PRIMORSKI DNEVNIK AbhTa Pečana v gotovini n nn ^ postale i gruppo * Lena 90 lir Leto XXIX. Št. 120 (8522) TRST, četrtek, 24. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TISKOVNA KONFERENCA DE MARTINA Nfl ZDRUŽENJU TUJIH ČASNIKARJEV Socialistična stranka je na razpolago za obnovitev levosredinske koalicije ^0Va vlada se bo morala odločno spoprijeti z gospodarskim nazadovanjem in inflacijo tio 23. — Tajnik PSI De Martino je imel danes tiskovni^ f®tf©renco na sedežu Združenja tujih časnikarjev v Ri-^jiih kateri je obrazložil stališče svoje stranke do najvaž-svojg Jutranjih in zunanjih vprašanj. De Martino je večji del konference posvetil notranji politiki, še posebno pa se-Vladi in pripravljenosti socialistov za obnovitev levosre-koalicije. ti^kstičnd ^Hsir5a, je lani februarja kr- tajnik je pripo- flo ZaKa demokracija dala pobu-tejjjo, krizo leve sredine, da so Sskn stj&ni označili levosre-Vito' ? koalicijo za «neučinko-ie * Tv porazno« in trdili, da ki ;a sestaviti novo vlado, jo j J bi «popravila škodo, ki hapravila. leva sredina«. 2 J® komaj leto dni, je ■ue Martino, in vsa vidimo, kopjj.,So ^ težave v Italiji na-P°ložaj zaostril, go- & • stanje nazaduje in nevzdržno inflacijo, ki sl$ni naj večjo škodo ljud- Zračj6 Nežicam. Politično o-jlabL pa se iz dneva v dan Janja 1" nnnožijo se nasilna de-^Padni Se krepi fašistična ’n°St’ k&r vse Spodbija *i$tov ’ da je navzočnost socia-%Ve ,7 vladi vzrok za vse te-f^7 državi. °j po sestavi sredinske vlade . — je nadaljeval De Martino — je PSI opozorila na nevarnost položaja in je že tedaj predlagala novo politično usmeritev.. Pred de-mokristjanskim kongresom pa se ponovno obračamo na stranko relativne večine, naj na svojem kongresu napravi «jasno izbiro«. Če bodo demokristjani iskali sodelovanje s socialisti, je poudaril De Martino, «se mi ne bomo izognili naši odgovornosti«. Na nekatera vprašanja časnikarjev je De Martino zavrnil očitek, da se jo PSI «sama izločila« iz vladne večine in pojasnil, da socialistom niso ponudili obnovitve leve sredine, temveč samo sodelovanje v petstranski vladi z liberalci. To je bil absurden predlog, upoštevajoč razlike, ki obstajajo med PLI in PSI, je dejal socialistični tajnik. Nato je De Martino na kratko obrazložil pogoje, ki jili PSI postavlja za obnovitev sodelovanja s "'■lUllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIllllllllllIllllIlIHlIIIIIllllllllllHIIIHIIIIIlllllllllllllllllllimrnllt VČERAJ V POSLANSKI ZBORNIC! Uravnava o pooblastilu za kazenski postopek Proti misovcu Almiranteju °Afo; 'žen/e obnavljanja razpuščene fašistične stranke v j®1 3— Poslanska zbornica % n* ^čela obravnavati vpra- blastila za začetek kazen-Slat>Cfiv?StoPka proti nekaterim , N med njimi tudi tajniku l,1. ega „ ai)teju, na osnovi obto-Sfti padiva, ki ga je zbral po-?!anchj ^7n> pravdnik v Milanu bi?jrante ®sPkiosa, v katerem se °9e r ^ožuje obnovitve raziva o tta ^stične stranke. Raz-l1' ko uern se bo nadaljevala ju-°bčp0 r,j, Poslanska zbornica doli SokH?čila o zadevi. Je v ganski poslanec Revel-a^aice J?6011 odbora poslanske k.*1 o ’nr, se ukvarja z poobla-fe« *ete 7zemu parlamentarne i-ht rem ’ ilrntd obširno poročilo, v Al ? Po t navedel, da je bila za-Di]slirat>te^aZenskem Postopku proti h, fetie zaradi obnovitve raz-hi' at9ent,aSls^Pne stranke poslana KJsko g;U Jonija leta 1972. Sod-(ii?l5kavI aiVo sestavljajo obširne S5u«2».Vj?m“ t Kis, kazen*il-u n časopisov, sodni °sebai,kla Postopkov proti raz-in .v zvezi z apologijo fa-bjj sodni JvH&mi kaznivimi deja-Pp6 °bto?o pro^ osebam, ki so obnovitve razpušče-kar*!- stranke, nešteta po-jLažOikov abl"jerjev in finačnih ih,., 0 doCT„ai ? italijanskih pokra-Cr>alnS0?klh m propagandnem ča^bosti f1 Pečajo o fašistični ^k°v - ter zbirka fašističnih ^točeva, riskovin. la ?° iz 7hC ^evelk je poudaril, ki^^rilna ranC8a gradiva razvid- CN- to knlfi?!-na dejania- P°sa‘ 4T^ga ^ aktivna, apologija fa-OdJ^litev lZ™a in njegovih lju-^k^kega tookratičnega sistema, j.bol0v gibanja in njegovih C6VeUi i mJ?8 Poslan liUdi pojasnil, da je V^ia s ?askega odbora, ki se Jodnj6 treba ri ,vprašartji. mnenja, Postnn idatl Pooblastilo za (C JOči! ^0Pok proti Almiranteju. • * * * * vUij r*,Q * n?f!llzacij1 nevarnost za Stom, Pftanove. Zaključil je s 1,6 toeba vrniti mla-l!" za 7 republiko in lju- Vlnjito je so' deial PIeg?V°'ril Almiran-Za da bo osebno gla- SoVnPku Proti ° kazenskern s°vsl'SkuPina afbl’ da pa bo nie" VSkl Poslan g asovala proti. Mi-''Mr,°stale nnnf.. je seveda obtožil organebaCne sile in preisko-mjktoijo ’ obtožbe in trdit- v°iil n€resničnih osnovah, p eveda tudi o «provo-Ada, ..Proti njegovi strank. ter m_ agencije, RAI-TV in kir111 toiC,Xn„S° < J — ^‘Pokril-110 desnico. izjavi” Gdall°ni je 7 svojem 1 tooka? da le Almirantejev stta^riljevani eP.restanega politične-toto«. T7;a’ -,kl. označuje njegovo i vd je, da poslanska zbornica ne zaseda zato, da bi sodila MSI ah fašizem, ker je že odporniško gibanje opravilo s fašizmom. Poudaril pa je, da je treba odločiti, ali se lahko uporablja imuniteta za parlamentarca, da se prepreči sodnikom, da ocenijo, če zbrano gradivo dejansko predstavlja kaznivo dejanje obnovitve razpuščene fašistične stranke. VARŠAVA, 23. - Na povabilo poljskega zunanjega ministra je danes prispel na kratek uradni obisk v Varšavo namestnik zunanjega ministra SZ Nikolaj Rodjor.ov. krščansko demokracijo, ki temeljijo predvsem na zahtevi po «spre-membi politične smeri«. Po njegovem mnenju se bodo morah pogovori za obnovitev leve sredine nanašati predvsem na vprašanja o-brambe republiških ustanov in na boj proti fašizmu, na gospodarsko politiko, ki bo omogočila pospešitev gospodarstva, in na boj proti inflaciji. De Martino je nato pojasnil, da bistvo te nove gospodarske politike morajo biti socialne reforme. Dejal je, da so za takšno politiko tudi sindikati na razpolago in da bodo zavrli mnoge svoje zahteve, če bo prihodnja vlada znala ustaviti naraščanje cen in začeti s politiko gospodarskega razvoja Če pa ne bo mogoče ustaviti inflacije, bodo sindikati, po mnenju De Martina, ponovno zaostrili svoje sindikalne akcije za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev. Glede pojava neofašizma pa je tajnik PSI dejal, da nihče ne misli, da se ta pojav lahko zatre samo s procesi in represijo. Menil je, da je treba najprej zatreti vzroke in izpodkopati temelje fašizmu z napredno demokratično politiko gospodarskega in socialnega razvoja. Fašizem je politično vprašanje, je poudaril De Martino, ki se tiče vseh demokratičnih strank. Zato je treba nujno sestaviti novo vlado, ki bo nadomestila sedanjo, katera je prevečkrat dovolila neo-fašizmu, da se je vrinil med večino. De Martino je pripomnil, da so se po genovskem kongresu vse struje v stranki prepričale, da je dobro, da socialisti podprejo od zunaj vlado, ki bo sprejela zahteve socialistične stranke. Pri tem pa je pojasnil, da sedaj ne more povedati, kakšno stališče bi stranka zavzela, če bi ji predlagali, naj neposredno vstopi v novo vlado. V zvezi z odnosi s komunisti pa je izjavil, da stališče KPI do nove vlade ni vezano «na toge sheme«, temveč je naklonjeno takšni vladi, ne glede na njeno formulo, ki bo predstavljala novo demokratično usmeritev. De Martino je nadalje dejal, da se politika KPI in PSI ujema v zvezi z mnogimi vprašanji, zlasti socialnimi. Kljub temu pa obstajajo razlike predvsem v politični perspektivi. Sicer pa, je pojasnil tajnik PSI, «vsaka stranka ima svojo vlogo«. Pred zaključkom se je De Martino ponovno vrnil na demokristjan-ski kongres in izjavil, da se sicer noče vmešavati v notranje zadeve demokristjanov, da pa socialisti pričakujejo od njih «jasno politično izbiro« in takšno večino v stranki, ki bo dosledna tej politiki. PSDI-KD proučili morebitno obnovitev leve sredine RIM, 23. — V okviru pobude predsednika socialdemokratske stranke Tanassija za morebitno obnovitev levosredinske koalicije, je bil danes sestanek med socialdemokratsko in demokristjansko delegacijo, ki sta ju vodila predsednik PSDI Tanassi in predsednik vsedržavnega sveta KD Zaccagnini. Poleg drugih sta se sestanka udeležila tudi tajnika obeh strank. Po sestanku so objavili skupno poročilo, v katerem pojasnjujejo, da je bilo srečanje v okviru posvetovanj med strankami vladne koalicije in PSI, da se ugotovi možnost obnovitve levosredinske večine. Socialdemokrati so na sestanku obrazložili demokristjanom izid srečanj, ki so jih imeli do sedaj s republikanci in liberalci. Skupno sporočilo pravi, da je de-mokristjanska delegacija podčrtala pomen teh neformalnih srečanj, zlasti s skorašnjim kongresom KD. PREISKAVA 0 ATENTATU PRED MILANSKO KVESTURO Se neuspešno iskanje Bertokjevih sodelavcev Policijska poročila iz tujine bodo morda premaknila preiskavo z mrtve točke MILAN, 23. — Iz nekaterih italijanskih in tujih mest so dospela v Milan policijska poročila, ki so jih milanski sodniki naročili v zvezi z zločinskim atentatom pred milansko kvesturo. O vsebin: teh poročil ni niti najmanjše vesti, kaže pa, da gre za zanimive stvari: sodniki, ki vodijo preiskavo, so namreč takoj po pregledu dokumentov izrazih željo, da bi ponovno zaslišali atentatorja, česar pa niso mogli storiti, ker je njegov branilec odpotoval iz Milana. Odvetnik je pred odhodom prosil sodnike za dovoljenje, ki so mu ga dah, ker niso predvidevali novih zasliševanj Gianfran-ca Bertolija. V prihodnjih dneh bodo preiskavo ki sedaj poteka po skrajšanem postopku, formalizirali. To pomeni, da so preiskovalci še vedno mnenja, da Bertoli ni deloval sam. Zakon namreč predvideva, da lahko poteka preiskava s skrajšanim postopkom, če so krivca zasačili pri zločinu ali če je krivdo priznal. V tem primeru obstajata oba pogoja, vendar bodo kljub temu postopek formalizirali. Glavno vprašanje, ki ga morajo preiskovalci razčistiti, ostaja vprašanje atentatorjevega početja v Franciji tik pred prihodom v Milan. Medtem ko je gotovo, da je bil en dan v Marseillu (kjer je bil mendia že večkrat v preteklosti), je še neznano, kje se je Bertoli mudil ostala dva dni svojega bivanja v Franciji. Vprašanje je toliko bolj važno, ker je zelo verjetno, da si je prav v Franciji priskrbel ročno bombo, s katero je povzročil krvavi pokol pred milansko kvesturo. Po govoricah, ki krožijo v časnikarskih krogih, naj bi Bertoli odšel v Pariz obiskat polbrata Jana Michela in Jacquesa Jemmija, ki sta ga v preteklosti večkrat obiskala v kibucu Karmiji, kjer je Bertoli delal. Prav danes se izraelski tisk obširno ukvarja z bratoma Jemmi ter poroča, da sta obiskala Bertolija v kibucu maja leta 1971, medtem, ko je atentator bil v Karmiji že od februarja istega leta. Brata sta v kibucu spala pri Bertoliju; Jan Mi-chel je nato zapustil Izrael julija istega leta, Jaeques pa novembra. Julija naslednjega leta sta ponovno obiskala Bertolija ter povzročila prepir z nekim drugim Francozom, zaradi česar so ju izgnali iz kibuca, kamor sta se spet vrnila, tokrat za en dan, oktobra 1972. Preiskovalci skušajo ugotoviti, kakšni odnosi so potekali med Bertohjem in bratoma Jemnu:. To «prijateljstvo utegne biti zanimivo glede na dejstvo, da se je Bertoli, kot so povedali njegovi znanci v kibucu, odločil za potovanje v Milan, potem ko je prejel pismo iz Franclje. iiiiiiiiiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii n iiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Hlinil im iTiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiH KONČAN PRVI KROG AMERIŠKO - SEVERNOVIETNAMSKIH POGAJANJ Kissinger odpotoval v Washington 6. junija novo srečanje s Thojem fia pogovorih so dosegli «pomembne rcapredke» ■ Kissingerjev namestnik v Saigonu - Preiskava mednarodne nadzorne komisije o ameriškem bombardiranju osvobojenih predelov Južnega Vietnama PARIZ, 23. — Po več kot tridesetih urah razgovorov s severnim Vietnamcem Le Duc Thojem je Nixonov odposlanec Henry Kissinger zapustil Pariz in se vrnil v ZDA, da bi poročal šefu Bele hiše. V francosko prestolnico se bo vrnil 6. junija na nov krog pogovorov s severnovietnamskim pogajalcem. Na letališču v Orlyju pred povratkom v Was.hington je Kissinger v kratki izjavi, ki jo je sestavil sporazumno z Le Duc Thojem, izrazil med drugim željo, da bi na prihodnjem krogu pogovorov lahko uspešno zaključil misijo, ki mu jo je poveril predsednik Nixon. V zvezi z zadnjimi pogajanji pa je Nixonov odposlanec dejal, da «so tajnika KP SZ Brežnjeva v Zahodni Nemčiji. Brandt je pozitivno ocenil rezultate sovjetsko - zahodno-nemškega vrha ter dodal, da pomenijo trije sporazumi, ki so jih podpisali preteklo soboto, važne Kissinger in Le Bjuc Tho se poslavljata po trideseturnih razgovorih v Parizu. Na desni Graham Martin, ki je bil določen za novega veleposlanika ZDA v Saigonn ......................................................................................................... Tajnik PSI De Martino je imel na Združenju tujih časnikarjev v Rimu tiskovno konferenco, na kateri je govoril predvsem o notranjem političnem položaju iu poudaril, da je italijanska socialistična stranka na razpolago za obnovitev levosredinske koalicije. Henry Kissinger se je po dolgih pogajanjih s severiiovietnam-skim predstavnikom Le Duc Thojem vrnil v VVashington, da bi poročal predsedniku Nixonu o poteku pogovorov. Kissinger in Tho se bosta ponovno sestala v francoski prestolnici 6. junija. Nabrežinske krize je konec: župan dr. Dragomir Legiša je na včerajšnji izredni seji občinskega sveta javil, da je umaknil svoj odstop. Občinski svet je zato pre- šel na razpravo o resoluciji proti fašističnemu terorju, katero so soglasno potrdili. Včeraj je v svojem stanovanju nenadoma umri deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Giuseppe Dulci. Nanadna smrt nosilca kandidatne liste PSDI odpira vprašanje njegovega naslednika. Tega bodo verjetno določili že danes na sestanku, ki bo po pogrebu, katerega se bo udeležil tudi vsedržavni tajnik stranke Orlandi. potekala na konstruktiven in pozi- etape v razvoju odnosov med ZRN tiven način. Dosegli smo pomembne napredke«, je še dodal Kissinger. Vrsta srečanj med Kissingerjem in Le Duc Thojem, ki so se zaključila danes zvečer po novem 6-urnem pogovoru, se je začela, kot znano, prejšnji četrtek. V sedmih dneh sta se «superpogajalca» šestkrat sestala, en dan pa je bila na vrsti seja med izvedenci pod vodstvom Williama Sullivana in Ngujena Co Tracha. P» današnjem sestanku v Saint-nom-le-Sre-techu sta se Kissinger in Tho zelo prisrčno pozdravila s krepkim in toplim stiskanjem rok. Današnje seje se ni udeležil Kissingerjev namestnik Sullivan, ki je preteklo noč odpotoval iz Pariza v Saigon, da bi poročal tamkajšnjemu diktatorju Thieuju o poteku pogajanj. Kot kaže, bo skušal Sullivan prepričati saigonskega zaveznika, naj zavzame bolj popustljivo^ stališče in predvsem naj omogoči, da bi se pogovori med predstavniki saigonskega režima in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade, ki so v teku v Parizu, uspešno zaključili. Ta pogajanja so namreč v zastoju prav zaradi odklonilnega stališča, ki so ga Thieujevi pogajalci zavzeh predvsem glede vprašanj osvoboditve Političnih jetnikov v Južnem Vietnamu in sestave nacionalnega sveta o pomiritvi, ki ga predvidevajo Pariški sporazumi iz 27. januarja. Mednarodna komisija za nadzorstvo nad izvajanjem premirja v Južnem Vietnamu je medtem začela preiskavo o ameriških letalskih napadih na predele Južnega Vietnama, ki so pod nadzorstvom revolucionarne vlade. Kot je znano, je namreč ZRV obtožila Američane, da so kljub premirju bombardirali mesto Loc Ninh bhzu meje s Kambodžo, člani mednarodne komisije so danes obiskali vas Loc ran v neposredni bližini mesta, ki so jo ameriška letala bombardirala 12. maja. Mednarodni opazovalci so lahko z lastnimi očmi videh porušene hiše ter so nato v bolnišnici obiskali 31 oseb, ki so bile ranjene pri ameriškem napadu. Kancler Brandt poročal Bundestagu o obisku Brežnjeva BONN, 23. — Zahodnonemški zvezni kancler Willy Brandt je med današnjo razpravo v parlamentu označil kot »izredni dogodek« nedavni obisk generalnega in SZ. Brandt je poudaril, da sta tako ZRN kot SZ zainteresirani za dolgoročno gospodarsko sodelovanje, da pa ni z Brežnjevom proučil posameznih načrtov v tej zvezi. Naloga gospodarskih krogov je, je dejal kancler, da konkretno in povsem svobodno uresničijo možnosti, ki so jih odprli pogovori v Bonnu. Vlada pa bo seveda podprla vse pobude v tej smeri. Novi šef demokrščanske opozicije v Bundestagu Karl Carstens je v svojem posegu sicer priznal važ nost obiska Brežnjeva v Bonnu, po drugi strani pa je ponovil staro obtožbo vladi, da ni «zadostno šči tila interesov zvezne re'oblike«. Carstens je tudi obžaloval, da v besedilu skupne izjave na omenjena razdelitev Nemčije in problem njeno ponovne združitve. Čestitke maršalu titu OB 81. ROJSTNEM DNEVU BEOGRAD, 23. — Predsednik republike maršal Tito je ob 81. rojstnem dnevu pričel prejemati številne čestitke iz raznih krajev Jugoslavije in od uglednih tujih državnikov. V imenu delovnih ljudi iz Slovenije so predsedniku Titu k 81. rojstnemu dnevu skupno čestitali Sergej Kraigher Andrej Marinc, Franc Popit, Mitja Ribičič. Jože Globačnik, Ljubo Jas-nič, Janko Rudolf in Slavko Korbar. Med čestitkami tujih državnikov so čestitke predsednika ZDA Nixona. predsednika islamske republike Pakistana Ah Buta, predsednika državnega sveta Romunije Ceausesca, predsednika republike Indonezije generala Suharta in predsednika prezidija centralnega komiteja Fronte nacionalne osvoboditve Južnega Vietnama. Predsednik Nixon v svoji čestitki v imenu ameriškega ljudstva pozdravlja Tita kot «državr.ika, ki je toliko storil za mečno in neodvisno Jugoslavijo in za prispevek k dobrim odnosom med ZDA in Jugoslavijo«. Izvršni biro predsedstva ZRJ gospodarski stabilizaciji BEOGRAD, 23. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je na današnji seji razpravljal o tem, kako se izvajajo sklepi 36. in 39. seje predsedstva ZKJ, ki se nanašajo na vpra- šanje gospodarske stabilizacije. Izvršni odbor je ugotovil, da so biii doseženi prvi rezuiiati v uresničenju politike gospodarske stabilizacije, toda da se ne uresničujejo nekatere bistvene predpostavke za izboljšanje materialne osnove samoupravljanja in krepitve ekonomskega položaja gospodarstva. V ] zvezi s tem je bilo sklenjeno, da se pripravi in predloži predsedstvu informacija o tem, kako organi in organizacije zveze, v republikah in pokrajinah, izvajajo sklepe in sprejeto gospodarsko jiolitiko. Na seji, katere so se udeležili predsednik in podpredsednik zveznega izvršnega sveta, predsednik sveta za gospodarska vprašanja predsedstva SFRJ ter podpredsednik zvezne gospodarske zbornice, se je izvršni biro seznanil z ukrepi, ki bodo v kratkem sprejeti zaradi korekcije nekaterih gospodarskih gibanj, ki niso v skladu z gospodarsko politike za letošnje leto. Sklenjeno je bilo nadalje, da je treba vzporedno s sprejetjem tekočih gospodarskih ukrepov pospešiti delo, da se doseže dogovor vseh odgovornih dejavnikov v zvezi, republikah in pokrajinah o nadaljnjih rešitvah v gospodarskem sistemu in razvojni politiki, ki naj zagotovijo stabilizacijo na trajni osnovi. IliiMiiiimmiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimimiiiiiiiiHiuiiiiii PO ZAKLJUČKU POLITIČNIH RAZGOVOROV CEAUSESCU V GENOVI Danes bo romunski predsednik obiskal Ivreo GENOVA, 23. — Po političnih pogovorih v Rimu je romunski predsednik Ceausescu obiskal danes Genovo. V spremstvu soproge in ministra Caiatija si je najprej o-gledal tovarno Italsider v Corni-giianu, nato pa tovarno Asgen, ki izdeluje elektronske stroje. Povsod je bil romunski gost deležen toplega sprejema s strani delavcev. Proti večeru se je Ceausescu vkrcal na ladjo «Andrea Doria«, ki je odplula proti Portofinu. Jutri popoldne bo romunski predsednik obiskal Ivreo, kjer si bo ogledal nekatere tovarne elektronskih računalnikov. V prihodnjih dneh bo Ceausescu obsikal še nekatera druga italijanska mesta in San Marino, nato pa bo odšel v Vatikan na sprejem pri papežu Pavlu VI. Demonstracije obrtnikov v Rimu RIM, 23. — Na tisoče obrtnikov, ki so prišh iz vseh italijanskih pokrajin. je danes demonstriralo v Rimu. Obrtniki zahtevajo novo politiko do malih podjetij, davčno razbremenitev in ugodna posojila za okrepitev svoje dejavnosti. Poleg tega zahtevajo bolj primerne pokojnine in zdravstveno oskrbo. Solidarnost z obrtniki so izrazili CGIL, Vsedržavna zadružna zveza, Kmečka zveza in številne druge gospodarske in zadružne organizacije. Pogovor Fanfani-Colombo RIM, 23. — Predsednik senata Fanfani je imel danes daljši pogovor z ministrom Colombom, potem ko je v preteklih dneh sprejel Ru-morja, Piccolija in Mora. Kot se je zvedelo, so vsi ti pogovori v zvezi s prihodnjim demokristjanskim kongresom. Fanfani skuša sestaviti za prihodnji kongres tako imenovano «združeno večino«. Britanski minister na obisku v SFRJ BEOGRAD, 23. — Na vabilo zveznega tajnika za kmetijstvo inženirja Kuštraka je sinoči prispel v Beograd državni minister za kmetijstvo Velike Britanije Antony Sto-dart. Med svojim tridnevnim obiskom se bo Stodart v zveznem tajništvu za kmetijstvo in v zveznem tajništvu za zunanjo trgovino razgovarjal o možnosti razširitve sodelovanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo na področju kmetijstva in o izvozu jugoslovanskih kmetijskih pridelkov v Veliko Britanijo ter obiska! nekatere kmetijske organizacije in ustanove v Vojvodini. V Bonnu druga faza pogajanj med ZRN in ČSSR BONN, 23. — Na sedežu zunanjega ministrstva v Bonnu se je danes začela druga faza pogajanj za normalizacijo odnosov med Zahodno Nemčijo in Češkoslovaško. Prva faza je bila v Pragi od 7. do 11. maja. SINOČI V GORIŠKEM VERDIJU Slovo Nade Gabrijelčiče ve od goriškega občinstva GORICA, 23. - Nada Gabrijelčičem se je danes v Verdijevem gledališču poslovila od svoje goriške publike, od tiste publike, ki ji je večkrat v povojnih letih navdušeno ploskala v raznih njenih gledaliških interpretacijah. V svojem življenjskem jubileju se je Gabrijelčičeva danes zvečer vrnila v svoje rodno mesto. Redna gledališka publika je s pozornostjo sledila tragični atmosferi španske rodovine, ki se je odvijala na odru in na koncu z večkratnim pozivom pred zastor počastila Gabrijelčičevo in ostale i-gralke novogoriškega gledališča, ki so dovršeno igrale svojo vlogo v drami velikega španskega gledališ-kega pisca. Z dramo Garcije Lorce «Dom Bernarde Albe« bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice gostovalo jutri in v naslednjih dneh v Kulturnem domu v Trstu. M. W. TRŽAŠKI DNEVNIK V TOREK NAJBRŽ SESTANEK ODBORA ZA VOLILNO PREMIRJE JUTRI TRADICIONALNA TEKMA ZA PRVO MESTO NA GLASOVNICI Slovenska skupnost prične v nedeljo volilno kampanjo Zapletene politično-volilne posledice smrti prof. Dulcija Republikansko zasedanje o perečih vprašanjih dežele Obisk liberalnega podtajnika Jutri ob 8. uri bodo stranke pri-; žele kot dežele - mostu. Zasedanju bo predsedoval namestnik vsedržavnega tajnika posl. Emanuele Terrara. Vsedržavno vodstvo KD je dokončno odobrilo kandidatno listo, ki jo je sestavil pokrajinski odbor stranke za deželne volitve. KD bo imela v soboto pripravljalni sestanek aktivistov, na katerem bo govoril predsednik deželne uprave dr. Berzanti, v ponedeljek pa bo pričela z volilno kampanjo z zborovanjem v kinu Grattacielo, na katerem bo govoril predsednik stranke Zaceagnini. Sinoči je prispel v Trst liberalni podtajnik za industrijo in trgovino Gennaro Papa, ki se bo ob 18. uri sestal s člani izvršnega odbora trgovinske zbornice, ob 19.30 pa bo predaval v veliki dvorani trgovinske zbornice o «problemih trgovine v Italiji». čele predstavljati kandidatne liste in skoro ni dvoma, da bo komunističnim mladincem tudi tokrat uspelo zagotoviti prvo mesto na glasovnici. Rok za predložitev kandidatnih list zapade v ponedeljek ob 20. uri. V torek se bo najbrž sestal odbor za volilno premirje, ki ga skliče prefekt in ki ga bo tokrat sklical zelo pozno, ker hoče uradno vedeti, katere stranke se bodo predstavile na volitvah. Nepričakovana smrt socialdemokratskega predstavnika Dulcija je vzbudila, poleg izrazov obžalovanja ob izgubi znane politične osebnosti, tudi razumljiva ugibanja, kako se bo razvijala volilna kampanja PSDI. Prof. Dulci je načeloval kandidatni listi PSDI in je bila njegova ponovna izvolitev praktično zagotovljena. Sedaj pa je seveda položaj bistveno drugačen in bodo o njem razpravljali danes zvečer na seji pokrajinskega odbora stranke, katerega se bo udeležil tudi vsedržavni tajnik Orlandi. V petek pa bo že napovedano otvoritveno zborovanje PSDI, na katerem bo v uvodu govoril tajnik federacije De Gioia, nato pa namestnik vsedržavnega tajnika Pietro Longo. Slovenska skupnost je zbrala potrebne podpise za predložitev liste in uredila vse formalnosti, tako da predvidevajo da bodo že v petek lahko vložili listo, ki ji načeluje sedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka in da bodo v nedeljo pričeli z volilno kampanjo. V ponedeljek pa bodo v soglasju z gori-škimi predstavniki SDZ odobrili volilni program. Republikanci bodo tudi tokrat pričeli volilno kampanjo na originalen način: za petek in soboto so namreč sklicali zasedanje, ki bo posvečeno gospodarskim političnim vprašanjem dežele, na katerem postavljajo v ospredje funkcijo de- 1111111111111 lllllllllllalllillllllllllllllill IIIIHIIIIHIIIIIIII Važno obvestilo za osebje slovenskih šol Sindikat slovenske šole sklicuje za danes ob 17. uri odborovo sejo. Na dnevnem redu bo razprava o sindikalnih sestankih, ki bodo po možnosti že jutri po tretji učni uri na posameznih zavodih in šolah. Šolsko osebje se bo tako podrobno seznanilo z ugodnostmi, ki jih prinaša pravkar doseženi sporazum med šolskimi konfederacijami in vlado. Tajništvo sindikata bo sporočilo nadaljnje podrobnosti drevi po radiu, jutri v Primorskem dnevniku in telefonsko na posamezne zavode in šole. Vsaj po en zastopnik iz posameznih šol in zavodov naj se zglasi danes po 17. uri na sedežu sindikata, da dvigne en izvod besedila doseženeg; sporazuma. miiiiililiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiMiuiiuiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiii VČERAJ DOPOLDNE V TRSTU NA ZADNJI SEJI DRUGE MANDATNE DOBE Obračun plodnega delovanja deželnega sveta za zdravstvo Svet je med drugim pripravil osnutek deželnega načrta za zdravstvo Včeraj se je zadnjič v tekoči mandatni dobi sestal deželni svet za zdravstvo. Predsednik Devetag, ki je hkrati odbornik za zdravstvo, se je članom sveta zahvalil za sodelovanje v razdobju od 18. marca 1971, ko je bil svet ustanovljen na podlagi deželnega zakona štev. 11 iz leta 1970. do danes. Svet se je v tem času sestal na 12 sejah, medtem ko so se njegovi tehnični odbori, ki so med drugim pripravili deželni zdravstveni načrt, sestali 29-krat. Devetag je ob tej priliki omenil zakone, ki jih je dežela v zadnjih letih sprejela na področju zdravstva ter se pri tem zadržal zlasti ob zakonu, ki uvaja zdravstveno varnost na delovnem mestu, ki je pred kratkim stopil v veljavo. Glavno delo, ki ga je svet opravil, pa je deželni zdravstveni načrt, ki je nastajal v času, ko je v državi vladala negotovost zaradi zavlačevanj v zvezi z napovedano pre-osnovo zdravstva. Na seji so vzeli na znanje, da bo svet v okviru tretje mandatne dobe vzel v pretres najprej statut zdravstvenih konzorcijev, ki ga je deželni odbor pred časom razposlal v proučitev posameznim članom sveta. Statut predstavlja med drugim važen člen v verigi aktov, ki bodo dovedli do uresničitve tako imenovane «male reforme zdravstva* v Furlaniji - Julijski krajini, prvi primer načrtnega poseganja na področje zdravstva v Italiji in Evropi, kakor so priznali sami predstavniki Mednarodne organizacije za zdravstvo. Deželni svet za zdravstvo je na seji sprejel tudi predlog odbornika Devetaga, po katerem naj bi porazdelili vsoto 300 milijonov lir po zakonu štev. 43 iz leta 1972 za izredne posege v prid umsko prizadetim deželanom. Vsoto bodo po predhodni odobritvi deželnega odbora nakazali dvema zdravstvenima ustanovama iz Vidma. imiiiimiiiiiiiiiuiiiimimiiiHiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiniiiiiiiimfiimiimiimmiiimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiimii IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Zupan dr. Dragomir Legiša je včeraj umaknil ostavko Soglasno potrjena resolucija za prepoved fašističnih organizacij Ob začetku včerajšnje seje občinskega sveta v Nabrežini je župan dr. Dragomir Legiša izjavil: «Zaradi korektnosti do občinskih svetovalcev sporočam, da sem svoj odstop umaknil, tudi v sporazumu s strankami večine v občinskem svetu». Občinski svetovalci so to županovo izjavo vzeli na znanje in ni bilo o tem nobene diskusije. Občinska kriza, ki je nastala po napovedi županovega odstopa, je bila torej rešena na pol poti, preden bi namreč o tej razpravljal občinski svet. Vse kaže, da je medtem prišlo tudi do nekakšnega raz-čiščenja v demokristjanskih vrstah, ker je namreč svetovalec Parentin še naprej vodja demokristjanske svetovalske skupine. Kot je poudaril župan, je bila sklicana včerajšnja izredna seja občinskega sveta, da bi razpravljali o fašističnih atentatih in zločinih ter odobrili enotno resolucijo. Po dogovoru s predstavniki vseh svetovalskih skupin je občinski svet soglasno odobril resolucijo, v kateri pravi, da nedavni tragični dogodki v Milanu, ki se ponavljajo z izredno silovitostjo, povzročajo zaskrbljenost in ogorčenje prebivalstva. Občinski svet poudarja svojo predanost načelom demokracije in svobode, obsoja fašistično nasilje, poziva vse demokratične sile k budnosti in obrambi demokratičnih vrednot ter zahteva, da oblasti čimprej razkrinkajo in kaznujejo izvršitelje in mandante ter razpu- Nenadna smrt deželnega odbornika prof. Dulcija Sožalni izrazi predsednika Berzantija in prof. Ribezzija - Pogreb bo danes popoldne Dulci se je v teh letih tudi živo zavzemal za sprotno reševanje sindikalnih problemov. Kot odbornik za turizem pa si je v prvi mandatni dobi prav tako živo prizadeval za razvoj dejavnosti, povezanih s turizmom in gostinstvom. Na tem mestu naj se spomnimo še posebej njegovih prizadevanj, da bi se naša dežela tesneje povezala s sosednimi področji in zlasti s Slovenijo, kjer je ob številnih priložnostih uradno zastopal deželno vodstvo. Prof. G. Dulci se je rodil v Trstu 13. novembra 1914. Leta 1940 je doktoriral iz leposlovnih ved v Firencah, od oktobra 1944 pa je poučeval na znanstvenem liceju «G. Oberdan* v Trstu. Uveljavil se je tudi kot publicist, pred ustanovitvijo dežele pa je bil pokrajinski svetovalec, podžupan in odbornik za finance pri tržaški občini. Leta 1958 je bil imenovan za župana, vendar se je temu mestu odpovedal, ker je bil izvoljen tudi z «nezaželjenimi» glasovi. Od leta 1959 do leta 1964 je bil ponovno občinski svetovalec v Trstu. Bil je tudi predsednik Delavskih zadrug, predsednik nadzornega odbora pri ACEGAT in vidna osebnost v PSDI. Stranka ga je za prihodnje deželne volitve ponovno postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Njegove posmrtne ostanke bodo danes dopoldne prenesli iz stanovanja na sedež deželnega odbor-ništva za industrijo in trgovino v Ul. Trento, od koder se bo ob 14.30 razvil žalni sprevod na pokopališče. Pogrebne stroške je prevzela deželna uprava. Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj izrazil svoje osebno sožalje in sožalje vsega deželnega odbora svojcem preminulega odbornika ter poslal sožalno brzojavko osrednjemu vodstvu PSDI v Rimu. Tudi predsednik deželnega sveta Ribezzi je izrazil svoje sožalje družini in stranki. Pogreba se bosta udeležila tajnik PSDI Orlandi in minister za industrijo Ferri. Včeraj dopoldne je v Trstu ne-ladoma premimi deželni odbornik :a industrijo in trgovino prof. Giuseppe Dulci. Prof. Dulci se je pred leti vztraj-10 boril za to, da bi bila nastajajoči deželi Furlaniji - Julijski krajini priznana posebna avtonomija. Po ustanovitvi dežele pa si je ves :as prizadeval za njeno utrditev la vseh področjih. Pokojni je bil izvoljen v obeh mandatnih dobah la listi Italijanske socialdemokratske stranke, in sicer v tržaškem volilnem okrožju. Vseh devet let ieželnega obstoja je nosil odgovornost za razne upravne funkcije: v prvi mandatni dobi je bil podpredsednik deželnega odbora, od junija 1964 do februarja 1966 pa tudi odbornik za turizem; v drugi mandatni dobi, od leta 19t8 do danes, pa je načeloval deželnemu »dborništvu za industrijo in trgovino. Kot odbornik za industrijo si je močno prizadeval, da so marsikje v naši deželi nastale nove industrijske pobude, da so se uresničili številni načrti za razvoj trgovskih dejavnosti in da so se izboljšale prometne infrastrukture, med njimi tržaško pristanišče, tovorno postajališče pri Kokovem itd. Prof. stijo vse fašistične organizacije. Župan je v svojem nagovoru poudaril, da moramo vsi prispevati svoj delež, ne glede na politično pripadnost, da se prepreči porast fašizma in zatrejo korenine fašističnega nasilja in terorja, da ohranimo in okrepimo demokracijo. Naša dolžnost v tem pogledu je še večja, ker živimo v krajih, kjer je ljudstvo ogromno pretrpelo zaradi fašizma in dalo velik delež v boju proti nacifašizmu. Svetovalec Markovič (KPI) je poudaril, da morajo oblasti energično ukrepati proti krivcem in proti vsem tistim, ki stojijo za njimi, ker je vedno bolj očitno, da gre za povezavo mednarodnih temnih sil, ki ogrožajo notranji red in demokratično življenje v Italiji. Svetovalec Parentin (KD) je med drugim dejal, da so milanski tragični dogodki rešen opomin vsej italijanski družbi, ki se ne zaveda velike nevarnosti, preveč misli na sedanje udobje kot na p_rihodr.ost ter rada pozablja na nauk iz svoje zgodovine. Svetovalec Brezigar (Slov. lista) je pripomnil, da sedanji položaj v Italiji terja sestavo take vlade, ki bo zares izražala voljo večine naroda in Id bo znala krepko u-krepati, da zatre fašistično nasilje. Svetovalec Colja (PSI) je kot star antifašist in partizan poudaril, da naša borba še ni končana ir: jo je treba nadaljevati, da se ohranijo in uveljavljajo pridobitve antifašističnega in narodnoosvobodilnega boja. Dejal je tudi, da fašizem v Italiji nevarno dviga glavo, ker niso dovolj krepko nastopali in obsodili fašističnih kriminalcev, ker neofašiste podpira kapital, kot pred 50 leti. Svetovalec Zar.evra (PSDI) pa je med drugim opozoril na problem mladine, ki postaja lahek plen fašističnih skrajnežev in organizacij. Pred diskusijo je župan počastil spomin pok. deželnega odbornika Dulcija ter izrazil sožalje tudi občinskemu svetovalcu Macchioneju (KD) ob smrti njegovega očeta. Dr. D. Štoka proti okrnitvi kulturnih programov radia Trst A Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je s posebnim pismom zaprosil predsednika deželnega odbora Berzantija, naj bi nastopil pri pristojnih organih za to, da bi bil preklican sklep o okrnitvi programov na slovenski radijski postaji v Trstu. Štoka v pismu opozarja, da bo v času od 28. maja do 30. septembra ukinjena oddaja «Umetnost, književnost in prireditve* in da je bil proračun radijske postaje za letošnje leto zmanjšan za 10%. Glede na to, da je ena izmed glavnih nalog slovenske radijske postaje v Trstu, da obvešča slovensko občinstvo o kulturnih dejavnostih manjšine in v deželi nasploh, bi ukinitev rubrike «Umetnost, književnost in prireditve* pomenila hudo okrnitev kulturne vloge slovenske postaje. Skrčenje proračuna pa bi pomenilo močno ošibitev splošnega kulturnega poslanstva slovenske radijske postaje v Trstu. • Jutri oh 20. uri bo na sedežu v Ul. Scoglietto sestanek poslanca Škerka z meščani, škerk bo govoril o «Problemih Slovencev in komunističnih predlogih*. Nov telefonski imenik s spremenjenimi številkami Kot vsako leto bo tudi v teh dneh izšel novi telefonski imenik za 1973-74, ki ga bodo začeli razdeljevati v drugi polovici junija in ga bodo verjetno oddali vsem telefonskim abonentom najpozneje do konca meseca. Posebnih novosti v imeniku ne bo. Vključeni bodo vsi novi abo- nenti in novi naslovi tistih, ki so jih spremenili pred 9. aprilom letos. Tudi številke nekaterih abonentov, ki jih bodo menjali v prihodnjih dneh, bodo že vključene v novi izdaji imenika. Nekaj števlk bodo spremenili v Nabrežini, druge pa na področju Sv. Sobote. V nabrežinskem okolju bodo številkam, ki se sedaj pričenjajo z «20», dodali še eno ničlo. Tako bo na primer številka 20999 postala 200999. V tem smislu bodo spremenili približno tristo telefonskih številk. Na področju Sv. Sobote pa bodo spremenili številko približino 500 telefonskim abonentom, katerim so pred časom dodelili začasne številke. Dokončno številko bodo dodelili meseca julija. Vsi abonenti, katerim bodo spremenili telefonsko številko, bedo o-sebno obveščeni, trenutek, ko jim bodo številko spremenili, pa jim bodo javili po telefonu ali z oglasi v tisku. Volilni shodi KPI Danes bo imela KPI naslednje volilne shode: ob 10. uri v miljski tržnici Bruna Braida; ob 12. uri pred čistilnico olja Total Claudio Tonel; ob 17.30 v Drevoredu XX. septembra pri Standi Fausto Monfalcon; ob 17.30 v Ul. Baiamonti Bruna Braida: ob 20. uri v Ljudskem domu, Stara istrska cesta 66, Claudio Tonel. Komemoracija talcev na proseški postaji V nedeljo, 27. maja ob 9. uri bo na proseški postaji komemoracija talcev. Po nastopu domače godbe na pihala in pevskega zbora «V. Mirk* bosta govorila predsednik partizanskega združenja ANPI Calabria in člar: tajništva Kenda. Andrej Jemec v galeriji Forum Andrej Jemec je tokrat že četrtič v Trstu. Doslej je ta slovenski likovnik razstavljal že v Palači Costami, v galeriji Da Lanterna ter v balkonski dvorani našega Kulturnega doma, vendar je vselej sodeloval le z nekaj deli. Zato je šele njegova sedanja razstava v galeriji Forum v Koronejski ulici tolikšna, da tega likovnika temeljiteje spoznamo. O njegovi umetnosti nam bo več povedala strokovna kritika, mi bomo skušali slikarja le predstaviti. Čeprav spada Jemec v mlado generacijo slovenske likovnosti, je skoroda že poldrugo desetletje v ospredju, ker se je že 1960. uveljavil na bienalu mladih na Reki, nato je tako rekoč iz leta v leto segal po priznanjih in nagradah, med drugim je dobil tudi nagrado iz Prešernovega sklada ter mednarodno nagrado na bienalu grafike v Tokiu. Sicer pa je Jemec doslej razstavljal že veliko, zelo veliko doma in v tujini in to na razstavah in prireditvah vrhunskega značaja, kakor na primer na več ljubljanskih bienalih grafične umetnosti, na bienalu v Benetkah, v Tokiu, bil je celo na EXPO v Montrealu v Kanadi, kjer je pred leti tudi njegova umetnost zastopala jugoslovansko likovno ustvarjalnost. V Trst je tokrat Jemec prinesel trojna svoja dela: 4 velika olja, kakih 20 večjih in manjših serigrafij ter dve stenski preprogi. če bi hoteli govoriti o teh njegovih delih, bi morali spregovoriti o Jemčevih barvah, ki so eden njegovih glavnih izraznih sposobnosti. to pa bomo prepustili raje strokovni oceni, medtem ko bomo za kroniko omenili le to, da bo Jemčeva razstava odprta do 9. junija. III. PRAZNIK VINA V BORŠTU dne 2., 3. in 4. junija 1973 iiiiiiHiiMiuiMiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimmiuiiimiiriiuiiiiiniiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiii MED TRSTOM IN PULJEM TESNEJŠE SODELOVANJE NA PODROČJU TURIZMA Tržaško odposlanstvo je vodil občinski odbornik Abate Včeraj je iz Trsta odpotovalo v Pulj odposlanstvo tukajšnjih operaterjev s turističnega področja, da bi v istrskem mestu navezalo trdnejše stike s tamkajšnjimi turističnimi in poslovnimi krogi. V tržaškem odposlanstvu so občinski odbornik Abate, turistična operaterja Geppi in Bravin, svetovalec Pokrajinske turistične ustanove Marovelli in nekateri drugi predstavniki turističnih krogov. V Pulju so predvideni razgovori s predsednikom turistične zveze Matikiom, predsednikom turističnega društva Maca-nom, tajnikom Marassom in predsednikom občinskega odbora za turizem in trgovino Porobičem. Trst in Pulj naj bi v prihodnje uskladila svoje turistične in kulturne programe, tako da bi bilo zlasti tujim turistom omogočeno, da bi se med svojim bivanjem na področju severnega Jadrana lahko udeležili čim večjega števila turističnih in kulturnih prireditev. Na dnevnem redu je tudi posvetovanje o izboljšanju medsebojnih turističnih zvez in sploh o tesnejšem sodelovanju med našim mestom in Puljem. Obisk tržaškega odposlanstva predstavlja povraten stik za zasedanje na občinski ravni, ki je bilo pred tedni v Trstu in ki se ga je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Pulj Lažarič. • Zaradi pogreba deželnega podpredsednika prof. Giuseppa Dulcija, ki bo od sedeža deželnega odbor-rištva v Ul. Trento do cerkve sv. Antona novega, je občina odredila posebne prometne ukrepe. Od 10. ure do 16. ure danes bo prepovedano parkiranje in promet vseh vozil v naslednjih ulicah: v Ul. Trento med Ul. Machiavelli in Ul. Rossini, v Ul. Rossini med Ul. Trento in Trgom sv. Antona novega ter na samem Trgu sv. Antona novega na DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI parkirišču ACI. Vsa vozila, ki bodo parkirana v omenjenih ulicah, bodo odstranili mestni redarji. • V petek, 25. maja bo ob 20. uri govoril v krožku «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 Pietro Grifone o «Kapitalizmu in fašizmu*. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 24. maja CVETKA Sonce vzide ob 4.25 in zatone ob 19.39 — Dolžina dneva 15.14 — Luna vzide ob 0.06 in zatone ob 10.45. Jutri, PETEK, 25. maja NASKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 15,2, ob 19. uri 21,2 stopinje. Zračni tlak 1018,3 stanoviten, veter 6 km na uro zahodnik, seve-rozahodnik, nebo 3/10 pooblačilo, morje mimo, temperatura morja 17,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. maja se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 23-letni Sergio Palom-bieri, 79-letni Mario Cimetti. 39-let-ni Marcello Chiselli, 52-letni Loren-zo Campana, 67Jetni Francesco Skerk, 71-letni Giovanm Buchacher, 83-letni Urbano Crismani, 68-letna Pia Grioni, 74-letni Vincenzo Macri, 63-letna Giu-seppina Iercog vd. Carli ni, 73-letni Enrico Heidebrunn, 73-letna Eleonora Posar vd. Fabian, 42-letna Lidia Cra-mer por. de Szombathely, 83-letr:a Maria Giustina Turco, 46-letna Licia Fonda vd. Stanfelj, 81-letna Lucia Zorn vd. Mayer, 84-letni Ezio Brili. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-lon, AUa Minerva, Trg. V, Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE vabi svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 24. t.m. v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju, z običajnim dnevnim redom. SLEDI ZAKUSKA Prosvetno društvo «1. GRBEC* Skedenj vabi na predavanje prof. SAMA PAHORJA: JEZIKOVNE PRAVICE TRŽAŠKIH SLOVENCEV ki bo jutri, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica št. 72 priredi v soboto 26. t. m. 1. OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o pretekli dejavnosti 2. Sprejem statuta 3. Volitve novega odbora 4. Razno Začetek ob 19.30 Vabljeni! Ob koncu družabnost PD «PRIMOREC» — TREBČE ŠOLA GLASBENE MATICE priredita v soboto, 26. maja ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah NASTOP gojencev glasbene šole. Solisti: klavir, violina, klarinet, trobenta, kitara, harmonika. Vljudno vabljeni! Vstop prost! Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo, 27. maja izlet na Nanos ob priliki 80-ietnice Planinske zveze Slovenije. Slavje priredi Planinsko društvo Vipava za primorski meddruštveni odbor. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Vipavi na trgu ob 7.30 zjutraj. SPDT organizira, dne 2. in 3. junija 1973 izlet na Stol. Avtobus bo odpeljal iz Trsta (kraj in ura bosta naknadno javljena) na Ljubelj. Iz Ljubelja vzpon čez Zelenico na Stol (2236 m). Prenočišče v Prešernovi koči. Drugi dan sestop po grebenu na Dom Pristava. Za neplanince pa ogled Vintgarja in prenočišče v Radovljici. Drugi dan se bodo nepla-ninci popeljali v Bohinj na ogled slapa Savice in po želji z žičnico na Vogel. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9. Prosveta SPDT priredi danes, 24. maja 1973 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani 8. planinski večer, na katerem bo član Angel Carli predvajal film izletov planinskega društva. PD «Ivan Grbec* v Skednju vabi na predavanje prof. Sama Pahorja «Jezikovne pravice tržaških Slovencev*, ki bo jutri, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Ob 50-letnici M.d. «Prosveta» — Opčine priredi SPD «Tabor» — Opčine v soboto, 26. t.m. ob 20.30 in v nedeljo, 27. t.m. ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK BALETNEGA TEČAJA. Nastopa 60 gojenk. Vodja tečaja je učiteljica Anica Cah. Vljudno vabljeni. Mladinski dom v Boljuncu priredi jutri, v petek, ob 20.30 kulturni večer. Nastopil bo mešani pevski zbor domačega prosvetnega društva «F. Prešeren*, Mario Magajna pa bo prikazal barvne diapozitive o potovanju po Keniji. Razstave V občinski galeriji na Trgu Unita razstavlja tržaška slikarka Anna Maria Vittes. V galeriji Tergeste v Ul. Battisti 23 razstavlja slikar L. M. Palazzi. V galeriji Rossoni razstavlja do 30. t.m. slikar Carlo Mazzoleni. V razstavnih prostorih v foyerju balkona v Kulturnem domu v Trstu je odprta razstava risb, ki so jih izdelali otroci na tržaških in goriških osnovnih šolah v okviru rubrik «Po-slušajmo ir: rišimo* ter «Rišimo skupaj*. Rubriki sta sestavni del radijskih oddaj «Radio za šole*. Razstava bo odprta do konca meseca. V galeriji «Forum» v Ul. Coroneo 1 je odprl razstavo svojih del slovenski slikar Andrej Jemec. V galeriji Kraške hiše razstavlja svoja dela s kraško tematiko Jože Cesar. Razstava bo odprta do 27. maja. V Tržaški knjigami razstavlja do konca maja novejša olja — akte, pejsaže in tihožitja — Robert Koz-man Vljudno vabljeni. V Baragovem domu v Ricmanjih razstavljata domačin Deziderij Švara in mladi tržaški umetnik Robert Kozman. Razstava bo odprta do 26. maja. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je odprla razstavo svojih del slikarka Otty Stock. Mali oglasi Pri Devinu se je izgubil škotski pastir (collie) rdečkastorumene barve, po imenu Wisky. Prosimo telefonirati na št. 211450 ali 211016. Visoka nagrada. Gledališča KULTURNI DOM Jutri, 25. t.m. ob 21. uri F. G. Lorca «Dom Bernarde Albe* za a-bonma red A—premierski. Ponovitve: v soboto, 26. t.m. ob 20.30 — abonma red B—I. sobota po premieri; v nedeljo, 27. t.m. ob 16. uri — a-bonma red C—prva nedelja po premieri in red F — okoliški: v torek, 29. t.m. ob 16. uri — abonma red G, H in J; v sredo, 30. t.m. ob 20.30 — abonma red D—mladinski v sredo in red E—mladinski v četrtek. V četrtek, 31. t.m. ob 16. uri I. Pregelj - M. Mejak ((Tolminci*. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav: ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265). SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 24. t.m. ob 19.30 v Sevnici; v petek, 25. t.m. ob 16.30 in 20. uri v Kamniku: v soboto, 26. t.m. ob 20. uri v Črnomlju: v ponedeljek, 28. t.m. ob 20. uri v Novem mestu in v torek, 29. t.m. ob 20. uri v Kočevju s predstavo Vojmila Ra-badana « Kadar se ženski jezik ne suče*. VERDI V ospredju zanimanja prihodnjega koncerta gledališča Verdi, ki ga bo dirigiral Aldo Ceccato, sta pravzaprav dve deli: jutri bo koncert v a molu za klavir Edvarda Griega, v katerem bo nastopila pianistka Mau-reen Jones, v soboto pa Mendelssohnov koncert v e molu za violino in orkester z udeležbo violinistke Johane Martzy. Program bosta dopolnjevali Berliozova uvertura «Benvenuto Cellini* in Druga simfonija Rahmaninova, ki jo bodo prvič izvajali v Trstu. Pri gledališki blagajni nadaljujejo prodajo še razpoložljivih vstopnic za sobotni koncert. Kino Underground 21.15 «Loving gioco cru-dele*. George Segal, Eva Marie Saint, Sterling Hayden. Barvni film. V italijanščini. Nazionale 16.00 «La bomba di Kansas city». Igra Raquel Welch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «1 pirati dell’aria». Igra Charlton Heston. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Crescete e molti-plicatevi*. Francesca Romana Co-luzzi, Uhgh Criffith in R. Pelle-grin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «La violenza e il mio for-te». Igrata Burt Reynolds in Dyan Cannon. Barvni film. Eden 16.00 «11 fascino disereto della borghesia*. Režiser Louis Bunuel. Barvni, film. Ritz 16.30 «Ordine del SS: eliminate Bormann*. Gerard Herter, Jack Stuard in Michelle Pignatelli. Barvni fiim. Aurora 16.30 «1 cospiratori*. barvni film, Sean Connery. Capitol 16.00 (dnterludio*. Oscar Wer-ner in Barbara Ferris. Barvni film. Cristallo 16.30 «11 serper.te*, barvni film, Jul Brynner, Henry Fonda, Dirk Bogarde. Filodrammatico 16.30 «Fratello homo, sorella bona*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Africa ama*. Dokumentarni film o Afriki. Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «11 Padrino*. Marlon Brando, Richard Castella-no, Robert Duvall. Barvni film. Abbazia 16.00 «11 vichingo venuto dal Sud*. Lando Buzzanca in Pamela Tiffin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.00 «Per qualche dollaro in piu*. Clint Eatsvvood, G. M. Vo-lonte in Lee van Cliff. Barvni film. Ideale 15.30 «Agente 333, massacro al sole*. George Ardisson in Evi Ma-randi. Barvni film. Impero 16.30 «Lo chiamavano anco-ra Silvestro*. Barvni film. Šolske vesti Tajništvo trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* — Trst, Vrdelska cesta 13/2, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968-69, 1969-70, 1970-71 in 1971-72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da jih čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure. Prispevki Za doprsni kip pesniku Simonu orčiču v Braniku darujejo že Furlan (Nafta) 100.000 in. Furlan (Natta; „.„5 ne Kodrič-šiškovič 50.000 Ur' hin Možina 200.000 dir:. Ljudmila Zec 5.000 Ur, Mario in DrfS'ca Ur 5.000 lir, Aleks Gustinčič 5.000 DEŽELNI ODBOR FUR^ NIJE - JULIJSKE KRAJIH globoko užaloščen spor°* prezgodnjo smrt deželne^ odbornika za industrijo 1 trgovino prof. Giuseppa Dulcija ki je preminil 23. maja 1 v Trstu, in se ganjen pri 111 žuje žalovanju družine. dr. Alfredo Berzanti^ odv. Antonio ComeUi Francesco de CarU odv. Cesare Devetag comm. Bruno Giust dr. Luigi Masutto Giacomo Romano Nereo Stopper dr. Antonio Tripani rag. Salvatore Varisco prof. Giovanm Vicario DEŽELNI SVET NIJE - JULIJSKE KRAJ v, srnri’ globoko žaluje od deželnega odbornika z3 dustrijo in trgovino prof. Giuseppa Dulcija ki je preminil 23. fliaj3 v Trstu. PREDSEDNIK £ AVTONOMNE USTANf TRŽAŠKEGA PRISTAN _ cvek Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno nas je zapustil naš dragi mož, tata, nono in brat vesb da FRANC ŠKERK 17. Pogreb dragega pokojnika bo danes, v četrtek, °k iz hiše žalosti, Salež štev. 57, na domače pokopališče. Žalujoča žena Milka, |Fer£/ ,.j (er Lučana in Marta, zetje, v drugo sorodstvo. Salež, 24. maja 1973 mučni ^ Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi m iezni zapustil naš dragi oče, tast. ded, brat in stric IVAN KRIŽMANČIČ Pogreb bo danes, 24. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice bolnišnice v bazoviško cerkev. inieU)10’ Žalujoči hči Marija z mož«n vnukinje Katja, Vera, San ^go Meri, brat, sestre, nečaki sorodstvo. 'a 1973 Bazovica, Trst, Eperiess (Madžarska), Milan, 24. maj TRŽAŠKA OBČINA nridU1' se globoko ganjena P žuje žalovanju ob srnr ščana prof. dr. m Giuseppa DulciJ3 rihornik3 bivšega podžupana, 0 ^e. in tržaškega občinskeg3 tovalca. svet3' :Wa v imenu upravnega glavnega direktorja 1 ža-se pridružuje sPloS gUbi ae’ lovanju ob nenadni pozabnega prof. Giuseppa Did jj deželnega odbornika ^oCene' strijo in trgovino, dr ga zagovornika v vs oprav' cijah, ki jih je zgled3 ^ ,n Ijal, tržaškega P"®^laniji'Ju' njegove vloge v *UT dran«' lijski krajini in na^^^^^ GORIŠKI DNEVNIK 24. maja 1973 PISMA UREDNIŠTVU Se nekaj o slovenskih otroških Mcih in slovenskih vrtnaricah ta ^ začetku letošnjega šolskega le-vm je’ resnici na ljubo, dosti go-ven„, ’ razpravljalo in pisalo o slo-^ein n otr°ških vrtcih na Trža-H^.' . az*°S°v za to veliko zani-^ Je bilo kar precej. taji Prvem mestu naj omenimo poka,, .vpisanih otrok v naše vrtce, šijjg^ za nas kot narodnostna manj-seijj nadvse pomembno in razve-Ver>ci°’ - S{*j dokazuje, da smo Slo-W ae vedno narodno zavedni. fetoLPa. Pripomnim še to, da se i dot^^i0 v teku leta še povečalo tet» .k°ro novih otrok, Id so med-takoi a°P°lnili tri leta starosta in v3ti aaslednje dni pričeli obisko j!otroške vrtce. °dboiSK Se ie tudi Pisalo 0 občinskih čim ki bi bili v vsaki ob-sv0L + .itna ustanova ONAIRG So otroške vrtce. V te odbore ttikj Jovani, ali izvoljeni predstav-ia j. “C1nske uprave, učnega oseb-ko Sn Predstavniki staršev. Medtem w v okoliških občinah ti odbori ielaj i Oljeni in bolj ali manj tudi občjj^0’ ni isto tako za tržaško izvoli]" ^br!? osebje je tu sicer že So „° Svoji dve predstavnici; kar lW;Prav|ili tudi starši. Naj pri-Pora? ^ to, da je ena učitelji-v teku leta ostavko, torej ielofe Je odbor sploh pričel svoje šlo, v.rtje- Da bi do tega lahko prička pakujemo še vedno, da trža-imenuje svoje tri pred- k 9 tem imenovanju je bilo ralo j ej govoric in večkrat bi mošeje o)®,.oiti vpisano na dnevni red 10 ni DP^?lskega. sveta, toda konkret->*vlJWo ^ tega še ničesar na-toej nega in zgleda, da bo prišel V dah60 niškega leta ... Upa-tb jn-fJ10 v bodoče boljše; in upa-Jl^tevi m’ tte bo občinski svet *HC, -j,aJ- glavni cilj ustanove ONA * obm° • ■*? skrbeti za otroške vrtce kovd-^Mh deželah torej v jezi- Pisanih področjih. Zato je ^ bi Opravičeno, če pričakujemo, tkov iS.al ^en od treh predstavil« otoške občine bil Slovenec. se, je J^no, in tudi poglavje za-Ve,1skihiSOvanje 'n obiskovanje slo-H , vrtcev tistih otrok, ki ne ®jjl, °Venščine. Marsikdo bi mi-) , torcev belega in 7 črnega Dr«’ °d 2n petek, 1. junija, ob 18. tvn^hi, v d°, 24- ure bo ples na ^od°to dopoldne bo o-n°vih balinarskih i-,„^ki jv,, ,mr v balinanju za «1. 16.30 bo zaključ-ev in otvoritev šol-% “ ob, JP° koncert god- 20' do 24‘ ure ples It. a tod ni' V,nedeljo dopoldne bo fri^ški tvo od^°jkarski turnir za S6 za & ob M. uri ex tem-odčin ‘ otr°ke iz zgo- 'kov ž,aagov^ 17' Uri P°delitev na' O^ja ey alcem turnirjev in tek-V S°dbe tarnp°re, ob 17.30 kon-°d 5« °kteta Prlos<;ka in Dalmatinca do 24’ °b 20’ ^ tombola, h„ ■' Ure Pies na prostem, drus 'f01 ansambel «Kras». S ki ne,:1? toed pokrajinskimi “LS01?” “j”'« aJine ai;, (;elea, da predsednik kdo drugi namesto nje- Štipendije za izpopolnitev v slovenskem jeziku in literaturi Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije razpisuje r.a podlagi jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov, sklenjenih v mešanem jugoslovansko - italijanskem odboru, predvidenem v 8. členu specialnega statuta, priloženega k londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954 natečaj za podelitev sestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1973/74. Vsaka od navedenih štipendij znaša 9.000 din za celotno akademsko leto in se izplačuje v mesečnem znesku 1.000 dir.- od oktobra 1973 do junija 1974. štipendije so namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplome srednje šole ali višjo diplomo. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno se enoletno bivanje v Ljubljana. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih iz-pitih. Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki zlasti o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 10. junija 1973. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem. Vrbovca razstavila konservirano meso, podjetja «Prodex» iz Novega Sada, «Agroimpexs> iz Zagreba in «Voče», prav tako iz Zagreba, kmetijske pridelke in ustrezne konserve, podjetje «Medex» iz Ljubljane med, »Marijan Badel» iz Zagreba in «Istravino - Ex-port» z Reke vino in slivovko, »Jadran* iz Sežane gnjat in vino, «Za-grebačka mljekara* iz Zagreba mlečne izdelke, »Mljekara Vir.dija* iz Varaždina izbrane vrste sira, itd. Podjetje «Vajda» iz Zagreba bo razstavilo krzna in usnjene izdelke. «Tex-til», prav tako iz Zagreba, konfekcije in pletenine, ljubljansko podjetje «Emona» izdelke iz usnja, galanterijo in prehrambene artikle, »Intercom-merce* iz Umaga tekstil, usnjarske ir.' vrvarske izdelke, «Dom Export» iz Ljubljane izdelke iz pletenega vrbja, «Rukotvorine» iz Zagreba izdelke domače obrti in tekstil, »Kemikalija* iz Zagreba kemične proizvode itd. V Palači narodov bo nameščena tudi razstava turističnega materiala, ki jo bo pripravila Turistična zveza Jugoslavije, medtem ko bodo podjetja «Gruda» iz Ljubljane, «Adriacommer-ce» iz Kopra, «Modna hiša* iz Ljubljane, «Agraria» iz Kopra, «Tradim-pex» iz Zagreba, «Kotex» iz Splita in «Centrocoop» iz Zagreba sporočila naknadno, kaj bodo letos predstavila tržaškemu in širšemu občinstvu. V lesnem paviljonu bodo to pot nastopila tri jugoslovanska podjetja, in sicer »Slovenijales* iz Ljubljane, «Exportdrvo» iz Zagreba in «Jugo-drvo* iz Beograda in sicer v vseh treh primerih bodo podjetja razstavila pohištvo. V gastronomskem parku pa bo letos nastopilo podjetje «Kras» iz Sežane, ki bo na voljo občinstvu in obiskovalcem z domačimi specialitetami in zlasti z izbranimi sortami vina in drugih pijač. Kakor vsako leto, bo drugi dan po odprtju velesejma namenjen Jugoslaviji. Na sporedu so srečanja med gospodarstveniki, uradni obisk jugoslovanske razstave in skupen ogled paviljonov. «Dan Jugoslavije* bo v ponedeljek 18. junija. Nazadnje naj omenimo, da je vodstvo velesejma letos pripravilo tudi zanimiv propagandni prospekt v srbohrvaščini (in v nekaterih drugih evropskih jezikih), v katerem je med drugim objavljen oris razvoja, ki ga je tržaški velesejem doživel od prve povojne prireditve leta 1920. «Vsi trije blagovni sejmi ESPO-MEGO, od prvega v letu 1971 do tretjega v letošnjem letu, nas u-trjujejo v prepričanju, da se je sejem uveljavil*, je dejal predsednik trgovinske zbornice iz Gorice De-lio Lupieri na torkovem srečanju s časnikarji, kateremu so prisostvovali tudi vsi člani odbora trgovinske zbornice in nekatere tehnične službe, med katerim je podal celovit zaključni pogled na letošnjo izdajo te goriške gospodarske manifestacije. «To naše prepričanje potrjujejo nekateri nesporni dosežki kot so naraščajoče zanimanje gospodarskih operaterjev iz naših krajev in inozemstva; večanje števila obiskovalcev in zastopstev sosednjih držav; zanimanje deželnih in krajevnih o-blasti in zlasti njihova obveza, da sejmu zagotovijo primernejše razstavne prostore. Zelo pomembno je tudi sodelovanje, ki smo ga razvili z gospodarskimi ustanovami sosednjih republik in s tem v zvezi uspeli pripraviti vrsto sestankov in okroglih miz o najrazličnejših vprašanjih*, je dejal predsednik zbornice Lupieri. V p»dkrepitev svojih izvajanj je navedel nekaj značilnih številk, kot so, na primer, število razstavljavcev (295, odnosno 5 več kot lani), od katerih jih je bilo 11 iz inozemstva: 11 avstrijskih, 5 jugoslovanskih, 3 madžarski in eden češkoslovaški. Razstavišče se je razprostiralo na 3.650 kv. metrih pokrite ter okoli 8.000 metrih odkrite površine. Ogledalo si ga je 40.000 oseb, če pa k tem prištejemo še šole, dielovne kolektive in povabljence, potem jih je bilo vsaj 60 tisoč. Pomemben delež pri obisku imajo jugoslovanski turisti, ki so izkoristili svoj praznični dan za množičen ogled. Posebno veljavo je dal sejmu obisk uradnih gospodarskih delegacij iz Avstrije, Jugoslavije in češkoslovaške, obisk predsednika in podpredsednika trgovinske zbornice Koroške, podpredsednika trgovinske zbornice Češkoslovaške, podpredsednika gospodarske zbornice Slovenije ter prihod številnih gospodarskih operaterjev na zborovanje, poosvečeno inozemski trgovini. Predsednik Lupieri je nato analiziral možnosti industrijskega sektorja, da določeno blago izvaža v naše zaledje. Vinskim proizvajalcem se odpira avstrijski in nemški trg, kjer narašča zanimanje za naše dobro blago. S posebnim poudarkom je govoril o nekaterih gospodarskih sektorjih in v zvezi z obrtništvom dejal, da so premalo znani deželni ukrepi za njegovo px>-speševanje. Kar zadeva prodajo kvalitetnih vin so strokovnjaki poudarili, da jih bo mogoče v Italiji in v EGS prodajati edinole pod pogojem, da bodo imela oznako nadzorovanih originalnih vin, da bodo proizvajalci predpise točno izpolnjevali. Na dhevu inozemske trgovine so sodelovali gospodarski operaterji Avstrije, Jugoslavije in Nemčije. Generalni ravnatelj ICE dr. Teta je obsežno govoril o možnostih gospodarske menjave z državami srednje in vzhodne Evrope, nakar so zastopniki posameznih držav osvetlili poročilo s svojimi pogledi. Popolnejšo sliko so si prisotni ustvarili še z osebnimi stiki med obiski industrijskih obratov in vinorodnih krajev. Pomembno težo je v svojih izvajanjih predsednik posvetil naporom ustanove za izgradnjo novega sedeža v Ul. della Barca. Uresničitev načrta omogoča zagotovilo dežele, da bo prispevala sredstva. V tem smislu sta govorila deželni odbornik Dulci in predsednik deželnega odbora Berzanti, medtem ko je goriška občinska uprava zagotovila zemljišče. Pomembna je nadalje odločitev ministrstva za industrijo in trgovino, da vključuje sejem v koledar vsedržavnih tovrstnih prireditev in hkrati v seznam mednarodnih specializiranih sejmov. »Veliko naših upwv in najboljših želja posvečamo izgradnji novega sejmišča tudi zato — je svoje besede sklenil predsednik Lupieri — ker nam bo omogočil ugoditi prošnjam vseh razstavljavcev za dodelitev stojnic in ker bomo s tem objektom zadostili številnim odkritim potrebam px) kulturnem, folklornem, športnem in rekreacijskem delovanju*. Ob tej priložnosti je predsednik podelil zlato medaljo dr. Mastro-pasqui, uglednemu funkcionarju carine v Gorici, ki odhaja na novo službeno dolžnost v Trst. Razdeljevanje bonov za kavo in sladkor proste cone Trgovinska zbornica bo te dni začela z razdeljevanjem bonov za nakup sladkorja m kave po znižani ceni. Za gorsko in sovodenjsko občino bodo dali na osebo 4 kg sladkorja, medtem ko bodo v ostalih občinah pokrajine dobili samo po 3 kg. Vedno v Gorici tn Sovodaniah bodo dobili po 800 gr kave na osebo; v drugih občinah pa po 600 gr za vsakega. IZREDNO ZANIMANJE ZA SORTNA VINA PREDSTA VITEV PRIMORSKIH VIN V HOTELU SABOTIN V SOLKANU Strokovnjaki bodo razpravljali o novem vinskem zakonu in o stvareh, ki so s tem v zvezi V hotelu Sabotin v Solkanu bo jutri, v pretek, 25. maja, ob 10. uri, pjosvet vinogradnikov in vinarjev Primorske. Istočasno bodo predstavili primorska vina letnika 1972. Posvet prirejata Kmetijski zavod v Novi Gorici in odbor za vinogradništvo. Na dnevnem redu imajo govor dipl. inž: Antona Prešerna, poročilo o stanju in perspektivah vinogradništva na Primorskem, Id ga bo imel dipl. inž. Hilarij Kosta, poročilo o »kvaliteti vina - enemu izmed osnovnih ciljev novega zakona o vinu* dipl. inž. Jane Pintar. Dipl. inž. Dušan Terčelj pa bo poročal o »poreklu vin*. Sledila bo razprava, nato bodo po opoldanskem odmoru predstavili primorska vina letnika 1972. Na Peči tri dni ljudski praznik ANPI Jutri, v potek 25- maja, se prične na Peči tridnevni ljudski praznik, ki ga prireja sekcija bivših partizanov s Peči in iz Rupe. Jutri zvečer imajo na sporedu ob 20. uri ples, v soboto zvečer bo, prav tako ob 20. uri, poleg plesa še tekmovanje v briškoli. Izbrali so bogate nagrade, ki bodo zmagovalcem prav dobrodošle. na sporedu kulturni program. Ob 17. uri bodo nastopili trije moški zbori in sicer domači pjevski zbor Rupa -Peč, pevski zbor «Kras* z Dola -Poljan in zbor «Srečko Kosovel* iz Ronk. Miloš Tabaj bo vmes recitiral nekaj pesrri. Tudi v nedeljo zvečer bo nato ples. Za dobro razpoloženje bo vse tri večere skrbel orkester «1 Nobili* iz Gorice, v bifeju na prostem bo moč dobiti dobro pijačo in še boljše jedače. Ustanovljena gradbena zadruga V Gorici so ustanovili zadrugo za socialne gradnje, ki ima v pravilniku načrt gradnje ljudskih hiš tako kot predvideva zakon štev. 865. Zadružniki so se včlanili v vsedržavno zvezo zadrug in v svojo organizacijo sprejemajo še vedno čla. ne. Sedež je na Korzu Verdi 106, ta je na razpoolago interesentom vsak petek od 18. do 20. ure. V nedeljo p>opoldne p» bodo imeli imiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii, 111111111, iniuiiMiiiiHiiHiu,, n, inuiiiii um, iiHimHiiuiumiiaiuiunimmmHi V NAŠI DEŽELI JE SK0R0 30.000 TRGOVSKIH OBRATOV Zelo razdrobljena trgovinska mreža včasih škoduje uspešni konkurenčnosti Na Goriškem ena trgovina na vsakih 44 prebivalcev - Pri nas je gostota veleblagovnic trikrat višja kot drugod v državi - Tudi število javnih lokalov je precejšnje Na Goriškem smo v letu 1971 imeli eno trgovino na drobno na vsakih 44 prebivalcev. Tu so vštete vse trgovine (razen javnih lokalov). Če iz skupnega števila 3.274 trgovin izvzamemo 1.473 trgovin z jestvinami ugotovimo, da smo imeli na vsakih 97 prebivalcev eno trgovino jestvin. To je zelo veliko, posebno če pomislimo, da kupuje precej ljudi prehrano v sosednih jugoslovanskih trgovinah. Trgovinska struktura v Gorici je ostala izpred vojnih časov nedotaknjena, takratnim trgovinam so se pridružile še nove v zadnjih letih, čisto na novo pa so prišle veleblagovnice, ki jih je bilo, vedno v letu 1971, kar trinajst na Goriškem. Kaj nam piovedo te številke. Da je trgovina zelo razdrobljena, veliko število malih trgovcev s težavo zaključi mesečne račune. To posebno, odkar jim zaslužek odjedajo veleblagovnice. Trgovina je v Gorici nastala tako za potrebe mestnega, še bolj pa okoliškega prebivalstva slovenskih krajev, ki so danes na jugoslovanskem ozemlju. V zadnjih letih so sicer ti jugoslovanski odjemalci spet prišli v Gorico, vendarle, in to iz čisto razumljivih razlogov, ne v tolikšni meri kot pred vojno. Prav zaradi te razdrobljenosti včasih čujemo glasove, da so cene v goriških trgovinah včasih višje od tistih v sorodnih trgovinah v Vidmu ip drugod v Furlaniji. Veliki režijski stroški in majhen promet včasih narekujejo uvajanje višjih cen kot drugod. Treba pa je tudi vedeti, da so gospodarske razmere prebivalstva na Goriškem boljše od tistega v sosedni Furla- niji. Narodni dohodek na Goriškem .................................................... ZA DEŽELNE VOLITVE 17. IN 18. JUNIJA Jutri na sodišču v Gorici predložitev kandidatnih list Boj za prvo mesto na glasovnici . Stranke pripravljajo razpored zborovanj V okviru za deželne volitve so politična tajništva strank v glavnem opravila vse delo, ki je potrebno za predložitev list. Zbrale so imena kandidatov, katerih število niha med štirimi in največ sedmimi. Na sedežih strank ali pri notarjih so nabirala podpise predlagateljev list. Rok za predložitev kandidatnih list se prične jutri, v petek, 25. maja. Pred glavnimi vrati goriške-ga sodišča že dva dni stojijo v vrsti pripadniki KPI, ki si hočejo zagotovili na glasovnici prvo mesto. O podobni akciji, ki kaže na mobilizacijo članov in simpatizerjev, govorijo tudi v drugih krajih, kjer bodo predložili listo. Tako se tudi LINES moška in ženska oblačila UL. CARDUCCI, 4 - TEL. 31-188 - TRST zanjo, .zanj. za vse pri LINEA|_ letos — kakor se je v ostalem dogajalo za prejšnja leta — razvnel boj. za prvo mesto na glasovnici ter se bo nadaljeval med strankami tudi za osvojitev zadnjega. Tajništva strank se ukvarjajo tudi z izdelavo koledarja zborovanj in z zbiranjem pristanka govornikov. Vse se zdi, da bo volilno kampanjo zaključil voditelj stranke De Martino, ni pa izključen tudi prihod senatorja Nennija. Krščanska demokracija je imela sinoči sestanek vseh sekcijskih tajnikov, kjer so se pogovorili o načinu vodenja volikiih priprav. Na volitve se pripravlja tudi SDZ, za katero bo na drugem mestu na gla-sovnioi kandidiral Goričan prof. Andrej Bratuž. O drugih strankah ni slišati pomembnejših novic. Neofašisti so se zelo zagnali v boj in so poklicali admirala Birindellija. Ker pa mu je Gorica pokazala hrbet in se tako ravnala v skladu s pozivi strank ustavnega loka, skušajo svojo izolacijo razbiti z uvažanjem drugih «velikih imen* ter bo te dni prišel za MSI v Gorico nekdanji monarhist Covelli. Ker se pristaši komunistične (marksistično leninistične) partije Italije poslužujejo protizakonitosti pri zbiranju podpisov za predložitev svoje kandidatne listne, opozarja pokrajinsko vodstvo KPI svoje pristaše, da nimajo ti ljudje ničesar skupnega s KPI in da stranka obsoja takšna dejanja. V Ulici D. d'Aosta ukradli avtomobil Neznanci so v torek zvečer ukradli avtomobil v Ulici Duca D’Aosta, ki je bil last 31-letnega Ezia Cumi-nija. Drugo jutro, ko se je mož namenil na delo, je opazil, da so mu čez noč ukradli avto in naznanil dogodek kvesturi. Nekaj ur pozneje pa so iz Trsta telefonirali karabinjerji in sporočili, da so našli avtomobil. Vesti iz bolnišnice Na Travniku je z motorjem trčil v avtomobil 17-letni delavec Stefa no Vižintin iz Ul. Croce 14. Fanta so takoj po nesreči prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo zdravil nekaj dni zaradi lažjega možganskega pretresa. Na delu se je včeraj zjutraj po-nesrečlj 49-letni Giuseppe Montana-ri iz Vileš, kateremu je z žerjava padla opeka na glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo mo val zdraviti teden dni. UhZtiRNA LEKARNA V TR2ICU Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna San Nicolo, Ul. 1. maja. tel. 73-328. je med najvišjimi v državi in to dokazuje, kot smo pred približno petnajstimi dnevi omenili, tudi visoko število avtomobilov, ki krožijo po naših cestah. V vsej deželi so konec leta 1971 zabeležili 25.256 trgovin na drobno. V primerjavi s podatki prejšnjih dveh let je šlo za malenkostno povečanje trgovin, v večini v videmski pokrajini, to predvsem v obmorskih letoviških krajih, kjer so trgovine sezonskega značaja. Zmanjšalo se je število potujočih trgovcev in kramarjev za nekaj sto in konec leta 1971 so jih zabeležili v vsej deželi 4.228. Tudi število grosistov se je zmanjšalo v treh letih od 2.935 na 2.903. Brez dvoma bodo podatki o tekočem letu še manjši, kajti veliko trgovcev, zlasti tistih, ki se ukvarjajo s prodajo na debelo, je zaradi uvedbe davka na dodatno vrednost zaprlo svojo trgovino. Javnih lokalov (gostiln, barov, restavracij) je bilo v vsej deželi pred letom in pol dni 7.475, od teh na Goriškem 777. Tudi tu se je število rahlo povečalo, v glavnem v letoviščih videmske pokrajine. Razmerje med številom trgovin in prebivalstvom je enako v vsej deželi z malenkostnimi razlikami med eno in drugo pokrajino. To sorazmerje ustreza tudi državnemu poprečju. Poseben položaj pa imamo na Goriškem na področju veleblagovnic in supermarketov. Poprečje v Italiji je ena taka trgovina na vsakih 36.358 prebivalcev, v deželi ena na vsakih 20.203 prebivalce, na Goriškem pa ena na vsakih 11.081 prebivalcev. To je znak, da so bile pri nas odgovorne oblasti zelo radodarne z dajanjem takih trgovinskih dovoljenj in take veleblagovnice so spravile se veda v krizo celo vrsto majhnih trgovcev. V soboto občni zbor Zdenega križa V soboto, 26. maja bo v društvenem sedežu občni zbor članov go-riškega Zelenega križa. Občni zbor bo ob 10. uri, če ne bo ob tej uri dovolj prisotnih članov, bo ta ob 11. uri. Prebrali bodo poročila o prejšnjem delovanju ter izvolili novi odbor. Istega dne popoldne bodo izročili namenu nov rešilec, ki bo ojačil sedanjo kapaciteto goriškega Zelenega križa na področju avtomobilskih reševalnih prevozov. 7. junija zaključna manifestacija mladinskih iger V' torek zvečer se je na županstvu zbrala organizacijska komisija mla dinskih iger, da bi razpravljala o zaključni fazi tekmovanj in o nagrajevanju najboljših tekmovalcev’. Kar se tiče posameznih tekmovanj so bila v glavnem že zaključena, manjka namreč le še nekaj panog. Nagrajevanje pa bo 7. junija ob 17.30 v obči riškem parku, kjer bo mladina dobila kolajne, diplome in spominske rute. «Piccofo cineforum» nadaljuje s filmsko sezono Filmska sezona, ki jo prireja prikazala v svojem kinematografu La Quintette v Parizu. Predvajanje tržaškega krožka je zelo pomembno tudi zato, ker filmskim krožkom redkokdaj uspe predstaviti premiere tako recentnih filmov. Poleg Kershnerjevega filma bo na sporedu še kratki film Jean-Clauda Charriera «La pince a on-gles», ki smo ga pred kratkim ocenili; tudi tokrat (kot že v primeru Bozzettovega «Ego») hoče krožek Cappella opozoriti gledalce na redke dobre kratkometražne filme, ki se pojavijo na naših platnih. S. G. iiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiii|iii|j|n|iui|llimmilllll|liu|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| KITAJSKI TELOVADCI V ZDA S svoj o kor ektnost j o osvojili Američane V ZDA je prispela ekipa kitajskih telovadcev. Tu se je imela pomeriti z ameriškimi. Prizorišče telovadnega dvoboja oziroma tekmovanja — «Madison Sciuare Garden*. Zanimivo je, da so si kitajski telovadci takoj pridooili največje simpatije naj bo ameriških atletov kot občinstva. Očitno je namreč bilo, da so si pri tekmovanjih bolj prizadevali, da bi ta potekala v prijateljskem du- iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiuiiiuiiiiimiiiHiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiii Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne prepustite se naključju: sreča je tokrat na vaši strani; Treba bo brzdati izbruh ponosa. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pomanjkanje realizma utegne povzročiti težave na finančnem področju. Vznemirjanje čustvenih odnosov. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne odpovedujte se sreči, ki je pred pragom. Videli boste osebo, ki vam je zelo pri srcu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Imejte zaupanje v lastne sposobnosti, kljub težavam. Nasveti v družinskem krogu bodo upoštevani. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Okoli ščine vam bodo bolj naklonjene kot si mislite. Sestanek s prijatelji bo vnesel več optimizma. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ni kar ne razočarajte oseb, ki pričakujejo od vas velika dejanja. Le z odkritostjo boste rešili nesporazum. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Če boste ohranili mirne živce, boste prej prišli do uspeha. Lahko poskusite s hazardom. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Krajše potovanje lahko ugodno vpliva na potek nekega opravila. Potrpežljivost je potrebna. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nikar ne iščite novih odgovornosti, ko že sedanjim niste kos. Srečne ure z osebo, ki vas iskreno ljubi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Profesionalni stiki vam bodo dali dobre rezultate. Napetost v družinskih odnosih. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) 0-speh je zagotovljen, če bo delo zahtevalo psihološko podlago. Poslu šajte glas srca. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odločna reakcija bo napravila konec dvorez nemu položaju. Ostanite zvesti svojim načrtom. hu, kakor pa da bi na njih stremeli predvsem za zmago. Tekmovanju je prisostvovalo 14 tisoč gledalcev. Priča so bili prizorom najbolj neverjetne telovadne spretnosti, vse to v okviru izredno viteškega in korektnega obnašanja gostov. «Prvo prijateljstvo, potem tekmovalna borbenost,* je bila parola Kitajcev. Navzlic temu so si enakomerno porazdelili z Amerikanci «častna priznanja*. Med tekmovalkami je prvo mesto zasedla Američanka Janette Anderson, med moškimi pa je to mesto pripadlo Kitajcu Yang Ming-Mingu. Srečanje se je končalo s prisrčnimi stiski rok, čestitkami in objemi. «Kitajski atleti,* je dejala Nanci Theis, načelnica ameriške tekmovalne vrste, «so najbolj simpatične osebe, kar sem jih kdaj srečala.* Ko se je prav Theisova pri izvajanju prostih vaj nenado ma znašla v težavah zradi slabe registracije spremljevalne glasbe, je eden od kitajskih tekmovalcev nemudoma sedel za klavir, ki so ga na hitrico od nekje prinesli, in sam igral naprej, da je tekmo valka lahko dokončala svoje izvajanje. V nadvse prisrčnem vzdušju se odvija tudi srečanje med ameriškimi in kitajskimi časnikarji, ki se že nekaj dni nahajajo v ZDA Tu bodo ostali kar do 17. junija. Med drugim bodo obiskali Wa shington, Boston, Atlanto, Chicago, San Francisco. da bo treba nekatera področja ponovno pogozditi, ker so gozdovi dolgo dobo branili cela področja pred puščavskimi vetrovi in puščavskim peskom. Sicer pa so senegalske o-blasti končno vendarle prišle do spoznanja, da ima pri tem precejšnjo, seveda negativno, vlogo tudi koza. Koza je sicer zares skrajno skromna in zdržljiva žival in daje razmeroma veliko mleka. Za nekatere nerazvite in skromne predele bi morali celo reči, da je koza e-dina žival, ki na teh področjih zdrži. Marsikje, kjer je odpovedala ovca. za katero ne moremo trditi, da je zahtevna, se je obnesla koza. Pk ne le Senegal, pač pa tudi nekatere druge afriške dežele so prišle do speenanja-, da bo treba-čimprej kozo zamenjati z ovco, kajti koza povzroča preveliko škodo na nasadih in v primeru slabe paše ne prizanese niti grmovju in nizkemu drevju, ki ga obira in obere do tolikšne mere, da se zelenje ne more obdržati in s tem se odpira pot puščavi. (Mimogrede bomo tu omenili, da se z vprašanjem koze ubadajo zadnje čase tudi v sosedni Jugoslaviji. Kmalu po vojni so z zakonom prepovedali rejo koz in to iz istih razlogov, ki sedaj tarejo nekatere a-friške dežele. Pred vojno je v Jugoslaviji bilo več milijonov koz. Te so bile zaradi omenjenega zakona «zreducirane» le na nekaj deset-tisočev. Zadnje čase pa se ponovno postavlja vprašanje, ali bi ne kazalo ponekod dopustiti rejo koz, ker je baje koza med drobnico najbolj rentabilna. O tem se vodijo že dolgo časa v Jugoslaviji razprave in problem še ni rešen). Suša, ki vlada že dolgo časa, je prisilila senegalske oblasti, da posvetijo največjo pozornost načrtom za izkoriščanje velikanskih podzemeljskih vodnih rezerv. Na najbolj prizadetem področju, na področju Diur Bela imajo v podzemlju zalog sladke vode. ki jih ocenjujejo na 4,5 milijarde kub. m. Tako trdijo geologi, ki so napravili ustrezna merjenja. Senegalska vlada je izdelala načrt, ki predvideva 8 milijard senegalskih frankov stroškov in s katerimi bi napravili kakih 350 vodnjakov za namakanje 13.000 ha obdelovalnih površin. Seveda so to le načrti, to se pravi, da je vse to v najboljšem primeru šele — bodočnost. Toda v sedanjem trenutku, v času, ko je de želo zajela izredna suša, je potrebna takojšnja pomoč, da bi se prebivalstvu zagotovila vsaj najnujnejša prehrana. Vrh tega je treba rešiti tudi živali, črede. In to ne velja samo za precejšnje predele Senegala, pač pa tudi za nekaj širših področij sosednih dežel. Senegal je doslej utrpel zaradi suše tolikšno škodo, da bi potreboval najmanj pet let, da se izvleče iz težav v primeru. če bi že letošnje leto, rekli bi raje takoj prišlo do obilnih pa davin, ki bi omogočile delno rešitev letošnje letine. Ocene strokovnjakov organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) trdijo, da Se negal dolgo ne bo dosegel ekonomske ravni, ki jo je ime) pred to orirodno katastrofo. Pa tudi v Maliju razmere niso | veliko boljše. Nasprotno, tudi v j Maliju je stanje hudo. Iz sever j nih podsaharskih napol puščavskih področij ter iz drugih sosednjih 1 področij, ki jih je prav tako zadela suša. se prebivalstvo množic no seli proti jugu, v smeri oba' reke Niger. Ta beg ljudi :z pri zadetih krajev je v zadnjih mese cih zavzel že tolikšen obseg, da je že podoben preseljevanju narodov. ' Del nomadskega prebivalstva Malija ! je šel že preko državnih meja in j v iskanju vode, hrane in paše sto- I pil že v Gornjo Volto ali v Niger. Nekateri so prodrli celo do Slonokoščene obale. Nomadska plemena gonijo s seboj svoje velike črede, ki pa so se na tej dolgi poti močno zreducirale. Ko črede prispejo do kakega potoka se celo dan dva ne umaknejo od vode in tako rekoč občepijo v blatu ali na produ, vsekakor na rečnih obalah. Suša je prizadela tudi ribiče oziroma ribje bogastvo rek. Ker je zaradi dolgotrajne suše raven voda na rekah padla, je zaradi tega poginilo zelo veliko rib in u-lov rib se tako rekoč iz dneva v dan manjša. Strokovnjaki FAO so izračunali, da se je število rib v rekah skrčilo-za 75 odstotkov. Ko smo pred časom poročali o suši v tem delu zahodne Afrike, smo omenili tudi vedno večje pomanjkanje električne energije. Področje, ki je slabo razvito, bo zaradi pomanjkanja električnega toka doživelo še nazadovanje. V nekaterih redkih tovarniških obratih so morali zaradi pomanjkanja elektrike zmanjšati ali celo ustaviti proizvodnjo. Mesna industrija v Bamaku n. pr. je zašla celo v velike težave. Sedaj, ko prisilno koljejo živino, ker nimajo krme, bi mogla ta industrija priti do surovin po nizki ceni. Ker pa obrat nima električnega toka, ne more mesa hraniti v hladilnikih in je tovarna obratovanje celo skrčila na najmanjšo mero. Suša je podeželje prizadela do tolikšne mere, da so kmetje že porabili seme za prihodnjo setev. Nekatere organizacije pozivajo bogatejše dežele, naj bi temu tako hudo prizadetemu področju priskočile na pomoč. postavili v Braniku spomenik, je prišla iz krogov braniškega prosvetnega društva «Franc Zgonik*. Tedaj so sklenili, da bi spomenik postavili ob pomoči občanov in širše družbene skupnosti, tudi zamejskih Slovencev, da bi se tako ponovno izpričala predanost in ljubezen prebivalcev Branika in vseh Slovencev do tega slovenskega pesnika. Tedaj so tudi sklenili, da bodo k sodelovanju jx>vabili tudi druge kulturne organizacije, tudi iz zamejstva. Priprave se sedaj bližajo koncu in lahko bi rekli, da je že vse nared in da je pripravljena lepa kulturna prireditev, nad katero je prevzel pokroviteljstvo predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi šimac. Kulturna prireditev ob odkritju spomenika Simonu Gregorčiču se bo začela v nedeljo ob 14. uri pred zadružnim domom. Najprej bodo odkrili doprsni kip pesniku. Na slavnosti bo sodeloval domači pevski zbor pod vodstvom Guida Filipčiča, pa tudi nekaj recitatorjev. Po slavnosti bo kulturni program v dvorani zadružnega doma, kjer bodo na koncertu nastopili moški pevski zbor «Vesna* iz Križa pri Trstu, pod vodstvom Frančka Žerjala, mešani pevski zbor delavsko prosvetnega društva cSvoboda II* iz Trbovelj pod vodstvom prof. Staneta Ponikvarja, mešani in moški zbor PD «France Bevk* iz Prvačine, moški pevski zbor «Jadran» iz Vrtojbe pod vodstvom Cirila Siliča, mešani pevski zbor PD «Ar.ton Možina* iz Brij pod vodstvom Stanka Benka, pa tudi pevski zbor iz Vršna, rojstnega kraja «goriškega slavčka*. Seveda bo nastopil tudi domači pevski zbor. Med nastopi posameznih pevskih zborov pa bodo nastopili tudi recitatorji, ki bodo seveda podajali Gregorčičeve pesmi. Že naštevanje pevskih zborov, ki bodo na prireditvi sodelovali, nam pove, da se prireditev ne omejuje le na sam kraj in njegove ljudi. To je tudi logično, saj je bil Simon Gregorčič pesnik, ob katerem so se navdihovali. v$i , Slovenci, posebno še primorski - ljudje tudi v najhujših časih, v času fašizma ter v času narodnoosvobodilne borbe. "Zato je razumljivo', UiTljo prireditev privabila veliko ljudi iz neixj-sredne okolice, pa tudi iz našega zamejstva. NA TORKOVEM VEČERU SLOVENSKEGA KLUBA Marija Mijotova narečna pesnica Predsednik Slovenskega kluba Miroslav Košuta čestita slavljenki M Mijotovi ob njenem življenjskem jubileju Kakor smo včeraj poročali, sta Slovenski klub in PD «Slavko Škam-perle» od Sv. Ivana v torek zvečer v Gregorčičevi dvorani počastili tržaško slovensko narečno pesnico Marijo Mijotovo s primernim kulturnim programom ob njenem življenjskem jubileju. Pesnico sta v svojih pozdravih prikazala tajnik Slovenske prosvetne zveze Miro Kapelj in predsednik PD «Slavko Škamperle» Lojze Abram. Lojze Abram je med drugim rekel: «Opisati bogato in hkrati težko življenjsko pot jubilantke Marije Mi jot ni lahko. To raje prepuščam tistim, ki se bodo z njo ukvarjali z literarnega vidika in razčlenje- Značilni motiv iz Gregorčičevega Rifenberga in današnjega Branika TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 17.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. ljudski plesi; 19.10 Ob 100-letnici Manzonijeve smrti; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Mario Var.i: «šopek mimoz*; 21.35 Ritmični orkester; 21.50 Stare skladbe; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Program za mladino; 16.40 Ljudske pesmi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.40 Program za mladino; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.15 Poje R. Vecchioni; 11.30 «La vera Romagna*; 11.45 Orglar Lin-der; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 15.00 Otroški kotiček; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Uroš Krek: Sona-tina; 18.00 Ob juke boxu: 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkester; 21.00 Literarna oddaja: 22.00 Domača diskoteka; 22.35 Trio Lorenz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13 00, 15.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz: 10 00 Po-ebna reportaža; 11.30 četrti program; 14 00 Ital. plošče: 15 10 Program za mladino; 17 00 Po dr.evnih vesteh *Giro d'Italia»; 17.05 «Sonč-nica»; 19.10 Sindikalno ekonomska ČETRTEK, 24. MAJA 1973 panorama; 20.20 «Andata e ritorno*; 21.15 Sindikalna tribuna; 21.45 Almanah; 23.20 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Bassey in Sen-tieri; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Popevke; 12.40 Plošča za poletje; 13 50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Plošča za poletje; 22.43 Nadaljevanka «Tarzan»; 23.00 Francoske popevke. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 16.00 Beethoven in Wolf; 16.30 Pianist F. Mannino; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz: 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.00 Wagnerjeva opera «Walkira». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Prvi slovenski časopis — Vodnikove Ljubljanske novice: 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Drobne skladbe iz slov. glasbenih albumov; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Mladina poje*: 14.30 Orkester H. Mancini: 14.40 Med šolo. družino in delom; 15 40 Posebna odda^ — Titova prizadevanja za mir; 16 00 «Vrtiliak»; 16 40 Naš podlistek — Anekdote o Titu; 17.10 Koncert po žeMah; 18.00 Aktualnosti: 18 15 Zvoki z orkestrom; 18 30 Iz kasetne produkcije: 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel M. Sepeta; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer — Balade Petriče Kerempuha; 21.40 Glasbeni nokturno 22.15 Paleta popevk; 23.05 V. Vujovič: Pesmi; 23.15 Nemški skladatelji. ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Slovstvo in umetnost; 16.00 šola; - 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kristusovo življenje: 19.15 Sindikalne aktualnosti; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 Cavani: «L'o-spite»; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Protestantizem; 18.45 Judovska kultura; 19.00 «Giro d’Italia»: 21.00 Dnevnik; 21.20 Pogovor z Davidom Lajolo; 21.35 «Riscbiatutto». JUG TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina; 11.00 in 16.10 Francoščina; 17.05 S. Rozman: Mesto izobilja: 18.15 Obzornik; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 Neznani leteči predmeti; 19.45 Kalimero, risanka: 20.00 in 22.15 TV dnevnik; 20.25 Kako na oddih: 20.40 četrtkovi razgledi; 21.30 T. Arsovski: Zahod nad jezersko deželo. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka: 20.15 Poročila; 20.30 Nadaljevanka «Saga o For sytih»; 22.00 Regionalna arhitektu ra: «Subpanonska hiša*. rada segala po - , laiji- . polago ji je bila bog Slavka Skamperla. aar naJU njena dejavnost ni ™ gicer v P stega izhoda, ki bi fl® ,_r je malnih razmerah. D svel°}v m možno, je sodelovala jih J skih naprednih kr°fh' Sodelao_ knjiQan- ve okraju. Čeprav njeno Lojze AbramJfJ0Ve ^ * nosti Manje Mi)ot gim rekel: ■ ■rsr» bile polne kih razmer, Minilo je srs; ra«?;# njega ilv^en^Jl^a poznavala Sv. Ivanu. odbc" /kov je ver bičajev, navad m zvenece 0-duše prelila v prelep0z st, W ze vso domačnost m P je pr^ na zasluga je tu t, bodočiriče svojih pesmih ohr e do ^ dovom košček tistiin K. idile, ki se ^N^aglin1 f dsrmSK ljudi pri Sv. Iva"ut™jen šp°0,i> vala potomcem n na db in udobnosti ^g, je s svojimi pesmimi dslovel in ’)° K&- ..... . ------------------------------------------- j j0 S® Na torkovem večeru v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvora vocl-deloval tudi zbor kriškega prosvetn ega društva «Vesna», bi Je , pesiiii stvom svojega pevovodje, domačina Frančka Žerjala, zapel ne ^ ^ vali njeno ustvarjalnost na P p0- ju narečnega pesništva' garif vem, da je malo ljudi,. ^gor Mijotove ne pozna. ^ šz, podatki povedo, v kuics ^ yo rah je Marija Mijotova ^ lXlZrner vsem naravno je, da so1 pustile v njej globoke jfijO' «Osnovno šolo je M%anu, na{°. tova obiskovala Pn f trnovski ^ je obiskovala dveletni va flj čaj, za nadaljnje šolanj . pgt) < sredstev. Učila se je . a jt«« ker pa denarja za n0 ‘ ni bilo, je postala si 3 pflšd «še kot mlado dokle ,Sftoivanskf slavljenka pridružila ^ u» mu sokolovskemu aiu ^gTU „ stvovala se je v PeVS . [ja 10 ZZlkamperl^laš^ je tudi v OF, po kitila oP pa se je z vso vnemi v $voJ kulturnega življenja ni bil° ueprav mtrd« Pj lahko in je bila vec gstaia izkušena, je venaa 0i0iend dra, optimisično ______t gan ~"p Smith, Lloyd, Hughes, Kee- Clemence, Lawler, LlVv^Pp, Netzer, Heynckes. Cvrpool: 85A tisto odločnost in umirjenost, katero smo že več časa pogrešali. K temu so seveda nedvomno pripomogli «veterani» Giacomini, Novello in Klun, medtem ko sta bila v napadu najpožrt-vovalnejša Kuret in Ferluga. Nasprotniki so prešli v vodstvo ne kje ob polovici d.p. po zmedeni akciji. V odgovor so --plavi* večkrat streljali na vrata, vendar brezuspešno. Prav v zadnjem od teh napadov je branilec prestregel z roko Novellov strel. Sodnik je u-pravičeno dosodil enajstmetrovko, katero pa je razburjeni Ferluga zastreljal. Delitev točk bi bila pravičnejša za obe moštvi, ki sta si bili enakovredni po igri in po razmerju priložnosti za gol. ODBOJKA TEMIŠVAR, 23. — Po dolgem času ima tudi Slovenija svojo predstavnico v jugoslovanski državni ženski odbojkarski reprezentanci. To je mlada igralka Marija Pučko iz Novega mesta, ki brani jugoslovanske barve na balkanskem odbojkarskem prvenstvu v Temišvaru. Jugoslovanke so v prvi tekmi tega prvenstva doživele poraz proti Bolgariji s 3:0 (3, 3, 3), Jugoslovani pa so premagali Turke is 3:1 (5, -12, 13, 13). ŠPORT MED DIJAKI Nezaslužen poraz enajsterice SVSŠ Slovenske višje srednje šole — Nautico 1:3 (1:2) SVSŠ: Kapun, Blažina, Tenee, Križmančič (Brass), Franco, Štekelj, Grmek, V. Husu, Caharija, Grbec, Strnad. NAUTICO: Danieli (Rocco), Ger-zeli, Poropat, Michelini, Versa, G. Husu, Visintin, Belich, Vodopia (Scacdati), Ravenna, Orsi. STRELCI: v 3. mm Strnad, v 15. min. in v 36. min. Orsi, v 56. min. Vodopia. KOTI: 6:5. SODNIK: Pipan GLEDALCEV: 309 V polfinalu medšolskega nogometnega prvenstva je ekipa slovenskih višjih srednjih šol zgubila proti Navtični šoli s 3:1. Poraz naših dijakov je nezaslužen, saj so bili v prvem polčasu popolnoma enakovredni nasprotnikom, v nadalje vanju pa so jih celo nadkrilili in takoj povedli z lepim golom Strnada. Dve minuti kasneje je podvojil Grmek, toda sodnik je gol nerazumljivo razveljavil. Nauticu pa je uspelo najprej remizirati, nato pa je še povedel z Orsijem. V začetku drugega polčasa so slovenski dijaki silovito pritisnil, štirikrat zadeli prečko, streljali iz vseh položajev, vendar zaman. Tretji gol za italijanske dijake, med katerimi sta se najbolj izkazala G. Husu in Verša, je dosegel Vodopia iz prostega strela. Predstavniki slovenske šole so s prikazano igro zadovoljili: Kapun je opravil nekaj odličnih posegov, obramba je bila sicer nekoliko nezanesljiva, se je pa vseeno potrudila. Krilsko vrsto so vodili štrekelj, V. Husu in Grbec. Na sredini igrišča so popolnoma obvladali nasprotnika in zalagali napadalno vrsto z odličnimi žogami. Caharija pa je naletel na dobrega nasprotnega branilca. Vseeno pa lahko še upa na osvojitev prvega mesta na lestvici najboljših strelcev. V ponedeljek bo ekipa SVSŠ igrala proti Volti, srečanje pa bo veljavno za osvojitev tretjega mesta. MK FILADELFIJA, 23. — Predsednik ameriške teniške zveze je izjavil, da bodo finalno tekmo Davisovega pokala odigrali ob umetni luči, če bodo v finale prišle tudi ZDA. To pa zaradi tega, ker bo finale na sporedu v decembru, ko je na višku prvenstvo ameriškega nogometa in bi televizijske mreže ne mogle prenašati istočasno dveh tako zanimivih dogodkov. ^ksander Ga'° - Peter Partizanski zdravnik 70 —j^b°gatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika °ba,65far to nismo bili vsi. Pravzaprav je bal to le del bata-jv ,s^a ga vodila komandant Slavec in politkomisar Le-11 ga L v 86 je zadržal v gozdu nekje za Babnim poljem. Vo-1 j« ho k°niandir čete Cindrič z Babnega polja. V tej skupini, a d°sti manjša od naše, je bilo največ partizanov a fcT P.01 j a. -Uk ;"vi’ nakosil sena in nama pripravil prijetno lezisce. bil nLb:11 doma bs Loža Star je bil blizu petdeset let. Ker Uga ,3dUsjilV in g &labim srcerrl) ga niso mogli porabiti za Mioij, r3‘ zato sem ga obdržal pri sebi. Pomagal mi je pri Še osTf1 delu in nosil skromno medicinsko opremo, M mi fTijet-v,a a- Bil je veder človek, po svoje nabrit. Govoril je je čuj1111’- globokim in čistim glasom. Blaga loška govorica Poseh« 12 nieg°vih ust kot petje. 1 je K , r&d je nosil mojo torbo zaradi steklenice, v ka-*0 sredstvo za dezinfekcijo ran. V resnici je bila to ve jv,,, onega sadjevca, ki sem mu dodal nekaj kapljic jo-ibašgv- Ure> da bi ga tako obvaroval pred pretirano uporabo. 0raba ,So ^ ga iz doline, pa težko, zato naj bi bila njegova 'Js ® strogo namenska. Frenk se ni dosti zmenil niti za Jodu, ki ga je imelo sredstvo za dezinfekcijo, niti za njegov namen. Nič ni pomagala moja kritika. Vedno se mi je le nasmehnil in obljubil, da bo' nabavil drugo tekočino. Ce bi v bataljonu zvedeli za njegovo slabost, bi verjetno ne ušel kakšni kazni. Da bi ga obvaroval, sem se večkrat naredil, kot da nisem opazil, čeprav je tekočina iz steklenice prehitro odtekala. V taborišču v Telebačniku smo živeli še kar znosno življenje. Bivak smo postavili v vrtače, porasle z gostim grmovjem. Kraj je bil zelo dobro skrit. Ranjencev nisem imel. Skrbel sem le za Milana Lipovca z Babnega, polja. Ne vem, od kod je prišel v taborišče. Zdravil se je nekje v gozdu še pred ofenzivo. Bil je v šiškovem bataljonu in ko se je ta premikal čez te kraje v dneh pred ofenzivo, so ga odpustili iz bataljona, ker ni bil več sposoben za naporni marš. Imel je hudo drisko. Bila ga je sama kost in koz,a’ P3.8® ve® ^šiv ie J331- Brnel sem vtis, da ga bo vsak čas vZelo. Ni kazal kakšne posebne volje do življenja. Poležaval je ali pa se komaj gibal. Zdravil sem ga z ožganim krompirjem. Le počasi je okreval. Od medicinskega dela sem imel na skrbi še stranišče. Skrbel sem, da so bile jame skopane dovolj daleč od taborišča, da so bili izmečki vsak dan zasuti z zemljo, da se ne bi razpasle muhe in se šinil po okolici pre-hud smrad. Partizani so se včasih bolj včasih manj disciplinirano držali navodil glede uporabe stranišč. Zato tu s Frenkom nisva imela posebnih težav. Naš vojaški položaj je postajal že skoraj povsem miren. Nihče^ nas m več nadlegoval. Patrole so vedele povedati, da se sovražnik le še poredkoma pojavlja v gozdovih. Zadovoljuje se z obhodi vasi v dolini in se spušča kvečjemu še v bližnjo okolico vasi. Izkoristil sem lep jesenski dan. Hodil sem po gozdu o-koli taborišča, da bi čim bolje spoznal novo okolico in da bi nabral kaj gob. Teh je bilo to leto obilo. Posebno je bilo dosti sirovk, ki smo jih pripravljali tako, da smo jih nataknili na palico in malo osmodili nad ognjem, ščepec soli jim je dajal še boljši okus. Kadar sva s Frenkom nabrala kaj več gob, jih je skuhal kuhar Polde v kotlu obenem z drugo hrano, ki je tako dobila mnogo boljši okus. Hrana je bila zelo enolična: vsak dan mineštra iz poljščin skoraj brez mesa in maščobe. Gobe bi bile dragoceno nadomestilo za meso, vendar vsem niso teknile. časa sem imel dovolj, zato sem se rad priključil patrolam, ki so hodile po hrano na Babno polico. Polja, ki so bila tu lepo obdelana, so ostala brez gospodarjev. Vse prebivalce je okupator odpeljal v internacijo na Rab. Nikogar ni bilo, ki bi v jeseni pobral pridelke. Tako smo postali mi lastniki vsega, kar je obrodilo to jesen na Babni polici. Najprej smo se zadovoljili s krompirjem, fižolom, kolerabo in drugimi poljščinami, ki smo jih vsak dan ponoči nosili v taborišče in iz njih sproti pripravljali hrano. Kasneje, ko se je položaj zelo izboljšal in nas je sovražnik pustil pri miru, smo si poiskali orodje, ki so ga prebivalci skrili v gozdu za vasjo, in pospravljali letino, kot da ni okupatorja v bližini. Dekleta so žela, mi smo kopali krompir, obirali fižol, bob in drugo. Našli smo celo skrito mlatilnico in omlatild ajdo in oves. Bili so to lepi dnevi v drugi polovici avgusta. Dobro razpoloženje se je iz dneva v dan vračalo in hitro smo pozabljali na prestano gorje v ofenzivi. Postali smo kolhoz-niki in uživali ob misli, da si bomo pripravili dovolj hrane za zimo. žetev smo znosili v shrambe in kleti, ki jim je ogenj prizanesel. Intendant je poskrbel, da je bilo vse dobro zakamuflirano. Bili so lepa dnevi, zato nihče ni mislil, kaj bo z žitom, ko bo slabo vreme. Sicer pa o tem ni imelo smisla razmišljati. Računali smo, da bomo hrano kmalu porabili; zima se je naglo bližala. Uspešno spravljanje žetve nas je mečno razvedrilo. Delali smo nekaj dni in spravili že dosti pridelka. «Magazini» so bili polni ozimnice. Pred sovražnikovim presenečenjem nas je ščitila izvidnica, ki smo jo postavili v smeri proti Loški dolini in Babnemu polju. Toda kasneje je prišlo drugače. Z našo žetvii so se mastili drugi. Nekega dne, ko smo bili spet vsi na polju, so od nekod pr hrumela letala. Bil je lep sončen dan. Ozračje je bilo čisto i vidljivost odlična. Avioni so prihrumeli v nizkem letu tik na gozdovi, ki leže za Babno polico. Prišli so tako nenadoma, d so nas močno presenetili. Udarilo je kot strela z jasnega, številne majhne bombe s z oglušujočim treskam pokale okoli nas. Po prašni zemlji s se z veliko naglico drug za drugim dvigali, majhni oblaki prah in označevali mesta, kamor so zadevale krogle iz avionske stm ne puške. Razbežali smo se na vse strani da si poiščemo toVU ne. Nekateri so začedi streljati na avione kar s puškami. Boir bardiranje ni trajalo dolgo, letala so prav tako naglo odletel: kot so se malo prej pojavila. Tisti dan sta 113111 Pomagala spravljati žetev tudi partizan Viki in Tone. To jutro sta se vrnila iz Loža, kamor sta šla p konje, ki smo jih potrebovali za prevoz žetve in za druga oprt vila v taborišču. Celo noč sta prejahala, zjutraj sta se tako priključila tistim, ki so delali na polju. Že ves dan se nista pc čutila dobro. Noge ju niso držale in nobene moči nista imel v rokah. . Francka Palčičeva jima je svetovala, naj gresta do bližnj požgane hiše na Babni polici, kjer jima bo pripravila toplo kope iz senenega zdroba. Ta da pomaga, če je človek močno utrujei ali če ga iz drugih nejasnih razlogov bolijo noge. Medtem ko je Francka pripravljala kopel, so prihrumeli & vioni. Vse se je razbežalo, le onadva nista mogla nikamor 1 vehko muko in po vseh štirih sta se splazila vsak v svojo smer V+lklJe zlezel.do bll2;nje kapelice in se potuhnil v kanal ob ce sti. Tone se je splazil za zidovi požganih hiš v gozd za vasic Ko so avioni odleteli, se je tudi Viki plazil naprej proti gozdu Omagal je na bližnji njivi, (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 24. maja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/'^ «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon azz ^ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finan^°slt upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali og 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo oglasnem odcielku ali upravi. Iz Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel in goriško pokraiino se ^ vseh drugih pokrajin Italije pr* Izdaja in tiska ZTT * V NAVZOČNOSTI ŠTEVILNIH TUJIH DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIKOV Jutri bodo v Buenos Airesu slovesno ustoličili Camporo Na slovesnostih tudi Ailende in Oorticos - Težka dediščina sedemletne vojaške diktature BUENOS AIRES, 23. - Pojutrišnjem bo v Argentini konec sedemletne vojaške diktature. Oblast bo prevzel v svoje roke predsednik Campora, ki je bil izvoljen na zadnjih splošnih političnih volitvah. Campora je, kot je znano, nekakšna desna roka že zdavnaj strmoglavljenega argentinskega predsednika Juana Perona, ki živi v izgnanstvu na Portugalskem. Čeprav je toliko časa živel daleč od SPREHOD Ameriško vojaško sodišče ima opravka z zadevo, ki je vojaški kazenski zakonik ne predvideva, in zato se še ne ve, kako se bo ta j era iztekla: da ne bi pogrešili, pa so sodniki zaprli 18-letnega vojaka Michaela Hedgea, ker je šel na sprehod s tankom. Dogodek se je pripetil v Te-xasu, v vojašnici Fort Hood. A-genti vojaške policije, šerif in občinski stražniki so zasledovali skoraj 13 kilometrov z džipi in helikopterji tank tipa M-60. Mladenič je pognal svoje svojevrstno vozilo z vso brzi-7io po skoraj nedostopnem področju in zasledovalci so že zaostajali, ko je moral vojak u-staviti tank, ker je razbil menjalnik. Neki častnik, ki je bil med zasledovalci je prekril šoferjevo okence z debelim temnim platnom, ker ni vedel kdo je bil na krovu tanka. Ker ni videl več, se je Hedge prikazal in debelo pogledal, ko je videl, da so ga agenti vojaške policije sprejeli z naperjenimi brzostrelkami. Pozneje je pojasnil, da je bil namenjen v mesto in da ni vedel, da je prepovedano uporabiti tank kot zasebno prevozno sredstvo. SLABA ŠOFERJA Imenujeta se Benjamin Esco-bar in Jessy Yates, oba sta Američana in živita v mestu San Jose v Kaliforniji. Po poklicu sta roparja. Njihove dogodivščine so se začele leta 1972, ko sta oropala neko banko. Policija ju je odkrila, a dolgoprstneža sta jo pobrisala z dvema talcema. Zaradi prevelike brzine pa sta se zaletela s svojim vozilom v zid: eden je oslepel drugi pa je ostal paraliziran. Kljub propadu prvega podviga se moža nista vdala in sta spet poskusila srečo. Ko so ju peljali pred sodišče, je paralizirani Escobar zahrbtno napadel paznika in ga razorožil, slepi Yates pa je naglo potisnil tovarišev voziček do bližnjega policijskega avtomobila. Iz previdnosti sta tudi tokrat vzela s seboj policijskega agenta za talca. A sreča jima tudi tokrat ni bila mila: vozilo se je z blazno hitrostjo zaletelo v obcestni drog in moža sta si polomila precej kosti. daj se še ne ve, kako bo ta sestavljena) ter naj po svojih močeh prispevajo k ustanovitvi vlade argentinske enotnosti. Ta «leit motiv* je navzoč tudi v pozivih peronističr.ih «justicialistov» (borcev za pravičnost), ki si sedaj prizadevajo, da bi našli največjo podporo pri vseh važnejših političnih strankah. Zdi se, da jim je to uspelo pri argentinskih radikalcih. Camporovo ustoličenje pa sovpada z velikimi socialnimi boji, ki so vsakdanja stvar v sodobni Argentini. Toda pri tem ne gre le za sindikalne irj sploh socialne boje, temveč za pravcato gverilo. Prav včeraj je bil ubit voditelj sindikalne organizacije avtomobilskih delavcev Kloosterman (zmeren peronist). Kdo ga je ubil, se ne ve. Skrajna levičarska organizacija ERP grozi, da bo izvajala u-grabitve in atentate. Camporova dediščina je torej zelo težka in za-tevna. rodne zemlje, je vendar Peron obdržal zelo tesne stike s političnimi dogajanji v Argentini. Pred časom je ceio obiskal domovino, morda v upanju, da bo on sam lahko kandidiral na predsedniških volitvah, toda to upanje mu je spodletelo. Njegovo delo bo brez dvoma vsaj v določeni meri nadaljeval Campora. Pojutrišnje svečanosti se bodo začele v Buenos Airesu zelo zgodaj, čeprav so oblasti že poskrbele za izvajanje novega političnega kurza. Med drugim je že nehal veljati zakon o naglem sodu (v veljavi je bil polna štiri leta) in iz zfiporov so že izpustili 20 političnih zapornikov. Izredno pomembna za Camporovo ustoličenje je navzočnost dveh južnoameriških državnih poglavarjev, in sicer čilskega predsednika Allendeja in kubanskega predsednika Dcrticosa. Navzočnost teh dveh osebnosti daje slovesnosti določeno proti ameriško (ZDA) obeležje, čeprav bo na ustoličenju navzoč tudi ameriški tajnik za zunanje zadeve W. Rogers. Sicer pa bodo prisostvovala svečanostim tudi številna diplomatska predstavništva iz številnih ameriških držav ter iz držav drugih celin. Italijo bo zastopal sen. Pella. Zjutraj ob 8. uri bo Campora slovesno odprl zasedanje nove argentinske poslanske zbornice. Ob tej priložnosti bo imel dolg govor (gotovo dve uri), v katerem bo nakazal politične smernice nove vlade. Ob 11. uri bo odšel v «Caso rosado*, kjer ga bo sprejel dosedanji vojaški predsednik Lanusse, ki mu bo izročil o-blast s simbolično predajo zunanjih znakov oblasti. V popoldanskih urah bo Campora v buenosaireški prestolnici prisostvoval slovesnemu zahvalnemu obredu. Sledila bo vojaška parada in nato velika folklorna prireditev. Ob 21. uri bo Campora priredil slovesno večerjo na čast tujim diplomatskim predstavništvom. Argentinski vojaški krogi so že pred časom izjavili, da ne bodo nasprotovali ustoličenju peronista Campo-re. Pozvali so vse Argentince, naj se strnejo okoli nove vlade (za se- Tudi ZDA pripravljajo nadzvočno potniško letalo PARIZ, 23. — Ameriški «anti - Concorde* bo «vedette» - sicer nevidna -letalskega salona, ki bo odprt jutri na pariškem letališču Le Bourget. O tem letalu vsi govorijo in evropski letalski industrijci se ga že bojijo, čeprav se ve, da so ameriški strokovnjaki komaj v začetni fazi načrtovanja. Po nepotrjenih vesteh, bodo Američani predstavili svoje prvo nadzvočno potniško letalo šele čez dve leti. Govori se, da je zelo podobno francoskemu concordu in sovjetskemu tupolevu-144. Hitrost je enaka (mach 2,2), a krila so pregibna. Prostora naj bi imelo za 150 potnikov in avtonomija naj bi bila okrog 8.000 km: take značilnosti bi moralo imeti francosko - britansko nadzvočno potniško letalo, da bi se lahko uveljavilo. Francija in Velika Britanija, ki sta edini evropski državi, ki se ukvarjata z letalsko industrijo, sta zaskrbljeni, ker bi ameriški «anticoncorde» lahko povzročil polom njunega nadzvočnega letala. Poleg tega pa je a-meriška industrija pripravila zelo konkurenčen «airbus» še preden je bilo dograjeno tovrstno francosko letalo. Preiskava o umoru agenta Marina MILAN, 23. — Šef preiskovalne ga urada milanskega sodišča je poverili sodniku Vittoriu Frascherel-liju preiskavo o umoru policijskega agenta Antonia Marina. Sodnik je že dobil dokazno gradivo, ki ga je doslej zbral namestnik državnega pravdnika dr. Viola. V uradu milanskega pravdmštva se je danes zjutraj zglasil bivši boksar Duilio Loi, čigar sin Vittorio je še vedno zaprt v lodijskem zaporu pod obtožbo sodelovanja pri pokolu. Loi je izjavil časnikarjem, da bodo v kratkem pričale nove pri če, ki bodo razbremenile njegovega sina. Grška policija aretirala 9 ljudi ATENE, 23. — Danes je grška vojaška policija aretirala glavnega urednika lista v angleškem jeziku «Athens news», tri bivše častnike grške vojske in pet civilistov. Aretacije niso v glavnem med seboj povezane. Glavnega urednika lista «Athens news» Johna Horna so aretirali, ker je prizivno sodišče zavrnilo njegov priziv proti obsodbi na 6 let zapora, ki jo je izreklo prvostopenjsko sodišče. Časnikar je bil obtožen, da je v svojem listu objavljal neustrezne naslove ob obisku ameriškega podpredsednika Agnewa, ki je bil v Grčiji 1. 1971. Trije bivši častniki so bili aretirani, ker so jih obtožili pripad-ništva protirežimski organizaciji mladinskega gibanja proti diktaturi (EAN). To gibanje je po mnenju oblasti izvajalo razne teroristične atentate. Tudi ostalih pet ljudi je baje pripadalo tej organizaciji. Za glavnega urednika lista «A-thens news» pravijo, da ga bodo morda izpustili na svobodo, ker je slabega zdravja. TEŽAVEN ZAČETEK ENERGETSKEGA TRGA V OKVIRU EGS PO DVEH URAH IN POL RAZPRAVE ZA ZAPRTIMI VRAT} Za upor v tržaškem zaporu obsojenih deset obtožencev Bruseljsko posvetovanje ni obrodilo stvarnih sadov Izvršna komisija bo pripravila konkretnejše predloge Proizvodnja električne energije v Italiji Branilec dr. Battello opozoril na pereč socialni problem kaznilnic v Italiji RIM, 23. — Posebni odposlanec predsednika Bangla deša Mudžibura Rahmana je dospel danes v Rim, kjer se bo jutri pogovarjal z zunanjim ministrom Medicijem in s predsednikom vlade Andreottijem. Rahmanov odposlanec bo seznanil italijanske predstavnike s položajem na indijski podcelini. Rimski orožniki odkrili prisluškovalno centralo RIM, 23. — Rimski orožniki so danes odkrili protizakonito prisluškovalno centralo v poslopju v Ulici Roma: 15, kjer ima sedež podjetje «Globe Record». Centrala je bila oddaljena samo sto mc^.-ov od sodne palače, a preiskovalci so prepričani, da telefoni sodnikov niso bili pod nadzorstvom, ker so bile prisluškovalne naprave zelo šibke. Žrtev prisluškovalcev je bil dr. Italo Jallongo, komercialist, ki je bil vpleten v zadevo Rimi. Kot je znano je dežela Laziio zaposlila domnevnega mafijca Nataleja Ri-mija na priporočilo dr. Jallonga. V uradu komercialista so preiskovalci odkrili majhen radijski oddajnik v sosednjem uradu, kjer je sedež podjetja «Globe Record* pa radijski sprejemnik, ki je lahko sprejemal valovno dolžino, na kateri je oddajal mikrofon. ................................. REAKCIJE NA GOVOR AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Nbconovo opravičevanje w li $$ rti iii'^ s£ ** mm «u ttt fRUM ► *** *# ha • i ni prepričalo nikogar Trsk zahteva, naj preiskovalci razkrijejo vse okoliščine afere Watergate WASHINGTON, 23. — Prepisi telefonskih pogovorov tujih diplomatov v ZDA so morda eksplozivni material, ki ga skuša predsednik Nixon, kot je sam sporočil v svoji sinočnji izjavi, prikriti preiskovalcem afere Wa-tergate. V svoji dolgi razlagi je ameriški predsednik poudaril, da sta se akciji obveščevalne službe in republikanskih političnih vohunov večkrat križali. Omenjeni zaupni dokumenti naj bi vsebovali podatke o obveščevalni dejavnosti tujih sil in naj bi bili zato strogo tajni, ker zadevajo državno varnost. In prav teh dokumentov se je polastil bivši Nixonov svetovalec John Dean, ko so ga dobesedno zapodili iz Bele hiše. Dean je shranil gradivo v varnostno blagajno neke banke in je izročil ključe sodniku Johnu Sirici. Sinočnja Nixonova izjava je vsebovala nekaj novosti v primerjavi s prejšnjimi: prvič od izbruha škandala Watergate je predsednik priznal neposredno odgovornost svojih bivših sodelavcev in delno namignil tudi na svojo odgovornost, češ da bi bil moral biti bolj pozoren. Osnovna tema njegovega zagovora je bila državna varnost, kot če bi Američani lahko bolje prebavili nemoralna dejanja, ki so bila storjena v imenu državne varnosti. Večina komentatorjev pa ne sprejema tega stališča: na srečo — trdijo — v ZDA ne odloča samo en človek, kaj pomeni državna varnost, ker o tem presojata tudi kongres in sodna oblast. Zato Nixonova izjava o aferi Watergate ne zaključuje preiskave o škandalu pač pa bo premaknila razpravo na višji nivo. Nekateri listi pa so že prešli v ofenzivo. »Chicago Sun Times* pou- darja danes, da dokumenti obveščevalne službe demantirajo predsednikove izjave in dokazujejo, da je bil Nixon obveščen o rovarjenju svojih ožjih sodelavcev. V tej zvezi list trdi še, da je predsednikova odgovornost tako velika, da bo moral odstopiti njegov zaupnik v obveščevalni službi, general Vemon Walters, ker je na prejšnjem pričevanju pred komisijo senata zatajil vrsto pomembnih informacij. Danes je medtem nadaljevala svoje delo posebna komisija senata, ki vodi preiskavo o aferi Watergate. Ponovno je pričal bivši funkcionar Bele hiše John Caufield, ki je nekoliko spremenil včerajšnje izjave. Medtem ko je Caufield, ki je poudaril denarno nagrado vohunu Jamesu McCordu v zameno za njegovo «zves-tobo», včeraj «potunkai» le Deana in Erlichmana, je danes neposredno obtožil tudi predsednika. «Imel sem vtis — je dejal — da je bil predsednik obveščen o vsej zadevi*. Čeprav vsi komentatorji zahtevajo, naj preiskovalci razkrijejo vse okoliščine vohunske afere, nihče ne zahteva predsednikovega odstopa. «Preiskava o zadevi Watergate — je zapisal v uvodniku «New York Timesa* James Reston — se bo zavlekla za več mesecev, med katerimi se svet ne bo ustavil. SZ in Kitajska spreminjata svojo politiko, Evropa ogroža ZDA na svetovnih tržiščih. Japonska zahteva svoj življenjski prostor in v tem okviru mora nekdo zastopati interes Amerike, kljub škandalu Watergate. Ta je lahko samo predsednik. Nixon je sedaj v zagati in si ni upal sam na tiskovno konferenco, pač je poslal svojega zastopnika, a dokler preiskovalci ne bodo zbrali izčrpnega dokaznega gradiva, bo moral o-pravljati svoje funkcije*. Podobno stališče je zavzel tudi kongres, ki si skuša sicer priboriti večje pristojnosti, a upa, da Nixon ni preveč neposredno vpleten v zadevo Watergate, kot je pred dnevi izjavil prdsednik preiskovalne komisije senata Ervin. Nixonov odstop bi močno zmanjšal ugled ZDA v svetu, poleg tega pa h: njegovo mesto prevzel sedanji podpredsednik Spiro Agnew in vsi so prepričani, da bi ta ne bil nič boljši. BRUSELJ, 23. — Po celonočni seji je svet ministrov EGS, ki se ukvarja z energetskimi problemi, objavil sporočilo v katerem je rečeno, da bo izvršna komisija predložila svetu ministrov v roku do 31. decembra letošnjega leta predloge glede naslednjih točk: razvoj v najprimernejših oblikah odnosov sodelovanja med državami, ki uvažajo, oziroma izvažajo razne vrste energije: ustanovitev in organizacija skupnega petrolejskega trga; pobude za razvoj izkoriščanja jedrske energije: bodoča vloga premoga pri dobavah skupnega trga; uporaba in valorizacija naravnih plinov; vprašanja, ki so povezana z nujnostjo zaščite okolja: racionalna uporaba energije ter pospešitev znanstvenega in tehničnega dela za iskanje novih virov energije. Čeprav so ministri razpravljali o teh vprašanjih na podlagi dokumenta, ki jim ga je izvršna komisija predložila, niso utegnili sprejeti tega dokumenta zaradi precejšnjih razlik v mnenjih. Prav zato so naročili izvršni komisiji, naj pripravi nov dokument, ki bi bil bolj stvaren ter bi konkretno obravnaval razna vprašanja. Zgodilo se je namreč, da so ministri dosegli soglasje glede splošnih načel, niso pa bili enotni glede številnih konkretnih vprašanj. Po seji je italijanski minister za industrijo in trgovino Mauro Ferri podal nekaj izjav, ki so v določeni meri izzvenele pesimistično. «Gre — je dejal Ferri — za rezultat, ki nas je razočaral, ker smo upali, da bomo dosegli sporazum glede večje delitve nalog, ciljev in odgovornosti. Ne smemo pa pozabiti, da gre za prvi korak in da so torej ti rezultati, čeprav skromni, vendarle spodbujajoči V nadaljevanju svoje izjave je Ferri še rekel, da so prišli ministri najbolj navzkriž glede povezave med organizacijo tržišč ter začetkom resnega dialoga med državami, ki proizvajajo in tistimi, ki uporabljajo razne oblike energije. Nekatere delegacije so trdile, da je treba najprej posvetiti vso paž-njo organizaciji tržišč (posebno Francija) druge pa (Velika Britanija, Holandska in Zahodna Nemčija) pa so posvetile posebno pozornost vprašanju interesov držav potrošnic. Čeprav nima s sejo ministrov EGS v Bruslju direktnega opravka, je letno poročilo predsednika italijanske poldržavne ustanove ENEL za i. 1972 žeto pomembno. Italiji grozi v doglednem času huda kriza na področju proizvodnje električne energije. Če bi potrošnja naraščala v okviru predvidevanj, bi ENEL že 1. 1975 ne mogel več zadostiti popraševanju, vsaj kar zadeva celinsko Italijo. To bi se zgodilo tudi v primeru, če bi bila izdana dovoljenja za gradnjo predvidenih električnih central. Pomanjkanje električne e-nergije se bo potem stopnjevalo iz leta v leto ter bo doseglo 1. 1979 kar lep deficit 2800 megavatov. Predsednik ENEL se je nato ukvarjal z vprašanjem onesnaženja o-kolja ter o deležu, ki ga ima pri-tem proizvodnja električne energije. V nadaljevanju svojega ekspozeja je predsednik ENEL govoril o finančnih vprašanjih ustanove. Pri tem je poudaril, da obstaja velik razpon med finančnimi potrebami, posebno v zvezi z izgradnjo novih naprav, in dejanskimi možnostmi. Zato je bila ustanova prisiljena, da zniža amortizacije ter s tem v zvezi tudi samofinanciranje. Predsednik Angelini je nato govoril o povečanju zmogljivosti proizvodnje električne energije ter o distribucijski mreži. V lanskem letu se je financiranje novih naprav povzpelo na 716 milijard lir, kar znaša 17 odstotkov celotnih indu-strijskih investicij v Italiji. Proizvodnja električne energije se je zvišala za 9,2 odstotka. Nadalje je predsednik ENEL omenil, da se tarife niso povečale od leta 1959. V januarju letošnjega leta pa je z vstopom v veljavo IVA, ENEL prenesel 60 milijard lir na tarife, kar je sicer nekoliko izboljšalo njegov finančni položaj, toda že sedaj postaja očitno: da s tem ne bo rešeno osnovno vprašanje . izgradnje novih naprav, posebno pa še četrte jedrske elektrarne in še bolj potem, ko bo treba sklepati glede izgradnje pete, Angelini je še pripomnil, da ENEL namerava zgraditi vsako leto dve jedrski elektrarni, tako da bi leta 1980 Italija razpolagala s tolikšnim številom tovrstnih naprav, da bi lahko krila 15 odstotkov celot- Diego Fabbro (z naočni ki) oproščen vsake krivde Montine, Snaidera hi Ruz Slednji bo kljub temu šetkami. ker je zaprt “ razlogov. . hili 0bs°' Posamezni obtoženci so___^gtter Po dveh urah in pol razprave ža zaprtimi vrati je sodni zbor, kateremu je predsedoval dr. Egone Corsi, brez razlike obsodil vseh enajst obtožencev za upor v tržaški kaznilnici. Mladoletnikom so delno znižali kazen, tako da je tožilec dr. Brenči že podpisal na- ne proizvodnje električne energije, tog za osvoboditev Tranquillija, ■iiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiuiiimuiiiiiiiiiiiiiii KLJUB POZIVU POTRTIH STARŠEV Mirkovi ugrabitelji se še niso oglasili Policija prekinila preiskavo, da ne bi prestrašila banditov BERGAMO, 23. - Minil je tretji dan od ugrabitve 8-letnega Mirka Panattonija: na videz je edina novost ponovno odprtje restavracije Panattonijevih «La Marianna*. Otrokove starše je prepričal, naj ponovno odprejo restavracijo podjetnik Pietro Torielli, ki so ga ugrabitelji osvobodili pred nekaj tedni. Vigevan-ski industrialec je nepričakovano obiskal Panattonijeve včeraj popoldne. Kaj jim je točno povedal ne ve nihče. Poleg svoje solidarnosti jim je dal nekaj praktičnih navodil, med katerimi tudi nasvet naj ponov- Dva dni pred izstrelitvijo so se ameriški kozmonavti še vedno intenzivno urili v «napenjanju» senčnika nad modelom vesoljskega laboratorija sky!ab niiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiniiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Nov «škandal Profumo» v Londonu: podtajnik za obrambo dal ostavko Izvedelo se je, da je bil diplomat stalen obiskovalec luksusnih bordelov LONDON, 23. — Nov «škandal Profumo* je izbruhnil v teh dneh v Veliki Britaniji, kjer je podtajnik za obrambo dal ostavko in je priznal, da je imel stike z neko prostitutko in «številnšmi njenimi prijatelji*. Malo prej je nekdo sporočil tisku, da vidne britanske osebnosti, ki so imele dostop do vojaških tajnosti so obiskovale mrežo mednarodnih luksusnih bordelov. Škandal Profumo je izbruhnil v Veliki Britaniji leta 1963, ko je prišlo na dan, da je tedanji obrambni minister John Profumo občeval s prostitutko Christine Keeler in z nekim sovjetskim diplomatom. Zaradi te afere je tedanji ministrski predsednik Harold MacMillan moral dati ostavko. Protagonist novega škandala je obrambni minister Lord I Lambton, ki je včeraj dal ostavko iz «zdravstvenih razlogov*. Že včeraj se je izvedelo, da bo nemški tednik «Stern» danes objavi] daljšo reportažo o članu britanske vlade, ki naj bi bil običajni obiskovalec luksusnih bordelov v Londonu, New Yorku, Parizu in nekaterih nemških mestih in ki naj hi imel dostop do vojaških tajnosti zaradi česar, naj bi bila v nevarnosti varnost atlantskega pakta NATO. Prejšnjo nedeljo pa je eden od najbolj razširjenih britanskih tednikov «News of The World» objavil vest, da ministrski predsednik Heath in notranji minister Carr pričakujeta od Scotldand Yarda obširno dokumentacijo, ki zadeva vidne osebnosti izpostavljene izsiljevanju zaradi obiskovanja luksusnih bordelov. Tednik je nadalje poudarjal, da je policija začela preiskavo že januarja, ko je vdrla v nekatere londonske pornografske trgovine. Agenti so najprej zaslišali neko manekenko, nato pa so iskali moškega, ki jo je pravočasno pobrisal v tujino. Govori se, da so odkrili mrežo prostitucije in izsiljevanja in da so v to mrežo vpletene številne vidne osebnosti. Po naročilu notranjega ministrstva so preiskovalci odtočili razkrinkati običajne obiskovalce luksusnih bordelov in iti vsej zadevi do dna. Tako stališče je podprl ministrski predsednik Heath, ki se je vrnil včeraj iz Pariza, kjer se je srečal s francoskim predsednikom Pompidoujem. Heath je izjavil, da noče nove «afere Waterga-te» v Londonu, čeprav se lahko izpostavi nevarnosti nove afere Profumo. Včeraj in danes zjutraj je tudj laburistična opozicija začela ve- liko ofenzivo s številnimi pismenimi vprašanji, ki zadevajo škandal. Ključno vprašanje je vojaška varnost države in atlantskega pakta, kot se je že pripetilo pri zadevi Profumo. Danes zjutraj je neki Lambtonov prijatelj prebral časnikarjem podtaj-nikovo izjavo, v kateri je Lambton priznal, da je obiskoval neko prostitutko in njene prijatelje. «V zadnjih mesecih — je izjavil podtajnik — sem imel stike z neko prostitutko in z dvema njenima prijateljema. V ponedeljek me je zaslišala policija in mi povedala, da je dekletov soprog posnel nekaj slik o mojem srečanju z žensko ter jih podal tisku. Preiskovalci so tudi hoteli vedeti, če me je kdo izsiljeval. Povedal sem goto resnico in sicer, da sploh nisem vedel za te posnetke*. Lambton je nadalje poudaril, da je takoj stopil v stik s predsednikom konservativne parlamentarne skupine in mu izročil ostavko, da ne bi v to umazano afero vpletel ministrskega predsednika Izvedelo se je tudi, da Lambton ni obvestil ministrskega predsednika da namerava sklicati tiskovno konferenco. Tako ravnanje pa ni presenetilo Londončanov, saj je podtajnik za obrambo znan kot človek, ki ne spoštuje protokola. Pred kratkim je dal povod za obširno polemiko, ker je ohranil plemiški vzdevek na svojih vizitkah, čeprav se je formalno odpovedal naslovu grofa Durhamskega, da bi bdi lahko izvoljen v spodnjo zbornico. Popoldne se je izvedelo, da je Christini Keelerjevi «zadeve Profumo 73» ime Betty. no odprejo restavracijo. «Ko je bil lokal zaprt - je izjavil šef restavracije — si opazil vsakogar, ki se je približal stanovanju Panattonijevih (stanovanje je v istem poslopju kot restavracija), sedaj pa zahaja v restavracijo precej ljudi. Upamo, da se bodo ugrabitelji zato počutili varnejše in bodo stopih v stik z družino*. Torielli je skušal nekoliko potolažiti Mirkove starše in jih prepričat:, da bodo ugrabitelji navezali stike z njimi le pet ali šest dni po ugrabitvi. Govorilo se je tudi, da je podjetnik ponudil denarno pomoč nesrečnim staršem: Torielli pa je odločno demantiral te govorice in dejal, da je hotel izraziti Panatto-nijevim le svojo solidarnost. Poudaril je tudi, da so njegovi svojci večkrat stopili v stik z družino Ser-gia Gadolle, ko so ga banditi ugrabili, da bi se seznanili s «sistemom dela* ugrabiteljev. Medtem se je zvedelo, da je zaprt v neapeljski umobolnici za kriminalce človek, ki trdi, da pozna ugrabitelje malega Mirka. Gre za 36-letnega Giuseppa Spinonija, ki je doma iz Bergama. Preden so ga pripeljali v Neapelj, je bil moški dali časa zaprt v kaznilnici v Bergamu, še prej pa je bil zaposlen kot natakar v Panattonijevi restavraciji. Spinoni trdi, da je v bergamskem zaporu februarja letos imel daljši pogovor s sojetnikom., Ta naj bi mu priznal, da bo skušal ugrabiti sina premožnih staršev takoj ko bo osvobojen. Moški, neki M. S., naj bi tudi precej jasno namignil na Mirka Panattonija. V tej zvezi se je izvedelo, da je neapeljski državni pravdnik zaslišal jetnika in nato obvestil svoje kolege v Bergamu. Zato ni izključeno, da,bodo prepeljali Spinonija v Lombardijo, čeprav preiskovalci sodijo, da je moški umsko neuravnovešen in bi se zato kar čez noč izmislil vso zgodbo. Sodniki in policija so medtem potrdili, da so začasno prekinili vsakršno preiskavo, da bi ne otežkoči-li stikov med ugrabitelji in Pana-tannijevimi. V tej zvezi je bergamski kvestor dr. Miraglia prosil časnikarje, naj bodo zelo oprezne v svojem poročanju, da ne bi onemogočili stike med ugrabitelji in družino malega Mirka. «V tem trenutku — je pribil kvestor — je za nas najpomembnejše rešiti, življenje malemu Mirku. Še enkrat ponavljam da se ne bomo vmešavali v zadevo, dokler ne bo otrok rešen*. Resnici na ljubo, so policijske sile danes posegle samo enkrat, ko se je razširila govorica, da leži Mirkovo truplo v nekem mestnem parku. Na srečo je šlo le za neslano šalo. ‘ostaI £»? icz.ni uuiww. v. o mestec jeni na sledeče kazni: Kra zapora> dve leti, en mesec in P*? gn gie-Latini prav tako dve 'riSgiurfii®' sec in pol zapora, ?stal‘ nquilk' vich, Giudici, Montina. Q-aer-Ruzzier. Snaidero, Coccol ^ 20 chi) pa po enajst mesec dni zaporne kazni. nenja- Sodni zbor je skratka o’^ krivj; da so vsi «uporniki» kazni pa delil glede mladoleten ah enako - ali nasta?>d je kdo bil 18 let. Ob branju razsodbe, 0 so obtoženci ostali J^^w,'f,stetter’ /ari*' OVJ UOIM" ornfiS denje je izrazil samo KraTn0 pinc' za katerega je vladalo sp g0 ys® nje, da bo oproščen, s J up0rori priče potrdile, da je ®e „ je b1 ostal v svoji celici. PaCn£,go oproščen vsake obtožbe v 6 kj naj bro, mladi «pustni m0T/„i!j[nšMte bi s svojim vzklikom l me») povzročil upor. tr,npn]s^e^ Proti razsodbi P^P^ko br8| sodišča bodo vložili pnzl ki n nilci, kot tudi javni tož zadovoljen z obsodbo G in Cherchija. ,wodk°v- Do tod skopa kronika go* Res pa je, kot je v J 0at* voru poudaril odvetnik anahr° tello, da je ves proces gjj-obd nističen, ker je resnice, medtem ko ="”T.a v , hotel globje spoznat! dgj/ftnorjj " Imr«0 skoraj terem je ta upor bil — , . ’ ' neizogiben) m : praV ,L resliS.aI vseh strapninjeveš!!® zaostalost kaznilnic, ki'31" 11 v ni® prevzgoja,zaaranje, ljudi. segel svoj vrhunec P^ola. Ivana Gelaimja in Br - Sodni zbor je dejansko H Itajije, kritike, ki iz vseh str jnjevri® s prstom kažejo na s i,obilnir kier 111 p)111 rir_. kopiči revščina,_ zatu<^j^ujg J' nobena loška odtujitev repr^' S sistema ^ £ katere mora vedno o ■ ,,rjVe p° Battello no cesu. -.egu 0Se& pf0' tajati “ •— » krive nje, da še bodo vrnm v družbeno stvarnost. attello je v svojem P°.etn izpovedal, kaj misli 'šinj br Odvijal se je v ^ {e vsakega iskanja «zg°c ^nstovsko^ ^ niče*, kako je do a Ad0 so , upora sploh prišlo. ^ spl . fantje, ki so bili zaPrt!'ietnike- l. lahko kaznujemo mla ^ bi y sploh niso dovolj zre . počel}g. deli, kam vodi nj****. v W In če to velja na V rrfa., liksm men je oafcv v sku- vprašati, je dejal j^čaj^ RIM, 23. — Zunanji minister Medici je danes na Farnesini sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Miša Pavičeviča. njihovo prostos odgovoren ‘”upjtP letnik, ko je stisrji?„n cploh se L med rešetke, v .kletk1- g^teU0: xe treba vprašati, Je noraščaJ g je treba tako miade. ^ati. A" ljudi, za vsako stvar z Pogoje-res ni drugih metod P eVzg°J° Prvi pogoj za družbeno P ^ig pa je ta, da je trTLjU. v L vsaj ohraniti pri zlVQ1Jn^aCija % likšni meri pa je °rgan,*s0 Itaki0’ ških (a pojav velja z zaporov jamstvo za va cev? ,ša1 zakL Battello se Je » «8VjJ ni sodni zbor or® .rajali ."tale zaporov, zakaj nis0 „res °fvl ali viti, kako so se ^j-ašato ' se le,. ul)iti s' stvari. Treba mladoletniki hoteli u^ svoja -Weli no v Ka, au f« . nase, n? ^ obuE“ 0f?nZkai ni oS,e.bjerešik »labS ■&. življenja kaznjenc -<