ft^t£fr^pStovinl Cena 400 lir cdnj*'w*jUHlct ■ H - ■ lili I ■-■ mm ' E ■ ...o»4SKI DNEVNIK Leto xxxvn. Št. 177 (10.999) TRST, torek, 28. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«! ^ri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, V SREDO SE BO SPflPOLINI SESTAL Z DELODAJALCI Inflacija glavni predmet pogovorov vlada-sindikati Premična lestvica ni na dnevnem redu razprave - Če bo potrebno, bo vlada spremenila zakon o pravični najemnini ... — Včeraj popoldne se je začel sestanek med vlado in sin- el« ’ katerega glavna točka je sprejeti učinkovite ukrepe proti infla-* In za poživitev italijanskega gospodarstva. Najprej so se sestali T*“sednik vlade Spadolini in trije generalni tajniki enotne sindikalne Jveracijc CGIL - CISL - UIL Lama, Camitl in Benvenuto, nato pa Ae*egac'f‘- Vlado so zastopali ministri Di Giesi, Formica, Slgnorile, Malta, De Michelis, Altissimo in Zamberletti, za sindikalne orga-““•elje pa so bili prisotni Marianetti, Garavini, Trentin in Ceremigna J* CGIL, Del Piano in Spandonaro za CISL in Bugli, Gallusera, Sam-occini ter Luciani za UIL. Pogovo-|*,aaj bi trajali dokler ne bo do-J***n sporazum. Sindikalno gibanje * ®edtem sklenilo, da bo vodstvo ^toe federacije stalno zasedalo, a°kler bodo trajala pogajanja. »s* je zrežirano tako, da daje V** velike učinkovitosti in odločno-Pogovori bodo vsak dan od do 23. ure do srede in dnevni Je zelo zahteven, nanaša pa •7 na platformo v desetih točkah, ?* so jo sindikati predložili vladi. ’ lem vzdušju so Spadolini in tri- je generalni tajniki obravnavali prvo točko. Sindikalni predstavniki so zahtevali od vlade naj začasno prekliče izvajanje zakona glede občasnega poviška pravične najemnine. V imenu vlade pa je Spadolini odgovoril, da si pridržuje pravico spremeniti v primeru nuje sedanjo zakonodajo in odobriti specifične zakone. Sindikalne organizacije so s svoje strani izjavile, da so pripravljene dogovoriti se o dokumentu glede dogovorjenega naraščanja in- ' %waj: Miza, za katero bosta do srede, morda dlje, sedeli delega-*4l vlade in sindikatov. Spodaj: Trentin in Lama med včerajšnjimi Pogovon (Telefoto AP) flacije, vlada pa je zahtevala naj predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev skušajo najti skupne točke, da bi ugotovili kateri so dejavniki, ki povzročajo naraščanje plač, vključno s premično lestvico. Ker pa je premična lestvica tista točka, o kateri bo najtežje najti sporazum, so se predstavniki e-notne sindikalne federacije in vlade domenili, da bodo prvega dne obravnavali vprašanje Juga in področja, ki ga je razdejal potres. Danes, v torek, bodo obravnavali tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo in osmo točko sindikalne platforme, se pravi posege na industrijskem področju, javno upravo, reformo distribucijske strukture, načrt za državne udeležbe, davke in javne izdatke. V sredo je dnevni red posvečen v celoti 9. točki, se pravi vprašanju cen in tarif. Deseta točka, tista, ki je povzročila razkol v sindikalnem gibanju in ki zadeva premično lestvico, ni na dnevnem redu. «0 tem se bo treba še temeljito in poglobljeno pogovoriti,j> je rekel predstavnik UIL Bugli. Prva obveza, ki jo je vlada sprejela, zadeva področje, ki ga je razdejal potres: še prpd 15. oktobrom bodo zgradili skoraj 33 tisoč stanovanj, od katerih 13.640 na področju, ki je bilo najbolj prizadeto, ostala pa na drugih področjih. Zamberletti je odobril razpisnik natečaja za gradnjo nekaterih javnih del ter za sanacijo Neapeljskega zaliva v znesku 278 milijard, S svoje strani pa Blagajna za Jug končuje izredni program higienskih infrastruktur na potresnem področju, kar bo dokončano, pravijo, še pred 30. avgustom. V sredo se bo predsednik vlade Spadolini sestal tudi s predstavniki Confindustrie in Intersinda. R. G. MOSKVA — Prpsovjetska kabulska vlada je včeraj ostro obsodila sklep sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda, da bodo še o krepile svojo pomoč afganistanskim upornikom. Kabulski zunanji minister je v izjavi za TASS dejal, da je to vmešavanje v afganistanske notranje zadeve. IZRAELSKO-PALESTINSKO PREMIRJE V JUŽNEM LIBANONU SE MAJE Tel Aviv nadaljuje s poleti v Libanonu Za Reaganovo administracijo niso Izraelci kršili premirja • Težave z gorivom v Bejrutu Medtem ko je v večjem dela Libanona skrajno napeto vlada v Zahru mir, potem ko je falanga zapustila pomembno mestece v dolini reke Beke (Telefoto AP) BEJRUT — Občasni topovski streli so včeraj kalili krhko premirje v južnem Libanonu, medtem ko je izraelsko letalstvo nadaljevalo s svojimi izvidniškimi poleti. Kot poroča bejrutski radio je topništvo proizraglskega separatističnega libanonskega majorja Hadada obstreljevalo palestinske položaje pri Za-hraniju. Radikalna prolibijska »Ljudska fronta za osvoboditev Palestine — splošno poveljstvom je včeraj ponovno obstreljevala izraelske kibuce v severni Galileji. Kaže pa, da je omenjena organizacija omilila polemiko s PLO, ko je včeraj vsaj načelno pristala, da pristopi k premirju, če bo Izrael prekinil vse vojaške operacije vključno z izvidniškimi poleti. Ti pa se bodo, kot kaže, nadalje- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifNiiHiiiniHtfiiiiiiMiiitiiiiiiiiiniiumiiitHtmiiiiiiinmiHHiiMtiiimiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiimiiiiiNiiiitiiiininnniuiiiiiimiNNitiiiinnniiiiiiiiiiuiiiiNiimimHiuiiuiiimiiiiniiiiiia CLASILO PSI »AVANTl« IN UPRAVI SVET RAI NE BOSTA UGODILA ZAHTEVAM TERORISTOV Ultimat rdečih brigad odločno zavrajea Usoda Roberta Peci ja še zmeraj aezaaaa Socialistični časnik poudarja, da je televizijsko predvajanje videokasete o Pecijevem zasliševanju nesprejemljiv pogoj - Roteče pismo Antonia Pecija RB RIM — Tudi včeraj se ugrabitelji Roberta Peclja niso oglasili. Zato pa jih je v odprtem pismu, Id ga je posredoval tiskovni agenciji ANSA, nagovoril njegov oče. V pismu Antonio Peci poziva rdeče brigade, naj izpustijo njegovega sina. Če se resnično borite v imena tistih, ki delajo, pravi Pecijev oče, ne bi nikoli izbrali kot tarčo mojega sina, ki ste ga ugrabili med delom, ko si je prisluževal kruh. Razen tega ni mi jasno, je še rečeno v pismu brigadlstom, kako je mogoče, da sploh ne upoštevate mnenja vseh delavskih svetov, ki ste jih sami pozvali, naj se izrečejo o Robertovi usodi ln U so se vsi, brez Izjeme, izrekli za njegovo lzpr/d-tev. Ne norčujte se z mnenjem ti- BELFAST — Na Severnem Irskem se napetost ponovno stopnjuje. Vsak čas lahko umreta pripadnika Irske republikanske armade, ki skupaj z drugimi šestimi nadaljujeta z gladovno stavko v jet-nišnici Maže. Njuna smrt bo skoraj gotovo povzročila nov val nasilja, ki ga skuša britanska vojska s strogimi ukrepi preprečiti. stih, o katerih pravite, da jih šči-ffle in branite. Vendar pa je jesno, da je v tem trenutku teroristom kaj malo mar mnenje delavcev. Bolj jih zanima, kot so napovedali v zadnjem sporočilu, v katerem potrjujejo smrtno kazen za brata »skesanega« Pa-trizia Pecija, da italijanska državna televizija RAI predvaja videokaseto o zasliševanju ugrabljenca. Ta pogoj je seveda povsem nesprejemljiv, kot v današnjem knrzivu priznava tudi socialistično glasilo «A-vantD, ki je sicer v prejšnjih dneh, kot tudi že ob ugrabitvi rimskega sodnika D’Ursa, iz humanitarnih razlogov zavzelo zelo »prožno« in ^^iiKniMnnHtminimMiMiMimiiiiiinm.Iiiiinnn mn utrni iiitiiiintimiiiiiitini»tiiiiiiiiMniMMtiiniiiMiiiTtiiiinjnrmmiiniiiiinmMiMimiNiiimMirimtMiimimiiiuiiiiiiiiinmimmimiinhitiiitnnimiiiiiimiiM V INTERVJUJU GLAVNEMU UREDNIKU DNEVNIKA »LA REPUBBLICA* i 1 ‘ ' ''.. j Berlinguer obsoja strankarske spletke ter poudarja doslednost politike KPI Delno pozitivna ocena politike vlad nacionalne enotnosti ob ugotovitvi izgube stikov 2 množicami - Ugodna priznanja novi vladi, toda istočasna obsodba starih sistemov ~ »Obšli smo čeri in sedaj "V v Ponovnem zagodli.« Tako se izrazil sekretar KPi Enrico Ber ^KUer v svojem dolgem intervju-Eii * aynemu uredniku »Repubblice« Voi?(en‘u Scalfariju. «Po političnih iiČM>Vah *' nam ie pretil polj-Vj,j Poraz, ki bi nas utegnil spra « Slovesno proslavili dan vstaje Hrvaške in Bosne in Hercegovine Bosansko mesto Drvar so od sobote imenuje Titov Drvar * Na Dr-voskom so proslavili dan vstaje i odprtjem novih delovnih obratov ZAGREB, SARAJEVO - V republikah Bosni in Hercegovini in Hr-vatski so včeraj slavili dan vstaje. Ob 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti je bila že konec tedna v obeh republikah vrsta slovesnosti. Bosansko mestece Drvar se od sobote imenuje Titov Drvar. Mesto, v katerem je Tito skupaj z vrhovnim štabom in centralnim komitejem KPJ preživel med vojno kar 186 dni, je dalo 6500 borcev, 19 narodnih herojev in 943 nosilcev spomenice 1941. Bihač, v katerem so bili postavljeni temelji nove 'Jugoslavije, je za praznik .dobil spomenik žrtvam fašističnega nasilja in spominski park. Na velikem ljudskem shodu v Garvicah pri Bihaču je v soboto govoril Hamdija Pozderac, član predsedstva CK ZKJ. Ugotovil je, iinMHiiiiiiimifiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiim Praznik 3. prekomorske brigade v Klani ILIRSKA BISTRICA — Klana, prijazna hrvaška vasica, ki je dober lučaj oddaljena od Rupe. in meji z ilirsko-bistriško občino, je bila v nedeljo gostiteljica velikega partizanskega zborovanja borcev tretje prekomorske udarne brigade, prve tankovske in artilerijske brigade, številnih borcev in mladine iz vseh krajev hrvaške, Istre, Primorske in drugod. Slavnostni govornik je bil član republiškega sveta Slovenije in vojni politični komisar tretje prekomorske udarne brigade Stane Bobnar, ki je odkril tudi spominsko ploščo 78 padlim borcem te legendarne brigade. Veliko partizansko zborovanje, ki sovpada z dnevom vstaje hrvaškega naroda in 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, je bilo vnovič pomnik preteklosti, sporočilo mladim genera-. cijam, da ohranjajo tradicije iz narodnoosvo- bodilne borbe, ki so temelj jugoslovanske socialistične skupnosti in pogoj za sožitje in enakopravnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije, je med drugim poudaril slavnostni govornik Stane Bobnar, ko je orisal legendarno pot te brigade, ki je v svoji zgodovini prehodila precej drugačno pot kot druge vojaške enote narodnoosvobodilnega boja. V okviru številnih prekomorskih enot so delovali borci različnih narodnosti, ki so se po razpadu Italije nemudoma vključili v NOB na domačih tleh. ki so delovali pri osvobajanju Dalmacije, dela Bosne, Like, Istre in Slovenskega primorja. In prav na območju, kjer so se preživeli borci zbrali, to v Klani, se je tretja prekomorska udarna brigada ob zaključnih bojih s premočnim sovražnikom pričela prebijati proti Trstu. Takrat, na pragu svobode, je veliko njenih borcev izgubilo življenje in 78 junakom so ob nedeljskem srečanju tudi odkrili spominsko ploščo. Mnogi borci so na tem območju po dolgih letih šli mimo svojih domov, saj se niso mogli niti za trenutek zaustaviti pri svojih domačih in so v sebi čutili vso odgovornost, da končajo tudi to zadnjo bitko. Zato so tembolj odločni tudi danes varovati s krvjo pridobljeno svobodo, ki pa jo nekateri gotovo ne znajo dovolj ceniti, je med drugim dejal Stane Bobnar. Sicer pa je na množičnem zborovanju v partizanski Klani izžarevalo bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije kot je to toliko bolj prisotno bilo v času NOB, ko je prav tretja prekomorska brigada v teh krajih kovala nar cionalne in narodnostne pravice. VOJKO KRPAN da do gospodarskih težav prihaja tudi zaradi osebnih slabosti, napak in pomanjkljivosti. Kljub odločnemu zavzemanju za politiko e-konomske stabilizacije naj bi marsikje še vedno zelo nesmotrno porabljali družbeni denar. Navedel je primer, da kljub jasnim opredelitvam in stališčem glede naložb, so jih od 26.000 začeli graditi v zadnjem leto kar 10.000, ki naj bi po zdajšnjih računih stale 206 milijard dinarjev. V petek je bila velika manifestacija v Sarajevu, na kateri je spregovoril predsednik CK ZK BiH. Nikola Stojanovič. V svojem govoru je podčrtal pomembne uspehe, ki jih je republika Bosna in Hercegovina zabeležila na najrazličnejših področjih. V soboto so v sarajevski Skenderiji zasedale družbeno - politične organizacije in organi BiH. Na Hrvaškem so v počastitev dneva vstaje začele delati tudi nekatere nove tovarne. Tako je v Dmjšu začela obratovati nova pr-šutarna. Za njene potrebe naj bi v prihodnjih dveh letih zgradili v bližnji okolici svinjsko farmo za 30 tisoč svinj. Kaštplanski Jugovimi je za praznik dobil novo sodobno tovarno PVC prahu za plastične pode in oevi. Nova tovarna naj bi dala letno 25 tisoč ton tega prahu. Reška rafinerija je dobila nov obrat, ki bo omogočil boljše in smotrnejše izkoriščanje surove nafte. V Gračcu so odprli 50 kilometrov nove cestne povezave z Gospičem, Na vseh zborovanjih v BiH in Hrvaškem so poudarjali pripravljenost in enotnost ljudi nadaljevati pot samoupravnega socialističnega razvoja, ki jo je pred 40 leti začela KPJ. Zaskrbljenost Sri Lanke in SFRJ nad naraščanjem napetosti v svetu BEOGRAD - Predsednik ZTS Ve-selin Djuranovič in predsednik vlade Demokratične socialistične republike Sri Lanke Ranasinge Pre-madasa sta izrazila zaskrbljenost nad poslabšanjem mednarodnih razmer. Med včerajšnjimi sklepnimi pogovori so predsednika obeh vlad in njuni sodelavci izmenjali mnenja o mednarodnih razmerah in poudarili, da obe neuvrščeni državi opozarjata, da se mora mednarodna skupnost zavzeti, da bi čim hitreje normalizirali mednarodne odnose. V sklepnih pogovorih so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi ‘zaostrovanja razmer na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Kar zadeva mednarodne gospodarske razmere, sta predsednika obeh vlad ocenila, da je nujno čim-prej začeti pogajanja med industrijsko razvitimi in državami v ftzvoju. Obe državi poudarjata tudi pomen krepitve gibanja neuvrščenih ter izvajanja nalog dosedanjih vrhunskih konferenc, kot tudi pripravam na naslednjo vrhunsko srečanje. Predsednik vlade Sri Lanke Je “čeraj dopoldne obiskal spominski center Josip Broz Tito. kjer se je poklonil spominu na predsednuca Tita in položil cvetje na njegov grob. Premadasa je položii venec tudi na grob neznanega junaka na Avali, (dd) DR. PAOLO MARINI JE IZPOLNIL SVOJ MANDAT Komisar včeraj odobril občinski proračun Podoben postopek se začenja za pokrajino V Vidmu se bo namreč sestal osrednji nadzorni odbor za imenovanje komisarja «ad actum> za odobritev pokrajinskega proračuna - Sestanek deželnih delegacij KPI in PSI Dr. Paolo Marini, komisar «ad actunn, ki ga je predsednik pokrajinskega nadzornega odbora Fulvio Det Tutto prejšnji petek imenoval za odobritev občinskega proračuna, je včeraj dopoldne v občinski palači podpisal in s tem dejansko odobril ta najvažnejši politično-programski dokument, ki bo urejeval občinsko upravno dejavnost za letošn.je leto. Podpisal ga .je v prisotnosti župana Cecovinija in podžupana Bassanija, ki je obenem od bornik za proračun. Kot sporoča poročilo tiskovnega urada tržaške občine, je osnutek proračuna, ki ga je pripravil od bor Liste za Trst, ostal v glavnem nespremenjen; to potrjuje — pravi poročilo — da je proračunski dokument v celoti upošteval zakonska določila ter smernice korektnega upravljanja javnih dobrin. Komisar pa je vsekakor spremenil nekatere postavke proračunskega dokumenta: tako .je na primer črtal postavko o nakazilu v višini 250 milijonov lir, ki jih je listarska uprava predvidela za ljudsko posvetovanje o lokaciji proste industrijske cone na Krasu, ki jo predvidevajo osimski sporazumi in to vsoto prenesel v rezervni sklad. V proračunu pa je ostala postavka o višjem izdatku — okrog 2 milijardi lir — za osebje, kot je predvidel nedavno doseženi sporazum, ki ga je občinski svet potrdil Ostale so tudi po stavke o nakazilih za vse tekoče stroške, med katerimi one o vzdrževanju javnih zelenih površin in za pobude v gradbenem sektorju, kakor tudi vse tiste postavke o na kazilih za investicijska dela, o katerih .je občinska uprava vsekakor že sklepala. S podpisom občinskega proračuna sta dr Marini, oziroma pokrajinski nadzorni odbor izpolnila svojo nalogo in opravila svoje delo. Usoda občinske uprave je sedal v rokah prefekta, oziroma notranje ga ministrstva. Prefekt ie že bil obveščen, da je komisar nadzornega odbora odobril proračun, sedaj pa lahko on sam imenuje izrednega komisarja za vodenje občinskih poslov v pričakovanju, da bo notranje ministrstvo z dekretom predsednika republike imenovalo komisarja «ad acta*. ki bo med drugimi nalogami tudi razpustil ob činski svet in razpisal predčasne volitve. Podoben postopek — kot znano — se je po zavrnitvi proračuna začel tudi na tržaški pokrajini. Danes dopoldne se bo namfeč v Vidmu sestal osrednji (deželni) nadzorni odbor, ki mu predseduje deželni odbornik za krajevne ustanove, in proučil primer tržaške pokrajine, ki ni odobrila proračunskega dokumenta v zastavljenem roku. Zato bo imenoval komisarja «ad ac-tum», ki bo kot edino nalogo imel odobritev pokrajinskega proračunskega dokumenta. Za imenovanje komisarja «ad acta» pa je postopek podoben kot za občino. Če smo na krajevni ravni že skoraj v volilni kampanji, je stanje na deželni ravni povsem drugačno. V prejšnjih dneh sta ga proučili deželni delegaciji KPI in PSI; že sami sestavi delegacij kažeta, kakšno važnost sta stranki levice položili v ta sestanek: socialistično so sestavljali deželni tajnik Bravo, štirje pokrajinski tajniki Pittoni, Trombetta, Saro in Vazzoler, načelnik svetovalske skupine na deželi Ermano, odbornika De Carli in Renzulli ter strokovnjak za gospodarske probleme Nilia. Komunistično delegacijo pa so sestavljali deželni tajnik Rossetti, član deželnega tajništva Bosari, štirje pokrajinski tajniki Tonel, Paiza, Toschi in Gasparotto ter načelnik svetovalske skupine na deželi Pascolat. Delegaciji sta proučili teme sploš- nega značaja, kot sta alternativa in alternacija, odnosi z laičnimi silami ter ocena KD; poleg tega pa še specifične teme deželnega značaja s posebnim ozirom na gospodarsko krizo, še posebej pa stanje na Goriškem. Potem ko sta delegaciji iznesli svoje predloge, sta sklenili, da jih bosta na nadaljnjih sestankih še poglobili: vsekakor pa sta bili mnenja, da je treba še izboljšati odnose med obema strankama in; da se morata delegaciji strank sestajati in razpravljati o specifičnih problemih, o katerih bo nato razpravljal deželni svet. Bili sta enotnega mnenja o umestnosti skupnega napora za reševanje odprtih vprašanj od potresa prizadete Furlanije ter o specifičnih pobudah deželnih parlamentarcev in deželnega sveta. Stranki sta se strinjali, da je treba od osrednje vlade zahtevati izredni prispevek za premostitev sedanje dramatične krize v deželi in o delu, ki ga morata skupaj opraviti, po možnosti v enotni viziji za reševanje vseh velikih odprtih vprašanj. I VČERAJŠNJE SEJE DEZEINECA SVITA Comelli poročal o zahtevah dežele za refinansiranje zakona o obnovi Za obnovitvena dela potrebnih še 2.225 milijard lir Predviden je sestanek med predsednikom ministr-skoga sveta in predstavniki političnih sil iz F-JK Na včerajšnji seji deželnega sveta, ki se je začela z odgovori na vprašanja in interpelacije, je predsednik odbora Comelli poročal skupščini o zahtevah deželne uprave, ki je vlado zaprosila za refinansiranje zakona štev. 546 o obnovi od potresa prizadete Furlanije. Z 31. decembrom bo namreč omenjeni zakon zapadel, zaradi česar je dežela zaprosila osrednjo vlado, naj bi zakon refinansirala z nakazilom v višini dva tisoč 225 milijard lir, s katerimi bi dokončali obnovitvena dela na prizadetem območju. Ob tej priložnosti je predsednik Comelli podčrtal važnost sestanka s predsednikom ministrskega sveta Spadolinijem, za katerega je zaprosil pred nedavnim; predsednik deželne vlade je še posebej podčrtal, da bi se sestanka z ministrskim predsednikom udeležili ne le predstavniki deželnega odbora, ampak tudi predstavniki vseh političnih sil. O tem vprašanju pa bo vsekakor še govor; predsednik skupščine Col-li je že napovedal, da bo deželni svet, ko bo obnovil svojo dejav- ■iniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiintiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiinifitiimtiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHninnaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitmiMiiiiiiiiiiiitii DRUŽBA TRIESTE CONSULT IZDELALA 0 TEM POGLOBLJENO ŠTUDUO Učinki pogodbe med EGS in Jugoslavijo na gospodarsko stvarnost v naši deželi Izsledke strokovne analize so predložili deželnim in krajevnim oblastem, vladnemu komisarju in gospodarstvenikom, sedaj pa jih bodo posredovali še predsedstvu vlade «Sporazum o gospodarski kooperaciji med EGS in Jugoslavijo ter njegovi učinki na gospodarsko stvarnost v Furlaniji - Julijski krajini*: to je naslov študije, ki jo je uresničila družba Trieste Consult s sodelovanjem mednarodnega inštituta Battelle (v njem je tudi jugoslovanski ekonomist), ženevskega raziskovalnega središča Centre de recher-che in italijanske delovne skupine tehnikov in docentov ter pod pokroviteljstvom deželne uprave. Študijo je družba predložila te s)ni deželnim in krajevnim oblastem? vladnemu komisarju in seveda predstavnikom gospodarskih krogov, sedaj pa jo bo posredovala še predsedstvu rimske vlade, pristojnim ministrstvom in ustreznim dejavnikom EGS. Dokument sestoji iz več kot 700 strani s prilogami vred. VČERAJ PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM POTRJENA KAZEN (5 LET JEČE) ZA TURŠKEGA TIHOTAPCA MAMIL Mahmut Gulcan je hotel pretihotapiti v Italijo nad 6 kilogramov heroina v vrednosti 8 milijard lir Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo turškemu tihotapcu mamil, 31 letnemu Mahmutu Gulcanu, obsodbo na 5 let zapora in 10 milijonov lir globe, ki mu jo je bilo izreklo decembra lani tržaško kazensko sodišče zaradi posesti in ti hotapljenja heroina v Italijo. Turaa so aretirali aprila lani v Padovi, potem ko so mu agenti med-pokrajinskega centra kriminalistične policije in finančni stražniki sledili že od njegovega prihoda v Italijo prek mejnega prehoda pri Fernetičih, ker so sumili, da ima v avtomobilu skrito večjo količino mami la. In res so pri temeljitem pregledu luksuznega forda odkrili v umetno pridobljenih votlinah okrog motorja 24 plastičnih vrečk s 6 kilogrami in 240 grami heroina najboljše vrste. Skupna vrednost mamila bi na črni borzi znašala okrog 8 milijard lir. Heroin naj bi po mnenju preiskovalcev »prihajal* iz turškega kraja Gaziantep, znanega zbirališča mednarodnih tihotapcev, na m en jen pa naj bi bil predelovalcem, najverjetneje v Milan, ki naj bi ga lepo porazdelili v majhne doze. Gulcanu so sodili prvič 16. decembra lani. Tedaj so ga sodniki spo znali za krivega vseh obtožb in ga obsodili na 5 let zapora, čeprav je javni tožilec zahteval zanj nekoliko nižjo kazen (3 leta in 3 milijone globe). Sodniki prizivnega sodišča, ki jim je predsedoval dr. Costa, včeraj niso ugodili želji Gulcanovega zagovornika odv. Rovine. da bi tihotapcu znižali kazen: sprejeli so zahteve glavnega tožilca dr. Ballarinija in Gulcanu potrdili prvostopenjsko obsodbo na 5 let zapora in 10 milijonov lir globe. DANES POPOLDNE V MILJAH Javna skupščina o problemu CAA Delavci miljske ladjedelnice Can-tieri Alto Adriatico so na zadnji skupščini ugotovili nujo, da prebivalstvo še enkrat podrobno seznanijo z razmerami, v katerih se je njihov obrat znašel. S splošno stavko, ki je bila 7. aprila t.L, so izsilili od pristojnih oblasti obljubo, da se čimprej ustanovi nova družba, ki naj bi ladjedelnico u-pravljala ter ji zagotovila nadaljevanje redne proizvodnje. V tem smislu sta se večkrat formalno obvezali — je rečeno v tiskovnem sporočilu tovarniškega sveta CAA — tako rimska vlada kakor družba Fincantieri, toda potem je zadeva zaspala. Vendar je delavstvo sito obljub in sprejete obveznosti je treba spoštovati — zaključuje tiskovna nota, ki tako v imenu tovarniškega sveta kot v imenu vodstva kovinarskega sindikata FLM vabi danes, 28. julija, ob 17. uri na javno skupščino v miljski kinodvorani Verdi. Študija proučuje značilnosti sporazuma EGS - SFRJ, kot rečeno! z namenom opredeliti učinke pogodbe na hbstoječe gospodarske razmere v naši deželi in zato so analisti tudi primerno preučili razne vidike proizvodnega aparata: tako npr. iz zornega kota zaposlenosti, dodatne vrednosti, specializacije, zunanjetrgovinskih poslov, itd. Pri še posebno pomembnih proizvodnih panogah gre študija globlje in se zaustavlja ob posameznih vejah in podvejah. Zakaj? Da bi ugotovili stopnjo konkurenčnosti jugoslovanskih proizvodov nasproti onim, ki jih izdelujejo v Furlaniji - Julijski krajini. Znano je pač, da dovoljuje pogodba EGS - SFRJ jugoslovanskim industrijskim izdelkom prost, torej brezcarinski vstop na tržišče EGS, oziroma predvideva postopno odpravljanje carinskih pristojbin. Študija zajema nadalje spisek različnih vej morebitnega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi industrijskimi podjetji, posebno poglavje pa je posvečeno prosti industrijski coni s podatki o predvideni proizvodni zmogljivosti, oziroma o morebitnih dopolnilnih ali alternativnih rešitvah (tudi s primerjavo s hamburško prosto cono). Študija vsebuje še navedbo možnosti nadaljnjega obstoja že obstoječih obmejnih sporazumov in njih raztegnitve, pa tudi učinke vzajemnega sporazuma glede enakosti pri ravnanju ž delovno silo na delovno tržišče v naši deželi s posebnim o-zirom na Tržaško in Goriško. Obširen del študije zaobjema ana lizo tako imenovanih terciarnih dejavnosti in preveritev možnosti, kako naj Trst ob širši trgovinski izmenjavi med EGS in Jugoslavijo še naprej opravlja svojo tradicionalno vlogo finančnega posredništva in storitvenih ponudb. V prilogi so za-popadena vprašanja italijansko-ju-goslovanske izmenjave na kmetijskem področju, problem ponudbe delovne sile v FJK s predvidevanji o razvoju delovnega tržišča pri nas do leta 1990 in med drugim napovedi o nadaljnjem razmahu jugoslovan- ske pohištvene industrije, ki sodi, kot kaže, med najbolj konkurenčne proizvodne veje nasproti naši deželi. Pri izdelavi študije se je družba Trieste Consult obrnila za sodelovanje tudi na inštitut ISDEE, na zavarovalnico Assicurazioni Generali, na trgovinsko zbornico ter na univerzo (med sodelavci je tudi docent z univerze v Urbinu prof. Lokar). ^Rajonski sveti * v Drevi ob 18. uri se bo na Opčinah sestal rajonski svet za vzhodni Kras. Ob 20. uri pa bo zasedal rajonski svet za Milje - center. Seja bo javna. nost v mesecu septembru (točneje v sredo, 16.) vzel v pretres to problematiko. V zvezi z izvajanji predsednika Comellija je deželni tajnik KPI Rossetti izjavil, da KPI jemlje na znanje sedanji aktivizem deželnega odbora, ki skuša nadoknaditi zamude iz prejšnjih mesecev; tajnik KPI Rossetti je še poudaril, da bi bila spričo važnosti problema potrebna enotna obveza deželnih parlamentarcev in deželnega sveta v celoti; polemično pa dodaja, da predsednik Comelli ni niti z besedico omenil resolucije i komunistične skupine, ki je že na dnevnem redu delovanja skupščine in o kateri bo govor meseca septembra, ko se bo deželni svet ponovno sestal. Zatem je skupščina proučila in odobrila tri zakonske osnutke; s prvim — bil je sprejet z večino — je dopolnila že obstoječi deželni zakon o izdatkih za vzdrževanje šolskih struktur; drugi zakonski osnutek — ravno tako je bil sprejet z večino glasov — predvideva ukrepe za distribucijo gorilnega plina; podrobneje se loteva vprašanja razširitve distribucijske mreže metana v deželi; s tretjim zakonskim osnutkom pa je deželni svet odobril nekatere spremembe k finančnemu načrtu za triletje 1961-83 in proračunu za leto 1981. Preveč zavrnjenih na zavodu «Tartini» Izida sprejemnih izpitov na tržaškem konservatoriju »Giuseppe Tar-tini», kjer je od 69 kandidatov izdelalo le 18, so starši zavrnjenih dijakov sprejeli z ogorčenjem. Nekateri so že vložili pritožbo na ministrstvo za šolstvo, saj smatrajo, da gre »pokol* pripisati pomanjkljivostim, ki niso odvisne od priprave študentov. Med drugim je komisija zahtevala znanje celotnega programa notranje srednje šole, medtem ko so ga dijaki obdelali le delno, zaradi zakasnele namestitve nekaterih profesorjev. S svojo pritožbo skušajo starši zavrnjenih dijakov doseči ponovitev izpita v jesenskem roku. F soboto rojstni dan je praznoval 50. BRUNO KRALJ Ob pomembnem jubileju vošči svojemu pevcu vse najboljše SKD »I. Gruden* V SOBOTO IN NEDEUO NA TRZASKEtA Slabo vreme ni preprečilo dobrega obiska na številnih vaških šagrah V Trebčah in Nabrežini festivala komunističnega tiska, v Mačkoljah pa šagra KD Primorsko V poletnih mesecih poskrbijo kulturna in športna društva pa tudi sekcije nekaterih strank, da je po kraških vaseh dokaj živahno, saj ni nedelje, da ne bi bila v tem ali onem kraju tradicionalna šagra s kulturnim programom in seveda z družabnostjo. V nedeljo smo tako zabeležili šagro v gozdiču v Mačkoljah, ki jo je priredilo domače KD Primorsko, praznik komunističnega tiska v Trebčah, ki ga je priredila domača sekcija KPI Zorko Kralj in pa festival komunističnega tiska v Nabrežini, ki ga je pripravila devinsko - nabrežinska sekcija KPI. Organizatorjem tokrat vreme ni bilo povsem naklonjeno, kljub vsemu pa so povsod zabeležili ugoden obisk, k temu pa niso prispevali le dobro založeni kioski, ampak tudi kulturni program in skupine, ki so med programom nastopale. V Trebčah se je pričel praznik komunističnega tiska že v soboto. V nedeljo pa je po odprtju kioskov odprla kulturni program domača godba na pihala. Prisotni so z zanimanjem sledili tudi ljubkemu na- stopu mladih in najmlajših plesalcev folklorne skupine «Tabor» z Opčin. O sedanjem zapletenem političnem položaju na Tržaškem pa sta spregovorila v italijanščini tržaški občinski svetovalec KPI Fausto Monfalcon, v slovenščini pa pokrajinski svetovalec KPI Dolfi \Vilhelm. Omenjenemu programu je sledil ples, prisotni pa so se lahko okrepčali ob dobro založenih kioskih. Festival komunističnega tiska v Nabrežini se je pričel tudi že v soboto, ključne točke programa so bile koncert nabrežinske godbe, tekmovanje v briškoli in ples z ansamblom »L. Furlan*. V nedeljo popoidan je pritegnil pozornost prisotnih, predvsem pa mladine, koncert kantavtorja Alfreda Lacosegliaza. Prisotnim sta o političnem trenutku na Tržaškem in pa o položaju v devinsko - nabre-žinski občini spregovorila v slovenščini predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin in v italijanščini tržaški pokrajinski tajnik KPI Claudio Tonel. Glede položaja v devinsko - nabrežinski občini sta oba iiiliiltiimaMimtiMiiiiiiiiiniimiiimiiitimiMiiiiiitiniiiifiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitttiMMiiHiiiHiMimn CENTER ZA ZNANSTVENE RAZISKA VE V septembru vselitev v prostore na Padričah Te dni so v Rimu podpisali ustrezno najemninsko pogodbo ■ V četrtek tiskovna konferenca predsednika konzorcija Anzellottija Tržaški konzorcij za znanstvene in telmološke raziskave je končno dobil svoj sedež na Padričah. v bivšem begunskem taborišču, kamor se bo vselil septembra. Prefekt Santjust, višji funkcionar pri ministrstvu za notranje zadeve in predsednik konzorcija, Fulvio Anzel-lotti, sta namreč i5. julija podpisala v Rimu najemninsko pogodbo, ki bo zagotovila delovne prostore znanstvenikom. Stavbe, v katerih se bodo nahajali uradi in center za dokumentacijo, mejijo z zemljiščem, na katerem naj bi postavili sinhrotron Evropske ustanove za znanost. V teku skupne seje vseh članov konzorcija, so predstavniki pokrajine, občine, tržaške in videmske univerze, državnega sveta za raziskovanje in konzorcija za pospešitev raziskav v fiziki, soglasno o-dobrili prvi proračun. Predsednik Anzellotti bo v četr- ■iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiaiiitHiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiittiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiittiiintiitiiitiiiiiaiiiaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitaiiiiiiiii RESOLUCIJA IZVRŠNEGA ODBORA tiaaaaaaiaaainaiaiaaaaiaiaaaaaaaaaaiiaiaaaiiaiaaaaaaaaiaaiatttaaamiimtMniMaaiaaiiaaaaiaiaiaiaaaaiiaaaaaaaantiiiaiaiaaaaiaaaan PO IZSLEDKIH KARABINJERJEV PREISKOVALCI PREPOZNALI FAŠISTIČNE PROVOKATORJE Imena treh izzivačev, ki so se širokoustili v gostišču na Padričah, so še zavita v preiskovalno tajnost Preiskovalci so prepoznali in izsledili tri fašistične provokatorje — odraslega in dva mladoletnika, ki so pred dnevi vkorakali v padri-ško gostišče (pravzaprav so obiskali celo dve padriški gostilni) v popolni fašistični bojni opremi. Trije izzivači so si nadeli črno srajco z nam dobro poznanimi našitki, črne hlače in visoke vojaške škornje. S svojimi oblačili, ponašanjem in besedami, so hoteli izzivati domačine, ki so se ob tisti večerni uri mudili v gostišču. Slednjim pa ni bilo do tega, da bi mirno in hladno požirali nezaslišano provokacijo. Hipoma so reagirali in trojico nagnali. Kot so nam včeraj povedali karabinjerji iz Nahrežine, so torej predrzne provokatorje vendarle prepo- Taborniki rodu Modrega vala se danes vrnejo s taborjenja v Bovcu. Povratek bo z vlakom, ki pripelje v Sežano ob 20. uri 45 minut po legalnem času. znali, ker pa še vedno poteka preiskava, so njihova imena še zavita v preiskovalno tajnost. Kaže, da bodo imena objavili še pred koncem tega tedna. • Včeraj se je delegacija tržaške občine sestala s predstavniki pokrajinskega nadzornega odbora, da bi podkrepila veljavnost dokončne namestitve občinskih uslužbencev po novih funkcionalnih nivojih, ki jih predvideva delovna pogodba. Pokrajinski nadzorni odbor je namreč pred kratkim zavrnil ustrezno odločbo, ki jo je sprejel občinski svet. Prad sodnike zaradi kraje mamil Zaradi kra.je mamil oziroma zaradi sodelovanja pri kraji v obre-menjevalnih okoliščinah so policijski organi prijavili s<>dnim oblastem 23-letno Alessandro Fuilan in 23-letnega Maurizia Fachina. Furlanova si .je pred časom prisvojila na ginekološkem oddelku tržaške bolnice celo vrsto zdravil, ki vsebujejo mamila. Dežela naj čimprej nakaže sredstva za razvoj in delovanje ustanove EZIT V resoluciji je med drugim rečeno, da načrtuje EZIT izgradnjo velikih infrastruktur, ki pa jih ne bo mogoče uresničiti, če ne bo denarja Izvršni odbor EZIT je pred dnevi sprejel resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost nad razvojem ustanove in nakazuje tudi nekatere rešitve. V resoluciji je namreč rečeno, da obstaja nevarnost popolne paralize dejavnosti ustanove, kar izhaja predvsem iz zadnjih ukrepov, ki zadevajo omejitve bančnih posojil, visoke bančne obresti ter zamrznitev financiranja industrijskega sektorja, ki ga predvidevajo izvršilna dekreti osimskega sporazuma. Vse to pa je v močnem protislovju s sedanjim ugodnim poslovanjem ustanove. EZIT je namreč začela z izgradnjo velikih infrastruktur, kot je na primer izgradnja železniških prog, ki bodo povezovale industrijska območja miljske občine ali pa izgradnja vodovoda in metanovoda za o-skrbo doline pri Orehu. Gradijo tudi nekaj novih industrijskih objektov, kar je prvi poskus industrializacije doline pri Orehu. Zaradi tega EZIT trenutno dovršuje urbanistične in druge načrte za lotizacijo raznih zemljišč. To so v glavnem operativne poteze ustanove, je rečeno v resoluciji, ki pa jih ne bo mogoče realizirati, ako EZIT ne bo dobila u-streznih podpor. Ustanova črpa finančna sredstva za svojo dejavnost skoraj izključno od prodaje zemljišč ali pa od najemnin zemljišč, k temu pa je treba dodati še podporo 100 milijonov lir letno, ki jo daje dežela. Ta denar pa ne zadošča za kritje upravnih stroškov, ki jih je močno načela tudi inflacija, zaradi česar se mora EZIT zatekati k bančnim posojilom, kar pa ustvarja znaten primanjkljaj v letnem proračunu. V resoluciji je nadalje rečeno, da prav upravljanje s skladi, ki so predvideni za osimski sporazum, predstavljajo največjo neznanko za življenj" in delovanje ustanove, saj je bilo s strani dežele predvidenih 60 milijard za industrijske dejavnosti (industrijsko cono). Ta sredstva so še vedno vezana na določene pobude, ki so zaenkrat hipotetičnega značaja, saj je treba še preveriti možnost namestitve industrijske cone v dolini pri Orehu. Zaradi podobnih razlogov pa EZIT tvega, da izgubi tudi podporo 1 milijarde lir za šttriletje 1978 - 81, saj je le ta tudi vezana na izvršilne dekrete industrijskega dela osimskega sporazuma. V tem položaju, je ob koncu rečeno v resoluciji, je edini vir financiranja »Sklad za Trst*, vendar obstaja bojazen, da le ta ne bo ustregel potrebam, ki so predvidene za razvoj ustanove. Zaradi vsega tega naj politične oblasti dajo možnost uporabo skladov, ki jih predvidevajo izvršilni dekreti osimskega sporazuma, predvsem pa EZIT nujno potrebuje, da dežela čimprej prispeva eno milijardo, kot predvi- deno od obstoječega zakona, da nakaže enako vsoto za prihodnjo šti-riletje in da ustvari upravni sklad s sredstvi (60 milijard), ki jih predvidevajo izvršilni dekreti osimskega sporazuma. Denar je, treba je samo spremeniti normat:vo, je rečeno na koncu resolucije izvršilnega odbora EZIT. • V Ul. Sv. Marka pri Lloydovem stolpu se nadaljuje še danes festival »Unita* in »Dela*. Začetek ob 18. uri. Igra ansambel «E poi*. iMiuHtMMiaiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtMiinimiiiiiiMiiiiiiMiiiMMiiitiiiiiimiiiiiiiHiiHiiiiin NEDALEČ 00 DOMA BRITANSKIM DIPLOMATA PET PALIC EKSPLOZIVA V MALI ZIDNI VDOLBINI Preiskovalci domnevajo, da so neznanci pripravljali ponoven atentat na majorja Listerja Britanski častni konzul, major Norman Lister, je bil tarča ponovnega poskusa napada atentatorjev. Kakih petdeset metrov od njegovega bivališča v Ulici Calafai so namreč našli 5 palic eksploziva, ki so ga neznanci skrili v zidno vdol-fino. Plastično vrečko, v kateri je bil shranjen eksploziv, je opazil mimoidoči, ki je o tem takoj obvestil policijske organe. Le ti so u-gotovili, da razstrelivo še ni bilo pripravljeno za uporabo, saj zraven ni bilo zažigalne vrvice in niti detonatorja. Kakor znano, je bil major Lister že pred časom, točneje v noči med petkom, 10. in soboto, 11. julija, tarča atentata. Atentatorji, ki jim takrat policija ni prišla na sled (preiskavo so usmerili predvsem v ambient domačega prevratništva) so proti domu britanskega častnega konzula odvrgli dve manjši plinski jeklenki. Ena je eksplodirala na strehi poslopja, druga pa na cesti. Jeklenki sta povzročili le manjšo gmotno škodo in nekaj preplaha. atentatorji, ki jim je tokrat poskus spodletel, še preden so ga skušali uresničiti, niso' oglasili. Prvič so se javili s telefonskima pozivoma in daljšim sporočilom, pod katerim so se podpisali s parolo »Per il co-munismo*. Izjavili so, da so »uda rili* po simbolu britanskega imperializma, in še poudarili, da za htevajo ločitev Severne Irske od Velike Britanije. Tokrat si torej ni še nihče prilastil odgovornosti za spodleteli poskus, pač pa so na političnem oddelku tržaške kvesture usmerili preiskovalno delo predvsem v krog še tujih gostov — še posebej Ircev, ki se v tem času mudijo v našem mestu. Preiskovalci vsekakor menijo, da so atentat pripravljali za dan kraljevske poroke med princem Charlesom in lady Diano in ugotavljajo, da sp ta dva primera vključujeta v širšo teroristično akcijo proti uradnim britanskim predstavnikom v Italiji. Do podobnih atentatov je namreč prišlo tudi v Be- tek na posebni tiskovni konferenci, orisal delovanje centra za dokumentacijo in razkazal časnikarjem strukture bivšega taborišča. V četrtek nastop baleta iz Pariza Ljubitelji baleta boao v četrtek. 30. t.m.. imeli enkratno priložnost, da si ogledajo v našem mestu najslavnejše protagoniste «Etoiles de VOpera de Pariš*. Hvalevredna pobuda tržaške avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove daje vsem Tržačanom j možnost, da bodo videli na odru znane izvajalce klasičnega baleta. Noella Pontois, Jean-Yves Lormeau. Patiik Dupund, Claude de Vulpian in Jean-Marie Didiere bodo predvajali svoie najlepše izvedbe. Samo ime koreografa Serga Lifara nam že potrjuje bi-soko kvaliteto četrtkove predstave. V primeru nenaklonjenega vremena. bo balet v gledališču Rossetti. Vstopnice so na voljo v Pasaži Protti. Danes sodna obravnava proti predsedniku Triestine Danes bo na puljskem kazenskem sodišču obravnava proti predsedniku tržaškega nogometnega kluba Triestina, Giorgiu Drl Sabatu, ki j pred dobrim tednom zakrivil v hrvaškem mestu hudi prometno nesrečo. Del Sabato. ki se je vozil v avtu znamke BW\V, je med nedovoljenim prehitevanjem na puljski mestni u lici čelno trčil v zastavo 101, v kateri se je peljala tričlanska družina iz Ljubljane. Trije potniki jugoslovanskega avta so bili hudo ra -njeni in zanje so si zdravniki pridržali prognozo. Preiskovalni sodnik je odredil šestdnevni zaporni nalog za Del Sabata in odvzem vozniškega dovoljenja ter dokumentov. O njegovi krivdi bodo torej odločali danes. ZA TELOVADNICO V ZGONIKU Oddana tudi druga faza del Na osnovi javne dražbe, ki jo je razpisala zgoniška občina, so v preteklih dneh oddali drugo fazo del, v znesku 400 milijonov lir, za izgradnjo telovadnice — socialnega centra v Zgoniku. Povabili so nad 30 firm, odzvala pa so se le 4 gradbena podjetja. Dela so dali v zakup tržaškemu podjetju Innocente - Sti-panovich z zvišanjem 27,13 odstotka. Občinski odbor je takoj s sklepom poveril dela omenjenemu pori jetju, tako da računajo, da bodo objekt pokrili še pred zimo. B. S. govornika izrazila željo, da bi se pogajanja med strankami čimprej zaključila in privedla do trdne občinske koalicije, ki bi jo sestavljate KPI, PSI in SSk. Govoroma je sledil ples z ansamblom »The Devils*; Kislo vreme ni preprečilo, da bi se festivala komunističnega tisk* ne udeležilo veliko število ljudi. Festival se je nadaljeval tudi včeraj-O šagri v Mačkoljah objavljamo naslednji dopis našega sodelavca: Včasih je potreben le korak, d°; besedno le korak, da človek stopi iz ubijajoče vsakdanjosti v pravljič- Sindikat CGIL za pravic« Slovencev V okviru priprav na kongres NCCdL - CGIL, ki bo 3. septembra, se je včeraj sestala {»osebna komisija, ki ima nalogo pripraviti teze o vlogi in delu sindikata v zvezi s problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Člani komisije so v razpravi izluščili nekaj temeljnih vprašanj, o katerih bo moral sindikat CG IL v prvi vrsti razpravljati in nato izvesti določene pobude. Najprej gre izboljšati organizacijsko plat, da bi tako lahko prišlo do številnejše prisotnosti slovenskih delavcev in aktivistov v sindikatu, nato bo treba določiti cilje in delo sindikata, da se zajamčijo Slovencem vse pravice, tudi s specifičnega pogleda na stanje na delovnem mestu. Nazadnje pa bo treba pritegniti k akciji vse delavce vpisane v CGIL, da bi zadane naloge dobile čim širšo odmevnost in da bi prišlo do konkretne rešitve vseh vprašanj, ki zadevajo Slovence. V to smer namerava sindikat CGIL vložiti vse sile, da bi dal svoj doprinos skupnim naporom za uveljavitev pravic, ki so temeljni element demokracije. ni svet zelenih senčnatih dreves-peščenih stezic in udobnih klopi® za oddih. Prav takšen pravljični količek je borov gozdič ob vhodu v Mačkolje, ki ga je dolinska srenj* odstopila KD Primorsko in, ki so g* Mačkoljani s prostovoljnim delom in z veliko.mero fantazije sprem®" nili v oazo miru in razvedrila. Pr*y zato je uspeh šagre, ki jo priredi KD Primorsko že vnaprej zagotovljen, ker nudi prireditveni prostor res edinstveno doživetje. Resda so imeli' prireditelji smolo z vreme; nom. Niti globoko poletje ne jamč* več lepega vremena. Petkov naliv je prekrižal vse račune, v nedeljo popoldne pa je pritisnil hlad, ki s* je zvečer na srečo nekoliko omilil-Nedeljski kulturni program sta popestrili dve domači umetniški skupini. Po uvodnem pozdravu napove* dovalke Danile Ščuka je pod vodstvom Viljema Slavca zaigrala god" ba na pihala Breg. V drugem delu pa se je občinstvu predstavil mešani pevski zbor Slovenec iz Boršta-ki ga vodi Drago Petaros. Pozno v noč pa je igral ansambel Pomlad-Zaradi slabega vremena v petek s® člani društva Primorsko sklenili-da se šagra nadaljuje še v ponedeljek. Tako so se številni obiskovalci tudi sinoči vrteli ob zvokih Veselili godcev iz Bol junca in se m*" stili ob bogato založenih kioskih. Nesreča dveh nemških vespistov Cela dva meseca oziroma 20 dP' se bosta zdravila nemška državljana Karl Fringhl (17 let) in Tobias Raitmar (18 let), ki sta se pones-reti'a v nedeljo zvečer na križišč® med Ul. Crisni in UL Brunner. * vespo, na kateri sta se vozila, sta trčila v avto znamke fiat 127, *' ga ie upravljal Maurizio Fiege-_ Tudi avtomobilist in njegovi sopotnici so se v trčenju laže rar.ili. Izgubit se j'e v gozdu 79-letni Emesto Della Pietra, K* je doma v našem mestu, sedaj P* na letovanju pri Ravasclettu, se P' vrnil včeraj z jutranjega sprehod*-Njegova žena je, zaskrbljena takoj obvestila reševalce, ki so moškega iskali v okoliškem gozdu vS® tja do večera. Ko so ga končno p®’ šli, je pojasnil, da se .ie nekolik® oddaljil in da ni dobi) poti r-azat- Ob prerani izgubi dragega AdP" jana Rodelle izreka globoko sožalj® gojenki Tamari, ženi Edi in svojcem godba na pihala iz RicmaPJ' Za razliko od prvega atentata se netkah, Milanu in Rimu. Prenehalo je biti plemenito srce našega dragega FRANCA PUNTARJA - ČOZA Žalni sprevod bo krenil iz hiše žalosti danes, 28. julija 1981, ob 17. uri na domače pokopališče. Žalujoči žena Danica, vnuk Dejan ln snaha Nada Prosek, 28. julija 1981 Prosveta l Sftli Tabor. Prijave za razstavo narodnih noš (v izdelavi), ki bo na Taboru 81 sprejema odbornica Lu-jjia Hrovatin. Telefonirati na št. MO - 211161 vsak dan v večernih urah do 5. avgusta. Obveščamo starše otrok, ki letujejo v obmorski koloniji Slovenskega dobrodelnega društva v Devinu, da se letovanje zaključi jutri, 29. julija. Starši naj Pridejo po otroke popoldne. Namesto cvetja na grob Avrelije Oranduč daruje Štefanija Jančar 20 tisoč lir za Dijaško matico. Ob 7. obletnici smrti očeta Ivana daruje Nerina Fontanot 30.000 lir za ŠD Breg. Včeraj-danes Danes, TOREK, 28. julija i ZMAGO Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.39 — Dolžina dneva 14.55 — Lu-1® vzide ob 2.48 in zatone ob 18.22. Jutri, SREDA, 29. julija MARTA Vreme včeraj: Najvišja temperatu-25 stopinj, najnižja 15,2 stopinje, 18. uri 23,3 stopinje, zračni tlak 1016 mb rahlo pada, veter zahodnik ' km na uro, vlaga 45-odstotna, ne-skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili SO SE: Alessandra Sa-6®}li, Stefano Glavina, Stefano Bratini in Marco Salo. UMRLI SO: 57-letni Mario Flego, tO-letna Giovanna Almerigotti por. Abatangelo, 75-letna Maria Gustin-ric por. Piemonte, 81-letni Gugliel-tno Perazzo, 77-letni Enrico Franze-|e> 57-letna Ida Riccobon por. Scher, 43-letni Adrijano Rodella in ®0-letna Eleonora Stella vd. Kranjc. dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) Ul Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. ® Severo 112, Ul. Bgiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124. Bazovica te' 226 165. Opčine: tel 211 ml: Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik- tel 225 596. Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel 209 197. Žavlie tel 213 137; Milje: tel 271 124 AVTONOMNA TURISTIČNA USTANOVA - TRST GRAD SV. JUSTA (Cortile delle Milizie) Danes. 28., in jutri. 29. julija, ob 21.15 NARODNI PLESI IN PESMI SOVJETSKE ZVEZE PIATNITSKY 110 artistov Predprodaja vstopnic: UTAT - Osrednja blagajna (Pasaža Protti 2) - Tel. 68-311 - 65-700 Gledališča VERDI V soboto ob 20.30 v okviru Operetnega festivala v Verdiju šesta predstava Kalmanove operete «Grofica Marica». Orkester gledališča Verdi bo vodil Oskar Danon, zbor Verdijevega gledališča Andrea Giorgi, režija Beppe De Tomasi, scenograf U-berto Bertacca, kostumi Sebastiano Soldati, koreografija Gino Landi. Med pevci igre gre zlasti omeniti naslednje: Elena Žilio, Gaetano Sca-no, Aurora Banfi, Gino Pernice, Riccardo Peroni, Orazio Bobbio, Gianna Jenco in Giorgio Valletta. Med debitanti na operetnem torišču pa velja navesti Liano Rotter, Um-berta Raha in Franc1 Jesuruma. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20 do 8. ure t?i. 732 627, predpraznična od K do Z* ure m praznična od 3. ■> 20 «re tel 68 441 Ariston 21.30 (na prostem) «Tre fra-telli*. Režija Francesco Rosi. Phi-lippe Noiret, Michele Placido. Eden Danes zaprto. Jutri ob 17.00 uri «La furia della Cina colpisce ancora*. Grattacielo 16.30—22.15 «Serafino». Režija P. Germi. A. Celentano. Prepovedan mladini pod 14. letom Aurora 17.00 «Incontri ravvicinati del terzo tipo*. Capitol 17.00 «Brood - la covata ma-lefica. Prepovedan mladini. Moderno 15.30 «1 magnifici sette». Lumiere 15.30 «Bruce Lee il domi-natore*. Od jutri dalje zaprto do 29. avgusta. Mignon 16.00 «La časa sperduta nel parco*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «La porno ade scatrice*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 ^Florence*. Prepovedan rrdadini pod 18. letom. Radio 16.00 «Porno holiday». Prepovedan mladini pod 18 letom. Vittorio Venelo 17.00 «Quandn chia-nia uno sconosciuto*. Charles Dur-ning, Carol Kane. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Or-mai non c’e piu scampo*. Valmaura (poletni kino) 21.15 «L’in-fermiera di notte*. Razstave Slikarski amater Viktor Cesar razstavlja v Društveni gostilni v Gabrovcu do 10. avgusta'‘ učitelj kaznoval in boš moral razred ponavljati*, ali pa: »Če ne boš med najboljšimi v razredu, te bodo učitelj in sošolci imeli za norca kot nesposobnega in nihče se ne bo družil s teboj.* Starši, ki bi prav gotovo morali najbolje poznati svojega otroka, mladega šolarčka, bi morali pred začetkom šole stopiti k učitelju in ga seznaniti z značajem opozoriti na določene otroške značilnosti, na primer o tem ali je otrok preveč živahen, preveč U-maknjen v samega sebe, če je otrok socialno ali asocialno bitje, če je preveč ambiciozen ali preveč skromen, če ima kako posebno delovno navado, ali je dovolj samostojen ali močno labilen, itd., itd. Starši prav store, če z bodočim učiteljem svojega otroka odkrito spregovorijo tudi o tem, kako otrok sprejema morebitne nasvete, opomine in druge vzgojne prijeme. Odkrito naj u-čitelju povedo, ali je otrok egocentričen ali se, obratno, razdaja ali je preveč občutljiv in nervozen. Nikakor ne smejo pozabiti na to, da povedo učitelju, da ima otrok govorno ali kako drugo napako, skratka učitelju naj čimbolj odkrito prikažejo svojega otroka v vseh njegovih lastnostih, pozitivnih in negativnih, da se zna učitelj tudi nasproti njemu pravilno ravnati. Ni odveč učitelju povedati tudi to, kakšne bolezni je otrok že prebolel, kdaj je shodil in kdaj pregovoril. Prav tako ne bo od-vpč, če starši učitelju povedo kakšne delovne navade ima o-trok. Vsi ti in podobni podatki bodo učitelju veliko koristili, da bo najprej otroka spoznal in nato se nasproti njemu primemo ravnal da bodo rezultati boljši, kajti pravilni odnosi med učiteljem in otrokom veliko pomenijo ker je individualni stik med učiteljem in otrokom izrednega pomena. Vsako napačno prikazovanje otroka kot vzornega bitja, kot nekaj izrednega bo bolj škodovalo otroku kot učitelju, kajti učitelj bo imel pred seboj večje število otrok, katerim bo svoje znanje, delil in čim bolje bo »avditorij* poznal, lažje mu bo to svoje znanje posredovati. Prof. V. č. di znano, da marsikaterega svojega dela vse življenje ni pokazal javnosti, zlasti pa ne tistih del, ki so zadevala njegovo intimo, njegov vsadkan. Tako smo torej lahko šele v Benetkah po njegovi smrti ugledali nekatera dela, s katerimi nas je Picasso natanko tako, kot še za življenja, presenetil in z njimi znova dokazal, da po pravici sodi med največje slikarje našega stoletja. Pozornemu obiskovalcu se je tako na razstavi zvrstilo 76 let Picassove ustvarjalnosti, od prve razstavljene slike, olja iz daljnega leta 1895, ki predstavlja Picassa in nekega prijatelja, pa do 332. eksponata, prav tako olja, podoba moškega, ki razmišlja in riše, datiranega s 16. novembrom 1971, upodobljenega v značilni pi-cassojevski maniri. Vmes pa je nešteto del, ki nam retrospektivno, časovno urejeno zares impozantno in nazorno kažejo ves ustvarjalni napon tega slikarja, ki je od nekakšnega realizma prešel številne faze najrazličnejših . pravzaprav o «morali» tistih Američanov, ki so hoteli in ki so se tudi uveljavili in ki praktično danes ukažejo ne le Ameriki, pač pa tudi ostalemu svetu, koder se je ameriški kapital pod firmo raznih družb razširil. 22.30 Tedenska oddaja o turizmu in prostem času Ob koncu DNEVNIK 2 TretH Kanai 19.00 in 19.15 DNEVNIK 3 in Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.50 Antologija Delte - Tedenska oddaja o znanosti in tehniki 20.10 šolska vzgoja: Arheologija danes 20.40 Torkov koncert 21.35 DNEVNIK 3 22.00 Asti: Palio 80 22.30 «La morte corre sul fiu-me» - film Režija Charles Laughton; igrajo: Robert Mitchum, Shelley \Vinters, Lilian Gish, Don Beddoe in drugi. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.45 POROČILA 18.50 Beli delfin 19.05 Gorska folklora: Uzbekistan 19.35 Obzornik 19.45 Portret Leonnarda Banker-ja, dok. oddaja. V torkovi oddaji bomo predstavili portret Leonarda Bankerja, ki je bil rojen leta 1888 v italijanski provinci Trento, vendar se je že * dvanajstimi leti preselil v Tuzlo, v Bosno. Leta 1919 je postal član komunistične partije Jugoslavije. Decembra leta 1923 je bil zaradi svojega komunističnega prepričanja in delovanja aretiran; leta 1936 je umrl v beograjski kaznilniški bolnišnici. 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Horvatovi, dok. oddaja 21.40 Stendhal: Rdeče in črno, zadnji del 22.50 V znamenju 23.05 Za lahko noč z violinistom Tomažem Lorenzom Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20:15 TV D - Stičišče in Dve minuti 20.30 Norci imajo zmeraj prav -film Režija: Francois Reichem-bach; v glavnih vlogah Ray-mond Devos in Paula Koore. 21.55 TV D - Danes 22.05 Ustvarjanje Titove Jugoslavije. - dok. oddaja 23.05 Univerziada: koš. polfinale SZ - Jugoslavija Zagreb 19.15 Palčki nimajo pojma 19.45 Narodna glasba Sovjetske zveze 20.30 TV dnevnik 21.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja 22.00 Meščani, sovjetski film ŠVICA 18.35 Poletni program za mladine 19.30 TV film iz serije Jeeg Robot 20.35 Dokumentarna oddaja 21.40 Glasbena oddaja TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, Poročila; 8.10 Radijski mozaik: Danes bomo govorili o. .. Glasbene spremljave - Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldnevniški razgledi: - Kulturne aktualnosti doma in v svetu; 13.20 Poštni predal: glasba po željah; Popoldanski program: 14.10 - Motivi z malega zaslona; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Portreti; 15.45 Glasbeni avtomat; Razširjeni obzornik: 17.10 Solist z orkestrom; 17.55 »Najmlajša ljubezen na svetu*. Radijska karikatura. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30. 15.30 Poročila; 7:00 Glasba za dobro jutro; 7,05 Jutranji koledar; 7.37 Kinbspo-red; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbi' velikih mojstrov; 15.00 Počitniški vrtiljak; 16.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po. željah: 17.00 Iz zborovskega arhiva; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi do pisniki; 10.00 Z nami je..10.15 Orkester Norrieja Paramorja; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn, svet mladih; 12,05 Glasba po željah; 15.33 Prijetno popoldne; 16.45 Poje zbor Lino Mariani iz Pule; 17.00 En pesnik na teden; 17.32 Crash; 17,55 Koledarček; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Poje John Miles; 18.45 Kla virske strani; 19.15 Poje Lucianu Rossi. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.0 Glasbena kombinacija; 9.00 Radii anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.0 Ljubezen pomeni..13.15 Ma ster; 14.26'Domneva; 15.00 Po poldanska srečanja; 16.10 Rall.v 16.30 La Bagaria; 17.03 Blu Mi lano: 18.28 A tempo di prima Zgodba jazza; 19.40 Civilizacij! predstave; 30.25 Danes zvečer s..22.35 Glasba za glasbo. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30, 12.30 13.30, 15.30. 16 30, 17.30, 18.30 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Poletn dnevi; 9.05 Radijska priredba: 9.32 - 10 12 Luna v vodnjaku; J 1.33 Šolska vzgoja; 11.52 Tisoč pesmi: 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasb« in kino; 15.00 Nemogoči intervju ji; 15.37 Poletna oddaja; 19.00 Na pravimo korak narai, 19.50 O pera v 5. dejanjih; 22.50 Napravimo korak nazaj. LJUBLJANA 6.00, 7.00. 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 8.45 Dobro jutro, otroci!; 9.03 Z glasijo v dober dan; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.05 Z radiom na poti: 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za.. 12.05 Z našimi opernimi pevci 12.35 Znano in priljubljeno; 13,10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam. . .: 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio; 19.00 Sotočje; 19.45 Glasbena medigra; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute, z ansamblom Franca Puharja; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 S solisti in ansambli jugoslo vanske radiotelevizije; 22.05 Radijska igra; 23.30 Tipke in godala; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 S popevkami po Jugoslaviji. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SEDMI DAN 11. SVETOVNIH ŠTUDENTSKIH IGER V BUKAREŠTI JUGOSLOVANKA PERGAR ZLATA NA 3.000 M SIMEONIJEVA ZMAGALA V SKOKU V VIŠINO Italija je bila prva tudi v sablji za ekipe - Srebrno odličje za Doriovo (800 m) FiMJ UA3CR UniVE^iADA 01 . BlJCl/RESTi (VMVjiA BUKAREŠTA — Proti vsem pričakovanjem je v atletskem delu univerziade prišla do zlate kolajne udi Jugoslavija. Povsem nepričakovano jo je osvojila (v času novega Jugoslovanskega rekorda) Breda . ergar, Id je v dramatičnem fini-su za las premagala (povsem izčrpano) Sovjetinjo Ilinč, ki se je takoj po prihodu na cilj zgrudila na tla. Novo atletsko »pomlad* očitno doživlja tudi 28-letna Sara Simeoni, {?, je Italiji povečala seštevek zla-?“ kolajn še za eno, prav tako sabljaška ekipa, ki je tudi zma-gala. Italija je osvojila še dve kolajne SOVJETSKA ZVEZA 32 32 28 ROMUNIJA 25 15 17 ?OA 22 13 16 Kitajska 8 6 5 Italija 6 3 3 NDR 471 ZRN 213 ANGLIJA 2 1 2 JAPONSKA 2 I 1 madžarska i 2 2 JUGOSLAVIJA 1 2 0 Kuba 1 0 4 POLJSKA 1 0 4 Maroko i o o »VEDSKA 1 0 0 BOLGARIJA 0 3 5 BRAZILIJA 0 2 7 CSSR 0 2 2 FRANCIJA 0 13 JUŽ. KOREJA 0 1 3 Kanada o i i Turčija o i o finska n i o grčija o i o Gana o o i Alžirija o o i avstrtja o o i slonokošč. obala o o i ?fletski kolaini in sicer je bila oriova na 800 m druea, ženska iafeta 4x100 m pa tretja. Najboljši rezultati so bili taki: Atletika 2adnje atletske discipline so bile "k sporedu v nedeljo, v posameznih nastopih pa so zmagali ti atleti: ^8®0 m "auck (NDR) b5.000 m fddilla (ZDA) MOŠKI w- Selvaggio - It. 13’51”72) 1’49”12 13’49’ '05 Današnji spored BLAVANJE: (finali) 200 m metuljček in 4x100 m prosto za [noske ter 200 m metuljček 4x100 m prosto za ženske ROKOBORBA: (finali) v prostem slogu do 52 kg, 62 kg, ?4 kg, 90 kg in nad 100 kg »KOKI V VODO: (finale^ stolp *a moške tRNIS: (finali) zt posameznike, ženske dvojice in mešane dvojice VATERPOLO: zadnja srečanja finalnega kola KOŠARKA: srečanja finalnega kola za moške in ženske ODBOJKA: srečanje finalnega kola za moške in ženske jfttaraton (5°VtaČuk (SZ) , Messina - It. 2.29'04”) .kopje (SZ) Z^I0# m (64 Kalija 40”14) Jmoo m jotska zveza ŽENSKE 0eln‘te (Rom.) „«Srs ■ *■ rs,"”t JS* at.) , Bulfoni - It. 191 cm) ZD?00 m (34Ji?Uja «”43) Jetska zveza Plavanje 4ft. MOŠKI 1 p® *n mešano 2. ^senko (SZ) 3. jJPBson (Kan.) Maehek (ČSSR) 4rWl ŽENSKE I yU m mešano J. p°koyama (Jap.) 3 pdnulescu (Rom.) 2’22T4” 89.52 m 38’'70 3’02” 75 1'57”81 8'53”78 196 cm 43 66'' 3’26”25 4'25”53 4’31”65 4'32”16 4’55"45 5'03 "78 ^ ____v. 5'07”49 Ž X X 1 z X 2 X 1 X X 1 800 m 1. Lineham (ZDA) 2. Laričeva (SZ) 3. Hanna (ZDA) Košarka MOŠKI (polfinalno kolo) Jugoslavija - Kuba Romunija - Brazilija SZ - Kanada ZDA - Mehika SZ se bo v polfinalu srečala z Jugoslavijo, v drugem polfinalu pa bodo ZDA igrale z Brazilijo. od 9. do 16. mesta VB - Slonokoščena obala Finska - Kitajska Juž. Koreja - Japonska Turčija - Poljska ŽENSKE (finalna skupina) ZDA - Romunija LESTVICA: L SZ in ZDA Kitajska in Romunija 2. od 5. do 8. mesta Madžarska - ČSSR Kanada - Jugoslavija od 9. do 12. mesta Kuba - Finska Poljska - Francija 8’37”50 8'45”01 8’46”57 83:76 109:99 77:73 88:58 68:62 75:70 99:77 70:59 74:64 4, 3. 81:71 84:78 64:63 82:77 od 13. do 16. mesta Mehika - Senegal 65:51 Bolgarija - Španija 77:76 Vaterpolo (finalna skupina) Kuba - Madžarska 9:8 Jugoslavija - Romunija 10:8 ZDA - SZ 8:8 SZ - Jugoslavija 12:10 ZDA - Madžarska 7:3 Kuba - Romunija 12:10 LESTVICA: 1. ZDA 7. 2. Kuba 6, 3. SZ 5, 4. Romunija 4, 5. Jugoslavija 2, 6. Madžarska 0 točk. . (tolažilna skupina) Kitajska - Japonska 8:6 Mehika - Španija 0:7 Skoki v vodo (stolp — ženske) 1. Xiaoxia (Kit.) 471,72 2. Yihua (Kit.) 421,32 3. Matušenko (SZ) 421,23 Sabljanje (Sablja ekipno) FINALE Italija - SZ 8:8 (59:63) LESTVICA: 1. Italija, 2. Sovjetska zveza, 3. Romunija. 4. Bolga- rija, 5. Madžarska, 6. Francija. mitiiiiiimminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiitiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiin KOLESARSTVO DIRKA PO APENINIH G. B. Baronchelli osvojil že peto zaporedno zmago Zahtevna praga ■ Vandi drugi pred veteranom Panizzo PONTEDECIMO — Italijan G. B. Baronchelli je v nedeljo po predvidevanju zmagal na mednarodni kolesarski dirki po Apeninih. Baronchelli je tako tudi letos dokazal svojo premoč na tej zahtevni dirki, saj je z nedeljsko zmago dosegel svojo peto zaporedno slavje. Nedeljska dirka je bila kot ponavadi izredno zahtevna, saj je pred videvala nekaj zelo težavnih vzponov kot na primer že tradicionalno Boccbetto, kjer se je dirka razgibala. Prav na Bocchetti je namreč prišlo do prvega važnega po bega italijanskega kolesarja Vanilija, katerega pa j^2SBaronchelli dokončno ujel in prehitel 14 km pred ciljem. Svojo peto'zrnato 'je Baronchelli slavil pred Vandiiem, veteranom Panizzo in Continijem. VRSTNI RED 1. G. B. Baronchelli, ki je 254 km dolgo progo prevozil v 6.40’5”, s poprečno hitrostjo 38,004 km na uro 2. Vandi po 3. Panizza 4. Contini 5. Digerud (Nor.) 6. Battaglin 7. Amadori 8. Corti 9. Loro Na skupni lestvici za SP je prvi Anglež Noyce, drugi pa Belgijec Maiherbe. Oba tekmuieta na hondi. BOKS Cavina ostal prvak CECINA (LIVORNO) — Cristiano Cavina je po izredno napetem in nešportnem dvoboju s strani izzivalca le premagal Ennia Comettija in tako ohranil naslov državnega prvaka v srednjetežki kategoriji. LAS VEGAS 'Mehikanec Pintor Guadalupe je ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v Petelinji kategoriji. Pintor je v sedmem krogu premagal Venezuelca Jovita Rengifa. Odbojka (polfinalne tekme) MOŠKI 1. skupina Romunija - Japonska 3:0 Italija - ZDA 3:0 LESTVICA: 1. Romunija 6, 2. Japonska 5, 3. Itahja 4, 4. ZDA 3. 2. skupina Juž. Koreja - SZ 3:0 Kuba - Kanada 3:1 LESTVICA: L Kuba 6, 2. Juž. Koreja 5, 3. SZ 4, 4. Kanada 3. V finalno skupino so se uvrstile Romunija, Japonska, Kuba in Juž. Koreja. od 17. do 24. mesta Grčija - Libija 3:1 Venezuela - Sudan 3:0 Francija - Egipt 3:2 ŽENSKE 1. skupina Kuba - Kitajska 3:0 Bolgarija - ZDA 3:2 LESTVICA: 1. Kuba 6, 2. Kitajska 5, 3. Bolgarija 4, 4. ZDA 3. 2. skupina Brazilija - Romunija 3:2 Japonska - Mehika 3:0 LESTVICA: 1. Brazilija 6, 2. Romunija 5, 3. Japonska 4, 4. Mehika 3. V finalno skupino so se uvrstile Kuba, Kitajska, Brazilija in Romunija. od 9. do 15. mesta A SKUPINA Švica - Belgija 3:1 Španija - Libanon 3:0 B SKUPINA Kanada - Danska 3:0 TENIS Taroczy zmagal HILVERSUM (NIZOZEMSKA) — Madžar Balasz Taroszy si je zagotovil prvo mesto na mednarodnem turnirju v Hilversumu. V finalu je namreč premagal Švicarja Hein-za Gunthardta s 6:3, 6:7, 6:4. Taroczy je na tem turnirju zmagal že štirikrat. S. Hanika prva MONAKO — Zahodna Nemka Syl via Hanika .je osvojila prvo mesto na ženskem mednarodnem turnirju v Monte Carlu. Hanikuva je v finalu premagala Hano Mandlikovo (ČSSR), ki ,ie v tretjem setu odstopila. Dotlej .je bil rezultat 2:6, 6:3 in 6:5 v korist nemške teniške igralke. » .......... — Tulasne-najboljši BAASTAD — V tem kraju so odigrali finale odprtega švedskega teniškega prvenstva. V moški konkurenci je Francoz Tulasne premagal Šve ' - Jaerryda s 6:3, 6:2. V ženski konkurenci pa je Šve-dinja Sandinova premagala rojakinjo Jexellovo s 6:2, 7:6. WASHINGTON - Argentinca Jose Luis Clerc in Guillermo Vilas sta se uvrstila v finale mednarodnega teniškega turnirja v Washingtonu. V polfinalu je Clerc premagal Če-hoslovaka Birnerja s 6:1, 6:3, Vilas pa Ekvadorca Gomeza s 6:4, 3:6 in 6:3. Washingtonski turnir je veljaven za Grand Prix. Skupna nagrada na tem turnirju znaša 200.000 dolarjev. ZRN — Avstrija 5:0 VICHY — Teniška reprezentanca Zahodne Nemčije je premagala Avstrijo s 5:0 in tako osvojila trofejo «Galea cup». Na istem tekmovanju se je na tretje mesto uvrstila Francija, na četrto pa ČSSR. BOGOTA (Kolumbija) — V drugi južnoameriški kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo se je srečanje med Kolumbijo in Perujem končalo z 1:1. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Prvoligaši poprečno startali Po zelo kratkem premoru (nekaj več kot mesec dni); po hudih polemikah glede znane mariborske in afere v Kosovski Mitroviči; po razburljivem prestopnem roku, ko je več reprezentantov zapustilo domovino in ko je reprezentant Sliškovič prestopil v Hajduk; nakar pa še po že običajnih obljubah vseh trenerjev, da bodo v novem prvenstvu igrali uspešno, napadalno, zagnano; no, po vsem lem se je začelo 36. prvoligaško prvenstvo v Jugoslaviji. Začelo pa se je poprečno. V osmih tekmah (srečanje med Veležem in Budučnostjo zaradi nastopa Titograjčanov v pokalu Rappan bodo igrali jutri) so dosegli bornih trinajst zadetkov; skupno je prisostvovalo srečanjem le 80.000 gledalcev, poleg tega pa je po tekmi v Skopju prišlo še do izgredov, ko so razjarjeni gledalci napadli sodnika Šoštariča. Tudi v Zagrebu so se zgražali nad sodnikom, tako da bo imela pristojna komisija že po prvem kolu polne roke dela. kmalu že igralo v reprezentanci. In še beseda o ljubljanski Olimpiji. Ljubljančani so igrali doma proti Slobodi. Čeprav so stalno i-meli terensko premoč, pa so se morali vseeno zadovoljiti le s točko. Kaže, da tudi v tem prvenstvu bo ljubljansko moštvo imelo največ težav prav z napadalno vrsto. IZIDI 1. KOLA Od «velike četverke» je tokrat povsem zadovoljil le Hajduk, ki je osvojil ves izkupiček v gosteh. Zmagoviti zadetek je v 48. minuti dosegel Zlatko Vujovič, sicer pa je bil zvezni selektor Miljanič, ki si je ogledal srečanje, še posebno zadovoljen s Sliškovičem. Gre pa tudi omeniti, da sodnik moštvu Vardarja ni dosodil več kot očitne enajstmetrovke. Partizan je po pričakovanju premagal zdesetkano (zaradi znanih izključitev) moštvo Zagreba, medtem ko je Crvena zvezda osvojila dragoceno točko na težkem igrišču Željezničarja. Z osvojeno točko gotovo ne morejo biti zadovoljni no- gometaši Dinama, ki so v Zagrebu igrali brez zadetkov proti Beogradu, poleg tega pa so še z izkušenim Mustedanagičem zgrešili enajstmetrovko. V prvem kolu pa je pravo katastrofo doživel niški Radnički. Niško moštvo je letos izgubilo svoje tri najboljše igralce Panteliča (odšel je v Bordeaui), Miloševiča (Nimes) in Martinoviča (Olimpija Ljubljana). To pa se je že v Novem Sadu proti Vojvodini še kako poznalo. Radnički je izgubil kar z 0:4. Junak tega srečanja pa je bil mladi Zoran Marič, ki je dosegel kar tri zadetke. Mnogi menijo, da bo tt mlado krilo kaj Vojvodina - Radnički 4:0 Partizan - Zagreb 2:0 Rijeka - Sarajevo 2:1 Osijek - Teteks 2:1 : Olimpija - Sloboda 0:0 Vardar - Hajduk 0:1 Žel.jezničar - C. zvezda 0:0 , Dinamo - Beograd 0:0 Velež - Budučnost (jutri) LESTVICA Vojvodina. Partizan. Ri.ieka, O-sijek in Hajduk 2; Olimpija, Slo-bcda, Crvena zvezda. Željezničar, Dinamo in Beograd 1: Radnički, Zagreb, Sarajevo. Teteks, Vardar, Velež in Budučnost 0. Velež in Budučnost imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (2. avgusta) Beograd - Velež: Crvena zvezda - Dinamo; Hajduk - Željezni-čar; Sloboda - Vardar; Teteks -Olimpija: Sarajevo - Osijek: Zagreb - Rijeka; Vojvodina - Partizan; Radnički - Budučnost (5. 8.) uiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnniiuiiiuniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiia JADRANJE «TROFEJA PRIJATELJSTVA)) V MILJAH Jugoslovani daleč najboljši Nedeljsko regato so zaradi slabega vremena razveljavili - Zmagal je Rečan D. Maglica pred Koprčanom Juriševičem - Predstavniki Sirene zadovoljili - Sklepno tekmovanje bo v Portorožu Drugi del »Trofeje prijateljstva* v jadranju za «optimiste* v Miljah se je končal s pravim zmagoslavjem mladih jugoslovanskih jadralcev, ki so na skupni lestvici osvojili prva štiri mesta, na društveni lestvici pa je bil reški Galeb prvi pred koprskim Jadrom in milj-skim društvom Circolo della Vela, ki je bil tudi glavni organizator te prireditve. V nedeljo je organizatorju vreme zelo nagajalo, tako da so razveljavili nedeljsko regato in končno lestvico so tako sestavili-glede na rezultate iz prejšnjega dne.' Mladi jugoslovanski jadralci so zopet pokazali,.,da so v-tem-razredu »optimist* odlično pripravljeni. Tekmovalci iz Avstrije in Italije Dirka po Umbriji PERUGIA - V nedeljo s< končno zmago Švicarja Antonia Fer-rettija konča'a mednarodna amaterska kolesarska dirka po Umbriji. V zadnji etapi s ciljem v Perugii, je slavil ilalijanski kolesar Enrico Montanari, Ferretti pa je brez težav ohranil vodstvo, ki si ga je priboril v gorski etapi s ciljem na Montecuccu. MOTOKROS Motokros v ČSSR PAVASZKA BYSTRICA (ČSSR) — Francoz Jean Bruno je osvojil prvo mesto na VN Češkoslovaške v motokrosu v razredu 50" ccm. Francoski motociklist tekmuje na zukiju. Takole izgleda novi avtomobil (Telefoto AP) jim praktično niso bili nikdar kos. Skupno pa je tekmovalo kar 95 jadralcev od 101 vpisanega. Zmagal je Rečan Damjan Magii-ca pred Koprčanom Brankom Juriševičem. Na tretje mesto se je u-vrstil Rečan Bojan Grego, četrti pa je bil še en Koprčan Boštjan Antonič. Prvi od italijanskih predstavnikov je bil Vasco Vascotto (CV Milje), kot peti. V tako hudi konkurenci se je sedmerica predstavnikov našega društva Sirene dokaj zadovoljivo izkazala. Najboljši od naših je bil Peter Sterni, ki je osvojil 35. mesto, le za dve mesti niže se je u-vrstila Arianna Bogateč. Med prvo petdeseterico pa se je uvrstil še Davorin Starc. »Sicer pa to tekmovanje ni samo pomembno zaradi kakovostne udeležbe in dobre tehnične priprave mladih jadralcev. Ta prireditev je predvsem priložnost, da se mladi tekmovalci iz različnih držav, med seboj spoznajo, vzpostavijo prijateljske stike,* nam je dejal tajnik miljskgga društva Favretto. Končni vrstni red (dve regati) 1. D. Maglica (Galeb Reka) 2. B. Juriševič (Jadro Koper) 3. B. Grego (Galeb Reka) 4. B. Antonič (Jadro Koper) 5. V. Vascotto (CV Milje) 6. R. Rodola (Uljanik Pulj) 7. Z. Magyar (Galeb Reka) 8. A. Visintini (SBG Trst) 9. M. Kocjančič (Jadro Koper) 10. A. Zerbin (SVOC Tržič) 35. Peter Sterni (Sirena) 37. Arianna Bogateč (Sirena) 44. Davorin Starc (Sirena) 56. Igor Civardi (Sirena) 62. Aleksander Panjek (Sirena) 65. Aleksander Ferfolja (Sirena) 73. Aram Vodopivec Na tržaški medicinski fakulteti je doktoriral IGOR KOŠUTA Svojemu odborniku iskreno čestita ŠZ Sloga DRUŠTVENA LESTVICA 1. Galeg Reka 2. Jadro Koper 2. Circolo della Vela Milje B. Lakovič OD DANES V SESUANU Kakovostna udeležba SESLJAN (TRST) - Danes se bo začelo jadralno tekmovanje v razredu «flying junior* za italijansko prvenstvo. Regata se bo končala v soboto, ko bo konec vseh šestih preizkušenj. Poleg italijanskih jadralcev se bodo tekmovanja- udeležili še Nizozemci, zahodni Nemci in Belgijci. VODNO'SMUČANJE V NEDELJO V TRSTU Belgijec De Ceuster pred Cassinom TRST - V nedeljo je bilo v Trstu mednarodno tekmovanje v smučanju na vodi za evropsko prvenstvo. Prvo mesto je osvojil Belgijec Eddy De Ceuster, ko je vseskozi smučal s poprečno hitrostjo 116,027 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Cassin. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Grignanijeva. FRANCHORCHAMPS - Belgijec Dieudonne in Anglež Walkinsbaw sta na avtomobilu znamke mazda osvojila prvo mesto na 24-urni dirki v Franchorchampsu. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v petek, 31. julija, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini sestanek balinarske komisije. Dnevni red: 1. program bodočih tekmovanj; 2. razno niiuimiHiiiiMiiiimiiitiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiitiiHiiiiiiitniiini NA TEKMOVANJU PRI SV. JAKOBU Gregori (Adria) četrti Zelo dobro so jo odrezal tudi David Kosmač V petek in soboto so se pri Sv. Jakobu odvijale zadnje tekme, ki jih je priredil krajevni klub S. Gia-como ob priliki praznovanj krajev nega patrona. Najprej so v petek startali na 5.000 m dolgi proti tekmovalci-amaterji, medtem ko so bili v soboto na vrsti naraščajniki ter člani, ki so tudi tekmovali na enaki razdalji. Na obeh tekmah so startali tudi člani lon.jerske Adrie, ki so med amaterji zasedli s Flaviom Milanom ter Romanom Weberjem 12. oziroma 21. mesto, medtem ko sta se bolje uvrstila naraščajnika David Gregori ter David Kosmač s 4. oziroma z 10. mestom. Posebno dober je vsekakor uspeh Gregorija, ki .je na točno izmerjeni razdalji 5.000 m dosegel zelo obetaven čas 16'50”4, ki mu odpira lepe možnosti na bodočih tekmovanjih KOTALKANJE NA TRETJI ^TROFEJI OTON ZUPANCIO Štandreškemu društvu prvo mesto v Dobra organizacija - Številna udeležba - Polet četrti pred Novo Gorico V Štandrežu je bila v soboto ko-talkarska prireditev za 3. »Trofejo Oton Župančič* in na kateri je nastopilo veliko mladih kotalkaric in kotalkarjev petih društev z o-beh strani meje. Prireditelji, člani kotalkarskega društva Oton Župančič, so manifestacijo dobro izpeljali ter potrdili, da ima slovensko kotalkanje tudi na Goriškem vodilno mesto. Prireditev, ki je tretja po vrsti, pa je imela poleg tekmovalnega značaja tudi drugi pomen, kot je v pozdravnem nagovoru povedala Na taša Petarin: »Priložnost je za nova spoznanja, nova prijateljstva, spodbuda za nadaljnje delo; skratka take prireditve nudijo mladim tekmovalcem izhodišča za dragocene pridobitve.* Kar se tiče tekmovalnega dela, naj povemo, da so si trofejo do končno priborili domačini, saj so na tekmovanju zmagali že pred dvema letoma. Pravilnik namreč določa, da trofeja pripada društvu, ki dvakrat zmaga. Sicer ob tem je treba povedati, da so štandrežci zmagovalci brez trofeje. Društvo Grandi motori iz Trsta, ki je lani zmagalo v Štandrežu, ni vrnilo trofeje, kljub številnim pozivom prirediteljev.’ Ob nagrajevanju so prireditelji podarili posebni pokal društvu iz Velenja, ki se je vpisalo za nastop, na poti v Štandrež pa so slovenski kotalkarji imeli prometno nesrečo, ki pa ni zahtevala nobenih hujših poškodb, a so se morali odpovedati tekmovanju. IZIDI POMLAD (dečki) 1. M. Kokorovec (Polet) 15,2; 2. F. Gallopin (Ronke) 11,7. POMLAD (deklice) 1, D. Marvin (Župančič) 20,1; 2. P. Piccin (Roli S. Marco) 19,7; (*) A. Lutman (Župančič) 18,1; 3. D. Marušič (Župančič) 18,0; 4. K. Moi-mas (Ronke) 18,0: (*) S. Bastiani (Župančič) 17,9; (*) G. Gottard (Župančič) 16,9: 5. A. Hvala (N. Gorica) 16,1; (*) A. Ahate (Župančič) 15,9; (*) P. Bernasconi (Župančič) 15,7; 6. K. Martel (Roli S. Marco) M,7; (*) E. Makovec (Župančič) 14,2; 7. K. Zotti (Ronke) 13,4; 8. S. Ahli (N. Gorica) 13,1. MLADINCI 1. S. Kokorovec (Polet) 28,1; 2. D. Kosmač (Polet) 25,2; 3. M. Ger-golet (Ronke) 19,2. MLADINKE L’ S. Bomben (Roli S. Marco) 24,4; 2. M. Peterin (Župančič) 22,6; 3. M. Peresinotti (Roli S. Maryo) 22,0; (*) M. Brisco (Župančič) 21,2; 4. V. Ferigo (Ronke) 21,0; 5. S. Černe (Župančič) 20,2; (*) M. Paulin (Župančič) 18,7; (*) C. Greco (Župančič) 18,3; 6. M. Poggiolini (Ronke) 18,2; (*) S. Bucchi (Župančič) 17,5; 7. A. Virgulin (N. Gorica) 17,5; 8. S. Okorn (N. Gorica) 16,6. DEŽELNI JUNIORJI 1. P. Brisco (Župančič) 18,9; 2. M. Kokorovec (Polet) 16,8. DEŽELNE JUNIORKE 1. B. Griguol (Roli S. Marco) 20,0; 2. M. Gallopin (Ronke) 19,4; 3. L. Leban (N. Gorica) 19,3; 4. R. Gottard (Župančič) 19,0; 5. M. De Pie-ro (Roli S. Marco) 18,7; 6. R. Bur-nič (Župančič) 17,5; 7. T. Blažič (N. Gorica) 16,6; 8. M. Zotti (Ronke) 15,2; 9. T. Kokorovec (Polet) 14,4. AMATERKE 1. B. Birri (Župančič) 23,1; 2. S. Marušič (Župančič) 22,0; 3. S. Bitus (Roli S. Marco) 21,1; 4. M. Križaj (N. Gorica) 19,6; 5. P. Vol-pi (Roli S. Marco) 19,4; 6. A. Vončina (N. Gorica) 18,3; 7. N. Minen (Ronke) 17,8; 8. A. Gergolet (Ronke) 17,1. JUNIORKE 1. D. Makuc (Župančič) 26,4; (*) L. Cingerli (Župančič) 24,3; 2. T. Vižintin (Župančič) 23,5; 3. A. Ma-relli (Ronke) 22,4; 4. M. De Carlo (Roli S. Marco) 21,6; 5. M. Lenti (Roli S- Marco) 21,1; 6. I. Lah (N. Gorica) 20,4. (*) Tekmovali so izven konkurence. KONČNA LESTVICA 1. Oton Župančič Štandrež 2. Roli S. Marco Pordenon 3. Ronke 4. Polet Opčine 5. Nova Gorica Rudi Pavšič NAMIZNI TENIS NA MLADINSKEM EP Tudi krasovka S. Dol jak v državni reprezentanci Iz Bočna, kjer je že teden dni na skupnih pripravah z Italijansko namiznoteniško reprezentanco, je prišlo tudi uradno sporočilo. Mlado Krasovo igralko Sonjo Doljak so namreč uradno vključili na spisek reprezentantk, ki bodo od 2. do 9. avgusta branile barve Italije na evropskem mladinskem prvenstvu na Češkoslovaškem. Poleg Doljakove je tehnično vodstvo izbralo še absolutno državno prvakinjo Tržačanko Marino Cergol, za še preostalo razpoložljivo mesto pa se potegujeta Mauriello In Masla. B. S. AVTOMOBILIZEM FORMULA 2 ZA EP Boutsen najhitrejši PERGUSA (Sicilija) - V tem kraju je bilo na sporedu tekmovanje za evropsko prvenstvo »formula 2». Na prvo mesto se je uvrstil Thierry Boutsen. ki je sedaj na prvem mestu skupne lestvice. Šved E je Elgh, ki je dotlej vodil na skupni lestvici, se je na tej dirki uvrstil zelo slabo, tako da je sedaj drugi, s tremi točkami zaostanka za Boutsenom. Dirka se je začela z zamudo, ker je takoj po prvem startu prišlo do hujšega incidenta. Najhuje jo je skupil televizijski operater neke zasebne televizijske postaje, kateremu so ugotovili zlom obeh rok. na stezi. Presenetil je sicer tudi Kosmač s časom 18'27”6, medtem ko je bil med amaterji boljši Milano s solidnim časom 19’23”0. njegov klubski tovariš \Veber pa je končal tek v času 21’12”0. Ob koncu ne smemo še mimo uspeha lonjerskega društva na končni društveni lestvici, ki .je obsegala vsa tekmovanja, ki so se skozi ves teden vrstila v raznih kategorijah teka ter hoje. Adria je osvojila 4. mesto za »velesilami*, kot so Marathon. S. Giacomo ter CSI Cividin, medtem ko so se za njo uvrstila še štiri društva med katerimi so ITC Tržič, Atletica Gorica, FFOO Padova ter SAAT. R. F. ATLETIKA Nehemiah 13"00 SYRACUSE (New Yark) — V tem kraju je v teku »Festival športov*. V nedeljo je bila na sporedu atletika. Renaldo Nehemiah je v teku na 110 m z ovirami izenačil svetovni rekord (13”00). ki ga ie sam postavil pred dvema letoma. Vsekakor .je bil ves njegov trud zaman. kajti odličnega rezultata ne bodo uradno priznali zaradi premočnega vetra. OBVESTILO SK Devin bo imel v petek, 31. t.m., ob 20. uri in ob 20.30 v drugem sk icaaju 7. redni občni zbor. DNEVNI RED 1. Izvolitev predsedstva 2. Predsedniško po. očilo 3. Tajniško poročilo 4. Blagajniško poročilo 5. Razrešnica staremu odboru 6. Diskusija 7. Izvolitev novega odbora Občni zbor bo na sedežu v Praprotu, štev. 21. Vabljeni člani, prijatelji in simpatizerji. NOVA TBEOVINA, KI NUDI VSE ZA NAVTIKO IN PROSTI ČAS TEL. (040) 208700 SESLJAN 59/1 Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 8. PP 559 Tel. (040) 7940 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 28. julija 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADlT» DZS 61000 tlubljanfl Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul ®šlr, 1 st., viš. 43 rnml 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300, sožalju 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tisk« ^ ZTT Trst lian italijanska Svež« časopisnih založnikov FIEG %i m§Fipyi fiati.* fm. ' m« :3 PO POROČANJU MARSEJSKEGA KOMUNISTIČNEGA GLASILA Framasonska loža P 2 oskrbovala italijanske teroriste z orožjem? Pošiljke naj bi organizirala v sodelovanju s podobno francosko organizacijo, ki jo je podpirala golistična «zasebna policija» SAC - Povezava s pokolom v Auriolu MARSEILLE — Je framasonska loža P2, v sodelovanju s podobno skrivno organizacijo, ki deluje v Franciji, oskrbovala italijanske skrajnodesničarske in skrajnolevi-čarske prevratniške skupine — med katerimi naj bi bile tudi rdeče brigade — z orožjem, ki je prihajalo preko ustaljenih tajnih kanalov iz Turčije? To trdi marsejsko komunistično glasilo «Marseillaise», ko obravnava primer skrivnostnega in krvoločnega pokola v Aurioiu — mestu, ki je le kakih trideset kilometrov oddaljeno od znanega francoskega pristanišča — v katerem je komandos petih oseb na zverinski način — z noži in s palicami — ubil policijskega komisarja, 41-let-nega Jacquesa Massiea, njegovo ženo, osemletnega sina, ženine starše in sestrinega prijatelja ter skril njihova trupla. Divji pokol je presunil vso francosko javnost, še bolj pa so presenetili Francoze zapleti, ki so prišli na dan med preiskavo, ki se sicer še ni končala. Nekaj dni po pokolu, ki je bil storjen prejšnji torek, je policija aretirala nekega učitelja, 31-letnega Jeana Bruna Finochiettija, ki je priznal umor policista, omogočil najdbo njegovega trupla — ostale žrtve pa še vedno vztrajno iščejo — in ovadil tudi ostale štiri člane tolpe, ki je zagrešila večkratne umore. Do največjega presenečenja pa je prišla v soboto, ko je policija priprla — in nato pripor spremenila v arest zaradi namernega umora in ugrabitve — generalnega tajnika SAC (organizacija za civilno akcijo) Pierra Debizeta. Gre za organizacijo, ki so jo ustanovili leta 1958 proti alžirskim rodoljubom in teroristom OAS in se je nato z leti spremenila v pravo «zasebno policijo* golistov ter ohranila moč in vpliv vse do nastopa socialističnega predsednika Mitterranda. Levičarske sile so se namreč vedno zavzemale za njeno razpustitev, ker je bila v bistvu neustavna in je podpirala reakcijo in skrajno desnico. Prav zato je notranji minister Def-fere uvedel temeljito preiskavo, ki naj bi razkrila njeno ilegalno dejavnost. Policija je kmalu ugotovila, da so vsi člani morilskega komandosa, pa tudi prva žrtev njihovega ♦podviga*, komisar Massie pripadniki S AC. Na osnovi tega presenetljivega odkritja so tudi razvozlali nagib, ki je privedel do tako surovega zločina. SAC je hotela za zmeraj zašiti usta Massieu, ki je bil blagajničar organizacije in si je baje prisvojil mnogo denarja, ki je bil sicer namenjen finansiranju njene dejavnosti. Šlo je v bistvu za maščevanje, ki pa se je spremenilo v pokol zaradi nepredvidene prisotnosti nevarnih prič, ki jih je bilo treba na neki način ♦odstraniti*. Vest o aretaciji tako velike «ri-be», kot je Debizet in dejstvo, da policija sumi, da je le ta mandatar ostudnega pokola, sta sprožili val polemik, da je v afero moral poseči tudi sam prvi minister Mau-roy, ki je obljubil, da bo preiskava «šla do konca* in odkrila, ali se «na drugem koncu klobčiča nahaja še kakšna vidna osebnost*. Politična razsežnost afere je lahko neizmerna in to ne le zato, ker je bila SAC že itak na slabem glasu v Franciji temveč tudi. ker je bila tesno povezana z vladnimi krogi, vključno z Giscardovo državno upravo. Novo gorivo na že samo po sebi «eksplozivno» afero dodaja tako tudi krajevno glasilo KPF ♦Marseillaise*, ki piše, da je ne ka francoska desničarska framasonska organizacija «Les Tem pliers* — ki pa jo je dejansko u-stanovila SAC —, v katero je bil včlanjen sam Massie, pripravila skupno z Gellijevo ložo P2 pošiljko orožja v Italijo v vrednosti 5 mi lijonov in pol frankov. Sklicujoč se na izjave enega izmed prekupčevalcev orožje, marsejski list poroča, da je orožje skoraj po naključju prišlo v roke tudi rdečim brigadam. Komunistično glasilo pi še tudi, da so orožje raztovarjali na italijanski plaži, blizu neke kemijske tovarne, čigar čuvaje so podkupili. Pošiljke orožja v Italijo naj bi se začele že pred desetimi leti. ko so se raznobarvne teroristične organizacije brutalno pojavile na italijanskem polotoku. Komisar Jacques Massie pa naj bi bil žrtev lastne pohlepnosti. Kaže namreč, da je ves denar zadnje pošiljke spravil v žep. Ni dvoma, da je bila naloga komandosa, ki ga je ubil. tudi ta, da denar vrne pravemu lastniku, golistični organiza-ziji SAC. Spodletela zarota CIA proti Gedafiju NEW YORK — Ameriški tednik Newsweek piše v svoji zadnji številki o obširni in dragi operaciji, katere namen je bil strmoglaviti libijskega voditelja Gedafija. Kot kaže. je bil odstop enega voditeljev CIA Maxa Hugela v začetku julija, tesno povezan s to operaci-1 ponovno izbruhnili rasni izgredi, ki jo, za katero .je CIA zahtevala od pa so imeli manjši obseg kot po-posebne parlamentarne komisije ve- dobni neredi v začetku tega mese- lika denarna sredstva. Govor .je bil o definitivnem strmoglavljenju Gedafiju, kar pomeni v žargonu ameriške vohunske agencije v bistvu uboj. Operacija pa bi morala potekati postopno. Za četi bi se morala z obrekovalno kampanjo v tisku, z oblikovanjem ilegalne libijske vlade, v katero bi morali stopiti nekateri Libijci, ki živijo v tujini, končno pa bi morali uprizoriti gverilske akcije. Vse tarna komisija protestirala pri Beli hiši in ni dala svojega privoljenja. ca. Ranjeni sta bili le dve osebi, oplenili so šest trgovin, niso pa zažgali nobenega poslopja. Belise kmalu neodvisen LONDON — Belise, zadnja britanska kolonija v Latinski Ameriki, bo postala neodvisna in suverena dr- ___ _________ _________ ______ žava 21. septembra letošnjega leta. je šlo po vodi, ker je parlamen- Dogovor v tem smislu so dosegli na pogovorih med belise.jskim pre-mierom Georgem Friceom in odgovornim za Latinsko Ameriko pri britanskem zunanjem ministrstvu Nicholasom Ridleyem. Britanske čete bodo ostale v Beliseju samo še nekaj mesecev po proglasitvi neodvisnosti. Izgredi v Liverpoolu LONDON — Predsinočnjim so v mestni četrti Toxteth v Liverpoolu iiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiimiiiiimiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHimnin Gneča na avtocestah Približujemo se višku dopustniške sezone, veča se promet proti južni Italiji. Pogled na vhodu na avtocesto pri Milanu (Telefoto AP) PRIMORSKE VESTI Delavci zavračajo povezavo med obrati Cimosa in Tomosa Cimos v hudi krizi nelikvidnosti, ki se bo najbrž še stopnjevala KOPER — Delavci Cimosa in Tomosa, zlasti pa delavci tozdov v Senožečah in Buzetu (ob podpori tamkajšnjih družbenopolitičnih skupnosti) zaenkrat niso pripravljeni sprejeti programske m samoupravne povezave njihovih dneh podjetij. S tem je program za skupno sanacijo, ne pa za sanacijo Cimosa s Tomosom ali pa Tomosa s Cimosom, kot nekateri zmotno razumejo, zadeve dveh bolnikov slovenske motorne industrije, padel v vodo. Oblikuje pa se nov program, s katerim so se danes seznanili delegati koprske občinske skupščine in se seznanili š prizadevanji odgovornih v Cimosu in' tildi drugih, ki se ukvarjajo s to problematiko. Osnova je, da bi moral Cimos v sedanji organiziranosti, seveda brez šempetrskega TOZD, še naprej obstajati in razvijati, kooperacijo s francoskim Citroenom. Neposredno in posredno je na sodelovanje s Cimosom (letno povprečno izvozijo francoskemu partnerju za okroglih dvesto milijonov dinarjev proizvo dov) vezanih med pet ir. šest tisoč delavcev. Za izvožene dele bi potem uvozili določeno število Citroe-novih avtomobilov (od 4 do 6 tiscč) kot dopolnilni asortiman oz. ponudbo na jugoslovanskem avtomobilskem tržišču. Da bi ta program, ki je kot trdijo strokovnjaki, lahko rentabilen, speljali, pa je nujno, da se Cimos obrani kot delovna organizacija, tozdi ne smejo delovati vsak zase, in delovna organizacija naj bi dobila svojo programsko in razvojno funkcijo in seveda vse tiste pravice, ki izhajajo iz zakona c združenem delu, pa jih dcslej niso imeli oz. uresničevali zaradi neurejenih odnosov med Cimosom in sovlagatelji. ne najbolje urejenih notranjih odnosov in pa odnosov med družbeno-političnimi skupnostmi, v katerih ima Cimos svo.je temeljne organizacije. V Cimosu naj bi torej še naprej delali za izvoz, za kooperacijo s Citroenom, ker pa b’ bile za to delo zmogljivosti dveh najpomembnejših IzVožnlkOv tozdov v Senožečah in Buzetu izkoriščene le 50-odstotno, pa .je treba te izkoristiti še za druge proizvodne programe. Ker so v omenjenih tozdih ocenili, da jim Tomosovi programi ne ustrezajo na.jbol.je, so se začeli nagibati h kooperaciji s Tamom Bu-zečani in Agrosom Senožečam, ki da imata zanimivejše in bolj sigurne programe. Koprski proizvodni TOZD pa nekaj že dela za kamniški Vutoc in naj bi sodelovanje še naprej razvijal. Razvijal pa naj bi tudi sodelovanje s Tomosom, za to sodelovanje so vrata še vedno odprta. Delegati koprske skupščine so danes izvedeli tudi. da je francoski partner pripravljen odpovedati se Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Zmaga Italijanke v Manili svojemu sovlagateljskemu deležu, gre za okrog 90 milijonov dinarjev, da pa trenutno potekajo pogovori kako bi lahko razrešili problem so-vlagateljskega deleža šempetrske Iskre in koprskega Tomosa. Gre tudi za okrog 90 milijonov dinarjev. Ena varianta je, težko jo bo uresničiti, da bi se ta dva tudi odpovedala temu deležu, druga pa, da bi ta delež Cimos kot kredit vračal sovlagateljem. Seveda to ni edini trenutni problem, Cimos namreč močno tare tudi nelikvidnost iz meseca v mesec si komajda zagotovijo plačilo osebnih dohodkov, dokler pa ne bo dokončno in celovito razrešen problem v zvezi z go riškim tozdom, jim bo bržkone primanjkovalo tudi precej obratnih sredstev. Da bi lahko nemoteno delali, bi zdaj potrebovali okrog 200 milijonov dinarjev. Če drugače ne, vsaj kot premostitev, dokler se ne razreši problem v Gorici. DUŠAN GRČA 18-letna Monica Ronzoni si je v Manili prislužila naslov «miss najlepša svetovna mladinka* (Telefoto AP) ♦HiiimtiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiimiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiinoiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiitiiiiiitiiiimiiiitiiiiiiiiMiimiiiiiiiiHHiiiiiiiiMiittiniiiiiiiiiiiiitifiiiinTiiiioi14* PO SOBOTNEM SRHLJIVEM ZLOČINU PRI VflLMONTONEJU Dvojna preiskava o umoru rimskega zdravnika Mottole Bil je sodni zdravstveni izvedenec in zdravnik zapora