P o samczne številke* Navadne Din 1'—k ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan. ra zv en nedelje in praznikov, ob 1^» eri b datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 12'50, za inozemstvo D 20*50, dostavljen n* ',nn\ P 14*—, na izkaznice D lv.. inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi •TABORA*. . MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. | Leto: IV. Maribor, torek 24. aprila 1923. Posamezne štev|}ke: Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO te nahaja v Mariboru, Jurčičeva uL at. 4, i nad* stropje. Telefon interurb. St. 270. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici st. 4, pritličje, desno. Telefon it. 21. — SHS poStnocekovni račun štev. 11*787. Na naročila brez ^ denarja se n« “*,r* ~* Rokopisi sa ne vračajo- Številka: 92 Nova koalicijska vlada. Maribor, 23. aprila. ugodilo se je 'to, kar se je moralo zgo-ltl: dcmokratsko-radikalna koalicija je v sedanjem trenutku edin izhod iz krize, -tvoaliei.ja je skrajno nesimpatična in zla-za demokrate težka politična žrtev, ruh opozicije je danes ne le bel, ampak ,! J slastno pomazan. Pot v vladno koa-1c‘-.lo pa je' pot kompromisa, ki je že ponovno razkril vse svojo slabosti. Toda .v ijljenju so trenutki, ko je najneslmpa-lcnejši kompromis boljši nogo trmoglava vztrajnost. Tembolj pa so taki kompromisi potrebni v političnem življenju. . Y *6m trenutku je skoraj že gotovo, da 0 demokrati in1 radikalci Sestavili fiovo vlado. Mogoče je, a manj gotovo, da Pristopijo tudi zemljoradniki. Glavno g«««0 pri tem Ima krona, ki je bila pri-Uena poiseči. v okvirju ustave v tok Političnega življenja in ga uravnati v .finalno smer. Vladar je zaslišal vodi Ije vseh glavnih skupin, tudi zaJstopnl-® združeiiih federalistov dr. Korošca ol)’l je jasno politično sliko: Na eni strani opredeljen državni pro-f’rain. vidovdanska ustava. Dober ali slabi, 0 je subjektivno; dejstvo je, da je ta stava v sedanjem' trenutku edina realna Podlaga državne politike v smisla dr-avnega jedinistva, parlamentarizma in . onarhije. Na tej strani obstojata dve L-*3dni kombinaciji: ali homogena radi-ama vlada, ali, pa koalicija radikalcev, ^demokratov ter event. zemljoradnikov. i, kombinacija je boljša, vendar pa jo ® trelba točno opredeliti. Vladar si je ' ,,ral 'boljšo in’ je poveril sestavo koali* vlade Nikoli Pašiču. taboru združenih federalistov vlada ~jP°liia nejasnost. Njihova zveza je po* negativna in’ bi se obnesla le pri "diranju, rie pa pri zidanju. Dokazi leže ,.a dlani: Radičev nedeljski govor in' iz-dr. Spahe in dr. Korošca. Med njimi *oimi vlada nesklad, nezaupanje in1 iskrenost, čerriur Se ure. čudimo, isaj tik*1* ^ecJcra^(f?tjčno republikanska poli* s.,.a ha sami. demagogiji, ne pa ria po-’vnem državotvornem1 programu. De-^^ogija še ni ustvarila m'očrie države, i!l>ak je marsikatero trhlo državo po-iuk* Nam1 je potrebna močna država, toč mora državna politika biti jasna, jQ v° 0Pr^deljona. Vsak političen' otročaj g moral Spoznati, da Radid-Korošec-ferfe •°vem‘u hloku manjka programati-fcer 'lasn.os^ politične opredeljenosti tez t T£jilh°va zveza le taktična po-jjlg8" y odločilnem trenutku stoji tedaj nosilec odgovornosti pred izbiro: 3’tj\^>rejeti jasen1 program' narodnega 5Z . fpVriega^ jedinstva, kakor rezultira ustave — ali pa sprejeti ° zvezo destruktivnih politikov, s hi la država in krona izročena ^ ? "j negotovosti, kajti federalistom’ ir,,,- y} osnovni državni temelji vpraša-^noir 186 ]e «radil° več let, kar je o-ano rta žrtvah1 in’ istfniti ljubezni do G- bi naj bilo odvisno od dobrega takega demagoga kot je Ve’ “i ^iSV)ir.a tcž^a' če 5e človek realnega ide ^ia irf ^°®no »Predeljen. Idealno in ^rg.v110 so mogoče mnogo lepše in’ zanimi-kombinacije, realflo pa je mogoča W 3 ^a®a> W veže irf Spaja temelje na-^ a Političnega življenja. Federalisti so ^ take kombinacije KWo povzpeli, ker ^ Predaleč zaibredli v demagogijo iri hi Krogli drugače kriti umika, kakor Ha ij*111 države. Irf fo je tisto, česar i st in iti ^votv0rC| ife morejo dovoliti. v^a4a fe(*a3 He So veis gamo jjj^ukarški Jcoitfproiriia, ker za koalicijo n0 demokratski ne radfSafekl ,a*^' j0* d® §o šl deMoibrafje iff Prograirfatično blizu, a a P^bologija ffaiS uči, da lahko 0 W®d aajtgoipdflejšimi Skupinami Koalicijo Matov i radikalci in m\wM\. Radikalni klub soglasno sprejel Pašičovo stališče. — Tudi zemljoradniki stopijo v «!•; Vlado, '-V.-' :lii Beograd, 23. aprila, (Izv.) Na plgmc- ki se ffiu bodo tekom daaiašnjega dneva no povaibilo sta se včeraj oh 10. uri do- sporočili. poldne sestala predsednik demokratske- Beograd, 23. aprila, (Tzv.V Včeraj ga kluba Ljuba Davidovič irf designirmi ob 6etrt na 20. uro zvežer ja s;prcjel kra]; ministrski predsednik Pasič. Demokrat- v avdijenCo designiranega ministrskega ski klub je bil ze ob pol 14. uri polnosta- predsednika Pašiča, ki se je prijavil za vilno zbran, vendar pa se ni vršila for- avdijenco takoj po seji radikalnega klu- melna seja, temveč samo razgovori o poli tičnem položaju. Sklepalo se ni ničesar, pač pa se je debatiralo o pogojih, ki naj se stavijo Pašiču. Ljuba Davidovič seje nad eno uro razgovarjal s Pavičem, ha kar so je povrnil v klub, kjer je podal podrobno poročilo r, Svojem razgovoru. Kiiib je njegovo poro5i!o soglasno odnb-r.l. o’;!fcnilo se je, da os.arfe klub do na* daljnega permanentno zbran. Beograd, 23. aprila. (Izv. Včeraj popokne se je vršil s,-3».ur.ek Pa§l£a z Vnjo L«, 'čem, predsednikom zcmljo-i-;. niškega kluha. Voja Lazič jo v imenu 'iluba ponovil izjavo, iri''jih je podal v avdijcnci kralju na dvjr t. 3 . da jeklu!) v\ koalicijo, vendar pi o tem ni nadalje razpravljal, ker ne ve, v koliko bo Pašič vrr.šttval zemljoradniširi klub'. Jz ranil ja mnenje, da bi Pašič prvi stavil svoje pogoje Pašič je na to izjavil, da ie plavni odbor radikalno stranka o fem' debatiral in' sklenil, da vstopijo v^mljoradtiiki v vlado ter določil tudi podrobne pogoje, ba. Pašič je kralju pri tej priliki poročal tudi o razgovoru z Ljubo Davidovičcm in Vojo Lazičem ter mu ob enem sporočil, da je radikalni klub soglasno sprejel njegovo stališče glede sestave koalicijske vlade z demokrati. Beograd, 23. aprila. Včeraj dopoldne in popoldne se jo vršila seja slavnega odibora zemljoradničke stranke. Predsednik Lazič je poročal o svojih razgovorih s Pašičem. Nato je obširno premotri-val sedanji politični položaj in možnosti, kako rešiti krizo. Glavni odbor je sklenil, da prepusti zemljoradniškemu poslanskemu klubu por>olnoma proste roke glede stališča v sedanji vladni krizi. Beograd, 23. aprila. Včeraj predpoldne je Nj. Vel. kralj povabil h kosilu demokratskega poslanca dr. Miloša Radosavljeviča in govoril ž njim o politični situaciji. Kralj se je zelo zanimal za razmere v kragujevškem okraju kakor tudi za razmere v demokratskem klubu. Svečana otvoritev II. zagrebškega velesejma. Zagreb, 23. aprila. (Izv.) V nedeljo, dne 22. t. m. oto 10. uri dopoldne se je vršila ob številni udeležbi občinstva svečana otvoritev zagrebškega velesejma. — Zastopane so bile Vse meroda jne osebnosti, naših prvih znanstvenih in pridobitnih iiidustrij, vojske, civilne in cerkvene oblasti in druge gospodarske korporacije ter mnogo zunanjih zastopnikov iz vseh' delov države. Med navzočimi smo opaizili pokrajinskega namestnika dr. Cimiča, župana mesta Zagreba arhitekta Ileinzla, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, komandanta IV. armije generala Dušakovi-ča. Finančni, trgovinski irf vo jni'minister So bili zastopani po svojih posebnih odposlancih. Nadalje so prisostvovali otvo- Velika železniška Ljubljanski osebni vlak trčil v tovorili Pet oseb ranjenih. — Promet Zidarfmost, 23. aprila. (IzvJ (Sprejeto ob 8. uri zjutraj). Danes zjutraj krog tričetrt na 1. uro se je pripetila pred postajo Sava velika železniška nesreča, O-sabni vlak štev. 34, ki vozi iz Ljubljane ob 23.52 ponoči, je trčil v tovorni vlak, ki je stal pri uvoznem signalu železniške postaje Sava. Kljub temu, da je strojevodja v zadnjem' hipu opazil pretečo nevarnost irf skušal vlak ustaviti, je trčil osebni vlak z vsto silo v stoječi tovorni vlak št. 856. Štirje vozovi tovornega vlaka so skočili s tira iri padli doloma pod nasip, deloma, pa leže na progi. Tudi lokomotiva osebnega vlaka je močno poškodovana. Smrtne nesreče ni bilo, pač pa je pet oseb, med temi štirje civilisti irf en železničar, več ali manj težko ranjenih. Iz Zidanega mosta je odšla takoj, ko še je zvedelo za nesrečo, rešilna ekspedicija, ki jo ponesrečencem nudila prvo pomoč. Ker je proga pokvarjena ifl zatrpana, ritvi ljubljanki župan’ dr. Perič s podžupanom, predsednik ljubljanskega velesejma Bonač, predsednik zveze slovenskih industrijcev Hribar, ter ljubljanski škof Jeglič. Izmed tujih konzulatov so bili zastopani češkoslovaški, francoski, angleški, grški, rununiski, španski, portugalski, madžarski, ameriški, nemški, italijanski, švicarski, ruski in poljski. Po nagovoru predsednika zagrebškega velesejma Radkoviča, ki je sejem otvoril, je imel govor pokrajinski namestnik dr. Cimič. Za njim je pozdravil navzoče goste župan Heinzl. Nato «0 si gostje korporativno ogledali sejem. Na sejmišču je vladal ves dan živahen promet. nesreča pri Savi. vlak. — Velika materijalria škeda. — danes popolnoma zopet vzpostavljen. je promet začasno ustavljen, dokler se proga ne očisti. Osebni promet se vzdržuje s prestopanjem potnikov z enega vlakq na drugi vlak. Na kraj nesreče jo odšla takoj komisija, ki je uvedla preiskavo ter potrebno število delavcev, da progo popravijo in očistijo. Upati je, da bo promet še tekom današnjega dne zopet vzpostavljen’. Materijalria škoda je velika. Kdo je nesrečo zakrivil, še n? pojasnjeno. Govori se, da je službujoči uradnik zadremal, kar bo pa ugotovila še le preiskava. (Ne bilo bi se čuditi, če bi nastala nesreča vsled toga, ker je službujoči uradnik med naporno, 14-urno službo zadremal!) Z i d a ri m o s t, 23. aprila. (Izv.) (Spre-Deto ob 15. uri). Promet je zopet popolnoma vzpostavljen in proga očiščena. Trije vagoni so skoraj popolnoma lazbitl. Te-ško ranjen ni bil nikdo. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni dognano. Preiskava se nadaljuje. BORZA’. Fraftcozl v SJsscHfl. C ur Ih’ 23. aprila, (IzVj Predborza. ™. ... Pariz 36.65, Beograd 5.60, LVrfdon 25.57, , ^on> 2- aPnla: (Wolf). FrarfcaziSo Berlin 0.021, Praga 16.42, Milam 25.66, danes razobesili ria poslopju premogov-Ne-wyork 551.50, Durfaj 0.00755, žig. krorie rte^a sindikata, kjer je nastavljeno fran-0.00755 Budimpešta 0.11, Jfaršam p.0115. cos)ko poveljriištvo, francosko žaltavo. pofijju 4.10., * ■ *• - '■ <•' t q J nastane največji antagonizem (tudi fiaj-bližje verske sekte so se najbolj preganjale). Ker pa celo niti teoretično, na papirju* ni mogoče napraviti zanesljive kombinacije s federalisti ali s katero nji- ■ hovo posamezno stranko, so demokrati ir» radikalci prisiljeni stopiti v tako koalicijo, ki b6 zastopala jasen pravec državne politike. Zato bodo radikalci opustili po-1 gajanja z revizionističnimi politiki, ker so le-ti tako resni, da dobro voljo nekaterih posameznikov taksirajo s javnimi psovkami in prostaškim natolcevanjem. Bodoča vlada bo delazmožna le v toliko, v kolikor bo delovni program točno opredeljen, ker bi sicer bila morala nastati nova nasprotja in koalicijo razbiti. Nova vlada bo morala ne v interesu prijateljstva, ampak v interesu čistih računov popraviti marsikatero napako sa-mcradikalne vlade. V vse našo državno rf javno življenje bo morala zanesti jasno linijo. Sentimentalnost jo tu izključena. Če hočemo naš parlamentarizem rešiti iri politične sile spraviti v ravnotežje, je potrebna točno opredeljena politika, ki računa z državnimi potrebami in sre energično po v naprej začrtani poti. Ni tedaj strankarski nagih, ki je spravil demokrate in radikalce v novo koalicijo; dejstvo je, da ima to zaslugo šviga-švaga politika hrvatskih in slovenskih’ avtonomistov, ki so svoje zahteve preoblekli v republikanski, federalistični' in bogve kaki kroj še in ki bi hoteli postopati z državo kakor otrok z leseno hi-, šico: gradi jo, dela na nji, potem pa .io čez dolgo časa razdere in začne graditi iznova. Oni hočejo revizijo ustave, pri tem pa ne računajo z realnim razmerjem! sil, ampak se opajajo z najraznovrstnej-širni kombinacijami; posnemajo švicarske in ameriške vzorce, pitajo masa a absolutno neizvedljivimi načrti, namesto da bi šli v parlament in začeli potom strankarsko nesimpatičnih, a politično Neizogibnih kompromisov delati na tem. da bi naša država postala udobnejši, srečnejši iri varnejši dom vsem onim, ki jo ljubijo in hočejo delati za njo. □□□□□□□□□□□CD □ □ □□□□□□□□□□□C V četrtek 26. aprila v Narodnem gledališču < poljski koncert! □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□□ Politične vest?, i * Demokratsko stališče glede nov< koalicije z radikalci je jasno precizirana V pogajanjih, ki se vrše te dni med de. mokrati in radikalci, se bodo določil« glavne konture bodoče politike in' radi* kalna stranka bo prisiljena opredelit? svoje stališče napram revizijonističnirt skupinam. Demokrati smatrajo nadalj« da mora biti delovni program nove vlada čim krajši. Vsebuje naj zakone, katerih rešitev je nujna. Nova vlada naj dobi 1 imenovanjem tudi pooblastilo, da po iz« črpanju parlamentarnega programa raa pusti narodno skupščino ter izvede nov« volitve. Vprašanje portfeljov smatraj« demokrati za podrejeno, vendar bodo de< mokrati zahtevali, da se ministrstvo no« tranjih poslov prepusti njim. * Klerikalci iri državna politika. Kle* rikalei se zelo boje nove radiknlno-de« mokratske koalicij^ in jo skušajo onemogočiti ali pa vsaj zanesti intrige i radikalne vrste, da bi se pogajanja za* vlekla. Brczuprfa taktika! Klerikalci ko 1 Beogradu postali že tako brezporfieihbnii se nihče ne boji njihovih grožefij, da bodd odšli. Ko »o pred leti zagotavljali svoj* jugoslovansko irf monarhifftiČtTo prepri) čarije, niso v Beogradu verjeli glasovort iz Slovenije, da je vse to Samo hitfaVatV/ iri hoj za oblast, rfe pa globoko irf fokroi* prepričanje. Sedaj so vsi Srbi brez raa Sftan 2. mmm Maribor, 24, spina 1923. like strank’ temeljito špoanali rimsko dvoličnost in licemerstvo, zato pa jim nihče Se zaupa več. Do prvih volitev so se borili za jugoslovanstvo, za državno in narodno jedinstvo, po prvih volitvah za avtonomijo proti Radiču in po drugih volitvah za federacijo in za Radiča — kdo ve, kaj bodo pač postavili v svoj »delovni program« po tretjih volitvah? Nova koa-tteijt z izrazitim značajem vidovdanske ustave je posledica njihove zveze z Radičem, Če se klerikalci imajo vezati in politično pajdašiti z Radičem, ki je bil tudi v njihovih očeh 1. 1919 ir* 1920 protidržav ni element in čigar politiko so klerikalci pobijali-še do 18. marca 1923, kdo bi pač zameril demokratom in radikalcem, čo obnavljajo zvezo, ki jih je držala v najtežjih letih po nastanku naše novo države? Če je govor o načelih in doslednosti, tedaj so ta načela pri demokratih, klerikalci pa nimajo ne načel in ne do-islednosrti. To, da se klerikalci boje Radičeve konkurence v Sloveniji, je le priznanje njihove dejanske slabosti. Priznanje, kako daleč so privedli ljudstvo S svojo brezobzirno demagogijo. To pomeni, da njihova politika ne vceplja ljudstvu globokih načel in temeljite politične opredeljenosti, ampak da je vsa klerikalna moč v tem', da znajo laskati ljudskim slabostim in izkoriščati nezadovoljstvo. Pri nas klerikalizem kljub svoji trenutni premoči peša in nazaduje, to pa zato, ker se njegova načela podirajo, ker še rušijo stebri, ki so jih postavili idealni cerkveni fanatiki, a mora že same voditelje umoriti skrb, da bi utegnilo ljudstvo uiti za še večjim' mojstrom. * Nov reparacijski načrt, »Journal« poroča, da s| Jfcrthou in belgijski delegat Dela Croiz: Izdelala včeraj nov načrt za-plačilo reparacij. Ta načrt pomeni nov kurz v francosko-belgijski reparacijski politiki, ker ne obravnava reparacijske-ga problema izključno s finančnega stališča, temveč upošteva tudi vse ugodnosti, ki jih bi nudile velike gospodarske pogodbe z Nemčijo. Ker Nemčija ni v stanu plačati vseh vojnih stroškov, so se omejili zavezniki v svojih zahtevah samo na plačilo vojnih dolgov. Francoska in belgijska vlada sta ocenili svoje reparacije na -k? milijard zlatih mark. * Italijanski klerikalci za Mussolinija. Poslanski klub stranke popolarcev (klerikalcev) je imel danes sejo, na kateri je bil sprejet dnevni red, ki izraža vladi popolno zaupnico in ji zagotavlja lojalno sodelovanje stranke. Sklep kluba je sporočila takoj po seji posebna deputaeija ministrskem« predsedniku Mussoliniju. 4 Neosneh komunistične stavke v Po-ruhrju. Nakana komunistov, ki so hoteli uprizoriti generalno stavko v vsem zajedenem ozemlju, se je popolnoma izjalovila. Delavstvo dela sploh ni zapustilo ter se delo nadaljuje v vseh podjetjih. Rdeči gardisti so popolnoma razkropljeni. Štirideset glavnih voditeljev je ujetih in predanih sodišču. Vse oblasti, ki šo bile deloma pregnane, so danes zjutraj Bopet. zavzele vsa svoja mesta. Red je povsod zopet vzpostavljen. V Berlinu vlada radi včerajšnjih dogodkov veliko Bajna dežela zlata. K«, šo španski coj)quistadorji prišli »ned ameriške pradomačine, so našli ple-iriejfa, ki. so se nahajala na prehodu med kameno in metalno dobo. Izmed kovin so uporabljali baker in zlato, a malokje taed in železo, kakor v Eurasiji. Da so poznali v prvi vrsti baker istotako stari Paši predhodniki v Evropi, kakor tudi domačini v Ameriki, se da razlagati rta ta način, da so do te kovine najlažje prišli, ker je razen zlata in srebra edina, ki se nahaja tuintam tudi v naravi čista in' *e primeroma lahko obdeluje. Američani so ea prvotno uporabljali samo v bližini onih krajev, kjer so ga našli, krog velikih ameriških jezer, na severni obali .Tihega oceana in v arktičnih okrožji?. Coppcrmina River. Indijanska in eskimska plemena so tedaj enako spozriala koristnost bakra. V Južni Ameriki je biki drugače. Tam je priroda obdarila človeka z zlatom in srebrom in zato je tudi v porabljaj v prvi vrsti ti dve ko-^ španske invazije je stalo obdelovanje teh dveh plemenitih kovin JB» visoki stopnji. Temu pa se ne smemo F’ ' bovali v svetišču in v vrtu. Vsak® krajina inskega kraljestva je imela 0%^-svetišče, katerih vsako je na vsak skušalo tekmovati z onim v Kuzk«v je som pripovedovanja sodobnike^ o-vsc nadkriljevalo sijajno svetiš00^ jnlri n® toku jezera Titikaka, ker so Lui soln prepričani, da je na ta otok P0®.* jnater ce prva dva svoja sinova, očet® ,ama id inSkcga ljudstva. (Aludija n® 4 pohlcP Evo!) Ko pa so Inki izvedel' 7'a^- raj® Špancev, bo vrgli vse v jezero, kakor pa da bi jim l1 qzko0fl Kakor svetišča, tako so bil0 J* j,jla v Predalih njihovih avtor-lmt’i n’ ne ne založnika, ki bi jih el obelodaniti... vilk N°7a ®vr°Pa. Prejeli smo 12. šte-o »Nove Evrope«, ki prinaša sledeče aakPeV?Ce" ^°^e: Javnim radtticima drž °n *z^ora. Pitamic: Razgraničenje p L. Pitamic: Naša severna meja. cii-)1 rtS.* pre^^: Parlamentarna situa-v 'v' , ^onomefci pregled: I. Belin, Kriza jjgv _—“u.imsm pruKieii; i. jaciin, ivriza Od]6 'n^eTlstrije. Veselin M. Vukičevid: ^aŠe01?1* ^ dnevnika djaka-narednika. San- ^°mne kroge bodeta prav posebno »NomSia °')a članka g. L. Pitamica. — >a j Evropa« se naroča v Zagrebu, Pre-dovicev trg br. 9. *onf iSpooOTanju žeških gledališč v se- . prinaša revija »Prehled« sle-*on0 Zan,3nivo statistiko: Od začetka se-5*vitJk fe*ka gledališča vprizorila 63 67 čeških komadov in eno opero ter Prenr ™ eno °Pera Največ izvirnih Nusi1?" zazTtamuje Tylovo divadlo - ^dlo1 t?S.^rovi in praško Narodno di-teta •' ®fiT1a češka izvirna operna novl-tod j6 a uprizorjena na praškem Na-^ od , dltl (Nedbal* Sedlar Jakub). Tu-vr^la nozemske operne produkcije se je !mi6l.a tta češkem odru samo ena pre-»°ril0 ^ sicer je Mestske Divadlo vpri- šte 80 bil; .^lah, za njim Mestske divadlo v Kral. Tady, nato Narodni divadlo v Mo- pa je i^auBSovo »Salome«, Tem večja JG j * * » VVJU ki An i inozemskih dranusMi del, odru. Žk«iy Prvikrat vprizorjena na če- *}atu • a*aS°ceSoati. Španlski pohlep po strašno*-- . nesr°ča aa domačine. Z naj-®Ske, j811^ sredstvi sto osvojitelji silili inini’naa ',im ^^ajo dragocenosti. Spored dnnf11® stra*ne čase žive še dandanes ■bia, Tako pripoveduje V. For- Indr Tel Vftč let med neciviliziranimi, da bravos«) v Colum- w gozdovi k ^°menu Cuna-Cuaias, ki živi bil0 2i,, 1 .arije, že otroke uče, da je Ca j na,-)večji (sovražnik Inkov. Zato fiabiraf,- n^s ,ogil'wi3o, in cmi, ki bi oi upal Bajde ,i„f’ ^ 15 h it. Indijanec, ki t-.i °’ zavali nanj težek ka.men. 5« še A J j1”10 omenili- išeejo gotovi Ijud-”ekaj Sl"69 iflŠkC zakIade- Tako je 0ev hodavn<5 v distriktu a Neverni Peru) na zapadnem ob- v«ičil f?r°7:!a Podtaknilo ogenj, ki je Pa, /i, ltak P1«!« vegetacijo. Zažgali ^ Jv 90 laž^e našli grobove. Ko Mtr' v,tetvo Pogrelo, So na pogorišču h Komile i« jih odkopali, toda *t,ce®os^’ katere so našli iri seveda V- , 80 ime^e večjo vrednost kot zgo-»C ,,e znamenitosti riego kot navadno koh?' on ar pa se je tudi raanstveni-Prečilo odkriti nekaj starih' in-"^^ocenosti, katere krase danes A-^IlCan,^5eum of Natnral History. V opic« • . «,aSilu tega muzeja, ^ sedaj Pliny E!. Gfodcfard to zla<-• ra zlataina sestoja iz treh »akitov Mariborske vesti. Maribor 53. aprila 1923. ta Pokažimo, da smo za slovansko vzajemnost! V četrtek dne 25. aprila nastopi v Mariboru pevski zbsr poljsk.h akademikov »Chor Technicki«. V jutriš nji številki objavimo koacertn1 program, k' vse>r je znamenite p>ijske skladbe. »Chor 1'chnicki« potuje po naši državi, da 3 azširi in poglobi zanimanje za Poljsko i:i Poljake. Lfpota poljske pjMii naj nns spomni, da biva na severu slavon poljski narod, ki je veja velikega Slovanstva. Pokažimo tudi Mariborčani, da nam slovanska vzajemnost ni puhlica. Dokažimo poljski omladini, ki nam prinaša mile glasove poljske pesmi, da se Jugoslovani zavedamo, kaj so za nas Poljaki in njihova svobodna država. !3eograJ, Zagreb in Ljubljana prirede Poljakom slavnostni sprejem in smatrajo njihov koncert za manifestacijo slovanske misli. Maribor bo skromnejši, vendar pa jih lahko tudi v naših razmerah sprejmemo prisrčno in navdušeno ter napolnimo gledališč.? do zadnjega katička! m »Beogradsko pjevačko društvo »Stankovič« v Mariboru. Najboljše in najstarejše društvo v Beogradu in v Srbiji v obče — pevsko društvo »Stankovič« prirodi na svojem tourneju v Zagreb in Ljubljano tudi v Mariboru svoj koncert in to 15. maja. Ime dirigentovo samo nam jamči kvaliteto. Kot prvi vodja je šef in ravnatelj beogradske narodne opere Benički, znan skladatelj iri organizator srbske glasibe. bivši referent za godibo na vojnem ministrstvu. Njegove skladbe , so nam znane tudi iz zadnjega koncerta Glasbene Matice iz Ljubljane. Istotako jo znan' vodja glasibene šole Marinec kot odlični organizator in strokovnjak. Ta koncert nam bo nudil pristno, srbsko glasbo, kakor tudi slovenske, hrvatske in svetovne narodne skladbe. V Ljubljani in Zagrebu je zanimanje za koncert zelo velfko in tudi v Mariboru ne sme zaostati, posebno še, ako pomislimo na velikanski uspeh in sprejem ljubljanske Glasbene Matice v Beogradu. m Zanimivo gostovanje ▼ mariborskem gledališču. V torek, 24. aprila, nas pose-tijo ponovno odlični umetniki plesa: Pri-ma ballerina Margareta Froman, baletni mojster Maks Froman, soloplesalki .Ana Redel, Olga Orlova in soloplesalec Valentin Froman. Odlični umetniki so gostovali nedavno v Beogradu, kjer so 8 svojimi umetniškimi nastopi dosegli sijajen uspeh. Ker je zanimanje že sedaj zelo veliko, naj si občinstvo čimpreje oskrbi vstopnice. m Predavanje v Ljudski univerzi. V pondeljek dne 23. t. m. ob pol 8. (20.) uri zvečer predava g. prof. I. Favai o mladem slovenskem pesniku Seliškarju in recitira njegove pesmi iz pravkar izišle zbirke »Trbovlje«. Pridite v obilnem številu! iri Mariborska Gradbena Akcija ima izredno plenarno sejo dne 23. aprila ob 20. uri v društvenem lokalu Rotovški trg 1. Dnevni red: 1. Poslovno poročilo, 2. Preorijeritacija MGA v Matico gradbe- v obliki lopate, katere so nosili mesto perja na glavi, pritrjene s trakovi. Ti Hakiti so 15 cm široki in 45 cm dolgi. Dalje so v toj zbirki tri naprsne plošče, od katerih sta dve osobito zanimivi, ker sta spleteni iz Svetlejših in temnejših zlatih žic, štirje predmeti, o katerih so ne ve, čemu so jih rabili ter dve posodi za vodo. Posodi sta okrašeni z vrezanimi rizbami, kakršne so Inki radi rabili tudi pri ornamentiranju platna, sten itd. Predmeti niso iz čistega zlata, ampak so mešanica zlata, srebra in bakra. Kovine so pomešane v razmerju 60:20—30:6—20. Zdi se, da so ti predmeti bili najprej vliti, potem kovani in nazadnje s posebno pripravo retuširani. Sodeč po metodi izdelave, načinu mešanja, po oblikah irf okraskih, so bili ti predmeti izdelani v severnem delu Peruja. Zlato so Pernanci našli v pesku rek. Talili so ga tako, da je nekaj ljiidi skozi bakrene cevi pihalo v ogenj, ali pa so na gorskih obronkih zgradili peči, pri katerih' so izkoriščali močno vetrove, ki so pihali po ozkih dolinah in soteskah. Predmete so kovali, kar je pri zlatu bilo zelo laihko. Neplemenite kovine no mešali z zlatom. Škoda, velikanska škoda je, da so se le neznatni drobci te inške umetnosti ohranili današnji znanosti. Vsa ostala visoka kultura tega naroda je postala plen is žrtev ejropgko »cixi!^zaciie«. nega gibanja. 3. Akcija za zgradbo dofflia za stanovanjske reveže. 4. Prihodnje delo MGA (gradbena razstava itd.). 5. Slučajnosti. Seja nujna in izredne važnosti, udeležba vsakega g. vabljenca obvezna. m Kovinarska obrtna zadruga v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da se vršijo vajeniške odnosno pomočniške preizkušnje meseca junija tl. Vsi vajenci, katerim poteče učna doba do 30. junija tl., se pozivajo, da predložijo tozadevne prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi spričevali, zlasti tudi s spričevalom o dovršeni obrtnonadaljevalni šoli, zadružnemu načelniku najkasneje do 6. maja 1923. Na zakasnele prošnje se nikakor ne bo oziralo. — Kovinarski zadruga, Maribor. m Gostilno »Puntlgam« v Mlinski ulici št. 23 sta prevzela od g. Grosmana gg. Hinko in Julija Vidmar. Ker sta nova gostilničarja gostilno »Puntigam« nanovo preuredila in ker sta imela dosedaj hotel »Beograd« v Slovenjgradcu ter sta vrla naša rojaka iz Pohorja, prav posebno opozarjamo na inserat v današnji številki. m Ne vodite psov v javne lokale! Kljub temu, da je jemanje psov v javne lokale strogo prepovedano in imamo v Mariboru žalibog še vedno strogi pasji zapor, se dnevno opaža, da vodijo razne osebe svoje pse v kavarne in gostilne. V nedeljo je nek mesar pripeljal svojega psa volčje pasme v gostilno Glušič aa Koroški cesti ter ga celo ščuval na nekega gosta. Mestni magistrat bi lahko tudi takim slučajem posvetil več paž-nje in bolj nadzoroval izvrševanje pasjega zapora. m Ogenj v krojaški delavnici. V soboto zvečer krog 19. ure je nastal v kvo-jaški delavnici krojača Kelca v Stolni ulici iz doslej še nepojasnjenega vzroka požar. Oškodovani pravi, da je slišal v omari, kjer ima shranjeno blago in obleko, detonacijo, katere pa ni bilo mogoče razjasniti. Takoj nato je zapazil dim in ogerij. Domačinom se jo s pomočjo nekaterih gasilcev, ki so šli ravno v gledališče, posrečilo ogenj pogasiti, ftkodo oškodovani ceni na 150.000 krort, ki pa je večinoma krita z zavarovalnino. m Svojega očeta in mater je zatajil nedoletni Fran Novak, ki ga je policaja pretekli teden prijela radi pohajkovanja in beračenja ter oddala v tukajšnji Drž. dečji dom. Pravil je. da mu je oče umrl pred šestimi leti. mati pa pred par dnevi, nakar se je podal po svetu. Na vest v časnikih se je oglasila v zavodu viničarka Alojzija Novak iz Krčevine ter spoznala v tem dečku svojega pogr3-šanega nadebudnega sina, ki je pred par dnevi pobegnil z doma iz strahu pred kaznijo. Tudi otrokov oče'je živ in’ zdrav ter živi v krogu svojih osmih otrok. m Koliko pribrrači 12 leten otrok ▼ enem dnevu. V soboto proti večeru je prijela policija radi beračenja nedolct-nega pohabljenega Martina Rossa iz ^t. lija, ki so ga privedli v mesto stariši z namenom, da tu berači. Oddan’ je bil v tukajšnji Drž. dečji dom. Pri sebi 5e imel natlačenega pod obleko, srajco in klobukom polno drobiža, katerega so je naštelo 173 Din. in 55 para. Približno tolik znesek je fantič žo tekom dne oddal sVoji botri, katera ga je med dnem obiskala. Poleg" denarja je imel še toliko darovanih živil, da sta mu to pomagala nesti dva nouličarja. m »O, saj rože!« Dimnikarski pomočnik Josip Oman je prišel minulo nedeljo precej vinjen domov. V kuhinji je svojemu bratu ponujal na prodaj neko britvo. Brat je nakup odklonil, nakar jo je vzel Oman nazaj in si z besedami: »O, saj rože!« prerezal žile na levi roki. Omen je imel že dalj časa živčno bolezen in je hotel izvršiti samomor. Na lice mesta so takoj pozvali rešilni oddelek, ki ga je obvezal ter prepeljal v bolnico. m Kokoši jio le preobjedli razni kurji tatuni in s« se po najnovejših vesteh spravili na golobe. V noči dne 21. tm. je obiskal prijatelj perutnine golobnjako železničarjev v koloniji, toda ni imel posebne sreče. Golobi, ki jih je zbudil iz mirnega spanja, so mu namreč ušli na bližnjo streho in tatun je moral praznih rok odriniti. m Svetilka mu jo bila na potu. Koči-jaž Josip Drevenšek je v nedeljo zvečer krog 'A21. ure zavozil v plinovo svetilko ; na Trgu svobode in jo podrl na tla. Seveda je pri tem tudi svoj voz precej po-: škodoval. Izgovarja se, da svetilke ni videl, ker ni gorela in ker vlada na tem l ftro&toru baibiloflska teoia. Morda je, ho- tel napraviti mestrii občini S tem uslugo* ker je na svoje stroške odstranil .nepa« trebno svetilko. ‘ / m Brezsrčni stariši. Na Glavnem trgui je stražnik našel pohabljenega. 12 letnega Martina Rossa iz Št. lija. Krog njega je bila zbrana velika množical ljudi, katerim j,e pripovedoval, da ga jflf mati pripeljala v mesto in ga tu pustila, češ, da naj berači. Fant s težavo hodi po palicah in je sila slabo opravljen. Polti cija ga je izročila državni zaščiti dečo, proti starišem pa je uvedeno postopanj«. m Neprevidno ravnanje z orožjem. Vojislav Mostič, kotlar iz Drvenika M Bosni, je v nedeljo zvečor prod kavarna »Drava« tako neprevidno ravnal s eairto-t kresom, da se je ta sprožil. K sreči k roglja ni nikogar zadela. Izgovarja se, da jo repetiral, ker ni vedel, v kako' družba pride. m Pregnani vlomilci. V soboto porioSi' je zapazil službujoči stražnik pri vratih' trgovine Juraj Pavič dve osebi, ki sta se vedli celo sumljivo ter skušali odpreti: vrata. Ko je prišel stražnik bližje, Sta oba moška pobegnila, proti VodnikoveM trgu in izginila v tam vladajoči temi* tto je stražnik na to preiskal klučavniico, je našel vetrnjak, s katerim sta poskušala) odpreti vrata. Narodno gledališče Reperftolre: Pondeljek, 23. aprila. Zaprto, r~- . Torek, 24. aprila. Baletni divertiašei nient, izv. Gostovanje Margareto .iri Mak< Fromana, članov zagrebške opere Sreda, 25. aprila. Velika rioe. A. . četrtek, 26. aprila. Koncert poljskiS akademikov, izv. —o— Gostovanje baletnega ansambla za« grebške opere. Jutri, 24. aprila r.as poae« tijo zopet odlični gostje zagrebškega bat leta: Prima balerina: Margareta Fro« man, baletni mojster Maks Froman, sola plesalki: Ana Redel, Olga Orlova, tfj* So« loplesalec Valentin Fromari. 2e pri $o« slednjem gostovanju so dokazali imenovani plesalci, da so umetniki najboljšil* kvalitet. Spored je povsem nov, polog tega se vprizori še 'Prevar,ioni Picrrot«, pantomima v enem dej. Ker je zanima« nje za to prvovrstno prireditev zelo veliko, naj si blagovoli občinstvo cim prej* preskrbeti vstopnice. < Objave. -4. Nastop »železnega moža«. V šrjdo. dne 25. tm. ob 20. uri zvečer nastopi vi Gotzovi dvorani »železni mož«, Ernst List, rojen Mariborčan. Z rokami zvija železo, kakor da je repa. Vsi poskusi, ki jlhl predvaja, so policijsko in zdravniško dokazani iri je .vsaka sleparija izključena. Njegov nastop je vzbujal v vseh mcstiK pravo senzacijo. V Mariboru nastopi samo enkrat. Predprodaja vstopnic pri Hoferju v Šolski ulici. ■ , Gospodarstvo. s Mariborsko Sej insko poročilo. Ut Svinjski sejem dne 20. aprila t. 1. se j« pripeljalo 267 svinj, 1 koza in 4 kozlički. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom kron 700—1000, 7r-9 tednov stari kron 1200—1400, 3—7 mesece stari kron 1800—2600, 5—7 mesecev stari kron 3500—4200, 8—10 mesecev stari B3 4600-5400. Koza 700 kron. Kozligki 305— 400 kron. g Zagrebški živinski trg 21. apr. OKi&£ slab. Živine malo. Cena za II.—III. razred 8.75—12.50 din., boljšim teletom' 16—17.50, slabšim 15—16 din., dve partiji sremskih svinj po 27.50—28 din., domačo polpitane so se prodale po 25—27.50 din.; cepljena drva 75—100 dfn., seno 13$—175 din., slama 105 diri. * . g Zagrebški žitni trg 21. apr. V flitft po 100 kg postavno baška odnosno vojvodinska postaja: pšenica 430, koruza TU« mena 270—280, rž 375, ječmen za pivovarne 3io—315, oves 290—300, moka pšoauSna »0« 670, »2« G45, »6« 600, ržena 525. Touderi« ca medla, •i Novosadska prolnktna btir/a 21. npr. V dinarjih po 100 kg: pšeHica baška 457.50, ječmen baški 307.50, oves baški §!)0, koruza baška 260, za maj 265, moka »0« 675, tedenca živahnejša. Konstituiranje zagrebškega borznega sveta se izvrši jutri 24. t. m. Občuerat M vrši volitev predsednika borze. Kandidat za predsednika je generalni rav#*tel| Eskomptne banke g. dr. Stanko švrljuffit e!««?. .at ^fpsrs 6 k< Sti6S556iaiiti 24. aprila 1923.’ SSBiHel Zevaoo: Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra, (Dalje.) (76' »Oh, hotela bi, da oni, katerega ljubim, ne bi imel ne Louvreja — ne da bi bil ikralj, ne da bi imel straže!« —■ »Ivama, — da te dosežem, pridobim, feem tvegal več ikot stražo, — tvegal sem škandal, — prelomil obredne predpise!« »Sire, Bire, ki govorke o škandalu, Ufimilite se in peljite me nazaj!« — »K vašemu soprogu”?« — je tedaj poredno vprašal Ludvik XV. — Ivana se je zdrznila in oči so se ji za-itemnile v grozi. — Njen soprog! — Ona Ka je bila že pozabila! — Kralj je tedaj umel, kako brezno je 'ločilo to žensko od ostudnega d’ Etiolesa. ' Ludvik XV. ni bil ljubosumen, — niti ni mogel biti, kajti zahteval je od svojih ljubimk le prehodno, — kratko srečo, — ker jo bil preskaptičen, da bi verjel zvestobi. — Na vsak način1 se ga pa tedaj ni polastila navadna malo trajajoča strast, občutil je, da ima tudi on srce in da bije sto srce hitreje, kot bi bil on to hotel. — In z veseljem je tedaj opazil, kako se 'je Ivana zdrznila že ob sami misli, da bi jo mogel povesti k soprogu. — Vsedel se je zraven nje in’ ji šepetal 'vnetim glasom: »Vidiš, da te rie smem' povesti v Pariz, — ker že ob $ami misli na onega mtoškega, se treseš!« — »Sire, kam me vodite’« — je tedaj Vzkliknila Ivana uničena. — »V Versailles,« — je odgovoril kralj. »Ne, ah ne, sire, — v imenu te ljubezni, — v imenu moje čiste naklonjenosti...« — »Poslušaj,« — jo je prekinil kralj. — »Jaz te povedem v neko hišo, v kateri boš tl gospodarica. — Prisegam ti ria svojo plemiško čast, da ne bom nikdar prišel tja, ako me ti ne povabiš. — Ali pa, če bom' prišel, pridom po dnevu, kakor kak prijatelj, ki te obišče, katerega sprejmeš. — Svirala bova skupno in brala pesniike. — Pri tebi bom pozabil vse one hlinjene obraze neodkritosrčnih dvorjanov, — grozeče vojne, — opazke svojih ministrov. — Pozabil bodem tudi ono tako bliščečo in mamljivo slavo vladar-stva, a ki je puhla in’ žalostna. — Ali hočeš Ivana? — Hočeš li postati moja dobra misel, — h kateri se bom zatekal za dobrote, ki naj iz Versaillesa osreči celo Francijo?... — Reci mi le jedno besedo in kočija se vrne v Pariz. — Trpel bodem, ali ne bom tožil, — ne bom te nadlegoval s svojo ljubeznijo, ki je čista kakor more biti to tvoja! — Spoštoval bom tvojo rahločutnost! — Ali Ivana, če ne izrečeš one besede, tedaj postaneš tajna, iskrena prijateljica Ludvika, ki ima okoli sebe spoštovanje obroda, — ali nikjer prave naklonjenosti, — ti postaneš ona žlahtna cvetica, h kateri se bodem sklonil, da se havžijem njene blagodi-šečnosti.« — Ivana je zakrila glavo tor si zakrila oči, — Kaiko lepe sanje ji jo pustil videvati Ludvik XV. - Ljubiti ga čisto. — brezmadežno, — biti njegova prijateljica, tolažiti ga, voditi ga! — Kako krasno, kako sladko in milo! — In ni imela poguma, da bi izrekla ono besedico, ki bi obrnila kočijo proti Parizu, — molčala je, — Ludvik pa jo poljubil z dolgim poljubom na čelo. — Kočija je nadaljevala svojo pot proti. Versaillesu. — Mahoma pa je počil strel — iri še je-den. — Kočija je obstala. — Ludvik XV. ni imel onega podvzet-1 nega poguma, ki je odlikoval’nekatere ’ njegovih prednikov. — Bal so je tatu in strah ga je bilo smrti. — ^ Na bojnih’ poljih ni nikoli izpostavljal Svojega življenja. — Ko je zaslišal dvojni strel v temni noči je pobledel. — Ali tamkaj, pred ono žensko, v katerih očeh je moral predstavljati viteštvo in pogum, se je pač takoj zavedel, da bi bilo vsako obotavljanje usodepolno, da bi ubilo ljubezen v Ivaninem srcu. — Odprl je vratiča. — Ivana je vzkliknila iri ga hotela zadržati, — ali Ludvik, je bil že skočil na tla. — Ona mu je 'sledila, odločena, da se pusti ž njim skupno ubiti. — j Iri že jo Ludvik, prepričan’, da ima o-praviti z lopovi na preži, zaklical, da je kralj, — v upanju, da bo že sama beseda dovolj močeni ščit, ki bo zadostovala in pregnala lopove, — čeprav je bilo v polrioma nepoznano. — A tembolj je bil začuden, ko je opazil, da je bil le jeden mladenič, ki je pa sedaj nezmerno pobledel in se prestrašeno umikal. — Tedaj je pa Ludvik XV. zopet zadobil svoj pogum. — Storil je dva koraka naprej ter vprašal: »Kdo ste vi gospod? — Kako si dovolite ustaviti kočijo, v kateri se pelje kralj?« — _ J »Upal sem si to,« — je odvrnil obup-! riiui glasom d’ Assas, — »ker sem mislil, da se nahaja v ti kočiji nekdo, ki na-j vadno opravlja biriške posle, — in nisem si pač mogel predstavljati, da ga frau-1 coski kralj nadomestuje v njegovem rokodelstvu!« — »Vi ste preveč smel, gospod!« — je vzkliknil kralj z jeznim glasom. — »Kar Sto rekli, bi vas utegnilo stati predrago!! Ali biti hočem dober knez, oprostite se iri hodite svojo pot dalje!« — »Verjel sem' ria velikodušnost kralja, iri motil sem se,« — je povzel d’ Assas, — »verjel sem, da je ta ženska poštena, — varal sem se!« — »In vi nosite uniformo mojih' častni- kov,« — je zarohnel Ludvik XV. — »V®- še ime, gospod!« — ■ , Ivana je bila spoznala viteza. — Tresla se je od strahu in groze ter pomilovanja za onega plemenitega in Is* pega viteza, za katerega je mogoče v ka* kih trenutkih čutila milejše čustvo, ~ ter pristopila hitro k njemu ter ga pr1' jela za roko. — »Vaše ime,« — je ponovil kralj z »e večjo jezo. — »Molčite, — za božjo voljo molčite, —' zbežite ali vi ste zgubljeni!« — je zaS®' peta!a Ivana. — . »Sire, jaz sem vitez d’ Assas, častni* v regimentu Auvergne,« — je odgovoril mladenič. »Razžalil sem kraljevsko veli* čanstvo v osebi kralja in njegove Ij«^ cc. — Komu naj izročim svoj meč, — ali vam?« — Ivana, katero je. mladenič potisnil v stran, se je umaknila prestrašena, Sj* trepetajoč je pričakovala kraljevo ločitev. — »Ohranite vašo sabljo, vitez d’ Assas>* je odgovoril Ludvik XV., — »in izroči*6 jo mojemu stotniku straž v Louvre. Rekli mu bodete, da naj vas zapre 11 a Louvre, dokler ne bom odločil, kaj 5(5 ima zgoditi z vami.« — . ril »Grem sire!« — je mirno odffOvO; d’ Assas. — »Še jedno besedo,« — je prista’ kralj, »če bi vam prišla misel na beg-1 »Sire,« — je prekinil d’ Assas, — moji rodbini doslej Se ni nobeden l10^' nil pred ječo ali pred smrtjo. — Va® veličanstvo naj se umiri, — takoj se P0” dam' v ječo!« — Potem' pa se je obrnil k Ivani ter tajivši vzdih, — je s trdnim, milim * žalostnim glasom rekel: »Z Bogom, gospa!« — Potem jo šel k svojemu konju, ne d bi obrnil glavo. — »Nesramnež!« —■ je zamrmral Lu(Jv[ XV. — »Bo že videl, kaj se pravi vati francoskega kralja. — Če ne ne, — jedna dobra vrv...« — Mala oznanila. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE •« tr«|nl|e se kakor uanane I Najbolj« varstvo proti vlagi I mraza I Šoferja *a osebni auto sprejme s 1. junijem okrajno glavarstvo. Zglasiti se je v sobi St. 16, I. nadst. 803 3—1 Kolje za vinograde trboveljski premog drva za kurjavo 804 ima vedno v zal#gi Dav. Johan, Gregorčičeva ul. I. ffa posaslvo pol ure od Ptuja ?e sprejmejo s 1. majem: 1. Izborna kuharica, ki bi kuhala za 6. oseb; 2. Kuhinjska dekla, upnrubna tudi za lahka vrtna del.?: 3. stareiSi neoženjen vrtnar, popolnoma uveden v vitnar-stvo zelenjhve in dreves. Ponudbe sprejema ppd : Osobje št. 1S34 oglasni zavod Vor-6i?, Maribor, Slomškov 'rg 16. 709 Šivilje, ki bi vzele delo na dom, sprejme za izdelovanje navadnih predmetov Nikola Horvat. Maribor Samostanska ulica 13. 801 2-1 Njiva (8 a), poleg kolonije, se odda v najem za dobo i leta. Ponudbe na uprav* pod „F. P. St. 23“. 797 Proda se hiša z vrtom v Studencih, Frankopanova ul. 12. Kupcu je stanovanje takoj na razpolago. 800 'J—1 Meblirana soba z dvema posteljama se tjrkoj odda. Trubarjeva ulica 5, dvorišče, I. nadstr., vrata 7. 802 I Krasno solnčnato stanova* nje se odda v podnajem VpraSati v upravi. 7H!) 2-1 Zaradi nakirna drufrega posestva se pogrebni zavod in lepo posestvo 13 oralov v trgu Sv. Lenarta v Stav. gor. takoj proda VpraSa se pri posest: niku Franc Senekovi)' Sv. Lenart. 785 3—S OPEKA mr CEMENT slama, koruza, krompir, seno, oves, premog, drva, les. volna itd. se dobi pri ANDREJO OSET Aleksandrova c. 57. Tel. 88 689 MARIBOR. 10-7 Premog, cement 5-2 in 752 strešna opeka stalno v zalogi pri H. Petrič, Ljubljana Dunajska c. 33. Tel. 366. Skladišče: ,,Balkan". Pristopajte k Jugoslovensfe Matici, fPeriiO, 2595 78 klobuke dežne plašče* čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno mo^° In galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje Pf* JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg Vse vrste perila za gospode itl ■ dame, kakor srajce, hlače pyjame opremo za ne- veste, ofiroško Judmila Uackner MARIBOR. Koroika cesta it. Ji’ perilo k©ir blnaclje ** Izdeluje p® nfijih dne cenaH (V«!*1 Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega iskrenoljubljenega, dobrega soproga, oziroma očeta i. t d. izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo slavnemu Trgovskemu gremiju v Mariboru z njega predsednikom g. Vilkom Weixl-om na čelu, darovalcem prekrasnega cvetja, ter vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili oa njega zadnji poti. Maribor, dne 23. aprila 1923. Rodbini Grubitsch-Konig. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodorfl prebridke izgube naše srčno ljubljene soproge, oziroma matere i. t. d„ bodi izrečena tem polom vsem ljubim prijateljem in znancem naša globokočuteča zahvala. Osobito pa se zahvaljujemo za darovano prekrasno cvetje ter za tako mnogobrojno udeležbo na zadnji poti nepozabne pokojnice. Maribor, dne 23. aprila 1923. 798 Rodbine Pihlar-AhČin. lisštfiik ijl izdaiatelo! Koji urcij »Tabor«, » Qdgoserfi4 jijedaiki JRudolf Oz im, « Jigfea; Mariborska tiskarna & 4.