Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdoja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/UI
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
V službi fašizma
Pod tem naslovom smo včeraj v poročilu iz Zagreba priobčili kratek izvleček iz članka »Jugoslovanski prostozidarji v službi fašizma«, ki ga je prinesla »Narodna Obrana«. Ker jc v članku govora tudi o časopisju, -'.a jc pod vplivom prostozidurstva«, čeprav ne nastopa kot uraden glasnik jugoslovanskih prostozidarjev, in ker je naš domači nekatoliški tisk s svojim tendencijoznim poročanjem o sporu med Vatikanom in fašizmom pokazal, da spada prav med te liste, priobčujemo izvajanje »Narodne Obrane« v daljšem izvlečku.
V uvodu pripoveduje »Narodna Obrana«, kako vsemogočna organizacija jugoslovanskih prostozidarjev deluje povsem proti idejam znos-jjivosti, ki jih je proglasil Nj. Vel. kralj za smernioe svojega režima takoj ob-početku sedanjega stanja. »Pokazali smo, kako delovanje te organizacije ovira pomirjenje v državi in povzroča nezadovoljstvo v najširših slojih naroda. Naši prostozidarji so v zadnjih letih v svojem tisku pogosto napadali fašizem kot gibanje, ki ogroža Jugoslavijo. Po izbrulm spora med Vatikanom in fašizmom se je nenadoma vse naše prostozidarsko, a tudi drugo časopisje, ki jc pod vplivom prostozidarjev, postavilo ua Mussolini-jevo stališče ter z neprikritim veseljem odobrava nasilje fašistične vlade proti katolišJci akciji in proti papežu. Odkod nenadoma te simpatije naših maso nov za fašizem?«
»Treba je vedeti, da je fašizem otrok italijanskega framasonstva. Fašizem se res že nekaj časa nehvaležno upira framasonstvu in mu ne pusti do oblasti v Italiji, toda duh, ki ga vdihavajo fašisti, je duh framasonstva. Ko sc je skušal fašizem otresti varilstva prostozidarjev in se približati cerkvi, ga je tisk italijanskega framasonstva napadel kot svojega največjega nepri-jatelja. No, zdaj, ko je izbruhnil oster spor med fašizmom in cerkvijo, je italijansko masonstvo pozabilo vse grehe tega zgubljenega sina in nm ponudilo svojo roko v borbi proti cerkvi.«
»Vsekakor je značilno, da je danes vstal proti fašističnim nasiljem s sv. očetom ne samo ves katoliški in krščanski svet, temveč tudi vse ribcralno in socijalistično časopisje z redkimi izjemami. Zato je tistemu, ki ne pozna naših razmer, vprav nerazumljivo, kakor more naš liberalni tisk braniti to nasilje in se javno postaviti na stran fašizma. Ves francoski liberalni tisk se odločno izjavlja za sv. očeta in označuje to bor. bo fašizma s cerkvijo kot predzadnjo fazo fašizma pred razpadom. Kako je mogoče, da naš liberalni tisk daje proti pisanju zavezniškega časopisja s svojim pisanjem moralno podporo fašizmu? To je toliko bolj čudno, ker je znano, da je spor med fašizmom in Vatikanom nastal radi znane okrožnice jugoslovanskih škofov, ki so grajali postopunje italijanske vlade proti slovanskim in italijanskim katoličanom, in ker ni liotel sv. oče na Mussolinijevo zahtevo desavu-irati jugoslovanskega episkopata. Še hujše je, da daje naš tisk moralno podporo fašizmu, ki sovraži naš narod in brezobzirno uničuje naše rojake v Italiji ter odgaja italijanski narod za vojno predvsem proti naši državi. Najhujše je, da ta tisk brezumno daje podporo fašizmu zdaj, ko ta prikazuje spor z Vatikanom kot podtaknjen iz tujine, to jc iz Francije in Jugoslavije, in ga izrablja v to, da bi med italijanskim narodom še bolj podžgal sovraštvo proti naši državi. S tem, da naše informacijske agencije, ki hočejo odločilno vplivati na javno mnenje v naši državi in od njih odvisen tisk, tako podpirajo fašizem, medlem ko ta to pomoč izkorišča proti naši državi, vrši ta tisk ne samo škodljivo, temveč v sedanjih razmerah v.prav protidržavno delo in delo proti našemu narodu. Kako jc mogoče razumeti takšno pisanje našega tiska?«
»Pri vsem menjavanju taktike obstoji tu logika. Ta tisk vodi vselej sovraštvo proti katolicizmu in poleg tega je v prijateljskih zvezah z italijanskim framasonstvom. Njegova odvisnost od italijanskega prostozidarstva je tako velika. da ne nastopa samo edinstveno s tem, temveč da je tudi njemu na ljubo pripravljen delati proti interesom svojega lastnega naroda. On jc radi tega zavezništva žrtvoval Italiji že Istro, Gorico in Trst. Zavzemal se je za fašizem, dokler jc to delalo italijansko framasonstvo, in zdaj radi framasonskega bratstva brani fašizem na škodo hrvatskega in slovenskega naroda in ua škodo vse naše države.« Dokaze za to svojo trditev navaja »Narodna Obrana« iz glasila jugoslovanskih prostozidurjev »Neimar«, .ki izhaja v Belgradu.
Italija je šla v vojno pod vplivom prostozidarstva, predvsem pod vplivom brata D'Annunzia. Londonski pakt, ki je obljubil Italiji ne samo Julijsko Krajino, temveč tudi velik del Dalmacije, je delo frainasonov, med katerimi so se nahajali francoski zunanji minister Delcassč, rimski poslanik Camille Barrere in italijanski zunanji minister Sonnino. Francoski tisk se ponaša, da jc leta 15)17 na kongresu zavezniških Inž prisilil italijanskega mojstra Velikega orienta, da so izjavi proti aneksiji Dalmacije, toda ne proti aneksiji Trstn, Istre in Gorice. Ko pa se je ta veliki mojster povrnil v Rim, je moral takoj podati ostavko, ker ni bil Veliki nrient zadovoljen 7, njegovim popuščanjem. Po porazu pri Kobaridu so italijanski in inozemski prostozidarji organizirali kongres tlačenih narodov v Rimu. Ker je bila Italija tedaj v hudi stiski, so italijanski prostozidarji našim mnogo obljubili, toda po srečnem zaključku vojne so na vse obljube pozabili. Italijansko framasonstvo je torej pri reševanju jadranskega vprašanja odločujoče sodelovalo in to v škodo Jugoslavijo.
Francija na straži
Konferenca v Londonu poteka brezuspešno — Nemška nacionalisti otežujejo veliko državniško delo kanclerja Briinmga — Celoletna konferenca
PaZtte•	I Obzorje postaja jasno
Francosko stališče neomajno — Francija ščiti interese zaveznikov
(Od našega pariškega dopisnika.)
Pariš, 20. julija.
Kot edino pozitivno vest iz teh dni neprestanih posvetovanj med evropskimi in ameriškimi državniki Vam morem javiti to, da je rezultat konferenc med g. Lavalom in Briiningom v Parizu bil popolnoma negativen.	•
Vse fraze diplomatske uljudnosti in pripravljenosti medsebojnega prijateljstva in sodelovanja ne morejo prikriti dejstva, da je državni kancler na vprašanje g. Lavala, ali je Nemčija kot proti-koncesijo za dovolitev mednarodne finančne pomoči nemškemu gospodarstvu pripravljena dati svoji politiki določen politični kurz, odgovoril: ne!
Francija je šla v London, da pred mednarodnim forumom poda dokaz, da je pripravljena Nemčiji pomagati v interesu celokupnega evropskega gospodarstva in političnega pomirjenja sveta, Nemčija pa bo imela priliko pred taistim forumom pokazati, ali ji jc res za ozdravljenje svojega gospodarstva, ki more biti le posledica preorijentacije nemške politike v evropskem smislu, ali pa se za njenimi zahtevami po pomoči skrivajo morebiti drugi nameni.
Nemško gospodarstvo je v korenini dobro. Zašlo je v zadrego le zaradi odtegnitve mednarodnih kreditov. Ti pa so se odtegnili zato, ker Evropa nima več zaupanja v miroljubnost in lojalne namene Nemčije, odkar hočejo za njeno krmilo zgrabiti nemški nacijonalci. Zaupanje do Nemčije se bo vrnilo le, če nemška vlada izpolni, kar želi Francija: da se v ostrem kurzu zoper nacijonaliste povrne k politiki najtesnejšega sodelovanja z Evropo.
Potem sc bodo krediti vrnili v Nemčijo še pomnoženi, če treba.
Treba pa je tudi poudariti, da je nemška kriza umetno povečana. Njen namen je dokazati, da Nemčija sploh ni več vstanu zmagovati reparacij ter tako prisiliti Evropo do popolne revizije verzajske mirovne pogodbe. Ako bi se to ne posrečilo, pa nemški nacijonalisti računajo na k a t a -strofno psihozo, ki bi v tem slučaju nastopila in povzročila kaos, iz katerega bo Nemčija, kakor upajo Hitlerjevci, kakor feniks iz ognja izšla prenovljena in ojačena na razvalinah »dednega sovražnika« in na račun njegovih zaveznikov, in prijateljev. lil zopet bi se začel graditi sloviti most od Belta do Adrije in čtz ves Balkan do Male azije... Ti načrti in tc nade obstojajo in so tem bolj realne, čimbolj jih oficijelna Nemčija, ki ji je to neljubo, skuša pred Evropo zakrivati.
Francija in z njo ostala Evropa bo morala paziti, da se pomožna akcija Nemčije izvrši tako, da bo v korist Evropi in miru, ne pa v škodo. Francija v tem oziru od svojega stališča tudi v Londonu ne bo odnehala, ker bi sicer nastal absurdni položaj, da bodo bremena vojske, ki jo je zanetil nemški imperijalizem, naenkrat čez noč prevaljena na one, ki so bili I. 1914. napadeni pa so napad odbili in zmagali — nemški nacijonalizem pa bi se z denarjem ostale Evrope oboroževal še bolj nego je in se pripravljal na bližnjo revanšo! Tega Francija ne bo dopustila.
S to politiko Franc'ija ščiti interese svojih zaveznikov, predvsem na ! jugovzhodu Evrope, ki bi morali plačati ves račun sanacije nemškega gospodarstva, če bi Francija nc stala na straži.
Hoover šL 2
Ameriška vlada bo objavila nove predloge, ki bodo vzbudili še večjo senzacijo, kakor prvi
Newyork, 21. jul. tg. Oficielno javljajo iz Washingtona, da bo ameriška delegacija danes dopoldne predložila londonski konferenci celo vrsto konkretnih predlogov predsednika Hooverja, ki po njegovem mnenju omogočajo vsekakor rešiti krizo centralno evropskih držav. Spomenico, ki vsebuje Hooverjev načrt v podrobnosti, so sprejeli po dolgotrajni konferenci predsednik Hoover, Morrow, Castle, Mills in Dawes, ter jo takoj brzo-javili v London. Spomenica bo objavljena istočasno v Londonu in Ameriki. Državni departman strogo molči o vsebini spomenice. Samo toliko se je doznalo, da gre izključno za gospodarske predloge, ki se obračajo na mednarodni bančni svet, od katerega zahtevajo sodelovanje. Istočasno vsebuje spomenica tudi bremena, ki bi jih bila Amerika pripravljena sprejeti nase.
Nedoločeno je, ali vsebuje Hooverjev pomožni načrt res samo gospodarske predloge, ali hoče mogoče predsednik Hoover v obliki nekake preamble ali kakega dostavka predočiti, da |e normalizacija Evrope odvisna od ureditve nemško-francoskih odnošajev. Newyorški tisk na ta način
ugiba o »drugem Hooverjevem načrtu«. »Newyork Times« meni, da bodo Hooverjevi predlogi ogladili pot za dosego dolgoročnega posojila. »Herald Tribune«, ki je v splošnem iz Washingtona dobro informirana, pričakuje, da spomenica predlaga kratkoročni kredit brez posebnih političnih garancij. List nadalje javlja, da v spomenici ni govora o dolgoročnem posojilu, kakor tudi ne o kakih obvezah nemške vlade. Kredit, ki ne bi tekel več, kakor 90 dni, bi dal Nemčiji priložnost, da prepriča svetovne bankirje o tem, da je doraščena v financielncm položaju in da dajanje kredita Nemčiji ni v zvezi s kakim rizikom, Hoover jc prišel na dan z lastnimi predlogi zaradi tega, ker se je na ponedeljski seji londonske konference pokazalo, da ostale države niso pripravile fiksnega programa. Splošno vlada danes tukaj prepričanje, da bi ta kredit zadostoval za zopetno vpostavitev normalnega stanja v Nemčiji ter za dosego one pomiritve političnega življenja, ki bi dale vladam časa, da pripravijo teren za politično akcijo velikega stila.
j taka briga za Nemčijo
Angleži imajo za rešiti 28 milijard Din, Amerika 130 milijard Din
Pariz, 21. jul. tg. »Journee Industrielle« javlja, da je angleška vlada poslala vsem bankam zaupno okrožnico, da naj ji pošljejo podatke o svojih angažmanih v Nemčiji, Avstriji in na Ma-djarskem. Dalje naj navedejo tudi francosko premoženje v Nemčiji, ki kaže v zadnjih dneh kljub zboljšanju, vendar še vedno tendenco vrniti se v Pariz. Situacija Citya je zelo nejasna. Brezdvomno pa je, da je London udeležen v Nemčiji s 100 milj. funtov, Newyork pa z 2 in pol milijarde dolarjev;
ta uradno ugotovljeni znesek naj bi bil celo veliko premajhen. Dokaz za to trditev vidi list v tem, da sta prišli dve veliki londonski banki v resne težkoče, ki so občutnejše še zaradi tega, ker sc nekatere nemške banke krijejo za moratorijem ter ne izplačujejo redno svojih obvez.
Dunajska vremenska napoved: Hladno, spremenljivo, oblačno. Od časa do časa padavine. Posebno v Severnih Alpah.
Jugoslovanski prostozidarji pa niso sledili temu patriotičnemu zgledu svojih italijanskih tovarišev. Hvalijo se, da so z uspehom vodili v inozemstvu akcijo za naše jadranske interese, toda ako si ogledamo poziv velikega mojstra Jurija Weiferta, ki ga je iz Marseillea poslal na vse lože sveta in tudi na naslov predsednika Wilsona, ne najdemo ! v njem niti besede o jadranskem vprašanju, niti
I sledu o protestu proti londonskemu paktu in itali-; janskim aspiraeijam. Po premirju je Italija, kateri j na čelu je stal framason Sonnino, zasedla naše , kraje še preko meja, ki jih je določil londonski ; pakt, toda od naših prostozidarjev ni bilo čuti niti besedice proti politiki brata Srninimi. Na prvem sestanku velike lože Jugoslavije« dne 26. okt. 1010 je velik mojster Jurij Weifert govoril o delih naše zemlje, ki jih ogroža zunanji sovražnik, to je nu meji proti Albaniji in proli Bolgarski. Toda krajev, ki jih je zasedla Italija, se ni spomnil, čeprm se je v tistem fasu DAnnunzio že šopiril na Rrki in je bila v Italiji oblast v rokah brata Fr. Nittija. ki je podpiral teror okupacijskih oblaste v v Julijski Krajini in Dalmaciji. Ni čuda, ako so se voditelji italijanskega framasonstva vedno pohvalno izražali o jugoslovanskih ložah. Tudi po sklepu Rap-palske pogodbe, s katero so nam masoni vzeli Istro. Trst, Gorico in otoke, niso jugoslovanski prostozidarji menjali svojega prijateljskega stališču
napram italijanskim, temveč se je v Opatiji osnovala posebna loža javnih delavcev, ki so si postavili za nalogo, delati za zbližanjs z Jugoslavijo in njenim masonstvom. »Neimarc, glasilo jugoslovanskih prostozidarjev, je leta 1923. pohvalil Mussoliniju, ker se jc izrazil proti ženski volivni pravici. V tem letu je tudi zagrebški mason J. D. zagovarjal filofašistifno stališče italijanskih masonov s krilatico ' Comprendre, c' est pardonner«. Znani prostozidar J. Stojkovič se je v svojem članku Borba mraka proti svetlobi :-, v katerem je napadel Mussolini ja radi preganjanja prostozidarstva, z doiuo-tožjem spomnil časov, ko je Mussolini poslušal nasvete framasonstva. Napisal je: »Gospod Mussolini je v začetku svoje politične karijere (to je v dobi borbenega fašizma, ko so fašisti najbolj klali in ubijali, ali še vedno poslušali framasonstvo. pripominja '»Narodna Obrana«) morda užival simpatije v vseh deželah in v vseh socljalnih slojih, toda s preganjanjem frainasonov je te simpatije zgubil.
»Narodna Obrana« pripominja v zaključku, da je spričo vseli teh zvez med jugoslovanskim in italijanskim framasonstvom razumljivo zadržanje jugoslovanskega framasonskega tiska v sporu med Vatikanom in fašizmom. Mržnja do cerkve je prosto-zidarstvo tako zaslepila, da vodi politiko, ki je v zunanje- in notranjepolitičnem pogledu škodljiva za državo.
London, 21. jul. tg. Pogajanja u dolgoročnem posojilu za Nemčijo, ki bi ga dahl Francija, Anglija in Amerika v višini okoli 2 milijard zlatih mark, so se opustila ter se ne bodo več obnovila. V Parizu se je namreč pokazalo, da političnih predpogojev za to še ni, in da jih tudi ni mogoče v kratkem času pripraviti v toliki meri, da bi mogla francoska vlada pristati nanje. Odkar je Mac Donald pri otvoritvi londonske konference s tako prisrčno odkritosrčnostjo govoril o tem, ve sedaj ves svet, kar je bilo včeraj še znano le malemu krogu ljudi, da francoski državniki zastopnikom Nemčije v Parizu sicer niso predložili formclnih predlogov politične narave, toda jim zelo jasno dali razumeti, da bi zahtevo po podpisu velikega posojila za Nemčijo odobrili šele, ako bi nemška vlada dala obljubo, da bo Nemčija v prihodnjih letih opustila vsako misel na carinsko unijo z Avstrijo, da nc bo nadaljevala z gradnjo oklopne križarke ter da ne bo zahtevala revizije vzhodne meje. Po negativnem izidu nemško-francoskih pogajanj je bilo jasno, da dolgoročnega posojila, ki naj bi se izdalo samo s pomočjo francoskega denarnega trga, v bližnjem času ne bo mogoče doseči in da se bodo pogajanja na londonski konferenci tikala drugih zadev.
Celoletna konferenca
London, 21. jul. tg. Včeraj je tukaj padla beseda »permanentna konferenca-'. Izgleda, da je ta beseda v nasprotju s prvotnim načrtom, da naj se konfcrenca v petek neha. Faktično pa so londonski dnevi pričetek permanentnega sodelovanja vseh štirih zastopanih držav, ki naj se vrši celo leto. S tem je doseženo priznanje, da zahteva neskončno zapleteni problem svetovnega gospodarstva in svetovne politike skupno postopanje vlad. Radi tega bodo jeseni pred sestankom D. N. v Ženevi prišli državniki zopet skupaj na konferenco. Upa se, da bo do tedaj politično zbližanje med Nemčijo in Francijo kolikor toliko doseženo kljub negativnemu izidu posojilnih pogajanj v Parizu.
Govori se, da bosta Macdonald in Herderson v pelek po zaključitvi londonske konference spremila Briininga in Curtiusa v Berlin, da jima vrneta obisk. V avgustu se pričakuje protiobisk Lavala in Brianda, ki naj popolnoma razčisti atmosfero za londonski sestanek v jeseni.
Kako pomagajo nemški nacionalisti
Berlin, 21. jul. tg. Hitler in Hugenberg sla danes zopet poskusila otežkočiti stališče nemških zastopnikov na londonski konferenci. V Berlinu je bila objavljena brzojavka na državnega kanclerja v Londonu, ki so ga podpisali poleg Hitlerja in Hugenberga tudi predsednik Zveze narodnih društev grof von der Golz, voditelj Stalhelma Seldte in Diisterberg, kakor tudi predsednik državne pokrajinske zveze grof Kalkreuth. Brzojavka se konča z izjavo, da opozarja Narodna opozicija državnega kanclerja, da nc bo nikdar priznala kakih obvez, ki bi jih on sprejel v Londonu v imenu Nemčije.
Obresti na neplačane davke
Berlin, 21. julija. AA. Wolff poroča: Predsednik Hindenburg je podpisal najnovejšo zasilno uredbo. Po tej uredbi se bodo za neplačane davke plačevale obresti 5 do 12 odst., računajoč od vsakih 15 dni. Izvzeti so primeri, kjer je bila dovoljena odgoditev.
Razorožitev v spomemcah
Ženeva, 21. jul. tg. Tajništvo D. N. bo danes zvečer izdalo daljšo francosko spomenico o razo-rožitvenem vprašanju, ki naj bo kot odgovor na vprašalno polo D. N., ki jo je poslal generalni tajnik na naročilo D. N. vsem vladam. Spomenica, ki vsebuje od Brianda podpisan dodatek, ponavlja podrobno stališče, ki ga je Francija zastopala na vseh dosedanjih ■ razorožitvenih komisijah in poudarja, da morajo biti razorožitvene določbe mirovnih pogodb podlaga vsake nadaljnje razorožitvene akcije. Spomenica omenja, da nova organizacija francoske armade že predvideva gotove razorožitvene ukrepe.
Abestnija dobila ustavo
Addis Abeba,'21. julija. AA. Abcsinski kralj je podelil v prisotnosti diplomatskega zbora in inozemskih novinarjev svojemu narodu ustavo. S tem v zvezi bosta sklicani 2 zakonodajni zbornici. Člane zbornic bodo imenovale pokrajine, potrdil pa jih bo cesar. Prestolonaslcdstvo je vezano na sedanjo dinastijo.
Zakon o podaljšanju računskega leta
Belgrad, 21. julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za finance po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o podaljšanju računskega leta po proračunih kr. banskih uprav za proračunsko leto 1930-31. § 1. Kljub naredbi odd. 2 člena 19 uredbe o ugotovitvi imovine, načina upravljanja in budžetira-nja banovin in o likvidaciji imovinskih odnošajev dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav po zakonu z dne 3. oktobra 1929 morejo kr. banske uprave vršiti izplačila v breme odobrenih kreditov po proračunu 1930-31 do vključno 31. avgusta 1931. ■— § 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Službenih novinah.
Pravilnih o izplačilu odškodnine za razlaščene gozdove
Belgrad. 21. julija. AA. Minister za poljedel- ! stvo je \ sporazumu z ministrom zu šume in rud- , uike \ soglasju s predsednikom ministrskega sveta I predpisal pravilnik o višini in načinu izplačila od- i škodnine za razlaščene gozdove in o zadevnem postopku.
Kako določiti odškodnino in postopek.
Člen 1. 1. Gozdovi (gozdna zemljišča s sestavinami) strogega starega zaščitnega značaja (zaščitni pasovi 'visokih leg, zaščitni pasovi ob javnih prometnih sredstvih in hudourniških področjih, plazovih itd.) in vse ostale neplodne površine v -■i ..lavu teli gozdov se bodo razlastili brez pravice do odškodnine.
2. Ako navedeni gozdovi še niso izločeni na podlagi gospodarskih osnov, je potreben predhoden postopek g 18. zakona o gozdovih.
člen 2. 1. Odškodnina za druge gozdove (gozdna zemljišča s sestavinami) se bo določila na podlagi čistega katastrskega dohodka po stanju na dan 27. februarja 191».
2.	Gozdovi 1. in 11. razreda starega čistega katasliskega dohodka bodo tvorili prvi razred agrarne cenitve, gozdovi lit. in IV. razreda starega katastrskega dohodka bodo tvorili II. razred agrarne cenitve, V. in VI razred starega čistega katastrskega dohodka bo 111. razred agrarne cenitve, VII. in VIII. razred čistega katastrskega dohodka pa IV. razred agrarne cenitve.
3.	Cena 1. razreda >e odredi tako, da se bo stari čisti katastrski dohodek gozdov II. razreda katastrske bonitete, izražen v kronah, pomnožil s količnikom 200. Tako dobljena vsota je dinarska cena zu 1. razred agrarne cen'Ive.
4.	Cena II. razreda se določi lako, da se vrednost I. razreda zmanjša za 20%.
5.	Cena 111. razreda se ugotovi s tem, tla se vrednost H. razreda zmanjša zn 20%.
(!. Cena IV. razreda se določi tako, da se vrednost 111. razreda zniža za 50%.
Člen 3. I. Odškodnina po gornjem členu velja za normalno porasle gozdove, stare nad 100 let in najboljše vrste lesa ter brez posebnih težkoč za razlastitev.
2. Ali so razlaščeni gozdovi podnormalno porasli, kolikšna je njihova starost, kakšna jim je vrednost lesn in ali obstoje posebne težkoče za razlastitev, bodo določile manjšo vrednost od primera do primera posebne komisije. Ta cena bo veljavna za obračun
Delo banovinskih komisij.
Člen 4.Za opravljanje del po 51. 3, 5, 8 in 9 tega pravilnika bo ban imenoval komisije, ki bodo sestajale iz dveh kvalificiranih gozdarskih vešča-kov. Eden teh bo »reški gozdarski referent dotič-nega sreza, eden pa poljedelski strokovnjak banske uprave. Komisijam bodo predsedovali sreski načelniki srezov, kjer so gozdovi.
Člen g. 1. Te komisije bodo poskrbele oziroma določile na licu mesta te-le podatke:
a)	o potrebi agrarnih subjektov v smislu S 24. zakona, vpeštevajoč. pri tem število članov zainteresiranega kolektivnega telesu in o velikosti in stanju gozdov, ki so jim bili deslej lastniki;
b)	o razpoložljivih gozdnih površinah v smislu S 24. zakona, pri čemer je treba paziti na njihovo gospodarsko stanje, gospodarsko .pripadnost in na potrebe gozdne industrije, za katere je treba primerno izvesti načela čl. 1. in 2. zakona z dne 15. marca 1929 o zaščiti domače lesne industrije, tako da se ji po možnosti zajarnči primerna kapaciteta tehničnega lesa iz lastnih gozdov;
c)	o možnosti ustanovitve novih gospodarskih celot l ozirom na dosedanjo in novo posest agrarnih subjektov.
2. Kazen tega bodo komisije poskrbele zenilje-knjižne izpiske, izvlečke iz lastninskih listin in lastninskih knjig zemljiških zajednic, popise rodbin zainteresiranih vasi oziroma upravnih občin, ter naj sestavijo pregledne načrte velikih gozdnih posestev.
Člen (i. Veleposestniki so dolžni, dn predlože komisijam popolne gospodarske podatke, kontrolne knjige in ostalo gradivo za cenitev z vsemi uačrii.
Člen 7. Pri novo ustanovljenih kolektivnih telesih, kakor ludi pri že obstoječih, ki bodo iz-popolnjena z novimi posestvi, tvori osnovo za ustanovitev oziroma za izpopolnitev |H>pisa vseh upravičencev celokupno število prebivalcev rodbiu, ki stalno prebivajo v dotičnih občinah ali vaseh.
Člen 8. 1. Komisije bodo sestavile o svojem delu zapisnik, v katerega morajo poleg podatkov po čl. 3. in 5. tega pravilniku vstaviti <>[>oinbe in zahtevo agrarnih subjektov in veleposestnikov.
2. Komisije morajo zapisniku priložiti vse gori navedene listine in načrte.
• len i). 1. Na osnovi tako /.branili podatkov in načel v smislu čl. 1., 2., 3., 5. in 7. lega pravilnika bodo komisije /.a vsako gozdno veleposeslvo, za katero se zahteva razlastitev, predložile utemeljen predlog:
al o površini, ki jo je treba razlastiti v korist vsakega posameznega subjekta;
b) o ocenitvi manjše vrednosti v smislu čl. 3. lega pravilnika.
2. Na t način utemeljene predloge morajo komisije predložiti brr/. zavlačevanja preko pristojne banske uprave ministrstvu za poljedelstvo, da jih reši v smislu § 24. zakona.
Odškodnina.
člen 10. Odškodnina za gozdna zemljišča (kr-čevine) imovinskih občin, ki so bila na osnovi dosedanjih zakonom o agrarni reformi že (toljedelsko kultiviranu, se bo določila po odredbah S 28. zakona o likvidaciji agrarne reforme na vele'posestvih.
Člen U. Odškodnina za gozdne pašnike in zu druge površine, ki jih je mogoče obdelali in ki se nahajajo v sestavu gospodarskih jedinic, se bo določila po predpisih S 28. zakona o likvidaciji agrarne relorme na veleposestvih.
Člen 12. Odškodnina za zgradbe in za druge gradbene objekle, ki so potrebni za upravo, ekonomijo in izkoriščanje gozdov, ki se naj razlastijo, se bo določila na podlagi S 34. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
člen 13. I. Če se vsa površina ali pa samo en ded gospodarske enote razlasti v korist nekaterih agrarnih subjektov, bodo dolični subjekti partici-pirali pri plačanju odškodnine po stanju in površini gozdov, ki so mu pripadli.
2. V kolikor bodo obstojali upravičeni razlogi go7xlno-gos]Hxhii'skogn značaja zoper razdelitev razlaščenega gozda, no glede na površino, sc bodo zadržali odnosni agrarni subjekti.
Člen 14. 1. Izvznmejo se i/, razlastitve vse naprave za predelavo lesa in drugih gradbenih objektov, ki služijo vekipososlniku v industrijske Hvrlie. kakor tudi za eksploatacljo preostalega dela gozda.
2. Zn gradnjo gozdnih cest. potov in skladišč
kakor tudi za njihove objekle »e ne plača nikaka odškodnina.
3. Višina odškodnine se ugotovi na podlagi cen, ki bi se mogle doseči s prodajo samo onih delov naprav, objektov in instalacij za predelavo lesa. ki se lahko uporabijo za aplnnacdjo gozdov vobče (železni materija! in konstrukcije, tekoči
škodnine, vsebovane v zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, veljajo tudi za razlaščeno gozdove.
III.
Sklepna določila.
Čl. 17. 1. Tiste gozdne površine in gozdovi, ki so nu podlagi sklepa državnih oblasti že izločene za potrebe agrarne relorme, se lahko zaokrožijo odnosno komasirajo v mejah prirodnih gravitacij, ki bodo najbolje ustrezale rentabilnosti gozdnega gospodarstva agrarnih subjektov in lastniku preostalega dela gozda.
2. Pri tem je treba stremeti za tem, da novo določene meje obsegajo najmanj toliko površine,
materijal, stroji in ostali uporabljivi deli instala- i kolikor je je že izločene.
olj za predelavo lesa).
4.	V koliko te naprave, instalacije in drugi objekti ne pridejo vpoštev za agrarne subjekte, sme lastnik gozda v roku pol leta od dneva pravne veljave razlastitvenega odloka odstraniti te naprave, instalacije in ostale objekto v svojo korist. Če lastnik tega ne stori, pripadejo te naprave, instalacije in ostali objekti brez odškodnine dotič-nlm agrarnim subjektom.
5.	Če bi bile te naprave, instalacije in ostali
ob.jot;t i potrebni tlldi za eksploatacljo razlaščenega i vice do odškodnine.
Čl. 18. 1. Vse gospodarske osnove in ostali taksacijski operati z vsemi načrti, ki so bili do-zdaj sestavljeni za razlaščene gozdove in gozdna zemljišča, bo prodal lastnik brez odškodnine agrarnim subjektom odnosno sreskemu načelstvu, v čigar področju se razlaščeni gozdovi nahajajo.
2. Če se razlasti samo en del teh gozdov, se postavijo lastni elaborati in načrti na razpolago sreskemu načelstvu v svrho prepisa tistih podatkov, ki se nanašajo na razlaščeni gozd, brez pra-
gozdu, kakor tudi za ostali dpi gozda, ki bo ostal veleposestniku v svobodno uporabo, je dolžan do-tični veleposetnik dovoliti vso porabo vseh navedenih naprav proti odškodnini in na način, ki se sporazumno ugotovi.
0. V primeru spora po 4. odstavku lega člena je obvezen sklep paritetnega razsodišča štirih članov. Predsednika imenuje pristojna bonska uprava.
II.
Način izplačila.
Člen 15. 1. Glede na posebni značaj gozdnega gospodarstva se lahko prizadetim agrarnim subjektom dovoli odgeditev plačevanja anuitet, če nastopijo za to upravičeni razlogi.
Čl. 19. Če so potrebe agrarnih interesentov tolikšne in je razpoložljivih gozdov tako malo, da se morajo razlastiti vse do maksima, določenega v čl. 24. zakona, ima veleposestnik v zmislu čl. 13. v zvezi s čl. 24., odstavek 4 zakona pravico opcije, vendar tako, da s tem ne onemogoči izročitve preostalih gozdov namenu, katerega se razlasti iz gospodarskih razlogov.
Čl. 20. 1. V koliko obstoje pogodbe tjlede eksploatacije razlaščenih gozdov, se prepusti dogovoru strank, ali bodo še dalje ostale v veljavi.
2. V primeru nesporazuma bodo eksploata-torji izkoristili samo elat za eno gospodarsko leto, ki se zaključi do 1. aprila 1932 z obvezo, da bodo primerno plačali novemu lastniku.
Čl. 21. Uprava in nadziranje nad razlaščenim
Obrazloženo prošnje zn od godit ev plačila	; gozdom se bo vršilo po značaju kolektivnih enot
je Ireba v roku enega meseca dni pred dospelostjo	, po obstoječih zakonih.
plačilnega roka poslati preko srrsknga načelstva	! Čl. 22. Predpisi tega pravilnika veljajo v vseh
banski upravi, ki bo o tem razsodila.	' primerih, v katerih gre za razlaščene gozdove.
I pi"
3. Te prošnje se lahko ponove. če bi tudi po podaljšanem roku obstajali isti predlogi.
Člen 10. Vse ostale odredbe za izplačilo od-
primerih.
Čl. 23. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah. Od tistega dne s« začno šteti roki, določeni v čl. 24. zakona.
Ogromni požari nti Primorskem
V Trstu zgoreJo 500 vagonov lesa - Vas SJranc žrtev plamena
Trst, 21. julija. Snoči okoli 8 se je vnelo v tukajšnjem pristanišču ogromno le no skladišče, ki se razprostira od tovarne olja do Skednja. Vzrok požara še ni znan. Ogenj je nastal najprej v skladišču lesne tvrdke Ostuni in Mihelfič ter se nato naglo razširil na skladišče tvrdke Hanibal Drob-nik in dalje na skladišče Toroš, Vatovac in Be-staianus, Bizjak, Braga, Demetrija. Fischer itd. Na pomoč so takoj prispeli gasilci, ki pa se jim kljub vsem naporom ni posrečilo omejiti požara. Zgorelo je nad 3200 kub. metrov lesa, to je skoro 500 vagonov. Ogenj je razvijal tako močno vročino, da so se želez;nške tračnice med skladišči na vse mogoče načine skrivile. Škoda, ki jo trpijo
lesni trgovci, železnica in občina, znaša tri milijone lir in je le deloma krila z zavarovalnino.
V	nedeljo popoldne se je vžgal državni gozd pri Kalu v šmihelski občini ter se jel naglo širili proti Sclcam. Na pomoč je prihitelo vojaštvo iz Postojne. Vas Selce so rešili s tem, da so posekali gozd pred prvimi hišami. Ogenj je trajal do včeraj popoldne. Škoda v gozdu znaša okoli 200 tisoč lir. Gozd je najbrže vžgala iskra iz železniškega stroja.
V	istem času je začelo goreti ludi v Stranah pri Košani. Pogorelo je več kmečkih hiš, število še ni znano. Podrobnosti manjkajo. Škoda znaša okoli pol milijona lir; potemtakem je pogorela skoro vsa vas.
jre h kralju
Bivši vodja kmetske stranke se vrne v politično življenje
liukarešt. 21. jul. ž. Vsi listi komentirajo naj- I Antonom Habsburškim udeležiti vsi šeli strank, da
novejšo odločilev dr. Maniua, po kateri odpotuje j dokažejo s tem svojo solidarnost in odobritev vseli jutri v Sinajo, kjer bo sprejet v posebno avdienco
pri kralju Karlu. Po tej avdienci bo odšel v Buka-rešt ter prisostvoval poroki princeze Ileane. Kralj je po svojem osebnem tajniku pozval dr. Maniua v avdienco in mu sporočil, dn ga želi videli med ostalimi svetovalci. Verjetno je, da se Maniu ne bo več vrnil na čelo nneinnalnn-kmečke stranke, temveč da bo kot bivši politik in državnik ponudil svoje usluge kralju. Z druge strani trdijo, da ni izključeno, ila se bo dr. Maniu povrnil v politično življenje, če dobi od kralja obljubo, da sc ne ho zgodilo to. radi česar je bil že enkrat razočaran in se umaknil iz političnega življenja. Pri tej priliki omenjajo listi, da se poroka princeze Ileane izvrši po rimskokatoliškem cerkvenem obredu. Sklenjeno je bilo, da se morajo poroke princeze Ileane z
strank.
»Adeverul piše, da bo v jeseni prišlo do značilnih sprememb v romunskem'političnem življenju. Vzrok tem spremembam bosta dve avdienci pri kralju, in sicer: avdienca dr. Vajda-Voevod in avdlenca dr. Maniua. Po številnih avdiencali političnih osebnosti nacionalno kmečke stranke jc sklenil kralj v sporazumu z ministri, da se odstavi večje število županov v Erdelju, na njih inesta pa sc postavijo osebnosti iz lirdelja. Veliki župan Georg Filipescu bo potoval 12. avgusta v Pariz. V zvezi s leni, piše : Cuventuk, da se on ne bo več vrnil na svoje mesto, temveč da bo imenovan za romunskega poslaniku v Parizu. Sedanji poslanik Cesiano bo postal minister dvora.
Italijansko drago darilo Albaniji
Albanija dobi 100 milijonov zlatih frankov — Toda uporabo bo
nadzirala Italija
Rim, 21. julija. Uradno se poroča: Pogajanja med italijanskim poslanikom v Tirani in med albansko vlado, da se določijo modalitete in podrobnosti že naznanjenega finančnega sporazuma, ki ga jc fašistični režim v načelu že dovolil, so končana. Vodila so sc v istem duhu najširšega sodelovanja in iskrenega prijateljstva, ki prešinja vse odnošaje med obema državama sploh. Pogodba se v kratkem glasi:
I.	Italijanska vlada dovoli albanski za dobo 10 let finančno pomoč v maksimalnem znesku 10 milijonov zlatih frankov vsako leto, katera pogodba pa se bo zmanjševala proporcijonalno s tem, kolikor se bo albanski proračun z napredujočim gospodarskim dvigom dežele zboljfial, ko bo premagal sedanji nedosiatek potrebnih dohodkov.
II.	Ta finančna pomoč bo obstojala v vsako-
Jugoslov.-bolgarska pogajanja
Belgrad, 21. julija. AA. Po sporazumu o likvidaciji dvolastniških posestev med Bolgarijo in Jugoslavijo se sestane 25, t. m. v Vranski Banji stalna mešana komisija na svoje redno zasedanje. Na podlagi konvencije o likvidaciji dvolastniških imetij sc mora delo za likvidacijo dovršiti letos. Zato sc sestane ta centralna komisija, da bo nadaljevala svoje delo in razpravljala o pritožbah proti sklepom rejonskih mešanih komisij ter da reši vprašanja, glede katerih rejonske komisije niso mogle priti do sporazuma. Mesto dosedanjega predsednika bolgarske komisije, bivšega pomočnika ministra za notranje zadeve Ražuhanova, ki je dal ostavko, je imenovan za predsednika bolgarske komisije načelnik konzularnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve v Sofiji Konstantin Vasov. Ostali člani komisije so general Zlačev, svetnik Kuzupov in en predstavnik bolgarskega poslaništva v Beigradu. Predsednik naše delegacije je dr. Miroslav Jankovič, načelnik upravnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve, člani pa divizijski general Dragoljub Ilič, svetnik ministrstva Živadin Simeonovič in šef odseka ministrstva za notranje zadeve Dobrisav Adamovk
Obvestilo
Ljubljana, 21. julija. AA. Uradne ure za stranke pri prosvetnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani so vsak torek in petek od 10 do 12. V izvenuradnih dneh, oziroma urah, se stranke ne bodo sprejemale
Osebne vesti
Split, 21. julija, ž. Včeraj je z brzovlakom odpotoval v Rogaško Slatino msgr. Bulič.
Belgrad, 21. julija. I. Premeščena sta Franc Trikošek, strojevodja, v kurilnico v Bo6. P-rod in Franc Šumer, prometnik 8. skupine in vodja postaje Slatina Radenci, na postajo Jesenice.
Važno za pekarne
Belgrad. 21. jul. AA. Po obvestilu, ki ga- je dobila obrtna zbornica v Beigradu so pekar-•larji luksuznega peciva ter izdelkov i/ moke z uporabo sladkorju, jiijc, masti in zabele ter slaščičarne osvobojeni plačevanja skupnega davka na poslovni • romet |>o 5 in 1% po odd. 114 in 139 tarife j skupnem davku na poslovni | promet.
Neredi v Španiji
Madrid, 21. julijo AA. Iz Seville poročajo, da je delavstvo pi oglasilo generalno stavko. Med orožniki in izgrednik m> bili spopadi. V Barceloni so bili včeraj velv'; neredi o priliki bikoborbe. Množica je hotela ..uetiti ogenj na areni in se je spopadla z redarstvom.
Madrid, 21. jul tg. P0 izjavah ministrov ima stavka sindikalistov v Andaluziji popolnoma revolucijonarcn značaj. Delavstvo in podeželsko prebivalstvo je pod vplivom anarhistične propagande. Včeraj jo prišlo v Sevilji do težkih izgredov. Pri spopadu s policijo je bil v soboto ubit en delavec. Nn prizadevanje oblasti so ga pokopali v ponedeljek na vse zgodaj na katoliškem pokopališču. Ko so stavkajoči za to zvedeli. so ga izkopali in prenesli nn drugo pokopališče.
Orkan na Pollskem
Varšava, 21. jul. tg. V mestu Lublin in bližnji okolici je razsRtni včeraj strahovit orkan. Veter jc odnesel več tisoč streh. Mnoge kmetske hiše so povsem uničene. Avtobusi in železniški vozovi so se prevrnili. Do sedaj so ugotovili smrt 11 oseb. toda najbrže jc nezgoda zahtevala še več žrtev. Veliko oseb po je bilo lažje ali težje ranjenih. Na pomoč je moralo priti vojaštvo.
Krvoločnost v kolonijah
Bruselj, 21. julija. AA. Iz Leopoldvillea v belgijskem Kongu poroča upravnik neke tamošnje vasi, da so kanibali ubili komisarja Ballota in ga požrli. Vlada je poslala v vas kazensko ekspedi-cijo, ki je postrelila s strojnimi puškami 50 domačinov. Krivci so bili arelirani.
Šahovski turntr
Praga. 21. jul. tg. Nu šahovskem turnirju v Pragi so danes odigrali 13. in 14. kolo. V 13. kolu st) bili doseženi sledeči rezultati: Češka: Poljska 2:1 (I), Avstrija :Spunija 2 in pol: po I (I), švedska:švicn 4:0. \merikailtuliju 3:0 (t), I lplandsku :Litva 3 in pohpol, Nemčija:,lligosla-v ija 2:1 (t), Bogoljubov:Vidmar reinis, Pire i/-i gubil proti Richterju, prekinjeno pnrtijo Wa-j gner:Kostič bo dobil najbrže \Vagner. Mueljav-! ska:Danska 2 in pol: pol, Anglija:Norveska ; 2:0 (2), Romunija:Fruncijo 2 in pol:l in pol.
14. kolo je končalo sledeče: Madjarska:Lotoil-■ ska 3:1, Čcška:Danska 2:0 (2), Avstrija:Romu-nija 1:0 (3). Poljska:Francija 2 in pol: pol (t), švedska:španiju 3 in pohpol, Nemčija:Litva 1:1
letnih posojilih, za katera albanska vlada nc bo plRČcvala obresti in katera bo vrnila, kadar bodo tp dovolile finančne razmere države, v nobenem slučaju pa ne preje, dokler dohodki albanskega proračuna nc bodo dosegli vsote 50 milijonov zlatih frankov.
III. Ta posojila bo razdeljevala in uporabljala, oziroma investirala paritetična italijansko-al-banska komisija, ki jo bo v la namen imenovala albanska vlada za ves čas, ko bo trajala italijanska finančna pomoč.	j '-)• Italija :Norv cška I in pohpol, Švico :Jugo-
. i slavij a pohpol (3), Kostič:Negeli r oni is. Anic-
IV. Posojilo se bo uporabljalo deloma za sanacijo deficita albanskega proračuna deloma pa za tehnične, ekonomične in kulturne melioracije in napredek albanske države. Italijanska vlada bo v ta namen dala Albaniji na razpolago večje število tehnikov, gradbenikov in ekonomov.
Cerkev proti ženskim telovadnim nas topom
:Nego
l ika :l lolundska I in pohpol (2).
Stanje po 14. kolu jc: Poljska 33 (4), Amerika "_> ((>), češka 31 in pol (3), švedska 31 in pol (4), l.itva 31 (2), A vsi ri ju 30 (6), Madjarsko "0 (3). Jugoslavija 29 in pol (ft), Anglija 26 (5).
Miinchen, 21. jul. Kardinal Faulhubcr jc ob priliki slavja katoliških telovadcev ( Deutsche Jugeiulkraft«) nagovoril nemško mladino Icr ji razložil pomen telovadbo. I elovudba in šport so mnogo več kakor golo liatczanje mišičevju, mnogo več kakor nesmiselna rokoborba, mnogo več kakor neumno razkazovanji: telesne sile. Za mladino iiuitlu telovadba in šport duha in dušo. .Nenišku mladina mora razviti moč volje, da bo lahko duh nudvJudul utrujeno in večkrat bolno telo: telovadba mora biti šola discipline iu drznosti, skratka, nad negovanjem telesa mora sluti notranje negovanje človeku. I gledui kardinal je svaril pred pretiravanjem športu in telovadbo. \ kolikor je proti naravi. Proli naravi in proti razumu, je nadaljeval kardinal, so javni telovadni nastopi žena in deklic. Javni nastopi mi samo za moške, ki hočejo nu njih pokazati svojo telesno moč. Ženska pu ni po naravi v to poklicana. Navodila nemških škofov, ki prepovedu-
jejo javne ženske telovadno nastope, imajo svojo oporo torej v naravi. Prepričan sem, da jo tinli i/ven nas in nogo mož in /ena, ki vidijo v ženskih sporlnili tekmah pravo iiiunijo, lo jo nekaj nenaravnega in nespodobnega /a ženo, toda nimajo pogumu, da bi se postavili proti tokll.
Drobne vesti
Belgrad, 21. julija, ž. Da bi naš les lahko konkuriral s tujim trgom, jc začela posebna strokovna komisija proučevati znižanje železniških tarif in eventuelno delno osvoboditev davkov.
Belgrad, 21. julija, AA, Generalna direkcija dr/, žel. jc poslala potrebna navodila vsem svojim cdinicam o odstranitvi iz vagonov poginule perutnine za časa \ ožnje. Spremljevalci takih pošiljk se , morajo v vsakem primeru obrnili na vozno osobje.
Belgrad, 21. julija, ž. Posebna komisija stro-j kovnjakov Narodne banke je izdelala načrt zakona I o kovanju drobiža. Kovan bo najpreje nikeljnasli I denar od, 10 in 20 Din,
Poleti
Po vsaki kopelji bodisi hladni ali topli namočite tnali robec ali brisačo z
„AL60"
in nalahko nadrgnite lelo
Občutili boste prijetno i rt trajno svežost
ALGA dobiva so povsod I stoklonica 16 Din
UDELEŽENCEM NEDELJSKE
PROSLAVE NA BREZJAH!
V	soboto, 25. julija:
Zvečer bo ob 8 v romarski cerkvi slavnostni govor, katerega Ih> imel g. dekan iz Ribnice Anton Skubic. Ob 8.30 slovesna procesija z luč-kami. Vsak udeleženec uaj si pravočasno preskrbi svečko. Med procesijo se bodo pele lita-nije Matere božje, verniki naj molijo rožni venec in pojejo Marijine pesmi. Za časa procesije bo cerkev bajno razsvetljena. Po sosednjih gričkih bodo goreli na čast Materi božji tudi kresovi.
V	nedeljo, 26. julija:
Jutranje službe božje se vrše ob običajnih urah, konccm vsake maše se bo delilo sv. obhajilo. Ob 9.45 se prenese v slavnostni procesiji čudodelna podoba Matere božje iz cerkve na oltar. Te procesije se udeleže zastave, po sledečem redu: I. Zastava Prosvetne zveze in prosvetnih društev. 2. Zastave Marijinih družb in sicer najprej moških nato ženskih. 3. Duhovščina v ornatu s prevzv. knezoškofom dr. G. Rozmanom. 4. Čudodelna podoba Matere božje.
Ob 10 slovesna služba božja nu prostem:
1.	Slavnostna pridiga zastopnika amerikan-skih Slovencev g. J. Plevnika.
2.	Sv. maša prevzvišenegu g. knezoškofa
Janku P * matu v spomin!
Imeli smo jih — v poljani cvet...
Janka ni...
Saj ni mogoče — in vendar Janka ni in ga ne bo nikdar več živega med nami, ki potrti in žalostni klanjamo svoje glave pred voljo Njega, za čigar vinograd se je Janko odločil. Za najlepši poklic se je odločil, za pastirja, ki vodi duše v božji objem.
Tako je hrepenel po božjem vinogradu kakor more hrepeneti le srce, v katerega je Najvišji dahnil še svoj posebni dih, saj je vzkliknil v pismu, kar je dejal nekoč sv. Avguštin: Ni miru, če duh ne najde zlatih ciljev hrepenenja v Tebi, Kristus!
Janko, Ti si našel te cilje... Vsemogočnosti se je zahotelo, da odgrne pred Teboj zastor večnosti, za Teboj pa spusti zaveso, ki loči toslran-stvo od blestečih nebeških poljan, kjer je vir življenja, pravega življenja; vir sreče, ki ni le slepeča pena; vir blagoslova. Saj se spominjaš, Janko, kaj si mi pisal lani novembra: »Ko gledaš svet, se ti zazdi vse tako majhno, vse tako brez vrednosti; nehote se ti vzbudi domotožje po domovini, ki ni daleč, od katere nas loči le korak — le smrt...«
Janko, Tvojemu domotožju je zadoščeno, saj nisi samo Ti hrepenel v Očetov objem, v Njegov dom — saj je tudi On hrepenel po Tebi, po Tvoji lepi, dehteči duši, zato jo je presadil z zeinske poljane na nebeško gredo, da boš tam dehtel.
Mi pa smo ostali brez Tebe — Tvoji starši in bratje, ki jim bodi Bog tolažnik v tej črni in žalostni uri; ostali smo brez Tebe: Francelj, Rudi, France in jaz in mnogi, mnogi; saj so Te vsi ljubili, morali so Te ljubiti, ko so spoznali Tvoje blago srce.
Ti si bil vesel fant, kakršnega je vsakdo vesel. Tvojega iskrenega smeha ne bomo nikdar več videli, dokler tudi nas nevidna perot ne prenese tja, kjer si Ti.
Janko, slovenski zemlji je hudo za Teboj, saj Ti bi jo oral, na globoko bi jo oral in sama klena zrna bi vanjo sejal. Zato ji je žal za Teboj, ki si
ljubil to lepo zemljo kakor jo vedo le redki ljubiti. *
Janka ni... In vendar je. Saj smo ga v svoje srce zaklenili, da nam ga nihče ne ukrade, da nam ga tudi bela roka ne vzame... V svojih srcih, Janko, Te imamo zdaj, ko Te ne bodo več mogle zreti naše telesne oči, zato pa Te bomo z dušnimi toliko lepše videli.
I jen!
Janko, pozdravljen v božjem vrtu! Pozdrav-
LjubVanski bogosfouci
Vsemogočni je nenadno poklical k sebi našega dragega tovariša-brata Janka Pirnata. Pogreb bo v četrtek, dne 23. t. m. na domače pokopališče v Mengeš, in sicer po prihodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.45. V Ljubljano pridemo v sredo zvečer in nato prenočimo v semenišču. Pridite tovariši, da pomolimo pri Gospodu za svojega brata in vsaj nekoliko utešimo plakajoče srce njegove ljube mamice.
Velikanski gozdni požar
Prejeli smo: V Vašem listu z dne 16. julija 1931 št. 157 na strani 3 je bilo priobčeno jx>ro-čilo iz Kočevja z dne 14. julija 1931 v spodnji polovini druge in tretje kolone j)od naslovom »Velikanski gozdni požar«. V smislu čl. 9 zakona od 6. I. 1929 o izpremembah in doj»olnit-vah o tisku izvolite natisniti v prihodnji številki sledeči uradni popravek. Ni res, da so gasilci iz Koprivnika, Oneka, Hriba, Mačkevasi, Cvišlerjev, Željn, Starega loga in tudi iz mesta Kočevja odhiteli na kraj gozdnega |x>žara v Medvedjek, pač pa je res, da je bilo pozvano prebivalstvo bližnjih vasi t. j. iz Oneka, Rnjhe-nnva, Mačkove vasi in Koprivnika na gašenje požara. Ni res, dn se je gasilcem nudil strašen pogledi in du so bile visoke močne smreke mi jelke, krepki in stari hrasti, debele bukve kot ena sama bnklja, ker takega drevja na kraju požara sploh ni bilo. Požar je nastal le v 10letni mešani bukovi in jelkovi kulturi in sicer je bil to prizemni požar. Tudi ni res, da so gasilci začeli sekati in prevr.tavati zemljo, ker ni bilo starega drevja in je teren zolo sknlovit, kjer se ne do orati. Pač pn je res, da je okoliško prebivalstvo pod vodstvom gozdarskega osobjn z vejami in kamenjem dušilo mestoma pojavljajoče se plamene, ki so se pojavljali \Med vetrn iz tlečih štorov ter s prekopavanjem preprečevalo širjenje požurn. Ni res, dn je pogorelo že 12 lin gozda, pač ji« jo res, da je sedaj, ko je jiožar popolnoma pogušen, ugotovljeno, da je |x>gorelo le en 9 ha mladega gozda in da je skupna škoda ca 25.000 Din. Dalje se uradno ugotavlja, da v gozdovih okrog Grčnric in Gotenice sploh ni bilo niknkih gozdnih požarov.	Sreski načelnik: nečitljiv.
dr. G. Rožniana, pri kateri igra godba Krekovega prosvetnega društva z Jesenic.
3. Zastopniki vernikov i-zroče škofu spomenico za poveličanje misijonarja škofa Friderika Baraga.
Ob 11 slovesno versko zborovanje:
1.	Uvodna beseda podpredsednika škofij, odbora Katoliške akcije dr. Fr. Debevc«.
2.	Pozdravi zastopnikov SKKJ iz Amerike in predsednika Baragove zveze.
3.	Marija in 1500 letnica cerkvenega zbora v Efezu.
4.	Delo misijonarja škofa Friderika Barage.
5.	Povsod Boga, igra godba Krekovega prosvetnega društva, jiojejo vsi navzoči verniki.
6.	V slovesni jirocesiji se prenese v istem redu čudodelna |iodoba zopet nazaj v cerkev.
Vsi vlaki, ki vozijo v soboto popoldan in zvečer proti Oto&im bodo ojačeni in po potrebi bo vozila jx>sebna garnitura 10 minut za rednim vlakom. Vsak udeleženec kupi na vstopni postelj i vozni listek do Otoč, prosi za mokri žig, za karto in izkaznico. Na Otočnli se vozna karta ne odda, ker velja za nazaj. Izkaznice se bodo žigosale v soboto popoldan, v nedeljo cel dan in pionedeljek na treh krajih in sicer na vogalu parka, pri prihodu na trg pred cerkvijo, pred Finžgar jem in preti Gabri jelčičem.
Evharistični kongres v Južni Srbiji
V Skopljanski škofiji se bo obhajili 15. avgusta evharistični kongres v Le'nici, v starodavnem svetišču Matere Božje, ob priliki praznovanja 1500 letnice Efeškega zbora. Mogoče, da imajo mnogi, ki bi hoteli priti, še vodno predsodke, da so ti kraji nepristopni; pa le poskusite, pridite in prepričali se boste, kako prijetno je potovanje vse do svetišča Matere Božje.
Železnica do Skoplja in od Skoplja do Uro-ševca; avtomobilski promet (30 km) od Uroševca do Letnice.
Natančne informacije se dobijo pri škofijskem ordinarijatu v Prizirenu, ali kat. župnean uradu v Skoplju.
Žrtev Save
Alojzij Kovač, elektrotehniški vajenec v Ljubljani, doma iz Brezovice, ki je preteklo nedeljo, kakor je že poročal Slovenski list , utonil v Savi nad črnuškim mostom. Pokopali so ga včeraj popoldne ob 4 na žujmem pokopališču na Črnučah.
80 letnica vzorne matere
Danes praznuje v Selcih nad Škofjo Loko v krogu s-voje družine obče spoštovana Petrovcova mati, Pfajfar Ana, roj. Pogačnik, svoj osemdeseti rojstni dan. Nihče bi ji ne prisodil, da jih ima že osemdeset, zakaj neprestano še dela kakor mravlja, njena hoja je še kar nekam dekliška. Petrovcova mati je bila rojena v Selcih, dne 22. julija 1851, 32 letna je poročila Pfajfarja Franceta, brata vpokojenih župnikov Janeza in Antona Pfajfarja s češnjice. Mož France ji je umrl pred dvema letoma. Ima štiri otroke, od katerih je sin France za župnika v Šent Gotardu, hči Micka mu gospodinji, mlajša Katra pa gospodinji bratu Jožu. nad vsemi je pa še vedno skrbna mati. Petrovcovi materi želimo še mnogo zdravih in čvrstih let!
K požaru v Nadlesku
Še-le v torek se je moglo točno ugotoviti, kaj vse je ogromni požar v Nadlesku uničil. Zorelo je 17 hiš in 51 gospodarskih objektov. Več hiš je močno ožganih. Ogenj jc uničil tudi trgovino Alojzija Mlakarja. Glede gasilskih društev, ki so gasila, moramo popraviti v toliko, da gasilnih društev iz Prezida in Planine ni bilo.
V Bukovcih pri Babnem polju je požar uničil dve hiši in tri skednje. Oškodovani so trije posestniki. Gozd ni gorel.
Za pomoč pogorelcem v Nadlesku se je osnoval odbor, ki se je snoči prvič sestal. V odboru so: Jakob Škrbec, namestnik župana, Jernej Hafner, župnik, Leo Šanta, Miloš Benčina, od pogorelcev pa Janez škrbec in Franc Gregorič.
Požar pod Gorjanci
^_	Novo mesto. 20. julija.
V Corovem logu pod Gorjanci blizu gradu Prežek je izbruhnil v nedeljo okrog 11 zvečer ogenj, ki je uničil posestniku Kostanjev«! Francu domovanje. Pogorela je stanovanjska hiša z vsem pohištvom, vso obleko in 1000 Din denarja. Domači so se ltonvaj rešili iz goreče hiše, ker so že spali. Hiša je bila krita s slamo, dočim je bil en del hiše lesen, drugi pa zidan. Škode je približno 30.000 Din, zavarovan pa je le za 5000 Din. Poleg hiše je uničenega okrog 1000 m* vinograda in sadnega drevja, katero je po večini last posestnika Novaka Franca iz Hrastja in posestnika Kosa Janeza iz Cerovegn loga. .Sodi se, dn je bilo zažgano. Gasili sploh ni bilo mogoče, ker je voda skoro kilometer daleč in še ta vsled suše ;>rav majhna. Pri reševalnih delih je največ pomagal : oskrbnik gradu Prežek gosp. Lipaj.	'
Majdica hoče pomagati.
Mamica pere perilo in mala Majdica ji hoče pomagati; mamica se pa smehlja: „Ne potrebujem prav nobene pomoči, saj sama nimam kaj delati.Vzamem Schiclitov Radion in on pere sam". Nato čila Majdica skupaj z mamico lepe Radion-pravljice.
5CHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Žuljava vas v požarni katastrofi
Tragedija delavske družine - Gasilci rešili naselbino pred uničenjem
Razburjenje prebivalstva
Ljubljana, 21. julija.
Prijazno naselbino Galjevico, ali po domače Zuljavo vas, je danes samo nagla pomoč vrlih poklicnih gasilcev rešila pred enako katastrofo, kakor je zadela v nedeljo vas Nadlesk. Galjevica šteje sedaj okoli 200 hiš in je pravo predmestje zase. V zadnji vrsti, kjer stoje starejše hišice, ima naselbina res nekoliko značaj barak, v ostalem delu pa so same čedne lepe hišice. Skoraj vse hiše so iesene, vendar pa po večini ometane, da zgledajo kakor zidane. Požarna nevarnost je v večini naselbine prav tako majhna kakor v vsaki drugi vasi. Le v zadnji vrsti, kjer so hišice slabše zgrajene, je nekoliko večja. Ljudje so si te hišice po večini sami zgradili, nekoliko s podporo mestne občine, drugače pa prav res z lastnimi žulji. V naselbini stanujejo sami mali ljudje, delavci in mali nastav-ljenci. Eno teh družin je danes zadela popolna katastrofa in je malo manjkalo, da ni enaka katastrofa zadela tudi več drugih družin ali pa morda vso naselbino.
Ena prvih hišic, ki je bila pred dvema letoma zgrajena, je bila last Ivana Hrastnika, ključavničarja pri cestni električni železnici. Hišica, ki je nosila št. 30, je bila vsa lesena in nekoliko ometana. Stala je nekako v sredi zadnje vrste ob cesti, ki vodi z Rakovnika. Domača gospodinja je danes ob 2 popoldne pekla. Ko je zakurila, je odšla iz hiše na vrt. V kuhinji je bil samo mali sinček. Naenkrat, približno ob pol 3, je deček pritekel iz hiše in zaklical: »Mama hitro, hitro, gori, gori!« Gospodinja je že hotela planiti v kuhinjo, ali iz kuhinje je butnil plamen, da gospodinja ni mogla nič več rešiti. Vsa hiša je bila na mah v plamenih.
Med prebivalstvom naselbine je nastalo nepopisno razburjenje. Iz goreče hiše ni mogel nihče več nič rešiti. Edino kar je gospodar še rešil, je
bila ena slamnjača, ki pa je bila tudi že osmojena.
Sosedje so se takoj zavedli, kaj pomenja ta ogenj in da so vse sosedne hišice in vsa naselbina v veliki nevarnosti. Ljudje so plezali na strehe svojih ljubljenih in s takim trudom pridobljenih domov, drugi so pa jim zojiet nosili vodo, da so polivali strehe in stene hiš, da se ne bi plameni prijeli tudi njih. Z dolenjske stražnice so telefonirali po poklicne gasilce. To vse se je zgodilo v nekaj minutah. V trenutku je odšlo z motorno brizgalno 9 gasilcev pod vodstvom g. Ogrina. Takoj so bili na mestu. V tem slučaju se je res pokazala vzorna iz-vežbanost in stalna iirijiravljenost naših poklicnih gasilcev. V skrajno kratkem času so gasilci napeljali od vodnjaka, ki je bil oddaljen 130 m, cevi in mogočni curki vode so brizgnili na plamene. Dve sosedni hiši sta se že pričeli vnemati. Ko so gasilci pričeli gasiti, je bila v trenutku vsaka nevarnost, da bi se vnele še sosednje hiše, že odstranjena. Vodji Ogrinu je (leč ogorek jiadel na hrbet, da se mu je vnela obleka. Ali g. Ogrin je vneto nadaljeval z delom. Gasilci so ostali pri požaru skoraj nad poldrugo uro, ter so pogasili jirav vse tleče ogorke. 1 lraslnikove hišice niso mogli rešiti, pač pa so rešili vso naselbino. Ubogim Hrastnikovim ni ostalo prav nič, razen omenjene slamnjače. Vse je postalo žrtev plamena. Kup jjepela in ničvrednih zoglenelih ogorkov nekdanjih tramov, to je vse, kar imajo tam, kjer je bil nekoč njihov dom. Ko so gasilci preprečili nevarnost, da bi se jDožar še širil. se je ljudem kar videlo, kako globoko so se oddahnili. S Hrastnikovimi sočuvstvujejo seveda vsi sosedje. Gospodar je sicer zavarovan, ali zavarovalnina še daleč ne bo krila vse škode. Zo|ie( bo fiotrebno trdo delo in mnogo pomoči bo treba, da si zgradijo nov doni. Lepo bi bilo, ko bi se Hrast-nikovih spomnila kakšna oblast, ti. pr. banovina ali mestna občina, ter bi jim naklonila podporo.
Razprava o novi mezdni tarifi v rudnikih TPD
Ljubljana, 21. julija.
Danes ob jx)l 11 so se sestali na ravnateljstvu TPD zastopniki družbe in rudarskega delavstva k razpravi o novi mezdni tarifi v rudnikih TPD. Razpravi je prisostvoval tudi gosp. rudarski glavar, dvorni svetnik Stergair. Na razpravi je obrazložil uvodoma gosji. generalni ravnatelj Rihard Skubec, da sili težka kriza tudi trboveljsko družbo revidirati obstoječe mezdne tarife. To revizijo utemeljuje družba s tem, da so padle cene življenjskih potrebščin za 15 do 20% in da je padla oddaja premoga od 1,900.000 na 1,200.000 ton na leto, kar je produkcijo zelo podražilo. Iz vseh teh razlogov je družba prisiljena povsod štediti in mora jioseči tudi po delavskih plačah, ki znašajo v rudnikih TPD 53 Din na šiht, medtem ko znašajo pri državnih rudnikih le -15 Din na šiht.
Družba namerava znižati delavske minimalne plače za 7%.
Pri akordih misli znižati predvsem premije. Premije se bodo znižale bolj tam, kjer so sedaj visoke. Tam se mislijo znižati do 50%. Osnovne akordne postavke so se znižale za posamezne rudnike različno. Znižanje se giblje po rudnikih od 25 do 12%. Delavski zastopniki so izjavili, da morejo vzeti predloge družbe za enkrat samo na znanje, ker morajo o njih delavstvo šele obvestiti, elasti morajo j>regledati novo akordno tarifo lokalni rudarski zaupniki in delavstvo.
V načelni diskusiji so ugotovili delavski zastopniki, da je sicer res, da so zadnji čas cene življenjskih potrebščin padlo in da je plača na šiht
v rudnikih TPD nekaj višja, nego v državnih rudnikih. Res pa je tudi, da je obremenitev tone premoga z mezdami zadnjega leta mnogo bolj padla, kakor obremenitev z drugimi izdatki in tudi bolj, nego so padale cene premogu. Zato ie treba začeti s štednjo drugje, kakor pri mezdah. Res je tudi, da proti jdačam v državnih rudnikih ni takih pritožb, kakor v rudnikih TPD, ker tam ni pre-mijskega sistema, vsled česar so tam plače mnogo enakomernejše kakor v trboveljskih rudnikih. Razen tega so faktični mesečni zaslužki tam večji, ker se manj praznuje. Končno ima delavstvo v državnih rudnikih razne drage ugodnosti, kakor n. pr. plačane dopuste itd. Tisti, ki delajo na urno mezdo, zaslužijo v rudnikih TPD pri sedanjem praznovanju v rudnikih na mesec komaj 350 do 750 Din. Od tega je treba odbiti še 100 do 120 Din za razne odbitke. Na znižanje teh in lakih zaslužkov delavskim zastopnikom pod nobenim pogojem ni mogoče pristati, zato je bistven pogoj za uspeh nadaljnjih pogajanj, da ostanejo vsaj minimalne mezde nedotaknjene. Tudi osnovne akordne mezde so 9e jx>višale naj>ratn predvojim postavkam le v razmerju t K : 7 Din, to je daleč pod sedanjo dra-ginjsko relacijo. Tudi znižanje teh postavk ni utemeljeno. Res je sicer, da izda družba skoraj toliko kot za osnovne akorde za tako zvane premije za večjo storitev. Ni pravilen mezdni sistem, ki daje skoro polovico akordnega zaslužka v obliki premij.
Po diskusiji o nekaterih detajlnih predlogih k mezdni pogodbi je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek dne 27. t. m.
Ogljjarstvo na Kočevskem
Mozelj, 21. julija.
Ko te zanese pot v okolico Kočevja, moreš videti, kako se po slšoro nepreglednih šumah dvigajo svetlosivi stebri dima iznad vrhov dreves. Če le malo poznaš gozdno življenje, boš uganil, da je to dim, ki se vali iz gorečih kop. Trgovina z lesom in ogljem je glavni in najvažnejši vir dohodkov tukajšnjih prebivalcev. Številne parne in vodne žage pričajo o tem. Ker so šume na mnogih krajih težko pristopne in je jako otežkočeno izvažanje lesa. zato se je tam tako močno razvilo ogljarstvo. Kjer ni mogoče spraviti na pot hlodov, tam postavijo kope, kuha se oglje, kateregn potem v vrečah znosijo na pot bosanski konjiči nli pa ngljarji na svojih plečih.
Sto in sto mož oziroma fantov je imelo pri tem poslu zaslužek, ki pa postaja od dne do dne bolj nestanoviten, nesiguren. Trgovina z ogljem je v zastoju. Blago ne gre ali j>a se proda za ceno, ki niti malo ne odgovarja trudu in stroškom. — Trgovec mora plačati stoječ les, plača delavce, da ga posekajo, plača ogljarje, da ga skuhajo, plača dovoz na kolodvor in če ga tam proda po 70 par kilogram, no, potem še gre, če ni nesreče. Se nekaj zasluži. To še gre ali bolje, to je še šlo. Minuli pa so časi, ko so je prodni kilogram oglja za 70 par postavljen na kolodvor v Kočevje. Danes se v najboljšeflt slučaju proda po 50 par in še to frnnro Postojna, zakaj največ te robe gre v Italijo. Stroški so tako veliki, dn po tej ceni nihče ne moro prodajati oglja, zato sc oddaja v glavnem to, kar je biio v skladiščih, na novo se kuha vedno
manj, vedno težje proda kmet les, vedno težje dobi ogljar delo in za prvim in zn drugim je brez zaslužka tudi trgovec. Ti trije stanovi bodo radi tega neposredno prizadeti, posredno pn bodo občutili posledice tudi drugi.
Nihče ne more trditi, dn ni glavni vzrok krize v ogljarstvu slaba kupčija. Ne smemo pa pozabiti, da mogoče vpliva na razvoj trgovine drug važen moment, namreč kvaliteta oglja. Komur je dano, da more pogledati v naložen vagon oglja in kdor je videl to pred desetimi in več leti, ta ve, da je naše oglje po kakovosti padlo. Kako je včasih kuhal in čuval ogljar svoje oglje, kako ga je čuval voznik, ko ga je vozil na "kolodvor. Danes se vse premalo posveča pažnja ogljar ju in vozniku. Mokro, umazano in zdrobljeno oglje na kakovosti zgubi. — Strokovna naobrazba našega ogljarja je padla, pada vrednost oglja, ta pa trgovini ne koristi, atnpak močno škoduje. Strokovno je treba našega ogljarja dvigniti, dvigniti kvaliteto produkta, ker je le res, da se tudi v sedanjih časih dobro blago lažje in dražje proda. Včasih zadostuje en sam vagon slabega oglja, da inozemski trgovec prekine zvezo, kar pa ima za posledico, da mora ostalih deset vagonov ležati leto in več v skladišču.
Oni, ki imajo opravka s tem, naj ne pozabijo na dvoje. Prvo, da vsak delavec ni še dober ogljar, da cenen delavec manj zaleže kot malo dražji ogljar. Drugo, dn naj se prodiirira za sproti, da bo oglje odposlano sveže, čisto in zdravo. — Potem je upati, dn se današnja kriza nekoliko ublaži.
(Kaj pravite?
Ali nismo mi Trnoočani imenitni ljudje?
Imeli smo več kol pol leta most nu suhem. Zdaj pa so od nekje dobili takega terjana, kakršnega Ljubljana še ni videla, kar stoji. Ta pošast nam je vzela našo imenitnost in je o pur urah spravilu Gradaščico opravi tir, to se pravi pod most, ker je prej tekla okrog voglu. So jo pa ti šmen-tani gospodje pogruntali. Pozabili so menda, da sc vsu blaga dišava iz kanalov vsega Mirju izteka nad novim mostom v staro strugo, ki je nlrezuna od nove. Kaj pravite, gospod urednik, uli ni nujno potrebno, ila se sturu struga takoj /usnje in se s tem uniči ogromna zalega komarjev in da se preuredi iztok glavnega kanalu tuko, da se bo iztekal v novo strugo, ne pa da se zbira o samostojno jezero vsa nesnaga celega Mirja. Iz. te mlakuže se posebno v tej neznosni vročini širijo grozni duhovi, tuko tla obstoja resna nevarnost za širjenje kužnih bolezni. Imamo že od prejšnje regulacije Gradaščice nešteto mlukuž, ki se zbirajo v stari nezasuti strugi in sc tam komarji sistematično goje, da so vsemu Mirju n nadlego. Kaj pravite, gospod urednik, ali niso te miljarde komarjev in pu zastoj vode škod-
jive za
splošno zdravje vsega okoliša'!1 Ali ima mestni magistrat skrbeti zu higijeno samo od pošte do Figovca? (Frančiškanska okolica že ne spada več v njegov delokrog.) Tudi mi Trnov-■~ani spadamo pod stolno mesto Ljubljano in zalo tudi mi izročamo svoje zdravje skrbi mestnega magistrata.	Mirjani.
Za veliki pevski koncert Pevske zveze
dne 8. septembra smo priglase zaključili. Priglasilo se je 97 zborov, med katerimi je izredno veliko cerkvenih zborov, ki itak tvorijo s svojo nepretrgano delavnostjo marsikje glavno hrbtenico pevski kulturi vobče. Tudi zbori bivše Štajerske so se kaj lepo odrezali. Število pevk in pevcev je preseglo 2000, kar znači v današnji denarni krizi neizmerno požrtvovalnost, ker pridejo vsi na svoje stroške. Sodelovali bodo zbori: Ambrus (14 pevcev), Begunje pri Cerknici (20), Begunje pri Lescah (30), Bela Cerkev pri Novem mestu (12), Boh Bistrica (25), Ifoštanj ul) Savi (25), Braslovče (20), Brezovica pri Ljubljani (20), Celje (70), Cerklje ob Krki (15), Čatež ob Savi (20), Čatež pod Za-plazom (20), Čemšenik (24), Dob (30), Dobrava pri Podnartu (15). Dobrniče (16), Dol. Logatec
(35),	Dol pri Ljubljani (34), Dramlje pri Celju (25), Duplje (12), Gorjanci", Novo mesto (20), Gorje (28), Gor. Logatec, (l(i), H in je (20), Hrastnik (Krekova mladina), Ihan (gas. društvo), Janče
(10),	Jesenice (30), Jezica (30), Kamna gorica (10), Kamnik iz Kamnika (30), Kor. Bela (21), Kostanjevica (26), Kovor (30), Križe pri Tržiču (20), Kropa (30), Krka (21), Lom (17), Mavčiče (20), Mirna (10), Moravče (33), Mošnje (16), Motnik
(19),	Pilštanj (16), Podbrezje (20), Podhon-Bočna, Polica (13), Prečna pri Novem mestu (14), Pre-doslje (23), Preska (15), Prežganje (12), Radomlje
(36),	Radovljica (40), Raka (16), Ribno (14), Rob (12), Sele pri Slovenjgradcu (zastopstvo 6), Smlednik (20), Sneberje pri Ljubljani (19), Stari trg pri Ložu (del. 12), Stična (32), Stopiče pod Gorjanci (30), Studenec pri Sevnici (cerkv. zbor 14), Studenec (svetni zbor 12), Sv. Jedert nad Laškim (15), Sv. Gregor (15), Sv. Krit pri Ljutomeru (20), So. Lenarl-Osluševci pri Vel. Nedelji (25), Sv. Lovrenc na Dravskem polju (23), Sv. Pave) pri Preboldu
(20),	Šenčur pri Kranju (18), Šent Jakob ob Savi (14), Šent Janž na Dol. (20), Šent Janž pri Velenju (6), Šent Jernej (25), Šent Jur ob j. ž. (19), Šent Jur pri Grosupljem (12), Šent Vid nad Ljubljano (35), Šent Vid pri Stični (25), Šent Rupert (20), škocjan pri Mokronogu (16), Šmartno ob Savi, škrjanček" (22), Šmartno pod Šmarno goro (22), Šmartno pri Kranju (24), Šmartno pri Litiji (40), Spit alti (24), Štansa- (13), Trebnje (22), Triič
(37),	Tržišče na Dol. (20), Tupaliče (12), Tunjce
(11),	Vič (pev. krožek 35), Zg. Polskava (15), Žab-nicn (15), Žalna (16), Žiri (25),
En i sam poziv in zglasila se je pevska armada, kakršne na Slovenskem še ni bilo zbrane. — Vestnost in požrtvovalnost naših pevk in pevcev, oprta na strokovno zmožnost naših pevovodij nam je porok, da bo 8. september velevažen dan v naši pevski kulturi.
Pevski tečaj Pevske zveze se bo vršil od 3. do 6. avgusta. Podrobneje po okrožnicah vsem priglašenim.
Ljubljana
FOTOAPARATE
.svetovnih tvrdk Zeiss-lkon ^^^^^^^^^^^^^^Rodenstock. Voigtlander, VVelta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte cenik! —■
Natančen program
jesenskega festivala
Ljubljana, 21. julija.
Na razpolago nam je sedaj natančen program jesenskega festivala — prvega v Ljubljani, — o katerem smo že ponovno poročali:
Dne 2. septembra priredita ljubljanska in mariborska »Sloga" velik monstre-koncert na pihala. Dne 2., 6. in 8. septembra se vrši v Ljubljani cela serija teniških, plavalnih, nogometnih in lahkoatletskih turnirjev. Dne 5. in 0. septembra .se vrše na vojaškem vežbališču velike dirkalne in galopne dirke.
Dne 0. septembra bo slovesno odkritje spomenika kralja Petra. Dne 8. septembra bo otvoritev restavriranega rotovža. Dne 0. do 9. septembra bodo operne in dramske predstave nn prostem. Pred hotelom »Ti voli jem« v prizore "Gorenjskega slavčka«, pred Nunsko cerkvijo pa lloffinannstha-lovega »Slehernika«. Dne 8. septembra nastopi na Kongresnem trgu nad 2000 pevcev Pevske zveze.
Jesenska razstava se otvori dne 29. avgusta. Dne 30. avgusta bo na velesejnm tekmovanje slovenskih harmonikarjev.
Ljubljana potrebuje otroški azil
Ljubljana, 21. julija.
Ljubljanske oblasti, tako policija kakor tudi mestna občina so dostikrat v zadregi, ker ne vedo, kam bi spravile otroke, ki jih najdejo ali ki so se zatekli v mesto. Tako je imela policija precej sitnosti z 91ctno deklico Katarino Pucovo iz Ho-tederšice. Ta deklica je sirota in rada uide iz Ho-tederšice, ker z njo menda ne postopajo najlepše, v Ljubljano. Ko je prvič prišla v Ljubljano, jo ie policija začasno dala v Vincencijevo zavetišče na Viču, pozneje pa so jo poklali domov. Pred kratkim pa se je zopet pritepla v Ljubljano in policija je bila zopet v zadregi, kam z otrokom, ki ga je našla v Tivoliju. Deklico so zaenkrat poslali v Logatec na okrajno glavarstvo, naj to ukrene o nadaljnji usodi otroka.
Pred Resovo barako na Kosovski ulici je sinoči ob 9 našel delavec Albin Pobega izpostavljeno pet tedno staro deklico, zavito v plenice in šal. Stražnik je otroka oddal v Dečji dom kraljice Marije v Ribičevi ulici. Policija je ugotovila, da je otroka izpostavila kmetica Antonija Kodarin iz Loparja pri Marezigah pri Kopru. Njen mož je bil pred dvema letoma zaradi politike obsojen ocl italijanskih oblasti na 10 let ječe. Njegova žena, ki ima 3 zakonske otroke, pa 6e je menda pozneje spustila v razmerje z delavcem Viktorjem K., ki tudi stanuje v Resovi baraki. Sedaj pa mu je prinesla otroka iz tega razmerja, ker se noče zanj brigati. Za Kodarinovo ni mogla policija najti nobene sledi, ker je najbrže odšla še isti večer domov v Italijo. Taki in podobni slučaji dokazujejo, da je v Ljubljani nujne potreben otroški azil.
Gnezdo nemorale
Dolgo se je po Ljubljani šušljalo o raznih nemoralnostih, ki jih počenja gotova družba iz uglednih pridobitnih stanov. Tudi ljubljanska policija je vedela za te govorice, samo težko ji je bilo najti pravi dokaz, da bi družbo teh finih kavalirjev spravda tja, kamor je spadal že dolgo, namreč pod ključ in za trdna vrata. Škandal, ki ga je ta družba povzročila sedaj, pa je bil tako velik, da je moral izbruhniti na dan in da ie policija odločno posegla vmes. Trije krivci, pravi zločinci, čeprav iz samih boljših stanov, so že na varnem ali škandal postaja vedno večji in se vsa umazana afera tako razpleta in prihja toliko grehov na dan, da bodo prvim trem zločincem sledili v kratkem najbrže še drugi.
Uinazanosti, ki so prišle sedaj na dan, seveda ne bomo priobčevali. Vendar so zločini tako gnusni, da zaslužijo neizprosno ožigosanje v javnosti. Ozir do treh družin, katerih očetje so ti zločinci, nam brani, da bi podleže navedli tudi s polnim imenom.
Neki trgovski zastopnik, ki je mnogo potoval po svojih trgovskih poslih, se je med drugim pečal tudi z umazanimi kupčijami z deklicami. Dobavljal je svojim prijateljem in sokavalirjem dekleta, po večini iz južnih krajev države. Ljubljanski kava-lirji pa so si te deklice odstopali drug drugemu. Vršila se je prava kupčija s temi dekleti. Ta mesec pa je privedel od nekod iz Južne Srbije 15 letno dekletce. Dekletce seveda ni vedelo, kam jo vabi priliznjeni kavalir, naibrže je mislilo, da ie to kak dobrotnik, ki jo vabi na počitnice v Slovenijo. Ljubljanski kavalirji so dekletce skrivali in zapirali po raznih pisarnah in zasebnih sobah. Cela j vrsta zločincev ie, ki so se spozabili na tem de-I kletu. Zadnji zločinec, ki je dekletce prav kupil od 1 svojega prijatelja, pa je z lažnivo pretvezo, češ,
da bo skrbel zanjo kakor oče, odvedel dekletce z avtomobilom nekam ua Dolenjsko. Tam je nad njo izvršil skrajno ogaben zločin. Dekletce pa je zločin ovadilo oblastem.
Končni rezultat je bil ta, da je ta mož sedaj pod ključem iu bo danes ali jutri izročen sodišču radi ogabnega zločina. Dva druga njegova prijatelja radi zlorabe in trgovine z dekleti. Tem trem pa se bodo najbrže pridružili še drugi. In še en žalosten rezultat je: dekletce je moralo v bolnišnico... Povrhu vsega pa je uničeno rodbinsko življenje treh družin, zato ker njihovi očetje niso imeli nobene vesti.
Razni slučaji zadnjih tednov, ki jih je policija ugotovila, mečejo na gotov del ljubljanske odlične družbe prav slabo luč. Nemoralnih škandalov se je nabralo lepo število. Policija se trudi z vsemi sredstvi, da bi vsaj najbolj vidne in najbolj goro-stasne slučaje odpravila. Aretirala je nad 30 deklet, med teini prav elegantne dame, inetrese od ličnih ljubljanskih gospodov. Del teh deklet je moralo seveda v bolnišnico, del pa pred sodišče in ven iz Ljubljane. Odločnost ljubljanske policije pa se bo v tem oziru še nadaljevala, kar je hvalevredno iu je bil že skrajni čas!
0 Odpis davka radi toče in drugih elementarnih nezgod. Kmetovalec, kateremu prizadenejo škodo na pridelkih toča in druge elementarne nesreče, lahko pod gotovimi pogoji doseže odpis osnovnega davka na dohodek od zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, so mora prijaviti vsaka ob"čutnejša škoda, ki je bila prizadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa, brez takse najdalje v osmih dneh od dne, ko se je škoda opazila. Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi, za področje ljubljanske občine pri katastrski upravi v Ljubljani. Podrobnejša tozadevna navodila glede vlaganja prijav za odpis zemliarine so interesentom objavljena na občinski deski.
0 V Zvezdi se je cestišče šelenburgove ulice precej razširilo. Želeti bi bilo, da se vzhodni del Zvezde ob podaljšani VVolfovi ulici prav tako razširi in cestišče pomakne vsaj za 1 m nazaj, toda ne tako, da bi se žrtvovalo zategadelj le eno drevo. Kos od Krapeževe restavracije do vogala Wol!'ove ulice naj bi se dokončno tlakoval.
© Plošče iz porfirja, ki so se odstranile s pločnikov v Gradišču in drugod, bi se dale s pridom uporabiti za tlakovanje prepotrebnega pločnika Pred Prulami, ki ga težko pogrešajo številni prebivalci Prul in Grudnovega nabrežja.
© Akacije in drugo vejevje se je na severni strani gradu tako bohotno razrastlo, da jemlje ravno najlepši razgled. Grad je razgledna točka in se tujci, ki ga posečajo, čudijo, kako se more razgled, ki je v Baedekerju zaznamenovan z zvezdico, zakrivati. To se je že večkrat grajalo, a doslej zaman. Kje pač tiči vzrok?
o »Slenografiena tekma« na Christofovem učnem zavodu v Ljubljani, Domobranska cesta 7, se je vršila pretekli torek ob 8 zjutraj. Tekme se je udeležilo lepo število gojenk. Diktiralo se je pet minut z brzino 100 besed v minuti. Tekmo je vodila strokovna učiteljica gospa prof, Robidova. Tema diktata je bila: Ivan Cankar: »Ministrant Jokec«. — Prva jc bila gdč. Obilčnik Nada iz Reke, druga gdč. Benčina Silva iz Trsta, tretja gdč. Ilabjan Marica iz Dolenje vasi pri Kranju, četrta gdč. Gril Berta iz Ljubljane in peta gdč. Učak Milena iz Ljubljane. — Lepo in hitro delo mladih stenografinj je presenetilo ler je zavodu na lenem in častnem vspehu s katerim je zaključil 28. šol. leto, čestitati. Kakor smo poučeni, nastopi več absolventinj svoje službe, mnogi pa imajo službe že zagotovljene.
O Dentist Palnvce. Kongresni trg 14 sprejema od 20. julija do 1. septembra samo od 8 do 13.
0 Nočno službo imajo lekarno: Mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24; dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41.
Murska Sohoia
Finžgarjeva proslava. V proslavo Finžgar-jevega jubileju se je v soboto zvečer igrala njegova kmečka drama Razvalina življenja.« Pred predstavo jc bilo predavanje o temi Finž-gor in naš narode.
Kost v grlu. Nekemu kmetu iz Martjanec se je primerila prav neljuba nezgoda. Obiral je kosti. Pri tem je bil nekoliko nepazljiv. Kost mu je ušla v grlo in je tam obtičala. Iti je moral k zdravniku, da mu je izvlekel kost.
Prenavljanje pošte. V notranjosti pošte se vršijo velika prenavljalna delu. Tuko bodo dobili poštni prostori, ki so bili že dosedaj precej lični, še lepše lice.
Primorske vesti
Strateške ceste. Italijani pridno gradijo ceste po Primorskem. Pri tem imajo dvojen namen: olajšati gospodi vožnjo z avtomobili in olajšati unnudne operacije za slučaj vojne. Nekatere ceste so izključno strateške; tako cesta iz Vipave na Nanos ali i/ Bistrice na Snežnik ter ceste neposredno ob državni meji. Za uvto-mobilni promet je vzorna široka in asfaltirana cesta iz Trsta do Tržiča ob morju. V bližini De-vina jo zdaj prekladajo, tuko da se bo v ravni črti izognila vasi. Cesto iz Trsta na Opčine so tudi sijajno uredili, da služi za avtomobilno dirke. Sedaj že dolgo delajo na cesti z Opčin čez Dutovlje v Vipavsko dolino. Kjer le možno, se hočejo rešiti ovinkov in klancev z ravnimi prerezi in nasipi. Velikanski prerez dejajo n. pr. na Repeutubru, s čimer se ognejo ovinka skozi vasico Col in zmanjšajo strmino. Zanimivo pa je opazovati, da nimajo fiksnega načrta, ampak med delom menjavajo ideje. Tuko so na prelazu od Repentubra proti Krcpljem žc tretjič menjali načrt in dosti nepotrebnega dela napravili. Razna popravila so naredili nu glavni cesti j iz Trsta na Reko in razširili cesto skozi Vrem-sko dolino proti Bistrici. Kakor pa so vneti za nova dela nu cestah, tako so včasih nemarni za vzdrževan je nekaterih cest. Če se jielješ iz Trstu čez Prosck na Brežino, vidiš gladko asfaltirano cesto do inonumentulnegu svetilnika na Greti pri Barkovljah. Brž onkraj svetilniku nu Greti pa je cesta neverjetno zapuščena, da spominja na vojna leta. še bolj je zanemarjena cesta iz Nubrežine proti Komnu.
Ogenj je uničil hišo Tomaža Koniaca v čez-soči pri Bovcu. Ogenj je nastol, ker je Komae Iiustil tleti nekaj polen na ognjišču. Tako pravi ovadba karabinerjev. Koinuc je bil zavarovan za 15.000 lir.
Novo mesto
Poziv. V smislu naredbe okrajnega načel-stva v Novem mestu z dne 5. jul. t 1. str. j br. 90-31, se vrši v nedeljo, dne 26. julija 193t ob pol 7 zjutraj ua Loki priobčevanje vojnega razporeda za leto 1931. Županstvo poziva vse one, katerih se ta razglas tiče, da se omenjenega dne točno ob določeni uri zglasijo na Loki ter da prinesejo s seboj »vojničko ispravoc, ako iste. do sedaj še niso oddali. Obvezniki-držav ni uslužbenci, ki so dotični dan službeno zadržani, pu naj se zglasijo v času od 27. do 31. avgusta t. 1. na okrajnem načelstvu pri vojnem referentu, soba št. 1.
Prvo streljanje novomeške Strelske družine je bilo v nedeljo, 19. t. m. Ob 10 so sc zbrali člani na Glavnem trgu pred rotovžem, odkoder so odkorakali z godix> na vojaško strelišče. Pred pričetkom strelnih va j je spregovoril komandant mesta g. podpolkovnik Vaclav Dic in pozdravil vse navzoče, zlasti šc zastopnike oblasti. V lepih besedah je nato poudarjal pomen strelske družine g. prof. Kovač kot zastopnik gimnazije in rez. oficirjev. V imenu okr. načelstva je pozdravil namestnik okr. načelnika okrajni ref. g. Malusek. Med navzočimi je bil«> opaziti tudi predsednika tuk. okrož. sodišča g. dr. Katičiča. Po trikratnem živijo-kliru Nj. Vet. kralju se je streljanje pričelo. Streljanja se jo udeležilo skoro vse člaustvo.
Brezje
Letos je bilo tukaj doslej 140 porok. Kot 155. nevesta jc stopila pred Marijin oltar gdč. Koci jančič Marica iz znane kamnoseške rodbine na Černivcu. Ženin ji je bil g. čevljarski mojster Mehle Konrad iz Tržiča. — Na 26. julij se skrbno pripravljamo. — Tujski promet jc zelo živahen.
Ptuj
Nova bencinska postaja pred magistratom.
Ravnokar montirajo posamezne dele nove bencinske postaje, ki jo je postavila dunajska tvrdka »Dabegc. Bencinski tank, ki drži 10.000 litrov bencina, je nabavila Splošna stavbena družba iz Maribora. Pred nekaj dnevi že so delavci namazali ogromni tank z debelo plastjo ašfultu. da ga obvarujejo vlage in mokrote. Nato so gu s pomočjo škripčevju pogreznili v la namen beto-utiof[ts[.Kl u|u[ of nuioqo uu)sojy *ouinf otin.iiu postaviti bencinsko postajo v lastni režiji, da se rasi izkoriščanja pri nubavi bencina. Pripomniti je namreč, da je morala mestna občina lansko leto v jeseni kupovati bencin od domačih tvrdk celo po It Din za kg, medtem ko je možnost podana, da si mestna občina sedaj dobavi bencin po 7.30 Din za kg. uko se to izvrši \ lastni režiji. Vse tozadevne pritožbe v nekem slovenskem dnevniku so bile objavljene z oči-vidnini namenom, da sc prepreči osamosvojitev mestne občine pri dobavi bencinu.
Kulturni obzornik
Iz glasbenega sveta
Najprej par senzacij: R. Zimmermann iz Aachena je našel v neštetokrat prebrskani zapuščini Beethovnovega fajmula Schindlerja vrsto novih, popisanih listov, s kakršnimi je gluhi mojster na stara leta občeval in debatiral /. ljudmi. Listov je 28 in vnašajo novo luč v biografijo in umetniško snovanje Beethovnovo. — Varšavska pianistka Marija Mirska je našla v neki spominki knjigi ranjke poljske pianistke Marije Szymanowske doslej neznano Chopi-riovo muzurko, katero je skladatelj zapisal svoji prijateljici v knjigo. — Dunajski glasbenik Vvagner-Sehonkirch je našel original doslej neznanih šestih Schubertovih Nemških plesov iz I. 1824. — Letu 1932. bodo v Avstriji povodom 200 letnice Haydnove smrti velike spominske svečanosti. Vršile se bodo v Fisenstadtu, kjer je bil llavdn kapelnik kneza Esterhazyju in k jer je pokopan. Pri tej priliki mislijo tudi lluvdriovo lobanjo prenesti nazaj v Eisenstadt. Lobanja v kalvarijski cerkvi v L i sen s ta d t ti, ki počiva poleg kosti velikega skladatelja, namreč ni njegova in je stvar takale: dvanajst let (K) mojstrovi smrti je Esterha/,yjev tajnik dal odkopnti Ilavdnovo glavo in jo menda prodal dunajskemu Musikvereinu. Baje je na smrtni postelji ta greh izpovedal, sedaj mislijo stvar (»opraviti in položiti k llavdnovini kostem pravo lobanjo, dunajsko. — Vineent d l,ndy l>o letos osemdeset let star. Znan je svetovno kot skladatelj in pedagog. Udejstvoval se je na dra-matskem. komornem, simfoničnem in rorntorij-skem polju. Obenem z Bordesom in Guilmuu-lom jc I. 1896. osnovni slavno Sehola Cantorum r Parizu, ki je vzgojila mnogo učencerv. Tudi »kladatel j L. škerjnne je nekaj časa študiral pri d !ndyju. I) Indy je bil tudi pisatelj in kritik. — Pr<>dnno nevesto so dali nedavno tudi v
Belgiji v Gentu z velikim uspehom. Tako je ta opera osvojila doslej že skoro vso Evropo. Kdaj bomo Slovenci dobili takolo narodno opero, ki bo nesla naše ime po svetu? — Češka akademija je za letos glasbene nagrade razdelila takole: L B. Foerster jc dobil za V. simfonijo 5000 Kč, Petržeka za godalni kvartet 3000, Kvapil-za violinski koncert 2000, Haba za sekstet 2000, K. B. Jirak za tri mešane zbore 1000 Kč. To se pravi glasbeno delo podpirati! Če bi pri nas imeli takšne natečaje, kje bi žc v glasbi bili! — Zi-kov kvartet je v aprilu koncertirnl \ Londonu, Haagu in Amsterdamu z velikim uspehom. — Muzičku akudemija v Zagrebu je imela v letu 1930-31 701 gojenca, od tega 74 v pripravljalnem tečaju, (93 v nižji šoli. 322 v srednji šoli in 77 v visoki šoli. Največ gojencev je študiralo klavir (335), potem violino 108 gojencev, orgije 48, koral pa samo 2! Nugru do 2000 Din je dobila Vera Dombovič za svoj izborili izpit iz petja. Rektor akademije je bil F. Lhotka, v profesorskem svetu je bilo 10 članov, učiteljev 44. od teh 16 eksternih. Produkcij v javnosti jo bilo koncem leta 13. — Zadnja številka Sv. Cecilije, izborno urejevnnega hrvatskega mesečnika za cerkveno glasbo (urednik kan. Janko Barle) prinaša dr. Goglijovo biografijo Ivana pl. Zajca, dr. F. Mlinar-Cigalctov članek Petdeset go-dina slovenske crkvcne glasbe, Bnrlctov članek
0	Novem kantualu in priročniku zu orguniste, življenjepis Jos. Marinkoviča iz peres Koste Manojloviču. F. Dtiganovo poročilo o dr. S. Vurnikovi Študiji o glasbeni folklori nu Belokranjskem in izborno urejen kronikalni del ter preglede.
Zadnja operna sezona v Zagrebu je pokazala osemnajst premier (prini. izjavo našega opernega ravnatelja, da Ljubljana več ko 10 premier ne preneset). Pod vodsUom ravnatelja Krešimira Baranoviču je opera dala po novem letu Boitove-ga Mofistofelu, širolino opero Ci-tnra i bubnnj. Konjovičevo Koštuno, Verdijevega Simoneju Uoccanegra, Lliotkov balet Djuvo
1	niccov Segil po sccuariju Zl. Grgoševiču, ža-
franov balet Figurine, Hirschlerjevo opereto Svatbeno noč. Tijnrdovičevo opereto Jurek i štefek. Torej v eni sami sezoni šest domačih premier, dve operi, dva baleta in dve opereti! Prihodnjo sezono se bo izvajala Gotovčevu Morami in Baranovičcvo sStriženo-košcno«.
Aktualna knjiga
Urednik belgrajskih Občinskih nov in g. S loboda 11 /. Vida kovic jc pri S. B. Cvi-janovieti izdal za naš čas zelo pomembno in z najboljšim namenom napisano knjigo / naslc-v om: Tuberkuloza i sifilis s a g 1 e -d ista so c i j al ne politike, ki nu 112 straneh prinaša zelo mnogo znanstvenega in o'scbno pridobljenega materijala iu je prva te vrste pri nas. (i. SI. Vidakovie se že eelo desetletje živo in /. voljo udejslvuje v razmotriva-nju socialnih vprašanj. Največ člankov in esejev je objavil v zadnjih dveh letih v že zgoraj omenjenih belgrajskih: Občinskih novinah, ki so zeio sodobno urejene in zaslužijo, dn jih nu tem mestu pohvalno omenim.
Knjiga Sloboduna Vidnkoviča, ki ji je uvodno besedo napisal znani srbski javni delavec g. Dragiša Lnpčcvie, obsega dva eseja. Prvi govori o socijalnili strahotah jetike in zavzema tri četrtine knjige, v drugem pa je samo načet problem prostitucije, ki je poleg alkoholizma direktna pot v sifilitična obolenja in degenerirano«!. Doslej je bilo o tuberkulozi ko o sifilizmu govorjeno in razpravijano pri nas največ s čisto zdravniškega stališča. G. Vidakovie obravnava omenjeni dve liolezni s siv cijalno-komunulnega stališča. Njegova teza glasa: Tuberkuloza in sifilis ste socijalni bolezni.
Knjiga je polna konstatucij in pregledov, statističnega materi jala in primerjav tako da čitatelju živo in nazorno predoči razširjenost in moč omenjenih dveh bolezni. G. Vidnkovie se jo omejil največ na prestolnico, nu sam Belgrad. Samo nekaj njegovih dognanj, ki pa dajo misliti, bi rud na tem mestu oodul tudi sloven-
skemu občinstvu, ker vpijejo do neba:
število tuberkulozno bolnih doseže v Jugoslaviji letno 600.000, od teh čez 50.000 smrtnih slučajev. Po dr. Scltvveissovi statistiki prihaja Jugoslavija na prvo mesto umrljivosti rudi tuberkuloze. Dočim od 100.000 Holandeev umre nn jetiki le 72, znaša ta številka zu Belgrad 33S. z.i' celo državo pa 408. Na Balkanu so samo še Bolgari na slabšem položaju. Tnko-le pravi g. Vidakovie: »Našo državo je jetika samo v desetih letih stala čez pol milijona grobov in več ko sto milijard dinarjev, a lo je več kot smo izgubili v vseh vojskah skupaj in večja škodu, kot je znesek budžetu ocl ustanovitve Karudordeve Srbije pa do svetovne vojne« Glavni vzroki tako razširjene jetike v Belgru.lu so: draga, a nezdrava stanovanja, delavnice, nedoločeni delovni čas, tnajhnu plača, zaposlitev otrok in žena po tovarnah, ulkoholizetn, pomanjkanje bolnišnic in zdravilišč, slaba, nezadostna hrana itd. Belgrad je najtubcrktiloznejo mesto na svetu kljub svojemu idealnemu položaju. Po g. Vidakoviču 170.000. to je skoraj tri četrtine Belgrajčanov spada med, delavske, siromašne sloje s plačo od 720 do 1800 Din mesečno. Stanovanjsko vprašanje naše prestolice je problem zase. Vendar moram priznati, tla se občina nn vse mogoče načine trudi, <la temu zlu odpoinore. Belgrad jc v zadnjih petih letih porubii 72 milijonov litrov mleku, n istočasno tudi 84 milijonov alkoholnih pijač. Posebej zanimiva jo statistika inortalitele in povprečne dolgosti življenja po posameznih stanovih bel-grajskega prebivalstvo. Prav nič mahjšu ni vrednost drugega Vidakoviecvegn eseju o sifilisu.
Drobtin in številk in raznovrstnih podatkov je polna Vidakovieeva knjiga, ki jih pu nu telil mestu ni mogoče kratko posneti in pokazati njihovo vrednost in strahoto. Vsem, ki jim je mar javna higijena in socijnlno skrbstvo sploh i l>i priporočil, da si omislijo pomembno knjigo, ! ki je klic iz groze iti ponižanja, ki smo ga v mnrsičcni sami krivL	" i\
Dnevna kronika
Tudi ob vročih dneh -negovani lasje!
Koledar
Sreda. 22. julija: Marija Magdalena (Majda). Prvi krajec ob 6,10. Herschel napoveduje dež.
Novi grobovi
-f- V Celju j» umrl včeraj zjutraj ti. Pirnat Janko, 221etni bogoslovec ljubljanske škofije, doma v Spodnjih Jaršah pri Kamniku, na posledicah avtomobilske nesreče pri Gomilskem, o kateri je poročal včerajšnji »Slovenec«. Ob 2 popoldne so ga prepeljali z avtomobilom v njegov domači kraj, kjer ga bodo pokopali. — Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ V Zgornji Solčavi je v nedeljo umrl veleposestnik in lastnik velike žage g. Rok Klemenšek. Mož je imel veliko zaslug za Zgornjo Solčavo v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Bil je načelnik pašniške zadruge, cerkveni ključar, večkrat župan, odbornik posojilnice, prodajne zadruge, Kmečke zveze, okrajnega cestnega odbora itd. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f- V Prapročah pri St. Rupertu je po daljšem bolehanju umrla Alojzija Strmole, stara 56 let. Pokojna je bila vzorna članica raznih cerkvenih organizacij in je veliko storila za cerkev in čast božjo. Pokopali so jo v ponedeljek. Bog ji bodi obilen plačnik!
+ Na Sevnici pri Mirni je umrl preteklo nedeljo 81 letni Jakob Venciger, posestnik Ln gostilničar. Bil je velik dobrotnik cerkve in dobrodelnih društev. Blag mu spomini
Nesrečna smrt dveh otrok
S m a r j e t a pri Novem mestu, 20. julija.
Minulo je komaj 0 dni. odkar je umrl v novomeški bolnišnici mali Tonček Činkole, sin gostilničarja v Štnarjeti, star 2 leti. Našel je v kuhinji na mizi malo stekleničico z oetovo kislino ter isto izpil.
19. julija zvečer pa je šla Amgelica Medle, ličerka posestnika v Šmarjeti in soseda umrlega Tončka, stara 4 leta, s svojim očetom krave napajat. Vedno je hodila z veseljeai z malo šibico v roki na ta posel ter branila krave, da niso uhajale v stran. Ko sla prišla z očetom do vodnjaka, je ta na lil v korito vodo, krava je pa medtem pritisnila Angellco tako močno v prsa ob zidan vodnjak, da ji je bruhnila kri z ust. Tudi čeljust ji je poškodovala. V ponedeljek zjutraj so jo nameravali peljati v novomeško bolnišnico, a je žarami že doma umrla.
Ostale vesti
—	Za pogorelce v Nadlcsku pri Starem trgu.
G. ban dravske banovine je nakazal kot prvo pomoč za pogorelce v Nadlesku, občina Stari trg pri Ložu znesek 30.000 Din.
—	Uradne ure pri državnih oblastvih. V uradih kraljevske banske uprave dravske banovine ter podrejenih državnih upravnih oblastev, kakor tudi državnih in banovinskih zavodov so do preklica ob delavnikih uradne ure od pol 8 do pol 12 in od 16 do 18, ob sobotah pa od pol 8 do 13.
—	Dekliški dnevi se bodo vršili letos v Sevnici od 29. julija do 1. avgusta. Idejni program ic sledeč: 1. Dijakinja in socialno ter kariialivno delo. 2. Izvenšolska izobrazba in samoizobrazba. 3. Dijakinja in žensko gibanje. 4. Žena in religioznost. 5. Dekliško mladinsko gibanje drugod. Odhajamo 29. t. m. iz Ljubljane z vlakom ob 18, iz Maribora ob 17.25. Na Zidanem mostu se snidemo in potujemo skupno do Sevnice. Prenočišče bo na senu, zalo prinesi s seboj odejo. Stroški za vse ini bodo znašali 30 Din in kar bo stala vožnja. Prinesi s seboj misale, ako ga imaš, ali vsaj Dok-lerjevo Sv, mašo. Javi se po dopisnici najkasneje do 25. t, m. na naslov: Lavrič Bogomila, Ljubljana, Dunajska c. 17.
_ K razpisu nagrad za načrte tujsko-promet-
nih naprav. Dodatno k tuk. razglasu z dne 13. t. m. VIII. No. 3270, se objavlja, da sestavljajo žirijo, ki bo presojala predložene načrte, nastopni gospodje: Predsednik dr. Mam Rudolf, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri kr. banski upravi; Velikonja Narlc, ravnatelj Tujsko-prometnega sveta kr. banske uprave kot namestnik; člani; ing. arh. Černivec Josip, ing, arh. Mušič Vladimir, ing. arh. Šubic Vladimir, ing. arh, Čulk Božidar, kot namestnik Tomec Hrvoje, reslavrater na ljubljanskem kolodvoru. Zgoraj omenjeni razpis se obenem spreminja: Nagrajene načrte more odkupiti dravska banovina v svojo izključno last. Rok za predložitev načrtov se podaljša najkasneje do 10. avgusta t. 1. — Kr. banska uprava dravske banovine,
—	Maturanti(njc) državne gimnazije v Kranju iz 1. 1921! Po desetih letih se zopet snidemo, in sicer v Kranju, dne 8. avgusta ob 20 na vrtu pri Jezeršku (»Knedelnu«), Vabljeni tudi sošolci, ki so drugje maturirali. Kdor se namerava sesianka udeležiti, naj pošlje do 1. avgusta prijavo na gostilno Jezeršek. Vse drugo ustmeno. Pridite vsi! Na svidenjel — Sklicatelj.
—	Sprejem v železniško službo. Ravnateljstvo drž. žel v Ljubljani objavlja, da so vsa mesta v administrativni službi zasedena in se vsled tega v njenem območju nc morejo upoštevali nobene prošnje za sprejem v to službo in so vse tozadevne osebne intervencije posameznikov pri direkciji brezuspešne. Pač pa sprejme prometno-trgovski oddelek navedene direkcije 30—40 kandidatov za vlakospremno službo (vlakovodjc, prtljažniki, revizijski sprevodniki). Kandidati za la mesta morajo izpolniti vse pogoje, navedene v §§ 2 in 3 zakona o državnem prometnem osobju z dne 1. julija 1931, Razen tega morajo reflektanti na službo vlakovodje imeti najmanj 4 razrede srednje šole ali drugo enakovredno šolo, za službo prtljažnika in revizijskega sprevodnika pa najmanj 2 razreda srednje šole ali drugo enakovredno šolo. Pravilno iolkovane prošnje naj se vpošljejo na proinelno-Irgovinski oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani.
—	Vsem čebelarjem sporočamo, da jc bilo naše društvo od velesejske uprave vabljeno, da razstavi na letošnjem jesenskem velesejmu svoje pridelke in orodje. Odbor je vabilo sprejel in bo pripravil vse potrebno, da ho naša stroka na razstavi častno zastopana. Odbor Čebelarskega društva vabi zato vse svoje člane, ki sc mislijo razstave udeležiti, da sc lakoj pripravijo in sporoče, kaj in koliko blaga bodo razltovlli, da si pripravimo primeren prostor. Razstavili bomo med, vosek in razne čebelarske posebnosti. Jesenska raz.slavn «c bo vršila od 29, avgusta do 9, septembra. Vsem, ki se bodo prijavili, homo poslali podrobna navodila. 'Viave pošljite na naslov Josip Vorbič, profesor, v Ljubljani, Streliška ulica 32. ali pa na društvo.
—	Vpisovanje mu tehniško srednjo šolo v Ljubljani in na delovodskr iu strokovno obrtne Sole istega zavodu se bo vršilo ud I. dn 5. septembra. Pred I. septembrom se ne sprejme nobene prijavp.
—	Službeni lisi kr. hnnskr iinrnve dravske banovine štev. 42 od 21. juliju 1. I. objavlja Znkou
Šholia Loka
o likvidaciji agrarne reforme nn veleposestvib , dalje >Znkon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o zaščiti avtorske pravice , Postopek za pobiranje skupnega davka na poslovni promet in • Izpreinenibe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine
—	Služba cestarja. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju okrajnega cestnega odbora v Ptuju eno službeno mesto banovinskega cc-starja in sicer: na banovinski cesti II. reda Terbc-govci—Mostje—Pacinje od km 10.0C0 do km 15.950. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) jc vložiti najkasneje do 20. avgusta 1931 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
—	Na pošti v Šenčurju pri Kranju je bila otvorjena brzojavna in telefonska centrala.
—	Koliko pokadc Zagrebčani v enem mesecu. Šef zagrebške veleprodaje tobaka g. Martinovih je dal sotrudniku nekega zagrebškega lista zanimivo izjavo, ki nazorno svedoči, da se pri tobaku in cigaretah prav nič ne pozna gospo.!a ska kriza. Zagrebčani pokade mesečno za osem milijonov dinarjev tobaka in cigaret. Naiveč pokade Zagrebčani cigaret »Sava«, in sicer 17. milijonov komadov. Za njimi prideio seveda »Zeta«, katere kade vsi, gospoda in delavci. Na mesec jih pokade Zagrebčani osem milijonov. »Vardar« c garete no-tirajo precej slabše, vendar se jih pokadi na mesec tri milijone komadov. »Drina« ne zaostaja dosti za »Vardar«, naj imajo isto ceno. Mesečno jih spuste v zrak 2,800.000 komadov. Luksusne cigarete izkazujejo bolj majhne številke. Najmanj pokade Zagrebčani »Karagjorgje«, sai so najdražje, namreč samo 4000. Cigaretnega papirja se proda v Zagrebu mesečno okrog 70.000 zavojčkov. V Zagrebu jc poleg tega 1000 trafik itd.
—	Krava usmitila 9 letnega dečka. 9 letni Josip Tomič, sin posestnika iz Bizeka pri Stenjevcu poleg Zagreba, ie v nedeljo popoldne gnal domačo kravo napajat k studencu. Dečko se je najbrže hotel nekoliko igrati in si je zadrgnil okrog telesa vrv, ki je bila kravi privezana okrog vratu. Naenkrat pa se je krava splašila in sc spustila v divji beg. Mali je nekaj časa tekel za njo. Kmalu pa so ga zapustile moči in se je zgrudil onemogel na zemljo. Krava ga je vlekla za seboi še dober kdometer, dokler ni pridrvela do nekega debla, okrog katerega je začela tekati. Dečko je pri tem seveda opletal ob drevo in pri tem se mu je zlomil prsni koš. Ko so pritekli kmetje, da bi ga rešili, je bil že mrtev,
—	24 ur je sedela na vreči. Iz Bjelovarja poročajo o zanimivem slučaju, ki jasno priča, kako so nekateri še praznoverni. Po Bjelovarju je hodila neka ciganka in se izdajala za čarovnico. Prišla je tudi k neki gospe in ji uganila, da nima sreče v denarju. Toda ona (ciganka) ji bi pomagala, da bo na lahek način prišla do bajnega imetja. Dejala ji je, naj ji izroči ves denar, kar ga ima doma. Ta denar naj da v vrečo, na kateri pa mora sedeti natančno 24 ur in potem bo denarja, da bo joj. Gospa ji je res prinesla 2000 Din, katere je pa ciganka s spretno kretnjo spravila v svoj žep, v vrečo jc pa dala papir in seveda izginila. Ciganka se je oglasila še marsikje in skoro povsod 60 ji sedli na limance. V enem dnevu je prisleparila na ta način, v kolikor je znano, okrog 10.000 Din.
—	Pristni dolenjski cviček iz Gadove peči dobite zmeraj v gostilni Černe, Zagreb, Radičeva ulica 1 (tik Jelačičevega trga) na dvorišču.
—	Sadjarimo prav! Kmetskim sadjarjem v spodbudo napisal Miloš Levstik. Knjižico je izdala Kmetska zveza v Mariboru kot drugo številko knjižnice Kmetske zveze. Vsebina: V (em ijreši-mo pri spravljanju sadju? Sajenje. Oskrba novo-posajenih dreves. Skrb za odrešila drevesa. Škodljivcem boj! Sadna, drevesa rabijo hrane. — Knjižica se dobi za malenkostno ceno 1.50 Din pri vseh krajevnih Kmetskih zvezah, v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5 in Aleksandrova c. 0 ter pri Slomškovi zadrugi v Celju. — Sadjarji! Sezite po tej lepi in poljudno pisani knjižici našega priznanega sadjarskega strokovnjaka. — Kmetska zveza v Mariboru.
—	Nov pravilnik za hranilno iu čekovno službo pri poštah. Z rešenjem prometnega ministra je odobren namesto dosedanjih Odredb zn izvrševanje poštne čekovne službe iz 1. 1923 in Pravilnika za izvrševanje poštno-hranilne službe iz. 1. 1926 nov skupni Pravilnik za hranilno in čekovno službo pri poštah. S tem pravilnikom so izpre-menjena mnoga dosedanja določila, zlasti še računska. Slovenski prevod tega pravilnika izide te dui. Izda ga svetnik poštne direkcije dr. Janko Tavzes. Novi pravilnik bo potreben vsem poštam, kakor tudi računoimetnikom in tistim, ki žele otvoriti čekovni račun ali naložiti denar pri poštni hranilnici.
—	Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno iz. praznenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da 6o z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, prolin, revmatizem, kamena ali | sladkorna bolezen, »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
V našem mestu zelo vneto propagirajo zu Oljski promet. Okolica je res divna tudi mesto ni nr bilo napačno, u pn mnenju marsikoga mora že splašiti vsakega tujcu, ki hoče vstopili v naše mesto, lutronsko vpitje v neki gostilni v kapucinskem predmestju. Že dolgo sc prebivalci imenovanega predmestju vprašujemo in s tem vprašamo javno, ali res škofjeloška oblast ne more preprečiti tieznosiicgu pijančevanju iu vpitju v oni gostilni? Ob nedeljah ter ob praznikih. od jutru do poznega večeru, ob delavnikih često prav tako — vsaj ob večerih — se razlega od omenjene gostilne preko celcga predmestju neprestano pijano petje. Čc moro drug človek pazili, du v kakšni gostilni ne spregovori neprevidne besedice, ali nuj bo nekaterim drugim dovoljeno, du vznemirjajo s svojim vpitjem pol mesta ter postav ljajo mesto v slabo luči' I )olgo smo poslušali in — molčali. — Fdcti v imenu mnogih.
Zn to je potreben Elida Sham«
poo. Cisti, da nobena reč ne tako . . . dela lase mehke kakor ' svila in človeka čudovito osveži!
Vsak teden po enkrat si umijte glavo l
ELIDA SHAMPOO
Marfhor
□	Premeščen jc od predstojništva mestne policije v Mariboru poduud/ornik polic, agentov g. Macarol Ludvik |>o službeni potrebi k upravi policije v Ljubljano.
□	Organizacijski načrt mariborske gozdarske šole. Omenjena šola se je ustanovila ob pri-četku letošnjega šolskega letu. Na podlagi izkušenj in rezultatov prvega leta sc jc mogel napravili poseben reorganizucijski načrt, po kn-tereni naj bi sc pouk na omenjenem zavodu delil v dva kurza in siccr v enoletni kurz za liste kandidate, fci imajo suino osnovno šolo. Pouk v tem k ii r z u traja tO mesecev, šolski pouk prične I. oktobru in traja do konca julija naslednjega leta. Drugi kurz pa bi bila dvoletna nižja gozdarska šola za tiste kandidate, ki imajo v sa j dva razreda gimnazije ali pa realne gimnazije odnosno tri razrede meščanske šole. šolski IKiuk bi se tudi tukaj začel t. oktobra in bi trajal do konca julija naslednjega leta. O prošnjah o sprejemu v nižjo gozdarsko šolo odloča učiteljski zbor pod ravnatcljevim predsedstvom. V prvi vrsti naj bi sc sprejemali v tu zavod sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdnem posestvu kot bodoči gospodarji in v drugi vrsti šele prosilci, ki rc-flektirajo nu državno službo. V interesu razvoju oinenjenegu zavodu jc, da se izvede ta načrt, ki bo zares omogočil odgojo ter temeljito strokovno izobrazbo našega prcpotrc.bnega gozdarskega naraiščaja. Potem šele bo mogla mariborska gozdarska šola vršiti v polni meri svoje po-slnnstvo.
□	V naši podružnici na Aleksandrovi 6 (Prosvetna knjižnica) lahko opravite vse posle, ki spadajo v delokrog uprave kukor naročanje oglasov, naročevanje listu ter druga pojasnilu, tičoča se raznih oglnsov Uradne ure vsak dan od 8—12 in od 15—18.
□	Umrli stu: 35-letna soproga železničarja Marija Forstnerič, stanujoča v Krčevini, Aleksandrova cesta 26. Pogreb bo dunes ob pol 16 iz hiše žulosti na frančiškansko pokopališče. — \ starosti 40 let je umrla v Vrbanovi ulici 12 soproga krojača G i zel u Ločičnik. Pogreb bo v četrtek iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Žalujočim rodbinam naše globoko sožalje.
□	Za pleskarska dela nn drž. mostu je razpisana lin dan 5. avgusta ob enajstih prva pismeno ponudbena licitacija, ki bn v prostorih tehničnega oddelka srezkegu uučelstva Maribor levi breg. solin št. 51. Načrti in proračuni so interesentom na rnzuolngo med uradnimi urami v omenjenem uradu.
□	S£fK Maraton. Drevi seja upravnega odbora. Ob 20!
□	Zasilen pristanek prometnega letala Du-tiuj-Rini. Nu dirkališču graščine Turnišča, ki jc last pl. I ippittn. sr jc v ponedeljek popoldne vsled hude nevihte, ki je divjala popoldne in vso noč. moralo spusti nu tla prometno letalo, ki vozi uu progi Dunaj—Benetke—Rim. Pristalo jc brez vsake nezgode. Z letalom so se vozili trije Američani, ki so jih z avtomobilom prepeljali v Ptuj. Včeraj jc letalo nadaljevalo pot proti jugu.
□	Vlomi brez konen in kraja. \ pretekli noči so neznani zlikovci vlomili v trgovino g. Friderika Bircu un I ržnški ccsti. Iz trgovine, ki združene s trafiko, so svedrovci odnesli okrog 1500 cigaret Vardar. 200 Drinn in Vrbus, 100 Kosovo. šumndijn in Jadran, 7 brivskih aparatov, več ducatov moških in ženskih nogav ic iu razno drugo galanterijsko robo. l udi drobižu so odnesli zlikovci preko 750 Din, tuko du znaša škoda več tisoč Din.
□	Potrjeno. Kakor znano jc bil 12. maja t. I. obsojen pred mariborskim velikim senatom
radi umora, izvršenega nad Matijo šulekom s Huma, 25-letni Frane Jurkovič iz I.opuršič na 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Zagovornik dr. štor je bil prijavil rudi prehud«' kazni revizijo in priziv. l e dni pa je stol sedmo-rice v Zagrebu omenjeni priziv zavrnil ter ob-sodl>o v polnem obsegu potrdil.
□	Pred malim senatom je sedel včeraj na zatožni klopi 34-letni viničur Konrad Kranl iz Ploderšnice. Zadeva je takšna: 12. aprila t. I. jo 6odelo v Purgajevcm vinotoču več funtov; ku kor po stari navadi so sc fantje s|>orekli in zini kastili. dokler jih ni Purgaj spravil i/, vinotoču Zunaj se je potem nadaljevalo. Pri tem s<- j, »godilo, «lu je Konrad Kraut zgrabil za kol in zamahnil z njim po Francu Čenu, ki se mu je prelomila lobanjska kost ob levom sencu. Fant ji so izginili domov ter pusitili Ceha ležečega nu tleh. Čeh je imel še toliko moči. da so jc zavle kel kakšnih 400 korakov naprej proti domu. dokler se ni zgrudil v neki obcestni kotanji, kjer gu je šele tri dni pozneje našel njegov red-nik Jaiiez Žerjuv, ki je Čeha spravil na svoj dom, kjer pu je ranjence kmalu nato izdihnil. Kraut jc priznal dejanje, zatrjuje pu, da jo Čeha zato trikrat udaril, ker ga jo Čeli v vinotoču izzival. — Konrad Kraut jc bil obsojen nu 5 let robije ter 4-letno izgubo častnih pravic.
□	Izginila je neznano kam 18-letna Ana Rahle, stanujoča v Trstenjakovi ulici št. " Oblečena jc v črno krilo, rdečo bluzo, črn pred pašnik, nizke čevlje brez nogavic, nepristrižeiiih las in razogluvu. Kor je slaboumna, se domneva da se ji je pripetila kakšna nesreča.
□	Vrnila se jc pogrešana 88-letna Jožof.i K 1 a v o r a , katera je bila 14. juniju izginila od doma brez vsake sledi.
□	Čigav je funt? V Vctrinjski ulici so našli 9-Ietncga fanta, ki pravi, da sc pi<c \nton Lukman ter du jo doma iz Gabernika pri Zg. Polskavi. Kakor deček izpoveduje, jo služil kot svinjski pastir pri nekem Konradu Pcršku. za katerim jc prišel v Maribor, ker sc jc nu ulic' izgubil, so gu oddali v Dečji dom.
Kamnih
Tlakovanje cest. Gosp. župan Kratnar je na •zadnji občinski seji poročal o tlakovanju cest v Kamniku. Informiral se je žc na razi ionih krajih glede načina tlakovanja kakor tudi glede višino stroškov. Prvotno je bilo namenjeno, da se cesti* tlakujejo s koekanri. Ker pa bi bilo to j»rcdra™o. se je obrnil pn Informacije v Laško, kjer so ceste asfaltirane in bi stroški znašali za m3 1-10 Din. Z ozirom na to bodo dali reste v kratkem premeriti, nakar bi se poleni pričelo z delom. — Tlakovanje cest v Kamniku bi bilo ros zelo potrebno, kajti prah, ki se dviga ob vročili, suhih dnevih, in blato po dežju pač ni kaj prijetno za tujce. Občinski možje se tega tudi zavedajo in pričakovati je. da so bo stvar čimpreje izpeljala. Vprašanje pa je, če bo dovolj denarja na razpolago, da se vse ceste naenkrat asfaltirajo. V tem slučaju bo treba pač postopoma delali in sicer najprvo glavne, nato pa šolo stranske ceste.
Čas vkuhavanja se Je priCet!
Kobra gospodinja vporahlja najpopolnejše WECK-ove priprave za vkuhavanje. - Pri nakupu pazite na znamko
Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS - LJUBLJANA, Krekov trg št. HI
Krajevni prodaJolet: Col.lr: .1. Jagodi?, Mnribor: Cart Lolz tu Ptnter & Lenarit, l*t«i: K. Vogel, Ureiloe: V. Pitan. Kranj: Morkur«, Kočevje: F. Huoer. Sevnica: A. K;i-Melio iu t'. Sel i na, Sloveujitradoo: I. lioJnU in K. Itojuik.
Bratislavski slovanski kongres
(Konec.)
Kritem po Slovaški.
Delo kongresa slovanskih katoliških inteli- , genlov je doseglo svoj zunanji vrhunec v zborovanjih v Bratislavi dn Nitri. nato pa se je v komisijah in v zakulisju delalo s polno jiaro. da se soglasno sprejmejo take rcsolucije, ki bi za vselej onemogočile vihingovske težave in spletke, cirilo-metodijskemu duhu ljubezni ter spravljivosti pa j zn vedno zasigurale zmago. Da bi se mogli vsi sklepi kongresa še bolj pretresli v medsebojnih prijateljskih razgovorih in sondirati teren za njihov soglasni sprejem, je bilo zaključno zborovanje določeno šele j>o dvodnevnem izletu po Slovaški in sicer v '.slovaškem NUrnbergu v Leveči.
Ti izleti so bili najprisrčnejši izliv mehko slovaške duše. Bili so prekrasna pesem praktične slovanske vzajemnosti in ljubezni do svojega naroda, ki je privrela iz slovaških duš in za vedno osvojila vse goste, V oficijelnih uspehih moro biti mnogo kouvencionalnih laži. medlih fraz in prisiljenega navdušenja, ali naši sprejemi niso mogli biti samo izraz takta in uglajenosti, ker bolj ko besede so govorile duše in srca.
Zadivila sta nas prisrčni sprejem in gostoljubje v slovitem kopališču Trenčianskili Toplicah. Romantična dolina je kljub utrujenosti izvabila iz, vseh gostov pesem, ki ni hotela utihniti. V najeleganlnejšem hotelu sta nam pripravila mestna občina in ravnateljstvo toplic sijajno in razkošno večerjo. Pozdravit nas je prišel mestni župan Horvat, ki po se mu med govoTom zaiskrile oči od radosti, ko jo začutil, kak duh vlada na kongresu. Okrajni glavar dr. Galvanek je izlil v svoj neprisiljen pozdrav vso svojo dušo. četudi mu je sedeln na desnici njegova soproga, ki je protest anlka, ga je duh naših goslov tako prešinil, da so mu privrelo i/, dna duše lako globoko misli in čuvstva, kakor jih ne izžareva večkrat niti najbolj goreč, apostol kraljestva božjega. V svojem pozdravu se je tako razvnel mladi in simpatični šef-zdravnik dr. benoeh. ki nam je prišel povedat dobrodošlico v imenu imciitelia kopališča, da se
nam je zdelo, da je eden izmed nas. Razdvajala nas je vera. svetovni nazor in politična pripadnost, ali vendar smo se vsi zbližali v Krislu in poslali bratje. Pokazalo se je v dejanju da je s cilji z apos-tolsko gorečnostjo, ljubeznijo, spravljivo-ljo in taktiko sv. Cirila in Metoda mogoče vzbudili k življenju že navidez popolnoma mrtve dušo.
Kljub temu, da je sezona na vrhuncu, smo dobili prenočišča deloma v najboljših hotelih, doloma pa v kopališčnih dvoranah. Drugo julro nam je šef-zdravnik dr. Lenoch razkazal vso bazene in nam dal priliko, da so osvežimo v kopelih. Ob ]M}I 11 nam je .>0 članov Pevskega zboru slovaških učiteljev pod vodstvom dr. Ruppeldla priredilo koncert, kjer so izvajali pesmi vseh slovanskih narodov.
Po obedu smo se odpeljali na skrajni vzhod slovaškega ozemlja, v LevoČo, kjer smo se zadržali dva dni. Med j>otjo so nam slovaški intelektualci razkazovali iz vlaka slovaške kraje in nas obenem opozarjali mn važne zgodovinske dogodke, ki so se lam odigrali. Značilno je, da slovaški jurist in inženjer enako kakor zdravnik dobro pozna zgodovinski razvoj svojega uaroda in da ima vsak slovaški izobraženec zelo mnogo smisla za kul-turno življenje. V tem oziru pa žal večina -lo-venske inteligence daleko zaostaja za drugimi Slovani.
Ko se je v vlaku najbolj orila pesem, smo so ustavili v meslu Žilini kjer nas je jirisrčno pozdravil mestni župan senator Honcka. še bolj smo bili presenečeni v Rtižomberku. kjer nas jo pozdravil z besedo in dejanjem apostolski pronotar Illinka, voditelj slovaškega naroda. Medtem ko jo Hlinka govoril pozdrav, je njegova nečakinja izročila krasen šopek prelatu dr. Griveu, štirje fantje pn so naijlo dali skozi okno v velikanski steklenici 23 litrov piva, zaboj kruha, zaboj šunke in sira ter 24 čas. Že se je vlak premikal iu Hlinka je imel komaj časa. da je še povabil oe.lo 17 člansko slovensko in 5 člansko hrvatsko družbo, da ga na poli nazaj obiščemo.
V Levočl nas je čakalo še ležko delo. Prod vsem je bilo treba rešiti dve pereči vprašanji: kje so bo vršil prihodnji kongres, ki so pa zalite vali Poljaki zopet v Poljski. Četudi se še ni vršil pri Hrvatih, Čehih in Ukrajincih in pa vprašanje, kako najti modus vi v o ml i med Poljaki in Ukrajinci.
Moratorij v starem Babilonu
Vohunstvo v industriji
Nič novega pod solncem — moremo reči (udi o moratoriju, za katerega se danes bori Nemčija. Najstarejši zakonik sveta — Ham-murabijev — že pozna odlog plačevanja in obrestovanja dolgov; člen 48. določa: »Če ima kdo dolg, ki ga mora obrestovati, pa mu ae-urje opustoši polje ali uniči žetev ali pa zaradi pomanjkanja vode žito na polju ne zraste:
trgovinska brodovja. Tudi v stari Babiloniji so bile kašče za žito in blagovna skladišča stalna uredba, kakor priča Hammurabijev zakonik; deloma so pripadali kraljem in templjem, kakor v Egiptu, deloma pa tudi zasebnikom. Kdor je imel blago v zalogi, je mogel zanj dobiti denar. Tako so si kmetje v času med setvijo in žetvijo pomagali s posojili pri javnih in zasebnih posojilnicah. — V Ninivah so odkrili poleg kra ljeve palače veliko skladišče, last kralja Sargona ki je vladal v 8. stol. pr. Kr.
V novobabilonski dobi je nastala proti javnim gospodarskim silam konkurenca okrepljenih zasebnih podjetij. O »Bratih Egibi« in »tvrdki Massaru« poročajo, da so delali velike kupčije v denarju in blagu. Dajali so zasebnikom, pa tudi kraljem posojila, plačevali na račun svojih klientov denar ali blago, posojali denar na obresti in oddajali proti najemnini prostor v svojih skladiščih
Veliki preokret je nastopil, ko se je uvedla državna vrhovna novčna oboist, ki je izšla po vsej priliki iz Lidije v Mali Aziji. Trgovina je dosegla dotedaj neznan obseg in pomen den^r- 1
Množica |H)/.druvlja nemške ministre ub prihodu v Pariz.
kazalo drugega, kakor da se izlepa pogodi z inženjeriem.
Podoben slučaj se je pripetil v neki drugi nemški tovarni, le da dotični inženjer ni sam vzel s seboj tovarniških skrivnosti, marveč mu jih je sproti donašal eden delovodij. Tudi v tem slučaju se je okradena tvrdka z inženjer-jem pogodila tako, da mu je odkupila njegovo podjetje, razen tega pa mu plačala znatno odškodnino pod pogojem, da za dobo deset let ne otvori enakega podjetja. Inženjer je odšel z dobljenim denarjem in delovodjem, ki mu je bil izdal tovarniške skrivnosti, v Ameriko, sestavil tam konzorcij in z njegovo pomočjo ustanovil osem ogromnih podjetij, v katerih je izkoristil ukradene skrivnosti nemške tovarne.
Patentiranje iznajdb ne daje pravega varstva, nasprotno je zelo verjetno, da so v patentnih uradih skrivnosti še-le prav izpostavljene vohunom. Mnoge tovarne zato svojih odkritij ne prijavljajo za patent. — Iznajdbe in odkritja novih načinov pri proizvajanju različnih izdelkov navadno niso slučajna, marveč so sad dolgotrajnih in dragih poizkusov v laboratorijih. Posamezna podjetja vzdržujejo lastne znanstvene laboratorije, ki jih stanejo mnogo milijonov letno.
Irena Curie as'stentinja svoje matere
Slavna pariška znanstvenica Marija Ctiri«, ki je že dvakrat prejela Noblovo nagrado, je sedaj nastavila v svojem pariškem laboratoriju za svojo asistentinjo svojo hčer Ireno. Irena se že mnogo let peča s prirodoslovjem in jo znanstveni svet zelo ceni, dasi njena dela ne dose-zajo materinih (gospa Curie je s svojim pok. soprogom odkrila radij in polonij). Sedaj delata z materjo skupaj in se po cele dneve ne ganeta iz laboratorija. Priproslo hrano si se grevata na plinu. Gospcj Curie je že f>3 let, a dela še vedno najmanj po 10 ur na dan.
Bcneduce in Lanino, italijanska zastopnika nu londonski izvedeniški konferenci.
potem naj to leto upniku ne daje žita, svoje dolžno pismo (napisano na ilnati plošči!) naj razmehča v vodi in za to leto naj ne plača obresti.«
Denarno in kreditno poslovanje je bilo v rabi že v davnini. Ptolomejski Egipt je doživel prav polom bakra. Razmerje ined srebrom in zlatom je bilo tedaj 1:15%, kar je ostalo domalega neizpremenjeno vse do novejega časa; vrednost bakra je pa imela drugačen potek. V začetku ptolomejske dobe je bilo raz mer je med srebrom in bakrom kakor 120:1. Malo desetletij nato je pa padla vrednost bakra na tretjino in kasneje celo na četrtino prvotne vrednosti. Da so že prastare kulture v Dvo-rečju poznale denarno gospodarstvo, dokazujejo starobabilonski teksti iz 4. predkrščanskega tisočletja, ki jih hranijo v nippurski zbirki cari-grajskega muzeja. Takrat je bil denar vsekakor zelo drag; obrestna mera je znašala 3354 odstotka.
Stari Babilonci so poznali tudi že menice, in kakor je razvidno iz Ciceronovih pisem je
Prostovoljna dijaška strada na berlinski univerzi. Zaradi neprestanih političnih spopadov med di-jaštvom raznih etiruj na berlinski univerzi, so de-lavoljni slušatelji vseh strank ustanovili prostovoljno dijaško stražo, da preprečijo nadaljnje izgrede in omogočijo redno delo. Predvsem hočejo za braniti dostop tujini elementom. Na sliki vidimo člana straže, ko pregleduje izkazi 1 a nekega slušatelja.
bilo žc v starem veku v rabi čekovno in menično prevodno poslovanje, hipoteke pa od o. predkrščanskega stoletja.
Dasi gospodarskih uredb starih kulturnih dežel na Vzhodu ni mogoče primerjati z velikanskimi ustanovami modernega gospodarstva, so bile za svojo dobo vendar zelo pomembne. V starem Egiptu je bil do Aleksandra Velikega (331 pr. Kr.) v veljavi sestav »oikos«: sestav velikih, zaključenih gospodarstev. Največje gospodarstvo je imel kralj, ki so ga po božje častili in mu doprinašali od vseh pridelkov dežele. Tako so postali kralji največja gospodarska moč v državi. Poleg palač so stala ogromna skladišča, v katera so spravljali silne množine blaga.
Poleg kraljev so se razvile mogočne gospodarske centrale v velikih tempijih. Njim so pripadala obsežna zemljišča, cela mesta in
švedski prinr Sigvard (levo), vnuk kralja (iustava, ki je v nokem stoc.kholmskem gledišču sprejel engageuient kot igralec in režiser (desno ga vidimo v neki ulogi). Prinčev oče je znani švedski princ [lesnik Viljem.
nega prometa je rastel. Če je bila preje v deželah ob Nilu in Evfratu vrednostno merilo zemlja, je zavzel sedaj njeno mesto denar. Grki. najprebrisanejši trgovci starega veka, so hitre spoznali ugodnost novega sistema in se g.i oprijeli. Priznane gospodarske centrale so bili grški templji; njihova moč je temeljila na varnosti pred ropom in tatvino, ki so jo dajali za zaupano blago. Seveda so si dali to plačati; poleg tega so posojali blago in denar na obresti. Najbogatejši templji so bili v Atenah, Delfiju in Olimpiji. Proti koncu 5. stoletja je nastopila zasebna konkurenca, ki se je okori stila z vpeljavo državnega denarja. V začetku samo menjalci denarja, so se kasneje ti pod jetniki kmalu razvili v vplivne bančnike, posojali denar posameznikom in skupinam, po sojali na zastavljeno blago, plačevali po nalogu svojih klientov ter se z eno besedo pečali z vsemi običajnimi bančnimi posli.
Pod Aleksandrom Velikim so poplavili grški trgovci in finančniki ves Vzhod. Najkasneje je uvedel državni denar Egipt. Ptoloinej II., ki je hotel obnoviti faraonske tradicije, je proglasil trgovino in gospodarstvo za državni monopol. Nastavil je državno koncesijonirane davkarje, ki so imeli v svojih krajih izključno pravico do bančnih poslov. Iz listin Grka Ze-nona, upravnika orjaškega posestva finančnega ministra in tovarnarja Apolonija v oazi Fayum. precej natančno poznamo egiptovsko bankar-stvo v času od 260. do 246. pr. Kr. Pogosto jc omenjen bankir Pytoa, ravnatelj banke v Krokodilopolisu, ki je imel obsežne zveze in več podružnic. Denarni promet je bil zelo znaten, zakonite obresti za blagovna posojila so znašale 2% mesečno.
Ko je propadel stari kulturni vek, se je gospodarstvo povrnilo v stanje nabiralnega sistema in ostalo na tej prvotni stopnji mnogo stoletij.
Vohunstvo v industriji le malo zaostaja za političnim in vojaškim vohunstvom. Cele industrijske panoge kake dežele so v nevarnosti, da jim kdo uropa njihove iznajdbe, njihov posebni način postopanja in jim ustvari bolj ali manj usodno konkurenco. Tako je znanih več slučajev iz povojne Nemčije. V nekem velikem elektrokoncernu, ki je razširjen po vsej Evropi, je bil uslu/ben inženjer, ki je lepega dne izstopil in ustanovil lastno podjetje. Koncem je dognal, da je inženjer uporabil v svojem podjetju celo vrsto tovarniških skrivnosti,' ki so bile koncernova last. Koncem je inženjerja ovadil oblastem, ki so uvedle obširno preiskavo. Ko bi bilo pa imelo priti do obtožbe, je koncerti obvestil oblast, da se je z inienjerjem no-ravnal na ta način, da je odkupil njegovo podjetje za 280.000 mark in da naj se vsako nadaljnje postopanje ustavi. Odkod to velikodušno ravnanje mogočnega koncema? Izvedel je bil, da stoji za inženjerjem vohunom bogat inozemski finančnik; pretila je torej nevarnost, da se ustanove podobne tovarne tudi v inozemstvu. Vrhu tega se je inženjerju posrečilo v teku preiskave po drugih osebah izvohuniti še nadaljnje proizvajalne skrivnosti. Koncernu ni
Raztrgan cestni tlak v Gelsenkirchenu, kjer so se vršili veliki izgredi; množica je oplenila več Irgovin z živili
Američan Frank Shields (levo), ki je v l^irizu potolkel Angleža Perry-ja v boju za Davisov pokal. — Desno: Anglež Austin, ki je zmagal nad ameriškim mojstrom Sidney \Voodom.
Še več žena v tovarne
To jc geslo ruskih sovjetov. Moskovska »Izvestja« tožijo, da se ženstvo vse prepočasi priteguje v produkcijo. Po približnih statističnih podatkih je bilo v sovjetskem narodnem gospodarstvu proti koncu I. 1930 zaposlenih nad 3K> milijona žensk. Ženske večinoma opravljajo dela, za katera se ne zahteva kvalifikacija. Visoko kvalificiranih žena je samo 1.7 odstotka. Delavk s srednjo kvalifikacijo so našteli 8%. Nasprotno so našteli moških z visoko kvalifikacijo 11%, s srednjo pa 20.6 odstotka. »Izvestja« naglašajo, da žensko delo v mnogih slučajih nadkriljuje moško; priča so ženske brigade v moskovski električni centrali, Tagilskem podjetju in drugih sovjetskih podjetjih, kjer so se ženske izkazale kot mnogo zanesljivejši element nego moški delavci. Propagatorjem ženskega dela je na misli seveda glavna ovira temu delu: družina. Zato istočasno zahtevajo, da se čim bolj izpopolni in razširi mreža otroških domov in podobnih ustanov, ki oproščajo ženo skrbi za otroke in domače ognjišče in ji omogočujejo delo v tovarni in poljedelstvu. Da je ta pot pogubna za ruski narod, po tem boljševiki ne vprašajo.
»Tak kako sc vama pa godi v vajinem mladem zakonu?«
»Kakor v raju!«
»To me pa veseli!«
»Da, ničesar nimava obleči in ker najemnina ni plačana, naju utegnejo vsak dan vreči ven.«
»Vse priznanje, gospod postajenačelnik, vaš vlak je dospel do minute točno!« — »Da,
da, gospod — toda to je še včerajšnji vlak...« *
»Pri vas je smešna navada, da morajo iti ženske vedno na desni strani.«. »Kako pa v Parizu?« »V Parizu gredo vedno na tisti strani, kjer so izložbe.«
•laik Dempsey, bivši boksarski svetovni mojster, ki je baje že popolnoma pognal svojih deset milijonov dolarjev, katere si je bil zaslužil na boksarskih tekmah, in se hoče sedaj znova lotiti boksarstva. Uspeha mu ne prerokujejo, ker da n/ več mlad in vsa leta ni nič vežbal.
I
Gospodarstvo
Konferenca sadnih trgovcev
Z letošnjo sadno sezono je oživelo tndi gibanje sadnih trgovcev. Kakor vse druge izvozne stroke tako se bori tudi sadna trgovina z mnogoterimi težkočami, ki ovirajo uspešnejši izvoz. Med dragimi težkočami, ki jih je ludi sadni trgovini prineslo splošno neugodno gospodarsko stanje, postaja pereče ob veliki inozemski konkurenci vprašanje prevoznih tarif, hitre odpremo sadja itd.
S pravilnikom, ki ga je izdalo trg. ministrstvo, se ureja izvoz našega sadja. To te,m pravilniku bodo smeli izvažati sadje le protokol i ram trgovci, ki se prijavijo Centralni komisiji za izvoz sadja \ Itclgradu, in ki jim Centralna komisija izda tozadevno »verenje zadruge za svoje člane iu sadjarji za svoje lastno pridelke. Zelo važne so nadalje določbe pravilnika glede kontrole in odpremo sadja. Zato je za vsakega sadnega trgovca jako važno, da je poučen o določbah pravilnika.
O položaju v naši sadni trgovini, o pospeševanju strokovnih interesov in o ureditvi izvoza po novem pravilniku, se bo razpravljalo ua kan-ferenci vidnih trgmcrr dravske banovine, ki V sklicaje Zveza trgovskih »remijev za Slonet,,JO r Ljubljani in ki ne bo rriila v nedeljo. 26. I. m. oi, y,1. pnpoldnr r mali dvorani Celjskega doma » Celju. Na konferenco se vabijo vsi sadni trgovci. •'t
Mercurbank. Kakor nas obvešča avstrijski konzulat, za Mercurbanko na Dunaju, ki |e zašla v teikočo radi krize Donatbanke, ni bilo niti moratorija niti odloga plačil. Zvezna vlada |e tozadevno obvestila vse inozemstvo.
Borza
Ljubljana. 21 julija.
Denar
V današnjem deviznem prometu so tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni. Promet |e bil znaten, posebno v devizi Curih. Več privatnega blaga je bilo zaključeno v devizi Trst. — Nemška marka kakor penge sle koprej ne notirata. V privatnem prometu smo danes slišali za Berlin teCai 1330.50-1340, za Budimpešto pa 988.50-980.50.
Ljubljana. Amsterdam 2272.87-2279.71 Bru-seli 786.51-788.87, Curih 1096.95— 1100.25, Dunai 793 08-795.48, London 273.69-274.51, Newyork 5629.50—5646.50, Pariz 221.58-222.24, Praga 167.01 —167.51, Trst 295.07 —295.97.
Zagreb. Amsterdam 22.7287—22.7971. Dunai 793.03-795.48. Bruselj 78 > 51-788.87 , London 273 69-274.51. Milan X95 07 -295.97, Newyork kabel 56.4050 - 56.5750. ček 56.2950-56.4650, Pariz 221.25-221.91, Praga 167.01—167.51, Curih 1096.95
—1100.25.	..	...
Skupni promet brez kompenzacij 6.66 mil|.
Dinar iev.	_ ,.
Belgrad. Amsterdam 2272.87—2279.71, Brusel| 786 51-788.87. Curih 1096.95-1100.25, Dunaj 793.08 —795 48, London 273.69—274 51. Ncwyork 56.z950 —56.4650, Pariz 221 58-222.24. Praga >67.01 167.51, Milan :95.07-2^5.97. Bukareit :3.45-33.55. Budimpešta 987.53-990 49. Varšava 631.84—633.74.
Curih. Belgrad 9.0*5 Pariz 20.175, London 24.95, Newyork 514.50. Bruselj 71.70, Milan 26.50. Madrid 47 985. Amsterdam 207.20, Dunaj 72.31, Stotkholm 137.50. Oslo 137.30, Kopenhagen 137.45. Sbfija 3.725, Praga 15 225 Varšava 57.ta Budim-itsta 90.025. Aten« 665, Carigrad 2.44, Bukarešta 1.055, Helsingfors 12.925
VREDNOSTNI PAPIRp
Tendenca za državne papirje jc bila danes •labfiša in so teča : popustili. Vojna škoda ie popustila pod 370, močneje pa je v Zagrebu kakor v Belgradu. 7% Blerovo pos. ie bilo nekohku čvr-atejše. V Zagrebu je prišlo do zaključkov lamo v ikodi in 7"„ Blcru, v Belgradu pa je bil znaten promet v ikodi. Med bančnimi papirji sta ostala neizpremenjena Praštediona. V industrijskih papir-iih je bilo manj prometa kakor včeraj in je prišlo jo zaključkov samo v delnicah Drave, Unionmlina io nespremenjenih tečajih. Zaključena je bila ludi Janica 65. Trboveljska jc danes popustila od 238-740 na 220-235.
Ljubljana. 8% Bler pos. 90 bl., 1% Bler. po«. 78 bl., Celjska pos. 150 d.. Ljublj. kred. 120 d„ Praštediona 950 d., Kred. zavod 195 d., Vevče 120 d.. Stavbna 40 d., Ruše 145 d.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 83 50—85, agrarji 46—49, vojna škoda ar. 370.50—372, kasa 370.50-372 (375. 371), 8. 370 d., 12. 374-378 (378), 8% Bler. pos. 85.50—88, 7"ž Bler. pos. ar. 75.50 -76 (76, 75.25, 73.50), kasa 75.50—76 (75.50). pos. Dri. hip. b. 76.50—79, 6",; begi obv. 61.50 —62.50.
Bančne delnice: Hrvatska 50—fO, Katohčka 33—35, Poljo 53.50—55, Kreditna 121—126, Union 150-155 (150), dugo 67 -68 (67), Lj. kred. 120-123, Narodna 6350—65011, Obrtna 36 d., Praštediona
957.50—965 (957.50. 9C0), Srbska 190—192. Zemalj-ska 120—122. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 110—115. Slaveks 25 d., Slavonija 200 d., Danica 65—70 (65), Drava 235—236 (235), Šečerana Osjek 250—235, Nar. ml. 15 bl., Osj. liev. 200 d„ Brod. vag. 54 bl„ Union 55—65 KO). Vevče 120 d., Isis 40-46, Ragusea 300 d.. Oceania 190—205, Jadr. plov. 460—520, Trboveljska 220—235.
Belgrad. Narodna banka 6.400—6.650, 1% inv. pos. 85 b!.. vojna škoda 366.50—368 (2000 kom.), 7. 367 ( 200 kom.), U. 378 (1000 kom.). 12. 378—380 (500 kom.), begi. obv. 61.50 (50.000), 7% Bler. pos. 75—76, 1% pos. Drž. hip. banke 76 d.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93, \Viener Bankverein 14.45, Escomptcges. 149.60, Union 17.80, Al-Dine 14.70. Trboveljska 28.55, Lcykam 1.90.
Notacije drž. papiijev v inozemstvu; Nevvvork: 8"„ Bler. pos. 86—87, 7% Bler. pos. 72—74, 7", pos. DIIB 72-75.
Žitni tre
Položaj na žitnem irgu jc ostal neizprerae-nien. ravno tako cene. Koruza jc nadalje čvrsta in stane 110—115 (Ruma 112.50). V Ljubljani notira ml. tar. 150—152.50, nav. vozn. 155—157.50.
Sombor. Pšenica: slav. nova 79 kg 2% 164-165. Rž: bč. nova 140—145. Ječmen, bč. sr. novi, kasa duplikat 107.5—112.5. Koruza: bč. 105—107.5, bč. julij 107.5—110, bč. ladja Donava 106—108. Otrobi: bč. 115—120. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 43 vagonov.
Novi Sad. Pšenica: sr. nova 78-79 kg 165— 167, sr. nova 79.80 kg 166—168, slav. nova 78-79 kg 165—167. Moka: bč., ban. postaja: 0 290—300, 2 270—280, 5 2 50— 2č0, sr., slav. postaja: 0 270—280, 2 250—260, 5 240—250. Vse cstale neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 72 vagonov.
Živina
Dunajski svinjski sejem, (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky et Comp.) Prignanih je bilo 11.892 pršu-tarjev in 3044 špeharjev, iz Jugoslavije 966 pršu-tarjev in 2276 špeharjev. Cene so bile: najboljši 1.55—1.60, srednje 1.50-1.52. Kmečke svinje 1.60 —1.66, prSutarji 1/0—2.—. Speharji so bili za 20 grošev, pršutarji za 40 grošev dražji.
Plavalni šport
OBRNILO St BO!

V plavalnem športu namreč. Kakor v veslaškem, tako sc je pričela tudi v plavalnem športu borba iged morjem in reko. Pred leti so v vseh panogah vodnega športa prednjačili klubi iz obmorskih krajev. Najprej so pričeli izgubljati primat veslači, kateri so dobili v Zagrebu, Belgradu in Pančevu oslre konkurente. Še ostrejša borba se je pa pričela v plavalnem športu. Od leta 1929, ko smo dobili v Ljubljani prvo športno kopališče v državi, je pri nas plavalni šport tako napredoval, da je samo vprašanje časa, kedaj bomo dobili prvenstvo v Ljubljano. Dan za dnem lahko beremo v zagrebških ali splitskih časopisih, da je bilo ofvorjeno kopališče sedaj tu, sedaj zopet drugje. Slovenija ima že šesto snortno kopališče. Vse te vesti so znak, da so se pričeli resno bati naših nla-vačev. Seveda o šestih športnih kopališčih ne moremo govoriti. Naravno je, da moramo ravno pri nas v Sloveniji imeti kopališča radi tujskega prometa. Športnim namenom popolnoma odgovarja samo eno kopališče (Ilirija), druga pa niso tako pripravna, čeprav jih končno tudi lahko uporabimo za plavalne tekme. Rekordi pa veljajo samo v bazenu Ilirije, ker je le tu absolutno stoječa voda. Po tekmah na Sušaku, kjer sta pred najboljšimi pla-vači države pokazala svoje veliko znanie Lampre-tova in Wilfan, so se pričeli obmorski klubi resno pripravljati na borbo, da si ohranijo šc za letos prvenstvo. Vrašuieio se, ali bo res šlo plavalno prvenstvo v planine?
Celje
0 Novi predstojnik policije. Včeraj popoldne je prišel z osebnim vlakom ob pol 4 iz Maribora novi predstojnik mestne polici e g. Gustav Puš, doslej policijski uradnik v Mariboru, in je takoj po prihodu prevzel predstojniške posle od dosedanjega predstojnika. Dosedanji predstojnik mestne policije, g. Gerzinič, pa odide tekom današnjega dne na svoje novo službeno mesto kot predstojnik mestne policije v Mariboru.
0 Okoliška občina. V petek 24. t. m. se vrši ob 8 zvečer v občinski dvorani na Bregu redna javna seja občinskega odbora.
Cr Zaprisega novih stražnikov se je vršila v ponedeljek ob pol 4 popoldne na mestnem magistratu pred zastopniki oblasti. Novi stražniki prevzamejo s 1. avgustom varnostno službo v mestu Celju.
0 Razglas. Dne 1. avgusta ob 4 pop. sc bo prodala potom javne dražbe otava na travnikih mestne občine na Sp. Lanovžu. Izdražbano otavo se plača takoj na kraju dražbe ter se pripominja, da se otava pod dnevno ceno nc bo prodala ter da končnoveljavno potrdi dražbo šele mestna občinska uprava. Sestanek pri garaži na Sp. Lanovžu. — Mestni načelnik: dr. Gorifan.
Zopet požar. V ponedeljek popoldne okrog 4 je bila alarmirana celjska požarna biamba, da gori v bližini I.ubečne. V najhujšem dežju so se podali takoj z avtomobili na kraj nesreče. Ko so tja prispeli, pa vsled nedostopnega terena n<so mogli zraven. Poskušali »o z raznih strani, potem peš, pa z brizgalko ni šlo, tako da je bila prav za prav sreča, da je istočasno tako strahovito lilo, da je dež glavno delo opravil in ogenj skoro pogasil, da potem gasilcem ni mnogo dela preos alo.
Preložitev vozne ceste v mestnem parku. Ponudbe za preložitev vozne ceste v mestnem parku pod vznožje Reiterjevega hriba naj se vložc do 17. avgusta pri mestnem načehtvu. Ponudbe morajo biti na uradnih formularjih, ki sc dobe pri tehničnem oddelku mestnega načelstva. Istoiam sc dobe tudi natančnejše informacije in navodila.
0 Plavalna sekcija SK Celja. V včeiajšnji notici v našem listu pod tem naslovom je pomotoma izostalo, da sprejema prijave do sobote 25. t. m. g. Anton Kopušar v trgovini Fischer in drug na Kralja Petra cesti, kjer sc dobe tudi vse informacije.
Slo bo, gotovo bo šlo! Toda ne v planine, pač pa v kraje, kjer so dani tudi dobri pogoji za razvoj plavalnega športa. Prednost imajo ob morju, kjer lahko dalj časa trenirajo in se prično tudi veliko preje kopati na prostem kakor pri nas. Zato jc pa pri nas večja iniciativa. Prošnjo nedeljo so se vršila podzvezna plavalna prvenstva skoro po vsej državi. V Belgradu, Karlovcu itd., povsod so imeli prvenstveno tekmovanje. Ob tej priliki so lahko videli, kaj znajo stari renomirani plavači in s kakšnim uspehom bodo nastopali na prvenstvu v Ljubljani.
Pri nas se pojavlja sedaj ista slika, kakor v Italiji. Plavači obmorskih mest Reke, Trsta. Specic. l.ivorna, Genove so se dolgo vrsto let med seboj borili za prvenstvo. Tako kakor pri nas Sušak, Dubrovnik in Split. Od leta 1920, ko so zgradili v Italiji prvo športno kopališče, plavači iz obmorskih krajev ne pridejo do veljave. Za prvenstvo se bore Bologna, Rim in Milan, kajti v zimskih bazenih se plavači veliko nauče. To vidimo letos pri Vilfanu in Lamprelovi, kajti oba sla trenirala čez zimo v majhnem zimskem kopališču Ilirije. Zimski trening; se pa pozna tudi ostalim plavačem. Zato bo tudi naše podzvezno prvenstvo, ki se bo vršilo prihodnje dni, zanimivo. V končnem domačem prvenstvu, bomo lahko primerjali. Lno je gotovo: Ni več daleč čas, ko se bo uresničila bojazen Dal-matincev in prvenstvo si bomo priborili v planinah!
Jesenice
Zelo živahno je bilo preteklo nedeljo na Jesenicah, /e v zgodnjih jutranjih urah so se za železniškim |>oslopjem pred kolodvorom zbirali fantje in možje i/ Jesenic. Ilrušicc, Dobra-: ve. Javornika in Koroško Bole v «vrho vojnega i razporeda. Celo dopoldne se je vrstilo inostvo 1 po letnikih. Bilo jih je zelo veliko in le oni. ki ' »o bili zaposleni v nujnih slučajih, bodisi v t<>-i varni ali na železnici. bili izjema, <la se niso orl/vali povabilu. Vsi ti se naknadno javijo pri glavarstvu v Radovljici. Kljub velikim množicam ni prišlo do nobenega izzivanja ali drugega incidenta, kar znači, da jc na Gorenjskem /o davno pokopana tradicija, da «e je treba ««b »ličnih sestankih stepsti in poravnati stare fantovske račune. — S turistovskim vlakom ob K so se proti Kranjski gori odpeljalo veliko množine in to posebno Rusov, bivojočih v naši državi. Vso t<> jc |>ohiteIo do znane rusko kapelici pod ! Vršič, kjer se je vršilo spominsko slavje onim j trpinom, ki so v teli gorah pustili svoje življenje pri gradnji slovite »Frzhcrzog Fvgen Stra-' sse«. — Proti večeru si- jo pred Krekovim prosvetnim domom vršil sijujno uspeli promenadni i koncert godbo Krekovega prosvetnega društva.
Pokopu izvajanja |>osameziiih komadov na lc-1 senicali šo nismo čuli. Glasbe, /oljnega občinstva jc bilo vse j« d no. Dirigiral je nadarjeni domačin, bivši vojaški kapelnik g. Filip Bernard. — A domil samem pa se je ob pohlevctih 1 zvečer vr~il prosvetni večer, ua katerem -o mod drugim peli ludi Lavti/arjevo »Mlada Breda«.
Poletna hrana mora biti lahka a tudi zadostna,
da prejme naše telo vse one sestavine, ki so mu i potrebno, za lažji odpor proti žeji in utrujenosti. Zato nikar nc pohabilo, da za poletno pijačo najbolj prija in obenem čuva zdravje
naše ska.
Pripravlja se z Ovomix-kozarrem, ki gu morete dobiti povsod, kjer se prodaja Ovomaltine in sicer za ceno Din 15'—.
Naše dijaštvo
Ciril-metodijski tabor v Celju, dne 28 julija Spored: Ob 8 sv. maša v kapeli zavoda šolskih sester. Po sv. maši bodo v dvorani istega zavoda predavanja o Ciril-metodijski ideji z ozirom na na-j se versko, socijalno iu narodno vprašanje; preda-j vali bodo dr. Fr. Grivec, S. Cajnkar in J. Sedivv. Popoldne izlet na grad: referati in razgovori o širjenju Ciril-metodijske ideje med ljudstvom iu dijaštvom. Udeleženci naj se prijavijo do 24. julija na naslov: Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Napoleonov trg 1, ali BC.M, Maribor, Glavni trg 7. K udeležbi vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
Levstikove proslave v Velikih Laščah naj sc dijaštvo udeleži čim številneje. Vožnja cetrtin-
Počitniško zborovanje SDZ se vrši v dneh od 28.- 30. julija v Nazarju. Ciril-metodijski dan
se vrši 28. julija v Celju s posebnim sporedom, nakar se odpeljejo udeleženci tega dneva s popoldanskim vlakom do Paške vasi ob 16.10. — Teme letošnjega nazarskega zborovanja so sledeče: Pre-osnova družbe v smislu kat. akcije (bogoslovec M Poteka), O poklicih (prof. M. Miklavčič). Tujina — domovina in inteligent (dipl. phil. F. Boje), Pol abiturienta na univerzo (abs. techn. L. Duh). Rast človeka (stud. phil. V. Kunstelj), O religioznosti in liturgiji (prof. J. Šolar). Podroben spored za vsak dan se bo določil v Nazarju. Stroški za prehrano znašajo skupno 25 Din. Prijavite se najkasneje do 27. t. m. na: Sloven. dij. /vezo, Akademski dom. Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. Prinesite s seboj primerno opremo (pelerina, kitara, kopalne hlačke) in ne pozabite inisala! Pridite v obilnem številu! \a svidenje v Nazarju!
Dijaški koledarček SD/ izide kot že javljeno tudi letos. Opozarjamo nabiralce inseratov in so-trudnike, da sc nemudoma odzovejo in stv ari- do-pošljejo najkasneje do L avgusta, ker izide koledar že koncem avgusta.
Zadnja številka .Rasti« bo izšla v avgustu. Naročnike lepo prosimo, da i/vrše svoje obveznosti čini prej mogoče, da bomo lahko krili stroške v tiskarni.
Konjice

■mm
Dolgi nosovi... Bilo je seveda /opet ob /e /nnuciii potočku. Tokrat sta so pa znašli Sara in Itutn. In Sara je bila vsu i/, sobe. — Niru, kaj pa letaš od eno štacune do drngr? Ali ne vri, da jc danes moderno samo v eni štucuni kupovati. ker ne smeš' pospeševuti umazane konkurenco?« — Ampak — demonstrirati pa menda vendar smem, čc ni mogoče nikjer dobiti toga. kar iščem.« — -Ja, kaj pa /a l»ožjo voljo želiš kupiti?« — Veš, Ruta, tako dolgo inero lil rada kupita, da bi i/merilu, /a koliko so se v zadnjem času nekaterim podaljšali nosovi. Toda liomisli, kakšen škandal. Pov»od imajo — prekratke colštoke«.

Radio

Danes zjutraj nam je umrl naš najdražji
JANKO
bogoslovec II. letnika
Ni mu bilo dano, da bi daroval na zemlji sveto daritev, v kateri bi kakor žgavni dar zgorel nebeškemu Očetu za nas. Veliki duhovnik ga je prej poklical k Sebi, da daruje z Njim v nebeški slavi svojo prvo daritev,
Pokopali ga bomo v četrtek 23. julija na mengeško pokopališče. Žalni sprevod krene iz hiše žalosti v Jaršah ob devetih.
Jarše, dne 21. julija 1931.
Družina Pirnato\a.
					
■ '	.--v ' ■ ' ■ :	j - , • ^-NV	■'.v ->-■■'' '-.-i - '•'' '		m
+
V brezmejni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je moj iskreno ljubljeni soprog in očka, gospod
Stanko Novak
sekretar banske uprave in rezervni peš. kapetan I. klase
danes po kratki in mučni bolezni umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz mrtvašnico v četrtek 23. t. m. ob 4 popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoča soproga Minka Novak roj. Čopova in sinko Saša.
^ri.^-VV* <C

Prnrtrnml Kndio-Lfubffnnn i
Sreda. 22. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vosti. — H Cas, jilošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — lt» 30 p. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature iu umetnosti: BlmVc Pascal. — 2<> Sau. spevi: |»oje g. konservatorist Drago Burgi
—	20.30 Slovenska glasba: salonski kvintet. — 22 Časovna napoved, dnevne vesti, spoit.
Cetriek. 23. julija: 12.15 Plošče. (Pevke točke: I Tauber. VOlker. šlagerji) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Gdč. Carmen Antič, poje narodne iu domo-rodne pesmi, nato plošče — 19.'30 Dr. Ulaga: Gim-nastična ura — 20.00 Vremenska napoved — 20.05 Dr. Campa: Časniki iu časnikarstvo 20.30 Kompozicijski večer prof. J. Breznika — 21.15 Slagerjc" poje Mirko Premelč, pri klavirju Stane I in 22.ti'i Prenos plesne glasbe iz Park hotela Kazino na Bledu.
Drugi programi»
Četrtek, 23. julija:
Belgrad: 12.45 Radio orkester — 20.30 Ljubljana — 22.50 Koncert Radio orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20.30 Koncert (Ljubljana). — Budapest: 12.05 Koncert — 16.00 Koncert vojaške godbe
—	19.45 Instrumentalni koncert — 20.00 Ciganski orkester — 20.45 Kabaret, nato orkestr. koncert.
—	Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert — 20.15 Koncert (orkester in petje) — 21.25 Orkestralni koncert (R. Fuchs). — Milan: 11.18 Pestra glasba 20.45 'Človek, ki se smeje . opera. Ar. Pedreiko. — Oslo: 20.30 Komorna glasba — 22.05 Lahka glasba. — Praga: 19.30 Instrument, koncert — 20.25 t lav ta
—	21.00 Operne arije. — Langenberg: 20.05 Orkestralni koncert — 23.00 Plesna glasba. — Rim: 21.00 Simfonični konccrt — Berlin: 20.00 Pojdite v Berlin', vesela ura — 21.10 furandot , opera, C. Gozzi. — Katovice: 20.15 Konccrt. — Toulousr: 12.45 Radio orkester — 13.00 Popevke 13.15 Dunajski orkester — 1°.45 Simfonični koncert 21.00 Koncert — 23.30 Melodije. - Stutlgart: 21.00 Zabavna glasba — 22.30 — Komorna glasba — 23.10 Plesna glasba.
Pofzvedovanfv
V nedeljo, 10. f. ni. zjutraj med 5 do pol 6 se je na poti od Florjanske cerkve do postaje izgubila daniska zapestna zlata ura z oznažbo: 2"). Id. 1925. Fgidi . Pošten najditelj naj jo proti nagradi izroči na policijo.
JUGOSLOVANSKA KNJHiARNA V M UBIJA M priporoča:
Dr. K. Algerniissen, Freidcnkcrtiini. Arheiu-r srhnft und Serl-orge. 151 strani, nevezano. Din 2K
Dr. B. Bartmann, Die Sehopliing. (Jott \Veli -Mensch. Kil strani, vezano, Din 63.
I)i'. L. Bardcnbevver u. A. Franken. Die katlio-lisrlie l'rau in der Zeit. 152 strani, nove/. |)ii i
Fiedler K., Haasgennssen (Jottes. Ligtin«'--ansprarhen bel den moiiatlii-he i Koinumnioiivu. 70 struni, nevezano, Din 28.
(iillet P., L'0rateur Clireticn. 121 strani, ii"-vezano, Din i:t.
Helnen A.. Katholisrhe Bihluiig*wcrte. lo? strani, nevezano. Din 42.
Mors Otto, l)ie kafholisrhe Fran. I9i strani, vezano, Din 84.
Schill inci Otlo. Moderne IVirl-clijilt-frajrrn nu Lirlite der kathollsrhen V ellanschaiiung. 102 strani. , nevezano. Din 35.
Dr. W. Srhmidt. Liche. F.he. Famllie. lastnini. nevezano, Din 50.
Sortillanses A. D.. Ntini Thonia' D'Aquin. 219 strani, nevezano, Din :i(i.
Dr. Totli T.. Die zehn (Jeliote. Predigten. I. 1, .",12 strani, nevezano. Din 03.
\Vorlitscheck V. Sozlale« t hri-icnttim. strani, vezano, Din 8L
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas • ..--■ S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Službodobe
Učenec
močan, zdrav, star ne izpod 15 let, poštenih staršev, s potrebno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme v trgovini Ignac An-drašič, Kranj.
Prodajalca
ali prodajalko, dobro iz-vežbanega, išče za takojšen nastop trgovina mešanega blaga. Ponudbe je nasloviti na upravo »Slovenca« pod št. 8119.
Učenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Poizvedbe v upravi pod št. 8150.
Vajenca
za vrtnarsko obrt takoj sprejmem. Hrana in stanovanje prosto. M. Keše, Linhartova 5, Ljubljana.
Natakarica
pridna, poštena in izvež-bana, zmožna nekoliko kavcije, se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Slo-vcnca« pod št. 8122.
Natakarica
na račun se sprejme v Ljubljani. Kavcije zmožne imajo prednost. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 8239.
Šofer
za avtotaksi, s kavcijo, se takoj sprejme event. se proda avto. Naslov v upravi pod št. 8235.
Postrežnica
za hišno in vrtno delo se sprejme za popoldanske ure. Vila Barborič, Domobranska cesta.
Samost. prodajalko
z večletno prakso v veliki špecerijski trgovini takoj sprejmem. Obvladanje nemščine pogoj. — Predstaviti se je osebno pri F. Slamič, Ljubljana, Gosposvetska 6.
Učenca
1 ki ima veselje do sedlarske in tapetniške obrti, sprejmem takoj proti popolni oskrbi. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 8238.
Skladiščnik-ekspedient
zmožen šoliranja, se takoj sprejme proti vložitvi , kavcije ali garancije. Ponudbe pod »Autopromet« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Več potnikov
' akviziterjev za prodajo kuriva se sprejme proti dobri proviziji. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca* pod št. 8226.
Provizijskega potnika
vestnega in zanesljivega, za Ljubljano, po možnosti tudi za okolico — takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8227.
Kolarski pomočnik
vajen strojev, navadnega in karoserijskega dela — išče službo za takojšen nastop. Naslov v upravi ■ Slovenca« pod št. 8233.
Fant
40 let star, želi službo pri dobrih ljudeh, najraje v mestu ali na deželi blizu i Ljubljane, bodisi v žup-' nišču ali v gostilni s trgovino vred. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten in trezen« št. 8234.
Pisarniške prostore:
obstoječe iz treh do štirih prostorov cestne ali parterne v centrumu mesta išče zavaroval, družba j za takoj ali najkasneje za 1. november. Pismene ponudbe na upravo lista »Slovenec« pod značko »Stalno« št. 8089.
Dvosohro stanovanje
kompletno, v centru ali blizu, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8105.
Stanovanja
po 1, 2 in 3 sobe se takoj oddajo v Novem Udmatu in Stožicah. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8237.
Lepa enonadstr. hiša z velikim vrtom, v Ljubljani, ki se obrestuje po 8!4%, se proda. Naslov pri upravi »Sloven.« pod št. 8059.
Prodam parcele
8 minut od nove tramvajske remize v Zg. Šiški. Cena 25 Din za m3. Alojz Arhar, elektropodjetje Celovška c. 80.
Posestvo
srednje veliko, obstoječe iz njiv, travnika za dve glavi živine, nekaj gozda in mnogo sadnega drevja, prodam radi družinskih razmer. Hiša in hlev v prav dobrem stanju. Posestvo je oddaljeno 10 minut od trga Sevnica. Vse posestvo leži okrog doma tako, da ni vmes nobene parcele kakega drugega lastnika. Natan-. čneje se poizve v trgovini F. Senica v Šmarju pri Sevnici.
Hiša
enostanovanjska s kovač-nico in nekaj vrta v Domžalah, se da v najem ali proda. Natančna pojasnila se dobe pri lastnici Franji Mihelčič, Vižmarje 27, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Gostilno ali trgovino
s trafiko, dobroidočo, na prometnem kraju, brez konkurence, z nekaj zemlje, kupim v mestu, kjer je gimnazija in železniška postaja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 100.000 Din št. 8228.
Naprodaj hiša
18 let davka prosta, obstoječa iz dveh trgovskih ( lokalov in skladišča, kjer ( se nahaja sedaj trgovina j z mešanim blagom ter j delikatesa in vinotoč, na- I dalje dveh kuhinj, petih sob, kopalnice in treli kletnih prostorov. Na j dvorišču še posebej poslopje dveh sob in kuhinje okrog hiše ca. 1200 m'-' lepo urejenega vrta. Hiša se nahaja v najbližji periferiji Ljubljane, 15 minut od glavne pošte. Pismene ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »450.000 Din«.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Brzojavne droge
bor, smreka in jelka, več tisoč komadov od 6 do 10 m dolžine, za sukce-sivno dobavo proti takojšnjemu plačilu, kupim. -Ponudbe na: Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal št. 4.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava "Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
Kupim več vagonov
jelovih in smrekovih hlodov, 3 + 6 m dolgih, na tankem koncu od 25 cm debelih — dostavljeno fco žaga. Franc Martine — Škofljica.
Hiša
v Rožni dolini se takoj poceni proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8236.
Hiša naprodaj
v Stožicah za nizko ceno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8232.
OsvaM DoDctc-Liugslfms®
Pred $H»li|o St.15
priporoča svojo bogato zalogo galanteriiskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C in C. M. S. predmetov.
Na de.ielo!	Na drobno 1
Kolesa ~ šivalni stroji
ladomestni deli, pneumatike in vsa spadajoča popravila najceneje pri tvrdki
FRANC SAUNIG, LJUBLJANA,
Pražakova ulica 2
nasproti Gospodarske zveze ob Dunajski cesti.
^UZOKI INDUSTKIJCI, TRGOVCI, OBRTNIKI, DENARNI ZAVODI, URADI IN PRIVATNIKI i
ADRESAR mesta Maribor z novim mestnim načrtom je ravnokar izšel v samozaložbi PODRAVSKF TISKARNE preje »Ažbe«, Gregorčičeva ul. 6. Tel. 2038. — Cena Din 47"—. - Istotam se prodajajo posamezni načrti mesta Maribor v merilu 70X 50 cm za ceno Din 10'—. - Vsakomur v lastno korist se priporoča, da takoj naroči že dolgo močno pogrešan adresar, ki je neobhodno potreben za vse zgoraj imenovme!
Naprodaj mlin,
stanovanjska hiša in zem-. ljišče, v najbolj promet-' nem kraju, kjer je vedno i veliko za mletev; okolica | prijazna. — Ponudbe na I oglasni oddelek »Sloven-I ca« pod šilro »Prometen | mlin« št. 8118.
Kočija
polkrito, prostorno, z lahkim tečajem, najboljših oljnatih osi, zelo poceni naprodaj. V zamenjavo se vzame drva ali poljske pridelke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8143.
Radio-aparat
štiricevni, s priključkom na tok, zvočnikom, ter antenino žico in drogom, ugodno naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« Novo mesto.
Pianino
skoraj nov, črn, krasen glas, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8197.
Cementne plošče
za tlakovanje, 25 X 25 cm velike, ca. 2000 komadov, sive, gladke, prav poceni
i prodam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 8227.
Čamernikova
šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
|Jugo-avto|. Prva oblast koncesijonirana Prosoen. it 16 zastoni Pišite poni!
Mnovec
pristen, naraven, nu malo
in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLI, Ljubljana. Dunajska c. G
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosie po 130 Din ke in čisti puh po 250 Din kg. Razpoši-liam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica pena.
Vreče
nakup in prodaja. Al. Grebene, Dunajska c. št. 36.
roiSMiii!
Bi. proso, ajdo in ječmen kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
ResMeva cesta 24. Veletrgovina žita in moke.
Zastopnike
za prodajo na obroke bosanskih in perzijskih preprog, angleškega sukna, češkega platna etc., iščemo. Reflektiramo samo na reprezentativne in agilne moči. — Bradford, Šelenburgova ulica 7/1.
Malinovec
Kopalne hlače
nudi najceneje Brezalko- od 9, Din	doAb,ile
, ,	, i •• t . , P" »Luna«, Maribor, Alc-
holna produkcija, Ljub- ksandrova cesta štev. 19. liana, Kolodvorska 3. I Poštna naročila točna.
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačn-r., Rohm ičevr. ulica 5
Izjava!
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih napravlja kdorkoli na moje ime. Marija Rasinger.
GOSTILNA PRI »AMERIKANCU«, LJUBLJANA Florijanska ulica 20.
POZOR! ZNIŽANJE CEN VINU!
Vsled ugodnega nakupa sva znižala cene vinu: bizeljsko, rdeče 10 Din, Turški vrh, Mozler, belo 10 Din, rdeče z Gadove peči 14 Din, Zavričan, belo 16 Din, Zigmundov Šampon iz Jeruzalema 20 Din, Marinkov Bermet, bel 36 Din. — Črno in belo pivo v vrčkih. — Prvovrstna domača kuhinja, gorka in mrzla jedila po nizkih cenah. — Tujske sobe od 15 Din naprej.
Se vljudno priporočata
MARIJA in RUDOLF SKULJ.
Direkriia rudnika Velenje razpisuje za na dan 27. julija 193J ob 11 dopoldne nabavo
kotnega železa raznih dimenzij in 120 plošč rebraste pločevine
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje.
Direkcija rudnika Velenje razpisuje za na dan 3. avgusta 1931 ob 11 dopoldne nabavo
3000 kg bencina 725/30 500 ni3 rečnega gramoza ca. 60 m3 plohov od 50 cm 0 naprej
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcijc drž. rudnika Velenje.
Priporoča se domači naravni
\mi
»CIRILSKO DRUŠTVO LJUBLJANSKIH BOGOSLOVCEV«
naznanja vsem svojim članom, da je Gospod nenadoma poklical k sebi našega dragega tovariša in brata
JANKA P1RNATA
bogoslovca v Ljubljani
Pogreba, ki se bo vršil v četrtek 23. t. m. na farno pokopališče v Mengeš, se udeležimo polnoštevilno.
Na) mu bo On, v katerega je naš pokojni Janko veroval in Ga ljubil, milosten sodniki Spominjajmo se ga pri Gospodu! Zlasti tovariši - duhovniki.
tvrdke
»MAT IN A« i. 7 O. Z.
Ljubljana VH
Medvedova c. 4.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno pveže dobite pri
A. fk M. ZORMAN
Liubliana Stari trg St 32
Šivilje in krojači!
Naznanjam, da priredim
3. avg. 1931 tečaj za pri-krojevanje damskih in moških oblačil, ter spre-
jemam prijave do 1. avg. 1931. Krojni vzorci se izdelujejo točno po naročilu. Pojasnila daje Teodor Kune, lastnik konces. .strok, prikrojevalne šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4 II. nadstr.


V težki bolesti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni in edini sin, brat in svak, gospod
abs. ing. Gabri elčič Mirko
Iz Avč pri Gorici
dne 20. t. m. po težki bolezni, v 32. letu starosti, Bogu vdano umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 22. julija 1931 ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v župni cerkvi v Kamniku. Ljubljana-Kamnik, dne 21. julija 1931.
Gabrijelčič Avguština, mati. Klavdija poročena Žvokelj, sestra. Gorjup Rihard, šolski upravitelj in dr. Dominik Zvokelj, odvetnik, svaka — in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

O; ifc -S "
tS^SS"
" - c: o
jc	-M rf
SgSsg g > — >
v? d
«5*

= .§<*>-
-C JSr^4 ** ■ o
S 2 =s i *
3 j! £q eoeQ
B ..§
4) _
-IN^ *
3.' ? .»as - 5 y * **
: <n
IS
o	a
—	I c x —'
'	I e £3 <L r, a _ j:
a	= O .5 «
—1 .. .X
m	d N
«S <D • • . »
S! i S
' ■r. n
a i 5 M >
a th N B« l
3*84 ii -O
S S 3
c-J .
4IO g
s
•ŽH8
m I
I
100 a
-5 oi
■£«5 d
o » SI ■
SM ° i
ca I
Otfrid v. Hanstein:
Strahotno potovanje no luno
Kar v plavi se jima je vrtelo, ko sta gledala AH Righta, da kot blisk drsi preko strme ploskve, gladko kot zrcalo. Nato pa je obstal na nekom pomolu in jima pomignil.
Egon in Korns 8ta mu sledila. Šele ko so stali spodaj, so spoznali, v kolikšni nevarnosti so bili. Pomoi, ki so ga smatrali zgoraj za žrelovo dno, je bil prav ozek in se končaval z odsekano steno, ki je kljub mesečnim razmeram ne bi mogel nihče preplezali in ki ji črnega dna ni bilo dogledati, ker jim je zemlja svetila preveč medlo. Vendar pa so na malem pobočju pred seboj zares zagledali sivo gmoto, ki ni bila morda led, ampak bolj verjetno zmrznjen sneg. —
Velike sekire to pot niso imeli s seboj; več jih pa tudi niso imeli, ker je eno Egon pustil na kisiko-vih poljih. Pač pa so imeli pri sebi sekirice. Odsekali so si torej grudo zmrzlega snega in si jo razdelili v nahrbtnike.
Egon je zopet napisal na tablico: »Prav veliko ga ne jemljimo, saj ni daleč do njega.«
Pot navzgor je bila silno utrudljiva; navzdol so pač samo zdrsnili, zdaj so si pa morali stopnjo za stopnjo izsekavati s sekirami. Minilo je več ur, da so priplezali nazaj na vrh, nato pa so urnih korakov hiteli k raketi.
Američan je bil zopet popolnoma zdrav in je dozdevno napad pozabil. Egon je od snežene grude
95 i odbil drobec, da ga v kabini preizkusi, tovariša pa sta ostala še zunaj in se zabavala s tem, da sta palice porabila kot sulice in jih metala nedogledno. daleč.
Egon je še rajši videl, tla sta ostala zunaj in je stopil v kabino. Ko je prižgal elektriko, je šele za-: čutil, knko temno je bilo zunaj. Zopet je razbelil iglo in jo vtaknil v sneg. Kol bi trenil je ugasnila, vendar pa tudi ni bilo okoli nje niti kapljice votle. Torej kepa ni bila ne navadni led ne kisik.
Egon je bil tako vesel, da je skočil venkaj in zakričal: »Mislim, da smo našli vodiki«
Nato pa se je vrnil v kabino, položil sneženo grudo na razgreto električno pločo ter je poiskal spektroskop.
Korus in Američan sta bila precej daleč od rakete, ker sta šla pobirat sulice. Egonovega krika kajpada nista slišala, pač pa ga videla stati v raketi in jima migati, vsaj tako sta mislila.
Šla sta torej počasi proti raketi. Korus je prvi stopil v kabino, glasno kriknil in Američanu pomignil. Doktor, ki je bil med raziskovanjem snel čelado, je ležal na tleh kakor je bil dolg in širok in bil videti mrtev.
»Čelade ne sneti — strupen plin je v kabini — saj vodika tudi ne moremo vdihavati — brž dajte kisika! je zavpil Korus.
Po svojem prve modkritju so bili bombe napolnili s kisikom. Korus potegne eno iz zaloge, odpre pipo in jo nastavi dozdevno mrtvemu doktorju na usta, tako da je čisti kisik puhtel Egonu v pljuča. Američan bi rad pomagal, zdelo se mu je, da Korus preslabo vidi, iskal je žepno svetilko, mesto nje je v
svoje musnjateni suknjiču naše! škatlico vžigalic in nepremišljeno eno prižgal.
V istem hipu pa je eksplodiralo. Egona in Američana je vrglo skozi vrata, ki jih nista bila dobro zaprla, treščilo v zatvorno cev, obenem pa zdrobilo veliko stekleno okno in črepinje vrglo ven.
Nato je bilo zopet vse mirno.
Egon, se ves omamljen, je sedel na tleh, Američan se je stoje naslanjal na steno in drgetal, Korus, ki se je bil dal Egonu o vsem natančno poučiti, pa je ohranil zavest. Urno je pritisnil na neki vzvod in kovinske plošče so zaloputnile zdrobljeno okno, skrbno je zaprl vrata v zatvorno cev, prižgal električno peč in obenem zaprl kisikovo bombo, ki je bila medtem izpuhtevala svojo vsebino v kabino.
Vse to pa je naredil z neizrekljivo naglico, zrak je bil zopet dober, da so lahko sopli, vsemirski mraz j>a v teh kratkih trenutkih tudi ni toliko prodrl v kabino, da je kurjava ne bi mogla hitro ogreti.
Šele zdaj so se potniki malo opomogli in so se otresli strahu, samo Američan, ki jo tudi snel svojo čelado, je sedel na klopi in zopet strmo gledal nekam predse.
Egon je vstal, čeprav ga je še strahovito bolela glava, toda misli so bile zopet jasne. Stisnil je Korusu roko. ta pa ga je vprašal: Kaj se je prav za prav zgodilo? Dobil sem Vas nezavestnega na tleh.«
Egon je razmišljal. Položil sem led na toplo ploščo. Ni pa bil vodik, vsaj ne sam, največ je bilo zmrzle ogljikove kisline. Ko sem to zapazil, sem hotel hitro zbežati iz kabine, pa že nisem več mogel. Ko bi bili Vi prišli prav malo kasneje, ko bi mi ne bili dali takoj vdihavati kisika, bi sc bil zadušil.«
>Kako pa je nastala eksplozija?«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel C.vK
Izduiuleli: Ivan llakuveo.
Urednik: Ur. Alojzij Kuhar