I.Hi^VL^IKpi«. »VIUII-I-LIII <111 I J^UJ.............

mir ''7* *


NARODA
Ust slovenskih delavcev v AmerikL
The largest Slovenian daily -s in the United States^
lined every day except Sunday* and Left] Holidays. jQ 50,000 Readers
<81
TELEFON: 4687 CORTLANDT,
Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3t 1870.
TELEFON: 2876 *CORTLANDT«
NO. 118. — ŠTEV. 118.
NEW YORK, MONDAY, MAY 20 1918 — PONEDELJEK, 20. MAJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Rusi se prodajajo
-ono-
RUSI PRODAJAJO NEMCEM VSE, KAR IMAJO. — NEMCEM PREPUŠČAJO VSO INDUSTRIJO IN DE NARNE ZAVODE. — POSREDOVALEC V STOCK HOLMU. — FINCI V HELSINGFORSU. — SEMENO VA MOČ V SIBIRIJI NARAŠČA. — FRANCOSKI
POSLANIK BO MOREBITI ODPOKLICAN. ,	--ooo-
* - rti.' translation fi!«1 tiiih	p.*-t master t New York. N Y nn May IM.
1*J18. as required by the A«-t of October 1817.
Stockholm, 1f». maja. — NVnu-i v polni meri izkoriščajo kaotičn«- ekonomske razmere v Rusiji ter razširjajo nemški vpliv in kontrolo nad rusko imiustrijo in finančnimi zavodi. Ruski kapitalisti in korpora<-ije, kate-lim preti pogin, ne vidijo drugega izhoda, kakor da prodajajo svojo lastnino Nemčiji.
Tozadevno izmenjavo preskrbuje Fuerstonberg, poznan tudi kot (Jenetskv. ki je zunanji finančni svetovalce holjševiške vlade in ki se nahaja z mnogimi svojimi lova riši v Stoekliolnm. Iz Stock 110 Ima se pošiljaj«« posebni odposlanci pod nemško kontrolo v Rusijo, da opravljajo tO tlelo. Ti odposlanci prinašajo izkazniee pravih delni«* in druge vrednostne papirje.
Prvi namen Nemčije je. dohiti kontrolo nad ruskimi rudniki in kovinsko industrijo, nad usnjem in bankami. Rnsi prodajajo vse po eeni, ki je v navadi v paniki.
Washington, D. C., 10. maja. — Kako Nemčija z vso silo zasleduje politiko trgovske osvojitve v Rusiji, je naznanjeno v današnjih ofiejelnih poročilih, ki povdarjajo, da kupujejo Nemei vsakovrstna finančna podjetja, banke. koiporaeije in tovarniška podjetja.
V	poročilih se glasi, da mnogi Rusi javno kažejo svojo ne vol jo. se nemški vpliv širi v tolikem obsegu in veselilo bi jih. ako bi se mogel rabiti zavezniški in ameriški kapital, da se za vstavi pruska agresivnost.
London, maja. — Poveljnik finske bele garde general ManiHvheim je v Četrtek vkorakal na čelu 12 tisoč mož v Helsingfors. Do tega časa so imele-mesto zasedene nemške čete.
Ruska bolj še viška vlada je odklonila posredovanje Slede finskih upornih voditeljev v Helsingforsu. Uporniki so prosili moskovsko vlado, da stori vse, da bodo za nje doseženi ugodni pogoji.
Železniška zveza med Abo in Helsingforsom se je obnovila.
London, 19. maja. — Neko poročilo iz Harbina v Mandžuriji pravi, da je prodiranje proti bol jševiškega poveljnika generala Seme nova v Sibirijo dobilo novo gonilno moč. Dobil je od kozakov in Bur jat o v — neko mand-čursko pleme — mnogo bistvenih ojačenj. Transbajkalski narodi, ki trpe veliko pomanjkanje, ga pozdravljajo kot jvšitelja.
Kitajska vzhodna železnica je prevzela politično administracijo in obratovanje transsibirske železnice, koder se bo pomikal general Semenov; podadmiral Kolčak, bivši poveljnik ruskega črnomorskega brodovja in pa stotnik Orlov zbirata blizu Vladivostoka armado, da gresta proti severu v namenu, da osvobodita vzhodni del železni-ee boljševikov.
Kakor pravi neko berlinsko poročilo v Amsterdam, je na željo Nemčije razglasil avstrijski poveljnik v Ode-m obsedno stanje. Poroča se o tamošnjih pouličnih bojih.
V	Kijevu se nahajajo na ulieah avstrijske straže in na tisoče oseb se nahaja na begu.
Londonsko časopisje priporoča takojšnjo zavezniško intervencijo v Rusiji, da se prepreči "naglo naraščajoči nemški pritisk na deželo". Omenja se pripomba Lord Robert Cecila v poslanski zbornici, da je jasno, da boljševi-ki ne morejo ali pa nočejo nuditi nikakega odpora nemškemu prodiranju. -
Nekateri listi celo priporočajo, da se Japonski dovoli nastopiti, trdeč, da Japonska ne zasleduje svojih interesov in da je lojalna zaveznica.
"Daily Chronicle" piše:
— Teža naše intervencije bo brezpogojno Japonska. Reklo se je, da je največja zapreka zdaj Washington, — kar tudi mi vrjamemo. — zdaj pa so lastni agenti ameriške vlade prepričani, da je tuje vojaštvo potrebno in se upa, da bo opozicija odstranjena.
Francski poslanik v Moskvi, Josip Noulens, bo naj-brže odpoklican, kakor pravi neko poročilo iz Moskve. — Ako ga pa Francija ne bo hotela odpoklieati. bo proglašen za privatuega državljana. Ostali zavezniški zastpniki mu bodo najbrže sledili, ako bo šel.
Bolj še viška vlada je začetkom tega meseca zahtevala njegov odpoklic, ker je podal neke izjave, ki niso bile v soglasju s prijateljskimi odnošaji med Francijo in Rusijo.
----—ooo-
Ženske v avstrijski vojski. .
PREDSEDNIK WILSON, MRS. WILSON IN COL. HOUSE — OB PRIHODU V NEW YORK.
TAe. PRESIDENT, MRS WILSON *nd for* FPsANCE PARAPE «
COLOMEL. EM- HOUSE WATCHING FREE MILK
»Y UHOERWOOT 0~ UHPERWOOt?
Franciji
Trm' translation r i 1*-.l with t ho |m*l master :» New York. X. Y on May _i<. 1i»tS r«'*|iiire«1 >•>	Aft ..f < fc-folnT U. 1!»I7.
Ame.iško oficijelno poročilo: i naše prednje postojank.'. T, na
j padi pa so se popolnoma ponesre-Washington, i). ('.. 10. maja. — ;»''l> in sovražnik je pri umikanju NV.foj j.' bilo izdano sledeče per-jpn-ti! mnogo ranjenih v naših za-shingovo poročilo:
V Pikardiji in Lotaring ji so bili odbiti sovražni napa.li. pr! kate-
i kopih, i
;Angleško oficjelno poročilo:
rih je imel sovražnik izgube na mrtv-h in ranjenih. V Woe vre bili stalni zračni boji: naši aero-plani so imeli mnogo uspešnih spo-padov.
Z prod a j danes zjutraj so v Lota-ringiji moene sovražne pat role po
London, Anglija. 10. maja. — \'ifojšnjc poročilo fehlmaršala Ha pa pravi:
Tekom noči je bila krajevna o-peraeija pri Ville-sur-Ancre popolnoma uspešna. Avstralske čete
2~) do 2.} mož poskusile napasti so vdrle v nemške-postojanke v
Strašna katastrofa
■ooo-
V OAKDALE JE EKSPLODIRAL V NEKI TOVARNI TNT. — PONESREČILO SE JE OD STO DO DVESTO OSEB. — NEKATERE PONESREČENCE SO NAŠLI CELE POL MILJE VSTRAN OD TOVARNE. — RE
SILNA AKCUA.
-ooo
Pittsburgh, Pa., 38. maja. — Najbrže dvesto mož je bilo ubitih danes, ko je neka eksplozija TNT (Trinitroto-luola) uničila naprave Aetna Chemieal Co. v Oakdale ob Panhadle stranski progi Pennsylvania železnice, 16 milj od tega mesta.
Petsto delavcev v napravi je bilo presenečih krog poldne vsled poka, ki ni bil nie močnejši kot pok navadne pistole.
Prišel je iz prostora, kjer se je nahajala soda, vendar pa so vsi poznali smrtno nevarnost tega poka in kot on mož so pohiteli proti najbližjemu izhodu.
Predno pa so mogli dospeti na odprto, je bilo videti kot da se zrak sam izpreminja v ogenj in s pokom, ki ga je bilo slišati na milje, so dolga tvorniška poslopja zletela v zrak.
Obenem so zleteli v zrak vsi težki stroji in neštevilno ljudi.
Velik oblak prahu in dima je takoj zatem pokril po-zorišče in skozi smrtonosne pline so padali raztrgani in po ha hijeni ljudje na zemljo, dočim je čakal drugih konec v gorečih razvalinah.
Veliko ponesrečenih, med katerimi so nekatere našli
in okoli vasi. ki se nahaja zdaj v naših rokah : zajele so 3(»0 ujetnikov in strojnih pušk. Naše iz-•riiln- Si i bile majhne.
banes smo vprizorili uspešen napa<i na sovražno postojanko ju-gozapadno od Meteren in smo prizadeli garniziji občutne izgube.
Xa ostali fronti so bili le artilerijski boji.
Francosko oficjelno poročilo:
Par'z, Francija. 19. maja. — Vojni urad je danes izdal sledeče ofiejelno poroeilo;
okoliei A vre so se na obeh straneh vršili artilerijski boji. Naši vojaki so zajeli nekaj ujetnikov v okolici Hangarda.
Ob dolenji Ailette in v Argon ih ter Woe vre so bili z našim ognjem razbiti vsi sovražni napadi. Pri napadu vzhodno od Rlieimsa sme zajeli ujetnike.
Nemško oficjelno poročilo:
Berlin, Nemčija, 19. maja. — V naslednjem navajamo vsebino današnjega poročila nemškega vojnega urada, ki opisuje včerajšnje operacije na zapadni fronti ' Zapadno od Hullueh, severno od Loosa. so Angleži z mnogimi stot-nijami naskočili. J3.ili so z velikimi izgubami odbiti. Drugod so bi li infanterijski boji omejeni na opa zo vanje.
Do danes .jutraj je bilo na bo jišču živahno streljanje. Pozneje je ponehalo, toda proti večeru jc-zopet oživelo.
Aled Arras in Albert je bil sovražnik zelo aktiven. Naše baterije so bile pogosto izpostavljeni hudemu ognju.
Wilson in Rdeči Križ
-ooo-
PREDSEDNIK WILSON JE V SOBOTO GOVORIL PRED VELIKO MNOŽICO V NEWYORSKEM METROPOLITAN OPERA HOUSE TER JI POJASNIL, DA MORA AMERIKA VREDNO IZVOJEVATI VOJNO. — NJEGOVE IZJAVE GLEDE NEMŠKIH NAČRTOV NA DALJNEM IZTOKU.
-ooo-
ITALJANSKO BOJIŠČE.
True translation filed with the post jLaaster ;<( New York. N. Y. on May 1!»1S, as required by the A«-t of Oetot>er 0, 1917.
Rim, Italija, 19. maja. — Današnje italjansko poročilo vojnega urada se glasi:
Ob celi fronti so biLi budi krn-
cele pol milje od razvalin tvornice, so privedli v bolnice v: 'evni boJL Xa j«s<>zapadueni Po-
Pittsbnrghu s posebnimi vlaki in v ambulantah tekom po-l,bor'iu frOPe Montcll°' sever?° oc' ,, .	j .	v	. ..	~	i (orno Iresegnori, smo popolnoma
poldne m zgodnjega večera. \si ti so bili tako močno po- vstavli sovražni napad. V Ada-škodovani, da so le v maloštevilnih slučajih zamogli zdrav-jmeilo pogorju so motoii so\-ražni niki imeti kaka upanja glede njih okrevanja.	.oddelki napadli naše postojanke
Izgubo na lastnini cenijo na miljon petstotisoT- do- -i'lžno 0(1 Stableta. Naše čete so se lariev	* '	{hrabro držale in so s pomočjo ar
vr*	i	i	..... .v i	-* tileriie pregnale sovražnika, ki le
iS eposrecbio po drugi eksploziji je pričela masa zlom-' jj na bojiKu vei. sto mrtvih in
1 jenih tramov in razbitega drugega lesa goreti. K požaru! ranjenih.
True translatum filed with the itontmaster at New York, N. Y. on May 20. IfUK. n> required by the Aet of October rt. 1017.
Bern, Sviea, 17. maja. — A v ^rijski Listi kažejo veliko skrit a Ti<ii, kakor to sami nazivi jejo. fe mm&ije armade.
Zdaj je. nastavljenih 36 tiaoč
ren m deklet v pomožni službi kot uradnice, služkinje itd. Se vee drugih pa se sprejema; po 15*ti80č na mesec. Nabirajo se na Oun^ju, od koder jih pošiljajo na 1 ojno polje.
V dolini J ud i kar i je smo nasko ili in razgnali sovražno gamixijo
so pripomogle številne zelo gorljive kemikalije, katere u-porabljajo pri izdelovanju smrtonosnih procluktov tvor-
nice T. X. T. Plamen za plamenom se je dvignil, ko je vro-jneke sovražne prednje postojanke *v-ina dospela do velikih kotlov, in vsa lastnina v celi okolici je bila v veliki nevarnosti.
Iz gorečih mas so se dvigali škodljivi plini ter se razširili preko majhne doline in preko sosednjih gričev, vsled česar je bilo ogroženo reševalno delo.
Vse telefonske in brzojavne žice v okoliei so bile razbite in tračnice Pittsburgh, Cincinnati and St. Louis Jeznice so lyte zastavljene z padajočim materialom.
ria jugovzhodnem pobočju gore Nozzolo in smo zajeli nekaj ujetnikov in materjala.
Severno od gore Grappa so naše čete naskočile greben Casatas* son in so sovražniku prizadele ZC- mnogo izjrub in zajele nekaj njet-I ni kov.
True translation filetl **irh the postmaster at Xew York. X. T on May Lko, 1U18, as required by the Act of October 6, lt»17.
< iovoreč pred 4,200 možkimi in ženskami v Metropolitan Opera House v New Yorku v soboto zvečer, in raz-ven tega tudi vsem narodom, je predsednik Wilson v zna menitem nagovoru izjavil, da se ne sme odvrniti od neizprosnega namena zmago slavnega izvojevanja vojne — potom kakih neodkritosrčnih mirovnih razpravljanj.
Nadalje je rekel, da prispevanje Amerike ni omejeno na pet miljonov mož.
T?ekel je tudi, da. v kolikor je prizadet 011, namerava stati tako na strani Rusije kot na strani Francije.
Nadalje je izjavil, da se moti vsak človek v Nemčiji, ki misli, da bomo žrtvovali kateregakoli v svojo lastno korist.
Rekel je, da morajo dajati Amerikanci Rdečemu Križu "dokler jih ne bo l>olelo" in da si noben človek no more dovoliti, da bi napravil premoženje iz te vojne.
— Dve dolžnosti sta, pred katerima stojimo lice v li-»
—	jc rekel. — Prva dolžnost je izvojevati vojno, in druga, ki gre s prvo roko v roki, je izvojevati jo na velik in vreden način ter pokazati s tem ne le resnično kakovost naše sile, temveč tudi resnično kakovost naših namenov in nas samih.
Cela navzoča množica, sloveča pričetelc kampanje za Rdeči Križ, je vstala v tem trenutku in živahno odobravala.
—	Slišal sem, — je govoril — pred kratkim reči neke gospode, da moramo dobiti pet miljonov mož ter j ili pripraviti. Zakaj bi se omejili na pet miljonov? Napro^ sil sem kongres Združenih držav, naj ne določi nikakih meja, kajti namen kongresa je in o tem sem prepričan, kot je tudi namen nas vseh. da mora vsaka ladja ki lahko prevaža ljudi ali dobave, biti obležena na vsakem potovanju in sicer s tolikimi možmi in tolikimi zalogami kot ;jih more nositi.
Neodkritosrčnost nemških mirovnih namiga van j jo obrazložil na naslednji način:
—	Ne bodo nas odvrnili od trdnega sklepa izvojevn-nja vojne potom katerihkoli neodkritosrčnih približevanj glede miru.
Z mirno vestjo lahko trdim, da sem preiskusil ta na-migavanja ter da sem jih našel neodkritosrčne.
Sedaj jih poznam take, kakoršne so. Oni hočejo imeti prosto roko prav posebno pa na iztoku ter izvesti osvojevalne sile in izrabljanja.
Vsak predmet z ozirom na uravnavo na zapadli in-volvira ali vsebuje obenem pridržek z ozirom na Iztok.
Sedaj, kolikor sem prizadet jaz, nameravam stati tako ob strani Rusije kot ob strani Francije.
Cela množica je skočila kot blazna kvišku ter navdušeno pozdravljala to izjavo. Ko se je pritrjevanja nekoliko poleglo, je nek mož v orkestru zaklical:
—	Bog vas blagoslovi!
Predsednik pa je zatem ta izziv obrnil na Nemčij.o
—	Če želijo miru, naj potom priznanih zastopnikov polože na mizo svoje pogoje. Mi smo svoje že položili in oni vedo, kakšni so, — je dostavil z odločnim usmehom.
Rekel je, da vojna združuje ves svet, da je prepričan, da bi ne moglo niti sto let miru tako zvezati to deželo skupaj kot je izvršilo to eno leto vojne.
Misli vseh njegovih poslušalcev so pohitele vspričo te izjave nazaj k njegovemu izrazu 4"preveč ponosen za boj" v dneh pred vojno, ko je rekel, da se je mogoče prvikrat v zgodovini vojevalo nesebično vojno ter vzkliknil:
—	No mogel bi biti ponosen v bo^ju za sebične namene, a sem lahko ponosen boriti se za clovečanstvo.
Svoj govor je končal z navdušenim pozivom za Rdeči Kriz.
Ko je predsednik končal svoj nagovor, se je navzoče občinstvo dvignilo ter ga pozdravljalo, dokler ni odhitel s pozorišča, dočim je igral orkester Metropolitan Opere — *4Star Spangled Banner".
Gospa Wilson je sedela v loži ravno nasproti pozormci in sicer v družbi gospe polkovnika House.
Predsednika je predstavil Cleveland H. Dodge. * *
-000--- , • \ I
Kitaj ako-japonska pogajanja.
--t t	. FT^
True translation filed with the postmaster at New York, N. T. on May 20, 1018. as required by the Act oC October 6, 1911.
Tokio, Japonska, 17. maja. — mi ^dijaki v Tokio veliko r&zbur-
Nek uslužbenec je pohitel takoj V ^arnegie, kateri ! v dolini Arse in na Asiago pla-. jwstopanje V slučaju, da razširja-
i lo /wl/lol inn čil »-i mil -in Irian on V> 14- c-^.f+o Tri t i	'■__. - -i :i: ______a. z l__: i__nje nemškejra vpliva nroti vzhodu
kraj je oddaljen štiri milje, kjer so hitro sestavili pomožne in reševalne vlake, ki so odšli v Oakdale, dočim so vse
noti so l>ili vroči artilerijski boji. Aeroplani so bili na celi fronti
Pogajanja za vojaški sporazum med japonsko in kitajsko vlado dobro napredujejo. Temeljna ideja je, doseči sporazum za skupno
nje nemškega vpliva proti vzhodu ogroža mir v Aziji.
Poročila, da namerava Japon-
bolnice v Pittsburghu odposlale ambulance z zdravniki in zelo aktivni. Angleški avijatiki »o ska agresivno politico na. Kitaj-
*■ i wnimiiwtwi	'____I__1___ - — Zx:_!______1___ I a___ - _______v' 1 _	- , .. . , •
strežnicami.
uničili en balon in »tiri aeroplane, skem, je povzročilo med kitajski- slučaj potrebe.
j en je. Na Kitajsko ae je vrnilo 500 dijakov, da svare svoje rojake.
.Japonski zunan(ji minister baron Cotto je poslal ravnateljem kitajskih šol na Japonskem spomenico, v kateri zagotavlja da se vrče pogajanja s Kitajsko glede vojaške ga postopanja jwti Nemcem sa

m
"GLAS NARODA"
SLOVEN JC PUBLISHIHO COMPANY
(Slovenian Daily.) Owned und published by th« (a corporation.)
FRANK SAK8ER, President.	LOUIS BF.NEDIK, Treasurer.
mm	^
D op i
Place of Business of the corporation and addresses of shore officers; Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. X.
Za ceto leto velja list
In Can ado.........
Za poi leta.........
Za četrt leta.......
sa Ameriko	Za celo leto za mesto New York $6.00
..n...... |3.50 Za pol leta za mesto New York.. 3.00
...........■ 2.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50
........... 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00
'GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvaemtt nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sundsys and Holidays
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčil jejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaličče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA"
IC Cortlandt St.,
New York City.
Telefon: 2876 Cortlandt.
Za Rdeči Križ
True translation filed with the postmaster sit Now York. N. Y. on May 20, 1918. as required by the Act of October c, 1917.
IMori Križ vsebuje vse, kar je najbolj občudovanja vrednota v človeški naravi.
Oro<lj<» je namreč, potoni katerega laliko vsak možki in vsaka ženska in vsako dete pospeši najbolj mogočno in najeniinentnejšo ambicijo, ki jo more gojiti človeštvo, namree ambicijo, da materialno prispeva k olajšanju trpljenja in k izboljšanju življenskih pogojev drugih.
V vsaki normalni osebi je ta človekoljuben nagib stalno na delu. A' trenutku, kot je sedanji, pa je ta klic naravnost neodoljive sile.
Svet, ki je bil spravljen v trpljenja, ki jih preje še niso nikdar poznali, nas neprestano poživlja na pomoč.
Naši lastni, naši sinovi, ki dajejo svoja življenja za nas; njih tovariši v naši obrambi in nedolžne žrtve, ležeče pred zavojevalci, pognane iz domov vsled neizogibnih posledic take obrambe ali uničene in strte vsled reakcij doma in po svetu, v taki vihri, ki se roga vsaki primeri, se nahajajo neposredno in v nujni potrebi podpiranja in vzdrževanja, katero mi lahko nudimo in ki more priti edinole od nas.
Vspričo take sile je posameznik brez moči in naj je njegovo sree še tako veliko, naj je njegov žep še tako globok in njegov namen še tako visok.
En človek proti silam, ki skušajo pregaziti svet ter potopiti človeštvo v povodnji uboštva, je popolnoma im-potenten.
Le potom zveze naporov se je mogoče postaviti po robu takim'zlom teh jih olajšati, in naloga, katero nam nalagajo, in katero mi vsi spoznavamo kot pravično, more biti izvršena na ta način.
Noben človek pa ne stoji osamljen v teh časih in tudi ne more stati osamljen.
Vsakdo mora delati s svojimi brati v skupno dobro.
Da se pa napravi njegove želje uspešne, da se mu o-mogoči izvrševanje njegovih dolžnosti, nudi Rdeči Križ povsem priprosta in direktna sredstva.
Potom uporabljanja strug dobrodelnosti kot so vsebovane v organizaciji, potom preistopanja pod zastave Rdečega Križa, lahko stavi vsak posameznik, bogat ali reven, neznaten ali slaven, mogočen ali slab — celo svojo silo, in naj je obseg njen tak ali tak, na razpolago tej organizaciji ter lahko živi v zavesti, da ne pomaga le drugim, temveč tudi samemu sebi.
Vsak tak služi ne le svojemu lastnemu narodu, temveč tudi dobru otrok, ki bodo prišli za njim.
Več kot dolžnost je in več kot obveznost dajati in prispevati Rdečemu Križu.
To je naravnost neprecenljiv privilegij. Vsak človek naj bi dal radi drugih, noben človek pa v svoj lasten prrid ne more zaostati ter dati ničesar.
Naj da kolikor hoče, nikdar ne more biti preveč.
Svota vsakega prispevka mora najti svoje meje le v zmožnosti dajalcev.
(>ni lahko dajo kot morejo in še ne bo vsega, kar se potrebuje.
Cilj, ki si ga je stavil vojni odbor Rdečega Križa v svojem pozivu je, nabrati v tem tednu svoto sto miljo-nov dolarjev.
To veliko svoto potrebujejo za vzdržavanje in razširjenje del v prilog človeštvu in človečanstvu, kateremu smo mi v Ameriki posvetili vse, kar imamo.
Ne moremo si dovoliti, da ne bi spravili skupaj tega denarja, kajti vsako izjalovljen je bi bilo le priznanje ve-rolomnosti napram našim najdražjim idealom.
Brooklyn, N. Y.
Slovensko pevsko društvo .Slavec priredi v soboto dne 25. npaja v prostorih rojaka Franka Mraka. 211 Graham Ave., družinski večer, pri kateri priliki se bo prodalo na dra/bi nekaj, kar ima j vsakdo rad m fvred-stia-vlja precejšnjo ceno. Ker bo to skorogoiovo zadnja prireditev v dvorani v tej seziji. je upati, da se na«i rojaki in rojakinje vdeleže v obilnenn številu. Zabava bo kar najlepša; odbra postrežba pri rojaku Mra ku j>a je že itak sjhksjio znana.
_ S pota.
Kaj vse človek doživi, sliši in vidi ter koliko je ohdolžen, lega j<* 1 oliko, da se ne more vse popisati. ker bi vzelo preveč prostora.
Naj poročam nekaj novie iz 10 tisoč čevljev nad morsko gladino ležeče naselbine Leadville. Colo. Dne. 26. maja bo v tukajšnji naselbin sv. birma, katero bo prejelo nad 400 otrok. Dne JO. maja smo imeli lepo parado v proslavo odliodniee k vojakom. Med temi sta bila tudi dva Slovenca, in sicer Martin Skoda in M. M-ajerle. Oba imata stariše v Leaidville iai Majerle je tukaj rojen. Dne 10 maja je umrl v starosti 50 let rojak M'arko Gornik, doma iz Ga-brovca pri Metliki. V Ameriki je bil :10 let in je vedno živel v Colorado. v Pueblo in Leadville, kjer fii je v rudniku nakopal pljučno bolezen, na kateri jo bolehal dolgo časa.
Omeniti jnoram tudi, kaj se mi je 'pripetilo v Glenwood Springs, Colo. Dne 29. aprila sem, nič hudega sluteč, šel v svojo sobo v hotelu. Cez nekoliko čaSa nekdo močno potrka na vrata. Po slovensko vprašam, kdo je; v sosedni sobi je namreč stanoval nek ro-
Little
Americans
ifo-yesr bit:
Oatmeal-ComSiakes-Hominy and riceTwitK-milk^ Rat no wheat ^cereals.
v	" '^Mf'
leave nothing on.your pJate. t
lik o fcnenaden vprašam po vzroku. nakar mi povedo, da imajo mojo sliko in o meni podatke, da dedujem za nemško in turško vlado. Začuden jim pričnem praviti, da je Turek pred 500 leti moril naše prednike, dekleta in mlade fante pa da je z živino vred odganjal na Turško. Danes pa delajo Nemci s pomočjo Turčije še nmo-go hujše stvari.
Dne 8. aprila me je v Helper ju, Utah, ob 11. uri zvečer tudi prijel šerif. Ta pa je bil bolj prijazen: povedal mi je. da ima mojo sliko in podatke o moj-i osebi. Ker me je prijel na cesti, sem ga povabil, da stopi z menoj v bližnjo lekarno, da se dožene, kdo dia je. Tam se mi je povedalo, da je to .pravi mož postave. Xa vse načine me je izpraševal, toda opravil ni ničesar, kajti našel ni prav nič- sumljivega na meni. Tedlaij sem m^lil, da je bila le pomota. Toda 29. aprila sem se prepričal, da je bilo resno. Detektivi namreč niso prišli v hotel od »predaj, temveč od zadaj skozi kuhinjo. Kakor mi je pozneje povedal^ gospodinji, so ji za ukazal i, da jim naglo pokaže ■mojo sobo. Preiskali so celo posteljo, pregledali pisma in vse, kar imam. Našli so .tudi povabilo k pogrebu vojaka Mehle, ki je umrl v Cui'liforniji. Pojasnil sem jim vsebino; pokazal jim razne patrio-tične stvari, kolikor sem jih imel pri sfbi. Nimam naivade obešati na svoje prsi razna patriotična znamenja, pač pla jih nosim s seboj, da jih ob vsaki priliki, ako je potrebno, pokažem, da "porabim vse one, ki me tožarijo v svoje lažnjive in škodoželjne namene. Rad bi bil v Glenwood Springs izvedel, kdo me je ovadi?, pa povedali so mi, da od njih tega ne bom izvedel.
Pa naj me kdo ovadi iz verskih,
Potopljeni podmorski čolni
Ko so se Nemci bližali Helsing-forsu, so lastni poveljniki potopili angleške in ruske podmorske čolne. — Ker so bili WKvnjeni, jih ni bilo mogoče odvesti drugam.
Kako treba postopati z dragocenimi kameni
jak iz Utah in domneval sem. da
je on. Dobil sem odgovor v angle- lovskih ali pa kak »h drugah na-ščini, da naj odiprem. Ker nisem bil pripravljeni na sprejem, sem
rekel, da naj nekoliko (počaka. In kaj je bilo? Pred vrati so stali trije detektivi. Prišli so v sobo, zapovedovali mi stati mirno ter so pričeli preiskovati sobo. Neko-
gibov, rečem, da je to fanatično. Kdor smrdi po dimu, je dimnikar, kdor silabo govori o drugih, je sani slab. Jaz pa ostanem, kar sem : nikdar se nisem in se sie bom ogreval »/a turško-tevtonsko- vlado.
Matija Pogorele.
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on May l!0, 1!»1S. as required by the Act of October 6, 1017.
London, Anglija, 17. maja. — Nocoj objavlja angleška admirali-teta, da so lastni poveljniki potopili 7 angleških podmorskih čolnov, ki so se nahajali v pristanišču v Helsingforsn, ko so se bližale nemške čete prvi teden aprila, ker jih ni bilo mogoče spraviti proč. ker so bili zamrznjeni.
Podmorske čolne, ki so operirali v Baltiku takoj spočetka vojne, so razstrelili obenem z zalogo torpedov, mnnicije in drugega mater-jala. Njihove posadke so prišle v Anglijo ter so potovali skozi Murmansk.
Ruske mornariške oblasti so približno ob istem času razstrelile v Ameriki izdelane podmorske čol ne, predno so se umaknile iz Han-go v jugozapSdni Finski.
Anprleški podmorski čolni so bi li uničeni tekom 5. dni od 3. do 8. aprila. Uničenje angleških podmorskih čolnov je dalo povod za uničenje mnogih trgovskih ladij ki bi sicer prišle v roxe sovražnika.—
"Topovi v ku v bližini Ilango so bili uničeni", pravi admiralite-ta, "in ko so se pokazale nemške čete, so se Rusi umaknili iz blFži ne, potem ko so razstrelili svoje štiri v Ameriki zgrajene podmor ske čolne," •
Štiri angleške podmorske čolne 3. razreda so prepeljali 3. aprila izven pristanišča v Helsingforsn in so jih razstrelili ter potopili Trije ('-čolni so bili razdejani med tem dnem in 8. aprilom. Posadke so se preselile v Petrograd."
Nemško osvajanje
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on May 20, 1H1S, as require«! by the Act of October 0, 1017.
.. S francosko armado v Franciji,
17. maja. — Nemški mirovni pogoji se jasno razvidijo iz listine, ki je bila najdena v nekem nemškem zakopu, katerega so se polastile zavezniške čete. Poglavitni pogoji so v prestavi sledeči:
"Vsled velikanskih žrtev, katere smo doprinesli na krvi in lastnini, zahtevamo kot minimum za ohranjenje in razvoj Nemčije sledeče :
Belgija, posebno flandrsko obrežje z Antwerpenom, mora ostati poti nemško vojaško, ekonomsko in politično oblastjo.
Svoboda na morju se mora primerno določiti za vse narode, ta ko da se dovoli. centralnim državam trgov, mornarica s 17,800,000 tonami, zavezniška mornarica bo znašala 10,900,000 ton.
Naše kolonije se morajo vrniti povečane.
Imeti bomo morali številnejše in močnejše pomorske postaje.
Rudniška polja v Longwy in Briey, ki dajejo Franciji orožje za napad, morajo postati nemška.
Uravnava je, posebno v Voge-zih, se mora izvesti soglasno z vojaškim položajem in odobrenjem poveljnika. Naše meje morajo biti take, da bo obramba tem lažja.
Prejšnje nemške baltiške pro vince se morajo priklopiti, ker bo njih zemlja postala žitno polje za nemške kmetske naseljence, vsled česar bo država obvarovana lakote.
Kurlandija, Litva, Livonija in Estonija se morajo naseliti.
En miljon 800 tisoč ton rumuli-skega petroleja mora biti na ra2* polago Nemčije.
On.i narodi, ki so napadli MIRNO Nemčijo, morajo plačati vojno ceno v surovem materijalu, ladjah, gotovem denarju in teritor-jalnih koncesijah, tako da pustijo Nemčiji samo .pet miljard narodnega dolga.
VMITIO
STATK *
Aretacije na Irskem
Trne translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on May 20, 1918, as required by the Aet of October 6, 1»17.
London, Anglija, 18. maja. — Danes popoldne javljajo poro-Za trenutek je celo pričakovano čila iz Dubl«na, da so vse aretirane zopetno pričet je nemške ofenzive ^spravil i na neko vladno transportno ladjo v Kingston pristanišču.
V	Dublkiu so aretacije povzročile le malo razburjenja. Policija je zasedla glavni stan Širni Fein organizacije ter zaplenila listine in dokumente, od katerih se pričakuje, da bodo razkrili tajno delo organizacije.
Število aretiranih cenijo sedaj že na petsto ali več, vključno vse Sinn Fein člane parlamenta.
V	nobenem slučaju ni bilo pr? aretacijah kakega odpora, in aretacije je izvršila policija s sodelovanjem vojaštva.
Proklamacija. podkralja je bila indana šele opolnoči in tekom noči in zgodnjih jutranjih urah je izvršila policija vse aretacije.
Vojaški vozovi so hiteli po cestah teh odvajali jetnike na policijsko postajo.
na zapadni fronti nadkrililo zanimanje javnosti razkritje Sinn Fein zarote na Irskem. Razkritja so prišla na dan vsled proklamacije lorda Frenclia in vsled aretacije skoraj Vsakega odličnega Sinn Fein voditelja. Vseh skupaj so jih aretirali kakih sto.
V število so všteti: De Valera predsednik organizacije; Arthur Griffith, podpredsednik; William Oosgrove in grofica Markievic, ki so bili vai aretirani na podlagi določb dotižne postave.
Dosedaj se ni Objavilo nobenih določenih Obdolžitev, vendar pa se je v proklamaeiji glasilo, da so
razkrili na Irskem delovanje gotovih oseb, lei so stopile v izdajalske zvezo z Nemčijo in da je vlada vsled tega sklenila vprizoriti drastične odredbe proti tej zaroti.
Nemci prodajajo plen.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on May 20, 1918. as required by the Act i»f October 6, 1917.
Washington, D. C., 17. maja. — Diplomatieno poročilo, ki je prišlo danes iz Kristjanije, pravi, da Nemci prodajajo in skandinavskih deželah pohištvo, katero so nemške armade odnesle iz Stanovanj domačega prebivalstva v zavzeti Franciji in Belgiji.
"Norveško časopisje*', pravi poročilo, "ne neha kazati svojega zgražanja nad prodajo pohištva po skandinavskih deželah, katere sc (prinesli iz Francije in Belgije. Ti-dens Tegrn prosi oblasti, da vstavi to sramotno trgovino in nadaljuje :
"Zakaj ti trgovci obenem ne o-glašajo dražbo za sužnje, otroke in mlade žene iz Francije Ln BHgije v Readhusplaee v Kodanju in na živinskem trgu v Kristjaniji? To bi ne bilo nič bolj nesramno kol drugo oglaševanje."
Ženske, ki so dosti srečne, da se nahajajo v posesti dragocenih ka-inenov. morajo te kamene pogosto nositi, kajti drugače se poslabšajo vsled stalne ne rabe. Vsi dragulji, posebno pa biseri, se poslabšajo, kakorbitro se jih predolgo drži v temnem. Vse kaže. da je mogoče najtri znanstvenega dokaza za stari predsodek, da se dragi kameni poslabšajo, kakor-hitro je lastnik bolan ter nosi do-tieno kamenje na svojem telesu. Lepota teli kamenov je bila baje večkrat zopet ustanovljena, če je not dotiene kamene oseba, ki je . »la popolnoma zdrava. Vsled tega se je večkrat imenovalo osebe, ki iso na ta način "'zdravile" dragulje, naravnost zdravnikom dragih kamenov.
Tnrkixi baje izgubijo svoj blesk, če se nahaja lastnik v slabem zdravstvenem stanju. Neka ženska v I/ondoi^u je baje napra-vilfei premoženje s tem, da je spravila te t.urkipe v njih prvotno stanje. Ljudje, ki so ji poverili »vvj< kam<me. so domnevali, da se :ua-haja v posesti prav posebnih lastnosti. vsled katerih ji je mogoče obnoviti prvotno lepoto teh kamenov.
Prodajalci biserov izjavljajo, da se omot v škatijieali, v katerih se spravlja bisere, loti biserov samih in da se prejšnja lepota biserov povrne, kakonhitro se bisere zopet nosi na telesu. Isti učinek ima tudi kopel j v morski vodi. — Pred nekaj letii se je poročalo, da se je pričela neka slavna verižic.! iz biserov, ki je bila. last mad;, me Thiers, temneti in da je izgubila ves svoj prvotni blesk. Kakor-hitro pa je pomočila dotična žeai-ska svoje bisere v morsko vodo, se je povrnil njih prvotni blesk.
Veliko kroži povesti o rubinih, kojih barva se baje izpremjnja, katero izpreminjanje pomeni baje nesrečo za kakega dragega ozkega sorodnika lastnika. Glede koral pa se je že večkrat poročalo, d«a postanejo blede, kakorhitro je lastnik na tem, da resno zboli. Veliko ljudi pa ima prazn overil a prepričanja glede opnlov.
Natančno i »čiščenje in oprem-ljenje dragih kamenov izboljša njih zunanjost. Barvia se izpremi-nja ter postaja močnejša ali slabe jša soglasno /. lučjo, v kateri se pokaže te k a merle na ogled. Predvsem pa je treba paziti nut to. da ne pridejo dragi kameni v stik s kislinami. Konec no pa je dejstvo. ki je bito že večkrat potrjeno, da osebnost gotovih ljudi vpliva na drage kamene. Iz vrst teh ljudi se rekratirajo takozvanii "draguljski zdravniki", katere se kliče na pomoč, kakorhitro je treba spraviti obledele kamene zopet k njih prejšnjemu sijaju.
Za želodčne bolezni,
slabe ?.ivee. letlične bolezni, bolezni v križu, slab tek, glavobol, brezspanje, ne boste našli boljšega in n*i>e>i)!\jšp<ra zdravila kot so iz f-istih, naravnih, zdravilnih trav sestavljene JLVITO TABLETE. En iM.skns vas mora prepričati o tem.
Pošljite en dolar za ono ali j»et dolarjev za šest škatelj. fv pa Želite pošiljatev zavarovali, pošljite deset «*entov v ep.
Naslov: JI VITO LABOR TOKY, South Hill Jiraitrli r», PITTSBt B<iH, PA.
č'e žel ire zdravilo poskusili, predno ga nnroeite, pišite jki brezplačen uzoree in opis.
Pisma iz ujetništva.
si
Napad na Drač.
Trne translation filed with the post master at New York, X. Y. on May 20. 11118, as required l»3' the Aet of October C, 1017.
Rim, Italija, 17. maja. — Danev se je oficjelno naznanilo, da so ita-Ijwnske bojne ladje v nedeljo ponoči torpedirale in potopile en sovražni torperkii čoln in en parnik v Draču, ob vzhodftem obrežju Jadranskega morja.
Italjanski aeroplani so v torek bombardirali in vžgali vojaške naprave na otoku Visu in v Draču.
ADMIM 1 STH.ATION
ROJAKI, NAROČAJTE 8B NA "GLAS NARODA* VSČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH.
NAJ
Baku v plamenih.
Trne translation filed with the post master at New York, N. Y. on May 20. 1!>18, as required by the Act of October C, 1917.
Moskva, Rusija, 19. maja. —. (Ass. Press.) — Turške in boljše-viške čete so zapletene v vročem bojii pri Baku ob Kaspiškem ježem.
Poročila moskovskim listom pravijo, da je bilo ubitih 2000 oseb. ranjenih pa 3000.
Več delov mesta, vključno eel a cesta perzijskega bazarja, je v plamenih.
...


Ne jej preveč mesa in jajec.
Nekateri ljudje mislijo, da za-dobe nio<* in zdravje edino, ako uživajo mnogo mesa ali jajce. Pa to je napačno mnenje. Človeško telo potrebuje dvoje vrsie hrane, in sicer eno. katera povrne telesu izrabljeno moč, drugo pa. ki daje telesu potrebno toploto. Da zadobi telo nazaj izivibljeno moč, zanio-renio uživati meso in jajea, toda kakorhitro pride teb snovi v telo v prervelil.i množini, tedaj segnije ta preobilna hrana v tel«-su in to povzroča v njeni strupe. To pa muči preveč oblsti in jetra, kateri imajo - neriogo. da odstranijo ta strup. Torej j«- popolnoma napae-
nredništvo (11. Nar.!
Tukaj na otoku Ponza se nas nahaja že mul 1!» nieseecv nad >1<> internii-anili goriških Slovencev, kateri smo Uiii zajeti ol> priliki zavzetja lioriec po italjanski vojski.
Do življenje inlerniraucev ni ravno prijetim. Vam bo prav gotovo znano, in tla na samotnem otoku sredi morja ni nič boljše, ni treba še ponavljati. IV pa pomi s lite, da. se nahajamo skoraj vsi brez vsakih sredstev ter strogo navezani na državno podporo katera je tudi preeej skopa, namreč '1 liri za posamezno osebo, za družine pa še manj bodete prepričani, da je naše življenje eela kupa greneiee.
Zatorej pr<*simo v imenu svojih tovarišev slavno uredništvo, da nam potom cenjenega časopisa med brali v tujini priskoči na pomoč. če mogoče v materija!nem, ako aie, pa vsaj v moralnimi ozira, namreč s t can, <la. nam pošlje brezplačno kake knjige in vsaj en iz-tis Vašega cenj. lista, ker iz do niovine z veliko težavo kaj tlolii-mo: čt ivo iz domovine je sploh izključeno.
Upajoč, da naš glas v pušvavi lie. ostane brez odmeva v bratskih sivih v daljni Ameriki, bilježimo udani:
Andrej Lehan i>z Gorice.
kavarna "Fortuna"'. trg siv. Antona štev. 11. Anton Gorkie, ftudolf Li-aiardič, Anton Kuitnan iz (ioriee.
Naslov:
Andrea Ixiban, inteniato.
Isla di 1'oK/a, Ttalia.	Prov. Caserta.
no. ako se uživa preveč teh j<-di in malo drugih, kakor sočivje in po-sebno sadje. Telo dobiva preveč enega in premalo drugega, kar yiovzroča nered v telesu in ni|/aie bolezni.
I-
1	'It '!* ^	A -Z' A
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SIX). VENSKI DNEVNIK V ZDR. DR2.
Mali domači zdravnik |
po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Prepotrebna knjiga za vsiikega kdor si želi ohraniti ali pridobiti j zdravje; obsega 04 strani in stane 25 centov. Naroča se pri:
Math. Pezdir,
P. O. Box 1611, New l'ork, N. Y.
Dr. B. F\ MULL I IN
Zdravnik-špecijaltet Mi Slovence.
411-4th Ave., Pittsburgh, Pa.
(nasproti poŠte, 4. poslopje od Smlthfleld St.)
Najstarejši Specijallst v Pitts-bnrghu. Id deluje že 38 let kot jI adrevnlk. Ozdravil je dosedaj na tisoče in tisoče oseb, pa tako more tudi vaa. Rabi najbolj« zdravila iz Evrope, Amerike in ostalih delov sveta. Zdravi vse bolezni moških in ienakih uspe-tno In hitro. Električni pregled a X-žarki, a katerimi vidi vaSe telo kot na dlann. Pridite k temu ataremn izkuSenemu zdrav-■HiO — M TH bo gotovo ozdra-▼IL NIZKE CENE, ZNANSTVENA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ore so: od 9. zjutraj do 5. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne.
Pri meni se zdravi veliko Merilo Slovencev ln Slovenk. Ozdravim vaafco bolezen, ki Jo prevzamem za fcdraviti. im«m veliko izkustvo v ■dravljenju mofikih tajnih boleznL



fc	, v T
GLAS NARODA, 20. MAJA, 1918
Jugoslovanska sila
MAGA IDEJE. — VELIKE MANIFESTACIJE V LJUUANI. — RTSEGLI SO, DA BODO VZDRŽALI. — VELIKI PETEK IN AN VSTAJENJA. — 200,000 ŽENSKIH PODPISOV ZA JUGO L A VI JO. — LJUBLJANA JE BILA PRED KRATKIM POZORL ČE VELIKANSKE MANIFESTACIJE, V PRILOG JUGOSLO-ANSKEGA KLUBA. — PREDLOŽEN JE BIL MEMORANDUM, SEBUJOČ 200,000 PODPISOV SLOVENSKIH ŽENA, V KATE EM POŽIVLJAJO SLEDNJE NA USTANOVLJENJE PROSTE IN NEODVISNE JUGOSLOVANSKE DRŽAVE.
4	____________
Tin.- tr:niviuti«»n fll«N| with the	ina«ter nt New York. X. T. on May 2(1.
11*1 S. N* required |,y the Aet of Oetolier <!, 1917.
^i-vence in "Slovenski Xarod" a priobčila obširne popise n:t'- -i;n-.i i", ki v,- jc vi; ta v Ljubljani '2-1. in 24. marea t. I.
banes,. tako piš, "Slovenec". — so prikrite narodne sile asi v • - n t 1 v /.alit» vi v a '.ivereno in neodvisno jugoslovansko dr-i . Zrak se je tresel vsled nazdravljanj tisočerih Jugoslovanov, ki s tem dali zraza svoji vroči želji za prosto in združeno jugoslovan-ko deželo, brez tujega nadgcspodstva in tujih gospodarjev. Noben, i j. pr soMvova! temu /gotovinskemu prizoru, ni mogel imeti stra-gleile vprašanja, ki tra j«' bodočnost prihranila za nas. Oni ki so leii -.ve< ;mo o<{|iM'in->t. tako velikanskega zborovanja, ki je slišal ris. tla ho tiitiialjevalo /. bitjem jugoslovansko prostost d<> i Irr.lA i dilia da -«» v- pripravljeni sprejeti življenje ali smrt, ne o dvomil niti za trenutek o vdejsivovanju našega ideala.
T i manife-!;n-i ja naroda m- je razvila istočasno v zmago jilfro-
ovpnske uiisii.
Možje, ki so na bojnem noljn že večkrat zrli smrti v obraz bre2 ?akega občutka, so bili 'gin jen- vsled tega prizora ter so prelivali olze nalik otrokom.
V.-." kot petnajst ti—«k"- Ijnd se je vdeležilo tega zborovanja \ ubijati v -oboto >ii nedeljo.
Narodna volja za prostost in za združenje Jugoslovanov v svo-c prosto in neodvisno državo, je trdna in neupogljiva.
Ze ob	uri zjutraj je bil prostor pre«! južnim kolodvorom
i l|n<li ki si i čakali dr. Korošca, katerega >o pozdravili /. veseli-kliei. Mladi- jugoslovanske dekliee v narodnih nošah so bile po-iiešaue med zastopnike vseh političnih strank ter delegate olieiti-tra zastopa v Ljubljani. K<i je dospel «lr.. Kocuše«-, »o pevska društva intonirala narodno umno Lepa naša domovina .
Ib.spa fav.-arj'-va je pozdravila dr. Korošea s par domoljubni-n. besedami ter data i/ra/a svoji radosti rnprieo <'-a*ti, da pozdrav-j načelnika .lugosUivanskegu Kluba t.-r s^ mu je zahvalila za vse upor«* Kluba \ prilojr r< ali/aeiji proste m neodvisne jugoslovanske Ir/ave.
Dr. Korošec je odgovoril, da popolnoma zaveda. <la tega nav lušenejja -prejema ni pripisovati njemu osebno. temveč predvsem veliki ideji kalir.t ina .1 ugoslovanski Klub pri sreii, to je oprosti. 1\ našega naroda iz vcVig. ter ustanovi jen ju prostosti n neodvisno-ti. po kateri hrepeni.
Ve slovenske žene in dekliee -te visoko dvignile zastavo naše tiro-tosti ii e.jinosti in brez strahu ste posvetile vse svoje eneržije t. sničenju naših ciljev. < e bi bili kdaj na tem. da se vdamo malo-h-nosti, nam bo pogled v vašo smer zopet dal poguma in moči. da k«;tajamo \ svojih uaporrh ter pridob ino prostost in neodvisnost ju-(roslovariskemu narodu.
('<■1 vihar pritrjevanj je pozdravil dr. Korošca, ko se je pojavil pred množi -o izven železniške postaje.
I/, tisočerih grl jc > i! 1 ,;e: Naj živi dr Korošce, naš vodi If I j' Naj živi bodoča jugoslovanska država! Uolgo naj žive združeni 11 vat i Srhi in Slovene !
I)r. Korošce je sedel zatem v voz obenem s poslancem Ravni-harjetii. To i • bil zmugoslavein pohod. Velikanske mase naroda so pozdravljale naše goste ob obeh straneh ceste.
Voz so vstavili, izpregli konje in narod, poln navdušenja je po-;edel voz po glavnih cestah Ljubljane do mestne hiše. dočim >o go-;»e ii deklice metale cvetke i/ oken in raz balkone.
Župan, obdan ob občinskih svetnikov, je formalno pozdravil načelnika .Jugoslovanskega Kluba. Dr. Korošce je stopil na balkon. Na-talo jc ploskanje, in ko je bil mir zopet vstanovljen, je nagovoril dr. Koi ošee narod z n:«sl "dnjiin :
M ./je in ženske slovenske! Navdušenje, s katerim ste me sprejeli.^ i lies kot zastopnika .lugoshivanskega Kluba v svoji beil L j ubijam* je loka/ da v nahajamo na pravi poti in da mora naša sveta stvar zmagati.
Stoletja je bil naš jugoslovanski narod tlačen in zatiran, a danes vstaja in zahteva svoje združenje in prostost. Najbolj oddaljene gorske vasi zahtevajo prostost naše jugoslovanske domovine. Ne bomo se vdali, doklei ne dosežemo svojega cilja. Prisegam vam, da se ne bomo vdali.
Mi vsi slovensno obljubljamo naši deželi danes, da bomo odloč-ro branili pravice naroda in da nas ne bo strašil noben boj do odločnega triumf a naše velike jugoslovanske ideje.
Temu govoru so sledile navdušene manifestacije ljudske množice. Peli so narodne himne ter nazdravljali Slovencem. Srhom. I h vatom in Jugoslaviji,
VEČERNO ZBOROVANJE V HOTELU UNIONU.
Mb o<mi uri zvečer se je vršilo zborovanje v veliki dvorani
l niona. ki je bila okrašena z zastavami Slovencev, Hrvatov, Srbov
in Čeh nv. Dvorana je bila nabito polna, in ko se je pojavil dr. Koro see, je bilo Čuti klice: Dolgo naj živi Jugoslavija!
Dr. Tavčar, ljubljanski župan je pozdravil dr. Korošca v imenu glavnega mesta Kranjske.
Sledil mu je načelnik slovenske kmečke stranke, prelat Andrej ^srebra."
Kalan:
"Nasprotniki naše velike ideje bodoče Jugoslavije, so v velikin skrbeh. Mi jim pa lahko rečemo, da so njih skrbi prezgodnje in nepotrebne. Lomijo si glave, kdo bo mojster naši državi in kateri bodo naši ministri ter že predlagajo kandidate. Oni vprašujejo, kateri" izmed naših treh narodov bo imel prednost, kako se bodo pogodili katoliški in pravoslavni državljani Jugoslavije in ee bo naša držav« zamogla in pripravljena izpolniti ekonomske pogoje neodvisne drŽave. Oni bi ničesar bolj ne želeli kot da se Jugoslavija nikdar ne spravi v življenje.
Mi. spoštovane gospe in gospodje, nimamo iiikakih takih skrbi, kajti mi vemo. da velike ideje potrebuj« jo easa za izveden je.
Jaz se ne bojim dati izraza misli, da bomo mi stari ljudje nalik Mozesu videli obljubljeno deželo le od daleč, vendar pa bomo v za. vesti, da smo pripomogli svojemu potomstvu postati gospodar v svoji lastni deželi.
"Imel ga bom!" '4Ali dosti ni vreden. Komaj tri gokimarjer movd*."
<;Jaa bi ga ne dal za sto kron
"Na ga
Štefan je imet prstanek v roki. Vesel je bil, da bi bil poskočil visoko v zrak. Ko bi bila zahtevala krvii od srca za plačilo, dal bi jo bil rad.
V.
Na semnju je bilo živo gibanje Tesno je v dolgih vrstah stala živina, par za parom, tako da so se težko prerivali senrtertja kupci mesarji in kmetje. Volom je bile menda jako dolgočasno; prežvekovali so in se niso nič zmenili za
kako najbolj hitro dobiti tako državo.
To je zgodovinski trenutek. Vsled tega mora imeti vsak neprestano pred svojimi očmi svojo veliko odgovornost napram narodu.
Posebno mi Slovenci moramo biti čuječi v teh odločilnih trenutkih, da ostanemo v soglasju, kajti zdaj je čas, ko se bo določilo, če naj jugoslovanski narod obstaja ali ne obstaja.
Ne smemo pozabiti, da je ta slovesna prilika namenjena izročitvi: podi) sov naših žensk predsedniku Jugoslovanskega Kluba in da je danes Cvetna nedelja ko je narod, po cestah Jeruzalema pel svojo ho-zano Odrešeniku ter metal palme, kjerkoli je šel mimo.
A kmalo je, žalibog, tem slovesnemu sprevodu sledil Veliki petek. Mogoče bo isto z nami in z našo veliko idejo. Vspričo te bridke misli pa nas ne sme zapustiti upanje, da bo po Velikem petku gotovo prišel dan vstajenja."
Za prelatom Kalanom je govoril dr. Albert Kramer, glavni urednik "Slovenskega Naroda" v imenu Slov. Narod. Napred. Stranke. Pozdravil je dr. Korošca v imenu svoje stranke ter izjavil, da S. N. N. S. goji napram njemu isto zaupanje kot njegova lastna stranka. — Mi dobro poznamo velikansko odgovornost, ki jo prevzemate s tem pre l narodom. S. N. N. S. sprejema svoj del odgovornosti ter vam dedi kot voditelju kot storijo to tudi vsi napredni Slovenci v boju za našo sveto stvar.
Zelo ginjem je dr. Korošec odgovoril na to izjavo S. N. N. S. takole :
—	Zasledovanja, katera smo doživeli, trpljenja, skozi katera smo Šli. solze in prelivanje krvi v vseh jugoslovanskih deželah, je vzbudilo misel celo v zadnjem kmetu, da narod, ki živi v tej deželi, ne sme biti suženj drugega temveč, da mora biti neodviBen ter si določiti sam svojo usodo in bodočnost. Iz tega vzroka je treba tudi vse stran-lie v naši deželi združiti ter imeti le en sam organizem. Slovenci, Hrvati in Srbi so en narod.
Ta narod, združen in močan mora dobiti svojo neodvisnost.
Zastopnik in načelnik socijalnih demokratov, Anton Kristan je rta vil vprašanje, ki je presenetilo vsakega.
—	Prosil sem za par besed — je pričel — v namenu, da izjavim, da je soeijalno demokratična Jugoslovanska stranka že pred leti sprejela združenje Slovencev. Hrvatov in Srbov za del svojega programa ter se ravno iz tega vzroka na z val a Jugoslovanska stranka Jugoslovanski proletariat bo vedno na strani onih, ki se bore za demokratsko in napredno Jugoslavijo.
Zastopnik koroških Slovencev, vikar Smodej, urednik "Mira", je bd živahno pozdravljen, ko je prosil za besedo.
—	Prihajam -- je rekel — iz dežele, ki ni tako srečna, da bi mogla manifestirati v prilog naši skupni stvari kot delate vi tukaj v Ljubljani. Pri nas ljudje obupujejo. Iz tega vzroka pa ne bom preneha! govoriti koroškemu narodu, kako veliko in močno je navdušenje
n kako močna je vera v Ljubljani. To nas bo jačilo v našem odporu Kljub vsemu pa je jugoslovanska ideja še vedno tako močna na Koro-skem, da je ni mogoče zadušiti z orožniki, z vlado, ali katerokoli drugo avtoriteto, ki je proti nam. Mi živimo na Koroškem sedaj kot da je Veliki petek, a naše vstajenje bo bolj sijajno kot kjerkoli drugod. Gibanje za jugoslovansko združenje je zavzelo široke proporcije p rs elem našem narodu in to kljub rekvizieijam in rekviriranjem, kljub krajevnim oblastim ter neštevilnim ovaduhom. Na Gosposvetskem polju ie deklaracijo za pristop k Jugoslavnji podpisalo več Slovencev kot jih več tam sploh eksistira po vladnih statistikah. Gosposvetsko polje je vsled tega naše. Ko bomo dobili svojo neodvisnost in svojo Iržavo. bomo zopet razkrili starodavni spomenik našega prejšnjega preste ga narodnega življenja, katerega so na tako sramoten način skrili v namenu, da naš narod pozabi, da je imel nekoč svojo prosfost in samovlado. Ta simbol naše edinosti in naše neodvisnosti ne bo sa-mostoječ mrtev kamen, spomenik iz preteklosti. Želim vsled tega da se veši naslednje veliko narodno zborovanje na prostem Gosposvetskem polju. Še enkrat ponavljam: — Mi želimo biti prosti in neodvisni. Svoja >.ivljen:a pa homo radi dali za svojo prostost.
* « *
Zbor je zatem zapel pesem: "Od Urala do Triglava". 1 »r. Tavčar je nato proglasil zborovanje za končano, in po eeli dvorani so odmevali kriki. Naj dolgo živi Jugoslavija!
lat
Jugoslovanska
m	=
Katol. Jednota
i ■
MOŠKE BOLEZNI
NE ZDRAVIM ŽENSK IN NE OTROK.

Dr. Koler najstarejši aloven-tld zdravnik, ipedjalist r Pitta-burghu, ki ima 28-letno skušnjo v zdravljenju vseh molkih bolezni.
Hydrocele ali kilo vtravim T 30 urah in brez operacija.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu In hrbtu in ostale bolezni to tisto zdravim z gotovostjo.
REVMATIZEM, TRGANJI, ZASTRUPLJEN JE KBVI, BO-LEČINE. OTEKLINE, &KRO-YLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi na-Usta krvi, ozdravim ▼ kratkem času, da ni potrebno ležati. Jam rabim 606 in 904 sa krma ba. leznL
Uradna* ara: Vsak dan od 9. ure ajutraj do 8. are zvečer; ▼ petkih od 9. zjutraj da 6. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne.
• Dr. KOLER, 638 PENN. AVE.,
PITTSBURGH, PA.
Slovanski zdravnik.
Naša sedanja misel ni, kako organizirati to Jugoslavijo, temveč vretje okrog sebe. Ce je kakemu
rogatemu velikanu mt>rebiti prišlo na missel, pokazati četveronogemu svojemu bratu ali sosedu z r ogrni sovraštvo ali na neki drug načSn nedovoljeno ljubezen, so se takoj od Vseh strani vzdignile šibe in batine ter so padale po njem, da ga je hitro minilo veselje in skakanje. Tudi materam kravam ni bilo po volji, da so bile tukaj v popoldanšnji vročini na ogled razstavljene. ta rueeč, druga se tiho pogovarjaje s svojim čez pas y višnjevo ruto privezanim, straho-ma pri n-jej stoječim teletom, tre. tja mirno ležeč v prahu in v blatu svojem na tleh.
Smrekarjev Anton je počasno hodil med živino. Glavo je nosil po konci, klobuk se mu je bil nazaj pomaknil, levica je držala s srebrom okovano pipo, a v desnici je imel drobno šibo, s katero je malo potepel tega in onega vola da se mu je umaknil s poti. Kakor častna straža so hodili za njim trije kmetje, prosil in mu prigovarjali. On je mirno kadil, nič odgovarjal. pokimal zdaj onemu, zdaj temu, ki ga je srečal in pozdravil.
"Kaj ne, Anton, da boste še meni kupili vole?"' reče eden treh kmetov.
Petnajst goldinarjev mi boste vendar utrpeli posoditi", govon drugi, in tudi tretji prosi, naj bi mu vole IcupiJi v rejo."
Pa Anton ni hotel nič slišati. Se le ko se prerije izmed živine in vidi. da se ga sitneži drže "kakor lašcee", vzame piipo iz u*t, pljune po tieh in reče:.
"Kaj vam nisem povedal, da sem danes že kupil vsem, katerim sem mislil? Le pojte!*'
Dva, ki sta ga prosila volov, sta uvidela, da je vsaka beseda zastonj ter da se ne da preprositi, odšla sta torej in klela. A tretjega Anton sam pokliče nazaj. "Koliko bi ravl?" "Petnajst goldinarjev Vas pro-s"im."
"Kaj boš žnjimi?*' "Prašička bi kupil in kadar ga zredim. Vam vrnem z obrestja. gotovo.''
Anton izvleče svojo listnico, v bankovci natlačeno, slini prst in izbere tri petake.
"Na! Pa dosti priredi! Obresti ne bom jemal od tebe. Ce boš moški z vračilom, te bom znal še dni gič, ako ne, nikoli več ne dob^š. — Ona dva sleparja znam."
"Bog vam daj zdravje, ko ste tni dobro storili", reče kmet in spravlja novce.
Pa Anton ne posluša te zahvale se obrne in stopi v bližnjo krvmo.
'; Pojdi pit, Anton !" se je glasilo od vseh omifiij ob enem, in mnogo kozarcev mu je molelo nasproti. Ali Anton zmaje z glavo, gre naravnost v kot, kjer je bil še prostor. sede in reče:
"Najprej je treba kaj zalozi'ti." Z belim prtom prepasairi krčmar priteče si-lno prijazen in vpraša • "Poliček dobrega, Anton, ali ne?"
"Nimaš nič za prigrizek?" — Kaj pečenega in kaj kisle zelen jadi?*' "Pokaži!"
"Pa vina pošteno mero, kaj
pak!"
Takoj je imel velikanski obrok pečenke pred seboj. Še le ko je po ložij vilice in nož, od sebe porinil okrožnSfce in zvrnil poln kozarec vina, sklene roke ter se nasloni na mizo, pa se začne pogovarjati okrog sedečimi možmi. Govoril je glasno, da ga je bilo slišati po vsej sobi. Pletla se je govorica e volovski kupčiji, o današnjem semnjnu, o pšenS;ni ceni. o Judu. ki skupi ju je v mestu ježice, in o ltaljanu, ki skupljuje suhe slive, kakšno vino bo letos na Hrvaškem itd. —
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN4	*
GLAVNI URADNIKI:	* 1
Predsednik: lffTHAETi ROVANŠEK, Bz 251, ConemaugK, Pi, Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Loral*«
Ohio.	L
Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn.	\ 1
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO. Salldg, Golo.	v
VRHOVNI ZDRAVNIK:	\
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburg*, r«, >
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.	n x\ ^
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. ' ' ' IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. \
POROTNTNI:
V. K >
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Was*. x LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480,	v
JOHN BUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:	X
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, MUk. \ JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Mian. MATT. POGORELO, 7 W. Madiaon St, Room 605, Chicago. Ill,
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
BUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio, FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver, Colo.
Vsi dopiai, tikajoči se uradnih sadev, kakor tud! denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov pe ne hodi oairalo.	^
Društveno glasilo: "GLAS NARODA",
i n
(Nadaljevanje.)
S Rmrekarjevo Franieo je Štefan leto dni vkup hodil v farno šolo, predno so jo bil dali v mesto. Tedaj sta bila prijatelja, kakor sc bas sosednji otroci. Ko je dekliea prišla i z mesrta, se je zdelo Štefanu, da ima že nekaj bolj gosposkega na sebi. Ni se upal z njo govoriti. da. eelo ogibal se je je. St le počasi sc ji je zopet približal Rad jo je imel, vesel je bil, kadar je mogel z njo govoriti. Pa bila mu je samo kakor prijateljica več — več si misliti ni mogel. Dovolj mu je bilo in srečen je bil, da mu je na njegov ogovor prijazno odgovorila, kadar sta bila kje rned ljudmi, ona, bogata Smrekarjeva hči, pa njemu, ki je bil le Brašnar-jev sin.
"Kaj boš kujpoval na semnju?" gav praša deklica.
"Tcfi je treha čevljev, usnja boni kupil."
Pa ni bilo res. Teti ni bilo nič treba čevljev, in usnja ni bil namenjen kupovati. Zlagati se je moral ker res-race ni mogel povedati. Res-nfiea pa je bila. da je šel fttefan ki se je težko ločil od doma in nujnega dela, samo zato v semenj, ke* je vedel, da gre tudi Smrekarjeva
rute iz raznega pisanega blaga v lepem neredu. Jezičen ini urnoro čen skače kramar semtertja, razkazuje. hvali in se zna mladi ku povalki pridobrikati in jo uveriti da na vsem semnju ni enakega blaga po tej slepi eeni.
Srečo lovimo po svetu vsi, ali sreča je čudna ptiea. Vsi jo enako imenujemo, aid vsake oči jo gledajo visoko v nedosežnem višku sedečo, v različni, drugačni podobi Glej, ona dva dečka polnili rdečih lie strmita zamaknjena v lepe pi-štolice, ki jih ima prodajalee otročjih igrač razstavljene. Kako bi bila srečna ta dva. ko bi si mogla kupiti vsak eno pištolieo! In pride jima Čas, kadar dorasteta, da bosta imela novcev toliko in še več. nego veljajo te pištoliee. Ali tačas ju te lepe stvari ne bodo več veselile, ne bode ju brigalo, kupovati pištolic; po čem višjem in večjem bosta hrepenela, kar jima bode najbrže zopet nedosežno, in — sre-e ne bo nikoli.
V gručah stoje znanci, mladi in stari. Nekateri se dolgo že niso videli., tedaj se je treba kaj pomen i-drugi se posvetujejo, kam bi bilo bolje iti vrč vina pit. tretji > pazil jejo dekleta m mladeniče, ki hodijo med kramo gori in doli.
"Poglej! Smrekarjevega Antona Franiea!" kaže eden stoječih mladeniče v svojemu tovarišu.
"Ta lahko hodi košato, bogata je in lepa. — Kdo je pa ta muha. ki za njo lazi in tako sili vanjo?" vpraša drug. '"To je Plužnikov študent. Tej^a so samo babe premotile, da ni šel k farjem. Na dohtar.
Praniea, m sicer peš gre ter sama. Kako je je to zvedel, Bog zna.
"Drugega kil pick a nimaš?" — vpraša Franica.
"Nič drugega. — Pač! Prstan bi hotel tudi kupiti, tak, kakor g*» imaš ti tukaj-le."
Rekši jo prime za levo roko in gleda tanek, zlat prstan ali morebiti gleda lepo ročico ali oboje, prstan bi ročico, ne vem.
"čemu ti bo tak prstan, kakor je moj? Saj ga-ne boš mogel nositi. premajhen bi bil tvoji roki"', pravi deklica.
"Saj ni, da bi ga moral nositi na prstu."
"Kaj T>ak?"
"Ko bi dobil baš takega, kakor je ta tvoj. bi <te prosU. da bi mes njala. in bi jaz imel tvoj prstan."
"Potlej bi bila pa kakor mož in žena", se smeje dteV:le.
"Prstan tega š' ne stori, treba fa jmoštra.''
Dekliea se zasmeje in začne govoriti drug« stvari. Sama pa zavede govorico zopet na prejšnjo reč, vprašaje:
"Ti bi rad imel moj prstan?"
"Rajši od ne vem česa."
"Čemu t* bo vendar?"
VI.
V zgornjem delu trga so imeli kramarji svoje prodajalne šatore 1 Vabljivo so bile razveSene svilene
sko študira, pa ves babjak je."
lies je hodiL s F ranico majhen, šibak človek v črni suknji, z naočniki na nosu in s tanko, svetlo paličico v roki. Deklici se je poznalo, da tega tovarištva ni vesela. <J<>-spodek je govoril največ sam, jako malo mu je odgovarjala. Zdelo se ji je nesramno, da se tako vm-Ijuje ter ji tako ostro pogleduje v oči, da jih mora povešati. Tudi j«' je bilo sram, da jo vsi gledajo v t'-.i družbi.
"Ali si Inula name?" reče študent.
"Jaz nisem na nikogar huda najrajša imam pa tistega, ki me pušča z mirom", odgovori Franica. —
"Tega ne verujem, to ni prav nič po dekliški." "Vse v eden kup."
"Ti si prav ustvarjena, da bi o-nesrečila človeka, ki te ima rad."
"Jako lahko je pomagati. Ne trebate me rad imeti, pa se Vam ne zgodi nič hudega."
"Ali tvoje lepe oči.... "
"Moje oči Vam tudi ne store nič zalega, nič se ne bojte. Z Bogom! daz imam tukaj opravek."
Reče in se obrne k prodaja hi icS, a študentek gre s povešenim nosom dalje svojim potem.
(Dalje prihodnjič.)
Napadalci.
Smrtnonevfirno je bil ob^trel.jen v ChS-agi. ill., Willard O. Parter, dijak Chieago vseučilišča. Njepovi napadalei so bili štirje mo/.j<', ki
so se pripeljali v avtomobilu.
Telefon urada Court 3459	Telefon na domu Neville 1870 it.
FRANCIS A. BOGADEK,
SLOVENSKO-HRVAŠKI ADVOKAT VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZA.TEDNICB. soba 103, Bake well Building, vogal Diamond in Grant Sts^	Pittsburgh, Pa.
Nasproti Court Honsa.
Ali ste bolni?
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo In ne oziraje na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil ran bo vate zdravje.
Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate In revne. Jaz sem v Pittsburgbn najboljši gpeeljallst za moSke in sera nastanjen ie mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domačih in imortlraulh zdravlL Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem jezlkn. En obisk vas bo prepričal, kaj morem za vas storiti.
Imam Erlichov sloviti 606 za krvne bolezni ln f	ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti-
soče »lučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne ln Jetrne bolezni, srbenje,.mozole in vse kronične bolezni.
Zmerne eene.
Prof. Dr. H. G. BAER,
tU SM1THFU.LD ST,	PITTSBURGH, PA.
nasproti poŠte. VAŽNO.—Odre« to ln prlnesl ■ seboj.
n
!
GLAS X A TU> l) A. 20. MAJA, 1!»1S
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena ctn* 16. avrnsta £
PODPOINA ZVEZA
lnkorporirana 22. april* 1900 t driavi Pano
Sedež: Johnstown, P«.
GLAVNI uradniki; PrMoednlS: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'd., Cleveland, Otto. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box US, West Newtoa, Pi Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Jobnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClč. 6^4 Main 8t„ Johnstown, Pm.
2.	Poo. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street, Conemansb. Pa. Blacajnlk: JOSIP ŽRLE. 6502 St. Clair Are., Cleveland, Oblo.
Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Bo* 27. Bridgeport. Ohio.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 96, Wllloei, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ POVftE, 1 Grab St., Numrey Hill, N. S. Pitta-bargb, Pa.
t. nadsornik: AN GROŠELJ. 880 M. 187tb St. Cleveland, Ofcl*.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Bast Mineral,
L porotnik: FRANC TEROPČlfl, R. F. D. 8, Box 146. Fort Smith. Ari t porotnik: JOSIP OOIAJB. 1916 So. 14tb St. SprlufOeld. III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	__
Dr. /OSIP V 6KAHEK, 843 E. Ohio St., Plttsbvgk, Pa.
O lavni urad: 834 Main St, Johnstown, Pa.	* Z ^
URADNO GLASILO:	H ^
*«LAS NARODA". r_' Cortlandt Street New Tort (By.
Cenjens drnitvs, odroma njih oradnlkl, so nljndno protest, pošiljati V« dopise naravnost na giavuego tajnika in nikogar drugega. Denar saj se 1*41 je edino potom Pofltnlh. Expresnlh. all Bantnlh denarnih sakaxnic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj ss
ctaslovijajo: Rla* Novak, Title Trust & Quarantee Ca in tako naslovljene pošiljajo it Rj<sWniui poročilom na naslov gl. tajnis.
V slučaju, da opastjo društveni tajniki pri porodil* glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naananljo uradu glai ca ju tka, da se v prihodnje popravi.
12	(Nadaljevanje.)
Sanin ni mogel več govoriti.
—	Dobro — je rekla Cietama. — Ce mi svetujete kot moj prijatelj bom najbrže ostala pri svojem prvem sklepu. Kljub Imu pa moram se nekoliko premisliti.
\*e cl» hi vedela, kaj dela, je začela zopet metati češnje s krožnika v košaro.
—	Mama je prepričana — je nadaljevala. — tla se bom poko-litn vašemu nasvetu. - Zakaj pa ne? Morda bom storila tako.
Dovolite mi, gospodična (iemma. — vsled česa ste prišli do i^gT sklepa?
—	X'1 bojte >e: * — Vaš nasvet bom vpostevala — je ponovila
< iemma.
Pri tem je pa postala popolnoma bleda. Stisnila je obrvi ter se
vgriznila v .spodnjo ustnieo.
Vi ste storili toliko zame, «la je moja dolžnost ubogati vas. Stopila boni vse. kar mi svetujete in so bom popolnoma pokorila va-1 in /fljam. -- Z materjo moram se govoriti — — toda najprej m Mi'in še premislila, — — o. ravno prihaja.
V onem trenutku se je res pojavila gospa Lenora na pragu vrat. Ki s., vodila na vrt. Tako je bila nestrpna, du ni mogla vee ostati v hiši. Računala je. da se je moral Sanin že zdavnaj pomeniti -/. Gem-mo. čeravno ni pogovor trajal več kot četrt ure.
\'e, ne, ne! — Za božjo voljo, ne recite ji ničesar o tem! — .je vzkliknil Sanin. — Počakajte še malo. — Jaz vam bom pisal — ne storite zaenkrat se nobenega sklepa--počakajte še nekoliko.
< lenimi je podal roko ter začel s hitrimi koraki stopati po vrtu. V veliko začudenje gospe Lenore jo je samo pozdravil, zamrmral nekaj nerazumljivih besed ter odhitel.
Cospa Lenora se je približala svoji hčer?.
Gemma — prosim te, povej mi! —
Gemma je vstala ter objela mater.
—	I.jithii mati, ali lahko še nekoliko počakaš? — »Samo malo? Do jutrit — In do jutri ne boš govorila z menoj o tem nobene be-sede? — Da?
Naenkrat je pa, ne da bi sama vedela za to, silno zajokala.
fiosoej Lenori se je čudno zdelo, ker <remmm obraz ni imel po-posebno žalostnega izraza.
—	Kaj ti je? — Saj ponavadi ne jokaš. — Zdaj pa kar naenkrat.
Ni«" ml ni. mama. — Nič. — Samo malo moraš počakati. — Obe morava nekoliko potrpeti. — Torej, kot sem že rekla, do jutri me ne vprašaj nobene besede o tem, — Izberi v a še te'češnje, predno bo zašlo solnce.
—	Saj boš pametna, kaj ne?
—	O, nikar se ne boj, jaz sem jako pametna,
V-.	\
2*	Petnajsto poglavje.
Fan in je bil skoraj pritekel v hotel. Vedel je, da mora biti čisto sam, da ne sme nikogar videti in slišati, če hoče jasno dognati, kaj se dogaja v njegovi duši.
In res, komaj je dospel v svojo sobo, sedel za pisalno mizo in si pokril z rokama obraz, je vzkliknil
—	Jaz jo ljub m, jaz jo ljubim do blazno*!}
Vse se je vnelo v njegovi notranjosti nalik ognju, ki tU pod mrtvim ^epelom.
Trenutek pozneje sploh ni mogel več razutneti. kako je mogel sedeti poleg nje, govoriti žnjo, ne sla bi čutil, da obožuje celo šumenje njene obleke, in nikakor mu ni šlo v glavo, kako da ni padel pred njo na kolena ter ji z možko besedo priznal svojo čustva.
Ce je zdaj mislil na njo, je ni več videl one večerne noči sloneti na oknu; videl jo je sedečo na klopi, videl jo je, kako se je odkrila ter ga pogledala s svoj j«i krasnimi očmi.
In ko se je spomnil take. je nehote vzarepetal ter ga je začelo žejati ljubezni.	•
Spomnil se je ro/e. katero jo imel že dva dni v žepu. Vzel jo je v.roko ter jo tako silovito pritisnil na ustnice, da se je v njegovem obrazu ne-kote pojavila bolečina.
Ničesar več ni hotel premišljevati, ničesar več računati in se ne brigati za nobeno stvar na svetu. — Nad iprl^eklostjo je napravil križ <cr ae strmoglavil y val bodočnosti.
Vzel je list papirja ter napisal sledeče: __ V .
^_
IaIRERTY LOAN.
Podpisani sem po svojem lastnem prepričanju ter na poziv Glas Naroda podpisal:
I.	Posojilo Svobode za	....
II.	Posojilo Svobode za	$________
m. Posojilo Svobode za	$.......
PodpiS	••••tt*a**a««*aa
Naslov
Mesto ...............................
Država............................
Izrežitc ta kupon in ga pošljite uredništvu "Glas Naroda".
* v >■ vj ri4i!i' i i it^tH^g i^t ^ > ^ ' MrS ! * ^ fgtttffMi^ --1 ^i^fiff: h ■
ŽENITNA PONUDBA. [Rad bi izvedel za svojega brat ran-Fant, star let. se želim sezna-' .a JOHNA ŠVKiKL. Pred de-
Tem potom vljudno vabimo vs« sosednja društva, ter posamezn«
Draga Gemma : —
—	Vi veste, zakaj sem vam ono svetoval. — Vi veste, kaj želi vaša mati in česar nr«- je prosija. Cesar pa ne veste, in kar vam bom sedaj povedal, j<« to, da vas ljubim, da vas ljubim z vso strastjo srea, ki ljubi vprvie v življenju. Ta ogenj se je naenkrat, razvnel v meni in sicer s tako silo, da ne morem dobiti besed, s katerimi bi vam opisal svoje občutke. Ko je prišla vaša mati k meni in me je prosila, naj go vorim z vami, je še tlelo pod pepelom, kajti drugače bi kot pošten človek, ne ugodil njeni prošnji. — In tudi izjava, ki jo sedaj pišem, je izjava poštenega človeka. — Vi morate vedeti, s kom imate opravka. Vi veste, da vam ne morem ničesar svetovati. —.Jaz vas ljubim! — Jaz va.s ljubim; to je edina moja misel, to je edino moje čustvo.
Dimitrij Sanin.
Ko je Sanin to pismo zapečatil. je že hotel pozvoniti natakarju. <!a bi ga odnesel na pošto, toda ne. kaj takejra se ni smelo /goditi.
Ali naj ji Emil izroči t., pismo? — Kje bi <ra dobil ? — V trjro-vino. kjer je delal pod Kluberjevim nadzorstvom, vendar ni mogel iti. — Poleg tega se je pa tudi že večerilo. in Emil je že morda odšel. —
Med tem ko je to premišljeval, je vzel klobuk ter se odpravil na eesto. Zavil je krog prvega vogala, krog drugega iti v svoje veliko veselje opazil Emila pred seboj.
—	Zaljubljencem pa res »ije jo srečne zvezde — je pomislil Sanin in še malo nasmehnil.
Sanin mu je izro«"iI pismo ter mu sporočil, na kak način naj ga izroči.
—	Nikdo ne sme videti 1 —- je vprašal ter skrivnostno pritrdil kot da bi hotel reči r -- Saj se razumeva!
—	Da. dragi prijatelj. — 1u če bo dala odgovor, mi ga boš prinesel. kaj ne? Jaz bom ostal doma.
—	Le mirni bodite — je rekel Emil vesel in začel bežati proti hiši. —
# Sanin se je vrnil v hotel tr-r legel na. zofo. Začel se je vdajati občutkom svoje mlade ljubezni, občutkom, katerih ni mogoče opisati. —
Oni. ki jih je že imel, pozna njihovo grenkost in sladkost, kdor jih pa še ni imel, ne razume ničesar o tem.
Kmalo zatem so se odprla vrata Emil je vstopil.
—	Tukaj je — je zašepetal — — tukaj je--odgovor
Saftin mu je iztrgal papir iz roke, stopil k oknu ter bral:
—	Prosim vas in rotim va.s, ne pridite jutri k nam. — Ves dan se ne spieva videti. Potrebno je, absolutno potrebno in potem se bo vse odločilo. — Jaz vem, da mi ne boste odbili te prošnje.
(Dalje prihodnjič.)
niti s Slovenko ali Hrvatico v sta-' rosi i od 2"i do :10 let. Ako katera' revno misli, naj piše nut Glas Naroda, tam dobi moj naslov. Več se' poizve na vprašanje:
Ženin, e o Glas Naroda. SiM ortlaudl St., New York, N Y
vet.imi meseci s<» je nahajal v <'heat llrijlge. \V. Ya. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. .rli naj se sam ogl.isi. — Krank Švigel. I'.ox .'I, Ca.inp 4."», Cheat Bridge, \V. Ya. (17 I'm ."»)
644 Peno
avenue
Pittsburgh, Pa.

Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK fiPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
Moja fltroka Je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz sani že zdravim nad let ter imam skušnje v vseli lioleznih in ker znam slovensko, zato vas morem po[Milii<mm razumeti In spn znati vaso bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenja moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je. da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje In. lise po telesu, ho-'ezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni ▼ mehurju, ledleah, jetrah in želodcu, rmenieo, revmatizem, katar, zlato žilo, navduho itd.
f Uradne ure so: V ponedeljkih, sredah in petkih od 0. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 0. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne*. — Po pošti ne zdravim. Pridite osebno.- Xe pozabite ime in naslov:
Dr. LORENZ, 644 Peon ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko če iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem.
VABILO na
PIKNIK (IZLET),
katerega priredi DR. "BORITEI-r* ST. 1 S|>PZ. v Conemaugh, Pa., v nedeljo dne 2. junija t. 1.
na Woodville Height v Prieetek oh 2. uri popoldne. Vstopnina za moške *l.l2">: <l;ui\e proste.
me •
rojake in rojakinje iz Conemaugh in okoliee. da nas posetijo na o-menjeni dan. ker či-ti dobiček je za društveno blagajno. Za -veze pivo in dober prigrizek bo skrbel prizadeti odbor.
Opomba članom. — Na redni mesef-ni seji je bilo -klenjeno sledeče: ( l:i:i.. ki >e ne vdele/.i piknika, prispeva ramo toliko v društveno blagajno, kalikor -lane vstojpniea /.;< piknik. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da kit leii .'dan ne jdaea redno svojega asesmeuta, se ž njiui postopa v smi-lu pravil ui <liuštvenega sklepa. k»u- iz dm>:vene blagajne ne bomo več /.akladali člane. Z.tpoin-liite si to. <Ui potem ne bo k.ikih nepot rebllik besedi.
'/; 1 društvo "Itorilelj"
John Zupančič, zapisnikar.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri Imajo t rokah uit potrdila aa denarne poiiljatve, a ttevilka ml, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo namaniti prej-komofoie aroj natančen naalor radi važne nadeve. Pisma katera amt jim poalall, po ae nam povrnila.
Sfrika Trank
Nova naborna postava.
Boji v Albaniji.
True translation filed with the post, j True translation filed « irh the post master at New York, X. Y. on May 20, master :it New York, N. Y. on May 20, 191S, as reqnire«l by the Aet of Octol»er litis, as require«! by the Aet of October 6, 1917.	i	6, 1917.
Washington, D. €., 16. maja. - Dunaj, Avstrija, 17. maja. — Danes je zbornica brez rekordnega .Današnje avstrijsko ofieijelno po glasovanja sprejela predlogo, ki ročilo se glasi: zahteva, «la se pritegnejo v voja- 1 -V Albaniji so Ttaljani in Fran-.ško službo mla i^ni^i. ki so dopol- eozi naskočili naše gorske posto-nili svoje 21. leto fxi >. junija lan-ijanke med rekama Osum in Devo-
li. Razne m al o važne pridobitvi malo ozemlja zapadno od Korce je bil sovražnik povsod odbil."
skega leta. Senat je že prej sprejel to predlogo; ker pa jo je sprejela še poslansko zborniea. je bila poslana predsedniku.
Boljševiki so zavzeli Baku.
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on May do. 191«, as required by the A«-t of October 6, 1917.	'
Amsterdam, Nizozemsko. 17 maja.— Boljševiške .čete so zavzele Baku, ki je središče okraja, ki produeira največ olja na svetu. Bol jaeviki so se v kanonskih čolnih prepeljali čez Kaspiško morje. — Baku je na za pad nem bregu tega jezera in okoli 530 milj vzhodno od
Ba tuma.
--—-
Most čez Sueški prekop.
Kairo, Egipt. 16. maja. — Viseči, most čez Sueški prekop pri E1 Kantara, okoli 35 milj južno od Port Saida, je dogotovljen. S pomočjo tega mosta je Kairo v direktni ŽelezniSki Zvezi z mesti v Palatini.
POTREBUJEM
dobre dogarje za stalno delo skozi celo leto. Jaz plačam zelo visoke cene in imam zelo fin les.
2Iax Fleischer. 258 Lewis St., Memphis, Tenn. ___(14-5—11-6)
Rad bi izvedel za naslov moje se-strične ANE MAJERLE. Doma j_e iz vasi Tribuče št. 63, okraj Črnomelj na Dolenjskem. Zdaj je omožena JAMNIK in se nahaja v okolici AVaukegana, I1L Zatorej prosim tamošnje rojake. ee kateri ve, kje se nahaja, da mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, ker poročati ji imam nekaj zelo važnega, ali pa, ako sama bere ta oglas, naj se Oglasi na ta-le naslov: John Siko-nja, 813 — 95. Ave., New !>u-lath, Minn.	(17-28—5)
Bathnlk Frank No. 829689
Bartol J. No. 88Q789
Bear Dan. No. 260681
Beaena Mary Ml* No. 880069
Bobi« Vajo No. 260689
Božiikoviš DjnTo No. 260581
Brann Mary No. 260649
Dolar ValentH No. 880099
Blender Vineana No. 206241
ii Blal No. 260979
Robert Qioaeppa No* 928089
gMtilk Joktf No. 44709
Koni Frank No. 260641
Kučič Matija No. 45015
mkoUeh JokM No. 828299
Modic Ivan No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Joi No.
r
Pintav
No. 880848 Bamide Frank No. 880721 8iniil John
No. 880769 Spaniček Boai - No. 828894 Starievii Johana
No. 881079 Tehler Anna No. 8288M Turk Char lea No. 880851 Turk Iran
No. 260647 Tor k Jernej No. 829741 Žagar Frank No. 44272
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X 27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, k#er se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse alovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
RAVNOKAR JE IZftEL

NOV VOJNI ATLAS vbamh,
ki vsebuje Jako natančno in obsežno risano italijansko in aapadno fronto;
~ CEHA 30 CENTOV.
Velikost 20x27 inčev.
Slovenk Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK.
Rojaki n&rotajt« se aa "Glas Ni da", največji slovenski dnevnik v Zdra-feulb državah.
HARMONIKE
rwMllnl kakršnekoli vrste lztlelnjem In {•opravljam po najnižjih cenah, a tlelo trjtežno In zanesljivo. V popravo sa-oesljlvo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj r tem poslu In sedaj t ovojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kuptm ali sprejmem v zameno.
JOHN WENZEL, Itl7 East C2nd SU Cleveland, OU«.
IŠČEMO
IZVEŽBA.NE PEVCE IX PEVKE,
da pomagajo prirediti veliki ora-torij Elijah dne 2. junija, katerega »'-isti donesek je namenjen za narodni vojuovareevalni A*zgoje-valni sklad Murni i. V;ije vodijo najbolj rzvežbani pevovodje v A-meniki: .Mr. Tali Esen Morgan. Mr. Carl Hein, Mr. Louis Kocm-menieb,	Edward O. Mar-
quard. Dr. Frank Rix in Mr. C. .Mortimer Wiske. Ponudbe se naj vlagajo pri:
Tlieofloiv Bauer, 102 W. 3Stb .St.. New York Citv. (18-22—5)
Rad bi izvedel za prijatelja JOSIPA KLANY'AR, podoma^ Lejnarč pri St. Vidu nad Cirf-nico. Pred enitn letom je bil v Olevelandu, Ohio. Prosim cenje-nerojake. ee kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se sam javi. imam nm sporo«" at i nekaj važnega. — Frank Tavželj, R. 3, P,ox Ilolli-daysburg, Pa.	(18-21—5)
POTREBUJEM
Slovenko ali Hrvatieo za pomoč v kniiinji v gozdu. Pbu-a po dogovoru. Oglasit«* se pri:
Mrs. M nrv Ličšn. Box r> 1Ivane, Pa. (18-20—5)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh. Pa. in okolici naznanajmo, da j lir bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko Ptaiko,
ki je pooblaičen sprejemati naroča nino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On jo pred leti še večkrat prepotoval - držav?, v; katerih aa naii rojaki naseljeni in jo povaod dobro poznan. Upati da mu bodo rojaki ▼ vaeh oziHft pomagali, poatoo le, km faaa nf
Nijmlm^	A