Pogovor z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem, ki bo jutri popoldne na obisku v Trstu /4 Na doberdobski šoli so kulturni praznik posvetili drugačnosti UDC bo šla sama na parlamentarne volitve, Pier Ferdinando Casini bo njen premierski kandidat 23/^ Primorski NEDELJA, 17. FEBRUARJA 2008 Št. 41 (19.131) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Pravica, ki je obenem krivica Dušan Udovič Čeprav je bil datum razglasitve neodvisnosti Kosova v zadnjih mesecih že nekajkrat odložen, vse kaže, da bo današnji dan z izrednim zasedanjem kosovskega parlamenta res odločilen. Naposled prihaja do neizbežnega zaključka, do katerega je pripeljalo dvajset let tolikšnega zaostrovanja nacionalističnih strasti, da drugačne rešitve ni videti. Nihče je ne vidi. Nepopustljivost, tako Albancev kot Srbov, ni omogočila kompromisa niti s posredovanjem mednarodnih dejavnikov, tako neodvisnost postaja hkrati pravica in krivica. Srbija objektivno zopet plačuje visoko ceno. Ni Srba, ki bi bil pripravljen ravnodušno sprejeti to odločitev, Kosovo imajo v genih, tako kot muslimani Meko. Najvišjo ceno plačuje Srbija za Miloševičevo politiko grobega zatiranja avtonomije Kosova, ki je pred dvajsetimi leti delovalo kot detonator in pospeševalec krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Tako se tragična zgodba za svoje zadnje dejanje na nek način skoraj simbolno vrača k začetku. Enako kot evforija kosovskih Albancev so ta trenutek razumljive skrbi vseh, ki vidijo v razglasitvi neodvisnosti Kosova spodbudo za druga žarišča napetosti, naj si bo v Bosni, na Kavkazu, vBaskiji in drugod. Upravičen je strah, da po vsem, kar se je že zgodilo, namesto besed spet spregovori orožje. Mednarodna skupnost, sploh pa Evropa, je namreč ravno pri razpadu Jugoslavije pokazala vse svoje nedorečenosti in vprašanje je, koliko je danes na boljšem. Vzporedno z osamosvojitvijo prihaja na Kosovo največja civilna misija v zgodovini Evrope, kar vendarle daje upati v pozivno rešitev. priština - Sklep je napovedan na popoldanskem plenarnem zasedanju skupščine Kosovski parlament odloča o neodvisnosti EU pošilja na Kosovo civilno misijo EULEX - Beograd: to je okupacija V pričakovanju na današnjo odločitev kosovske skupščine so ljudje v Prištini in drugih mestih razobesili na tisoče zastav z dvoglavim orlom na rdečem polju ansa PRIŠTINA - Kosovski parlament naj bi po napovedih sprejel sklep o neodvisnosti danes na plenarnem zasedanju ob 15. uri. To je včeraj potrdil tudi predsednik vlade Has-him Thaci. Evropska unija pa je včeraj sprejela odločitev o civilni misiji za Kosovo, ki je največja v zgodovini Evrope doslej. V Beogradu so odločitev unije sprejeli z ogorčenjem. Srbski minister za Kosovo Slobodan Sa-mardžic je dejal, da gre za sramotno odločitev, vodja kosovskih Srbov Milan Ivanovic pa je poudaril, da je misija EU oblika okupacije Kosova. Na 23. strani Trst se je poslovil od Roberta Damianija Na 4. strani Na goriških šolah je kitajščina privlačnejša od slovenščine Na 10. strani Strankarsko nevezani I «V • • • V V • I levičarji iščejo skupne poti pod mavričnim znamenjem Na 12. strani Zadružna kraška banka bo predstavila bilanco družbenega učinka Na 6. strani dežela - Povezava z Demokrati SSk na deželne volitve s simbolom lipove vejice TRST - Slovenska skupnost in Demokratska stranka sta tik pred pod pi som vo lil ne ga do go vo ra. Na tej os no vi bo Slo ven ska skup nost na deželnih volitvah 13. in 14. apri la so de lo va la s svo jim tra di ci -o nal nim sim bo lom li po ve ve ji ce in to v povezavi z Demokratsko stranko. Za deželni mandat potrebuje stranka najmanj en odstotek glasov na deželni ravni. Tajnik Damijan Terpin pravi, da je vodstvo s to odločitvijo spoštovalo voljo pristojnih strankinih te les, ki so se ved no do sled no za -vze ma la za sa mo stoj ni nas top, če - prav v sklopu povezave z večjo stranko. Obstajala je tudi možnost, da bi SSk imela svoje kandidate na li stah DS. V tem pri me ru bi se za de žel ni man dat naj brž po te go va li Mara Černic in Fulvia Premolin. Prva na Goriškem, dolinska županja pa v tržaški pokrajini. Ta možnost sedaj odpade, čeprav Terpin napoveduje presenečenja pri kan-di da turah. SSk bo v pri hod njih dneh na -pela vse sile za zbiranje 1500 pod-pi sov vo lilk in vo lil cev tr žaš ke, go -riške in videmske pokrajine. Na 2. strani demokrati Podpora Budinu NABREŽINA - Slovenska komponenta Demokratske stranke se zavzema za ponovno kandidaturo Miloša Budina na aprilskih političnih volitvah. Tamara Blaži-na je po ve da la, da sploh ne raz -mišlja o kandidaturi za Rim in da bi rada spet kandidirala za deželni parlament. Za to se zavzema tu di Igor Do lenc. O tem so govorili na srečanju v Nabrežini, na katerem so sodelovali slovenski zastopniki DS iz tr žaš ke, go riš ke in vi dem ske po -krajine. Na 2. strani Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com Proseška postaja 29/F - Zgonik Tel. 040.225035 Mob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it 2 Nedelja, 17. februarja 2008 ALPE-JADRAN / politika - Priprave na aprilske deželne volitve SSk na volitve s svojim simbolom Na obzorju dogovor z Demokrati Stranka bo morala zbrati po 500 podpisov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem TRST - Slovenska skupnost bo na deželnih volitvah sodelovala s svojim tradicionalnim simbolom v povezavi z Demokratsko stranko. Dogovor je dejansko sklenjen, v prihodnjih dneh in morda celo urah ga bosta podpisala deželna tajnika obeh strank, Damijan Terpin in Bruno Zvech. Za mandat v deželnem parlamentu mora SSk 13. in 14. aprila dobiti najmanj en odstotek glasov. Koliko to znaša v absolutnih številkah bo odvisno od volilne udeležbe (t.i. kvo-ruma) na deželni ravni. Slo ven ska skup nost se je vse od odobritve novega deželnega zakona (v njem je tudi člen za olajšano izvolitev predstavnika etnične stranke) zavzemala za samostojni nastop v povezavi z večjo stranko. Čeprav so se njeni predstavniki pogovarjali z različnimi strankami, je takoj kazalo, da bo njen privilegirani sogovornik Demokratska stranka. To tudi spričo dogovora med SSk in Marjetico, ki je v obo jes tran sko ko rist ob ro dil us pe he Damijan Terpin arhiv na številnih volilnih preizkušnjah na Tržaškem in Goriškem. Ko je bil dosežen okvirni volil-no-politični dogovor z demokrati je bila v igri tudi možnost, da bi kandi-da ti SSk di rekt no nas to pa li na li stah Demokratske stranke v tržaškem in volilnem okrožju. V tem primeru se je govorilo o možnih kandidaturah Mare Černic v Gorici in Fulvie Premo lin v Trstu. Ta mož nost pa je se -daj od pad la. Ob samostojnem nastopu bodo za SSk bistveni glasovi in ne preferen- Bruno Zvech kroma ce posameznim kandidatom. Terpin noče anticipirati sestav kandidatnih list, glede imen pa napoveduje presenečenja. Bolj kot sestava list v tem trenutku voditelje SSk skrbi zbiranje pod pi sov za pred lo ži tev sim bo la in kandidatur. Zakon določa najmanj 500 podpisov v tržaškem, goriškem in videmskem okrožju, kar pomeni, da SSk za so de lo va nje na april skih vo lit -vah potrebuje vsaj 1500 podpisov vo-lilk in vo lil cev. Slovensko skupnost so doslej v deželnem parlamentu zastopali Jože Škerk, Drago Štoka, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar in prezgodaj preminuli Mirko Špacapan. Škerk, Štoka in Brezigar so bili izvoljeni s simbolom lipove vejice, Jevnikar pa je nadomestil Brezigarja, ki je odstopil iz deželnega sveta. SSk je leta 1993, kljub viso ke mu šte vi lu gla sov, iz pad la iz de -želne skupščine, ista usoda pa jo je doletela pet let kasneje, kljub lepemu šte vi lu oseb nih pre fe renc, ki jih na sredinski volilni listi takrat dobil Jev-ni kar. Slo ven ska skup nost se je po de -setletni odsotnosti spet vrnila v deželni parlament na volitvah 2003. Deželni poslanec je postal Mirko Špacapan, ki je bil izvoljen na predsedniškem seznamu Riccarda Illyja, ob tem pa je tudi kandidiral na listi Marjetice v tržaški in goriški pokrajini. Trpka usoda, ki je doletela Špacapana, je lanskega novembra prispevala, da je SSk znova ostala brez deželnega mandata, za katerega se bo, kot rečeno, spet potegovala 13. in 14. aprila. benečija SSO podpira center v Špetru ČEDAD - Na seji izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij sta bili v ospredju vprašanje šolskih organov slovenskega učnega osebja in potreba po političnem reševanju te zadeve. Med najbolj žgočimi obravnavanimi točkami sodi vprašanje dvojezičnih okenc ter zaposlitev osebja na določen čas, ki novi finančni zakon postavlja v protislovju s cilji in možnosti, k jih predvideva izvajanje okvirnega zaščitnega zakona 482. Ob tem so odborniki z zadovoljstvom pozdravili odprtje slovenskega okenca na goriški prefekturi in, v pred božičnem času, na tržaški prefekturi. SSO je potrdil podporo ustanovitvi večnamenskega centra v Špetru, predsednik Drago Štoka pa je seznanil odbornike z bogatim programom seminarja »Gospodarstvo v našem prostoru«, napovedan za v petek 22.2. v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. GLAVNA DIREKCIJA ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI - TRST Služba za podporo in promocijo turističnega sektorja OBVESTILO 0 OBJAVI RAZPISOV - UČITELJI SMUČANJA Obveščamo, da z odobritvijo razpisov, sprejetih z odlokom št. 189/PR0D/TUR z dne 18. januarja 2008 Glavne direkcije za proizvodne dejavnosti, so odprti roki za predstavitev prošenj, za leto 2008, za prijavo sodelovanja na sposobnostno-praktlčnem preizkusu znanja. Slednji omogoča sprejem na_ poklicno Izobraževalni tečaj (teorija-praksa) za pridobitev habilitacije »UČITELJA SMUČANJA« v naslednjih disciplinah: a) učitelj smučanja - disciplina smučarski tek in telemark; b) učitelj smučanja - disciplina deskanje; c) učitelj smučanja - alpske discipline. Razpisi so bili objavljeni v deželnem Uradnem listu FJK (B.U.R.) št. 5 z dne 30. januarja 2008. Obenem obveščamo tudi, da roki za vložitve prošenj Imajo različne zapadlosti glede na disciplino: • disciplina smučarskega teka in telemarka - 29. februarja 2008; • disciplina deskanja - 7. marca 2008 • alpske discipline-14. marca 2008. Omenjeni tečaji za poklicno dejavnost »UČITELJA SMUČANJA« so organizirani v sodelovanju z Deželnim kolegijem učiteljev smučanja Furlanije Julijske krajine. Za podrobnejše informacije lahko obiščete uradno spletno stran dežele: www.regione.fvg.lt pod sekcijo »bandi e avvlsi della Reglone«, kjer dobite tudi fakslmile sprejemnih prošenj za vsako disciplino s prilogami. DIREKTOR SLUŽBE _(dr. Terzo UNTERVVEGER-VIAIMI) SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Gospodarstvo v našem prostoru Seminar Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica Petek, 22. februar 2008 15.00-19.00 GOSPODARSTVO V NAŠEM PROSTORU 15.00 Drago Štoka Pozdrav in uvod 15.15 Hadrijan Corsi Razvoj in perspektive zamejskega gospodarstva 15.40 EdiKraus Zamejsko gospodarstvo in mešane naložbe v Sloveniji Razprava 16.30- 16.45 Kratek odmor 16.45 Klavdij Brajnik Vloga finančnih zavodov 17.00 Boris Siega Odnos krovnih organizacij do gospodarstva. Vloga SDGZ Razprava 18.00- 18.15 Kratek odmor 18.15 Marko Pisani Čezmejne možnosti 18.30 Fabio Pahor Formacija mladih gospodarstvenikov Razprava 19.15 Povzetek in zaključek 19.30 Pogostitev volitve - Seja v Nabrežini Slovenci v DS podpirajo Budina NABREŽINA - Slovenci Demokratske stranke podpirajo kandidaturo Miloša Budina na aprilskih parlamentarnih volitvah. Kot pravi Štefan Čok, član deželnega vodstva DS, je sta liš če v pod po ro Bu di no vi kandidaturi prodrlo soglasno. Budin je kot podtajnik v italijanski vladi veliko naredil za deželno skupnost, slovensko manjšino in za dobrososed-ske odnose s Slovenijo, zato si zasluži kandidaturo, so na srečanju v Nabrežini dejali slovenski predstavniki v tržaški, goriški in videmski skup-šči ni DS. Na seji so v glavnem govorili o političnih volitvah, omenili pa so tudi deželne, ki bodo, kot znano, 13. in 14. apri la is to čas no s par la men tar -nimi. Postopki za deželne kandidature nekoliko zamujajo, zato bo slovenska komponenta DS to vprašanje poglobila, ko bodo pristojni strankini organi evidentirali možne kandidate. V igri sta dosedanja deželna svetnika Tamara Blažina (potrdila je, da sploh ne razmišlja o parlamentarni kandidaturi) in Igor Dolenc. Kot nam je po ve dal Čok, so v Nabrežini govorili tudi o napovedanem volilnem sporazumu med demokrati in Slovensko skupnostjo. »Slovenci v DS pozdravljamo ta dogovor in želimo, da to ne bi bila zgolj volilna povezava, temveč tudi združitev okoli nekaterih skupnih programskih smernic in vrednot,« meni Čok. rohnf jiitonpml FflLilL VIHUU GJUUL GLAVNA DIREKCIJA ZA KMETIJSKE, NARAVNE, GOZDNE VIRE IN GORSKE PREDELE Program razvoja podeželja (PSR) 2007-2013 Dežele Furlanije Julijske krajine je bil odobren s sklepom Evropske komisije C (2007) 5715 dne 20. novembra 2007 in objavljen na 1. redni prilogi št. 35 z dne 21. decembra 2007 priloženi Deželnemu Uradnemu listu (BUR) št. 51 z dne 19. decembra 2007. Dokument je na voljo na spletni strani http://reqione.fva.it pod sekcijo "economia e impresa", področje "agricoltura" in na spletni strani ministrstva http://www.politicheaqricole.it pod sekcijo "sviluppo rurale", področje "programmi 2007-2013". Program razvoja podeželja 2007-2013 je programski dokument namenjen podpori za razvoj podeželja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (FEASR). Razčlenjen je na 4 osi, ki se nanašajo na specifične cilje: • Os 1: izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva: • Os 2: izboljšanje okolja in podeželja; • Os 3: kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželske gospodarske dejavnosti • 0s4: leader Aktiviranih je 27 ukrepov dodatno porazdeljenih v akcije in posege, ki so namenjeni strukturnemu izboljšanju kmetijskih in gozdarskih podjetij, generacijskim zamenjavam, izboljšanju kvalitete proizvodov, proizvodnih infrastruktur, podjetniih in profesionalnih sposobnosti, vzdrževanju dejavnosti v goratih predelih, širjenju postopkov v kmetijskem okolju, razvoju uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo energije, diverzifikaciji dohodkov na podeželju, okrepitvi družbenega kapitala in sposobnosti upravljanja krajevnih razvojnih procesov. Skupna javna finančna dotacija programa znaša 247.211.363 evrov (od katerih evropski delež 108.773.000,00 evrov); celotna finančna naložba, ki vključuje tudi privatni delež, bo torej znašala približno 477.000.000 evrov. OBVESTILO o ukrepu 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij Mladi, ki so prevzeli kmetije v obdobju med 01.01.2007 in datumom objave PSR-ja (ki ga je odobrila Evropska komisija) na BUR, morajo sporočiti Pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom prevzem v roku 3 mesecev od datuma objave, oziroma do 21. marca 2008. Slednji bodo imeli pravico do podpore za prevzem ob upoštevanju predvidenih pogojev specifičnega ukrepa in deželnih izvršilnih ukrepov ob upoštevanju finančnih razpoložljivosti. Organ upravljanja PSR-ja 2007-2013: dr. Marina Bortotto manjšine SSk izraža solidarnost Furlanom TRST - Slo ven ska skup nost ob -žaluje odločitev rimske vlade v odstopu, da se preko pritožbe na ustavno sodišče zoperstavi deželnemu zakonu za furlansko manjšino. SSk smatra tako dejanje za nepotrebno vmešavanje v deželni okvir, ki je tak zakon potreboval ter se, na podlagi velikega konsenza na teritoriju, odločil zanj. Slovenska skupnost je od vsega začetka podpirala ta zakon, še posebno, ko je bil v deželnem svetu še prisoten pokojni Mirko Špacapan. Pri tem SSk poudarja, da je s tem zakonom dežele FJK tudi celotna državna skupnost pridobila na ovrednotenju njenega družbenega tkiva in kulturne ter jezikovne različnosti. »Odločitev rimske vlade, ki je neumestna, tudi zaradi dejstva, da je v odstopu in so v pripravi volitve, pa zbuja zaskrbljenost. Znotraj levo-sredinskega zavezništva nismo bili vajeni takih pristopov. Žal pa se moramo še en krat so o či ti z ne ra zum ni mi potezami, ki jih izvajajo ministrica Linda Lanzillotta in še posebej poslanec Alessandro Maran, ki glede na to, da izhaja in goriške pokrajine, daje celotnemu aspektu še bolj žalosten okvir. Bitke proti večjezičnemu nazivi de že le FJK in pro ti za ko nu, ki šči ti in ovrednoti avtohtono jezikovno skupnost, kakršna je furlanska, so skregane s ča som, v ka te rem ži vi mo.« Slo -venci v Italiji vemo, kaj pomeni biti brez priznanih temeljnih pravic, zato SSk izraža vso solidarnost furlanski jezikovni skupnosti, ki doživlja v teh dneh nepravično zoperstavljanje, na podlagi razlogov, ki nimajo vsebinskih temeljev in tudi ne spadajo v politično levo-sredinsko tradicijo, glede po zor nos ti do raz lič nih kul tur in je -zikov. Slovenska skupnost se strinja s stališčem in prizadevanji deželnega predsednika Riccarda Illyja, ki je stopil v bran deželnemu zakonu in furlanske skupnosti. Stranka v tiskovnem sporočilu ceni predsednikovo odprtost do priznavanja jezikovnih pravic furlanske skupnosti, ki je pomemben družbeni dejavnik v naši deželi. Samo s pravilnim in pravnim ovrednotenjem različnosti, v prvi vrsti, narodnih in jezikovnih, bo lahko družbeni naše dežele razvoj uravnovešen in pravičen, meni Slovenska skup nost. Ponudbe veljajo do 27. februarja 2008 pot do ugod n^sfi V VESOLJU monfalcone/trzic (go) - Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 - ponedeljek 14.30 - 20.30, od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. februarja 2008 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it ob jutrišnjem obisku - Pogovor z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem »Ljudje ob nekdanji meji pokažimo, da znamo živeti skupaj« Podpora načrtu o evroregiji, toda njeno glavno mesto mora biti Ljubljana Ljubljanski župan Zoran Jankovič bo v ponedeljek gost tržaškega kolege Roberta Dipiazze, z njegovim obiskom pa se obnavlja stik med mestnima upravama, ki je bil prekinjen vse od časa Illyjevega župano-vanja, ko je bil prvi mož Ljubljane sedanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Potem je oblast v Trstu prevzela desnica, interes za odpiranje do Slovenije in njenega glavnega mesta je zamrl. Vse do lanske dokončne odprave meje, ko je Dipiazza vztrajal pri ponovni vzpostavitvi stika z Ljubljano, četudi njegovi desničarski zavezniki niso kazali velikega navdušenja. Tržaški župan je realistično ocenil, da bi bil po odpravi mejnih pregrad pravi anahronizem, če Trst in Ljubljana ne bi iskala novih poti sodelovanja. Tako je odšel na obisk v Ljubljano, v ponedeljek pa bo sam gostitelj. Ob tej priložnosti smo ljubljanskemu županu Zoranu Jankovicu postavili nekaj vprašanj. Gospod župan, Kakšen je program vašega obiska v Trstu in kaj od njega pričakujete? Srečal se bom z županom Robertom Dipiazzo in predsednikom deželne uprave Riccardom Illyjem, na programu pa je tudi srečanje s predstavniki Slovenske narodne skupnosti na Tržaškem. Dipiazza je že bil pri nas, tako da jaz obisk vračam. Prvi cilj obiska je, da si izmenjamo izkušnje, pomembno je vedeti, kakšne so značilnosti komunalnih in drugih storitev. Mislim na to, kar ima Trst urejeno tudi z nekaterimi drugimi mesti na principu partnerstva in tu je gotovo možno najti skupen interes, to, kaj je lahko za nas zanimivo. Obisk je tudi sporočilo, da smo dejansko odprti za sodelovanje. Vsakršne nestrpnosti iz preteklosti je treba premostiti.« Prihajate iz poslovnega sveta, a vseeno bi omenil Cankarja, ki je nekoč dejal, da če je Ljubljana srce slovenstva, predstavlja Trst njegova pljuča? Se vam zdi, da je še kaj tega ostalo? Danes bi sam celo rekel, da je Ljubljana lahko srce cele regije, pri čemer ne mislim le na Trst, ampak tudi na široko območje severovzhodne Italije. Prihodnost tega območja je v veliki meri odvisna od povezave med lukami Koper, Trst in tudi Reka. To bi moral biti sistem severnega Jadrana, ki je lahko konkurenčen močnim pristaniškim sistemom severne Evrope. Te luke bi se morale s svojimi storitvami dopolnjevati med seboj, to je treba absolutno podpirati. Vsaka zase pomeni premalo, na svetovnem trgu pa bi lahko nastopali kot regija. Res je, da je bila Luka Koper že prisotna v Trstu, a niso dolgo prenašali te prisotnosti. Res, na žalost to ni bila dobra izkušnja. Ampak vsi se morajo soočati z globalno ekonomijo, kjer je vse bolj pomembno sodelovanje. To bodo prej ali slej spoznali vsi, alternativ praktično ni. Trst in Ljubljana sta na razdalji manj kot ene ure avtomobilske vožnje, a se že dolgo praktično ignorirata. Zakaj? Verjetno je kar precej vzrokov, zakaj v preteklosti ni bilo dobro, mislim pa, da je treba gledati v prihodnost in iskati višje oblike sodelovanja. In prav to je namen obiska, da se vidi, da nam ni odveč povezava s Trstom. Čeprav v principu želim vzpostaviti sodelovanje z Rimom in širše z glavnimi mesti. Zato bo maja v Ljubljani konferenca županov glavnih mest Evropske unije, pa tudi iz držav pristopnic in nekdanje Jugoslavije. Lansko leto je bil v Ljubljani načrtovan obisk rimskega župana Veltro-nija, pa so ga volitve prehitele. V Mestni hiši smo gostili tudi milansko županjo Morat-tijevo. Pri tem je Trst pomemben tudi zato, da pokažemo, kako ljudje, ki živimo ob nekdanji državni meji, znamo živeti skupaj Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič in hkrati tudi odpravljamo meje, ki smo jih imeli v dušah. To je moj poziv. Govorili ste o regijskem sodelovanju. Tu je tudi vprašanje evroregije, za katero se zlasti ogreva predsednik dežele FJK Riccardo Illy. Na veliko se že govori o tem, naj bo Trst glavno mesto evro-regije. Idejo o evroregiji podpiram, s tem, da mora biti njeno glavno mesto Ljubljana. Trst ima v primerjavi z Ljubljano za to manj pogojev. Ljubljana je povsem vključena v evropske tokove z vsemi servisi in drugimi službami, njen položaj je iz vsakega vidika ugodnejši. V Trstu se boste srečali tudi s predstavniki Slovencev. Mislite, da imajo lahko tržaški Slovenci neko vlogo pri krepitvi vezi z Ljubljano? Predvsem spoštujem to, da ste se Slovenci ohranili tako zavedni in tako globoko čutite narodno pripadnost. Sedaj, ko ni več meja, bi moralo biti vse toliko lažje. Moje srečanje s slovensko manjšino je zato izraz spoštovanja do nje in moralna podpora, da dobi vse pravice, ki ji pripadajo po evropskih standardih. Povezava s Trstom je veliko lažja, če tam živijo tudi tvoji ljudje. Iz vrst Slovencev v Italiji je pogo- sto slišati oceno, da bi morala biti Slovenija bolj prisotna v Trstu, tudi s svojo kulturno ponudbo, po kateri je zlasti Ljubljana zelo bogata. »To seveda podpiram in eden od namenov tega obiska je tudi preučitev možnosti izmenjav, denimo na področjih kulture in športa. To je treba stimulirati in ustvariti pogoje, da ima to pretakanje proste roke. Morata pa zato obstajati interes in želja pri ljudeh in institucijah«. Kako gledate na polemike v zvezi z zgodovinskimi dogajanji, ki imajo na Tržaškem še vedno plodna tla in so se pogrele ob izjavah italijanskega predsednika republike. So vas povabili, da obiščete fojbo pri Bazovici? »Ne vem, če je obisk na programu, vsekakor, če bodo vabili k fojbi, bom obiskal tudi spomenik Bazoviškim junakom. Oba ali pa nobenega. Obsojam vse poboje, vendar je treba povedati jasno in glasno, kako se je začelo. Da je bila slovenska stran s partizani na strani zmagovalcev, fašizem pa napadalec, ki je bil nazadnje premagan. Na zgodovino je treba gledati objektivno, predvsem pa z njo ne obremenjevati prihodnosti. Želim si strpnega sožitja obeh mest in podpiram vse dobre ideje, ki se lahko porodijo iz takšnih srečanj«. Dušan Udovič spored obiska Srečanja z Illyjem, Dipiazzo in manjšino Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič se bo jutri pripeljal v Trst z močno delegacijo predstavnikov ljubljanske občine in glavnih ustanov slo ven ske pres tol ni ce, med po -tekom tržaškega obiska pa jih bo spremljal generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj. Delegacijo čaka kar intenziven popoldan sestankov in srečanj: ob 14.45 bo prispela na Fernetiče, od koder se bo v spremstvu motoriziranih tržaških občinskih policistov peljala do tržaškega Velikega trga, kjer se bo ob 15. uri v palači deželne vlade Furlanije-Julijske krajine sestala s predsednikom Dežele Riccardom Illyjem. Po sestanku bo Jankoviča na trgu pričakal njegov tržaški kolega Rober to Di pi az za, s ka te rim bos ta skupaj šla do županstva, kjer bo potekalo krajše srečanje med žu pa no ma, z Jan ko vi čem pa se bo srečal tudi tržaški škof Evgen Ravignani. Ljubljanski župan se bo za tem pod pi sal v čast no knjigo gostov, ob 16. uri pa bosta Jankovič in Dipiazza za-pus ti la tr žaš ko žu pan stvo in se po nabrežju napotila do Muzeja Revoltella, kjer bo ob 16.15 srečanje s predstavniki tržaškega kulturnega in gospodarskega življenja. Ob 17. uri bosta Jankovič in Dipiazza podpisala pismo o nameri o sodelovanju med obči na ma, do god ku pa bo sle di la tiskovna konferenca. Ob 17.45 pa je predvideno srečanje župana Jankoviča s predstavništvom slo ven ske manj ši ne. Občina Trst oblikuje svojo mladinsko konzulto Občina Trst je objavila razpis za sodelovanje pri nastajajoči občinski mladinski konzulti, ki so jo predstavili v petek v prostorih tržaškega županstva. Namen pobude je nuditi mladim možnost, da povedo svoje mnenje o tistih točkah občinske politike oz. ukrepih, ki se dotikajo mladinske problematike. Razpis je namenjen vsem mladim med 15. in 25. letom ter vsem mladinskim združenjem kulturnega in rekreacijskega značaja. Obrazec, ki ga je treba izpolnjenega posredovati do 29. februarja, je na voljo v rekreacijskem središču Toti na Stolnem trgu in na sedežu zadruge Strade Nuove v Ul. Gregorutti 2, najti pa ga je mogoče tudi na spletni strani www.retecivica.trieste.it/educazio-ne/new/. Devin-Nabrežina: pobudi Sosveta mladih Sosvet mladih občine Devin-Na-brežina prireja dve pobudi. Danes bo na sporedu ekskurzija speleo-loške skupine Flondar na Piciga-nišče in Grmado (zbirališče ob 9. uri v Ribiškem naselju), v torek pa bo na sedežu Sosveta mladih v Ribiškem naselju ob 18. uri informativno srečanje s pokrajinsko od-bornico za mladinsko politiko Marino Guglielmi. Priložnost bo za neposredno spoznavanje koristnih informacij o šolski opazovalnici, projekti na temo otroštva, najstništva in mladine ter o ostalih pobudah, ki jih uresničuje Pokrajina Trst. Pobudi SIK o zakonu št. 194 Stranka italijanskih komunistov in njena mladinska federacija organizirata ob nedavnih polemikah v zvezi z zakonom o splavu (zakonom št. 194) in dogajanju v Neaplju dve pobudi. Jutri bodo njuni somišljeniki ob 12.30 pred otroško bolnišnico Burlo Garofolo izrekli solidarnost ženskam, ki se odločajo za prekinitev nosečnosti in zdravnikom z zahtevo po ohranitvi zakona 194. V torek pa bo v Multicul-tura centru v Ul. Valdirivo 30 ob 18. uri javno srečanje, na katerem bodo nastopile docentka moderne zgodovine na tržaški univerzi Luisa Accati, ginekologinja Federica Scrimin in deželna svetnica SIK Bruna Zorzini. Večer bo vodila Daniela Birsa z deželne direkcije SIK. politika - Pogreb dolgoletnega tržaškega podžupana Zadnji pozdrav Damianiju Od pokojnega so se poslovili številni javni upravitelji, kulturniki in veliko število navadnih meščanov Množica ljudi se je včeraj dopoldne za vedno poslovila od Roberta Damianija, dolgoletnega tržaškega podžupana, kulturnika in univerzitetnega profesorja. Pokojnik je bil na parah na županstvu, pogrebno mašo pa je daroval Ettore Malmati, ki je bil njegov osebni prijatelj. V imenu mestne skupnosti se je od Damianija poslovil župan Roberto Dipiazza, v ime nu vse u či liš ča, kjer je po koj ni dolgo let poučeval, pa rektor Francesco Pe ro ni. Damianija so na zadnjo pot pospremili številni navadni občani, ki so cenili njegova prizadevanja za dobrobit Trsta. Na pogrebu so seveda bili tudi številni politiki. V glavnem iz vrst leve sredine, a prišli so tudi nekateri Damianijevi politični nasprotniki iz vrst desnice. Ni bilo njegovega dolgoletnega prijatelja in političnega sopotnika Riccarda Illyja, deželno upravo je na pogrebni svečanosti zastopal odbornik za osebje Gianni Pecol Co-monotto. V žalno knjigo na pogrebu Roberta Damianija se je vpisalo veliko Tržačank in Tržačanov kroma / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. februarja 2008 5 kulturni dom - Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture »Kje, domovina, si?« Srčni utrip Otona Župančiča v mladostni preobleki Osrednja govornica na petkovi prireditvi je bila Luigia Negro - Recitacije, glasba, petje, ples in video oživeli Župančičevo »Dumo« »Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja?« Tako se je pred natanko sto leti v svoji lirični pesnitvi Duma spraševal pesnik Oton Župančič, njegove še danes aktualne besede pa so znova za-donele v petek zvečer na odru tržaškega Kulturnega doma. Domoljubje in hkrati kozmopolitizem, ki jih izraža besedilo Dume, sta bila namreč rdeča nit letošnje osrednje proslave ob prazniku slovenske kulture z naslovom Kje, domovina, si?, ki jo je letos priredila Slovenska prosveta in je v tržaški hram kulture privabila res številne gledalce. Prešernovo, pravzaprav tokrat Župančičevo proslavo, kot sta jo definirala napovedovalca Alenka Hrovatin in Tomaž Susič, je uvedel prvi slovenski zvočni film O Vrba iz leta 1940, pri katerem sta s svojima glasovoma sodelovala sam Župančič in Fran Saleški Finžgar, ki je gledalca popeljal na ogled Prešernove rojstne hiše. Na tržaškem odru je bilo nato slišati nov glas, glas iz doline »zverinic«: glavna govornica je bila namreč kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro, ki si s svojim neutrudnim delom srčno prizadeva za kulturni razvoj v dolini in za ohranjanje domačega »rumininja«. Svoje besede je namenila predvsem rezijanski oziroma širše videm-ski stvarnosti. Ob spodbudnem podatku o številu obiskov v dolini, razširjenosti tednikov Novi Matajur in Dom, oddajah Radia Trst A in pestrega delovanja kulturnih društev, se je Negrova zaustavila tudi pri težavah, s katerimi se morajo soočati; to so v prvi vrsti padec rojstev, nične delovne perspektive za mlade v domačem okolju in potreba po učenju jezika. »V okviru lastnih zmožnosti, smo skušali ustvariti možnosti, da bi naši občani ostali v dolini in tako ustvarili neko bodočnost za naš kraj. Ena izmed teh možnosti je turizem,« je povedala in pojasnila, da ne gre za korak v smeri potrošniške folklorizaciije in prilagajanja identitete oziroma kulture turističnim potrebam, ampak v smeri neke gradnje in bogatitve lastne identitete, lastne, rezijan-ske duše. Ljubezni do domovine so se na podlagi besedila Dume lotili tudi dialogi mladih recitatorjev gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba ter video utrinki članov Radijskega odra in gledališke skupine Tamara Petaros. Pod mentorstvom Lučke Peterlin Susič je skupina deklet opevala barvitost in lepoto domovine, srečno in veselo kmečko življenje, medtem ko so moški glasovi ženskim besedam zoperstavili pesem modernih mest in vse širšega napredka, razvoja industrije in pa prihodnosti. Publiki so mladi izvajalci prikazali tako »prelesti« idilične podobe domovine, za katero je utripalo pesnikovo srce, kot pa Osrednji govor je bil letos poverjen kulturni delavki iz Rezije Luigii Negro kroma temne »bolesti«, se pravi množično izseljevanje, pri katerem se je podoba domovine izgubljala. Na koncu pa postregli še z vprašanjem modernega sveta, ki vsiljuje človeštvu kozmopolitizem, hkrati pa spodbuja v ohranjanje avtentičnosti domovine in torej slovenstva. Režiser Gregor Tozon pa je dogajanje na sceni še dodatno obogatil. Medtem ko so si na platnu v ozadju izmenično sledile fotografije in videoposnetki, ki jih je oblikoval snemalec Alex Purič, so za večjo mero dinamičnosti na odru poskrbeli plesalci in plesalke plesne skupine društva Mosp. Koreografinja Raffiiella Petronio je Župančičev tekst interpretirala tako iz ženske kot iz moške perspektive, tako da so plesalci z odsekanimi in ritmičnimi gibi odražali delo, moč in energijo, medtem ko so plesalke z dvignjenimi rokami ponazarjale žitna polja in domovinsko idilo; njihovo neutrudno kroženje in vrtenje je bilo kot omamno tavanje brez domovine, združitev v krog pa utopično vračanje. Celoto je spojila izvirna glasba, ki jo je napisal Iztok Cergol in je v izvedbi priložnostnega orkestra, MePZ Mačkolje ter solistov Martine Feri, Andreje Štucin in Nikolaja Bukavca povsem prepojila sceno in seveda publiko. (sas) Na zgornjem posnetku glasbeno-plesni utrinek s petkove proslave, spodaj pa pogled na polno dvorano Kulturnega doma kroma 6 Nedelja, 17. februarja 2008 TRST / zadružna kraška banka - Prihodnjo nedeljo v tržaškem Kulturnem domu Ob poslovnih uspehih velika pozornost skupnosti ZKB bo predstavila bilanco družbenega učinka - Lani kar 544 tisoč evrov za razne pobude Prihodnjo nedeljo, 24. februarja, bo I j U v Kulturnem domu v Trstu ena tistih pri- ^^ reditev, ki morda na najbolj prepričljiv in zgovoren način izpričujejo vitalnost naše narodnostne skupnosti. Povezovanje in usklajevanje gospodarskih pobud z družbenimi in kulturnimi potrebami je prav gotovo pomemben pokazatelj nekega širšega sozvočja v življenju skupnosti, ki se ne omejuje na monotono terjanje svojih pravic, temveč teži k nenehnemu ustvarjanju pogojev za svoj vsestranski razvoj. Pri tem imamo v mislih pobude in dosežke Zadružne kraške banke. Ne le v gospodarskem smislu, temveč tudi na družbenem, kulturnem, šolskem in športnem področju. Njena pozornost za prostor, v katerem deluje in za ljudi, katerim služi, se iz leta v leto veča in njena poslovna uspešnost je premosorazmerna posluhu za družbenokulturne potrebe skupnosti. Res je, da je družbena usmerjenost zadružnega kreditnega sistema predvidena že po statutu in se v tem razlikuje od ostalega bančništva, a pri dinamičnem vodstvu openske zadružne ustanove je ta težnja še izrazitejša. Novega zagona ji daje tudi zavest, da ZKB služi že nič manj kot sto let tej naši skupnosti in da predstavlja ta jubilej ne le priložnost za slovesno polaganje obračuna bogatega stoletnega poslovanja, temveč predvsem spodbudo za še uspešnejše delo. V tem duhu je ZKB pripravila pester spored proslavljanja svoje stoletnice. Začela je januarja z zanimivo razstavo denarja, poštnih znamk in žigov ter starih krajevnih razglednic, ki predstavljajo zelo zanimiv vpogled v zgodovino naših krajev od časov avstroogrske vladavine do današnjih dni, in nadaljevala bo vse leto s pobudami vseh vrst. Med februarske sodi posebna prireditev, ki nas bo, kot rečeno na začetku, uvedla v boljše razumevanje poslanstva Zadružne kraške banke in njene tvorne povezanosti s teritorijem. V tržaškem Kulturnem domu bodo namreč prihodnjo nedeljo, ob 10.30, slovesno predstavili bilanco družbenega učinka, hkrati pa tudi nov projekt, ki zdeva posebne kredite za obnavljanje starih kraških štirn in vodnih zbiralnikov. Dogodek bo seveda dopolnil in obogatil kulturni nastop. "Bilanca družbenega učinka je zrcalo in spodbuda za nadaljnjo izboljševanje," je zapisano v dokumentu, ki bo v nedeljo predstavljan. Za kaj pravzaprav gre? Zadružna kraška banka je v preteklem letu namenila kar 544 tisoč evrov za razne Obnovljena značilna kraška štirna v Briščikih kroma pobude kulturnih in športnih društev, šolskih zavodov, voluntarističnih, socialnih in župnijskih centrov ter za razne projekte gospodarskega razvoja. S tem je za skoraj 150 tisoč evrov presegla prispevek, ki ga je za podobne pobude namenila leto prej. Skratka ZKB je omogočila celo vrsto pobud, ki bogatijo življenje skupnosti in prispevajo k rasti teritorija. S tem je na najboljši način potrdila svoje poslanstvo, ki ni samo v zasledovanju poslovnega us- peha, temveč v delitvi tega uspeha s širšo skupnostjo, ki se tako poslužuje bančnih uslug, hkrati pa je deležna velike pozornosti ob finančni podpori raznim družbenim pobudam in projektom. O tem bo v nedeljo tekla beseda. Pa ne samo o dosežkih, temveč tudi o načrtih. Prvi med njimi teži, kot rečeno, k valorizaciji tistega bogastva, ki ga je Kraše-vec v teku stoletij ustvaril, da bi si zagotovil vodo, s katero je kraški svet sila skop. To so vodnjaki in drugi zbiralniki deževnice, za obnovitev in ohranitev katerih ter za gradnjo novih namerava ZKB dati na razpolago posebne finančne ugodnosti. Tudi ta projekt se uvršča v dolgo vrsto pobud, s katerimi Zadružna kraška banka bogati ne le gospodarsko temveč tudi družbeno in kulturno življenje naših krajev od Milj do Štivana. Hkrati pa več kot dostojno proslavlja svojo sto let dolgo in uspešno pot. sdzpi - V okviru tečaja slovenskega jezika Alternativna »lekcija« slovenščine Tečajniki so si v živo ogledali razvedrilno oddajo NLP - Jutri se na SDZPI začenja vpisovanje na večerne tečaje Tečajniki v studiu oddaje NLP V nedeljo, 10. februarja, so si tečajniki, ki obiskujejo tečaje slovenščine pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v živo ogledali razvedrilno oddajo NLP, ki jo ob nedeljah popoldne od 15.30 do 18.30 vodita Tjaša Ze-leznik in Klemen Slakonja. Izzivu slediti tri urnemu programu v celoti v slovenščini, so se tečajniki, ki obiskujejo 80-urni tečaj slovenščine osnovne stopnje, odzvali z veseljem in seveda pogumom. Poleg sedanjih tečajnikov so se alternativnemu nedeljskemu popoldnevu pridružili tudi bivši tečajniki slovenščine. Med odmorom jim je animator, ki jih je spremljal, razkazal studie, v katerih snemajo najrazličnejše oddaje, tako kot TV dnevnik, Odmeve, Š, pa tudi novo nedeljsko oddajo Zvezde pojejo. SDZPI bo jutri začel z vpisovanjem na najrazličnejše večerne tečaje v sklopu deželnega kataloga za permanentno izobraževanje. Če bi radi preživeli kakšno alternativno uro v znamenju učenja pa tudi zabave, si oglejte spletno stran www.sdzpi-irsip.it. Pri Valdencih tudi o Trubarju Ob 160. obletnici patentnih pisem piemontskega kralja Karla Alberta, s katerimi je slednji 17. februarja 1848 dopustil versko strpnost valdenškim in judovskim podložnikom prireja tržaška valdenška skupnost vrsto pobud. Ze sinoči je v baziliki sv. Silvestra potekal orgelski koncert Giu-seppeja Zudinija, danes pa bo v isti cerkvi ob 10.30 bogoslužje tržaških protestantskih Cerkva, pri čemer bo priložnostno pridigo imel pastor Liberante Matta. Vedno danes pa bo ob 16. uri v isti cerkvi predavanje na temo Veliki prevodi svetega pisma v zgodovini krščanstva in kulture: govor bo o 400-letnici prevoda biblije v italijanščino s strani Giovannija Deodatija in o 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Govorili bodo Gian-franco Hofer, tajnik Društva za narodno zgodovino Julijske krajine, Dea Mostarda, docentka prava na tržaški univerzi, in Tatjana Rojc, docentka slovenskega jezika in književnosti na videmski univerzi. Postni koncert pri sv. Justu V stolnici sv. Justa bo danes ob 18. uri drugo srečanje iz niza postnih koncertov. Nastopili bodo flavtista Giorgio Marcossi in Fosca Briante ter čelistka Anna Marcossi ob orgelski spremljavi Manuela Tomadina. Na sporedu bodo dela Handla, Bacha, Sammartinija in Vivaldija. Dan kulture v Gročani SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vabi danes popoldne v Sren-jsko hišo v Gročani na praznovanje dneva slovenske kulture z naslovom Kulturni utrinki iz Brega z začetkom ob 17. uri. Kulturni program bodo oblikovali glasbeniki Tamburaškega ansambla France Prešeren iz Bol-junca, ki se tokrat prvič predstavljajo pred publiko SKD Krasno polje. Glasbeni utrinki se bodo prepletali s poezijami v istrskem narečju pesnice Danile Tuljak-Bandi. Teden kulture v Šempolaju SKD Vigred iz Šempolaja vabi v društvene prostore v Štalco na teden slovenske kulture. Jutri bo ob 19. uri otvoritev razstave fotografij Marija Magajne Barve otroštva - v črnobe-lem. Sodelovali bodo člani otroške glasbeno-pevske skupine Vigred, ki jo vodita Aljoša Saksida in Tadeja Druscovich, in otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Suzane Zerjal. Razstava je postavljena v sodelovanju z ZSKD in bo na ogled do konca marca. Jutri nastop tria Broz Nastop tria Broz bo jutri ob 18. uri na prefekturi odprl koncertno sezono 2008 tržaškega združenja Chamber music. Mednarodno priznani trio sestavljata sestri Barbara in Gia-da ter brat Klaus (violina, viola in violončelo). Gre za dobrodelni koncert, saj bodo zbrane prispevke prireditelji namenili skladu Giovanni Volpe kulturnega združenja Amici del Caffe Gambrinus. Vstopnice (15 evrov) so na prodaj v Ticket pointu na Korzu Italia 6/c - 040/3498276. Mediterraneo v domu Itis Na pobudo kulturnega združenja Kruh in vrtnice bodo v tržaškem občinskem zavodu za ostarele Itis (Ulica Pascoli 31) v torek, 19. februarja, ob 16.45 predvajali film »Mediterraneo« Gabrieleja Salva-toresa. Prijeli divjega lovca Pokrajinski lovski čuvaji so na Krasu zasačili divjega lovca, ki je želel odreti kožo srni. Srne so v naših krajih zaščitene živali, možakar, čigar imena čuvaji niso dali v javnost (o njem se ve le to, da prebiva v občini Devin-Nabrežina), pa je žival ulovil s tem, da ji je nastavil past. Po ulovu je moški srno odnesel v barako, kjer jo je nameraval odreti, a so ga tam lovski čuvaji prijeli. Zdaj se bo moral zagovarjati zaradi kraje in krutega obnašanja z živalmi. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. februarja 2008 7 BORIS PAHOR Tržaški pisatelj Boris Pahor bo drevi gost popularne televizijske oddaje Che tempo che fa. Z voditeljem Fabiom Faziom se bo ob 20.10 na tretji državni mreži pogovarjal o svojem hudem doživljanju 20. stoletja. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA - Zahvala pustarjem Enotedenski zamudi navkljub je pust povsem uspel Zmagoviti openski voz na letošnjem Kraškem pustu kroma SLOVENSKI KLUB - V torek se obeta zanimiv večer O demokratizaciji Slovenije Predstavili bodo knjigo Stefana Luse »La dissoluzione del potere« - Ob avtorju bo govoril tudi Jože Pirjevec Prihodnji torek bo v Slovenskem klubu Jože Pirjevec ob prisotnosti avtorja predstavil knjigo »La dissoluzione del potere. Il Partito comunista ed il processo di democratizzazione del-la repubblica«. Delo je napisal Stefano Lusa, pripadnik italijanske manjšine v Istri. Lusa je po izobrazbi zgodovinar, po poklicu pa novinar na Radio Capo-distria-Radiu Koper, kjer je specializiran v programih s kulturno in politično vsebino. Kot sam poudarja v uvodu knjige, j e v njej skušal v glavnem osvetliti vlogo in ravnanje Komunistične partije Slovenije oz. Zveze komunistov v kompleksnem procesu, ki je pri-vedel do neodvisnosti Slovenije. Luso-va izčrpna zgodovinska študija obravnava torej obdobje, ki zaobjema osemdeseta leta in sega od Titove smrti do proglasitve neodvisnosti. Po avtorjevi analizi je slovenski osamosvojitveni proces - v primerjavi z drugimi socialističnimi državami - imel neko značilnost, in sicer stalen dialog med oblastjo in razumniškimi elitami, ki so predstavljale civilno družbo. V tem okviru so odigrale pomembno vlogo ne samo revije kot Mladina in Nova Re- Jože Pirjevec kroma vija, temveč tudi razna alternativna gibanja kot npr. punkovsko. Lusova študija pa ne zamolči niti senčnih plati slovenske »zgodbe o uspehu«, najtem-nej ša med ka te ri mi je zna na afe ra o skoraj 19.000 izbrisanih državljanih iz drugih republik bivše Jugoslavije. Po mnenju Jožeta Pirjevca, ki je avtor spremne besede, je Lusa lahko računal pri pisanju svoje raziskave na dva pomembna aduta: po eni strani na svojo »manjšinskost«, ki mu dovoljuje temeljito poznavanje in istočasno distanco do slovenske realnosti, po drugi strani pa na dejstvo, da se je za svoje delo lahko oprl na gradivo, ki ga je imel na razpolago v slovenskih arhivih. Ta Stefano Lusa kroma možnost je za zgodovinopisje, ki se ukvarja z bližnjo preteklostjo, zelo neobičajna, saj ponavadi uveljavljajo države tridesetletno prepoved konzultacije arhivov. Slovenija pa se je odločila, da bo v primeru gradiva, ki se tiče skup ne ju go slo van ske pre te klos ti, to pravilo ignorirala. Dostop do celotne arhivske dokumentacije ter Lusova pronicljiva analiza in interpretacija le-te dajeta študiji še dodatno tehtnost. Sre ča nje s Ste fa nom Lu so in Jo -žetom Pirjevecem bo potekalo v torek, 19. t.m., v Gregorčičevi dvorani. Vabljeni vsi, ki jim je do čim bolj razčlenjenega vpogleda v dogajanje bližnje preteklosti! Letošnji pust je vseh opozoril, da ko je on na vladi je edini gospodar in si lasti pravico, da se z vsemi nekoliko pošali. Letos nas je potegnil za nos z vremenom, a smo šalo vseeno dobro sprejeli. Teden dni pozneje, pa čeprav v postnem času, se je Kraški pust razbohotil in tako podaljšal obdobje veselja, razposajenosti in norosti do poznih večernih ur pretekle sobote. Odbor Kraškega pusta je na podlagi osebnega mnenja gledalcev in nastopajočih pozitivno ocenil letošnjo izvedbo pusta. Za dobro izpeljani pustni teden se odbor zahvaljuje vsem, ki so s pro sto volj nim de lom po pe stri li le toš nji Kraš ki pust, in si -cer: osnovni šoli Virgil Šček iz Na-brežine za bogato razstavo, ki je krasila prostore Prosvetnega doma, otroš ki ma vrt ce ma iz Trebč in Co la ozi ro ma os nov ni šo li na Co lu za iz -red no bo ga te pustklo bu ke ter vsem, ki so se prvič spopadli z izdelovanjem fantazijskih pustnih klobukov; za hva la naj gre tu di vsem otroš kim maškaram, g. Tatjani Turco za povezovanje petkovega večera, g. Marisi Dolce za izdelavo umetniških spominskih podkev, vsem izdelovalcem vozov in oblek, nastopajočim na pustnem sprevodu in pa ocenjevalni komisiji. Nenazadnje se zahvaljuje mo ve li čast ni in sim patič ni pri sot -nosti kraljice Mite Borovnice in kralja Palonče ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k razposajenosti pustnega tedna. (B.S.) ČRNA KRONIKA Razgibane nočne ure Poskus ustavitve vinjenega voznika seje spremenil v nočno dirko po mestnih ulicah. Zgodilo se je prejšnjo noč okoli 2.30 v Ul. Flavia, ko je karabinjerska izvidnica hotela ustaviti avtomobil znamke fiat punto, ki ga je vozil 40-letni Gianfranco Velus-si. Namesto, da bi se ustavil, je možakar pritisnil na plin in hotel zbeža-ti, a so ga agenti po divjem zasledovanju blokirali. Beg je nadaljeval peš in pri tem celo napadel agente, ki pa so ga na koncu prijeli. Zdaj se nahaja v koronejskem zaporu pod obtožbo upiranja javni osebi in vožnje v vinjenem stanju. Vedno prejšnjo noč pa so finančni stražniki prijeli 22-let-nika, ki je hotel vlomiti v neko trgovino v Škednju. Mladenič je ob pogledu na agenta zbežal, vendar so ga financarji našli, medtem ko je skušal vlomiti v avtomobil, da bi se odpeljal z njim. Agenti so ga prijeli in ga najprej peljali v svojo kasarno, od tam pa v koronejski zapor. GLEDALIŠKI VRTILJAK - Danes v Marijinem domu pri Sv. Ivanu Namesto Ostržka prihaja na obisk Sneguljčica Po mesecu dni je spet prišel na vrsto sestanek z Gledališkim vrtiljakom. Ker je Ostržek izginil nekje v kitovem trebuhu (ali pa je morda ostal v Deželi igrač?) bo namesto njega prišla na obisk Sneguljčica. Lutkovno gledališče Maribor je namreč ponovno uvrstilo prelepo lutkovno predstavo, (ki smo jo na Vrtiljaku gledali pred približno osmimi leti) v svoj repertoar in nam jo namesto porednega Ostržka ponudilo v ogled. Predstavo je režiral in zanjo tudi priredil besedilo češki režiser Pavel Polak. Zgodbo o Sne-guljčici, njeni hudobni mačehi in sedmih palčkih je seveda priredil po znani pravljici bratov Grimm. Kot vsakokrat bosta predstavi dve, prva ob 16h, druga pa ob 17,30. Otroke bo pred predstavo zaposlila animatorka ŠC Melanie Klein, ki bo prav rada sprejela tudi risbice o zadnji predstavi. Upajmo, da otroci niso še pozabili na prelepo zgodbo o nazarenskem oslu, prevzetnih kamelah, Sveti družini, svetih treh kraljih in hudobnem kralju Herodu. Bliža se namreč konec sezone, samo še medvedek Pu bo prišel na obisk, zato je nujno, da se nabere čim več risbic, tako Prizor iz ene od da bo nagrajenih čim več otrok. Le na delo! minulih izdaj Lučka Susic Sneguljčice M Izleti SK DEVIN prireja študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: danes, 17., in 24. februarja ter 2., 9., 16. marca. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 3481334086 (Erika). NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja. PD V ROJANU, KD LONJER KATINA-RA IN KRUT vabijo v nedeljo, 20. aprila, na enodnevni izlet na največji jadranski otok Krk in na otok Košljun. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072, tel. 040826661 (g. Darko Kobal) ali tel. 040417025 (g. Anton Bole). SPDT organizira v nedeljo, 2. marca, avtobusni izlet na goro Sisol (835 m), ki se nahaja v hriboviti verigi Učke. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Trsta, s trga Oberdan, in ob 9.15 iz Bazovice (avtobusna postaja »na vagi«). Prijave sprejemata: Slavko (tel. 040-228118) in Vojka (tel. 040-2176855). Vabljeni! Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 16. februarja 2008 Bari 52 63 66 33 70 Cagliari 10 59 87 1 73 Firence 81 70 76 29 23 Genova 23 68 73 59 18 Milan 60 53 14 11 25 Neapelj 16 13 65 11 86 Palermo 80 10 53 54 62 Rim 17 10 44 8 58 Turin 43 40 68 88 36 Benetke 29 79 83 50 89 Nazionale 52 17 66 15 32 Super Enalotto Št. 21 16 17 52 60 80 81 jolly29 Nagradni sklad 9.086.748,82 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 3.671.116,54 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 91.777,92 € 1.397 dobitnikov s 4 točkami 525,57 € 53.251 dobitnikov s 3 točkami 13,43 € Superstar 52 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 52.557,00 € 197 dobitnikov s 3 točkami 1.343,00 € 3.054 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.343 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.888 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Nedelja, 17. februarja 2008 TRST / FOTOVIDEO TRST 80 v sodelovanju z deželnim sedežem RAI In pod pokroviteljstvom ZSKD vabi v petek, 22. februarja NA PREDVAIANIE IN NAGRAJEVANJ 8. VIDEO NATEČAJA OTA - HROVATIN Predvajanje in nagrajevanje bo za šole ob 10. uri v PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH, za ostale ob 20. uri v veliki dvorani NARODNEGA DOMA V TRSTU Včeraj danes EI3 Lekarne 10. GLEDALIŠKI VRTILJAK Lutkovno gledališče Maribor vn e s li l j < k a Dvorana Marijinega doma, pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. danes ob 16. uri (RED SONČEK) in ob 17.30 (RED ZVEZDA), Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla Zadružna kraška banka. Danes, NEDELJA, 17. februarja 2008 ALEKSIJ Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.34 - Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 13.10 in zatone ob 4.59. Jutri, PONEDELJEK, 18. februarja 2008 KONRAD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,2 stopinje C, zračni tlak 1035,3 mb raste, vbrezvetrje, nebo jasno, vlaga 33-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,2 stopinje C. OKLICI: Pierpaolo Dobrilla in Luisa Al-fetta, Andrea Toppan in Francesa Rugo, Andrea Hovre in Maria Maddale-na Rebecca, Alessandro Vianello in Francesca Speranza, Michele Paone in Valentina Patriciello, Paolo Radin in Daniela Staffa, Roberto Duiez in Valentina Guercini, Walter Zanni in Ne-via Monaro, Alessandro Gerbini in Sara Trovarelli, Lorenzo Furlan in Sara Burtič, Gaetano Gangi in Dolores De-bianchi, Ezio Ghersini in Alessia Pa-padopulos. predstava je odigrana v hrvaščini in ima italijanske in slovenske nadnaplse v četrtek, 21. februarja ob 20.30 Slovensko stalno gledališče (ul. Petronio, 4) SÚZ predprodaja pri blagajni SSG od ponedeljka do petka z urnikom 10-13 /17-20 brezplačna telefonska številka 800 214302 (samo iz Italije) ali +39 040 362542 Slovenska kultumo-gospodarska zveza VABI NA JAVNO OKROGLO MIZO Z NASLOVOM Kraška gorska skupnost in razvoj teritorija BESEDA JAVNIM UPRAVITELJEM IN STANOVSKIM ORGANIZACIJAM SREDA, 20. FEBRUARJA 2008, OB 18. URI V DVORANI SKD IGO GRUDEN V NABREŽINI GLASBENA MATICA - Šola "Marij Kogoj" Trst GLASBENIKI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Učenci Gm in Mešani mladinski zbor Trst izvajajo skladbe slovenskih avtorjev v sredo, 20. februarja ob 18.00 v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14 Čestitke Naši Bijanki, ki danes slavi rojstni dan, želimo iz srca, zdravja in da bi se počutila boljše še mnogo let, sestra Lidja, vnuki Ervin, Ugo, Vojko in Boris z družinami. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 19. februarja 2008, na debato o knjigi lft nssoluzione del potere II partito comunista sloveno e il processo di democratizzazione della Slovenia. Večer bo potekal v Gregorčičevi dvorani, Ui.S.Francesco20, pričetek ob 20.30 Ob prisotnosti avtorja Štefana Luse, bo o delu spregovoril prof. Jože Pirjevec t** www.teaterssg.it Edoardo Erba maraton v new y0rku Nedelja, 17. februarja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venzia 3 (040 274998).Opčine - Pro-seška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venzia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). Od ponedeljka, 17., do sobote, 23. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296).Bazovica (922 12 94) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18.Bazovica (922 12 94) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino ALCIONE - 15.45, 17.30, 19.15, 21.00 »Caramel«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Parlami d'amore«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Away from her - Lontano da lei«. CINECITY - 10.50, 13.00, 15.15, 16.30, 17.45, 19.55, 22.05 »Parlami d'amore«; 11.00, 15.00, 18.15, 21.30 »Il Petroliere«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 19.50, 22.05 »Asterix alle Olimpiadi«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.30, 19.50, 22.05 »Caos calmo«; 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »La guerra di Charlie Wilson«; 11.00, 13.00, 14.40, 18.25, 22.15 »Cloverfield«; 16.20, 20.05 »Sogni e delitti«; 18.50, 21.40 »American Gangster«; 10.50, 12.45, 14.45 »Mr. Ma-gorium e la bottega delle meraviglie«; 10.55, 13.00, 14.45 »Alvin superstar«. EXCELSIOR - 15.45, 18.20, 21.00 »Cous Cous«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre sel-vagge«. FELLINI - 17.00, 19.30, 22.00 »American Gangster«; 15.30 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30 »Alvin superstar«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Sogni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 13.50, 16.00, 18.10 »Alvin in veverički«; 19.20, 21.20 »L kot ljubezen«; 18.30 »Poslednja legija«; 20.20 »Vedno priča, nikoli nevesta« 21.00 »Zbogom, Befana«; 14.40, 17.00 »Aste-rix na olimpijskih igrah«; 15.00, 16.10, 17.20 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Alvin superstar«; 16.30, 19.00, 21.30 »Il Pe-troliere«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«; 16.00, 19.00, 20.40, 22.30 »30 giorni di buio«; 17.40 »Clo-verfield«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Parlami d'amore«; 16.30, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«. SUPER - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Scu-sa, ma ti chiamo amore«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Parlami d'amore«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Caos calmo«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 4: 15.45, 17.50, 20.10, 22.15 »30 giorni di buio«; Dvorana 5: 15.20, 17.50, 21.15 »Into the Wild«. H Šolske vesti DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA razpisuje 8. Glasbeno revijo, ki bo potekala od 5. do 7. marca 2008. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Ca-ravaggio, tel. in fax. 040-567500) in na naslovu www.cirilmetod.it. Prijave morajo biti oddane do srede, 20. februarja. UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 040-8329280/282). HU Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni. Tel.: 040299442 BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Samator-ci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040-229270. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Ga-brovcu št. 27. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-ji vasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči belo in črno domačo kapljico. Vabljeni na obisk! ZORKO je odprl osmico v Dolini 37. 0 Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. IZGUBILA SEM ČRNI VOLNENI KLOBUČEK na pustnem sprevodu na Opčinah. Prosim poštenega najditelja, naj pokliče na tel. št. 340-6116866. IŠČEM hišo v občini Dolina tudi potrebno popravil. Tel. 040-231399. IŠČEM sodelavca za upravljanje vinograda z delitvijo pridelka. Kličite na št. 3289077215. KDOR JE POZABIL JOPIČ v pustnem šotoru v Zgoniku naj se oglasi v nedeljo, 17. februarja od 10. do 11. ure, na rokometnem igrišču v Zgoniku (kjer je bil postavljen šotor). KMEČKI TURIZEM GRUDEN-ŽBOGAR v Samatorci je spet odprt od četrtka do nedelje. Tel. št. 040-229191. KMEČKI TURIZEM HRMADA v Cerovljah je spet odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-299501. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom prodamo. Pes je primeren za družino z otroki in vrtom. Tel. na 040226207 ob uri obedov. OPEKE porotan 25x20x20 (9,5 m2) 190 kosov, cementne zidake 40x20x20 (7,2 m2) 90 kosov, strešnike 240 kosov prodam. Kličite v večernih urah na tel. št. 040-212145. PONUJAM priložnostno varstvo, tudi ob večernih urah. Tel.: 040-394611. PRODAM kopačico znamke »Maschio«, 130 cm široko in žago (disk s premerom cm 45) za traktor. Skupna cena 950,00 evrov. Tel. št. 040-229488. PRODAM Lancia Y 1200, Eleph. blue, letnik 2000, v dobrem stanju. Tel. št. 040281396 ali 388-4713880. PRODAM HIŠO v Briščikih (Girandola). Tel. št. 040-327296. PRODAM ford transit van 280M, letnik 2003, v dobrem stanju, prevoženih 68.000 km. Tel. na: 338-2578724. PRODAM stanovanje v Ronkah, 1. nadstropje, približno 90 kv.m., leto zgradbe '95,(popolnoma prebarvano), dve kopalnici, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, dva balkona, garaža, klet in zunanje parkirišče; informacije na tel. 3396980287. PRODAM staro kraško skrinjo z oreha. Tel.: 339-7396098. V BORŠTU dajem v najem udobno, opremljeno stanovanje, veliko približno 80 kv. metrov, s samostojnim ogrevanjem, parkiriščem in avtobusno postajo pred hišo. Tel. na 339-4484840 v jutranjih ali večernih urah. V NABREŽINI prodajam vrstno hišo z vrtom iz leta 1997 v treh nadstropjih, 2 kopalnici, 3 spalnice. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-208326 ali 335-304758. ▼ i .m Igrata: Primož Forte In Danijel Malalan Režija, scene in kostumi: Miha Golob ponovitve petek, 22. februarja, ob 20.30 sobota, 23. februarja, ob 20.30 petek, 29. februarja, ob 20.30 Nujna predhodna rezervacija. Abonenti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362452 z ob razdrt) s^ i nega čllsli S Poslovni oglasi IŠČEMO MLADO OSEBO za začasno delo v strežbi. Tel. 3471291382 OIKOS IMMOBILIARE - TEL. 040/2916068, 346/8321835 - V KRIŽU prodajamo prostor, 50 kv.m, primeren za razne trgovske in poklicne dejavnosti; - V KOBDILJU prodajamo staro hišo potrebno popravil z vrtom, hlevom in senikom. Cena EURO 80.000,00; - V PLISKOVICI prodajamo staro kraško hišo s kamnitim portalom, vrtom, potrebno popravil; - V ŠTANJELU prodajamo zazidljivo parcelo 1.100 kv.m, sončna pozicija. PRIZNANO PODJETJE NUDI delovno mesto prodajalca/ke. Zaželjena višješolska izobrazba. Kurikulum na Fermo posta -34151 Opicina C.I. AH4962369. RAČUNOVODSKA PISARNA iŠČE_računovodjo in plače. Po možnosti znanje slovenščine. Poslati curriculum v italijanščini faks 040-634138. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. februarja 2008 9 SKD Tabor r in ZSKD Openska glasbena srečanja Danes, 17. februarja ob 18.00 uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT V sodelovanju z GLASBENO MLADINO SLOVENIJE -CIKEL"GM ODER" IN GLASBENIM JULIJEM -"TEKMOVANJE PRIMOŽ RAMOVŠ" ^f Na sporedu: J.Koetsier,ČSojar-Voglar, Z. Ciglič, C. Boldieu ^ _Vabljeni! * OTVORITEV IN BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA SLOMŠKOVEGA DOMA V BAZOVICI torek, 19.2. ob 19.30 PRISOTNI BODO: - tržaški škof Evgen Ravignani vam luč. "materin " govornika: profesorica Fulvia Premolin jezik pa ključ do in dr- Damijan Terpin - predstavniki stranke Slovenske Skupnosti - vsi domači pevski zbori "sveta vera bodi edino prave narodne omike" SKD Barkovlje - Ul. Bonafata 6 vabi na REDNI OBČNI ZBOR JUTRI - PONEDELJEK, 18. FEBRUARJA 2008 ob 20.00 v prvem sklicanju ob 20.30 v drugem sklicanju * A ZDRUZENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Stil življenja: preventiva proti težkim boleznim« v torek, 19. februarja, ob 17. uri v razstavni dvorani na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan Društvo slovenskih izobražencev vabi na predstavitev knjige HRVATI V TRSTU Govorili bodo _ Damir Murkovič, Marko Šare in Milan Pahor Prisoten bo Ante Petrič s Hrvatske matice iseljenika Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 H Prireditve SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabijo danes, 17. februarja 2008, ob 17. uri, v Srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo 2008. Nastopili bodo Tamburaški ansambel »F. Prešeren« iz Boljunca in pesnica Danila Tuljak-Bandi. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«. Toplo vabljeni! SKD TABOR IN ZSKD - »Openska glasbena srečanja« danes, 17. februarja, ob 18. uri koncert v Prosvetnem domu na Opčinah v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije - »CIKEL GM ODER« in Glasbenim julijem - »Tekmovanje Primož Ramovš«. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na teden slovenske kulture: v ponedeljek, 18. februarja ob 19. uri, bo otvoritev razstave »Barve otroštva v črnobe-lem« - fotografija Marija Magajne. Sodelujejo glasbeno-pevska skupina Vigred in otroški pevski zbor Fran Venturini; v sredo, 20. februarja ob 20.30 »Kulturni večer«; sodelujejo: Oktet Škofije, Ines Cergol, Alenka Rebula, Bert Pribac in Boris Pangerc. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« prireja nastop »Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture«, v sredo, 20. februarja ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Na sporedu solisti, komorne skupine in Mešani mladinski zbor Trst. Vabljeni! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v sodelovanju z ZSKD vabi v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20.30 na kabaretno predstavo gledališča Komigo »Radioaktivni live«. Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Marko Sancin, Boris Devetak, Franko Korošec. KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD prirejajo ob dnevu slovenske kulture »Prešerno skupaj«: danes, 17. februarja ob 17. uri v Srenjski hiši v Gročani »Kulturni utrinki iz Brega«; v sredo, 20. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu »Ovrednotimo naše korenine«, sodelujejo: KD Kraški dom in učenci OŠ A. Gradnika z Repentabra; v četrtek, 21. februarja, ob 20. uri v zadružnem domu Skala v Gropadi »Mladi in kultura«. SKD GRAD od Banov vabi ob praznovanju dneva slovenske kulture na večer z naslovom »Beseda, pesem in glasba«, ki bo v petek, 22. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. SKD LIPA iz Bazovice, v sklopu pobude »Prešerno skupaj« ob slovenskem kulturnem prazniku, vabi na kulturni večer »Pisani šopek ljubezni prešerno poklanjamo« v izvedbi članov in pevcev SKD Lipa. Toplo vabljeni v petek, 22. februarja, ob 20.30, v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, v Milje - gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). Ü3 Obvestila SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP obveščata, da je iz tehničnih razlogov nagrajevanje likovnega, fotografskega in literarnega natečaja za mlade preloženo na kasnejši datum, ki bo objavljen v naslednjih dneh. Za informacije: rast_mla-dika@hotmail.com. DRUŠTVO TAO organizira tečaj »Tai ji«, ki bo na sedežu društva (Ul. S. Mauri-zio 9/F) danes, 17. februarja, med 10. in 13. uro. Dodatne informacije: tel. 3401607908 ali na spletni strani www.asso-ciazionetao.it. RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 17. februarja, v Marijinem domu pri Svetem Ivanu spet zavrtel Gledališki vrtiljak. Na sporedu bo lutkovna pravljica »Sneguljčica« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Predstava za red Sonček se bo začela ob 16. uri, za red Zvezda pa ob 17.30. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 18. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 18. februarja, ob 20.30 (Peterlinova dvorana) predstavitev knjige »Hrvati v Trstu«. O njej bodo govorili Damir Murkovič, Marko Šare in Milan Pahor. Večera se bo udeležil tudi podravnatelj Hrvaške izseljeniške matice Ante Petrič. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE in Komisija za enake možnosti v Miljah organizirata srečanje v spomin na Hermino Ferluga. Vabljeni vsi, ki so jo poznali, v torek, 19. februarja, ob 17.30 v dvorano Millo v Miljah, trg Republike 4. OTVORITEV IN BLAGOSLOV obnovljenega Slomškovega doma v Bazovici s po-klonom pokojnemu Mirku Špacapanu bo v torek, 19. februarja, ob 19.30. Prisotni bodo: tržaški škof Evgen Ravigna-ni, govornika prof. Fulvia Premolin in dr. Damijan Terpin, ostali predstavniki stranke Slovenske skupnosti in vsi domači zbori. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 19. februarja, na debato o knjigi novinarja-zgodovinarja Stefana Luse »La dissolu-zione del potere. Il Partito comunista slo- veno ed il processo di democratizzazio-ne della Slovenia«. Ob avtorjevi prisotnosti bo o delu spregovoril prof. Jože Pir-jevec. Večer bo potekal v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 19. februarja 2008, ob 20.45 na sedežu v Padričah. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Stil življenja: preventiva proti težkim boleznim« v torek, 19. februarja, ob 17. uri v razstavno dvorano na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan. SKGZ vabi na javno okroglo mizo z naslovom »Kraška gorska skupnost in razvoj teritorija« - Beseda javnim upraviteljem in stanovskim organizacijam v sredo, 20. februarja, ob 18. uri v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini. VIŠJI INŠTITUT ZA VERSKE ZNANOSTI prireja uvodno predavanje na temo »Antropologija skozi stoletja in vzgoja (do) osebe«, ki bo v sredo, 20. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani tržaškega semenišča. Predaval bo prof. Vittorio Possenti. KD ZA UMETNOST KONS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregoričevi dvorani (ul. S. Francesco 20, 2. nads.) v Trstu. Dnevni red: 1. obračun delovanja 2007, 2. program 2008, 3. včlan-jevanje 2008, 4. volitve novega upravnega odbora, 5. razno. KK ADRIA IN ZSŠDI vabita na predstavitev Mednarodne kolesarske dirke za 32. trofejo ZSŠDI, ki bo v četrtek, 21. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturno športnega centra v Lonjerju. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 21. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Ita-lija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adinformandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adin-formandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da je v Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti 3, do 22. februarja na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Ogled je možen od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure. FOTOVIDEO TRST 80 v sodelovanju z deželnim sedežem Rai in pod pokroviteljstvom ZSKD vabi v v petek, 22. februarja, na predvajanje in nagrajevanje 8. video natečaja Ota-Hrovatin. Predvajanje in nagrajevanje za šole bo ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, za ostale pa ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v ul. Filzi 14 v Trstu. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN in Glasbena matica vabijo na »Prešernovo proslavo«, ki bo v nedeljo, 24. februarja, ob 17.30 v Marijinem domu v Rojanu. Nastopili bodo gojenci GM, recitatorji in Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot. Govornica bo prof. Marija Pirjevec. KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v zdravilišča Strunjan, Šmarješke in Dolenjske toplice ali ostale termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Podrobnejše informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b ali na tel. št. 040-360072. TEČAJ V BAZENU v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov, namenjen dojenčkom do 12. meseca starosti, se bo začel 27. februarja. Prijave in informacije na tel. št. 3284559414, info@melanieklein.org. TAI CHI CHUAN - tedenski tečaji za zdravje, sproščenost, notranjo moč, in dol-goživo harmoničnost v življenju. Informacije in prijave Sklad Mitja Čuk, tel. št. 040-212289. KRUT obvešča, da se 12. marca začnejo tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone, 8/B, tel. 040-360072. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi, 14) je odprt s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure (tel. št. 0403481248, ali elektronski naslov: in-fo@narodnidom.eu). TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 328-4559414, info@melanie-klein.org. ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: četrtek, 21. februarja 2008 ob 20.30, društveni prostori SKD Barkovlje (ul. Bonafata, 6), v soboto, 1. marca 2008 ob 18. uri, Dom Anton Ukmar Miro (Domjo 227, v organizaciji KD Fran Venturini, SKD France Prešeren, SKD Valentin Vodnik), v soboto, 8. marca 2008 ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca 2008 ob 17. uri, Srenjska hiša v Gorčani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca 2008 ob 20. uri, Štalca v Šem-polaju (v organizaciji SKD Vigred). ZAHVALA Stanislava Furlan vd. Tul (Slava) Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pospremili na zadnjo pot našo drago mamo. Svojci Mačkolje, 17. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje San Giusto-Lipa Boljunec 18.2.1998 18.2.2008 Giorgio Vedno se te z ljubeznijo spominjamo mama, tata in sestra Elena z Matejem Maša zadušnica bo jutri, 18. februarja ob 18. uri v šempolajski cerkvi. Trnovca, 17. februarja 2008 t Iznenada nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Dario Znideršič Žalostno vest sporočajo žena Annamaria, sin Roberto z družino in hči Elena z ostalim sorodstvom Posebna zahvala za vso pomoč zdravniku Renatu Štokelju. Pogreb bo v sredo, 20. februarja ob 13. uri iz ulice Costalunga v zgoniško cerkev Trst, Salež, 17. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Dragi Dario, s hvaležnostjo bo spomin nate vedno živel v naših srcih družine Budin, Predonzani, Kralj in Icardi Zadnji pozdrav Dariotu Evgen in Marta z družino t Mirno je zaspala naša draga mama, nona in pranona Amalia Kozina vd. Coretti Žalostno vest sporočajo hčeri Dorka in Dina, vnuka Marko in Michele z družinama Pogreb bo v ponedeljek, 18. februarja ob 11. uri v ricmanjski cerkvi. Zadnji pozdrav od 10. ure dalje. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Ricmanje, Zabrežec, 17. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje San Giusto-Lipa Boljunec Draga teta, hvala vam za vse, kar ste naredila zame. Loredana Žalovanju se pridružujejo družine Sancin, Čok in Papič ZAHVALA Dunja Grom (1946 - 2008) Vsem prijateljem in znancem, ustanovam in podjetjem iz Trsta in okolice, ki so počastili našo Dunjo, prav vsem gre naša hvaležnost in zahvala. Družini Grom in Pangerc ZAHVALA Marija Štolfa vd. Milkovič Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Svojci Bane, 17. februarja 2008 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. februarja 2008 390 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pouk sosedovega jezika na italijanskih šolah Kitajščina privlačnejša od slovenščine Vprotitoku le šola Da Vinci - Cossar:»Znanje slovenščine nujno potrebno« Na italijanskih nižjih in višjih srednjih šolah v Gorici ni posebnega povpraševanja za slovenski jezik. Po pogovoru z raznimi ravnatelji smo ugotovili, da kljub padcu meje so šole, ki uspešno izvajajo tečaj slovenščine, prava izjema. V protitoku je le šolski center Da Vinci - Cossar, ki se lahko ponaša z odlično obiskovanim tečajem slovenščine. Na nižjih srednjih šolah pa edinole šola Locchi že več let nudi takšen tečaj. Ravnatelj Flavio Petro-ni je to ocenil kot zelo pozitivno izkušnjo in izjavil, da jo bodo gotovo ponovili. Tudi šola Ascoli nudi tečaj slovenščine, a je ravnatelj razočaran, saj se ga udeležuje le peščica učencev; zato ga nameravajo že od naslednjega šolskega leta ukiniti. Na šoli Perco v Ločniku pa bodo po enoletnem premoru septembra ponovno uvedli tečaj, če se bo prijavilo zadostno število šolarjev. Letos so se raje osredotočili na druge jezike, kot sta španščina in nemščina, saj so se družine učencev bolj zanimale za te, kot za jezik sosedov. Tudi na višjih srednjih šolah je slovenščina na dnu lestvice zanimanj. Na tehničnem zavodu D Annunzio in umetnostni šoli Fabiani uspešno izvajajo tečaj kitajščine. Tu pa je ravnateljica Laura Fasiolo izjavila, da bi bil tečaj slovenščine sicer koristen, »a bi verjetno ne našteli tako velikega števila vpisanih, kot jih ima tečaj kitajščine«. Povedala je še, daje danes težko prirejati nove izvenšol-ske dejavnosti, saj so dijaki in profesorji veliko popoldnevov zasedeni s podpornim poukom za odpravo dolgov, ki ga predvideva ministrski odlok. »Na naših šolah ni še nobenega načrta za prihodnje leto, čeprav bi tečaj slovenščine nedvomno prinesel veliko koristi,« je svoj pesimizem izrazil podravnatelj industrijskega zavoda Galilei in šole za geometre Pacassi. Na povsem drugačno izkušnjo s slovenščino smo naleteli na industrijsko trgovskem zavodu Da Vinci - Cossar. »Poznanje slovenščine je pri nas nujno potrebno, predvsem za tiste, ki delujejo na trgovskem področju,« je poudaril ravnateljev sodelavec Giorgio Samar in dodal: »Zato bomo v prihodnjem šolskem letu še močneje podprli tečaj slovenščine, saj bo znanje tega jezika v naslednjih letih nujno potrebno. Glede tega smo kot šola tudi vključeni v projekt Interreg skupaj z zavodom Cankar in s šolami v Novi Gorici in Izoli.« Žal pa nismo prišli do podatkov o italijanskem li-cejskem polu, saj kljub večkratnim klicem je bil ravnatelj nedosegljiv. Albert Voncina ronke-tržič - Zaradi gradnje podvoza pod železnico Jutri zaprtje ceste V torek bodo odprli obvoznico - Voznike pozivajo naj se poslužujejo tudi avtoceste Zaradi gradnje podvoza pod železniško progo Trst-Benetke bodo z jutrišnjim dnem zaprli državno cesto 305 med Ronkami in Tržičem, zaprtje pa bo predvidoma trajalo dvanajst mesecev. Da bi pomemben in nujen poseg ne povzročil prevelikih nevšečnosti, so se goriška pokrajina, dežela FJK, družba Au-tovie Venete, družba za upravo železnic ter občini Ronke in Tržič dogovorili o vrsti ukrepov, ki bodo kljub izrednim razmeram omogočili sprejemljiv potek prometa. Jutrišnji dan bo nedvomno najtežji, ker bo ves promet preusmerjen na državno cesto št. 14. V torek, 19. februarja, bi moralo biti težav manj, saj bodo odprli obvoznico, kije vzporedna državni cesti 305 in ki bo dvanajst mesecev omogočala prehod čez železniške tire pri Selcah. Hitrost vožnje po obvoznici bo omejena na 30 kilometrov na uro, nova cestna povezava pa bo omogočila prehod 450 avtomobilov na uro (cesta 305 jih prenese 800). Iz tega razloga tržiški in ronški upravitelji pozivajo voznike, ki niso namenjeni v Tržič, da naj se poslužujejo avtoceste. Mestni avtobusi bodo vozili po obvoznici, zato pa bo družba APT ohranila vse dosedanje vožnje. Vozovnica bo stala 0,98 evra in bo veljavna tudi za vožnje izven Tržiča. Za spodbujanje koriščenja avtocestnega odseka Redipulja-Moščenice sta pokrajina in družba Autovie Venete predvideli olajšave. Prebivalci občin tržiškega mestnega okrožja bodo lahko uporabljali po znižani ceni sistem Telepass Family, na omenjenem odseku avtoceste pa bodo plačali le polovico cestnine. Sistem Telepass Family si je mogoče nabaviti na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija na trgu Unita v Ronkah, kjer bo posebno okence v ta namen odprto od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob Nameščanje cestnih znamenj za alternativno prometno ureditev altran ponedeljkih in sredah pa tudi med 14.30 in 18. uro. Z jutrišnjem odprtjem obvoznice bo stopil v veljavo nov prometni režim v ulici San Lorenzo v Ronkah, ki bo postala enosmerna. Občinski uslužbenci so že postavili cestne znake, ki opozarja- jo na novosti, z ronške občine pa obenem poudarjajo, da pri vožnji skozi južni del Ronk ne bo odveč večja pazljivost. Vsa tovornjake, težke nad 75 stotov, ki bodo vozili po državni cesti 305 iz Fo-ljana-Redipulje proti Ronkam, bodo preusmerili na avtocesto. štmaver - Danes vrhunec tridnevnega praznika sv. Valentina Dobrodošel »prvi spomladin« V petek nastopila zbora Štmaver in Tabor - V bivši osnovni šoli na ogled razstava čipk in cvetličnih kompozicij V Štmavru je v teh sončnih zimskih dneh živahno. Radost sicer ne narekujejo le misli na prebujajočo se naravo, za kar bo treba za enkrat še potrpeti, temveč praznovanje vaškega zavetnika sv. Valentina, znanilca pomladi ali »prvega spo-mladina«, kot mu ime pripisuje staro ljudsko izročilo. Tridnevni kulturni in družabni program, ki ga v notranjih in zunanjih prostorih nekdanje vaške osnovne šole prirejajo krajani zbrani v kulturnem društvu Sabotin, se je pričelo v petek z bogatim glasbenim večerom in odprtjem razstave rokodelskih izdelkov dveh domačink. Uvodoma je številne prisotne, med katerimi so bili predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan, predsednik kulturnega društva Sabotin Jordan Figheli, podžupan občine Štever-jan Dominik Humar, predsednik krajevnega sveta Podgora Walter Bandelj in drugi krajevni upravitelji, pozdravilo ubrano petje moškega pevskega zbora iz Štmav-ra pod vodstvom Tanje Kovic. »Veseli me, da lahko vsi skupaj praz- nujemo in negujemo to našo pomembno kulturno tradicijo. Predvsem pa trdno prepričanje, da se bo ta ohranila tudi v prihodnje,« je naglasil Lovrenc Perso-glia, predsednik v tem trenutku zamrznjene krajevne skupnosti Pevma-Oslav-je-Štmaver. Besedo je nato prevzel mladi povezovalec Denis Corsi, ki je pred mikrofon povabil Silvo in Majo Devinar. V sproščenem klepetu sta domačinki odgovarjali na zastavljena vprašanja in tako publiki razkrili svoje veselje do oblikovanja cvetličnih kompozicij in klekljanja čipk. Sledil je nastop moškega pevskega zbora Tabor iz Občin, ki je publiki poklonil bogato paleto veselih in otožnih napevov, prepletenih z narečnim besedilom. Gostje so nastopili pod vodstvom zborovod-kinje in glasbenice Mikele Šimac. Štmavrsko praznovanje se je nadaljevalo tudi sinoči, danes pa bo doseglo svoj vrhunec tudi danes. Ob 10. uri bodo odprli kioske z jedmi na žaru in domačimi štruklji. Ob 14.30 bo maša, ki ji bo ob 15.30 sledil nastop pihalnega orkestra Goriška Brda. (VaS) gorica - Proračun Za jasli imajo denar, za šolo pa ga še ni Razstava čipk in cvetličnih kompozicij bumbaca Ettore Romoli bumbaca Goriška občinska uprava bo letos vložila v javna dela skupno 128.471.000 evrov. Ta znesek so vključili v osnutek letošnjega proračuna, ki gaje občinski odbor izglasoval na četrtkovi seji in o katerem bo občinski svet razpravljal sredi marca. Med posegi, za katera že imajo na razpolago denar, je tudi prenova poslopja v ulici Rocca, kjer bodo uresničili jasli s slovenskim učnim jezikom, medtem ko bodo morali denar za ureditev pritlične hale osnovne šole Oton Župančič šele poiskati. Za prenovo poslopja v ulici Rocca je občina prejela od dežele 260.000 evrov, s katerimi bodo krili dve tretjini stroškov. Občina je vključila v svoj letošnji proračun še posojilo za dodatnih 100.000 evrov, ki so potrebni za poseg. Zadnja načrtovalna faza projekta se bo pričela, ko bo proračun odobren, rok za zaključek gradbenih del pa je dežela določila za maj 2010. Občina je v programu javnih del ohranila tudi poseg na poslopju šole Župančič v ulici Brolo, kjer se zaradi neuporabnosti levega dela stavbe spopadajo s prostorsko stisko. Za poseg je v proračunu predvidenih 200.000 evrov, vendar občina zanj nima denarja in trenutno niti ne ve, kam naj bi ga šla iskat. Med posegi, ki so se že začeli izvajati, je uresničitev tretjega sklopa del na tovornem postajališču pri Štandrežu. V proračunu je temu projektu namenjenih 9.098.000 evrov, medtem ko je za sanacijo struge Korna predvidenih 21.174.732 evrov, vendar je njihovo koriščenje začasno zamrznjeno. Z občine namreč pojasnjujejo, da dežela ne bo dala zeleno luč za začetek sanacijskega posega, dokler na novo-goriški strani ne bo dokončno rešen problem odpadnih vod, ki se izlivajo v potok. Uprava župana Ettoreja Romolija ob tem namerava v prekvalifikacijo mestnih ulic vložiti 2.995.806, med že financiranimi posegi pa so sanacija območja t.i. »kazermet« (130.000 evrov), obnova poslopja v ulici Capuccini (3.400.000) in gradnja novega pesjaka (300.000). Uprava namerava ob tem pospešiti postopek za uresničitev zadnjega odseka državne ceste št. 56, kateremu je v proračunu namenjenih 5.250.000 evrov; 1.500.000 evrov bodo vložili v izgradnjo parkirišča v ulici Manzoni. Med posegi, ki so vključeni v proračun, vendar zanje še nimajo zagotovljenega finančnega kritja, sta med drugim uresničitev novih parkirišč v Štandrežu, ki velja 150.000 evrov, in gradnja novih cestnih povezav s Slovenijo, za katero bi bil potreben en milijon evrov. Proračun spremlja triletni načrt javnih del, v katerem so za leto 2009 predvidena prenovitvena dela na osnovni šoli Fran Erjavec (40.000 evrov) in v štandreški telovadnici (70.000 evrov). Ob tem nameravajo zgraditi nove kolesarske steze v ulici Gregorčič, v Pevmi pa nova parkirišča; za realizacijo omenjenih posegov bo potrebnih po 200.000 evrov za vsakega. Za leto 2010 sta predvidena prenovitveni poseg na nižji srednji šoli Ivan Trinko v ulici Grabi-zio in gradnja nove telovadnice (skupno 1.500.000 evrov); ob tem nameravajo zgraditi novo parkirišče ob štandreškem pokopališču, za kar bo potrebnih 160.000 evrov. Na četrtkovem zasedanju je občinski odbor izglasoval tudi načrt za odtujitve oz. za nakup zemljišč in nepremičnin. Od prodaje stavb in zemljišč bo občina letos iztržila 4.654.000 evrov, za nakup zemljišč pa bo potrosila 130.552 evrov. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. februarja 2008 1 1 doberdob - Doživeta Prešernova proslava učencev nižje srednje šole Sprejemanju drugačnosti posvetili kulturni praznik Gledališka igra je nastala ob zaključku delavnice, ki jo je na šoli vodila Vesna Tomsič Prepevanje na kulturnem prazniku v Doberdobu bumbaca Drugačnosti in njenemu sprejemanju je bila posvečena Prešernova proslava, ki so jo v četrtek priredili učenci nižje srednje šole iz Doberdoba. Glavnino proslave, kije potekala v doberdobski župnijski dvorani, je predstavljala gledališka igra z naslovom Drugačnež, ki jo je pripravila Vesna Tomsič skupaj z učenci tretjega razreda nižje srednje šole. Predstava je nastala ob zaključku gledališke delavnice, ki je potekala v prvem delu šolskega leta. Delavnico so priredili na podlagi zakona o avtonomijah, ki omogoča šolam, da svojo učno ponudbo popestrijo z dodatnimi dejavnostmi. Gledališka igra je bila posvečena vprašanju drugačnosti v najširšem smislu besede. Učenci so se med gledališko delavnico veliko pogovarjali o drugačnosti in o negativnih izkušnjah, ki so povezane z nestrpnostjo in ki so jih tudi sami doživeli. Med predstavo so prikazali reakcije na drugačnost v športu, plesu, družbi in v vsak- danjem življenju nasploh. V glavni vlogi je nastopila Brigita Gergolet; poosebila je drugačneža, ki ga družba noče sprejeti, naposled pa tudi on ni pripravljen na stik z nekom, ki je drugačen. Ob Gergoletovi je v vlogi drugega drugačneža nastopil Manuel Comar. Gledališko predstavo so bogatili pevski in plesni vnosi, učenci pa so prebrali tudi nekaj svojih misli o drugačnosti in nestrpnosti. Pred začetkom gledališke igre je nastopil šolski zbor pod vodstvom profesorja Štefana Joba. V vlogi solistk sta zapeli Marta Donnini in Silvia Baglieri, medtem ko sta proslavo povezovala Nika Cotič in Shimen Ger go let. Občinstvo je kulturno prireditev, ki jo je šolski zbor sklenil s Prešernovo Zdravljico, spremljalo z veliko do-živetostjo; ob zaključku proslave so bili nastopajoči nagrajeni s toplim aplavzom, številni starši pa so učencem in njihovi gledališki mentorici Vesni Tomsič tudi osebno čestitali. gorica - Danes v centru Bratuž Sporočilna Duma gorica - V Kulturnem domu Mala Prešernova proslava Beethoven in Bond Prisluhniti orkestru novomeške glasbene šole Marjana Kozine je bil pravi užitek Luigia Negro kroma Skupna proslava dneva slovenske kulture je velik praznik za naš širši kulturni prostor in ga zato podpirajo vse osrednje slovenske institucije v zamejstvu, od krovnih organizacij pa do glasbenih šol in knjižnice. Nalogo, da izvede proslavo, si je letos prevzela Slovenska prosveta iz Trsta. Za temo je izbrala Zupančičevo Dumo, saj je 23. januarja preteklo natanko 130 let od rojstva pesnika Otona Zupančiča. Poleg tega je vsebina Dume, ki je nastala pred okroglimi sto leti, zelo primerna za čas, ki ga trenutno živimo, ko se ob padcu meje lahko s pesnikom zamislimo in se vprašamo »Kje, domovina, si?«. Obenem pa so poglavitne teme, ki jih ta domoljubna pesnitev obravnava, še vedno aktualne, čeprav jih doživljamo v drugačnih razmerah in z različnimi občutki kot pred sto leti. Prikazati resnobno, bogato in zahtevno pesnitev na odru, ne da bi gledalca dolgočasil in ne da bi bila pri tem zamorjena sporočilnost pesmi, je velik izziv. Vendar sta dramaturginja Lučka Pe-terlin in izkušeni režiser Gregor Tozon našla pravo razmerje med razgibanostjo, ki jo zahteva oder, ter pozornostjo in spoštovanjem do besede. To jima je uspelo predvsem s tem, da sta celoto izvedbe naslonila na mlade (teh je okoli 70), ki sestavljajo zbor, orkester, skupino plesalcev in recitatorjev. Mladi so tudi solisti - Andreja Štucin, Martina Feri in Nikolaj Bu-kavec - ter skladatelj Iztok Cergol, kore-ografinja Raffaella Petronio in snemalec Alex Purič. V celoto je vključen tudi prvi slovenski zvočni film »O, Vrba«, pri katerem je z nekaj prebranimi verzi sodeloval tudi Oton Zupančič in ki ga je izjemoma dal na razpolago Arhiv Republike Slovenije. Slavnostni govor je bil zaupan Luigi Negro, predsednici društva Roza-janski dum iz Rezije. Po petkovi izvedbi proslave v Trstu bo danes na vrsti Gorica. Osrednja obe-ležitev praznika slovenske kulture se bo začela ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Lučka Susič vrh - Danica Praznik ljudskega • V* ■ izročila Kulturno društvo Danica bo letošnjo proslavo ob dnevu slovenske kulture posvetilo ljudskemu izročilu. V petek, 22. februarja, ob 20. uri bo v kulturnem središču Danica na Vrhu predstavitev knjige Kruh in ribe. Zbirko ljudskih pripovedi, kije izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, je uredila in pripravila Nada Ravbar Morato. S pomočjo nekaterih sodelavcev je zbrala številne folklorne pripovedi, ki prepričljivo predstavljajo zgodovino območja od Miljskih hribov, preko Brega in Tržaškega krasa, barkovljanske in devinske obale vse do Doberdobskega krasa in Laškega. Pestro in raznoliko gradivo je avtorica porazdelila na osem vsebinskih sklopov, ki nosijo naslove Prav-ce, Bajčne in strahljive, Razlagalne in legendne, Zgodovinske, Socialne, Anekdotične, Etnološke in Smešni-ce. Življenje Slovencev na zahodnem robu poselitvenega prostora je pogojevala predvsem raznolikost naravnega in bivalnega okolja, kar se kaže v krajevnih in ledinskih imenih, šegah, navadah pa tudi v govoru. Vse to pride izrazito na dan v več kot petstotih pripovedih, pri katerih je sodelovalo več kot 250 informatorjev. Nada Ravbar Morato je z veliko vztrajnostjo vse nabrano gradivo pregledala, razvrstila, ga obdelala in pripravila za tisk. Knjiga je izšla v zbirki Glasovi, ki izhaja od leta 1988 in spodbuja širjenje tradicije narečne slovenščine ter ljudskega slovstva. Na vrhovskem večeru bosta spregovorili avtorica Nada Ravbar Morato in glavna urednica zbirke Glasovi Marija Stanonik. Za glasbeno kuliso bodo z ljudskimi pesmimi poskrbela dekleta vokalne skupine Bodeča neža - Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Mateje Černic ter harmonika Egona Tavčarja, za veselo vzdušje pa člani kulturnega društva Danica s kratko veselico Vrhovske... Veselica je izbor nekaterih anekdot, ki so zapisane tudi v zbirki Kruh in ribe. (vd) Novomeški glasbeniki na goriškem odru bumbaca Dan slovenske kulture so gojenci Dijaškega doma Simon Gregorčič s svojimi starši in sorodniki počastili z udeležbo na skoraj dvournem simfoničnem koncertu, ki ga je v petek na odru goriškega Kulturnega doma poklonil orkester glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Prisotnost številnih mešanih družin v dvorani je ponovno potrdila, da je volja po medsebojnem spoznavanju prava pot za prihodnost in da na tej poti odigrava kultura glavno vlogo. Veččlanska amaterska glasbeno-instrumentalna zasedba iz Dolenjske, v kateri sodelujejo tako redni kot bivši študentje novomeške glasbene šole, se je občinstvu predstavila z osmimi skladbami domačih in tujih skladateljev. Brezhibno in ušesu v užitek so pod taktirko dirigenta Sandija Franka zaigrali izbrane strani Beethovna, Šoštakoviča in Av-senika. Koncert je v veselje najmlajših postal bolj razgiban in energičen v svoji končni fazi, ko so glasbeniki zaigrali kompozicijo glasbenih spremljav znanih filmskih uspešnic izmišljenega tajnega agenta 007 Jamesa Bonda, junaka romanov angleškega pisatelja Jana Flemminga. S svojo barvo glasu pa sta v glasbeni gaj pospremila občinstvo mezzosopranistka Irene Tiran in bariton Saša Ivaci z izvajanjem partitur angleškega opernega pisca Andrewa Webberja. Malo Prešernovo proslavo je Dijaški dom Simon Gregorčič oblikoval v sodelovanju z Ludoteko Pikanogavička, Zvezo slovenskih kulturnih društev, s Kulturnim domom in športnim združenjem Dom. (VaS) gorica - Niz predavanj Literarna prečkanja meje Videmska univerza pospešuje medkulturni dialog med Slovenci in Italijani. V ta namen so na njenem goriškem sedežu priredili niz predavanj pod naslovom »Sconfinamenti«; prekoračiti želijo meje med zgodovino in književnostjo ter med tukajšnjima narodoma. V sredo je na prvem srečanju predavala Marta Vergi-nella. V sredo, 20. februarja, bo na vrsti Stefano Lusa, ki bo govoril o Komunistični partiji Slovenije in demokratizaciji; 27. februarja bo sledilo predavanje Tatjane Rojc, avtorice knjige o slovenski literaturi za italijanskega bralca; 5. marca bo Miran Košuta predstavil knjigo »Slovenica. Peripli letterari italo-sloveni«; 12. marca bo ciklus sklenila okrogla miza na temo, ki povzema naslov knjige Branka Marušiča »Il vicino come amico - Realta o utopia?«. Ob Marušiču bodo sodelovali še Claudio Cressati, Vesna Cunja Rossi in Luigi Reitani. Z izjemo tega srečanja, ki bo potekalo v palači Attems-Petzenstein, bodo vsa ostala priredili na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici z začetkom ob 17. uri. 12 Nedelja, 17. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V Kulturnem domu zasedali strankarsko nevezani levičarji Iščejo skupne poti pod znamenjem mavrice Forum bo predlagal Mavrični levici in levičarskim gibanjem svojega kandidata za deželo loke - Pred 65 leti plenum OF »Povsod poskusi izkrivljanja zgodovine« V hiši Pavlinovih v Lokah je Aleš Bebler, poveljnik Centralnega komiteje KPS in izvršnega odbora OF za slovensko Primorje, pred 65 leti pripravil prvi pokrajinski plenum OF za Primorsko. V spomin na ta dogodek sta krajevna skupnost Kromberk-Loke in združenje borcev za vrednote NOB krajevna organizacija Kromberk-Loke včeraj pripravili slovesnost, na kateri je kot častni govornik spregovoril Beblerjev sin Anton. Ob zaključku slovesnosti so predstavniki novogoriške zveze borcev že priletnemu gospodarju Pavlinove domačije podelili svoje najvišje priznanje: zlato plaketo Janka Premrla Vojka, in sicer za pogum, ki ga je leta 1943 pokazala družina Pavlin, ko je pod svojo streho sprejela omenjeno zasedanje. Na hiši, kjer je bil plenum, je bila že leta 1973 odkrita spominska plošča, ki opozarja na ta dogodek. »Tistega dne, 14. februarja 1943, je moj oče tu, pri Pavlinovih, pripravil prvi pokrajinski plenum OF za Primorsko. Med prisotnimi je bil tudi delegat iz Trsta, Italijan. Še en dokaz več za to, da NOB ni bil izraz jugoslovanskega eks-panzionizma, temveč je to bil pravični boj, tudi zoper kulturni genocid nad Slovenci, ki gaje izvajala Italija in to še pred fašizmom,« je povedal Bebler v nagovoru in tako odgovoril na poizkuse prevred- Beblerjev sin Anton nagovarja prisotne na domačiji Pavlinovih foto km. notenje zgodovine, ki želijo prikazati NOB kot izraz slovanskega ekspanzio-nizma, partizane pa kot izvajalce genocida nad Italijani, »kot je to izjavil italijanski predsednik Napolitano,« je dodal Bebler. »Poizkusi prevrednotenja zgodovine se žal dogajajo tudi pri nas. Kardinal Rode je v svojem zadnjem govoru v Rimu povzdignil kolaborante z okupatorji na raven ponosa in duhovnega bogastva v Sloveniji. V govoru pa ni omenil ne fašizma ne nacionalsocializma. S tem se ne moremo strinjati. Ravno zato je potrebno ohranjati spomin na najbolj slavne, s tudi najbolj težke trenutke našega naroda,« je prepričan Bebler. V imenu novogoriške mestne občine je spregovorila tudi podžupanja Darinka Kozinc, ki je izpostavila temeljno vlogo NOB za samostojno slovensko državo. »Čas, ki je pretekel, lahko ocenjujete le tisti, ki ste ga doživeli, mi, ki smo rojeni kasneje, pa ga poznamo le iz vašega pripovedovanja. Zato pripovedujte svojim potomcem o tistih časih, da ne bodo prevladale napačne predstave o njem,« je poudarila Kozinčeva. Slovesnost pred domačijo Pavlinovih so s kulturnim programom zaokrožili moški pevski zbor Kromberški Vo-dopivci in učenci osnovne šole Milojka Štrukelj ter osnovne šole Frana Erjavca iz Nove Gorice. (km) Tudi iz goriškega Kulturnega doma je včeraj izšel poziv levičarjem, naj se povežejo pod skupnim znamenjem mavrice in naj po zgledu civilnih gibanj pritegnejo k sebi tudi vse te, ki so jim po mišljenju sorodni, a se ne prepoznavajo v političnih strankah. V Gorici so se namreč včeraj dopoldne sestali ekologisti, nasprotniki hitre železnice, protiglobalisti in levičarji, ki nimajo strankarskih izkaznic. Prišli so iz Goriške, pa tudi od drugod iz dežele FJK, tako da je bila dvorana skoraj polna, razprava pa živahna in temeljita. Zborovanje je vodil goriški občinski svetnik Andrea Bellavite, okrog katerega so se na lanskih upravnih volitvah zbrali številni levosredin-ski volivci. Iz tega je nastal Forum za Gorico kot primer političnega gibanja, ki ima korenine med ljudmi in zasleduje javno dobro mimo strankarskih računic. Tej izkušnji je bil namenjen poudarek na včerajšnjem zborovanju, ki so se ga med drugimi udeležili deželni tajniki Stranke italijanskih komunistov Stojan Spetič, Stranke komunistične prenove Giulio Lauri in Zelenih Gianni Pizzati. V razpravo je posegel tudi Igor Ko-mel in izhajal iz izkušnje goriškega Foruma, ki »predstavlja zgled združevanja«. K temu je še pristavil, da morajo narediti stranke narediti korak nazaj in omogočiti, da pridejo v ospredje ljudje, volilna baza. Podobnega mnenja je bil tudi Mario La-vrenčič, ki je poudaril, da takšna nova levičarska sila ne sme biti le kolektiv strank. Včerajšnje zasedanje v Kulturnem domu bumbaca Po njegovih besedah so si levičarski volivci pričakovali, da bo združevanje levice potekalo hitreje in da se bo pravzaprav začelo pri bazi. »Upam, da se bo proces združevanja vsekakor nadaljeval in da se bo pred volitvami našlo primerno obliko povezovanja,« je poudaril Lavrenčič. Bellavite je ob zaključku zasedanja ugotavljal, da so bila mnenja prisotnih precej deljena. Ekologisti so nasprotovali podpori kandidaturi Riccarda Illyja, drugi pa so zagovarjali dosedanjo izkušnjo v Demokratski zavezi. Zaradi tega med zasedanjem ni bilo mogoče spregovoriti o možnih zavezništvih in kandidaturah, o katerih pa že razmišljajo pri Forumu. »Izraziti želimo goriškega kandidata, ki bi ga podprli stranke Mavrične levice in levičarska gibanja, obenem pa bi imel posredno podporo tudi določenih komponent Demokratske stranke,« je pojasnil Bellavite in poudaril, da bi bil vsekakor kandidat iz vrst Foruma uspešen samo, če bi se levica poenotila in ga odločno podprla. Spetič je ob robu srečanja povedal, daje Mavrična levica pripravljena sprejeti na kandidatne liste tudi posameznike, ki niso vpisani v stranke. »Strankarsko nevezane levičarje smo že pozvali, naj predstavijo svoje kandidate,« je razložil Spetič, ki je med svojim posegom med včerajšnjim zasedanjem zagovarjal nadaljnje zavezništvo z Illyjem. »V njegovem petletnem mandatu so bile luči in sence, vendar luči je bilo več kot senc,« je menil Spetič. (dr) gorica - SKP in DS »Krajevna zavezništva niso pod vprašajem« »Odločitev Demokratske stranke, da se ogradi od dosedanjih zaveznikov, je "nesrečna".« Tako je pokrajinsko tajništvo Stranke komunistične prenove (SKP) ocenilo izbiro državnega vodstva nove politične sile, da bo na prihodnjih volitvah nastopala sama. »Zaostrovanje stališč v občutljivem trenutku po vladni krizi se mi ne zdi politično posrečena poteza,« odgovarja pokrajinski tajnik Demokratske stranke (DS) Omar Greco. SKP tako ocenjuje politični trenutek: »DS je izjavila, da bo na parlamentarnih volitvah nastopila samostojno in daje Unija zaključila svojo pot. Nesrečna Veltronijeva odločitev pomeni že danes zmago desnice in Silvia Berlusconija, obenem pa je strateška poteza, s katero nameravajo potisniti levico ob rob oz. jo trajno izbrisati. Novi politični okvir morajo SKP in ostale levičarske sile podrobno preučiti ter ugotoviti, kateri bodo učinki na krajevni ravni. DS namreč ne more zahtevati, da bo SKP in levica nasploh še naprej podpirala levosredinske uprave, kot da bi se nič ne zgodilo. Zato zahtevamo od pokrajinskega vodstva DS, da razčisti, ali je sedanje zavezništvo z levico nekaj strateškega in dolgotrajnega, kar je v nasprotju z Veltro-nijevim mišljenjem. Če bo tudi goriška DS sledila nesrečnim in škodljivim odločitvam svojega državnega liderja, ki bodo privedle do njene izoliranosti, bodo morale SKP in ostale levičarske sile oceniti, ali je zavezništvo z DS še vedno strateško in smiselno. Nadaljevanje obstoja levosredinskih uprav na Goriškem bo torej odvisna od odgovorov, kijih bodo dali pokrajinski predstavniki DS in o katerih se bodo morala potem izreči vodstva posameznih strank.« »Izbira DS, da nastopa samostojno na političnih volitvah, nikakor ne pomeni izročiti države desničarjem, v kolikor ravno takšen nastop DS predstavlja edino resnično novost na politični sceni, ki je povzročila pravi potres tudi v desni sredini. Alternativ ni bilo, saj ni bilo mogoče ponuditi volivcem iste koalicije, ki je z velikimi težavami vladala zadnji dve leti,« odgovarja Greco in dodaja: »Kar zadeva goriško pokrajino, na obzorju ne vidim težav, saj je volilni sistem različen od parlamentarnega, predvsem pa zato, ker na ravni pokrajine in občin naše povezovanje z Mavrično levico sloni na programu. Zato ne bomo postavili pod vprašaj krajevnih dogovorov in niti večin, ki upravljajo občine, ker smo dogovore sklepali v interesu krajevnih skupnosti. Tudi v prihodnosti bomo iskali zavezništva na osnovi programa in nikakor ne na podlagi rimskega dogajanja. Naj še povem, da je SKP prva sogovornica DS na teritoriju in je nihče ne namerava potisniti na politični rob,« poudarja Greco. gorica - Glasbeni trio oživlja goriške večere Mački za vsak okus Simon Makuc s harmoniko, Drago Gravnar s kitaro in Joško Leban z bas kitaro Eni se ogrevajo za popevke, drugi prisegajo na rock, tretji imajo radi evergree-ne ali pa narodno zabavne viže. So pa tudi glasbene skupine, ki s svojim repertoarjem zadovoljijo vsako publiko. Takšen primer je trio Mački, ki oživlja goriške večere. Gre za skupino znanih goriških glasbenikov, ki že vrsto let ustvarjajo prijetno vzdušje na porokah, društvenih praznikih, srečanjih soletnikov in v osmicah. Skratka, povsod tam, kjer je dobra volja doma. Skupini bi lahko rekli tudi »Stari mački«, saj gre za prave virtuoze glasbenih večerov v živo. Simon Makuc s harmoniko, Drago Gravnar s kitaro in Joško Leban z bas kitaro znajo osvojiti vsako občinstvo, saj imajo v repertoarju preko dvesto raznih viž in žanrov, zlasti takih, ki so primerni za ples. Ko pa Joško odloži svoj bas in vzame v roke frajtonerico, se trio spremeni v narodno zabavni ansambel in ubrano zaigra nepozabne melodije Lojzeta Slaka in drugih legendarnih slovenskih skupin. Mačkom se včasih pridruži še kak drug glasbenik, pogosto kar med samim nastopom, saj se zanje navdušujejo tako mladi kot stari. (vip) Trio Mački v goriškem lokalu foto vip / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. februarja 2008 13 1 števerjan - Težavam navkljub so pred šestdesetimi leti odkrili spomenik NOB Spomin na podvig krajanov predajajo mlajši generaciji Odkritje so spremljala nesoglasja, letošnja obletnica pa ponuja priložnost složne obeležitve Pred kratkim smo objavili daljši zapis o dogajanju v Števerjanu in Goriških Brdih vletih 1946-1948. Poudarek je bil namenjen načrtovanju in gradnji mogočnega spomenika NOB, ki stoji na glavnem števerjanskem trgu. Naša pripoved se je tedaj prekinila tik pred odkritjem obeležja, ker gre za poglavje, ki zasluži samostojno obravnavo zaradi težav tehničnega in političnega značaja. Tokrat bomo nadaljevali pripoved, ki sloni na podatkih, ki jih je zbral domačin Saverij Rožič. »Posledice spora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo smo močno občutili tudi v zamejstvu in so zanetile nesoglasja v borčevski organizaciji,« se spominja Rožič in tako obnavlja takratno dogajanje: »Eni so bili za Tita, drugi za Stalina. Problem je nastal tudi zaradi rdeče zvezde na spomeniku. V odboru so nekateri bili proti temu, da bi zvezda krasila obeležje. Na dan je prišla še ena pripomba: da med imena padlih partizanov ne sodi omemba tistih, ki so padli v italijanski vojski. Na koncu je prevladalo mnenje, da spomenik gradijo vsi vaščani in naj bodo zato na njem zapisane vse vojne žrtve. Zaradi teh nesoglasij, ki se jim je pridružilo še oviranje oblasti, slavnostno odkritje 5. septembra 1948 ni potekalo tako, kot bi se spodobilo. Tudi krovne organizacije so odsvetovale društvom iz okolice Gorice in Trsta, da bi se udeležile svečanosti. Udeležba je bila zato zelo skromna. Tudi vreme ni bilo naklonjeno. Zjutraj je deževalo, popoldne pa je dež ponehal in je svečanost potekala nemoteno. K hiši takratnega mežnarja Cirila Hle-deta so postavili lesen oder za goste in govornike, ob njih pa so stali tudi nekateri člani gradbenega odbora. Kar nekaj odbornikov je manjkalo. Med oblastmi so bili prisotni karabinjerski marešal, brigadir finančne straže in nekateri sorodniki padlih. Spomenik je odkril Jože Hlede - Pepe z Drage, brat padlega partizana in odbornik. Nato se je približal župnik Ciril Sedej z dvema strežnikoma; zraven je bil tudi mežnar Ciril Hlede. Po blagoslovu se je župnik umaknil brez besede. K spomeniku je nato stopila mati dveh padlih partizanov Adelina Gravner, po domače Delina z Drage. O pomenu spomenika je prebrala dve tipkani strani. Drugih ceremonij ni bilo. Zaradi omenjenih ovir in groženj oblasti ni bilo pevskega zbora prosvetnega društva Briški grič, ki se je dolgo časa pripravljal na nastop. Napovedovalec je bil Jožef Gravner iz Ščednega. Deset dni pred odkritjem se je s svojo fotografsko "kišto" pripeljal s kolesom iz Gorice fotograf Kleindienst (atelje je imel na dnu pritličnega hodnika v stavbi kina Vittoria na Travniku). Naredil je več posnetkov; enega objavljamo danes in je bil posnet z zvonika cerkve. Nare- kmu\,kk lituilsmll l\ylil-[/asijy tb en lik; ¡Mu iimiltj * Znatttfmiiii HforsHtkUt ;>irrfi:»ipmr ^f^ riflfcc $in>nrt>jo ............o - zffjtopirftj ("S/irlih siojvHskffr tnnifiMh irvMrr^fi. da ■si1 mf1 ^ihfo p ji i i gtffcrj/jih sprj-iiif pnt- kil E' terjam, ti je uto pfce.H 5. teirfrmbnt nJj f(f uri, fcfl/ sf Vu* reirtiisf, rrirnnfp"