PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVIIL St. 290 (8383)
TRST, petek, 8. decembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA OSNOVI SKLEPOV GENOVSKEGA KONGRESA
DE MARTINO NOVI TAJNIK PSI DOSEŽEN SPORAZUM MED STRUJAMI
Ustanovljena politični in tajniški urad za enotno vodenje stranke - Dokument vodstva K Pl
RIM, 7. — Francesco De Martino lastnih skupin. Drugi organizem je ifL ^9 imenovan za novega tajnika
na osnovi dogovora med vsemi *°tialističnimi strujami za skupno vo-jfenje stranke. Za De Martina so na tonašnji seji vodstva glasovali zaupniki struje «riscossa» in Nennije-** avtonomistov, medtem ko so se jjjjedstavniki «kartela levice* vzdržali. *** predstavnika bivšega PSIUP in Predstavnik bivšega MPL se glaso-Vania niso udeležili.
Vodstvo je imenovalo tudi dva najstnika tajnika, in sicer Mosco za 'nscossos. in Craxija za avtonomiste.
.0 De Martinovem predlogu naj bi jenovali še tretjega namestnika taj-ki naj bi bil pripadnik Lombar-jeve levice, na kar pa ta struja 111 Privolila.
, j enotno vodenje stranke bosta Jamčila dva nova organizma, ki so ® imenovali danes. Prvi je »politični “rad», ki ima posvetovalni značaj in katerem so poleg tajnika De Marja še po en predstavnik vsake stru-■ ■ Mosca za »riscosso*, Craxi za av-aomiste, Lombardi za levico ter Phaini in Bertoldi kot predstavnika
tajniški urad, ki ima izvrševalne funk cije in v katerem so proporcionalno zastopane vse struje. Poleg tajnika in obeh namestnikov tajnika so v njem še Signorile za levico. Landolfi za Mancinijevo strujo, Manca za Bertol-dijevo in Lauriceila za «riscosso». Za imenovanje obeh organizmov so soglasno glasovali vsi člani vodstva, medtem ko je za namestnika tajnika glasovala samo večina.
Novi tajnik PSI je dal zvečer izjavo za «Telegiomale». Dejal je, da so današnji sklepi vodstva PSI izraz potrebe po enotnosti, ki jo je proglasil nedavni kongres. Novo tajništvo je bilo imenovano na osnovi politične večine, ki je nastala v Genovi: to pa ne pomeni sestave organskega zavezništva (med »riscosso* in avtonomisti — op. ur.), pač pa je omogočilo sestavo organizmov, ki združujejo vse strankine struje ter na ta način jamčijo sodelovanje in prispevek vseh struj, tako večine kot manjšine, pri izvajanju politične linije in pri vodenju stranke.
Obstajajo še nekateri nerešeni pro-
TRETJA KONFERENCA ZK JUGOSLAVIJE
Posvetiti več pozornosti socialistični vzgoji mladih
V razpravi so delegati opozorili na nekatere škodljive pojave v mladinskih organizacijah
(Od našega dopisnika)
JJEOGRAD, 7. - Udeleženci 3. reference Zveze komunistov Ju-r®*avi|jfe so nadaljevali danes raz-o poročilu in predlogu reso Jjjjje o borbi ZKJ za socialistično Jjf^jenost in aktivno udeležbo "radih v razvoju samoupravne so ,tostične družbe. Pri včerajšnji j^Pravi je sodelovalo 27 delegatov Mri°St°v- Med razpravo danes do-ijuhe ao M predlog predsedstva reference sklenili, da se konferen-v a^radi številnih prijavljenih go f?tokov nadaljuje še jutri. V vče-in današnji razpravi so iz-jT5!1 splošno podporo stališču, ki jj ja prikazal v uvodnem poročilu Avramovič. Istočasno je da-te. več pripomb predlogu, da se v ?®je določijo mrtoge naloge ZK h. tofbi za socialistično usmerje
*** mladih.
»j razpravi so opozorili med dru jj na škodljiv vpliv, ki ga ima-L*ja mladino socialne razlike in zaposlitev ljudi, ki jim zagotovljena eksistenca, na l^ljiv vpliv šunda, na potrebo Jjs’obitve samoupravnih odnosov V2_ ,)ah ter na večjo pozornost pionirjev. Eden izmed govoril, to je ugotovil, da ni dosledne i^Jmtikretne borbe proti reakcio-Itjftomu delovanju pravoslavnega, Mrkega in muslimanskega kle ^“Uzma, ki skuša razširiti svoj ^ med mladino. Opozoril je tu-ii, na negativne pojave v športnih IjL ^lesnovzgojnih organizacijah, CiJ ®a zapažajo pojavi privatiza-HjL opravljanja s strani posamez-Dju saupin, kjer se pri organiziranj raznih športnih tekmovanj in toitev gleda samo na zaslužek.
delegatov je opozorilo na m zaposlitve mladih, na po-
sjijto. da skupnost posveti večjo živijenjskim pogojem in delu bi Jr1" delavcev. Član izvršnega .la predsedstva ZKJ Stevan Do-
je med drugim opozoril na Ij^vne posledice pojava libera-Ln3 v ZKJ na mladino. Dr. Stioe lHj je omenil, da se višji sloji Cine, to je otroci bogatejših usmerjajo na disko klube Ijj^tot^ue, kjer pogostoma potro-la*i, ** denarja kot je poprečen . mladega delavca. Po dr. drujK^u ^ se moral v socialistični Ugotoviti nadarjenemu, spo Cmu, ambicioznemu mlademu lij ph družbeni napredek ne glede Vi] iz kakšne družine je. Ugotovi0, da se danes v Jugoslaviji b$h stavljajo oblike in odnosi družba življenja, ki vodijo h kolek-tijj in (j solidarnosti, da sedava družbeni sistem ponekod prebij ^udarja načelo individualiz-W„ . vodi k privatizaciji, k ego-V jj: m hvaljenju osebnega uspeha bfj i-ianju, ne glede na uspeh družba kolektiva in širše družbene ^ to, kateri ta človek pripada.
bij^dsednik konference Zveze mla fctn togoslavije Maksimovič je u-\ da je pismo predsednika &fjv m izvršnega biroja opozorilo <o « na tiste slabosti v družbi, ki vt|jj dalj časa povzročale n°zado-•hi mladih. V zvezi z različni«-••»u*miišči konference o potrebi Sbjtotve ločenih mladinskih or-' ^aij za vsako plast mladine
do ustanovitve organizacije, ki .bi bila podobna SKOJ je Maksimovič dejal, da je mladini potrebna enotna družbeno - politična organizacija, ki« bo temeljila 'na programskih smotrih ZKJ.
Blanka Peteranec je dala vrsto predlogov, med drugimi, da se povečajo skladi za kreditiranje u-čencev, da se odločneje rešujejo stanovanjska vprašanja mladih delavcev in učencev, da se ukinejo visoke šolnine, da se učencem da brezplačno knjige in zvezke. To je, po njenem mnenju neobhodno potrebno, da bi se mladi čimprej usposobili za delo, ki jih čaka.
Tome Drakulovski iz Skopja se je ined drugim dotaknil vprašanja pouka zgodovine v šolah. Razni cesarji in kralji in drugi dostojanstveniki so tako prikazani, kot da bi bile glavne osebnosti preteklosti narodov Jugoslavije. Drakulovski je dejal, da se ne sme pozabiti, da so v narodnoosvobodilni borbi uresničeni stoletni ideali vseh narodov Jugoslavije in da bi se to moralo upoštevati pri sestavi učnih programov.
Konferenca se nadaljuje jutri.
BOŽO BOŽIČ
blemi, kot je vprašanje predsednika, za katerega smo bili mi razpoložljivi, vendar smo menili, da bi moralo to biti dejanje enotnosti ne pa razcepitve, kot bi to bilo v sedanjem položaju.
Na genovskem kongresu — je nadaljeval De Martino — je stranka potrdila svoje značilnosti stranke italijanske levice, povezane s potrebami in željami delavskih množic in solidarne z njihovim bojem. Bili smo in smo izredno zaskrbljeni zaradi položaja države, tako z gospodarskega kot s političnega vidika, ter smo prepričani, da je centristična formula, ki se je izrazila s sestavo Andreottijeve vlade, najmanj primerna, da bi reševala te probleme. Zaradi tega še enkrat potrjujemo našo voljo, da prispevamo k temu, da napravimo konec takemu položaju ter da začrtamo po litično alternativo. Zato smo potrdili našo odločnost, da se borimo za konec centrizma, istočasno pa smo nakazali tudi pozitivno alternativo, ki ima kot izhodišče pripravljenost socialistične stranke za ponoven začetek sodelovanja s KD in z manjšimi strankami za rešitev hudih problemov dežele ter za izvedbo reform. Kongres v Genovi je izrazil to pripravljenost, tako da niso možni alibiji ter da se ne bo mogoče sklicevati na odgovornost socialistične stranke pri utemeljevanju potrebe, da bi nadaljevali s sedanjim položajem.
Tajnik KPI Berlinguer je poslal De Martinu ob izvolitvi za novega tajnika PSI brzojavne čestitke. Danes so objavili dokument, ki so ga odobrili na včerajšnji seji vodstva KPI pod predsedstvom tajnika Berlinguerja. Dokument ugotavlja, da so volitve 26. novembra zadale hud udarec Andreottijev! vladi ter še bolj jasno pokazale, da nima več stika z realnostjo dežele. Vse izbire vlade gredo v protidemo-kratsko in protiljudsko smer ter pomenijo celo izzivanje: od poskusa, da bi uvedli policijski pripor, do zaprtega števila vpisov na univerzo itd. Vodstvo KPI dalje ugotavlja, da se zaskrbljenost za nenehno slabšanje položaja kaže tudi v silah, ki pripadajo sedanji večini in sami KD. Za rešitev sedanje politične, gospodarske in družbene krize so potrebne korenite reforme gospodarskih in družbenih struktur dežele ter demokratični preokret v političnem vodstvu. Glede morebitnih takojšnjih rešitev pa je v dokumentu rečeno, da «bi bila opozicija KPI lahko različna v odnosu do nove vlade, ki bi bila zaprta do desničarskih strank in angažirana za pozitivno rešitev najbolj perečih problemov dežele*.
Tudi demokrščanska levičarska struja «base» je objavila danes daljši dokument o gospodarskem in političnem položaju, v katerem se zavzema za izvedbo korenitih reform s sodelovanjem vseh demokratičnih sil in sindikatov. To pa bo možno izvesti le, meni »base*, «s strmoglavljenjem sedanjih teženj ter s ponovnim odprtjem dialoga in bolj tesnega sodelovanja med demokristjani, socialdemokrati, republikanci in socialisti*.
«Apollo 17» leti proti Luni
V skoraj sončnem siju hlapov in par je včeraj zjutraj odbrzel proti Luni z več kot 2-umo zamudo »Apollo 17* z vesoljci Cernanom, Schmittom in Ewansonom (članek berite na 6. strani)
POPOLN ZASTOJ V REŠEVANJU VPRAŠANJ MANJŠINE
Nejasne perspektive za koroške Slovence
Perfidni napadi avstrijske ljudske stranke na vlado in na pravice Slovencev - Kirchschlager o noti jugoslovanske vlade
(Poseben dopis)
CELOVEC. 7. — Kot je bilo pričakovati, je opozicija izkoristila razpravo o avstrijski zunanji politiki v okviru proračunske debate v avstrijskem zveznem parlamentu za ponovne napade na zakon o dvojezičnih krajevnih napisih, hkrati pa tudi na avstrijsko zunanjo politiko kot tako.
Taktika, ki so jo v parlamentarni razpravi uporabili poslanci avstrijske ljudske stranke, ni nova. Poznamo jo že z nedavnega kongresa stranke, ki bi se sicer hotela imenovati stranka napredne sredine, pa se pod vplivom vse večjega nacionalizma vse bolj pomika proti skrajni desnici in jo je uporabil že njen predsednik dr. Schlainzer. Avstrijska ljudska stranka je namreč sedaj nenadoma zelo zaskrbljena za odnose z Jugosla vijo in za mednarodni ugled Avstrije. Toda po njenem se Avstrija ni znašla na zatožni klopi svetovne javnosti zaradi sramotnih dogodkov na Koroškem, za katere nosita odgovornost mimo Heimatdien sta in drugih nacionalističnih organizacij tudi avstrijska ljudska in
PO MNENJU NEKATERIH OPAZOVALCEV NA PARIŠKI KONFERENCI 0 VIETNAMU
Morda prihodnji teden podpis sporazuma za rešitev krize na azijskem Jugovzhodu
Kissinger bo pred podpisom moral predložiti osnutek sporazuma predsedniku Nixonu v odobritev - Novi sporazum baje ni naklonjen Thieuju - Danes sestanek Le Duc Tho-Kissinger
PARIZ, 7. — Vzdušje v francoskem glavnem mestu je bilo danes zjutraj odločno optimistično. Pariški dnevnik »Aurore* je izšel z velikim naslovom čez osem stolpcev, s katerim je napovedoval podpis mirovnega sporazuma med Hanoiem in Washingtonom v teku dneva. Optimizem pa je v naslednjih urah postopoma splahnel, dokončni udarec pa mu je dala zunanja ministrica ZRV Thi Binhova, ko je na 169. zasedanju pariške konference izjavila, da je podpis sporazuma še zelo daleč.
Le Duc Tho in Kissinger sta se danes sestala v že znani vili v predmestju Pariza. Srečanje je trajalo 4 ure. Glasnik Bele hiše je zvečer sporočil, da se bosta oba pogajalca spet sestala jutri v prvih popoldanskih u-rah. Sporočilo demantira govorice, po katerih bi se moral Kissinger drevi vrniti v Washington, kjer bi se moral posvetovati s predsednikom Ni-xonom. Kot po navadi ni o tajnih pogajanjih nobene uradne vesti. Čeprav sta si stališči hanojske in ameriške delegacije zelo verjetno že dokaj podobni, je jasno, da obstajajo še nekatere ovire.
Nixonov svetovalec je bil na kosilu francoskim zunanjim ministrom
Schumannom, ki se je nenadoma vrnil v Pariz z zasedanja zunanjih ministrov držav članic NATO, ki je trenutno v Bruslju. Srečanje med francoskim ministrom in Kissingerjem je sprožilo vrsto domnev o skorajšnjem podpisu sporazuma, kar so v popoldanskih urah izjave predstavnikov Ha-noia in ZRV demantirale.
Opazovalci v Parizu so si edini, da besedilo novega sporazuma ne more biti naklonjeno šefu saigonskega režima Van Thieuju. Edine točke, pri katerih naj bi popustili pritiskom juž-novietnamskega diktatorja, zadevajo razširitev sporazuma na vso Indokino, omejitev pristojnosti komisije, ki bo morala pripraviti volitve v ustavodaj-
Predsednik Tito na tretji konferenci ZKJ, na kateri je govor o socialistični usmerjenosti mladine
................mi......m....................................................................................................................niiiiui
Včeraj zjutraj se je začela zadnja ameriška odpravo na Luno v okviru načrta »Apollo*. Vzlet so spremljale nevšečnosti pri polnjenju rezervoarjev tretje stopnje s kisikom. Sedaj polet potega brezhibno. Učenjaki upajo, da bodo vesoljci prinesli na Zemljo pomembne kamenine, posebno zato, ker je med njimi geolog Schmitt.
Kaže, da so se pogajanja med Kissingerjem in Le Duc Thojem premaknila z mrtve točke in da bodo podpisali mirovni sporazum o Vietnamu že prihodnji teden. Vest vsekakor ni uradna, prihaja pa iz dobro obveščenih krogov. Oba pogajalca s* bosta danes spet srečala.
‘
DA1XES

Francesco De Martino je bil izvoljen za novega tajnika PSI. Na včerajšnji seji strankinega vodstva so na osnovi dogovora med vsemi strujami imenovali tudi nove vodstvene organe stranke, v katerih so zastopane vse komponente PSI.
Po sklepu pokrajinskega tajništva KD so vsem strankam levega centra poslali uradni poziv na pogajanja. Stranke seveda še
niso mogle odgovoriti. Pričakujejo, da se bodo posamezna vodstva izrekla že prihodnji tehten. V Gorici pa so se razbila pogajanja med KD in PSI, ki je z odstopom pokrajinskega odbornika sprožil krizo. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden.
Na Ravnah pri Grgarju se je v sredo ponoči pripetila strahovita nesreča: nenadna eksplozija je porušila šolsko poslopje, v katerem je stanovala 3-članska družina in 15 vojakov JLA, ki so pomagali pri gradnji ceste od Raven do Banjščice. Trinajst mladih vojakov je pod ruševinami izgubilo življenje, družina in dva vojaka pa so se, čeprav ranjeni, rešili.
V poslanski komisiji za šolstvo
Začetek razprave o osnutkih zakona za slovensko šolstvo
Sinoči nam je posl. Albin Škerk sporočil, da je poslanska komisija za šolstvo v sredo začela razpravo o osnutkih zakona za ureditev slovenskega šolstva, , ki sta jih predložila poslanca Albin Škerk (KPI) in Corrado Belci (KD). Omenjeni komisiji predseduje poslanec Gui (KD), poročevalec o omenjenem ; osnutku pa je posl. Rausa (KD).- Razprava se je začela na poročevalski ravni, poslanec Raichich (KPI) pa je predlagal, naj komisija zahteva prenos na zakonodajno raven, kar pomeni, da ne bi bila potrebna diskusija v poslanski zbornici za odobritev zakona. Podtajnik ministrstva za • šolstvo Caiazza (KD) se ni uprl omenjeni zahtevi pač pa si je pridržal pravico, da predlaga nekatere dodatne popravke. Komisija je soglasno sklenila, da se s pristankom vlade zahteva prenos razprave na zakonodajno raven. , Na seji .niso. bili navzoči zastopniki nekaterih strank, med temi MSI zato jih bo predsednik komisije vprašal za njihovo mnenje, ker mora biti tak sklep komisije soglasno odobren. V nasprotnem primeru se mora razprava nadaljevati na posvetovalni ravni in mora biti dokončno besedilo zakonskega osnutka poslano v odobritev poslanski zbornici, oziroma senata.
Posl. Rausa, Id je na seji obrazložil omenjena zakonska osnutka, je izrazil svoje ugodno mnenje. Če se tokrat zastopnik MSI v poslanski komisiji ne bo izrekel proti razpravi na zakonodajni ravni, kot zadnjič, bo odobritev zakona za ureditev slovenskega šolstva v Italiji hitreje stekla.
O 0menjenih zakonskih osnutkih smo že poročali, o izpopolnjenem zakonskem osnutku, ki ga je predložil posl Albin Škerk, pa smo podrobno poročali v našem dnevniku 29. oktobra.
no skupščino ter koncentracijo sever- nonl. O tem je govoril tudi namestnik
novietnamskih čet na Jugu na treh točno določenih področjih. Sicer pa se zdi zelo čudno, da je Le Duc Tho popustil pri točki, ki zadeva pristojnost posebne komisije za pripravo u-stavodajnih volitev, pri kateri je v preteklosti zelo vztrajal.
Thi Binhova je na današnji seji pariške konference ponovno ostro obsodila ZDA, ki so zahtevale razpravo o bistvenih in že domenjenih točkah mirovnega sporazuma. Obenem je ponovno zahtevala odstranitev predsednika južnovietnamskega lutkovnega režima Thieuja, ki pripravlja pokol svojih političnih nasprotnikov, ki so trenutno zaprti v njegovih zaporih.
Govorice o podpisu sporazuma, ki Aaj bi bil že v prihodnjih urah, ali vsaj v prihodnjih dneh, so posredno demantirale vesti iz Washingtona, po katerih naj bi Kissinger še pred podpisom odpotoval v ZDA, kjer bo moral predstaviti dokončno besedilo mirovnega sporazuma predsedniku Nixo-nu, medtem ko bo Haig odletel v Saigon, kjer bo obrazložil sporazum Van Thieuju. Pri vsej najboljši volji obeh pogajalcev, ne bo mogoče podpisati sporazuma pred prihodnjim ted-
šefa ameriške delegacije na pariški konferenci Isham, ki je dejal, da je večina vprašanj že rešenih, pogajanja pa se niso zaključila, ker je še nekaj detajlov, ki jih je treba predisku-tirati.
Neredi v dunajskem parlamentu
DUNAJ, 7. — Med razpravo o proračunu notranjega ministrstva za leto 1973 je prišlo v avstrijskem parlamentu do neredov, ko j€ koroški socialistični poslanec Kerstnig obtožil opozicijske sti \ rke, da so izkoristile zakon o dvojezičnih krajevnih napisih v avstrijski Koroški zato, da bi sprožile nerede. Z opozicije mu je liberalec Schmidt zakričal, da je koroški kvizling, nakar mu je socialist Libal odgovoril, da je nacist. Pri tem je prišlo do splošnega kričanja, med katerim so liberalci ozmerjali z nacistom tudi notranjega ministra Roescha, ki je med tem modro molčal.
................................„„„„„„„„„„„„..
Zaključena sindikalna konferenca v Neaplju
V središču razprave predlog o proglasitvi vsedržavne splošne stavke
NEAPELJ, 7. Vprašanje pro- skarjev za obnovitev delovne
glasitve vsedržavne splošne stavke je bilo v srediisču razprave na današnjem tretjem in zaključnem dnevu zasedanja sindikalne konference za Jug. Potem ko so štiri posebne komisije končale z delom, se je 450 delegatov sestalo na plenarni seji. na kateri so razpravljali o uvodnem poročilu, ki ga je imel v torek zvezni tajnik CISL Macario v imenu treh sindikalnih 'zvez.
Skoraj vsi udeleženci debate so opozorili na težaven gospodarski položaj ter na nesposobnost sedanje centnstične vlade, da rešuje pereča vprašanja italijanske družbe. Velika večina se je zato izrekla za proglasitev splošne stavke kot orožje proti centristieni usmeritvi v državi in za izvedbo učinkovitih reform. O načinu priprave in organiziranja stavke ter o datumu pa so bila mnenja bolj deljena. Proti predlogu o proglasitvi splošne stavke se je odločno izrekel le predstavnik manjšine v CISL Scalia.
Zaključena pogajanja za delovno pogodbo tiskarjev dnevnikov
godbe delavcev in uslužbencev dnevnikov. Sporazum, ki ga bodo mo rali odobriti na delavskih zborovanjih, so dosegli po petdnevnih pogajanjih. Poleg normativnih izbolj šav predvideva sporazum tudi zvišanje plač za 18 tisoč lir mesečno.
De Pasquale se je odrekel imenovanju za deželnega predsednika Sicilije
PALERMO, 7. — Voditelj komunistične skupine v sicilskem deželnem gvetu Pancrazio De Pasqua-le, ki je bil včeraj nepričakovano izvoljen za deželnega predsednika, se je danes odrekel imenovanju, češ da ni še zrela nova večina, v kateri naj bi sodelovala tudi KPI. De Pasquale je izrekel željo, da bi cim prej rešili krizo v deželi s sodelovanjem vseh demokratičnih in protifašističnih sil.
RIM, 7. — Na današnji seji senata so vladni predstavniki odgovarjali na različna vprašanja. Podtajnik za zunanje zadeve Bemporad je zagotovil, da bo Italija v kratkem diplomatsko priznala Nemško demokratično republiko, toda šele tedaj, ko bo NATO
L, im 7	• , da'a sv?j Pristanek.	PRAGA, 7. - Tukaj se je sestal CK
K1M, 7. — Danes v prvih jutra-1 V poslanski zbornici pa se je danes češke komunistične partije, ki je, kot n : n urah so se zaključila pr-jpja : končala razprava o zakonskem osnut- poroča tiskovna agencija «CTK», ražnja toed založniki in sindikati ti- ku o zemljiških najemninah.	|pravljal o gospodarskih vprašanjih.
avstrijska svobodnjaška stranka, ampak zato, ker je vlada z zakonom o dvojezičnih napisih, ki. pomeni vsaj prvi korak k izpolnjevanju državne pogodbe, dala po-vod za divjanje šovinističnih teroristov. Večje perfidnosti si res ni mogoče niti zamisliti. Avstrijska ljudska stranka pa se .je sedaj tudi uradno pridružila zahtevi o ugotavljanju manjšine in se je s tem tudi na zunaj jasno postorila na pozicijo svobodnjaške stranke ki še vedno zbira podpise, s katerimi bi hotela izsiliti referendum o ugotavljanju manjšine. Nabiralci podpisov se pri tem često poslužujejo metod, ki so vse prej kot demokratične, saj ponekod odkrito grozijo, pri manj poučenih pa nastopajo s pretvezo, da je to v korist manjšine.
V proračunski razpravi je v zvezi s položajem na Koroškem ponovno govoril tudi avstrijski zunanji minister dr. Kirchschlager. Med drugim je dejal, da se vlada ni svojevoljno in svojeglavo odločila za zakon o dvojezičnih napisih, ampak zaradi neizpolnjenih obveznosti — ki datirajo iz leto 1955. Dr. Kirchschlager je tudi dejal, da ne moremo govoriti o pritisku Jugoslavije na Avstrijo, če razumemo kot pritisk grožnje s protipravnimi sredstvi, pač pa je Jugoslavija vztrajno zahtevala od Avstrije izpolnitev državne pogodbe. Njegove besede o tem, da je treba biti sedaj zelo previdni, da bi vzpostavili ponovno zaupanje med večinskim in manjšinskim delom prebivalstva na Koroškem, pa ponovno kažejo na zavlačevalno taktiko, ki je na Koroškem in v Avstriji vse bolj prisotna in ki je usmerjena v to, da bi celotno zadevo naprej nekoliko uspavali in jo šele potem začeli ponovno reševati.
Odkar na Koroškem ni več dvojezičnih krajevnih napisov, se dejansko cela zadeva ne premakne več nikamor. Tudi glede komisije, ki naj bi pripravila predloge za morebitne spremembe zakona o dvojezičnih krajevnih napisih, ni nič novega. Ne ve se niti, kdaj se bo prvič sestala, niti ali bodo v njej sodelovali predstavniki rindišarjev ali ne. Sodelovanje rindišarjev v komisiji namreč že vnaprej onemogoča komisijo samo, saj pred-stavruki manjšine v tem primeru v njej ne bodo sodelovali. Za manjšino pa se sodelovanje v komisiji postavlja predvsem ob vprašanju, kaj je njen namen: ali celovito reševanje manjšinske problematike, ali samo vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov in še to, z namenom, da se sedanji zakon še skrči. V tem primeru manjšina v takšni komisiji seveda ne bi imela kaj iskati, saj je že ob sedanjem zakonu povedala, da ga sprejme le kot prvi korak pri reševanju tega vprašanja, nikakor pa kot definitivno rešitev. Tem manj lahko torej sodeluje pri kakršnikoli razpravi o njegovem omejevanju.
Hkrati ko so na Koroškem na delu sile, ki izrazito ogrožajo manjšino, pa je mogoče ugotoviti, da je bilo med manjšino premalo politične aktivnosti, ki bi bila usmerjena v to, da bi se s povečano kulturno prosvetno in politično aktivnostjo znala postaviti v bran vsem raznarodovalnim silam. To je spoznala tudi Zveza slovenskih organizacij in je sklenila z vrsto informativnih sestankov manjšino politično bolj mobilizirati. Prvi tak sestanek je bil že minuli teden, hkrati z občnim zborom slovenskega prosvetnega društva «Bilka» v Bilčovsu, naslednji pa bodo prihodnji teden.
Katere so trenutno glavne naloge, ki stojijo pred slovensko manjšino na Koroškem? Predvsem se mora manjšina odločno upreti poskusom, ki so več kot očitni, da se manjšinsko vprašanje oži samo na vprašanje dvojezičnih napisov, ker ne gre samo zanje, ampak za celovito uresničitev do ločil 7 člena državne pogodbe. Drugič pa mora manjšina pri svojih političnih aktivnostih upoštevati dejstvo, da je ob zadnjih dogodkih na Koroškem prišlo do izrazitega cepljenja sil v Avstriji.
To bo moralo upoštevati zlasti po prihodnjih občriških volitvah, ki bedo marca prihodnjega leta. Ne več absolutna naslonitev na eno samo stranko, ampak naslonitev na demokratične sile, ki so pripravljene manjšini pomagati.
To so edine realne možnosti manjšine pri prihodnj h občinskih volitvah, kajti« vsak samostojen nastop z enotno listo, ki« bi jo sprejeli obe osrednji organizaciji, bi dejansko pomenil, da bi manjšina ustregla zahtevam Heimatdiensta in ostalih nacionalističnih organizacij in bi sama izvedla ugotavljanje manjšine- Da je temu res tako, kaže tudi zadnja izjava vodje Heimtodiensta dr. Feldnerja, ki je dejal, da Hei-matdienst ne misli vztrajati na neposrednem ugotavljanju manjšine, ampak da se lahko zato uporabijo druga merila, na primer volitve.
ZVONE ZORKO
NA OSNOVI SKLEPA POKRAJINSKEGA VODSTVA
Uradno vabilo KD na pogajanja za obnovitev odbora levega centra
Pogajanja se lahko prkno ie v sredini prihodnjega tedna Oprezni komentarji predstavnikov SS, PSI, PSDI in PRI
USPELA DVODNEVNA STAVKA NA VSEH ŠOLAH
Tržaško vodstvo Krščanske demokracije je sinoči poslalo uradno vabilo strankam levega centra: PRI, PSDI, PSI in Slovenski skupnosti, da se prično v ponedeljek razgovori o obnovitvi levosredinske občinske tržaške uprave.
Pismo je rezultat včerajšnje seje pokrajinskega odbora KD, na kateri je bila z veliko večino glasov in z nobenim nasprotnim glasom odobrena resolucija, v kateri je rečeno, da je pokrajinski odbor Krščanske demokracije preučil volilne izide in da je na volitvah prišla do izraza volja tržaškega prebivalstva glede nekaterih osnovnih vprašanj, ki se nanašajo na rešitev upravnih zadev, na vlogo Trsta kot evropskega mesta in končno na vlogo občine, ki naj bo pobudnik za reševanje vseh odprtih vprašanj.
Kot smo že včeraj poročali, je v uvodu tajnik Coloni govoril o vlogi Trsta kot mesta, ki naj bo odprto na Vzhod in je ugotovil, da predstavlja sedanje vodstvo KD jamstvo za to osnovno politično smer. Glede političnih zavezništev je Coloni predlagal obnovitev centra, ki naj se nadaljuje v vseh krajevnih upravah in torej v Trstu, v devinsko-nabrežinski občini, v pokrajini in ki naj bo tudi vodilo pri pomladanskih volitvah za deželni svet.
Na včerajšnjem sestanku pokrajinskega vodstva KD so predstavniki struje «Nuove cronache* predložili svojo resolucijo, katero je vodstvo stranke zavrnilo.
Poziv vodstva Krščanske demo kracije je zelo jasen in proti nekaterim pričakovanjem nedvoumen, da naj se obnovi sodelovanje levega centra v tržaškem občinskem svetu. Pri tem je tudi zanimivo in značilno, da je tajnik KD Coloni predlagal pričetek razgovora že za ponedeljek, ko dobro ve, da do ponedeljka ne more odgovoriti socialistična stranka, ki po kongresu še ni imenovala svojega tajništva in drugih vodilnih organov, ter istočasno, da zaradi današnjega praznika, sobotnega in nedeljskega »mostu* ne morejo odgovoriti niti PRI, PSDI in SS.
Prav tako pa je tudi očitno, da gre za poskus, da bi prišlo do obnovitve občinskega odbora na osnovi že starih v šestletnem razdobju občinske uprave preizkušenih oblik upravljanja. Demokristjanom se mudi iz več razlogov, ki so delno subjektivnega delno pa objektivnega značaja. Najbrž gre za razdelitev mest v občinskem odboru in o tem KD ne bi želela na dolgo razpravljati s svojimi partnerji, ker bi želela ohraniti »status quo», kar pomeli z drugimi besedami, da ne bi želela prepustiti odbomiških mest zavez-
nikom leve koalicije v višjem odstotku, kot je bil do sedaj. Objektivno pa imajo najbrž prav, ko pravijo, da je bilo mesto že dobro leto brez izvoljenega občinskega upravnega organizma, da je to velika škoda v odnosu do rimske birokracije in da je še zlasti škodljivo pri premikih mednarodnega značaja, ki jih lahko predvidimo v okviru evropske konference o varnosti.
Demokristjanski partnerji levega centra včeraj niso sprejeli nobenega stališča. Vsi pravijo, da so pismo prejeli zelo pozno in da morajo sklepati izvršni odbori in drugi izvoljeni organi strank. Kljub temu pa lahko že v naprej predvidimo na osnovi prvih izjav tajnikov strank, ki smo jih objavili dan po izvolitvi, da se bodo republikanci, socialdemokrati, socia-
listi in predstavniki Slovenske skupnosti izrekli za obnovitev levosredinskega odbora. To pa seveda še ne pomeni, da pristajajo na kakršne koli pogoje. Podžupan Lonza nam je dejal, da gre za vprašanja programa in za vprašanje, ki zajema celotno stranko. Socialisti se bodo menda sestali v ponedeljek, republikanci pa pravijo, da je predviden sestanek njihovega vodstva v torek.
V ponedeljek najbrž pogajanj ne bo, možno pa je, da se bodo pričela že v prvi polovici prihodnjega tedna in možno je tudi, da se bodo zaključila še pred božičnimi počitnicami. V kolikor ne bo resnejših težav, obstaja torej tudi možnost, da se še pred božičnimi počitnicami sestane občinski svet, ki mora izvoliti župana in občinske odbornike.
Slovenski šolniki terjajo svoje pravice in dokončno ureditev slovenskega šolstva
Skoraj stoodstotna udeležba na vseh slovenskih osnovnih, srednjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem
V sredo in včeraj ni bilo zaradi dvodnevne stavke učnega in pomožnega pouka na nobeni šoli, danes pa ni pouka zaradi cerkvenega praznika. Iz podatkov ki smn jih prejeli, je razvidno, da so na slovenskih osnovnih, srednjih in višjih srednjih šolah stavkali skoraj vsi, razen redkih izjem. Oba dneva so stavkali vsi na učiteljišču, na znanstvenem in klasičnem liceju, na industrijski strokovni šoli, na srednji šoli v Rojanu, na srednji šoli na Proseku, na osnovnih šolah, ki spadajo pod didaktična ravnateljstva v Dolini, na Opčinah in pri Sv. Jakobu. Na trgovskem tehničnem zavodu so stavkali vsi razen dveh, na srednji šoli pri Sv. Ivanu je od skupno 26 profesorjev in nameščencev stavkalo 20 na srednji šoli pri Sv. Jakobu niso

PO ODOBRITVI USTREZNIH NAČRTOV
Na področju industrijske cone bodo speljali nove ceste
400 milijonov lir za ureditev mestnega muzeja Revoltella
Pod vodstvom odbornika za javna dela Masutta se je te dni sestal deželni tehnični odbor, ki je na daljši seji obravnaval in sprejel vrsto načrtov za nova javna dela v štirih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine.
Odbor je med deli. ki se nanašajo na goriško pokrajino, odobril splošen načrt za ureditev greznic v Štarancanu. Načrt, ki ga je predložila občinska uprava, predvideva speljavo novih odsekov kanalizacije za odpadne vode, tako da bo celotna dolžina odtočnih kanalov dosegla 20 kilometrov. Delo se bo izvajalo v dveh fazah, pri katerih bodo izdiatki dosegli 45 oziroma 30 milijonov lir.
V tržaški pokrajini je odbor odobril izvedbo druge faze del pri ureditvi novih cest na področju Boljunca in Doline. V ta namen bo dežela izdala 280 milijonov lir, sredstva pa bodo uporabili za speljavo nove cesta od priključka na pokrajinsko cesto Glinščice do srednjega križišča. Načrt je pripravila Ustanova za industrijsko cono v Žavljah. Ista ustanova je pripravila pred časom tudi načrt za speljavo nove ceste v okviru same industrijske cone. Tudi ta načrt je bil sprejet in bo dežela dala za njegovo uresničitev 225 milijonov
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiimiiiiiiiiiimuiimiunaiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiMiimiiiuniiiiiiimii
TRI DNI V GLEDALIŠČU «AVDITORIJ»
Danes začetek zasedanja o gledališču, filmu in TV
Zasedanju predseduje podpredsednik deželnega sveta Pittoni, udeležence iz Italije in Slovenije pa bo pozdravil župan Spaccini
V gledališču «Avditorij» se danes dopoldne ob 10. uri začenja tridnevno zasedanje o »Filmu, gledališču, radioteleviziji in udeležbi prebivalstva - Vloga dežele*-, ki ga prirejata Italijansko združenje športnih in kulturnih krožkov iz Rima in krožek za socialne študije »G. Sal-vemini* iz Trsta. Zasedanju bo predsedoval podpredsednik deželne ga sveta Arnaldo Pittoni, udeležence pa bo pozdravil župan inž. Spaccini.
Delovni del zasedanja bo ob 10. uri začel predsednik vsedržavnega odbora AICS Enrico Gaubello. Prvi del zasedanja se bo zaključil ob 13. uri, popoldanski pa bo trajal od 16. do 20. ure. Kot smo že poročali bo tema prvega dne «Dr žavni zakoni in ustanove za kinematografijo* o kateri bo poročal Claudio Žanchi, urednik revije «Si-pario», diskusijo pa bo vodil filmski kritik dnevnika »Corriere della Sera* Giovanni Grazzini. Zvečer ob 21. uri si bodo udeleženci zasedanja ogledali v gledališču Rossetti predstavo, Shakespearovo tragedijo »Kralj Lear* v izvedbi Piccolo Teatro iz Milana v režiji Giorgia Strehlerja in s Tinom Carraro v naslovni vlogi.
Drugi dan zasedanja, ki bo prav tako v dveh delih, dopoldanskem
lir. Načrt predvideva speljavo ceste iz Ul. Flavia mimo Trga Cagni do Ul. Caboto, s čimer bodo občutno razbremenili Ul. Flavio, po kateri se odvija čedalje gostejši zasebni in javni promet. Nova' cesta bo dolga 354 in široka 10 metrov. V okviru tržaške pokrajine je deželni odbor sprejel tudi načrt, ki ga je pred časom pripravila občinska uprava, in ki predvideva ureditev stavb, ki stoje na četverokotniku med ulicami Cadorna, Diaz in San Giorgio ter Trgom Venezia.
Sestanek aktiva slovenskih socialistov
Sinoči je..bil na strankinem sedežu v Ul. Mazzini sestanek aktiva slovenskih socialistov, ki ga je skJdcaia slovenska komisija pri tržaški federaciji PSI. Sestanka so se udeležili tudi vršilec dolžnosti pokrajinskega tajnika Branko Pahor, pokrajinski odbornik Lucijan Volk in dosedanji občinski odbornik, ponovno izvoljen v občinski svet, Dušan Hreščak.
Po oceni izida upravnih volitev tako v vsedržavnem, kot v krajevnem merilu, na katerih se je socialistična stranka lepo uveljavila, so proučili sedanji položaj na Tržaškem, še posebno pa v tržaški občini. Podrobneje so razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti in doslednega spoštovanja in uveljavljanja njenih pravic tako z upravno - političnimi sporazumi v krajevnem obsegu, kot z zakonskimi določili na vsedržavni ravni. Po izčrpni diskusiji si je aktiv slovenskih socialistov začrtal smernice nadaljnjega delovanja, med drugim pa je tudi podčrtal nujnost čimbolj , ,	.	.	enotnih nastopov Slovencev in nji-
in popoldanskem, bo posvečen terni hovih organizacij ^ podpori de-»Zakom o gledališčih. Stalna gle- mokratitnih naprednih strank,
ko gre za zaščito interesov sloveti -
podrli na tla. Tedaj pa je res posegla policija, ki je, pravici na ljubo povedano, še kar energično razgnala fašiste, vendar ni znano, da bi koga. priprla. In to kljub, temu, da so bili v skupini že splošno znani... motilci javnega miru.
Včeraj se je v Trstu sestala tretja stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi, ki jo vodi sveto valeč Zanin. Na seji, ki se je je udeležil tudi odbornik za zdravstvo Deveta c* je bil z večino glasov sprejet zakonski osnutek, ki določa nov deželni prispevek v višini 250 milijonov lir za pomoč telesno in umsko prizadetim dežela-nom (po zakonu štev. 22 iz leta 1966) in drug prispevek v višini 500 milijonov za vrsto posegov v prid psihiatričnega skrbstva (po zakonu štev. 11 iz leta 1968). Pri glasovanju so se svetovalci KPI vzdržali.
, stavkali trije (od teh dva nedržav-ljana), na srednji šoli ;ih je stavkalo 14 od skupno 16, na srednji šoli na Opčinah niso stavkali 4 profesorji, ki niso v staležu, na srednji šoli v Nabrežini so stavkali vsi, razen enega suplenta, na osnovnih šolah, ki spadajo Pod didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu jih je stavkalo 14 od skupno 19, na šolah ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo v Nabrežini jih je stavkalo 27 od skupno 34 nameščenih.
Glede udeležbe torej lahke trdimo, da je stavka uspela. Kot smo že poročali, je bila stavka po vsej državi enotna, ker so .jo sklicale vse sindikalne organizacije šolnikov, na Tržaškem in na Goriškem pa tudi Sindikat slovenske šole, ki je tudi tokrat izrecno poudaril zahtevo, da se rešijo specifični problemi slovenskega šolstva v Italiji in uredi položaj slovenskih šolnikov.
Če je upravičena in utemeljena stavka italijanskih šolnikov, je še bolj upravičen protest slovenskih šolnikov, katerim se že dolga leta godijo še hujše krivice kot njihovim italijanskim kolegom, ker ni urejen njihov ekonomski položaj in ker slovensko šolstvi' v Italiji še vedno čaka na popolno priznanje enakopravnosti in na juridično ureditev njenega ustroja.
Do dokončne ureditve slovenskega šolstva v Italiji vodi še dolga pot. Nekateri znaki zdaj kažejo, da se morda le približujemo cilju kot poročamo na drugem mestu.
Danes se v Sesljanu poročita NEVENKA TERČON in
NEVENKO GRUDEN Svojima članoma želita SPD Igo Gruden in SŠD Sokol obilo sreče na novi življenjski poti.
Občni zbor sindikata slovenske šole
V ponedeljek, 11. decembra ob 17. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu redni letni občni zbor sindikata slovenske
šole.
Dnevni red:
1.	Pozdravi sindikalnih šolskih organizacij (CGIL, CISL, UIL).
2.	Poročila tajnika, načelnikov in blagajnika.
3.	Poročili nadzornega odbora in razsodišča, razrešnica odboru.
4.	Volitve novega odbora.
i. Račno.
Vabimo vse člane, da se občnega zbora zagotovo udeležijo.
dališča. Položaj italijanskih gleda lišč, Avantgardne gledališke skupine*. Poročevalec bo kritik «L’Av-venire* iz Milana Edoardo Berta-ni. Zvečer ob 21. uri si bodo udeleženci zasedanja lahko ogledali v kinu Nazionale prvo predvajanje filma »Treviso-Torino* režiserja Et-tora Scole. Film bo predstavil kritik »Rinascita* Mino Argentieri. Sledila bo debata.
V nedeljo pa bo zasedanje posvečeno temi »Radiotelevizija: reforma in nova struktura italijanske RAI-TV, TV v barvah in njene implikacije ekonomskega in sociološkega značaja*. 'Poročevalec bo šef redaktor EAI iz Milana Felice Mot-tini, razpravi pa bo predsedoval posl. Ruggero Orlando.
Vsa obravnava vprašanja neposredno zadevajo najbolj kočljiva področja predstav in informacije in njihov namen je, da pritegnejo čim širši krog ljudi, tudi tistih, ki ne delujejo na specifičnih področjih, ki pa se kljub temu zanimajo za vprašanja strukture današnje družbe in ki vidi j« v radioteleviziji in filmu vedno večji vpliv na formiranje ljudske kulture.
Tudi izbira Trsta za tako zasedanje je posrečena ne samo zaradi njegovih bogatih kulturnih tradicij, temveč predvsem zaradi zemljepisne lege našega mesta, ki ustvarja iz njega posrednika izkušenj na teh področjih v sosednjih državah in zlasti v slovanskem svetu.
Kot smo že včeraj poročali se bodo zasedanja udeležili tudi šte vilni gledališki, filmski in radiotelevizijski delavci iz Slovenije pa seveda tudi predstavniki kulturnega življenja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Že v teku včerajšnjega dne so prispeli v Trst nekateri udeleženci zasedanja iz raznih italijanskih mest, med ka terimi pisatelji Franco Fe, Giorgio Saviane, Massimo Dursi, Lorenzo Salati, Renzo Rosso, režiserji Bruno Paolinelli Aido Florio, Lucio Fasano, Edmondo Fenoglio. Giorgio Pressburger ter gledališki av torji Angelo Della Giacoma, Roberto Maamooo. G. Bartotuoci.
ske narodnostne skupnosti.
Nesramno izzivanje fašističnih škvader
Fašistična drhal si pri nas v Trstu marsikaj privošči: terorizira celo sredi mesta in ob belem dnevu. Včeraj okoli 11. ure je skupina 25 do 30 škvadristov, ki jih je izdajala napol vojaška uniforma, terorizirala dva dijaka ki sta se zatekla v bar S. Marco v Ul. Battisti. Fanta sta o zadevi obvestila prijatelja, ki je zadevo prijavil komisariatu v Ul. Kolonja. Ker tu niso imeli na razpolago vozila, so obljubili, da bodo vest posredovali kvesturi. Škvadiristi pa so se med tem znašali na dva študenta na lambreti. ju žalili in ju
Proslava oktobrske revolucije v Zgoniku
V zgoniški društveni dvorani je sekcija KPI priredila proslavo 55-letnice oktobrske revolucije. Kot je v svojem uvodu podčrtal tajnik sekcije Jan CV>dnič ni šlo za proslavo pomembnega zgodovinskega dogodka, ki bi jo označevalo ponavljanje že znanih stališč o tistih revolucionarnih dneh, temveč za priložnost, ko so se komunisti v Zgoniku soočili z enim izmed aktualnih vprašanj, to je z dejavnostjo fašistov v Italiji in nalogami naprednega gibanja pri zatiranju tega Slovencem in vsem demokratom nevarnega pojava.
O dejavnosti »črnih teroristov* je dokumentarno obširno spregovoril član vodstva tržaške federacije KPI Stojan Spetič, čigar izvajanje so v nabito polni dvorani z zanimanjem poslušali.
Po predavanju je v drugem delu sporeda nastopil mladinski pevski zbor »Rdeča zvezda* iz Saleža, ki je ubrano zapel več partizanskih ________________________________________in revolucionarnih pesmi
uiiiiiMiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimit
NA PREDLOG ODBORNIKA STOPPERJA
Dežela nakazala sredstva za gradnjo središča ENALC
Stroški so se znatno povečali, ker so morali zaradi zemeljskega usada predelati gradbene načrte
Proslava se je tako zaključila v prijetnem družabnem vzdušju, ko so se prisotni med katerimi je bilo veliko mladih, zadržali še do pozne ure.
Vročekrvni 14-letnik
ponovno za rešetkami
Vročekrvni golobradec, 14-letni Fulvio M. z Lonjerske ceste, ki je že pred mesecem dni prišel navzkriž z zakonom, zaradi česar je moral pod obtožbo žalitve javnih funkcionarjev v zapor, se je zopet po jav'1 na prizorišču, ki mu je najljubše. To je Drevored XX. septembra, kjer golobradec išče povode za pretepe. Tokrat je naletel na dva gojenca policijske šole, a fanta, čeprav že vešča poklicnih prijemov, ga nista mogla ukrotiti. Ko sta sc naveličala biti tarča brc, udarcev in predvsem žalitev, sta poVlcala kvesturo, ki je poslala na kraj izvidnico. Golobradec je dvignil pete, a daleč ni prišel, ker mu je neki pešec, baje je bil policijski agent v civilu, podtaknil nogo tako, da se je vročekrvnež znašel na tleh. Aretirati pa se na pustil in je kot obseden brcal in mimogrede klel na ves glas. Z glaivo je celo mlademu policijskemu gojencu Paolu Venturi razmajal nekaj zob, a končno se je moral pod pritiskom lisic predati. Miroval pa ni: ne v policijskem avtu ne na kvesturi, kjer so mu sneli lisice. Tam je celo stekel po stopnicah, ne morda, da bi zbežal, kar se mu ne bi posrečilo, pač pa z edinim namenom, da se znebi dolgega orodja, ki ga je imel pri sebi. Fant, ki so ga 14. prejšnjega meseca izpustili na začasno svobodo, je sedaj ponovno za rešetkami, kjer ga bodo verjetno pridržali. Obtožbe so tokrat še hujše: odpor, žalitve in tudi povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju.
Za praznike z flURORO
Potovalni urad »Aurora* (Ul. Cicerone 4, tel. 29-243) sporoča, da je za izlet na Bled od 23. do 26. decembra na razpolago še nekaj prostorov.
Prav tako je na razpolago še 5 prostorov za izlet v Budimpešto od 30. decembra do i. januarja.
Cena prvega izleta je 25.000, drugega pa 35.000 lir. Pohitite z vpisom!
Na svoji zadnji seji je deželni odbor na predlog odbornika Stop-perja sprejel sklep o podelitvi novega dodatnega prispevka 155 milijonov lir tržaški ustanovi ENALC (Ente Nazionale Assistenza ai La-voratori del Commercio). in sicer za gradnjo novega trgoivskega središča in prostorov za deželno ravnateljstvo ustanove na zemljišču med ulicama Capitolina in Ponda-res. V isti namen je dežela leta 1970 nakazala 395 milijonov lir, in sicer na osnovi deželnega zakona štev. 35 iz leta 1965. Za novo središče na Montuzzi je predviden skupen izdatek kakih 800 milijonov lir.
Stavba, v kateri bodo uredili trgovski center in deželno ravnateljstvo ENALC, je že v gradnji, vendar je bilo delo zaradi zemeljskega usada pred poldrugim letom ustavljeno. Graditelji so morali okrepiti temelje in predelati izvršni načrt, kar je seveda znatno povečalo stroške. Prispevek, ki ga je pravkar odobril deželni odbor (155 milijo-
ZA NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. 1. 1973
2.000.000 lir NAGRAD
Med njimi je tudi namizni radijski sprejemnik TE-LEFUNKEN KETTY, sodoben po svoji obliki in visoki kvaliteti, s priključkom za gramofon in magnetofon Meri 40 x 13 x 12,5 cm.
40 IZREDNIH NAGRAD!
In za vse vsak mesec revija DAN!
nov), predstavlja le polovico teh dodatnih in nepredvidenih stroškov O novem, predelanem načrtu, se bo moral sedaj izreči tehnični odbor pri tržaški občini, nakar se bo gradnja lahko nadaljevala. Računajo, da se bo to zgodilo še pred koncem januarja prihodnjega leta. Novi sedež ENALC naj bi bil pod streho januarja 1975. leta. Ker se medtem zaključuje postopek, na podlagi katerega bodo pristojnosti s tega področja prešle z države na deželo, bo tudi nova stavba vključena v deželno imetje.
Na predlog istega odbornika je deželni odbor odobril izdatek nekaj nad 18 milijonov lir 18 občinskim upravam v Furlaniji - Julijski krajini, ki 90 priznale posebne finančne podpore izseljencem in njihovim družinskim članom na podlagi deželnih zakonov štev. 24 iz leta 1970, štev. 34 iz leta 1971 in štev. 33 iz letošnjega leta. V proračunu za letošnje leto je previdena v ta namen finančna postavka 350 milijonov lir, od tega pa je dežela doslej povrnila prizade tim občinam 164 milijonov.
Tragična smrt bolnega moža
Čeprav hudo bolan, se je 42-letni Giuseppe Taucer iz Ul. del-1’Accjua včeraj odpravil z doma. Hotel je obiskati svoje bivše delavne tovariše v mestni klavnici, kjer je bil svojčas tudi on zaposlen. Do vhoda je prišel, naprej pa ni mogel: iz ust in nosa se mu je vlila kri in komaj je stal na nogah. Njegov bivši kolega ga je opazil in mu takoj priskočil na pomoč. Naslonil ga je k zidu in sitekel k telefonu ter poklical osebje Rdečega križa. Med tem je nesrečni Taucer padel v nezavest in se zgrudil na tla, pri čemer se je potolkel in odrgnil po obrazu, rokah in nogah. Bolničarji so takoj spoznali brezupno stanje Taucerja, zaradi česar so ga nemudoma naložili v rešilni avto in z vso hitrostjo zdrveli proti bol nišnid. Žal je Taucer že med pre vozom izdihnil, zaradi česar so njegovo truplo odpeljali v mrtvaš nico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Zaradi težav, ki so nastale v zvezi s stavko uslužbencev na carini, ni bilo mogoče pravočasno pripeljati dela Alberta Sirka iz Pirana.
Zato bo razstava, ki je bila predvidena za danes, odprta v nedeljo, 17. decembra.
PD »VESNA* - KRIŽ
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu priredi kot vsako leto miklavže-vanje za osnovnošolske otroke iz Trsta in okolice. Prireditev bo danes, 8. decembra ob 15.30 na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22/IL • * •
Prebivalci repentabrske občine so vabljeni jutri, 9. t. m. ob 20.30 v dvorano pri Križmanu, kjer si bodo lahko ogledali barvni film o letošnji kraški ohceti.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 8. decembra BREZM. SPOČ. D. M.
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 9.40 in zatone ob 18.35 Jutri, SOBOTA, 9. decembra VALERIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,7 stopinje, najnižja 6,9, ob 19. uri 8,2, zračni tlak 1020,5, stanoviten, veter 5 km jugovzhodnik, vlaga 82-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12 stopinj
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. decembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 66-letna Bruna Gion-chetti vd. Chierago, 78-letna Giovanna Gentilll por. Novi, 84-letni Umberto Bassiaco, 47-letni Vladi mi ro Machnich, 75-letna Rosa Panjter, 48-letni Valentino Rudolf, 83-letna Leonilda Piga-ferra por. Boscolo, 64-Ietni Costantino Degano, 83-letna Maria Ferluga vd. Kersovan. 59-letni Lino Gabbino.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
FILIBERT BENEDETIČ
PRAVILA IGRE
Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost)
Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*.
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 8. t. m. ob 17. uri abonma red I: Filibert Benedetič »Pravila igre*. Scena — Sveta Jovanovič, slikarska izvedba — Demetrij Cej, kostumi — Anja Dolenc, glasba — Marjan Vodopivec, režija — Andrej Hieng. Ponovitve: v nedeljo, 10. t. m. ob 16. uri red F okoliški.
Vozni red avtobusov za okoliški a-bonma:
Avtobus št. 1: Col 14.55, Veliki Repen 15.00, Mali Repen 15.05, Salež 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25.
Avtobus št. 2: Trnovca 14.35, Praprot 14-40, šempolaj 14.40, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15.00, Sesljan (križišče) 15.00, Nabrežina 15.10, Križ 15.15.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav, pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
V torek, 12. t. m. ob 16. uri T. Braun in H. Fichna «Indijanci v Mali vasi*. Zadnjič.
VERDI
S prihodnjo premiero gledališča Verdi (Figarova svatba) bo ponovno stopil na dirigentski oder Luigi Toffolo. Letošnja izvedba «Figarove svatbe* je še posebno privlačna zaradi pevcev dunajskega Staatsteatra, ki so daleč znani po svetu: Wilma Lipp, Olivera Miijakovič, Ernst Gutstein, Agnes Baltza in Heinz Holecek, katerim se bodo pridružili Nucci Conde, Angelo Nosetti, Mario Guggia, Giuseppe Bot-ta, Dario Zerial in Gianna Jenco. Delo bo režiral Giancarlo Del Monaco. sin slavnega pevca, ki je tudi pri dunajskem gledališču.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes, v petek, 8. t. m, ob 20.30 prva predstava Shakespearove tragedije «Kralj Lear* v uprizoritvi «Piccolo Teatra* iz Milana v režiji Giorgia Strehlerja in v novem prevodu Angela Della Giacoma in Luigija Luna-rija. V glavni vlogi nastopa Tino Carraro.
Vodstvo Teatra Stabile priporoča a-bonentom, da si pravočasno zagotovijo prostore pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, kjer bodo na razpolago tudi načrti gledališča Rossetti za šest predstav.
LITERARNE SOBOTE
Danes ob 18. uri bo v okviru literarnih sobot Sergio Zavoli, ki ga bo predstavil Chino Alessi, govoril o temi »Kdo bo jutrišnji človek?*. Italijanska kulturna zveza javlja, da sprejema abonmaje za literarne sobote pri osrednji blagajni v Pasaži Protti ali pred konferencami v gledališču Rossetti.
Razstave
V	Skednju bo v društvu Ivan Grbec razstava slikarja Demetrija Ceja. Razstavo bodo odprli jutri, 9. t. m. ob 20. uri in ostane odprta do 17. decembra.
V	galeriji »La Lanterna* bo 9. t. m. otvoritev razstave jugoslovanske slikarke Jagode Buič, po rodu iz Splita, sicer pa iz Zagreba. Istočasno bo tudi razstava del Marije Pospišilove.
V	občinski galeriji na Trgu Unitš razstavlja tržaški slikar Ireneo Ra-valico svoje figure, marine, krajine, cvetje in tihožitja.
V	Tržaški knjigami razstavlja dal matinski slikar Ciril Mihanovič.
V	Galeriji modeme umetnosti, Korzo Italija 9, je razstava del slikarja Čira Russa.
PD Valentin Vodnik — Dolina
priredi danes, 8. decembra ob 17, uri v društvenih prostorih
koncert solistov Glasbene matice iz Tr*ta
NORA JANKOVIČ - mezzosopran ŽARKO HRVATIČ — violina NEVA MERLAK - CORRADO -klavir
Vljudno vabljeni!
Kino
Nazionale 15.00-18.30-22.00 »D P«** no*. Barvni film. Marlon Bran Fenice 14.30 «11 West ti va štreno, amico... e arrivato Alleluja*. Geo 8 Hilton, Agata Flori, Raymond B9' siers, Lincoln Tate. Film vvestem v barvah.	M
Eden 15.30 «11 monaco*. Franco Nathalie Delon. Barvni fil® serja Luisa Bunuela. Prepovedan" mladini pod 18. letom.	, •
Grattacielo 14.00-22.20 «11 elan 0« Marsigliesi*. Barvni film. Jean Belmondo, Claudia Cardinale- *** povedano mladini pod 14. Evcelsior 14.30. 16.55, 19.35. 22.15 prima notte di quiete». Barvni 1 Alain Delon, Sonia Petrova. PreF vedano mladini pod 14.
Ritz 15.00 »Arma da taglio*. Lee
vin. Gene Hackmann. Barvni
film.
Vlil, UC1IC iiacruinuui.
Prepovedano mladini pod 14. le . Aurora 14.30, 19.00, 21.45 »Laran meccanica*. Barvni film. PreP® dano mladini pod 18. letom. Impero 14.30 «Alfredo, Alfredo*. Ba ni film za vse.	.
Capitol 15.00 »...e poi lo chiamaro' il magnifico*. Barvni film za ' .g Cristallo 15.00 «Ma papa ti lase sola?* Barvni film za vse. Filodrammatico 15.00 «Le mille e pl' notte alfitaliana*. Barvni film povedano mladini pod 18. let0^ Moderno	14.30	«Roma	bene»-	“	•
Manfredi, Gastone Moschin. Bar^ film. Prepovedano mladini pod letom.	...	g
Vittorio Veneto 14.15 «Don Cami i giovani d'oggi». Gastone Mps in Lionel Stander, Barvni film
Abbazia 15.00 «1 vendicatori dell/1^ Maria*.	Tony	Kendall.	Peter
ris. Barvni film western za	9S ,t
Ideale 14.30 »Sette a Tebe*. Lawrence, Lina von Manrtes. Ba film za vse.	jj,
Astra 15.00 «Io non vedo, tu non P g lui non sente*. A. Noschese. Montesano, G. Moschin. Barvni za vse.
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri
»LE PISTOLERE*
Igrata C. Cardinale in B. Bardot
Prispevki
ižalF
ob izgubi matere Iskreno s®
Ob izgubi druge mame izreka g vensko gospodarsko združenje ®'
I Škerlju svoje najgloblje sožalje-
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče. t8*1 in nono
ANTON GUŠTIN
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v petek, ob 14.30 iz žalosti, Col št. 8, na domače pokopališče.
Žalujoči sin Ludvik, hčere Melanij^ Lojzka, Angela in Zofka, snaha, teil ter vnuki z družinami
Col, Repentabor, Opčine, Trst in Riva del Garda. 8. decembra ^
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, UL Commerclale 26: Rossetti Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Grigolon Alla Minerva Trg V. Giotti 1; Aj due Mori. Trg (Jnita 4: Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj).
POPRAVEK
V počastitev spomina pok. Vere Racman por. Grgič sta Ivanka in Srečko Grgič darovala 2.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici in ne v Gorici, kot je bilo včeraj na pačno objavljeno.
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil n®* predragi mož. tata, sin in brat
ALFONZ ŠKABAR
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v petek, ob 15.30 i* ^ žalosti. Veliki Repen 45, na domače pokopališče.
Žalujoča žena Marija, sinova L®!** *
zaročenko Maro In Marjo, oče,

Marija, brata Vanko in Drago drugo sorodstvo
Veliki Repen. 8. decembra 1972
Včeraj nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, t®^** teta in svakinja
JOŽEFA ŠKERU
Jutri ob 13.30 jo bomo spremili iz mrtvašnice glavne bolm9 ^ k zadnjemu počitku v Knežak na Pivki. Pogreb bo v nedeU0 14. uri na domače pokopališče.
Žalujoči sin Franc, vnuka Radlslav In Mladen, snaha Marica ter drugi sorodniki
Trst, Knežak, Nova Gorica, 8. decembra 1972
V počastitev spomina pok. d1-laka daruje I. Kante 5000 lir z® vensko dobrodelno društvo.
Ob 10-Ietnici smrti Katje Kafol d® ruje Malka Kosmina 2.000 lir 28 jaško matico.
SOŽALJA
Sindikat slovenske šole v Trsi® reka svojemu glavnemu tajnik9 ^ Francu Škerlju globoko sožalF smrti njegove matere.
Uredništvo in uprava Urimn^^,1, ju dnevnika izrekata dr. Francu 9
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
RAZSODBA BO VERJETNO IZREČENA V SOBOTO
Tožilec predlagal nad 33 let ježe za četverico roparjev - zvodnikov b
Dr. Tavella je bil s štirimi roparji izredno trd, je pa v svoj govor vpletel tudi čudne poglede na svet • Ocena zakona Merlin in «švedske morale» - Reakcije obtožencev
Vse kaže, da bodo sodniki porotnega sodišča izrekli obsodbo proti Četverici mladeničev, ki so obtoženi zvodništva in roparskega napada pri Padričah, ob koncu razprave v soboto. Niti včeraj namreč niso izčrpali vsega dela. Vsekakor Pa se je končalo zasliševanje prič,
Ib so sodnikom in porotnikom nudile dovoljšnih dokazov o krivdi zaprtih Jesseja Jamesa Grossa, Wal-lerja Slaveza, Bruna Sebbenija in Franca Clementija, tako da je javni tožilec dr. Tavella lahko zahteval za vse' obsodb« na več let »pora.
Dr. Tavella je svoj poseg začel » ugotovitvijo, da je ta proces zadnji v skupini procesov, ki so bili na dnevnem redu te porote. Zato se je porotnikom zahvalil za trud » jih označil za zgled državljanske zvestobe.
Seveda ni mogel reči isto za obtožence. štiri mladeniče, ki so na Prvi pogled zdravi, mladi in močni, primerni za vsakršno delo, a s« svoje energije izkoristili v popolnoma druge namene. Začeli so izkoriščati prostitucijo bednih deklet to končali z roparskim napadom na nič hudega slutečega Carla Berta-nija, kateremu so obljubljali, da_ bo preživel nekaj prijetnih uric v ženski družbi.
Pri tem je dr. Tavelia vpletel v svoj sicer utemeljen govor tudi osebne poglede na svet. ki v določeni meri pričajo o nekoliko tra-tScionalističnem, če že ne statičnem ocenjevanju dogodkov in družbene dinamike. Pokvarjeno mladino, četverico zvodnikov na zatožni klopi je nekajkrat omenjal v isti sapi z «mladino, ki ne mara delali in kontestira družbo». Prav tako je dr. Tavella iskal vzroke za izkoriščanje prostitucije v «zakonu Merlin*, ki je odpravil javne hiše to pognal večje število deklet na Pločnike. Končal pa je ta svoj del govora z zahtevo, naj sodišče oprosti Jamesa Grossa obtožbe, da je okoriščal prostitucijo. To pa zaradi pomanjkanja dokazov Gross je namreč izkoriščal prostitucijo nekega jugoslovanskega dekleta, 26-letne Borke Jelisič. Ta je Pred svojim prihodom v Trst bila zaposlena na Švedskem. Tu je javni tožilec poiskal vzroka njene »pokvarjenosti*, češ da so na Švedskem spolne zablode povsem udomačena zaideva in da torej ni nič čudnega, če si je dekle tudi v Trstu skušala potešiti spolno slo. Težko Pa naj bi bilo ugotoviti, če gre sares za izkoriščanje prostitucije Sli za kaj drugega , Kljub takemu zadržanju pa je lavni tožilec zahteval za obtožence te precej težke kazni. Za Grossa 1« zahteval 7 let in 8 mesecev zapora ter 650 tisoč lir denarne kazni l*a rop, nasilje in kraje), po preslani kazni pa eno leto omejene
svobode.
(Ker ženska, ki jo je izkoriščal "alter Slavez. ni bila na Švedskem, te moral javni tožilec zahtevati zanj °bsodbo tudi zaradi izkoriščanja prostitucije. Dr. Tavella je tu izrazil ^čudenje, kako je mogoče, da je žen-ska, neka Santa Minzera, tvegala tepor, da bi ga zaščitila, kljub te-!?)U, da jo je pognal na cesto in **vel na njen račun. Mi bi se te JPu ne čudili, če pomislimo na strah, k' vlada v določenih krogih . .. Sla v®z in njegovi pa so 'meti v tej kodrasti tržaškega podzemlja svoje P^jatelje.
Slaveza je dr. Tavella zahteva obsodbo na 11 let in 2 meseca toče ter 750 tisoč lir denarne kaz-. (po prestani kazni pa eno leto ^'silnega dela).
. Sebbenija je javni tožilec zahval 9 let in 2 meseca zaporne *9zni in 750 tisoč Ur globe, za C-le-‘Jtontija pa 5 let in 10 mesecev za-P°fa ter 475 tisoč Ur denarne kaz-??• V slednjem primeru je javni to-
predlagal priznanje nekaterih “tojševalnih okoliščin, ker obtože-Ui popolnoma priseben oziroma P^bično uravnovešen.
Obtoženci so med govorom javne, tožilca mislili da jo bodo sfcu-še kar poceni. Zdelo se jim je, iz njegovih besed izžareva vsaj
usmiljenje, če že ne priznanje nemoči sodstva, da bi se lotilo tako težkih družbenih vprašanj- Zato je zahteva po kazni, ki niha od 7 do 11 let ječe, pomenila zanje kot u-darec s kolom po glavi. Sunkoma so vstali in začeli vsi hkrati govoriti. Zahtevali so pojasnil, češ da niso prav razumeli. . Zaman. K njim so pristopih karabinjerji, jih obkolili in vklenjene odpeljali.
Pred tem je spregovoril eden izmed branilcev. Zahteval je za svojega obtoženca oprostitev zaradi po manjkanja dokazov, oziroma najnižjo kazen.
Proces z govori branilcev se bo nadaljeval v soboto zjutraj, zatem pa bodo porotniki zaprU za seboj vrata kabineta in opravili — letos zadnjič — svojo državljansko dolžnost.
PREMIKI V GORIŠKI KD
NA POBUDO POSOŠKE ANPI
Piccoli bo danes v Gorici in Tržiču	“
otroval ustanovitvi dorotejske struje
Na njegovih pozicijah v Gorici bivši župan Gallarotti Razkol v ACLI ni imel doslej posledic na Goriškem
NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1973
CELOLETNA...............................Lir	13.500
POLLETNA ...............................Lir	7.500
MESEČNA ................................lir	1.350
ZA VSE NAROČNIKE:
■	brezplačno mesečnik DAN
■	za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 31.1.1973
NAGRADNO ŽREBANJE
v vrednosti 2.000.000 lir
Naročnino sprejemajo: v TRSTU
■	uprava: Trst, Ul Montecchi 6 - tel 795-823
■	raznašalci
■	pošta: tekoči račun ZTT štev 11/5374
■	Tržaška kreditna banka:	tekoči račun št 1192
v GORICI
■	uprava: Gorica, Ul XXIV Maggio št 1/1 - tel 83-382
■	raznašalci
■	pošta: tek rač ZTT št. 11/5374
Vsak nov naročnik bo pre jemal do 31 decembra 1972 Primorski dnevnik brezpla čno
Danes bo Goriško obiskal načelnik demokrščanske skupine v poslanski zbornici Flaminio Piccoli. Prišel bo na Goriško, da bo obiskal svoje somišljenike v večinski stranki. PiccoU načeluje v vsedržavnem merilu dorotejski struji skupno z bivšim ministrskim predsednikom Rumorjem. Pred leti so imeli do-rotejci na Goriškem svojo trdnjavo v Tržiču, kjer se je k njim prišteval takratni župan Romani. Pozneje je vsa ta skupina prestopila k mo-rotejcem, pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami pa so v Tržiču dorotejci spet osnovali svojo celico. Za to si je takrat precej prizadeval minister Ferrari Aggradi iz Benetk, ki je prišel nalašč nekajkrat v Tržič.
žarijo FEDERACLI. Na Goriškem so zaenkrat vsi še vedno na liniji GabagUeve večine v tej organizaciji katoliških delavcev.
Franco Juran novi tajnik PSI v Gorici
Včerajšnje prvo srečanje med po krajinskima vodstvoma krščanske demokracije in PSI na sedežu KD v Gorici, na katerem so razpravljali o krizi v pokrajinski upravi, se je okoli polnoči zaključilo brez rezultata. Stranki vztrajata na svo jih stališčih ter obstajajo tako gle-
de politike v umobolnici kot glede sestave {»krajinskega odbora bistvene razlike, ki jih bodo skušali ublažiti na ponovnem srečanju, predvidenem za prihodnji teden.
Sinoči se je v Gorici sestalo tudi vodstvo sekcije PSI ter izvolilo novega tajnika Franca Jurana, pripadnika De Martinijeve skupine. Zaradi preštevanja glasov, ki v ča su poročanja — okoli polnoči — še traja, nismo izvedeU za člane 'z-vršnega odbora. Juran je mlajši član stranke, funkcionar INATL.
Pomembna je soglasna odobritev političnega dokumenta mestne sekcije, ki bo usmerjal izvajanje strankine politike v krajevnih oblastve
Razpravljali bodo o smernicah za bodoče delo - Prihodnje leto bodo postavili nekaj spomenikov padlim borcem
Danes zjutraj ob 9.30 bo v Ron-kah pokrajinsko zborovanje bivših partizanov včlanjenih v ANPI. Zborovanje bo v kinodvorani Rio. Na njem bodo razpravljali o bodočem delovanju te organizacije pri nas, v luči navodil zadnjega vsedržavnega kongresa, ki je bil v Milanu. Bivši partizani so zaskrbljeni zaradi obnavljanja fašistične dejavnosti. Tokrat se ne bodo omejili le na obveščanje javnosti zaradi fašistične dejavnosti, sprejeli bodo drugačne sklepe, ki bodo prišU do parlamenta. Fašistično dejavnost je treba streti, trdijo bivši borci a svobodo.
Na današnjem sestanku bo govor tudi o proslavah partizanskega dne. 25. aprila prihodnje leto. Verjetno bodo ob tisti priliki odkrili nekaj spomenikov padlim partizan-
nih telesih, v medstrankarskih od-1 skim borcem. V teku je n.pr. ak nosih in v boju za socializem I cija za postavitev spomenika na
Vrhu, pred časom so zastopniki ANPI dobiU od župana v Tržiču zagotovilo, da bo do prihodn>ega 25. aprila urejeno vprašanje spomenikov padlim na tržiškem pokopališču.
Težave v prometu v Sovodnjah
V Sovodnjah so včeraj delavci podjetja, ki gradi avtocesto, zaprU pri šoU in pri posojilnici začasne prehode za avtomobile in druga vozila. Ljudje so se včeraj popoldne nad tem početjem precej jezili in pričakujejo, da bo stvar urejena čimprej. Pristojni uradi ah podjetje naj poskrbijo za nemoten prehod domačinov.
imuiiimmiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiHmiuiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii
PREJŠNJI PONEDELJEK NA OPČINAH
Koncert mladih glasbenikov G M za srednjo šolo «S. Kosovel»
Pod vodstvom Oskarja Kjudra so nastopili Žarko Hrvatič, Nora Jankovič in Neva Merlak - Corrado
V ponedeljek, 4. decembra je priredila Glasbena matica skupno z Glasbeno mladino v Finigarjevem domu na Opčinah koncert za opensko srednjo šolo zSrečko Kosoveh. Šola je povabila na koncert tudi starše in tako je bila prijetna dvorana polna zbranega, seveda največ mladega, občinstva, ko je predstavnik šole pozdravil glasbenike, ki jih je vodil dirigent Oskar Kjuder.
Janko Ban je z nekaj besedami
vo in tako doživeto, da je imel marsikdo med nami solzne oči v dvorani, čeprav smo mladi in vedno veseli ljudje.
V drugem nastopu Žarka Hrvatiča smo slišali še Srebrn njakovo
skladbo v treh stavkih Tudi to skladbo je odigral zelo dovršeno in nas je prevzela njegovo sigurnost in očarala r-iegova violina.
Za zaključek je Nora Jankovičeva zapela še eno črnsko pesem,
•	približno petnajstimi dne\i ( u„,,ii„(,i„,nfni,i„„„„iiiii„ii,iiii,iiIiiiiiti„iiiii„M,im,iiiiiiiii,,iiii,iii,i,iiiiiimiiiiiiiimiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiii*iiiiiii|iiiii|i*,|,,,,|iii|'|i|i|,,,i'i
je bil Piccoli na obisku v videm- ,
skl pokrajini. Tam ima dokaj moč- VESTI 1 ONSTRAN MEJE
ne pozicije, saj so z njim zelo aktivni deželni svetovalec Titta Metus, poslanec Armani, ki načeluje vse mogočni bonomijanski organizaciji in senatom PeUzzo, ki pa ima vedno manj vpliva v svojem nekdanjem fevdu Čedad - Palmanova. Videmski dorotejci so že več časa v ofenzivi in prav pred nekaj dnevi, po Piccolijevem obisku, so ob —’ videmsko vodstvo krščanske demokracije, da je preveč kritično do An-dreottijeve vlade. Dorotejci trdijo, da je videmska KD preveč levo usmerjena in da ji gre predvsem za sodelovanje s socialisti.
13 VOJAKOV UMRLO V RUŠEVINAH
Eksplozija je razdejala šolo na Grgarskih Ravnah, kjer so bivali vojaki, ki so pomagali pri gradnji ceste proti Banjšcicant
Piccoli se bo jutri najprej se-
Prebivalri celotne banjške planote je v sredo nekaj pred 18. uro vznemirila strahovita eksplozija, ki je zrušila poslopje osnovne šole v Grgarskih Ravnah. Vaščanom, ki so prihiteli na kraj dogodka, se
stal s svojimi somišljeniki v krož- ie nudil strašen prizor. Šolsko po-
ku Alcide De Gasperi v Tržiču. Nato se bo udeležil odprtja demokrščanske sekcije v Turjaku, zve čer pa bo v Gorici. Ob 18.30 bo imel sestanek s somišljeniki v pivnici hotela Palače, ob 21. uri pa se bo na sedežu stranke sestal
slopje je bilo v ruševinah, pod njimi pa mrtvi in ranjeni vojaki ter člani družine Hvala, ki je bivala v šoli. Vojaki so namreč imeli v šoli začasno bivališče sicer pa so pomagali komunalnemu podjetju iz Nove Gorice pri širjenju in rekon
s tajnikom De Simonom in drugi- i strukciji ceste iz Grgarja proti mi voditelji stranke.	Banjščicam. Reševanje je bilo o
težkočeno zaradi pozne ure in teme.
Včeraj zjutraj se je našemu so-
uvedel koncert. Predstavil je violi- nato Pa špansko Krnila Granadosa.
nista Žarka Hrvatiča, mezzosopranistko Noro Jankovičevo in pianistko Nevo Merlak - Corrado. Vsako skladbo je tudi kratko razložil in s tem res pomagal, da smo mogli koncertu slediti z večjim razumevanjem obenem nas je zelo *eP° uvajal v razumevanje glasbe sploh.
Najprej je bila na sporedu Pa-ganinijeva Sonatina, ki jo je izvajal violinist Žarko Hrvatič. Že vse tisto, kar nam je Janko Ban povedal o Paganiniju, nas je zanimalo, ko pa je Hrvatič s svojo mojstrsko roko potegnil lok pn strunah violine in izvabljal iz njih tiste tako izredne melodije, smo vsi čutili. da je bil Paganini res izreden skladatelj.
Noro Jankovičevo, ki je bila do nedavnega profesorica glasbene vzgoje na naši šoli, smo pozdravili toplo in prisrčno. Zapela nam je črnsko duhovno pesem. Čeprav je besedilo v angleščini, smo vsi čutili iz doživete pesmi in iz čudovite melodije ki je zvenela v petju mezzosopranistke, žalostno usodo Črncev. Pesem je nastala v Ameriki.
Za črnsko pesmijo smo poslušali lepo slovensko pesem uče rdeče rože zapade sneg*. Pesem je napisal Ciril Pregelj. Za tem pa je mezzosopranistka zapela še pesem Rada Simonitija tNa Krasu*. Pesem izraža bolečino matere, ki ji je padel sin v vojni. Jankovičeva je materino bolečino, ko se spominja sinovih belih rok in njegovih zapela tako presuhlji-
Znova smo občudovali izredno lep glas. pevkino podajanje in doživljanje.
Izvajalce smo nagradili s prisrčnim ploskanjem in s šopkom rož: to je bilo priznanje hvaležnosti za izredno lep glasbeni užitek, ki so ga prinesli umetniki naši šoli.
Učenka openske sr. šole «Srečko Kosoveh
Glavnica Fincantieri
povečana
na 150 milijard
Te dni je bil v Rimu izredni občni zbor državne finančne družbe Fincantieri. Pod vodstvom predsednika dr. Cortesija je zbor odobril sklep o zmanjšanju delniške glavnice s 50 na 37,5 milijarde lir. Operacijo bodo izvedli tako, da bodo znižali nominalno vrednost posameznih delnic s sedanjih 10.000 na 7.500 lir. nato pa bodo združili obstoječih 5 milijonov delnic po novi vrednosti 7.500 lir v 3,5 milijona delnic por 10.000 lir nomi-nale. Zbor je sprejel tudi sklep o ponovnem povečanju družbine glavnice s 37,5 na 150 milijard lir. V ta namen bo Fincantieri izdala 11,250.000 novih delnic po 10.000 lir nominale ter s tem pridobila 112,5 milijarde lir svežega kapitala, ki ga potrebuje za nove naložbe v ladjedelnicah.
Za Piccoli j a in njegovo dorotej-sko strujo so se v Gorici opredelili nekdanji župan dr. Gallarotti, ki je bil zadnje čase, kot visoki deželni funkcionar v Trstu, nekako odrezan od goriškega političnega življenja, inž. Guido Fomasir, prof. Bisiach in dr. Terenzio. Slednji trije so nekdanji zastopniki dorotejske struje v Gorici in se torej vračajo na staro.
Kakšen odmev bo imela v Gorici obnovitev dorotejske struje ni znano. Če bo koga prizadela, bodo to marotejci, v vrste katerih so se ob priliki zadnjega kongresa zatekli takratni dorotejci. Zanimivo je tudi, da je v zadnjem času član pokrajinskega vodstva KD dr. Piemonta, morotejec, na sestanku v Marianu pozitivno analizira] delovanje Andreottijeve vlade, medtem ko je pokrajinsko vodstvo KD, ki ga sestavljajo morotejci, bazisti in forzanovisti pred nekaj meseci odločno obsodilo ustanovitev sredinske Andreottijeve vlade.
V zvezi z notranjim življenjem posoški krščanski demokraciji velja še dejstvo, da ni doslej razkol v vrstah ACLI našel posnemal-cev na Goriškem, kljub znanemu tržaškemu primeru prejšnjega te dna, ko se je en krožek odcepil od ACLI in vstopil v sorodno organi-
V tej zgradbi je stanovala tričlan ska družina Hvala iz Grgarskih Raven, začasno pa je tam prebivala tudi skupina 15 vojakov, ki so v okviru izvajanja praktičnega pouka pomagali pri gradbi ceste Grgar — Banjščice.
Pri eksploziji je izgubilo življenje 13 vojakov. Člani družine Hvala in dve nadaljnji vojaški osebi pa so bili huje poškodovani. Zoper odgovorne osebe je uvedena preiskava in odrejen pripor. Pristojne vojaške oblasti raziskujejo odgovor nost vojaških oseb.
Zakaj in kako je prišlo do nesreče ter ali je pri stvari podano neodgovorno ravnanje ali kaj dru'
črnih oči,
.................................................
m
delavcu nudil na kraju dogodka ža losten prizor. Izpod ruševin so reševalci iskali zadnja trupla. Prebivalci Grgarskih Raven, ki so sprejeli vojake in delavce pri graditvi ceste medse zelo prijateljsko, so nemo strmeli na ruševine. Sicer pa so ranjence, to je tri člane družine Hvala in dva vojaka, odpeljali takoj v sredo zvečer po eksploziji v goriško bolnišnico, kjer se zdaj po operacijah še kar dobro počutijo in so izven življenjske nevarnosti.
Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novi Gorici dr. Karel Tas-sotti je po temeljitem pregledu kraja dogodka izdal včeraj popoldne naslednje uradno poročilo:
«Dne 6. 12. 1972 je prišlo do eks-splozije v zgradbi stare šole na Grgarskih Ravnah, ki se je porušila. Eksplodiral je amonal, ki se rabi za miniranje na gradbiščih.
Na športni strani smo danes pričeli objavljati prispevek prof. Alda Rupla o novih pobudah v športni rekreaciji, ki zanimajo celotno slovensko zamejsko področje. Izšel bo v treh nadaljevanjih, čitatelje opozarjamo nanj.
gega se še raziskuje.*
Preiskovalni sodnik je izdal zaporni nalog proti načelniku gradbišča inž. Iliji Perovič in tehniku gradbenega podjetja Zdravku Breščaku.
Po vsem obmejnem območju je vest o tragediji v Grgarskih Ravnah bdeče odjeknila. Občinska skupščina v Novi Gorici je namreč doslej vzorno sodelovala z jugoslovansko ljudsko armado na različnih področjih. Vojaki so bili tisti, ki so ob številnih priložnostih priskočili na pomoč. Skupščina bo imela da nes žalno sejo. Na njej bodo med drugim ustanovili poseben sklad za pomoč svojcem ponesrečencev
ČEPRAV POVSOD PRIMANJKUJE SNEGA
NA NEVEJSKEM SEDLU SO SMUČIŠČA ODPRTA
Na ledeniku smučajo že dve nedelji po novem snegu Napredovanje izgradnje žičniškega sistema
Snega je v Julijcih malo: v dolinah sploh nič, v višjih legah pa komaj dovolj. Na Nevejskem sedlu imajo v zgornjem delu dovolj zasnežene proge ter so za smuko odprte že dve nedelji. Prednost tega smučarskega centra je namreč v tem, da ima tudi poletno smučarsko šolo Da ledeniku, kjer je sedaj prijetna smuka po novem snegu.
V tem smučarskem centru, ki se spopoinjuje iz let- v leto, so tudi za to sezono uvedli nekaj novosti. V spodnjih prostorih hotela Kanin so odprli samopostrežno re stavracijo, kjer postrežejo hitro in za vsak žep. Na žičnicah so uvedli posebno vozovnico za 1.000
lir, v kateri je vključena vožnja z gondolo in šest vlek na ledeniški žičnici. Seveda je možen povratek po progi do Nevejskega sedla, kar je prijeten užitek.
Medtem dobro napreduje postopek na deželi za izposlovan je gradbenega dovoljenja za novo žičnico od zadnje postaje za nihalne žičnice do Prevale, kjer bo stičišče obeh žičniških sistemov, italijanskega in jugoslovanskega. Direktor v alpskem turističnem centru na Nevejskem sedlu Battello nam je zagotovil, da je župan iz Kluže dobil pri deželnem funkcionarju za turizem Pizzi najboljša zagotovila glede gradnje tega pomembnega objekta.
.....■■■■■■■.■■.........................................nMMimmm.
ZANIMIVO ZBOROVANJE V KROŽKU «SALVEMINI»
Pristaši radikalne stranke obrazložili svoje protimilitaristično stališče
Številna udeležba mladine - Živahna debata o razlogih protestnikov zaradi očitkov vesti - Kako je policija v Gorici ščitila fašiste
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
JOSIP JURČIČ - IVAN ROB
Deseti brat
Priredba A. Inkret - A. Stojan
režija: ANDREJ STOJAN scena: VLADIMIR RIJAVEC kostumi: MILENA KUMAR glasba: IVAN MIGNOZZI
V	nedeljo. 10. t. m. ob 16. in 20.30 v Prosvetni dvorani. Korzo Verdi 13 v GORICI
V	ponedeljek, 11. t. m. ob 20.30 v Župnijski dvorani v STAN-DREŽU
V	sredo, 13. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVODNJAH
V	četrtek. 14. t. m. ob 20.30 v Župnijski dvorani v ŠTEVERJANU
V	nedeljo, 17. t. m. ob 17. uri v Župnijski dvorani v DOBERDOBU
Predavanja
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi prihodnji četrtek, 14. decembra ob 20.30 v klubu »Simon Gregorčič* prvo planinsko predavanje z naslovom »Na gore, na gore...» Predaval bo Marjan Kri-šelj iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljaHi barvni diapozitivi.
Razna obvestila
Mladinski krožek v Gorici javlja, da bo plesna čajanka tudi danes, v petek, 8. decembra, v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13, s pričetkom ob 18. uri. Ob nedeljah kot po navadi, ob
■ i;	“
»rednost IVA, ki ga v slovenščini prirejata Slov	e(l>Ilkn oblak ol
Na sedežu INIASA v Ul.
Deželna ustanova za ra-
»»i	ba. ww. -
Goriški javnosti, predvsem pa mladini, je ostal dobro v spominu pohod miru, ki so ga letos poleti priredili pripadniki radikalne stranke, ter so imeli na tem pohodu iz Trsta v Aviano etapo tudi v Gorici. Zato ni prav nič čudno, če so se v zelo velikem številu odzvali vabilu ter se udeležili debatne razprave, ki so jo v okviru socialističnega kulturnega krožka «Sal-vemini* priredili v sredo zvečer protestniki zaradi očitkov vesti in protimilitaristi, da bi ob tej priliki še enkrat prikazali goriški javnosti upravičenost svojih protestov in jo pridobili za svojo stvar.
Dvorana {»krajinskega sveta, v kateri je bilo zborovanje, je bila za to priliko polna kot še zlepa ne in med občinstvom je prevladovala mladina, ki je pač najbolj prizadeta, ker je podvržena vojaški službi.
Zborovanje je otvoril podpredsednik kulturnega krožka »Salve-mini* Attilio Carbone, ki je na kratko navedel razne oblike protesta zaradi vesti na verski ali laični osnovi in njegove razvojne etape.
Nato je podal besedo članu »Nenasilnega miroljubnega gibanja* Pietru Pinni, ki je med drugim navedel kar sedem vojn, ki jih je 'mela Italija v zadnjih 50 letih z uvajalnimi nameni in ki so prinesle ljudstvu revolucijo in iskanje mednarodnih tržišč. Po njegovem mnenju pa ima vojska represivni značaj, za kar so dokaz razni državni udari. To velja zlasti pri notrajni politiki.
Poudaril je, da ima ljudstvo malo ali nič besede pri vsem tem in
to je eden izmed vzrokov za pro-
testnike, ki so siti vojašnic, proizvodnje orožja in vojaških kaplanov.
Za njim je spregovoril član radikalne stranke iz Rima Roberto Cicciomessere. Orisal je razvoj protimilitarističnega gibanja v kapitalistični družbi. Za opravičilo militarizma se govori o domovini — toda o kakšni domovini? Omenil je nato vojaške služnosti, ki so zlasti občutne v naši deželi, omenil smrtne žrtve med mladino {Mi vojakih, polne vojaške zapore, sa movoljno nadrejenih nad brezpravnimi vojaki, ki morajo samo ubogati in nič ugovarjati pa tudi če imajo še bolj prav.
Govornik je bil mnenja, da je oboroževanje nepotrebno, govoril je o pokiMcni vojski in o vojski z novačenjem, o nesmislih vojaškega zakonika, o potrebi temeljite reorganizacije vojaške službe in o znižanju vojaških izdatkov. Zaustavil se je tudi pri poletnem mirovnem pohodu skozi Gorico, katerega se je tudi sam udeležil ter opisal ovire, ki jih je njihovemu miroljubnemu protestu postavila policija. Ta je v Ljudskem vrtu, kjer je bilo končno zborovanje, s posebnim policijskim kordonom ločila protestnike od peščice fašistov, ki jih je obmetavala z jajci hi paradižniki hoteč povzročiti izgrede. Oni pa ni30 reagirali :n uspele jim je, da so najprej i argumenti zaprU usta fašističnim razgrajačem in nato goriško publiko seznanili s svojimi idejami in hotenji.
Kot tretji je govoril prof. Mat-teo Socio, ki je eden od protestnikov zaradi očitka vesti ter je bil zato obsojen in bil 11 mesecev zaprt v vojaškem zaporu tor nosil
vse poznejše posledice in je ostal tudi brez zaposlitve. Govoril je o svojih izkušnjah in doživetjih pred vojaškimi sodniki in o zaporih, kjer hočejo z nepravičnimi zakoni in nasiljem prisiliti človeka da »neha biti to, kar je v svojem bistvu*. Zaključil je z ugotovitvijo, da je treba rešiti številne probleme ne pa uničiti človeškega bistva posameznikov.
Po tem uvodu, ki je trajal kar dve uri in je imel za posledico, da so nekateri že začeli odhajati, se je razvila debata, ki se je potegnila preko polnoči. Vanjo je posegel tudi predstavnik KD dr. Cian, ki se je strinjal s stališčem, da je treba vojne odpraviti in onemogočiti, da pa mora to veljati ne samo za države s kapitalistično, ampak tudi za one s socialistično družbo. Odpraviti je treba politično zlorabo sile. Pri tem je omenil madžarske dogodke iz leta 1956 in češke iz leta 1968.
Odgovorilo mu je več prisotnih, ki so se strinjali, da je treba odpraviti nasilje povsod, kjer se pojavlja, ter pri tem navedb tudi nekaj primerov demokristjanske zlorabe politike in oblasti ter jih ostro kritizirali.
Končno so prireditelji povzeti zaključke in izrazili upanje, da je bila debata koristna ter da bo pomenila nov korak naprej proti militarizmu In njegovim anahronističnim pojavom, ki se odražajo tudi v novem osnutku zakona proti protestnikom zaradi vesti, katere naj bi kaznovali s še daljšo dobo prisilnega dela namesto vojaškega službovanja.
I. M.
Telovadnica v Štandrežu spet na dnevnem redu
V ponedeljek se bo v Gorici sestal občinski svet. Prvo uro bodo posvetili razpravi o interpelacijah, med katerimi je tudi interpelacija občinskih svetovalcev KPI (Battello, Chiarion Brajnik in Pirella) o vprašanju umobolnic. Isti občinski svetovalci v drugi interpelaciji sprašujejo župana, če nima za umestno izreči zadovoljstvo nemškemu kanclerju Willyju Brandtu, nekdanjemu županu Zahodnega Berlina,ob izvolitvi na vodstvo Zvezne nemške republike. Svetovalci pravijo v svoji interpelaciji, da je Brandtov a zmaga najboljše zagotovilo za nadaljevanje odprte politike do vzhodnih sosedov in da je v tem okviru tudi zagotovljeno sodelovanje z jugoslovansko republiko, kar je eno izmed poglavitnih izhodišč politike našega mesta
Razpravljati bodo tudi o postopku nekaterih stanovalcev iz Ul. V. Venelo proti občinski upravi in Gianni-ju Bigotu ter o položaju nekaterih občinskih uslužbencev. Inž. Roberto Costi iz Trsta bodo naročiti izdelavo načrta o ureditvi in obnovitvi izraelske cerkve v Ascolijevi utici. Spopolnili bodo načrt za gradnjo telovadnice v Štandrežu z deželnim prispevkom, pri Hranilnici bodo najeli posojilo 40 milijonov lir za popravilo osnovne šole v štandrežu. Poleg drugih personalnih vprašanj na občini bodo dodelili strokovnjaka za psihologijo v zavod »Lenassi*.
bodo čajanke, 18. uri.
Kino
Gorica
VERDI 15.45-21.45 «11 padrino*, M. Brando in A. Racino. Barvni film.
CORSO 15.00—22.00 «11 pirata deU'a-ria*. C. Heston in I. Minieuz Barvni film.
CENTRALE 15.15—22.00 »Trinita e Sartana, figli di...», R. Widmark in H. Baird. Kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO 15.15 - 22.00 «Quel gran pezzo della Ubalda, tutta nuda e tutta calda*. E. Fenech in P. Franco. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
VTTTORIA 15.15—22.00 «Quando Marta urlo dalla tomba*. A. Gadč in E. Stewart. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 14.00 «L’uccello migratore*. Barvni film.
EXCELSIOR 14.00 »La dama rossa uccide 7 volte*. Barvni film.
PRINCIPE 14.00 »La spia che vide il suo cadavere*. Barvni film.
MARCELLIANA 14.30 «Hei... amici avete chiuso, c’e... il magro, il grosso, il cretino*. Barvni film.
Aora Gori>
SOČA »Sos Nobile*, italijansko - sovjetski barvni film - ob 18. in 20.
SVOBODA »Slačenje*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
RENČE Prosto.
DESKLE »Sled maščevanja*, italijanski barvni film — ob 19.30.
KANAL Prosto.
Kmalu izplačilo odškodnine za širjenje pokrajinskih cest
V teh dneh so v pristojnem uradu na pokrajinski upravi zaključiti dokumentacijo za izplačilo odškodnine lastnikom, ki so del svojih zemljišč odstopili za razširitev ceste Štandrež — Sovodnje (to zanima predvsem Štandrežce) in za cesto Oslavje — števerjan. V prihodnjih dneh bodo zainteresiranim poslali obvestila, da lahko dvignejo denar, bi jim pripada.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini Verdijev korzo 57, tel. 2879
DEŽURNA LEKARNA V IRŽICU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli RosseUi. tel. 72340
Iz goriškega matičnega urada
V Gorici se je dne h decembra 1972 rodilo 7 otrok, 5 oseb je umrlo.
ROJSTVA: Annalisa Tosotin, Maria Sole Politti, Roberto Samar, Roberto Bregant, Carlotta Debi asi, Barbara Bulfone, Tomas Solidoro.
SMRTI: delavec 62-leti« France-sco Bevilacqua, upokojenec 73-let-ni Enrico Pegorer, gospodinja Gio-vanna Utili, upokojenka 82-letna Veronica Miculussi, upokojenec 78-letni Luigi1 Brandolin.
PODATKI LJUDSKEGA ŠTETJA
Naraščanje
temnopoltega
prebivalstva
Velika razlika med življenjsko dobo žensk in moških
Od nekdanjega britanskega cesarstva je ostalo bolj malo. Dežela sicer spada med najbolj bogate dežele sveta, njeno glavno mesto, London, je eno najlepših in najbogatejših mest na svetu. Toda to bi bilo malone vse, kar se je nabralo v stoletjih, ko je bila Velika Britanija »metropola* malone pol sveta, saj je vladala pol-celini Indiji in še vrsti drugih ozemelj na azijski celini dobršnemu delu Afrike, vsej Oceaniji in nekaterim predelom Amerike. Ta njena preteklost je prišla do izraza celo pred nedavnim, ko se je naselilo v Veliki Britaniji nekaj desettisoč Afričanov azijskega porekla, ki so jih izgnali iz neke afriške dežele in ki se niso vrnili v Azijo od koder so po poreklu, pač pa so izbrali svoje nekdanje britansko »državljanstvo*.
In vendar je ostal Veliki Britaniji še en znak še en spomin na njeno nekdanjo imperialno preteklost. Velika Britanija ima umešano* prebivalstvo. Da bi nas nihče ne dolžil rasizma, bomo takoj poudarili, da nas to niti najmanj ne zanima, kaj šele, da bi nas motilo. Toda zagotovo ni nihče računal, da živi v Veliki Britaniji že milijon 650 Usoč temnopoltih ljudi in da se odstotek temnopoltega prebivalstva veča, tako da ne bo dolgo, ko bo vsak 30. britanski državljan temne polti. Tako dokazujejo podatki, ki jih .je dalo zadnje ljudsko štetje v Veliki Britaniji. Ker se je zadnje čase, kot smo že povedali, naselilo v Veliki Britaniji še nadaljnjih 150 tisoč temnopoltih ljudi iz A-frike je v Veliki Britaniji skupno že milijon 800 tisoč temnopoltih ljudi na malo manj kot 54 milijonov prebivalcev.
Ljudsko štetje, ki so ga v tej deželi izvedli pred poldrugim letom. je dalo tudi nekaj drugih zelo zanimivih podatkov, ki nam posredno dokazujejo to, kar smo pravkar rekli, da se namreč število temnopoltega prebivalstva naglo veča, neprimerno oolj naglo kot belopoltega. Prav gotovo s tem ne mislimo trditi, da »grozi* belopolti Angliji nevarnost, da bi postala država s temnopoltim ljudstvom, toda če uradno živi v Veliki Britaniji milijon 800 temnopoltih državljanov, vam bo poznavalec razmer povedal, da jih je že dva milijona ker je najmanj 200 tisoč temnopoltih ljudi, ki so se ilegalno naselili in »porazgubili* po vsej deželi. To pa ne ustreza več uradni oceni enega temnopoltega državljana na približno 30 belopoltih, pač pa smo že pri enem črncu na 25 belopoltih državljanov. Še vse drugače je to razmerje pri otrokih. Ker imajo temnopolte družine več otrok kot belopolte, je med novorojenci sta nje naslednje: na 100 novorojenč kov je le malo manj kot šest temnopoltih, tako da imamo po enega temnopoltega otroka na 17 belopoltih. In ta odstotek stalno narašča.
Pa pustimo »nevarnost*, ki jo temnopolto prebivalstvo predstavlja za Veliko Britanijo, in si o-glejmo nekatere druge številke. Kakor smo že rekli, ma Velika Britanija malone 54 milijonov ljudi, od česar jih 48 milijonov 6j0 tisoč živi v Angliji in v W a lesu, medtem ko jih živi na Škotskem 5 milijonov 225 tisoč, London sam z neposredno okolico pa šteje 7 milijonov 393 tisoč prebivalcev. Poslednji podatek nam posredno dokazuje, da je angleškega cesarstva konec. London, to je bil do tik pred zadnjo vojno največja metropola na svetu, daleč pred slehernim drugim velikim -pestom, je občepel pri svoji tedanji največji številki, kajti dotok je bolj skromen, medtem ko je na primer New York presegel 10 milijonov, medtem ko so se druge metropole več kot podvojile.
Tudi v Veliki Britaniji je več žensk kot moških, vendar pa nimamo v Veliki Britaniji pojava, ki ga zasledimo v Zahodni Nemčiji in Sovjetski zvezi, kjer je odstotek ženskega prebivalstva veliko višji kot moškega. Na vsak način je v Veliki Britaniji poldrugi milijon žensk več kot moških. V precejšnji meri gre to tudi na račun trdoživosti britanske ženske. Statistični podatki namreč govore, da živi angleški moški v poprečju 69 let, ženske pa 75, tako da znaša razlika v poprečju šest let seveda v prid ženskam. Še en podatek v zvezi s tem: nad 75 let dočaka dvakrat več žensk kot moških.
Še en podatek, ki je značilen za Veliko Britanijo in ki bi ga bilo vredno posnemati1. Na Angleškem je odstotek zaposlenih žensk zelo visok, med najvišjimi na svetu. Celo pri mladoletnih dekletih ni niti 40 odstotkov tistih, ki bi ne bile cv delovnem razmerju*,
Broadwayu grozi splošna stavka
«0čistite področje, kajti sicer se bomo izseliii»
- je v imenu gledališčnikov zagrozil Alexander Cohen
NEW YORK, 7. — Da gledališki ali filmski umetniki zagrozijo s stavko, ni nič novega in posebnega. V našem primeru pa je posebnost v motivu, zakaj so umetniki, umetnice, režiserji, tehniki in celo me-nežerji gledališč na Broadwayu zagrozili s stavko. In med temi »gledališkimi ljudmi*, da uporabimo en izraz za vse stroke ljudi, ki so zaposlene s tovrstno dejavnostjo, vlada tokrat izredna solidarnost glede skupne vloge, da bodo prenehali z delom, kolikor newyorška občinska uprava ne bo dala takoj zapreti raznih «salonov», ki jih je na področju Times Squara več kot preveč, tako da »to področje je postalo dejansko področje greha, področje prostitucije, razvrata, mamil in vsega podobnega*.
«Massage Parlors*, nekakšni »saloni za masažo*, v katerih nudijo klientom svoje usluge prostitutke
«vseh vrst, ras in narodnosti*, so se tu nakopičili iz enostavnega razloga, ker more nekdo odpreti tak «salon» brez večjih formalnosti, saj ni potrebno niti običajno občinsko dovoljenje.
Zato skuša sedaj newyorška občinska uprava uvesti nov zakon, ki predvideva velike stroške. Za to ima precejšnje zasluge Alexander Cohen, ki spada med najbolj znane ljudi ameriškega gledališča in ki je tudi zagrozil s stavko, če se na tem področju ne uvede red. O tem so sicer spregovorili tudi drugi, ki so, kot smo že rekli, zagrozili s stavko, toda Cohen je spregovoril pred občinskim svetom. V svojem govoru je med drugim rekel: «Očistite področje gledališč, kajti v nasprotnem primeru bomo mi, bodo vsa gledališča zapustila Broadway.»
Kaže, da je ta grožnja zalegla.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Chiacigeva razstavljala v občinski
Motiv iz stare Nabrežine
(Fot0 Mario Magajna)
lll■lllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||J||||||||||||||||||||||||||||l||l||l||||l|||||||||||,l,|,,||,„|||||,|||||||m||||||||||||||||||M||||||||||||||||ml|||||||||||1|I||||||||||||||||||||||||||I^||||||||||||||||||||||||t|(||||m|||||,|||||||||||||||||
KAJ JE POVEDALO ZASEDANJE STROKOVNJAKOV V BOSTONU
V vesolju so obljudeni svetovi z višjo ali nižjo civilizacijo
V tem ko so nekateri znanstveniki prepričani v to, da bo človeštvo prišlo z drugimi svetovi v stik, so drugi glede tega skeptični, nekateri pa se tega celo bojijo - Bo človek dobil spet «svoje mesto» v vesolju?
BOSTON, decembra. — Zadeva o kateri bomo spregovorili, ni nova. O njej je napisanih že več študij, celo knjig. O njej pa so razpravljali tudi pred dnevi tu, v Bostonu, strokovnjaki raznih specialnosti, ki so se zbrali tu, da bi odgovorili na vrsto vprašanj v zvezi z morebitno vzpostavitvijo stikov z neko izven-zemdjsko civilizacijo. Znanstveno zasedanje je bilo organizirano pod pokroviteljstvom ustanove NASA in bostonske univerze, točneje katedre, ki se ukvarja izključno ali v glavnem z astronomijo. Pri1 tem se je postavilo tudi naslednje vprašanje:	v trenutku,
ko bi človek stopil v stik s prebivalci nekih drugih svetov v vesolju, bi si mogli na Zemlji ustvariti kako drugo povoljnejšo sliko o človeku, o nas, ali pa bi morda to odkritje moglo zadušiti človeško iniciativo in ga privesti v odvisnost od prebivalcev drugih svetov, v odvisnost neke druge civilizacije, ki je bogatejša, bolj razvito, vsekakor in vsestransko močnejša od naše? Kot smo rekli, so se na bostonskem zasedanju sestali stro kovnjaki raznih specialnosti, da bi razpravljali o morebitnih socialnih in filozofskih posledicah, ki bi jih imelo to, da bi človek z Zemlje prišel v stik z nekim obljudenim svetom nekje v vesolju.
Vsi strokovnjaki so soglasni v mnenju, da življenje na Zemlji ni nikakršna izjema. In to ne le v vsem vesolju, celo ne v sami naši galaksiji, v sami naši Rimski cesti. Življenje torej
drugcd obstaja. O tem ne dvomi nihče. Ko pa je govor o tem, ali bomo in kdaj bomo prišli v stik z drugimi svetovi, tedaj se mnenja strokovnjakov razidejo, kajti eni so v to prepričani, drugi pa menijo, da je to nemogoče. Še večje razlike pa so tedaj, ko je govor o morebitnih posledicah tega stika z drugimi svetovi.
Prof. Carl Sagan, direktor u-niverzitetnega laboratorija za planetarne študije meni, da je tehnologiji na naši Zemlji že danes tako razvite, da bi z njeno pomočjo mogli odkriti znake civilizacije na drugih svetovih, seveda koder so doslej v svoji evoluciji prišli do naše ravni ali celo še višje. Toda če je res, da smo že tako razviti in tehnično sposobni priti v stik s tujimi svetovi, je tudi res, da je teh svetov toliko in da so tako daleč od nas, hkrati pa so ti svetovi »skriti* med celo množico svetov, kjer ni nobene možne civilizacije, da bo zares težko »zadeti* prav tisti svet, od koder bi mogli dobiti odgovor, če bi hoteli to skepso prof. Sagana izraziti figurativno, bi mogli reči, takole: iglo bi mogli najti v kopi sena tudi' takoj, če bi nam bila sreča mila, toda lahko jo bomo iskali tudi leto in dve in je ne bomo našli.
Prof. Carl Sagan je v zvezi s tem med drugim rekel tudi naslednje: najbolj optimistična ocena o številu naseljenih svetov v naši galaksiji, torej v Rimski cesti, je okoli en milijon. To pa
Slovenskemu občinstvu dobro znana gledališka umetnika Miranda Caharija in Danilo Turk — Joe o igrata dve pomembni vlogi v televizijskem filmu za otroke «Silvia e larchibugio*. Film Je režiral Giamu Poggi
Horoskop
gl,...........„„„ii„i„„i,ii,ilii,ii,in,niiiiiiimi„niiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiKniiiiiiiiimniiimiiiniiM«,,,l,,,,l>ll,,|iH*,iiii|ii,i|"iii||ii,i,|i,,l,,,,,l,,,l|i,,,,l#
11.) Našli boste pot iz finančnih težav. Srečanje s prijateljem, ki ga že dolgo niste videli. Prijeten večer.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bežni nesporazumi s prijatelji. Nepričakovani poslovni uspehi. V srčnih zadevah težave zaradi nespravljivosti! značajev.
KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Sreča vam bo danes naklonjena, vendar ne brez osebnega prizadevanja. Ljubljena oseba ho potrebovala vašo pomoč.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prihodnost se bo začela kazati v ugodnejši luči. Nepredvidene družinske težave finančnega značaja.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nova poslovna zveza bo omogočila izboljšanje financ. Vaše odločitve bo do koristne. Ljubezensko pismo.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dvakratni premislek pred dejanjem bo komaj zadoščal. Nepričakovan o-bisk bo vnesel v vsakdanjost novo radost.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ugod-dno delovno vzdušje kljub nasprotujočim si idejam. Poglobljena diskusija bo razčistila nekatere dvome.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaša profesionalna izkušenost bo končno prišla do veljave. Ugodne okoliščine za razvijanje sentimentalnih čustev.
RAK (od 23. 6 do 22. 7.) Do god ki bodo spremenili vaš program, vsekakor na bolje. Zamu
jena korespondenca vas kliče k dolžnosti.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prirojena boječnost vam bo danes dobrodošla. Dogodki se bodo razvijali po vaši želji. Odlična moralna forma.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Organizacija dela šepa. Treba jo bo izboljšati. Prijateljstvo z neko oseb© bo postavljeno pred preizkušnjo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Potrpežljivost vas bo še pred večerom privedla do uspeha. Vaši ljubezenski odnosi so v nevarnosti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
hkrati pomeni, da pride po eno naseljeno nebeško telo na mnogo stot;soč zvezd Rimske ceste. «Igla» je torej v zares velikanski kopi sena. Sagan je k temu dodal še tole: desetletno iskanje z radijskimi signali med svetovi v vesolju, da bi naleteli na neko naseljeno nebesno telo, ni dalo doslej nobenega rezultata, iskanje nekega naseljenega planeta, neke «druge Zemlje* med stotinami tisočev, med milijoni nebesnih teles in sicer od enega nebesnega telesa do drugega pa lahko traja stotine, tisoče let, preden konkretno naletimo na nebesno telo, od koder nam bodo na naše pozive odgovorili.
Prof. Sagan je prav tako izrazil mnenje, da je človek sedaj v tistem čudnem razdobju svoje «dobe*, ko so omajana stara gledišča o tem, kje je pravzaprav naše mesto v vesoljstvu. Po njegovem je človek še pred nedavnim povsem drugače gledal »v svet*, čuta se je nekakšnega gospodarja, bil je »privilegirani* visoko razviti «homo» v vesolju, v «vsem svetu*. Danes pa se čuti, da je «eden izmed mnogih*, morda nekje na višji, zagotovo pa v mnogih primerih na nižji ravni. Odtod že nekakšen kompleks manjvrednosti, celo strah pred bitji na drugih svetovih. Znanstvenik išče stike z vesoljem v upanju, da bi to mogel človeku odpreti nova obzorja, v upanju, da bi te stik dal človeškemu rodu »nov občutek o njegovem mestu, o njegovi pripadnosti vesolju*.
To razmišljanje je sicer nekoliko drzno, na nek način pa tudi pesimistično. Vsaj posredno. Kajti če so v vesolju višje civilizacije, je prav verjetno, da so tudi nižje. V tem primeru lahko iščemo stike tudi z višjimi in brez kompleksov o svoji zaostalosti, le da bi preverili svoj položaj v vesolju.
Antropolog pa je drugačnega mnenja. Po njegovem v vesolju obstoja življenje »na mnogo višji ravni* kot je naše. In zanimivo je pri tem to, da te znanstvenik utemeljuje svoje gledišče s trditvijo, da te civilizacije, da ta bolj razvito bitja namenoma nočejo stika z nami, ker ne marajo vezi z britji na nižji stopnji. Po njegovem te »ljudstva* gledajo na nas podobno kot gledamo mi na povzročitelje bolezni pri nas, kot na primer razne viruse kolere ali kuge.
Profesor biologije na harvardski1 univerzi dr. George Wald, ki je pred časom dobil tudi Nobelovo nagrado za medicino, veruje v to, da so tudi v naši galaksiji obljudeni svetovi. Hkrati pa dvomi v človekovo sposobnost, da bi kdajkoli stopil v neposreden stik celo »z našimi sosedi, s prebivalstvom najbližjega obljudenega sveta v sami naši galaksiji, v sami Rimski cesti*.
To svoje gledišče strokovnjak s harvardske univerze utemeljuje s konkretnimi elementi. V ta namen uporablja svetlobno brzino, ki je osnovno merilo in hkrati dokaz človekove nesposobnosti, da bi dosegel stik »s sosedi*. Svetlobna brzima je zadnja meja človekove sposobnosti. In ta brzina je v bistvu premajhna za neposreden stik. In tudi če bi človek dejansko vzpostavil kako zvezo, bi to bil stik, ki bi mogel človeku pognati strah v kosti. Ameriški znanstvenik glede tega pravi dobesedno takole: »Že misel, da bi se mogli nekega dne povezati kot s popkovino za neko bolj razvito civilizacijo, od katere bi postali odvisni, vzbuja strah*.
Prof Philiph Morrison, fizik slovitega inštituta za tehnologijo v Massachussettsu pa je drugačnega mnenja. Prepričan je v
to, da bo človek v svojem »lovu* po vesolju prej ali slej prišel »v zvezo* z neko civilizacijo ali da bo ujel kako sporočilo iz vesolja. In to sporočilo, ta zveza bo po njegovem šifrirana in bo potrebovala za pot do nas mesece, leto. In čeprav bo to sporočilo, čeprav bo ta glas po svoji vsebini omejen, bo za sodobni svet tako pomemben kot so bili pomembni redki ohranjena zapisi’ iz stare Grčije, ki so sicer po svojem obsegu skopi po svoji važnosti pa zelo pomembni.
Že pred leti je dosegla stalnost likovnega izraza v upodabljanju pokrajin in tihožitij. Uporablja bolj pridušene temnikaste barve, ki pa jih poživljajo odbleski bele barve ter odtenki rdeče, včasih živordeče barve. V mislih imamo slikarko Marijo Chiacigevo. ki se je pred nedamim predstavila v občinski galeriji z vrsto svojih del iz najnovejše dobe Motivika večine slik je njena stalna motivika. V glavnem- so to bile podobe tihožitij, plodov zemlje in morja, poleg tega pa še najbolj značilne kraške pokrajine v pozni jeseni z rjasto rjavo barvo odpadlega listja in belino prvih snežnih planot.
Tokrat so razstavo del znane tržaške slikarke bogatili tudi nekateri ženski polakti. Tu smo videli tudi sliko matere z dojenčkom. In prav v tem je morda opazna po očetu slikarju podedovana spretnost opazovanja ljudi, ki jih umetnica podaja s krepkimi zamahi lopatice, z iskreno neposrednostjo, kjer izstopa ali kjer je zelo vidna dovršenost slikarskega dela, kar se opaža tudi v študiji telesa in v izbiri barve.
Je pa slikarstvo Marije Chia-cigeve uglašeno nekako v molu. Umetnica hote omejuje pestrost barvne lestvice, ker se odreka celo jasnosti modrih odtenkov, u-spe ji pa izraziti občutje tihe muke, tihe žalosti, ki slkarko prav gotov0 navdaja in ki se odkrito zrcali v majhnih podobah Križanega na Golgoti.
Že omenjene mračnejše barve ustvarjajo videz somraka, vendar pa iz tega somraka žarijo očarljivi prebleski rubinov, topazov, smaragdov. Iz na tej razstavi prikazanih olj se brez dvoma kaže močno ustvarjalno hotenje, ki pa ga nekaj utesnjuje, da se kot nekakšen hudournik v globoki sotes-ski s silo prebija preko skal. To je očitno tudi v tistih odličnih slikah, ki prikazujejo kraške kamnolome. To hotenje pa prav gotovo vodi slikarko k še zahtevnejšim ciljem, ki jo bodo pripeljali med same vrhove tržaškega slikarstva.
MILKO BAMBIČ
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Minca Sojar:
Vrtne enoletnice
HiiiimmiuiimmiHiin mm ihhiihihhih ...
V m VI
Obnovili so minaret slovite Ferhadij e
Pred tremi leti se je zrušila konica tega 41 m visokega muslimanskega stolpa; ki je bil zgrajen pred 400 leti
Ko je pred tremi leti, v oktobru 1969, zajel Banjaluko in okoliške predele val potresov, ki so povzročili precej ruševin, so poročevalci že v prvi sapi omenjali tudi minaret in džamijo Ferhadijo, kajti vrh elegantnega stolpa se je zrušil in v džamiji je tudi bilo nekaj škode. In če je koga pot pripeljala v Banjaluko še do pred mesecem dni, je mogel opaziti, da je stolp, da je minaret ograjen z gradbenim ogrodjem, hkrati pa je mogel zvedeti, da se dela pri restavriranju stolpa bližajo koncu. Odkod in zakaj tolikšno zanimanje?
Banjaluška džamija Ferhadija je eden najpomembnejših spomenikov i-slamske arhitekture na Balkanu. Zgradili so jo v 16, stoletju. Ko pa se je del minareta ob zadnjem potresu zrušil, so mnogi podvomili, da bo elegantna zgradba poleg velikega muslimanskega svetišča spet obnovljena.
Rekli smo, da je to eden najpomembnejših muslimanskih kulturnih spomenikov na Balkanu. In teh ni malo, saj je znano, da so Turki vladali nad Balkanom pol tisočletja in zato zapustili za seboj vrsto spomenikov, ki so vredni omembe. Džamijo, o kateri je govor, je dal zgraditi Ferhadbeg Sokolovič, sin Rus-tanbega Sokoloviča iz znane družine Sokolovičev, med katerimi je prav gotovo najbolj znan veliki vezir Mehmed paša Sokolovič.
Ferhadbeg Sokolovič je postal bosanski beg, torej visok dostojanstvenik leto 1574, in se naselil v Banjaluki, kjer je živel do 1588. leto. Leta 1580 je postal paša in s tem svojo oblast še razširil. Lete 1590 pa je bil umorjen in sicer v Budi-mu, kjer je bil dve leti vezir. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Banjaluko in jih pokopali v grobnici poleg džamije Ferhadije.
Ferhad paša Sokolovič je bil zelo znan vojskovodja in štejejo ga tudi med ustanovitelje Banjaluke. Dal je zgraditi veliko javnih poslopij, leto 1587 je dal postaviti tudi orožarno ob ustju Crkvine v Vrbas. Pozneje so ob orožarni gradili nove objekte, ki so danes znani pod imenom Kaštel.
Najpomembnejša zgradba, ki jo je dal zgraditi Farhard paša Sokolovič, je prav gotovo džamija, muslimansko svetišče, ki nosi po njem tudi svoje ime. V poznejših proučevanjih islamske arhitekture na Balkanu so to strukturo ocenili kot najbolj uspelo zgradbo džamije, muslimanskega svetišča, kar jih je bilo zgrajenih v tistem času. Glede na konstrukcijo in obliko bi mogli sklepati, da je Ferhadija zbral najbolj sposobne in najbolj znane tedanje graditelje,
Osrednji kvadratni prostor muslimanskega svetišča pokriva velika kupola. Ta prostor se nato podalj-
ša v tako imenovani mirhab, ki ga pokriva polkupola. Ob straneh je svetišče razširjeno v dva enaka prostora, ki sta pokrita z obokanimi stropi, vendar ne moremo teh treh prišteti med kupole, ker so podolgovate. Glavni del svetišča je visok 18 metrov, stolp ob džamiji, tako imenovani minaret, pa je visok 41 metrov.
Džamija Ferhadija je utrpela v svoji 400-letni zgodovini precej hudih dni in trikrat so jo temeljito obnovili. V novejši zgodovini je u-trpela precej škode tudi v času druge svetovne vojne, ko so jo bombardirali.
Državna založba Slovenije nas naravnost preseneča s knjigami o vrtnarstvu, vrtovih in urejanju nasadov, saj smo v zadnjih dveh, treh letih dobili več tovrstnih knjig kot do tedaj sploh. Komaj smo poročali o knjigi o domačem vrtu, ki je sicer prevod, že lahko prijatelje cvetlic in domačega vrta opozorimo na knjigo Mince Sojar o vrtnih enoletnicah.
Vrtne enoletnice, torej cvetlice, ki se iz semena razvijejo, cveto, razvijejo plod in umro v enem letu, so nemara najstarejše rastline, ki jih je človek hotel gojiti v svoji bližini. Privlačili sta ga zlasti lepota in barvitost cveta, zaradi česar jih še danes gojijo po vsem svetu. Te rastline so tudi predmet mnogih raziskav in izboljšav, pa tudi veselja, kajti vsak vidi v njih v teku enega leta učinek svojega dela in prizadevanj. Enoletnice dajejo v večini razritih dežel dobršen del rezanega cvetja za trg zato so tako natančno izdelani načini pridelovanja za nekatere vrste. Pridelovanje enoletnic je zato tudi uspešna gospodarska panoga.
Knjiga slovenske strokovnjakinje. ki obravnava kakih petdeset in še več vrst enoletnic, ima splošni in posebni del. V splošnem delu govori knjigo o enoletnicah na splošno in daje njihov opis in uporabo, prikazuje pa tudi njih vzgojo. Posebni del pa prikazuje posamezne enoletne cvetlice in daje o njih bralcu vse podatke in napotke, ki so potrebni za gojenje. Knjiga je napisana tako, da bo s pridom služila vsakemu vrtičkarju, vsem tistim, ki se na vrtnarski poklic šele pripravljajo, pa tudi strokovnjakom. Zato jo lahko ocenimo kot dragocen pripomoček pri vzgoji okrasnih rastlin. Izpopolnila bo vrzel v slovenski strokovni literaturi, zlasti ker i-mamo že knjige o lončnicah in trajnicah. Uporaba bo za širok krog ljudi, za katere bo še posebej privlačna tudi zaradi šte-številnih barvnih podob cvetočih enoletnic.
Sl. Ru.
FILMSKE REVIJE
«POSITIF»
Štev. 142
Ne moremo poročati o vsaki številki francoske revije uPosi-tif», ki je po našem mnenju (kljub kritikam, ki jih izražamo ' najzanimivejša in najvitalnejša filmska revija na svetu. Tako kot ne moremo poročati o vseh zanimivih filmskih publikacijah. O številki 142 revije «Po-sitif» pa hočemo na kratko spregovoriti, ker vsebuje precej pomembnih esejev.
Številka se začenja z zodkrit-jem» italijanskega režiserja Di-na Risija, avtorja številnih filmskih komedij, ki ga je doslej kritika prezirala. Avtor tega kritičnega odkritja je tržaški rojak Lorenzo Codelli, ki je posvetil R isiju intervju, filmografijo in oceno zadnjih dveh filmov. Žal Codelli ne prehaja v pravo kritiko, kar pa je dokazal v preteklosti, da je sposoben; morda ker je to le prvi pristop k režiserju. V kritiko pa skuša prehajati ostri Gerard Legrand, ki oceni Risijev film «Vedo nudo». Mislimo, da je ta pristop k režiserju v celoti pomemben, ker nudi precej dokumentacije in ker
so sploh novosti privlačne; za tistega, ki pa ni prepričan o vrednosti režiserja, dvomi Preostaja jo.
Sledi esej o čilskem političnem filmu «Vote + Fusih, ki j® menda zelo zanimiv, in intervju z režiserjem Helviom Sotom.
Revija se nato nadaljuje z dvema esejema Jeana - Loupa Bour-geta o nemško - ameriškem režiserju Douglasu Sirku, ki dopolnjujeta že objavljeni esej. Bour-get se zopet izkaže za ostrega kritika, ki zelo dobro razume ameriško kinematografijo.
Zelo zanimivi so spomini a-meniškega direktorja fotografija Josepha Ruttenberga, ki jim sledi intervju Christian Viviani 1 Ruttenbergom. Zanimivost je predvsem v tem, da se končno poudarja pomen, ki ga imajo v a-meniških filmih razni tehniki, » so včasih prav tako «avtorji» kot režiser; isto velja seveda tudi ra igralce, za producente, za scenariste itd.
Robert Benagoun posveča zelo pozitivno oceno filmu Johna Hu-stona «Fat City». Sledita dva intervjuja Jana Agheda in Miche-la Cimenta s Hustcmom, ki bil vedno med najljubšimi režiserji revije.
Bathelemg Amengual izvede poskus primerjalne kritike s kratkim esejem o Židih v filmu.
Med zaključnimi recenzijami bi radi omenili vsaj pozitivni oceni Jeana - Loupa Bourgeta in Louisa Seguina za film Montea Hellmana «Two-Lane Bhcktop* ter Alaina Gersaulta za film Richarda Fleischerja «The Las* Rum (Uultima fuga).
NA FILMSKIH PLATNIH
Richard Brooks:
«DOLLARS»
Zadnji film Američana Richarda Brooksa «£» (Dollars, it. nasitil genio della rapina», 1971) ie zelo zadeta pripoved nekega ropa. Stalna ironična montaža, «ne-značilnost» protagonistov (V/arren Beatty in Goldie Hau.n), spretna režija akciiskih prizorov («' se vsi razvijajo v anonimnem or kolju) nas takoj opozarjajo n0 vrednost režiserja - scenarista. Če temu dodam0 pogled univerzalnega vplivanja denaria. *; mamo pred sabo dober film. «* se skoraj približuje Hiiston&vfm razmišljanjem o absurdnosti stremljenja in o alienaciji v blagovni družbi.
V FILMSKIH KROŽKIH
Comitato Vietnam
«FEDAYN»
Tržaški kinoforum je predstavil premiero srednjemetražnega
filma «Fedaym, ki ga je pripravil Comitato Vietnam. Film
sestoji iz izbora dokumentarni"
prizorov in iz skupine intervju-jev s člani pa’estinskega osvobodilnega gibanja. Sm<sel film" izvira prevečkrat le iz komentarja, medtem ko so slike na* ključne. Najzanimivejši so intef' vjuji, v njih bojevniki zatrjuje' jo dosledno protikapitalistično na• ravo njihovega boja. ki je trenutno zasledil glavnega naspro nika v izraelski in Husseinom
vladi.
SERGIJ GRME*1
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Jutranja glasba; 9.00 Maša; 9.45 Beethovnov Godalni kvartet; 11.15 Mladinski oder: Marodič «Zid hrabrosti*; 11.55 O-poldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 15.35 A. Arbuzov: »Zgodilo se je v Irkutsku*; 17.00 Program za mladino; 18.30 Božo Kan-tušer: Koncert za flavto in tolkala; 18.50 Jazz; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Koncert;
22.15	Zabavna glasba.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Melodije; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Orkester Last; 11.30 Glasba in pesem; 11.45 Ansambel Rouges; 12.00 Glasba po željah;
14.35	Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe;
15.45	Pevci lahke glasbe; 16.00 Deželni spored; 17.00 Topa - pops;
17.45	Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktajl; 19.00 Naši zbori pojo; 20.00 Glasba v večeru;
20.40	Top - hits; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poro čila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Skladbe za godala; 10.15 Vi in jaz; 12.00 Plošče; 13.15 Poje Y. Montand; 13.27 Strnjena komedija; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Plošče za mladino; 17.00 Pisan spored; 19.25 Operna glasba po željah; 20.20 Prisluhnimo spet;
21.15	Neapeljski koncerti.
PETEK, 8. DECEMBRA 1972
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Nicola di Bari in Patty Pravo; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkester; 9.50 Coco Chanel; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?;
14.30	Resna glasba s plošč; 15.35 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Telefonski pogovori 3131; 20.10 Ital. folk glasba; 20.50 Plošče;
22.40	Flaubert: Madame Bovary; 23.05 Nove ital. pesmi.
III.	PRI RAM
10.00	Jutranji koncert; 11.00 O-peme skladbe; 11.40 Baročna glasba; 12.25 Baritonist A Snar-ski; 13.00 Boccherini, Mozart, Britten; 14.20 Schumannove skladbe; 16.15 Sodobna ital. glasba;
17.00	Beethovnova Missa solem-nis; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Izven zemeljske civilizacije; 20.45 Italijanski film.
FlLODlFUZUA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Nabožni motivi v glasbi; 10.20 Paganinijeve skladbe; 12.00 Schumannova Sonata štev. 1; 12.30 Simf. koncert;
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Kako so se živali pripravile na mizo;
9.35	Koncert za mlade; 10.20 Pri vas (torna; 12.10 Odlomek iz II. dejanja Kogojevih »Črnih Mask*;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo; 15.35 Glasbeni intermezzo;
15.40	Klarinetist Mark Lemik;
16.00	«Vrtiljak»; 16.40 Orkester Roberta Hanella; 17.10 Oper1” koncert; 17.05 Človek in zdra» je; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Signali*; 18.50 Ogledalo našega c® sa; 19.00 Lahko noc, otroci-•
20.00	Ob 80-letnici Luke Kram0*' ca; 20.30 Top-pops 13*; 21.15 morju in pomorščakih; 22-45 logov domačih; 23.05 Literate1 nokturno; 23.15 Jazz pred P01 nočjo.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Nabožna ^ da ja; 12.30 Obisk v muzeju; D; Človek pri mizi; 13.30 Dnevni«'
17.00	Komični film; 17.20 SU«» niče: V puščavi Gobi; 17.30 D*1® nik; 17.45 šport in ital. krom«®;
20.30	Dnevnik; 21.00 Rojstvo tr ke diktature; 22.00 Rossinije^ glasba; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL t5
18.45	Neapeljska glasba; , Na mejah Arizone; 21.00 Ene; nik; 21.15 Vittorio Alfierl: «** lippo*.
JUG TELEVIZIJA
0.30, 14.40 TV v šoli; 110° gleščina; 16.10 Splošna izobrazb«;
17.35	Veseli tobogan: Mar>b<£
18.15	Obzornik; 18.30 Drsanj^;
18.40	Ekonomsko izrazoslovje: f . slovne banke; 18.45 Poje M*J Gregorač; 19.10 Profesor Balta_.
- risanka; 19.20 Enotnost P°Jšcfi bočansko - reportaža; 20.00,
TV dnevnik; 20.25 Reportaža;
Dekle v izložbi - film; 22.00 ‘n ski ocean . film.
KOPRSKA BARVNA ,
20.00	Risanke; 20.15 Poroči
20.30	»Dolga pot povratka*: Slovenski slikarji: Jakopič: 1 ' Nastopa Ljupka Dimitrovska.
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
3. decc...«ia 1972
DOMAČI ŠPORT
DANES
PETEK, 8. DECEMBRA 1972
NOGOMET
PRIJATELJSKI NOGOMET
12.00	v Kopru
Koper — Zarja *
* *
MLADINCI
9.45	v Trstu, Ul. Flavia
Libertas TS — Primorje *
* *
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Naselju Sv. Sergij
Stock — Breg
* •
ZAČETNIKI
14.00	v Dolini Breg — Muggesana
KOŠARKA
MLADINCI
11.00	v Gorici Splijgen GO — Bor
*
* *
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Gorici,
tel. Stella Matutina
Dom — Begliano
PRIJATELJSKA TEKMA
17.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — It a I s ide r
DEČKI
PRIJATELJSKA TEKMA
16.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Italsider
SMUČANJE
SVETOVNI POKAL
Zmagoslavje Avstrijk v otvoritvenem smuku
Med prvimi šestimi so osvojile kar pet mest
VAL DTSERE, 7. - Avstrijska smučarka Anne Marie ProU je zmagala v prvem letošnjem smuku, na «Kriteriju prvega snega» v Val d’Isere». Tekmovanje je veljalo za žensko svetovno prvenstvo. Lestvica smuka je naslednja:
1.	Annemarie Proll (Avs.) 1’27”94
2.	Rouvier (Fr.)	1’28”29
3.	Lukasser (Avs.)	1’30”24
4.	Drexel (Avs.)	1’30”45
5.	Totschnig (Avs.)	1’30”68
6.	Mir (Fr.), 7. Schroll (Avs.), 8. Rauter (Avs.), 9. Ranner (Avs.) in druge. Najhitrejša Italijanka je bila Giordanijeva, ki je bffla 16.
Današnje tekmovanje je pokazalo, da je Avstrija odlično pripravljena na letošnjo sezono. Edina, ki se jim lahko postavi po robu je Francija, vse ostale države pa, kot vse kaže, ne bodo mogle poseči v «dvogovor» teh dveh smučarskih velesil.
* * #
MILAN, 7. — Italijanska smučarska zveza je sporočila, da so zaradi tehničnih težav odpadla tek movanja v slalomu in veleslalomu za evropski ženski pokal, ki bi morala biti 14. in 15. decembra v Dolomitih
Pokal prvakinj
IEFS Bu-
Slavija Praga karešta	62:43
MTK Budimpešta — Ase Lille	61:40
Pemik — Yu Seleš Oleji 81:38 Hapoel — Diisseldorf	72:51
Pokal pokalnih prvakov
Jugoplastika — MTV
Fiessen	94:84
Juventud Badalona — An-tibes	71:67
Spartak Leningrad —
Sol: ui	115:67
Slask — Mobilquattro	69:60
NOGOMET
BEOGRAD, 7. — Povratno srečanje osmine finala za pokal UEFA med Crveno zvezdo in Tottenhamom bo sodil italijanski sodnik Sergio Gonella.
• • *
ZORICH, 7. - V Zurichu so izžrebali skupine nogometnega turnirja za tretje evropsko nogometno prvenstvo državnih reprezentanc. Dvanajst držav je bilo razdeljenih v štiri skupine, ki so:
SKUPINA A:
Škotska. Francija in Nizozemska
SKUPINA B:
ZRN, Anglija in Malta
SKUPINA C
Španija. Turčija in Grčija SKUPINA D.
Jugoslavija, Avstrija in Italija. Vsa izločilna srečanja bodo morali odigrati pred 1. aprilom 1974, način nastopanja v finalni skupim pa bodo določili kasneje.
OB NOVIH POBUDAH V ŠPORTNI REKREACIJI
GIBANJE JE ČLOVEKU ŽIVLJENJSKO NUJNO
ODBOJKA
DEKLICE
10.00 v Trstu, stadion «1. maj»
Breg B — OMA
KOŠARKA
V tekmovanjih za razne evropske košarkarske pokale so dosegli te izide:
Pokal prvakov
Akademik Sifija — Dinamo Bukarešta	75:72
Crvena zvezda — Parti zani Tirana	94:83
Slavija Praga — Villeur-bane	90:82
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV
Nedvomno je šport v povojnem obdobju dosegel velike uspehe, tako tehnične kot propagandne, tako v opremi kot v gradnjah. Nasprotno so si telesna vzgoja, telesna kultura in rekreacija za široke sloje ‘Judi počasi utirale pot v zavest tistih, ki bi lahko na tem področju fiati koristne pobude. To je razum-ijivo, kajti neprimerno več material-oih sredstev je bilo vloženih v tek-Oiovalni šport, kajti ta dejavnost je frinašala in še prinaša ugled dru-itvu in državi. Neprimerno manjša s° bila sredstva, vložena v rekreacijo delavcev v tovarnah, uslužbencev Podjetij in ustanov, zaposlenih v trgovini in podobno. Pa tudi sama l°vest pri ljudeh, da sta gibanje ,n telesna kondicija potrebna, si le Počasi utira pot in mora premostiti Svilne ovire, zlasti pa predsodke ..Večanje prostega časa, boljši živ-!tenjski standard, onesnaženje oko-}o, pospešek ritma vsakodnevnega ?1oljenja z bolezenskimi znaki, ki *e pri tem porajajo (živčna nape-,.st, obolenje ožilja) vse to so vzro-*'• zaradi katerih dandanes vsakdo SPoznava, da se telesna aktivnost "e sme ustaviti pri koncu tekmovalko dejavnosti, temveč se mora na fikvati v različnih oblikah tudi *Qsneje, Telesna vzgoja, šport in Tjesna kultura ne bi smeli živeti vajeno, temveč bi morali pre-PPjati eden v drugega in se dopol
Pjevati.
, Na vseh področjih delovanja sku-a človek po lastni izbiri ali po yr°čilu nadrejenih izboljšati uči-tek svojega dela, svojega udejstvo-ania. Znajde se v začaranem kro-?“ ose, jaterih
nedvomno
osebnih in družbenih obvez, iz terih marsikdaj ne
vidi izhoda.
telesne kulture, gibanja,
vili, s katerimi skuša zvečati svojo storilnost.
Namen
rekreacije pa ni zdravljenje, temveč nasprotno, pravočasno preprečevanje okvar na krvnem obtoku, težav v iHetabblizhiU, 'žhlčniH" žlo-mov in živčne napetosti.
Zadnja leta je tudi med nami opa žiti večjo zavzetost za ta vprašanja; in ne samo zavzetost, temveč tudi pripravljenost storiti nekaj v kor st lastnega zdravja in dobrega počutja. Tudi med našimi ljudmi prihaja do izraza vse večja potre-
ba po stiku z naravo, po uporabi svojega prostega časa na prostem, po tem, da se tudi v tej obliki priredi določena vrsta družabnosti, ki naj bi odtehtalp jpsih čne in fizične napore sltMhKin sedenja pred televizorjem.
Priznati pa je treba, da je lega vse premalo, da se malokatera u-stanova alt organizacija za to zanima, da so ljudje premalo obveščeni o vseh možnostih, ki se jim nudijo, in na drugi strani, da je teh možnosti za sedaj premalo.
A. R.
iiiiuiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiituiiimiiiiiiiiiiiiHiitiiiiniMnimimmiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiium
SINOČI V BOLJUNCU
Občni zbor Breja
Sinoči je bil v srenjski dvorani v Boljuncu 7. redni občni zbor Brega, na katerem so izvolili nov od bor, ki je sestavljen iz 46 odbor nikov, predstavnikov vseh vasi dolinske občine. Prvič bo v odboru Brega tudi član iz Gročane. Novi odbor si bo razdelil funkcije na prvi odborovi seji, ki bo v četrtek ob 20.30 v Boljuncu.
Razveseljiva novost je, da je med novimi odborniki precej mladih članov in predstavnikov ekip, ki delujejo v društvu.
Občnega zbora se je udeležilo veliko število Bregovega članstva. Prisoten pa je bil tudi dolinski žu pan Lavriha, ki je večkrat posegel v diskusijo.
Izčrpnejše poročilo o občnem zbo ru Brega bomo objavili kasneje.
Radi
MADRID, 7. — V polfinalu teni-
vpliva na njegovo! škega tekmovanja za pokal šved-*^ravje. No nespečnost, živčno na-' skega kralja je po prvem dnevu visok pritisk in na druge i stanje dvoboja Italija — Madzar-r*°»e in težavice odgovarja z zdra- ska 1:1
V	torek so predstavili v Vidmu
2. deželno zasedanje o športu in rekreaciji
V	torek so v Vidmu predstavili 2. deželno zasedanje o športu in rekreaciji, ki bo na sporedu v soboto in nedeljo v Vidmu. Deželni odbornik za šport Romano, ki je orisal značilnosti tega zasedanja, je med drugim izjavil, da je namen tega srečanja vsem odgovor nim predstaviti šport v deželi ne le kot zabavo in tekmovanje, pač pa tudi kot sredstvo za pravilno uporabo prostega časa, v kar bi morali usmerjevati predvsem mlade. Prav zato bo del srečanja po svečen tudi izrecno rekreaciji. Po eni strani bi morali poglobiti’ analizo športa kot sredstvo, ki je na razpolago vsakomur, po drugi strani pa bi moralo zasedanje pozitivno vplivati na javno mnenje.
MOSKVA, 7. — Sovjetska ekipa TSK iz Moskve je osvojila naslov evropskega prvaka v hokeju na ledu, potem ko je premagala švedsko moštvo Brounese z 8:3.
Zaradi slabega vremena odigrali le malo tekem
Med začetniki so odgodili kar vsa srečanja preteklega kola
Zaradi slabega vremena in izredno blatnih igrišč so morali v nedeljo odgoditi vrsto tekem. V na-raščajniškem tekmovanju za «Po-kal Paceo» so tako odigrali le eno srečanje, med začetniki pa so kar vse odgodili.
MLADINCI A skupina
V prvi skupini so odigrali dve tekmi. Rosandra se je z visoko zmago nad Campanellami približala vodečima Cremcaffeju in Giarizzo-lam, ki pa nista igrala. Gaja bi se morala spoprijeti z Rodanesejem, vendar so tudi to tekmo odgodili zaradi blatnega in razmočenega pa-driškega igrišča.
Vesna je doživela proti ekipi Libertas Sv. Marko pravi polom, saj je zgubila s 7:1. Na blatnem igrišču so zaigrali Križani zelo slabo.
Nasprotniki so bili telesno boljši, saj so nastopili «plavi» z okrnjeno postavo. Prvi polčas se je zaključi] z 1:0 za Libertas, v drugem delu pa so Križani, predvsem v obrambi, popolnoma popustili. Nasprotnik je to izrabil in dosegel še šest zadetkov. Vesna je nastopila s sledečo postavo: D. Kušuta, Zuliani, Fer-luga, D. Košuta, Coglievina. Lon-za. Tamaro .Dagri. Zucca. Russi-gnan.
Danes bosta odigrali Rosandra in Roianese zaostalo srečanje. Naši enajsterici bosta nastopili v nedeljo. Gaja bo sprejela v goste Li-bertais Sv. Marko. Ta ekipa je igrala do sedaj zelo presenetljivo. Po dveh tekmah je bila na prvem mestu lestvice. Nato je popustila in se znašla čisto na zadnjih mestih.
Sedaj so se njeni igralci spet razigrali in s tremi zaporednimi zmagami se je Libertas povzpel na sredino lestvice. Gaja se bo marala zato res potruditi, če bo hotela osvojiti celoten izkupiček.
Nasprotnik Vesne bodo Campanel-le. Obe ekipi sta doživeli v	^
njem kolu pekoč poraz. Enajsterici j vlL"med^bojnT'obračun.‘'piT priča bosta igrah zato zelo previdno, kaj- ; kovanju je zmagal Bor, toda pokata ponovni poraz bi jih privedel na ! zal * odbojko, ki je vse prej kot
zadovoljiva. Dobesedno porazen pa je bil prvi1 niz, ko so Tržačanke
fe — Costalunga odg.
LESTVICA
Breg 19; Giarizzole 16; Rosandra 11; Edera 10; Costalunga 8; Crem-caffe 6, Stock 2.
DANAŠNJE TEKME
Stock . Breg, Giarizzole - Cremcaffe, Rosandra - Edera. Počitek: Costalunga.
ZAČETNIKI
V začetniškem prvenstvu! so odgodili vse tekme, tako da ostane lestvica nespremenjena. Ekipa Brega se bo danes srečala z enajsterico Muggesane: naši predstavniki se bodo morali precej potruditi, če bodo hoteli doseči zadovoljiv rezultat.
DANAŠNJE TEKME
Breg - Muggesana, Rosandra -Giarizzole. Esperia Pio XII - Libertas Rocol, S. Giovanni Opicina Supercaffe. Libertas TS - Zaule, Tergeste - Ponziana, Triestina -For-titudo.
KOŠARKA
V TREH KATEGORIJAH
Danes na igriščih tudi Borove ekipe
Igrali bodo mladinci, naraščajniki in dečki
Costalunga 6: Libertas Sv. Sergij in Union 4.
DANAŠNJE TEKME
Libertas Sv. Sergij - Costalunga,
Libertas TS - Primorje, Union -Opicina Supercaffe, Don Bosco -Libertas Rocol.
NEDELJSKA TEKMA:
S. Giovanni - Libertas Sv Sergij.
NARAŠČAJNIKI
V naraščajniškem prvenstvu so o-digrali zaostala srečanja. Giarizzole so premagale Stock. medtem ko so morali tekmo med Cremcaffejem in Costalungo ponovno odgoditi.
Danes bo odigral Breg zadnjo tek. mo proti ekipi Stock. Brežanom zadostuje remi za osvojitev končnega prvega mesta, vsekakor pa menimo, da se bodo naši igralci potrudili kot v prejšnjih srečanjih in bodo tudi tokrat odnesli celoten izkupiček.
REZULTATA
Giarizzole — Stock 4:0, Cremcaf-
liiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiminiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiniinHiiiimtiiiiiiiiiiiiHiiHHiiimii*
Spliigen GO — Bor (mlad.)
Borovi mladinci bodo danes gostovali v Gorici, kjer jih ob 11. uri čaka zelo težko srečanje proti ekipi Spdugen Brau. «Plavi» pa so v zadnji tekmi pokazali dobro formo, zato lahko od njih pričakujemo zadovoljiv nastop.
Borovci bodo nastopili z naslednjo postavo: Barazutti, Koren, Fran cia, S. in V. Hrvatič, Kalc, Kravos, Košuta in Kapic. Odsoten bo Deško. Bor — Italsider (dečki)
V telovadnici v Ul. Caravaggio bodo Borovi dečki' ob 16.30 danes odigrali prvo sezonsko prijateljsko srečanje proti Italsidru, ki sodi med boljše ekipe v mestu. Bor bo poslal na igrišče naslednjo ekipo: Mazzucca, Krečič, B. in R. Furlan, Race, Udovič, Bufon, Koren, Volk, Tomažič, Pegam, Baki, Lozej, Tre-vizan, Čok.
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Lovable in Bor nadaljujeta zmagovito pot v ženski B ligi
Kras je v moški C ligi trenutno sredi lestvice
V štirih dosedanjih kodih so naše tri šesterke že drugič izbojevale po štiri točke. V preteklem zavrt-Ijaju pa več ni bilo mogoče, ker. je bil oa srr>redu dom/tč' derbi.
B LIGA — ČLANICE
Naša zastopnika, ki tekmujeta v za.d-_ j tej ligi, sta v preteklem kolu opra
priri .-ti „	___________a—
ponovni poraz bi jih privedel na dne lestvice.
REZULTATI:
Libertas Sv. Marko — Vesna 7:1, Roianese — Gaja odg., Campanel-le — Rosandra 1:5. Cremcaffe je počival.
LESTVICA
Cremcaffe in Giarizzole 18; Rosandra 16; Gaja in Libertas Sv. Marko 11; Campanelle 10; Vesna 9; Demacori 6; Roianese 5.
DANAŠNJA TEKMA
Rosandra - Roianese.
NEDELJSKE TEKME r
Cremcaffe . Roianese, Gaja - Libertas "Sv. Marko, Vesna - Campanelle, Rosandra — Demacori. Počitek: Giarizzole.
B skupina
V drugi skupini mladinskega prvenstva je prišlo do nekaterih presenečenj. Opicina Supercaffe je po izredno napeti tekmi premagala vodeči S. Giovanni in ga je s tem dohitela na lestvici. Costalunga je ponovno presenetila. Tokrat je remizirala z Libertasom iz Rocola. Primorje je osvojilo dragoceno zmago na račun svojega neposrednega tekmeca Don Bosco. S tem so se Prosečani zasidrali na četrtem mestu. Union bi moral igrati proti tržaškemu libertasu, tekmo pa so odgodili.
Danes bodo odigrale enajsterice druge skupine štiri tekme, v nedeljo pa se bosta srečala še S. Gio vanni in Libertas Sv. Sergij. Unio nov nasprotnik bo Opicina Supercaffe. Podlonjerri vsaj na papirju nimajo nobenih možnosti. Primorje se bo srečalo z enajsterico Libertas TS. Tekma bo za Prosečane izredno važna. Z zmago bi lahko «rdeče-rumeni» še tekmovali za osvojitev prvih mest. Poraz bi jim preprečil vsakršno visoko uvrstitev, medtem ko bi z remijem ostali na četrtem mestu.
REZULTATI:
Opicina Supercaffč — S. Giovanni 5:4, Libertas Rocol — Costalunga 1:1, Don Bosco — Primorje 2:3, Libertas — Union odg. Libertas Sv. Sergij je počival.
LESTVICA
S. Giovanni in Opicina Supercaf-fč 16; Libertas TS 13; Primorje 12, Libertas Rocol 10; Don Bosco 9;
odpovedale na vsej črti. Nasprotnice so tudi grešile, toda občutno manj in tako je prvi niz pripadel njim. V nadaljevanju je Bor nekoliko uredil svoje vrste in izbojeval tri sete ter četrti zaporedni par točk. Kljub temu da imata Breg in Bor letos povsem različne cilje, prvi domači derbi ni uresničil pričakovanj.
V tej skupini Lovable in Bor na dalju.ieta svojo zmagovito pot in sta še edini neporaženi ekipi. Tesno jima sledi1 za petami letošnje odkritje prvenstva, Alzano, ki je povrhu še novinec v tej ligi. Vigno-ni in Libertas iz Brescie letos nista tako nevarna. Krizo preživlja Primavera Marzotto. Usoda Brega in AGI iz Gorice še ni zapečatena, toda postaja vse bolj zaskrbljujoča, če že ne kritična.
IZIDI 4. KOLA: Vignoni - Primavera Marzotto 3:2, AGI Gorica — Lovable Bergamo 0:3, Alzano — Libertas Brescia 3:0, Bor — Breg 3:1.
LESTVICA: Lovable in Bor 8, Alzano 6, Vignoni in Libertas Brescia 4, Primavera Marzotto 2, Breg in AGI Gorica 0.
PRIHODNJE 5. KOLO: Lovable
—	Alzano, Primavera — AGI, Breg
—	Vignoni, I.'h°rtas Bresria - Bor.
C LIGA - ČLANI
Prvenstvo v skupini B, kjer igra tudi Kras, poteka še naprej zelo izenačeno. Po štirih kolih ni več neporažene ekipe in na vrhu razpredelnice, ter še posebno pod njo, je izredna izenačenost. V sredini je kar pet tekmecev z enakim številom točk. Med temi je tudi Kras, ki je preteklo soboto opravil drugi letošnji uspešni nastop. Zgoničani so premagali tržaški ACEGAT, ki je na začelju in je še vedno praznih rok. Za novince je pač prvenstvena pot v vsaki ligi precej težavna.
IZIDI 4. KOLA: ACEGAT - Kras 1:3, Scaioda — Libertas Padova 1:3, Libertas Trst — Caldini 3:1, ACLJ Montecchio — Dall’Acqua 3:1.
LESTVICA: Libertas Padova in Libertas Trst 6, Caldini, Scaiola,
ACLJ Montecchio, Kras in DalTAc-qua 4, ACEGAT brez točke.
PRIHODNJE 5. KOLO: Libertas Padova — Libertas Trst, Kras — Scaiola, Dall’Acqua — ACEGAT, Caldini - ACT J Montecchio.
A LIGA — ČLANI
Osrednje srečanje 9. kola je bilo v Bologni med domačim Lubiamom in državnim prvakom Paninijem iz Modene. Ta «big-mateh» je potekal pred pet tisoč gledalci, ki so s prikazano igro obeh velikih tekmecev prišli' na svoj račun. Letos je presenetljivo dobri Lubiam premagal tudi drugega velikega tekmeca in je tako trenutno sam na vrhu lestvice. Vsa ostala srečanja, razen Rudni — Brumi Catania, so bila izredno bojevita in je bil znan končni zmagovalec šele po petih setih igre. Povsem nepričakovano je ostala praznih rok Are Linea .v Anconi. Odlično se letos drži Casadio iz Ravenne, ki tako no tradicijo odbojko v tem mestu.
IZIDI 9. KOLA: Vir tu s - Are Linea 3:2, Minelli — Gargano 2:3, Lubiam — Panini 3:2, Ruini — Brumi 3:0, Casadio — CUS Piša 3:2, CUS Turin — CUS Parma 3:2.
LESTVICA: Lubiam 18, Ruini 16, Pandni 14, Casadio 12, CUS Piša, Are Linea, Brumi in Gargano 3, CUS Parma 6, CUS Turin in Vir-tus 4, Minelli 0. Panini in Minelli sta odigrala tekmo manj.
Prihodnjo soboto igra Are Linea doma z Minellijem iz Modene. Mo-denčani so najslabši nasprotnik v tej ligi in tako se ponuja lepa ori-ložnost, da Tržačani še '^večajo svoj '-dcnrvčok točk
A LIGA — ČLANICE
Najzanimivejše in najpomembnejše srečanje prve lige pri članicah med CUS iz Parme in Finijem je bilo preloženo na kasnejši datum, ker je državni prvak Fini opravil prvi nastop v tekmovanju za evropski pokal prvakov. Še najbolj zanimiv spopad je bil med novincema v tej ligi, Fiso Tifemum in Minellijem. Po ne preveč navdušujoči igri' so zmagale domačinke, ki so tako pospravile letošnji prvi par točk v tem najvišjem prvenstvu. Igralke Casagrandeja in ekipe Bartoli La Torre pa to pot niso imele zahtevnega dela. Na lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb.
IZIDI: Triii — Casagrande 0:3, Cogne — La Torre 0:3, Fisa Ti-femum — Minelli 3:1, Coma Mo-bili — Presolana 3:0.
LESTVICA: Fini in Bartoli La Torre 12, Casagrande 10, CUS Parma in Coma 8, Presolana in Triii 6, Cogne in Fisa Tifemum 2, M!
neUd brez točk.
Zastopnik naše dežele Casagrande bo sprejel prihodnjo soboto v goste šesterko Cogne iz Aoste. Glede na poprečnost nasprotnic je zmaga Trinajstičevih varovank že vnaprej zagotovljena.
B LIGA — ČLANI Skupina A
Po devetih kolih je v tej skupini precej zanesljiva porazdelitev na sami lestvici in tudi vidna moč posameznih šesterk. Zmagovita pot Petrarce iz Padove se nadaljuje in res nima enakovrednega tekmeca. Solidno se drži Alessandria, kateri sledita letos dobra Ferroni' in Uni-pol. Vsi ostali tekmeci pa občutno zaostajajo. Na repu lestvice so Bumor, CUS iz Milana in Olimpia iz Vercellija.
IZIDI 9. KOLA: Petrarca — CUS Vetteria 3:0/ Grittt--*m|CUS Milano 3:0, La Torre — Alessandria 0:3, Ferroni — Bumor 3:0, OJimpia — Unipoi 0:3, SPEM — Gramsci 2:3.
LESTVICA: •'F&rtrtČa 18;" Alessandria 16. Ferroni 14, Unipoi 12, Gramsci, Gritti in SPEM 8, CUS Venezia in La Torre 6, Bumor, CUS Milano in Olimrva 4.
Skupina B
Podobno kot v prvi skupini', tudi v tej premočno vodi ekipa Ariccia iz Rima. Ta šesterica je še edina neporažena. Ker je v tej skupini saimo enajst zastopnikov pa lestvica ni najbolj realna, ker so nekatere ekipe igrale tekmo manj.
IZIDI 9. KOLA: Palermo — Eser-cito 3:0, Falchi' — CUS L’Aquila 3:0, Grassi — Cuel Normanni 3:0, San Gabriele — Lancia 3:1, Padu-la — Carabinieri 3:0.
LESTVICA: Ariccia 16, San Gabriele in Falchi 14, US Palermo 12, Esercito in Grassi 8, CUS L'Aquila 6, Lancia in Padula 4, Carabinieri in Cuel Normanni 2.	G. F.
Bor — Italsider (naraščaj.)
Po srečanju dečkov bodo stopili na igrišče naraščajniki obeh ekip. Ta tekma bi morala biti koristna za obe ekipi, saj bo trenerjema služila kot priprava za nadaljevanje prvenstva. Bor in Italsider sta se že srečala v predprvenstveni tekmi, ko so bili' za razred boljši košarkarji Italsidra, ki startajo tudi danes kot favoriti.
Borova postava: Ražem, Žerjal, Perko, Simčič, Košuta, Mazzucca, Volk, Krečič. B. in R. Furlan, Čok.
b. L
NOGOMET
FRANKFURT, 6. — Prve vstopnice za srvetovno nogometno prvenstvo, M bo čez dve leti v Nemčiji, bodo začeli prodajati 2. aprila prihodnjega leta v Zahodni Nemčiji. Kupci bodo prejeli le začasne abonmaje, medtem ko bodo prave vstopnice tiskali kasneje, da ne bi prišlo do poneverb.
* * «
VIAREGGIO, 7. - V petek se bosta v Viareggiu pomerili v okviru ženskega nogometnega tekmovanja za «Sredozemski pokal* državni reprezentanci Italije in Jugoslavije.
VARŠAVA, 6. — Italijan Mario Graziani je osvojil naslov poljskega avtomobilskega prvaka v kategoriji nad 1600 ccm. Graziani' je prišel do naslova v rallyu po Varšavi z avtom alfa romeo 2000.
V Belgiji pa je Christine Beckers, vedno na avtu alfa romeo 2000, osvojila naslov belgijske prvakinje.
CIUDAD MEXICO, 7. — Argentinski' boksar Charles Motizon je bil proglašen za boksarja leta. Mon-zon je v tem letu kar štirikrat ubranil naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategprije. WBC, ki je nagradila Monzona, je izrekla priznanje tudi Cassiusu Clayu, ker je poživil težko boksarsko kategorijo.
Tekma Koper-Vesna odpade
Danes bi moralo biti v Kopru ob 14. uri prijateljsko nogometno srečanje med članskima ekipama Kopra in kriške Vesne. Ker so pa nekateri' igralci Vesne zboleli, tekme ne bodo odigrali.
TENIS
BRUSELJ, 7. — Romunski teniški igralec Hie Nastase se je da nes poročil v Bruslju s» Francozi njo Dominique Grazio. Novoporo-čenca bosta poročni obred ponovila v Franciji in v Bukarešti.
NAIROBI, 6. — Kipchoge Keino se bo ob koncu meseca odločil, če bo drugo leto nastopal med profesionalnimi atleti'. Keino je izjavil, da je dobil več ponudb od Michaela 0’Hare, predsednika nove skupine profesionalnih atletov, ki je nastala v ZDA.
BEZBOL
Skupščina sodnikov
Pred dnevi je bila v Trstu skupščina sodnikov bezbola in softbo-la, na kateri' so izvolili novo predsedstvo deželnega odbora in izbrali dva delegata za vsedržavno skupščino sodnikov. Na občnem zboru je bilo prisotnih 25 sodnikov iz naše dežele, ki so se v vsem strinjali z delovanjem v lanskoletnem obdobju. Za novega predsednika so izvolili Bruna Cazzadorja, ki je prejel glasove vseh prisotnih. Za delegata v vsedržavni skupščini pa sta bila izvoljena Luciano Marco-Iini in Carmelo Pettener.
Še prej se je predsednik deželnega odbora za bezbol Civelli zahvalil nakaterim sodnikom, ld so s svojim sodelovanjem pripomogli' k dobri organizaciji 17. rednega obč nega zbora italijanske bezbol ske zveze, ki je bila pred kratkim v Trstu. Zahvalil se je predvsem sodnikom Cazzadorju, Coriglianu, Dolencu in Spadoniju.
OBVESTILA
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji obvešča, da bo OBČNI ZBOR
danes, 8. decembra ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9.
SPDT priredi v nedeljo, 10. decembra predsmučarski trening za otroke iz mesta in okolice. Zbirališče bo ob 10. uri pri bazoviškem spomeniku.
na
^0MINI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA
58.
darlčka je imela radijski aparat in je zdaj svobodno pi> la novice z vseh strani sveta. Kakor smo bili mi prepn-da se bo vse dobro Izteklo, da bomo dosegu poleg so-e revolucije in zmage tudi slovenske naravne meje na tako je bila Marička zaskrbljena zaradi vesti, ki so jih jall Angloamerikanci. šlo je za usodo Trsta in Gorice, lemoi so se iz Sežane umaknili tako naglo, da mso ute odpeljati s seboj svojih najtežjih ranjencev.
Solnica pa je bila zdaj že skoro polna naših med kate-jih je bila večina iz IV, armade. Ranjeni so bili v bojih *st na njegovih vzhodnih in severovshodndh dostopih. Bili lino razkačeni na Nemce, ki so pobih veliko njihovih to-šev. Ko so zvedeli, da so v bolnici nemški ranjenci in bol-smo jih komaj zadržali, da niso težko ranjeni, kot so vstali s postelj in jih ŠU pobijat.
Dr. Edvard Je te Nemce premestil iz najboljših prostorov •lj odmaknjen del bolnice in postavil pred vrata stražo.
Pod nadzorstvom komisarke je prevzela dolžnost glavne re Kraševka, ki je delala v bolnici že pred Nemci in je 'o poznala njen ustroj in osebje. Sestavljali so ga doma-' ki so ostaU v bolnici po umiku Nemcev.
Delo je bilo dobro organizirano in je teklo skoro tako, kot sem ga bil navajen v dobro urejenih predvojnih civilnih bolnicah. Prehrana je bila odlična, skladišča polna vsega, v lekarno je prihajal delat edviini lekarnar iz Sežane, zdravniško delo sta prihajala opravljat iz Trsta dr. Cavagna m dr. Signorettd. Ker nista bila kirurga, je dr. Edvard pripeljal mene. Našel sem dobro urejene operacijske prostore, laboratorij, rentgen. Instrumente za vse vrste operacij, deloma še sploh neuporabljene. V operacijskih prostorih Je pod Nemci delala kot pomožna instrumentarka Slovenka, ki je bila zdaj sposobna prevzeti delo svojih predhodnic. Bilo je res, kot mi je obljubil dr. Edvard. V takih okohščinah je bilo užitek delati.
Še vedno so privažali v bolnišnico ranjence, žal je vojna še trajala.
S ponosom se spominjam napisa v veži:
«To bolnico so zasedli 1. maja 1945 slovenski partizani IX K.»
Ta napis so Angioamerikand pustih nedotaknjen, ko jim je pripadla bolnica pri razdelitvi Primorske na cono A in cono B. Ko pa je postala Sežana dokončno jugoslovanska in smo pričeh bolnico prezidavati, je ta zgodovinski napis izginil. Mislim, da je to velika škoda.
Pri političnem delu sta naši komisarki pomagala lažja ranjenca major čmugelj - Zorko in Franc Zupančič . Marjan.
ZbraU smo vse osebje, da bi mu vsaj v širokih obrisih razložili, čemu smo se partizani borili.
Nikoli ne bom pozabil besed, ld jih je ob tej priložnosti spregovoril tovariš Zorko:
«Zapomnlte si dobro! Doslej ste bili schiavi’, sužnji, zdaj ste pa svobodni ljudje!«
Ne vem, če sem opravljal skoro normalno kirurško delo v Sežani dva aU tri dni, kajti kmalu se je z nemškim vojaškim avtomobilom pripeljal tovariš Sedej, politični komisar «Pavle». Prinesel mi je povelje, da moram z njim takoj v Po-
stojno na novo delo.
Za vojaškega vodja bolnice je postavil Lojzeta Klanjščka, s katerim sva bila zametek novega kirurškega dela v tej bolnici. Tako sva se razšla. Pravzaprav mi je postalo nekam tesno pri srcu šele precej časa po slovesu.
KE IX K je bila organizirana tako dinamično, nastajala je tako hitro in se tako hitro spet razšla, da skoro ni dopuščala takih čustev.
OTOK PRI POSTOJNI
7.	5. do srede maja 1945
Kako Je Šlo z avtom po asfaltni cesti od Sežane do Postojne! Kot da je že mir, svoboda. Vse mlado, poganjajoče zelenje je govorilo o tem.
Vozili smo precej hitro. Sredi Postojne smo srečali prav tako hiter avto. Oboji smo ostro zavrl! Skoro neverjetno naključje. Kakor da bi se zmenila za sestanek ob točno določeni uri in na točno določenem kraju, sva se dobila z dr. Par vlo potem, ko se že mesece nisva videla. Kaj bi si morala vse povedati! Pa sva hitela vsak po svojih opravkih. Rekla nri je, da se bova naslednje dni lahko večkrat videla in imela čas tudi za kaj drugega ne samo za kirurgijo, saj je upravnica sanitetne ustanove, v katero me peljejo tovariši.
Kratek, skoro vojaški pozdrav in že sta avtomobila nadaljevala vožnjo vsak v svojo smer. Z dr. Pavlo je bil njen bodoči mož Milan Lah.
Sanitetna ustanova Je bila vojaška bolnica v Otoku pri Postojni. V nekaj dneh se je tu zbralo skoro petsto ranjencev in bolnikov, predvsem vojakov IV. armade, manj iz IX. korpusa.
Osebje so tvorili tovariši in tovarišice iz «Pavle» in domačini, ki so se izkazali kot požrtvovalni in spretni zdravstveni
delavci. Bilo mi je skoraj nerazumljivo, kako je bilo mogoč v tako kratkem času pripraviti toliko opreme za bolnico tolikim številom bolnikov.
V bolnici je bala kirurška ekipa neke divizije IV. armade Med njenimi kirurgi je bdi dr. Komljenovič, ki sem ga pozna s kirurške klinike v Zagrebu, kjer mi je še kot študentu pre daval posamezna poglavja kirurgije. Vendar se ekipa ni pri pravljala za delo, ampak za umik. Vladalo je vzdušje, kot d: so Nemci v neposredni bližini.
Ta ekipa je bila bolj številna kot KE IX K, imela je ve kirurgov in veliko število strokovnega in pomožnega osebje Tudi opremljena je bila precej drugače. Material so prev; žali na kamionih v velikih zabojih, ki jih je bilo težko ne kladatd, kaj šele nositi.
Govorilo se je o težkih bojih pri Ilirski Bistrici in o mož nosti, da bi Nemci lahko še enkrat preplavili Postojno. KI
IV.	armade se je res kmalu po mojem prihodu umaknila v ne znano smer.
Kaj bo z bolnico na Otoku, če pridejo Nemci? Spet nismi mogli drugega kot zaupati v naše poveljstvo. Saj je bil ž večkrat položaj po presoji tistih, ld niso imeli podatkov ze lo slab, izkazalo pa se je, da ni tako hudo.
Organizirati smo morali nekakšno kirurško ekipo, a č: sto drugačno, kot smo jo imeli prej.
Ranjenci so priba j aU v velikem številu. Po operacijah si ostali kar na Otoku. To je zelo olajšalo njihovo zdravljenje povečalo pa našo skrb, kaj bo, če le pride do evakuacije.
Nemške čete, ki se jim je posrečilo izmakniti se iz obro da pri Ilirski Bistrici, so se umikale proti Ljubljani in s sv« jo zaščitnico zadrževale naše divizije, ki so jim bile za pe tam! Ti boji so spet terjali mrtve in ranjence.
Prišel je 9. maj! Konec vojne! Vse je praznovalo, jaz pi sem bil dežurni. Kako rad bi bil vsaj za nekaj ur odloži skalpel!	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	?4 Maggio	1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	'	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140.— din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
8. decembra 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
cADIT. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 4U/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo Pr oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.rA
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT a Trsi
PO SPORAZUMU S PREMIEROM HEATHOM
PO SPOROČILU SOVJETSKE ČASOPISNE AGENCIJE TASS
Lynch pripravlja pogoje Čilsko-sovjetski pogovori v Moskvi
za priključitev Ulstra
Ljudski referendum v Irski republiki o zmanjšanju oblasti katoliške cerkve
DUBLIN, 7. — Danes so državljani Irske republike (EIRE) glasovali na referendumu, ki1 ga je napovedala dublinska vlada. Vsi upravičeni volivci, stari nad 18 let, so bili poklicani na volilne sedeže, da izrečejo svoje mnenje glede čl. 44 ustave, ki predvideva «poseben položaj* katoliške Cerkve v Irski republiki1, čl. 44 pravi dobesedno: »Država priznava poseben položaj sveti katoliški rimski apostolski Cerkvi kot varuhinji vere, ki jo izpoveduje večina prebivalstva.* Ta posebni položaj prinaša katoliški Cerkvi' v Irski republiki posebne ugodnosti, ki ji omogočajo, da ima v svojih rokah pomembne oblastne ključne položaje, kar ne prija protestantom.
Kako je referendum potekel, se bo zvedelo šele jutri. Ugibanj o rezultatih je seveda mnogo, toda redka so, ki bi utegnila obveljati.
Vrhovi katoliške Cerkve v Irski republiki se baje ne potegujejo za svoj «posebni položaj*. V tem smislu je podal nekaj izjav sam kardinal Conway. Enako stališče ima tudi premier Lynch, ki je sprožil postopek referenduma. Med irskimi katoličani je seveda nekaj takih, ki se bojijo vsakršne spremembe v verskem statusu, ker menijo, da bo ta reforma odprla pot pre-vratništvu, pohujšanju itd.
Zelo verjetno pa je, da bo referendum uspel, ker ima Lynch pač vso oblast v svojih rokah. Najprej je udaril po gverilski organizaciji IRA, sedaj pa se loteva anahronističnih razmer v notranji politični ureditvi Irske republike.
Od kod ta vnema južnoirskega premiera, ki je vnet katohčan in kateremu bi bolj pripadala vloga vztrajnega branitelja privilegijev katoliške Cerkve? Odgovor na to vprašanje je morda pr šel danes iz Londona. Na seji angleške spodnje zbornice je ministrski predsednik Edward Heath odločno zanikal, da se je tajno sporazumel z južno-irskim premierom Lynchom glede bodočnosti Severne Irske. Heathova izjava se je nanašala na vprašanje nekega poslanca, katerega so o-čitno razburili ukrepi južnoirske republike, ki se tičejo politike do organizacije IRA in do katoliške Cerkve. Poslanec je prav gotovo povezal zatiralne ukrepe glede organizacije IRA ter vsaj formalno zmanjšanje oblasti katoliške Cerkve v Irski republiki z naklepati Lynchove vlade, da pripravi potrebne pogoje za priključitev Ulstra (protestantskega v večini) h katoliškemu jugu.
Da Lynch dela v tej smeri .je prav gotovo. S svojimi' ukrepi skuša spodmakniti tla izpod nog skupini «provisionals» v organizaciji IRA, na drugi strani pa jamčiti protestantom, da se ne bodo vrnili časi, ko so katoličani prepevali svojo bojno pesem: «Home rule is Rome rule* (državni zakon je rimski zakon).
Od teh ugotovitev do domneve, da sta se o vsem že dogovorila Heat in Lyneh, ni daleč. Heath danes zanika te govorice ter pravi, da angleška vlada še vedno zastopa stališče.
Očitno je, da so politične razmere v Ulstru v tem trenutku do-kaij nestabilne. Do kdaj se bo pro testantsko prebivalstvo upiralo pritisku katoliških gverilcev? Ali jim morda Lynch ne nudi precejšnja jamstva? Vsa ta vprašanja so še zavita v meglo. Gotovo pa je, da sta Heath in Lynch dosegla dolo čen konkreten sporazum.
licijskemu priporu in da bi počastile spomin študenta Saveria Saltarel-lija, ki je bil ubit med manifestacijo ob prvi obletnici pokola
Dva šoferja umrla v prometni nesreči pri Sieni
SIENA, 7. — šoferja dveh tovornjakov sta danes izgubila življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila v bližini vasi Montegrisoni. Kaže, da je zaradi nenadne slabosti eden izmed dveh šoferjev zavozil na levo stran ceste in čelno trčil v tovornjak, ki je ravno takrat privozil nasproti, šoferja, ki sta bila pri priči mrtva, sta 55-lefni Andrea di Cola iz Livorna in 25-letni Andrea Schiro iz Sovigliane.
potekajo v prijateljskem vzdušju
Na razgovorih sodelujejo najvišji sovjetski državniki - Ameriška reakcija na AHendejeve obtožbe
MOSKVA, 7. — Sovjetska časopisna agencija TASS trdi v nekem svojem kratkem sporočilu, da sta delegaciji čilske vlade, ki jo vodi predsednik dr. Allende ter sovjetskega predstavništva ugotovili »popolno identiteto pogledov in stališč glede vseh vprašanj, ki sta jih o bravnavali na včerajšnjih in današnjih srečanjih*.
Na srečanjih v Kremlju sodeluje jo čilski predsednik in njegova spremljevalca zunanji minister Cio-doroiro Almeyda Medina, poveljnik čilskih oboroženih sil gen. Rafael Rajaš ter predsednik čilske osred nje banke Alonzo y Nostroza. So vjetsko zvezo pa zastopajo generali sekretar KPSZ Brežnjev. predsednik vrhovnega sovjeta Podgomi in predsednik vlade Kosigin.
Agencia TASS je v svojem poročilu še dodala, da sta delegaciji obeh držav izmenjali mišljenja glede oblik razvoja prijateljskih odnosov
in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Čilom. Delegaciji sta obravnavali «v vzdušju medsebojnega razumevanja bilateralne odnose na gospodarskem, tehničnem, znanstvenem in kulturnem področju ter vsa pereča mednarodna vprašanja, katerih rešitev bi prispevala h krepitvi miru in varnosti v odnosih med raznimi državami*. Agencija je še dodala, da so pogajanja po tekala v prijateljskem vzdušju in da bosta obe stranki objavili skupno poročilo o poteku pogovorov.
Iz Washingtona poročajo medtem, da je nastop čilskega predsednika dr. Allendeja zelo razburil ameriške vladne kroge. Kot je znano, je Allende obtožil ZDA, da skušajo ustvariti «neviden blok* proti Čilu. Glasnik ameriškega državnega tajništva Charles Bray je zanikal to obtožbo ter je izjavil, da ZDA niso zapletene na noben način pri morebitnih poskusih strmoglavljenja se-
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiinniiiiiiiitimmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiimmiiiiii
Železniška nesreča na Švedskem
—	41 .P*
Pet oseb je izgubilo življenje v železniški nesreči pri Jaemi, 50 km južno od Stockholma. Nesreča se je pripetila, ko je brzec, ki je vozil na progi Stockholm — Goeteborg, čelno trčil v krajevni vlak, ki je pravkar zapuščal postajo namenjen v prestolnico. Na sliki: reševalna sknpina je izvlekla ranjenca iz vlaka
danjega čilskega režima. Glede obtožbe pa. da so ZDA zavirale dotok kreditov v korist Čila, je Bray izjavil, da je njegova vlada začela krčiti finančno pomoč južnoameriški državi še preden je Allende prišel na oblast. Po mnenju ameriških vladnih krogov je treba pripisati upadanje kreditov Čilu zgolj neugodnemu ocračju, ki se je ustvarilo s prihodom Allendeja na oblast.
Res je, da ameriška vlada ni formalno izvajala sovražne politike do Čila, kar je pravzaprav neposredno priznal predsednik Allende v svojem govoru v katerem ni nikoli izrecno napadel ameriške vlade. Res pa je tudi, da sovražno dejavnost proti Čilu vodijo velike ameriške zasebne družbe, kot sta na primer ITT (International Telephon and Te-legraph) ter dražba ««Kennecott Cooper* (rudniki bakra) in da so pri tej sovražni dejavnosti zapleteni tudi nekateri vladni ameriški organi (CIA in podobni). Sicer pa ni nobena tajnost, da je ameriška vlada zelo poslušno orodje v rokah velikih trustov in koncernov.
Ameriški dejjiantiji torej v resnici ne demantirajo nič. Ameriški kapitalizem bo še vedno stregel po življenju čilskemu socializmu. Ta se bo utegnil rešiti poleg revolucionarne odločnosti ljudstva, ob izdatni pomoči protiimperialističmh sil ter še posebno Sovjetsk ezveze in nekaterih neuvrščenih držav. Čilu so potrebni veliki mednarodni krediti in prav o teh vprašanjih se Allende pogovarja v Moskvi.
Kuba predlagala Mehiki sporazum za boj proti preusmeritvi letal
C1UDAD MEXICO, 7. - Kubanska vlada je zavrnila zahtevo me hiške vlade po ekstradiciji devetih zračnih gusarjev, ki so prejšnji mesec preusmerili v Havano mehiško letalo. Istočasno pa je Havana predlagala Mehiki sporazum za preprečevanje ponovnih letalskih preusmeritev.
Mehiški zunanji minister, ki je snoči sporočil vest časnikarjem, je izjavil, da je Kuba zavrnila zahtevo, ker so gusarji preusmerili letalo zaradi političnih razlogov in havanska vlada v teh primerih ne priznava ekstradicije. V noti mehiški vladi, pa je Kuba podčrtala svojo pripravljenost podpisati sporazum za preprečevanje zračnega gusarstva.
Ameriški kozmonavt Ceman je z nasmeškom pozdravil svojce preden sc je odpravil v vesoljsko ladjico
»Apolla 17»
niiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiimiiii...■■■■.im..
ZARADI OKVARE PRI POLNJENJU REZERVOARJEV 3. STOPNJE
Apollo 17» vzletel z zamudo z oporišča na Kennedyievem rtu
Vesoljska ladja brzi sedaj s pojemajočo hitrostjo proti Luni - Cernan in Schmitt se pripravljata na raziskovanje področja Taurus-Littrow
lo 17» se je davi dvignil z vzletišča na Kennedyjevem rtu ob 6,33, in sicer z zamudo dveh ur in 40 minut, kot so prvotno predvidevali.
Vzlet ogromnega vesoljskega aparata (pri vzletu je meril skoraj 115 metrov) je potekal po že ustaljenih normah. Sedem sekund pred vzletom so gledalci opazili plamene na podnožju rakete «Saturn 5», kar je pomenilo, da so motorji začeli delovati. Kmalu nato je bil orjaški stroj zavit v meglo hlapov in plinov, ki pa so oddajali svetlobo, ki je bila podobna sončni. Prizor je bil nadvse veličasten. Kljub temu, da je 170 reflektorjev razsvetljevalo aparat, je bila svetloba, ki so jo povzročali motorji prve stopnje «Saturna 5» močnejša od njihove. V kratkem času je «Apollo 17» dosegel višino nekaj več kot 60 kilometrov, nakar je
............................................................................................................mi.....
PO POLNOŠTEVILNI UDELEŽBI V 48-URNI STAVKI
Sindikati poudarjajo pomen enotne stavke šolnikov
Potrjen program protestnih manifestacij
Milanski kvestor prepovedal manifestacije ob obletnici pokola v kmečki banki
MILAN, 7. — Milanski kvestor dr. Allitto Bonanno je danes prepovedal manifestacije, ki so jih razne levičarske organizacije napovedale za prihodnji torek, ko bo obletnica pokola na Trgu Fontana v Milanu. Izvenparlamentame organizacije so napovedale manifestacije. da bi protestirale proti po-
RIM, 7. — Danes zvečer se je zaključila 48-urna stavka državnih uslužbencev, ki so jo napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Stavka, ki se je začela včeraj zjutraj zadeva 300 tisoč državnih uslužbencev, uslužbence ANAS in gasilcev.
Sindikalne organizacije so objavile sporočilo, v katerem izjavljajo, da so se zainteresirani delavci polnoštevilno udeležili stavke. V dokumentu sindikati tudi potrjujejo program razčlenjenih stavk in ponovno 48-urno splošno stavko, ki bo 19. in 20. decembra. Državni uslužbenci zahtevajo dodatna triletna pogajanja, rešitev problema juridičnega statusa ter zavračajo dekret o visokih državnih funkcionarjih
Danes se je. tudi zaključila splošna 48-uma stavka šolskih uslužbencev, ki so .jo proglasile vsedržavne sindikalne organizacije. Prvič v zgodovini italijanskega šolstva, se je šolsko osebjo polnoštevilno udeležilo protestne demonstracije. Delavske organizacije pripisujejo u-speh stavke dejstvu, da so se razne sindikalne organizacije, v ka
ci, proglasile skupno protestno manifestacijo. V tej zvezi sindikalisti opozarjajo, so organizacije prvič dosegle sporazum o temeljnih vprašanjih kot je juridični status docenta. Čeprav so nekatere točke zahtevnih platforma še vedno sporne pa sindikalisti podčrtujejo dejstvo, da je današnja enotna sindikalna akcija prvi korak na poti združevanja tistih sil, ki so doslej poživljale sindikalno gibanje na italijanski šoli.
Danes zvečer se zaključuje tudi dvodnevna stavka univerzitetnih profesorjev. Nnjihova protestna akcija pa je povezana z odločitvami akademskega senata milanskega po litehnika.
V	zvezi z vestmi o šoiski in univerzitetni reformi, ki so jih v teh dneh objavile razne tiskovne agencije, je šolsko ministrstvo izdalo komunike, v katerem nnu-darja. da minister za šolstvo ne more napovedovati reforme, dokler je niso odobrile vladne stranke in ministrski svet.
V	Rimu se je danes zaključil prvi krog pogajanj za podpis nove delovne pogodbe gradbenih delav-
DA BI PREPREČILI OBIČAJNO TRAGEDIJO OB NOVEM LETU
Karabinjerji in policisti zaplenili nekaj stotov smodnika za «umetne ognje»
Preiskovalci dan za dnem odkrivajo skrivna skladišča petard Lani so «botti» terjali pet smrtnih žrtev in nekaj tisoč ranjencev
SESTRI PONENTE (Genova), 7.
—	Genovski karabinjerji so zaplenili dva stota razstreliva z veliko rušilno močjo, ki je služila za izdelovanje «umetnih ognjev*, v stanovanju v Ulici 24 maggio v Sestri Ponente.
»Če mi zaplenite vse — ja zakričal 43-letni lastnik stanovanja Fran. cesco Misto po rodu iz Neaplja
—	bom zažgal vse. Če umrem jaz, bodo umrli vsi*. Z vžigalnikom v roki je stekel proti zaboju petard, a orožnikom se je posrečilo, da so ga pravočasno ustavili.
Če bi razstrelivo eksplodiralo — je pozneje izjavil podčastnik karabinjerjev, bi eksplozija uničila poslopje in bi hudo poškodovala tudi bližnje hiše.*
V stanovanju, ki ga je Misto preuredil v laboratorij za izdelova nje petard «tric-trac» in raket, so orožniki aretirali tudi 37-letnega Ni-cola Monaca, katerega so dalj časa iskali, ker je bil obsojen na deset let ječe. Monaco je skušal pobegniti, a karabinjerji so ga aretirali.
Orožniki preiskovalnega oddelka

terih so razpršeni šolski uslužben-
............................n.......milili...........................im.................•■•■«"»».................mm
P01CMIKC 0 'ZASEBNI SPOLNI TCRAPIJb V VCLIKI BRITANIJI
Znanstveno raziskovanje ali organizirana prostitucija?
Nekateri menijo, da gre le za izrabljanje ženske, drugi pa, da gre za zelo učinkovito zdravljenje impotentnosti
LONDON, 7. — Poslanka konservativne stranke v britanskem parlamentu Jill Knight je danes postavila vprašanje ministru za zdravstvo in socialno zavarovanje o tako imenovanih «zasebnih službah spolne terapije*. Po mnenju poslanke gre le za nov način orga niziranja prostitucije, ki so mu organizatorji nadeli znanstveno etiketo. Knightova je v tej zvezi o-pisala primer neke ženske, »ki jo je tako imenovani izvedenec za spolne probieme dr. Martin Cole, cinično izrabljal za svoje poskuse* Gre za primer «miss X», ki je
postala objekt »spolne terapije* dr. Coleja, docenta birminghanske univerze Aston in izvedenca za genet ska vprašanja. Kaže, da se je dekle navdušilo za Colejev način zdravljenja, potem ko je prebralo njegovo brošuro o zdravljenju moš ke impotentnosti.
Poslanka je izjavila, da dr. Cole ni »izučil* dekleta in ji ni dal nobenega nasveta. Prosil jo je, naj bo ob koncu tedna na razpolago v svojem stanovanju nekaterim pa cientom, ki so rezervirali «week end* za znanstvene poskuse.
Dekle in zdravnik sta se spora-
zumela tudi za honorar. Ženska, ki je «žrtvovala» svoje »obline* na oltarju znanosti je prejemala poldrugi funt (približno 2 tisoč lir) za vsak »veenk-end*.
«Gre za hladnokrvno in cinično izrabljanje ženske*, je izjavila Knightova*. Očitno je tudi, da so tako imenovani izvedenci izrabljali še druge ženske in čas je, da gibanje za osvoboditev ženske o-dločno poseže*, je zaključila poslanka svoj govor.
Dr. Martin Cole, ki je tudi avtor didaktičnih filmov o spolni vzgo
ji (tudi okrog teh filmov je prišlo v Veliki Britaniji do zelo ostrih polemik), je zelo ostro zavrnil obtožbe Knightove. »Poslanka je prikazala vso zadevo čisto po svoje in v napačni luči. Če bi ne govorila v parlamentu, bi jo že prijavil sodišču zaradi obrekovanja*, je izjavil znanstvenik.
Podtajnik za zdravstvo in socialno skrbstvo Michael Alison, je obljubil, da bo vlada preučila zadevo in se bo posvetovala z izvedenci, da bi ugotovila, če je tre ba in kako je treba omejiti zaseb no službo »spolne terapije*.
v Pescari so zaplenili 50 tisoč «tric. trač* v stanovanju trgovca Giovan-nija Rossonija. Karabinjerji so ga prijavili sodišču zaradi nedovolje ne posesti razstreliva. Pred nekaj dnevi je policija v isti četrti odkrila in zaplenila 3 tisoč petard v nekem stanovanju v Ulici Cam-pania. Karabinjerji so uničili zaplenjeno razstrelivo.
Agenti javne varnosti so zaplenili v Rimu dva stota materiala za «umetne ognje* v četrti Monte-sacro v Rimu. Razstrelivo so našli zapuščeno na ulici in verjetno je, da so ga zavrgli prodajalci, ki so se zbali policijskih preiskav.
Poldrugi stot materiala za umetne ognje so zaplenili orožniki v San Benedettu del Tronto v trgovini Sergia Tavolettija v središču mesta. Karabinjerji so eksploziv uničili, trgovca pa so prijavili sodišču zaradi nedovoljene posesti razstreliva.
O podobnih akcijah karabinjerjev in agentov javne varnosti poročajo italijanske tiskovne agencije že več kot teden dni, odkar je strahotna eksplozija v Ulici Prenestina v Rimu uničila poslopje in povzročila smrt 15 oseb. Bližata se božič in Novo leto, zato se trgovci in proizvajalci »umetnih ognjev* oriprav-ljajo. Tovrstni material gre ob teh praznikih zelo dobro v prodajo zlasti na italijanskem jugu Kjer so božični in novoletni »botti* že starodavno ustaljena tradicija.
Ta običaj pa ima vsako leto tragične posledice. Skoro ne mine dan, da bi ne eksplodiral kak »laboratorij* za proizvajanje petard, raket in podobnega materiala, najbolj tragičen obračun človeških žrtev pa j® praznikih. Lani je za Novo leto y Italiji izgubilo življenje pet ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih zaradi neveščega uporabljanja »bottov*. Zlasti nevaren pojav pa so raketnice. Pred prazniki jih prodajajo na tisoče in to v vsaki trgovini, ker zakon ne zahteva nobenega dovoljenja za to orožje Zaradi velikega povpraševanja se na tržišču pojavlja tudi zelo velika količina raket ki jih izdelujejo nekvalificirani ljudje. Slaba kvali-i teta izstrelkov in nevešče uporab-
KENNEDVJEV RT, 7. — «Apol-1 izpadla prva stopnja ter je začela delovati druga, ki je pognala vesoljsko ladjico še višje. Ko je ta prenehala delovati, so se vžgali motorji tretje stopnje, ki so spravili «Apollo 17» v krožni tir okoli Zemlje.
Zakaj je prišlo do več kot dve-ume odložitve vzleta «Apolla 17»? Prišlo je do okvare v tretji stopnji rakete, in sicer pri polnjenju njenih rezervoarjev s kisikom. Elektronski aparat, ki nadzoruje potek operacije odštevanja, je takoj prekinil odštevanje samo. Treba je bilo odkriti, kje tiči napaka, oziroma okvara. Pri tem delu sta sodelovali dve visoko specializirani ekipi, ki sta si bili daleč na razen: ena je bila namreč na Ken-nedyjevem rtu, druga pa v Houstonu v Texasu. Ti dve ekipi sta morali izbirati med več kot tisoč možnosti raznih okvar. Njuno sodelovanje s pomočjo elektronskih stroji v je bile tako uspešno, da se je kmalu več kot po dven urah posrečilo, da izdata elektronskemu nadzornemu računalniku «ukaze», ki so mu prijali. Takoj nato se je nadaljevalo odštevanje.
Kljub zamudi, kot smo dejali, je Apollo 17» srečno vzletel z vesoljskega oporišča, se dvignil v višino 170 kilometrov, dvakrat ob krožil Zemljo, nakar so se ponovno prižgali motorji tretje stopnje, ki so mu posredovali drugo kozmično brzino (se pravi okoli 11 tisoč metrov na sekundo), kar je omogočilo vesoljski ladji, da se iztrže zemeljski težnosti ter odbrzi proti Luni. Kmalu nato se je odtrgala od vesoljske ladje tretja stopnja »Saturna 5», ki bo nadaljevala svojo pot proti Luni po drugem tiru. Čaka jo samo še ena naloga: raztreščila se bo na Lunini površini, a posebne valove bodo zabeležili razni aparati, ki so že nameščeni na našem naravnem satelitu.
zeio razklano področje, in sicer za neko dolino, ki jo obkrožajo vrhovi, ki so višji od 2 tisoč metrov. Ta pokrajina ss imenuje Taurus - Littrovv. Učenjaki upajp> da bo raziskovanje tega področja zelo plodovito, saj bosta kozn*^ navta prinesla s seboj vsaj 90 k1' logramov raznih kamenin. Domne" vajo, da bi tam utegnili najti dragocene kamne, kot diamante 10
ljanje orožja sta povzročila že na tisoče nesreč.
Glede različnih nesreč, ki se pripetijo v Italiji ob božičnih in novoletnih praznikih je treba potegniti pravo demarkacijsko črto. Na jugu so bolnišnice preobremenjene z delom zaradi posledic nepredvidenih eksplozij petardov in podobnega materiala, medtem ko imajo na severu predvsem oprav ka z ljudmi, ki so zaužili preveliko količino alkohola, ki so padli v stanovanju ali ki so si pore zali prste, namesto da bi rezali salamo. Če k temu še dodamo veliko število prometnih nesreč je tragična slika praznikov popolna.
Eksplozija v rimskem poslopju je letos predčasno opozorila varnostne organe in ljudi na nevarnost, ki jo predstavljajo razstrelivo in skrivni laboratoriji, kjer izdelujejo in shranjujejo »umetne ognje» v prostorih, ki niso opremljeni s potrebnimi varnostnimi napravami Zgovoren je primer lastnice neke orožarne v Imoli Luise Baccarani, ki so jo agentje aretirali zaradi nedovoljene posesti razstreliva. Zakon določa da lahko v orožarni hranijo 25 kg smodnika, ženska pa jih je imela 55 kg. Da bi agenti ne odkrili odvečne količine smodnika, je Baccaranijeva skrila odvečno razstrelivo pod materino posteljo. Seveda ni pomislila, da bi se smodnik lahko vnel in povzročil smrt matere.
Agenti in policisti so danes zaplenili v Tarantu nad 5 stotov raz-treliva in 10 tisoč petard v dveh trgovinah, katerih lastnike so prijavili sodišču zaradi nedovoljene posesti eksplozivnega materiala.
V enem mesecu so orožniki že zaplenili samo'v Tarantu 13 stotov razstreliva in 25 tisoč petard.
BONN, 7. — Danes so se začela v vzhodnem Berlinu pogajanja med predstavniki Vzhodne in Zahodne Nemčije za navezavo poštnih in telegrafskih stikov. V sporočilu, ki sta ga delegaciji objavili po današnjem srečanju, pogajalci sporo čajo, da se bodo pogajanja nadaljevala januarja prihodnjega leta
Nato se je vesoljska ladja »America* obrnila za 180 stopinj ter povlekla iz ležaja lunami modul »Challenger* ter se potem spet obrnila prav tako za 180 stopinj. V tem trenutku vesoljska ladja potuje s pojemajočo hitrostjo proti našemu naravnemu satelitu v tej formaciji: spredaj je lunarni modul, iz katerega molijo naprej štiri «tace»; modul je direktno povezan z vesoljsko kabino, ta pa s servisnim modulom. Vesoljska ladja bo plula v tej formaciji do Lune, jo obkrožila in nato se bo »Challenger* spustil s Cerna nom in Schmittom na Lunino površino. Evvans pa bo nadalje upravljal kabino in servisni modul ter počakal, da se bosta njegova tovariša vrnila po več kot 70 urah z Lunine površine.
Pravijo, da bo pristanek na Luni to pot precej težak, ker gre za
SVOJEVRSTNO
MAŠČEVANJE
Da bi se maščeval libanonski letalski družbi «MEA», ki Ba je pred kratkim odpustila, J? 35-letni Manlio Pasetti iz Mi' lam s svojim avtomobilom navozil v izložbo milanskega urada družbe in jo popolnoma u' ničil
Za svoje maščevanje je P<*' setti izbral prve jutranje ure-S svojim avtom «/iat 850 spori» ie privozil pred izložbo v Ulic* Alberici, Dvignil je pokrov Prt' liažnika in ga podprl z rezervnim kolesom. Nato je sedel za volan in pognal vozilo pzf* izložbi. Ker ni še s tem zadostil svoji maščevalnosti je za-vozil z avtom v urad in le zmetal na tla vse dokumente ter je poškodoval tudi teleprinter. Bil je še szaposlem, ko te v urad vdrla policija, ki 0a
je odpeljal v nevropsihiatrično
bolnišnico, ker se je vedel tako neuravnovešeno.
ANTIPATIJA
Vse kaže, da zverem zoološkega vrta zJungle Habitat» v New Jerseyju televizijske ekipe niso simpatične. Tega sta se dobro zavedela John Kennedy V-in Jack Pan, ki sta spremilo televizijske snemalce v porlf: Ko je Pan vzel v naročje J*' grnvega mladiča, ga je ta tako ugriznil v zapestje, da so tnu morali zdravniki pozneje zast‘l rano s petimi šivi. Pozneje se ie lev približal avtu. s katerim sta se vozila Pan in KenneoV v spremstvu agenta obveščevalne službe. Zver se je zafftio-la v vozilo in uničila pne vrtu* _ tikn. Agent je moral. s polnimi hlačami, iz vozilo. <*“ je zamenjal kolo.
morda celo zlato. Raziskovanje ,0 ga področja bo morda tudi ^ bolj uspešno, ker je Schmitt poklicu geolog, se pravi j-g, ki dobro pozna razne kam®0 ^ Pripomniti pa je treba, d® n)0-Schmitt tudi pilot lunarnega ^ dula. »Challenger* bo pristal Luni prihodnji ponedeljek.
NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1973 v Jugoslaviji
CELOLETNA..................................din	180,00
MESEČNA................................... din	18,00
Za organizacije — ustanove — podjetja:
CELOLETNA............................ » . din 220,00
MESEČNA....................................din	22,00
ZA VSE NAROČNIKE:
—	brezplačno mesečnik DAN za leto 1973
ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 3L januarja 1973
-	NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.000.000 lir Naročnino sprejemata:
-	ADIT, Ljubljana, Gradišče 10 — tel. 22 207
—	Narodna banka Ljubljana, tek. rač. št. 50101-603-45361