prejeli smo pismo^
Kako (ne)odgovoren odnos imamo do svojega okolja
Pošiljam vam pismo z nekaterimi novicami. Na pismo z dne 26. julija 1988 z naslovom Tudi to se lahko zgodi pri nas, sporočam, da so tablo s številka-mi hiš v četrtem rokavu Koprske ulice pritrdili na že poslavljen drog 25. 8. 1988 ali po petnajstih mesecih in pol.                                     ,   -    .                ¦
Avto v Gradaščici
Avtomobila. ki je v tprek 5. aprila 1988 zaradi prevelike hitrosti priletel v eno od vrzeli. pa ta meja ni mogla več zadržati in prevrnil se je (ta že tretji) v Gradaščico. V njem so bili trije mlajši moški.
V Naši komuni številka 2 sem o tem že pisal (saj je tudi v silvestrski noči en avtomobil pristal na živi meji). Na pobudo inšpekcijske službe so komunalci že 20. aprila 1988 na tem mestu postavili varovalno kovinsko ograjo. Pa ne samo tam. Postavili so jo tudi na začetku Šibeniške ulice, tam, kjer je bil nekdaj lesen most in je bila zdaj odprtina zavarovana le z leseno ograjo. Samo iipamo lahko. da sedaj ne bo več noben avto pristal v Gradaščici.
Do kdaj še črne pike?
V Naši komuni številka 2 z dne 16. februarja 1988 je bilo na 12. strani naštetih nekaj črnih pik. Nekaj od teh je bilo odstranjenih, a kaj, ko se je pojavilo še več novih.
Naj povem, da je bilo korito v Gradaščici ob cerkvenem vrtu popravljeno že pred objavo v Naši komuni.
Luč na obračališču avtobusa številka 1 ob Koprski ulici in vijak na drugi luči sta bila popravljena kmalu po objavi v Naši komuni.
Toda pri prvem zaklonišču pred Murglami ob Cesti v mestni log je še vedno videti dve veliki blatni kolesnici. V noči na ponedeljek 7. marca 1988 je bil nekdo (ali pa jih je bilo več) »strašno močan«. Pri asfaltu na pločniku v Gerbičevi ulici je odlomil kovin-ski drog, na katerem je bil pritrjen promelni znak 5 ton in STOP. Če je potreben zamenjave, glede na to. da je na samem križišču tudi STOP znak. naj povedo strokovnjaki.
Že dalj časa opažamo krajani dva velika kupa debelega gramoza, ki ga je nekdo strcscl kar na cesto. ki povezuje Redelonghijevo z Mencingerjevo ulico in vodi naprej čez leseni most v Jamovo. Res je, da je na tem mestu ob dežju veliko blata in vode, vendar se je vseeno dalo priti do ceste in mostu čez Gradaščico. Pa tudi z avtomobilom je bil v sili mogoč prevoz. Sedaj pa avtomobili vozijo ob robu kupa po travi, pešci pa morajo čez visok kup gramoza. Krajani prosimo komunalnega inšpektorja, da odredi odstra-nitev ali poravnavo gramoza in vrne prehod pred-vsem pešcem.
Poleg pošte ob Tržaški cesti je ob nizki hiši pod leseno lopo nametan velik kup izrabljenih avtomobil-skih gum. Da bi bile vsaj zložene in pokrite, da ne bi kazale tako zanikrnega odnosa do okolja in kvarile videza ravnokar urejenega cestnega križišča.
Zelo žalostno pa je pogledati komaj urejene zele-nice (ki še dodobra ozelenele niso) ob pločnikih na
Tržaški cesti. Posebno grobo je povožena od avtomo-bilov in mopedov pred gostilno Vrhničan, pred opti-kom, pred hišo številka 66 in pred vulkanizerjem pri viški cerkvi. Poškodovane pa so zelenice tudi na drugi strani ceste, čez tiste po sredi ceste pa ima že vsak svojo potko posebno pri avtobusnih postajah.
Skrajno neodgovorno pa so bile postavljene beton-ske obročaste posode za rože na Tržaški cesti pred Tobačno tovarno. Če bi bile v teh posodah posejane le rože ali nizki grmički in če bi jih kdo kdaj pa kdaj zalil, bi morda res krasile svojo okolico. V tako malo in plitki zemlji pa dvometrska drevesca ne morejo uspevati. V minuli vročini so se korenine dobesedno kuhale, drevesa pa so propadla. Pa kaj zato! Izdali bomo naročilnico in nasad bomo obnovili. Toda ve-deti bi morali, da se tudi pri vzdrževanju zasluži in le tako ohranja videz dobrega gospodarja.
Da je temu res tako. dokazuje ena od obročastih posod, ki je že drugi teden (do danes 28. 8) razbita. Kaže se betonsko železo, zemlja pa je raztresena po tleh. pa se nihče ne zgane in to odstrani. Saj vsi doro vemo, da se mora vsaka stvar od nabave naprej vzdrževati, da ne propade, kar še posbej velja tudi za rože in zelenje, ki živijo in nam dajejo prepotreben kisik.
In zakaj se tako mačehovsko vedemo do narave? Pred vsem zato, ker še vedno nihče za nič ne odgo-varja, pa tudi zalo, ker so kazni tako nizke, da nikogar ne prizadenejo.
Zahvaljujem se vam za branje.
ZVONE GRČAR