Pcšinina plačana v fjotovini. Izhaja v pondeljek in peiek. Stan.? mesečno Din 7"¦--, m inuzerns-tvo Din 20'—. Račun pri poštno - čekovnem üavodu St. 10.666. Cena 1 Din. KedaKSija in upava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračaio. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem deiu uvrS«ne notice s številkami so plačijive. Štev. 22. Celje, pondeljek 16. marca 1931. Leto XIII. CPD doma in — dlrugod C e 1 j c , 1(5. marca. V današnji dobi tekem, prvenstev in rekordov se udejstvujemo poleg velikih narodov tudi mi Slovenci, ponekod s prvinii, svetovnimi prven- stvi, drugod zopet z upoštevanja vredninii uspehi, somintja tucli s kako nepričakovano ničlo. Vse to udcjstvovanje pa jc v prctežni vedni usmorjeuo edinole fizično, nekako helensko. Kakor priznavamo sloven- skcrnu rodu pravico do takega uclej- stvovanja in smo na uspehe tudi po- nosni, tako nioramo ugotoviti, da v torn vrvežu omalovažujemo duševni razvoj, da, celo zanemarjamo razvoj srčnc kulture. Vsi trije činit.elji, mcd- sebojno izpopolnjcni in uravnoveše- ni, dajo šole celega človeka! Od počctka vojne pa celo desetlet- je po osvcbojenju vedno bolj opaža- mo, da nazaduje in izginja v našein •slovenskcni rodu tista nekdanja srč- ^a kultura, ki jc nas Slovenee odli- kovala. pred drugimi narodi, on a Ill(-J»ka, ncžna, Ijubczni polna čud, ki nas je ustvarjala res Slovence, da «m© se ob easu mogli postaviti tudi ,. n *¦ uspolioni v bran nasil- nostim tujerocls(v.i .n si U8tvarlti skupno z brati si-bi in Hrvati svoj lastni doin. z(li se nam? fla bomo kaj kmr.lu poztibili one Case, ko so nam naŠe matere in babice polagale ob zibelki svoje mile glasove v naSa srca, nas s tem že od zibelke in tja v daljno življenje spremljale s svojo prsmijo, ki nam je v poznejših tež- kib dneh lajšale napore in trpljenjc. Danes skoro ne vidiino več.naše mla,- dinc, cla bi se živo udejstvovala v tej smeri, ki bi stremela poleg učenosti in sporta tudi za svojo srčno na- obrazbo. V našem podežclju, kjei1 se že goji, pa enako nazaduje, ker ga čimbolj zajema nietež svetovnega trga. Malo je korporacij in društev, ki bi se bavila s poslom probujanja te lepe lastnosti, redki so postal i oni pijonirji, ki brez lastne koristi de- lujojo na polju srenc kulture in še teh naš čas nc razumeva in dovolj ne upošteva. Verno, da ni nikdo pro- rok v svoji domovini, vendar niora- mo ugotoviti, da imamo doma šo društvo, ki vrši svojo nalogo v sme- ri kulture srca, naše Celjsko pevsko društvo. Mnogo truda, easa, denarja žrtvuje članstvo društva, s skrajnim samo- zatajcvanjem vrši svojo nalogo, po uspehu ga sodi domača javnost. Ka- kor je bila ta sodba tudi sicer laska- va, društvu ni prinesla onega zaže- ljenega uspeha, ki bi mu pomogel, d«. bi se razmahnilo šo bolj. S tru- dom je spravilo toliko gmotnih sred- stev, da je moglo prod kratkiin na- stopiti v naši metropoli, .v beli Ljub- ljani, kjor je pokazalo tudi širši jav- nosti rezultat svojega stremljenja. Pustimo o teni govoriti današnjo- ga najmodernejšoga pevskega in glasbonega kritika Emila Adamiča, ki piše o koncertu društev, včlanje- nih v llul)adovi župi, ki se je vršil v Ljubljani 8. t. m., v »Slov. Naro- du« z dne 10. t. m. sledeče: »Nov za nas Ljubljančane je bil dalje nastop »Celjskega pevskega društva1« pod vodstvom g. Šegulc. Ccljani so sc na moč krepko afirmi- rali. G. Šegula je znan glasbeni de- lavcc, priden, sinotren in uglajen, ologanton pevovodja, ki inm svoj 70- članski mešani zbor brez diferenc v svojih rokah. Zbor predstavlja seri- jozno glasbeno enoto, ki gleda viso- ko, se svoje veljavo samozavestno /.aveda, ki živahno in vsak dan z večjim uspehom dela in ki je svoje- inu rodnemu mestu v čast. V zboru so vztrajni pevci — neki gospod (Li- kar Ivan; op. ured.) prepeva v njem že 37 let -- gladkih grl, izravnanc pcvskc linijo, zbor pravilno govori in dilia, sniotreuo dinainično rastc in pada, pevovodja inteligentno inter- pretira, skratka: tohtcn, uvaževan /.bo)'.« Gotovo smcmo Irditi, da je kritika ncpristransko resna, in smo na Cclj- sko pevsko druStvo lahko ponosni. S tern v zvezi je pa tudi naSa dolž- nost, da ga podpremo v njegovern stremljcnju, kolikor nani to dopii- ščajo naše moči. Da so tudi diugi kritiki pohvalno priznali (.!PD njegovo stremljonjo, je razvoseljivo, četudi se čuti iz neke take kritike malo nevoščljivosti. Če pa i>riznavamo društvu take moraine uspebe, moramo z obema i'okarna podpisati tudi epilog Zorka Prelovca, ki navaja v »Jutru« ¦/, dne 11. t. in. kot pevovodja Hubadovc žu- pe svoje misli in ugotovitve, ki ve- Ijajo enako za naše, kakor za vsa ostala pevska dru.štva. Navajamo tu If odiomek teh izvajanj, iz katerih jc ra/.vidno, kake težave mora dru- štvc ]>rebresti, jiredno poda ja.vnosti sad svojega truda. Ne.štete finančno in materijelne skrbi zahtevajo krit- jo, ilav'ki in takse prireditev niso v nobencm skladu '/. doliod.ki, vsak ko- iak in prcstor mora biti plačan, vsa- k}>, reklama static ogromno denarja, ena saina prireditev večjega stila za- bteva mobilizaeijo vseh fizičnih in duScvnih sil. In, da govori sedaj Zor- ko Prelovcc: »Vprašajmo se še, kaj bi bilo tem idealnim pevskim borcem za nodelj- ski koncert eöino in najboljše plači- lo? Polna nnioinska dvorana, upošte- va.sije javnosti . . . Ob začetku kon- cri'ta je bila dvorana zasedena do treh Cetrtin, sprednja četrtina. pa je razen oficijelnih zastopnikov zevala cd sramotne praznote . . .sKdo je pri- šel })osluAat in pozdravit pevsko Ce- io nad 800 povcev in pevk? Misera plcbs, nižji in srednji sloji, duševni prcletarijat in dijaštvo. Iz vrst pri- dobitnih ki-ogov, ki imajo kaj pod palcern in lahko tvegajo za vstopni- co 25 ali 30 Din, ni bilo nikogar . Odsotnost drugili gostov ni bila zbo- rom v pobudo. — Dalje: Mirne vesti trdim, da, naša pevska društva več- krat v teku leta nastopijo rada in uslužno na prii'cditvah drugih na- rodnih, kulturnih, sokolskih, huina- nitai-nih prireditvah — kakor pa na svojih. Ali niso naši pevski zboii vselej in povsod povcličevali sveča- nosti sokolske, ob Vsesokolskem zle- tu, ob otvoritvi Tabora? Kako bi bilo lepo in umestno, ko bi te korporaci- je vsaj z navdušenostjo svojih za- stopnikcv na nedeljskem kontertu izrazile peveem za njihove zasluge nialo svoje hvaležnosti! In pogrešali smo so marsikoga. Tudi one, ki so lani po časopisju zahtevali, da mora- jo pevska društva peti pri pogrebu katcregakoli, dasi ni bil nobenega društva član in ni nobenega društva v življenju poznal. 0, ti pogrebi! Naj javnost enkrat za vselejVve: Kdor pevsko društvo podpira, recimo s 15 dinarji na leto, naj ga. podpira zato, da bo društvo lahko napredovalo, nikakor pa ne zato, tla bi mu pri po- grebu zapeli, dasi naša dioištva do- slcdno vsakega ustanovnika spremi- jo s pesmijo na zadnji poti. — Kdor nas pozna v življenju, tega mi ])očar stimo tudi ob smrti. Ves naš pevski praznik je bil do- stojna, rosna manifestaeija za naše sveto pevsko delo, ki je pred vojno in med vojno pripravljalo pot novi državi, sedaj pa je usmerjono za po- vzdig slovenske in jugoslovenske uinetnosti. Prej navedene grenke kaplje neuvaževanja našib prizadc- vanj, ki so padle na pevski praznik, pa nas pevcev in pevk ne bodo pri- pravile v malodušjo in slabo voljo. V še bolj strnjenih vrstah, vsak v svcjem drnstvu, vsi združeni v ple- meiiiti tekini v žuj)i, ki nosi ime pev- skega očeta Hubada, in enotni dr- žavni erganizaeiji, v JPS, ki ima v Nj. Vel. kralju Aleksandru, pospeše- vatolju metnosti, svojega, pokrovite- 1 ja, pojdimo veselo zopet na delo. Uvideli smo svoje napake, skušajmo jili popraviti, ostanirno zvesti svojim idcalom, povabimo vse pevske dru- žine, ki še niso vcJanjene, v naše vr- sie, stremimo za napredkom v cast jugoslovenski pevski umetnosti in s torn naši ljubi domovini, nerazdeljivi kraljevini Jugoslaviji!« Co se mera boriti s takimi težava- mi Savez, župa in vsako posamezno drufitvo, je pač več kot opravičeno, da je sklcnila skupšeiiia Hubadove župe, katere Clan je tudi Celjsko pev- sko društvo, da. zaprosi kr. vlado za ukinjenje vseh taksnih in di'ugih javnih dajaiev, da se s tem ornogoči pravi in edini cilj povskih društev, namreč gojitev pevske umetnosti in vzgajanjc naroda v srčni kulturi. Jvakor vel ja to v obCe, tako se po- sebno obračamo torn potom tudi na naše celjsko meŠČanstvo in bližjo in daljSo okolico, da podpre nesebično strcmljenJR našega Celjskega pev- skega društva gmotno in moi-alno ter se Jiiu na tak način oddolži za nje- govo požrtvovalno delovanje za Ijud- sko prosveto in kulturo. Kakor nam poroča društvo, pri- piavlja za, bližnjo pomladansko se- zono nov koncert., ki naj proslavi de- la naših slavnih in priznanih skla- dateljcv Försterja, P. Hugolina Satt- norja ol) njegovi 80-letnici in spomin drugih velmož na polju glasbene in pevsko umetnosti, pa tudi onih, ki so nam dali noše lepe narodne pes- mi v enostavni harmoniji vse do umetniške dovršenosti. Društvcno geslo: »Kdor naš si, z nami poj!1« pae že samo poziva vse delavoljne in zmožne moči v okrilje CPD, dn v strnjenih vrstah ustvari- jo čim vcč dobrega za celokupni na- i'od. Društvo nam obljublja, da bo po svojih moCeli skušalo ponesti sloven- sko in slovansko pesem tudi med na- še severnejše brate na dravske, mur- ske in prekmurske poljane, ila osve- ži dull in srca tamošnjih rodnih bra- lov tei izvrši s tem nadaljno kultur- iio delo v Cast svojemu rodnemu mo- stu in naši skupni domoviui. Naj bi ne bilo sposobnega C!elja- na, ki bi se ne udejstYOval v tem dru- štvu, narodu v povzdigo in sebi v za- doščenje! — a. Iz drugih držav i Vstop v vseučiliŠko fašistično stranko. Italijanske oblasti so začele zabranjevati vpisovanje v vseučiliš- ko fašistično stranko vsem visoko- šolcem, ki so doma iz Isti*e, Gorice, Trentina, Pulja, Zadra in z Reke. i Konec renaracij je naslov knjigi, ki jo je napisal bivši predsednik nemške državne banke di1. Schacht. \-o njegovi izjavi je mir v Versaille- su nemoralen in nikdo na svetu se naj ne vara in ne misli, da bodo Nenu'i to svoje stališče kedaj opu- stili. i V borbi proti brezposelnosti. ČeŠkoslovaška država se je odločila, da, najame notranje posojilo v višini 1300 milijonov krön, ki se bo pora- bilo za investieijska dela v borbi proti brezposelnosti, ki tudi Ceško- slovaški ne prizanaša. Iz tega poso- jila se bodo gradile ceste, izvräevale melioraeije in izboljšala pristanišča na plovnih vodah. i Izvoz ruske nafte je znaöal 1914. leta 947.000 ton, a 1. 1929. že 3,022.000 ton. Lani se je izvoz nafte iz Rusije dvignil za nadaljnih 22%. NajveCji konzumenti ruske nafte so Anglija, Nemßija, Francija in Italija. DOMACE VESn d Ukinitev tovarne za vžigalice v Rušah. Kakor poročajo, bo tovarna za vžigalice v Ruäah pri Mai*iboru v najkrajšem času za stalno ustavila obrat, ker je postal izvoz naših vži- galic na Kitajsko zaradi povišanja kitajskih carin nemogoč in ker je znatno padel konzuni v naši državi. Družba Vrbovsko d. d., ki je lastnica podjotja, bo nakazova.la vsem odpu- Sčenim nameščencem plače in mez- de še do konca junija. d Nov župan v Veliki Pirešici. Banska uprava je razrešila dolžnosti Davorina Krajnca, župana občine Velika Pirešica, in imenovala za žu- pana posostnika Martina Cokana. d Kontrola mer in žlahfnih kovin. Na podlagi zakona o urcditvi službe za konirolo mer in žlahtnih kovin pri splošnih upravnih oblasteh in zakona o merah itd. je minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom notranjih zadev pred- pisal uredbo o delokrogu in voditvi ])oslov strokovnih l-esercntov za kon- trolo mer. Oni referenti, ki imajo dclokrog za več srezov, so v službi podrejeni tistim sreskim načelni- kom, v katerih srezih opravljajo službo, drugačc pa onemu sreskemu načelniku, v cigar srezu imajo sedež. Na zahtevo posameznih občin se bo- do priznale posebne kontrolne po- staje za kontrolo soclov. V takih pri- merih morajo občine, ki so zahteva- le take postaje, postaviti zanje brez- plačno na razi>olago prostore, teh- niCno oprcmo, kurjavo, razsvetljavo, postrežbo itd. Strokovni referenti imajo pravico prvič meriti sode, ki so namenjeni javnemu prometu, drugič žigosati izdelke iz zlata, sre- bra in platine, tretjič nadzirati upo- rabljena merila in sode, četrtič nad- zirati čistino izdelkov iz zlata, sre- bra in platine. Za ugotavljanje Cisti- ne in žigosanja predmetov iz zlata, srebra in platine se postavijo kon- trolni oddelki v Ljubljani, C e 1 j u , Zagrebu, Osijeku, Banjaluki, Splitu, Sarajevu, Dubrovniku, Subotici, No- vem Sadu, Nišu in Skoplju. Oddelki v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu bodo proučevali čistino domačih in inozemskih predmetov iz zlata, sre- bra in platine, ostali oddelki pa sa- mo domače izdelke. d Število konkurzov v februarju. Uržavna statistika predsedništva mi- nistrskega sveta uradno razglaša, da je bilo meseca februarja v vsej dr- žavi 33 stečajev in 50 poravnav izven stečaja. Slika v posameznih banovi- nah je ta-le: vardarska banovina 4 stečaji, vrbaska banovina 1 prisilna poravnava, dravska banovina 1) s t e č a j e v in 8 p r i s i 1 n i h po- ravnav, drinska banovina 5 ste- čajev in 6 prisilnih poravnav, dunav- ska banovina 0 stečajev in 19 prisil- nih poravnav, moravska banovina 1 stečaj, prlmorska l stečaj in 2 pri- silni poravnavi, savska banovina 3 stečaji in 14 prisilnih poravnav. V zetski banovini ni bilo nobenega ste- Caja ne prisilne poravnave. Na ozem- Iju Beograda, Pančeva in Zemuna so bili trije steCaji. d Nove poštne znamke. Po sklepu ministra za promet pridejo 1. aprila v promet nove poštne znamke po 0.50, 1 in 3 Din. Znamke so izdelane v spomin na 10-letnico narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Prodaja- le se bodo po zvišani ceni po 1, 2 in B trän 2. »Nova Doba« 16. III. 1931. Stev. 22. 4 Din, prebitek pa je tloloCen za zgra- ditev spomonika naših bojevnikov v Parizu. (1 Alkoholna prepoved. Sresko so- di.šče v Gornjem gradu odd. TI. je s pravomočno sodbo z due 11. niarca 1931. Kps 13/31-4 prepovedalo zaha- jati v krčine Kolencu Matevžu mlaj- šeuiu,)). d. Matevžakovemu, 26-letne- lTiu delavcu v Gornjein gradu si. 31., v smislu 8 55, k. z. za dobo 1 leta. Prepoved stopi v veljavo 25. marca 1931. ob 12. in pron eh a 25. marca 1932. ob 12. (I »Vjesnik srede«. V Zagrebu izlia- ja perijodična publikacija »Vjesnik sreče«, v katerem so objavljcni rc- zultati vseh žrebanj domačih, držav- nib in dobrodelnih loterij, domačih in inozemskih vrednotnic, obligacij ltd. Posamozna Stcvilka stane 10 di- narjev. (I Pri boleznih želodca, čr eves ja in presnavljanja privede uporaba na- ravne »Franc Jožefove« grenčice prebavne orgaue do rednega delova- nji in tako olajšapot hranilnim sno- vem, da prcidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franc Jožefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se ma- lo gibljejo. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špeccrijskih trgovinab. d Dunajska vremenska napoved za torek 17. marca: Daljši obstoj mi- lejšega vremena ogrožcn. Celje in okolica ( Molitev za naše brate v Italiji. Kakoi1 snio že javili, bo v smislu pa- stirskega lista zagrebškega nadškofa dr. A. Bauerja molitev za naše brate v Italiji na piaznik sv. Jožefa ob 2. popoldne v župni, ob 3. pa V kapu- cinski cerkvi. Zbirališče za odhod v cerkev bo na praznik ob lA2,. popol- dne v Narodnem domu. Pozivamo vso naj'odno javnosl, da se udeleži niolitve za naše brate v Italiji. c Zanimivo predavanje. V našem lepem Celju je nedavno predaval g. (I)'. Kukover o slovanskem vpraša- nju. Marsikomu je bilo žal, da ni sli- šal njegovih toplih besed, ki so nas ogrevale za razmišljanje o konsoli- daciji slovanskih narodov. V sredo IS. i. in. ob 8. zvečei' pa bo predaval v veliki dvorani Narodnega doma univerzitetni profesor g. dr. Fr. IIe- šič o podobnem vprašanju, v kate- rem bo padal glavni akcent na Polj- sko, posebno pa na lnaršala Josipa Pilsudskoga. Za nas so vsi ti mo- menti velikega pomena, kajti Slova- ni se rnoramo med seboj začeti in- tenzivneje spoznavati v dobrem ka- kor v slabem, ker le potem se bomo usposabljali za veliko delo za zbliža- nje, ki nam je tako potrebno, saj Slovenci imamo vendar velike skup- ne interese. Največji naš skupni cilj pa je naša naravna potreba in zahte- va po samoobrambi in obstoju, ki je pa mogoč le, ako bomo stali vsi slo- vanski bratje v strnjenih vrstah proti našim neprijateljem, ki nepre- stano del u je jo na teni, da nas delijo, šibijo in ovirajo kjerkoli morejo, s končnim ciljem, da bi nas pogazili, nam vladali in nas izžemali! Pred tako katastrofo nas more obvarovati le naša neprestana čuječnost in pre- inišljeno, sinotreno delo. Zato pa pri- dite na predavanje vsi tisti, ki vam je naša prihodnjost na sreu, da boste slišali vzpodbudne besede za delova- nje v smeri slovanske konsolidacije. Želimo, da bi bila velika dvorana celjskega Narodnega doma V sredo do zadnjega kota polna! c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob os- mih bo predaval v risalnici meščan- ske Sole g. inž. Ciril JegliC iz Ljub- ljane o sodobni, praktični uredbi do- mačlh vrtov in o nalogah javnih na- sadov. PouCno predavanje bodo spremljaJe lepe skioptične slike. Izvirne francoske pastilje zdravijo in uspeSno pobijajo vse bolezni dihal. Prodajajo vse lekarne in drogerije. c Obrtni dan. Obrtno društvo v Ce- lju bo praznovalo v četrtek 19. mar- ca Obrtni dan z naslednjim spore- dom: 1. Ob 8. uri zjutraj bo maša v župni cerkvi sv. Danijcla. 2. Ob 10. dopoldue bo zborovanje obrtnikov v Obrtneni domu; leferiral bo g. dr. Josip Prctncr, tajnik Zbornice za tr- govino, obit in industrijo v Ljublja- ni. Obrtni ki — tudi nečlani Obrtnega društva — so vabljeni, da se polno- številno udeležijo maše in zborova- nja. c Občni zbor Obrtnega društva v Celju, ki bi se bil moral vrSiti v so- boto 14. t. m., je bil zaradi tehničnih ovir preložen in se bo vršil v soboto 28. t. m. ob 20. v Obrtnem domu. „VNEBOVZETJE" oratorij za solise, zbor in orkester izvaja Slov. pevsko društvo ,Maribor' v proslavo 80 letnice SKLADATELJA P. Hugotina Saffnerja 19 marca 1931 ob pol 5, pop- v dvorani Ljudske posojilnice v Celju Solisti : ga. LOVŠETOVA k. ŽIVKO, e. NERALIČ ZBOR »MARIBORA« IN POMtNOŽENI VOJ. ORKESTER Dingira; JANEZ EV. GAŠPARIČ Vstopnina: Sedcži Din 10- in višje, stojišCe Din 8*-, dijaSkc Din 5 - (dobijo se samo v predprodaji v Soli) Besedilo s slikami Din k — Prcdprodaja vstopnic: Goričar & Leskovšek, Siomškova zaduga c Pevke in pevce CPD in vse osta- lo rlanstvo prosim, da se na Jožefo- vo sigurno udeleže konreila, ki se vrši v proslavo 80-letnice rojstva skladatelja P. H. Sattnerja. Počasti- mo slavljcnra, kakor tudi bratsko pevsko društvo »Maribor« z obilnim posetoin koncerta! — Pevovodja. r Redni letni obeni zbor Godbene- ga društva železničarjev v Celju se bo vršil v sobofo 28. t. m. ob 7. zve- čer v društvenem lokalu v gostilni Branibor z obiCajnim dnevnim re- dom. — Odbor. Najboljše angleško sukno za moške obieke do bite pri J. Kutiiš, Ceije c Trgovine na Jožefovo. Gremij tr- govcev v Celju sporoča, da bodo celj- ske ti'goyine na Jožefovo, v četrtek 19. t m. dopoldne odprte. c Jože Marn f. V nedeljo 15. t. in. ob 21. je umrl v javni bolnici g. Jože Marn, mestni oskrbnik v Celju in že- lezniški vratar v p. Pokojnik je bil rojen 20. marca 1872. pri Mariji De- vici v Polju. Pred vojno je služboval kot železniški vratar na kolodvoru v Celju. Gosp. Marn je bil pred vojno eden izmed razmeroma redkih na- rodnib železniCarjcv in je bil med vojno kot zaveden Slovenec preme- ščen v Grader. Takrat je pripadal k socijalno-demokratski stranki, ozi- l'oma onemu delu stranke, ki se ni sramoval Slovenstva. Po prevratu je bil clan gerentskega sosveta celjske občine. Po upokojitvi je bil 22. janu- arja 1920. nameščen kot oskrbnik pri mestni obcini celjski in je opravljal to sluzbo do svoje smrti. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, težko pi'izadeti roclbini pa naše iskreno so- žalje! c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v soboto 14. t. in. 48-letni po- sestnik Anton Orač od Sv. Štefana pri Šmarju, v nedeljo 15. t. m. 15-let- na rejenka Marija Jurejeva iz Škofje vasi, v pondeljek 10. t. m. pa 57-letni dninar Franc Pencl iz Marije Eeke pri Št. Pavlu pri Preboldu in 42-let- ni rudar Mibael Kapla iz Brnice pri Hrastniku. N. p. v m.! r Tragidne smrti je danes ob 9. do- poldne nenadoma preminul v vojaš- nici kralja Aleksandra kapetan I. kl. g. Otmar Križ v starosti 38 let. Za- pušča ženo in dvoje malib otrok. Kruto prizadeti rodbini našc iskre- no sožalje! c Sredpostni sejem, ki se je vršil v soboto v Celju, je bil slabo obiskan. Vzrok je v gospodarski kiizi in v ne- ugodnem vremenu, ki je trajalo ves dan. Niti na kramarskem niti na ži- vinskem sejinu ni bilo prave kupč^i- je. Največ sreöe so še imeli prodajal- ci manufakture, oblek in čevljev. Ne- kateri prodajalci pa niso mogli z iz- ku|>ičkom kriti niti potnih stroškov. c Nedopustna reklama. Včeraj je prirodil neki lastnik vrtiljaka in lut- kovnega gledališča v gostilni »Pri zelenem travniku« dve predstavi in oznnčil podjetjo na letakib kot »zvoč- no-mebanično giedališče«. Namen reklame je bil najbrž, da bi občin- stvo smatralo to podjetje za zvočno glodališče, t. j.zvoCni kino. Taka re- klama je po zakonu o pobijanju ne- lojalne konkurence nedo]>ustna in bi jo morale oblasti prepreßiti. Francoski Crep de Chins, Georgette, Satme v ostankih po Din 75- Vam nodi J_ KUDIS r Opozorilo lastnikom psov. Mest- no nacelstvo v Celju razglaša: Opa- ža se, da pohaja na Glavni trg med tržnim Časom mnogo psov, ki so ve- finonm brez znamke in skušajo ugrabljati meso s stojnic ali pa strankam iz ročnih torbic. Tudi vha- jajo psi med košare, jib premetava- jo ali celo ponesnažijo. Da sc ta, tudi {'/. zdi'avstvenega ozira nedopustna nadlega odpravi, se odreja: Vsi psi, ki jih stranke v tržnem času, to je od 6. do 11. jemljejo s seboj na živil- ski trg, se niorajo voditi na kratki vrvici in merajo biii opremljeni z na- gobčnikom. Za vsako škodo, ki bi jo kljub 1enm povzroCili ti psi, odgo- vai'ja lastnik psa. Konjaču se hkrati naioči, da ob tržnein času vrši l'ed- ne obbode tržnega prostora in da po- lovi tarn vse proste pse. One, ki ni- majo voljavnili znamk, ima odvesti v konjačnico in po 24 urah uničiti, druge, ki imajo veljavnc znamke, iiiiifi ]>o 1r<*li diieli, ako se lastnik do iedaj no j;i\i. Stranke, kojih psi bodo zasačenj v tržnem času na tržnem prostoiu, bodo kaznovane v smislu § 47. zakona od 21. jan. 1867, dež. zak. štev. 7. z denarno globo do 500 Din (reci: i>etsto dinarjev) in bodo mo- rale konjaru plačati zalotnino, kakor tudi morebitne stroške za pi'clu'ano | ])SOV. r Pasja nadlega. I'o niestu je v zadnjem času opažati izredno mnogo psov, ki se klatijo po ulicab in trgih, kakor nekje v Carigradu. Psi se med seboj spopadajo, ljudje pa se morajo cuvati, da jih psi ne obgrizejo. Tako je v soboto pred trgovino I. V. na Kralja. Petra cesti sedeč pes brez po- voda do ki'vi vgi'iznil gimnazijca B. O. v roko. Popadljivi psi naj bi no- sili nagobčnike ali pa naj'bi jih last- niki vodili na vrvici. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75 Vam nudi J KUDlŠ c Solski predstavi v kinu. V torek 17. t. m. i)oi)oldne se bo predvajal ve- ličastni zvočni film »Viliar na Mont- blancu« v Mostnem kinu za šolsko mladino in sicer ob VA. za osnovne in meščanske sole, ob 5. pa za gim- nazijo, trgovsko in rudarsko šolo. c Modernizacija obrata. Mizarski mojster g. Jurij Jezernik na Ostrož- tiern 2 je zaprosil pri sreskem načel- stvu v Celju za obrtno-oblastveno odobrenje za mizarsko delavnico s stroji na električni pogon. Komisij- ska poizvedba in obravnava bo v sre- do 18. t. m. s sestankom ob K-ll. do- poldne na lieu mesta. c Parno in kadno kopališče bo na veliki četrtek, petek in soboto odprto ves dan od 7. zjutraj do 7. zvečer. c Skoda vsled povodnji. Ob popla- i vi v sredo 11. t. m. zvečer je vdrla ! voda iz Savinje v stanovanje poSt- ! nega uradnika v p. g. Antona Paula i poleg »Skalne kleti« in uničila del opreme in dragoceno knjižnico. Sko- da je velika. c Pregled motornih koles iz vsega celjskega sreza, ki je bil doloCen na torek 17. t. m., je zaradi slabcga vre- mena preložen na pondeljek 30. t. m. ob 11. dopoldne. Pregled se bo vršil pred inest no garažo na Sp. Lanovžu. c Kurje jajce, ki tehta 17 dkg. Ga. Roza P. iz St. Pavla pri Preboldu je prinesla veeraj v Celje izredno veli- ko kurje jajce, ki tehta 17 dkg. Jaj- <'<¦*¦ je dolgo 9 in široko 6 cm. c Sejmski tatovi na delu. Skoro nobeden sejem v Celju ne mine brez tatvin. Tudi sredpostni sejern, ki se je vrsil v soboto 14. t. m. v Celju, so nekateri dolgoprstneži počastili s svojini obiskom. Posestnici Matildi Pogladiccvi iz Velikih Ravni pri No- vi cei-kvi je izmakniL neziian tat pred ncko trgovino na Glavnem trgu iz jerbasa denarnico s 1.472 Din goto- vine. Pogladičeva je opazila tatvino šelc pjzneje. l'osestniri Mariji Pri- stovnikovi iz Crešnjic pri Frankolo- vcm je zmanjkalo v soboto dopoldne na Glavnem trgu 900 Din, poseslniku Francu Turnšku iz Podvrha pri Braslovčah pa je nekdo ukradel s konja, ki ga je imel Turnšek v blevu nekega botela, 150 Din vredno konj- sko odejo. O tatovih ni ne duha ne sluha. c »Ruski šnopsl« sta igrala v petek zvečer v neki celjski kavarni brez- poselna natakarja J. P. in J. G. z ne- kini gostom. Igrali so s ti'eini karta- nii in za vsako igro je bilo treba po- ložiti 100 Din. Natakarja sta pHigra- la 700 Din. Oškodovani gost ju je pri- javil polieiji, ki ju je aretirala zara- di liazardiranja. c Še vedno nasedajo. V petek 13. t. m. je bil aretiran v Celju neki Maks K., ki se je izdajal za agenta nekc zagrebško tvrdke za povečavo slik in fotegrafij. Neka stranka ga je pri- javila, da je prejel od nje naroCilo in predujem, a nai'ocilo še danes ni izvedeno. Pi'edstojnistvo mestne po- licije v Colju poziva vse, ki jih je morda K. oškodoval, da se javijo. c Dve areiaeiji. V soboto 14. t. in. je bil aretiran y Celju 40-letni dela- vec Jakob Fil.ej od Sv. Štefana prl Sinarju zaradi prepovedanega po- vratka; Filej je bil 1. 1928. izgnan iz celjskega. sreza za 5 let. V nedeljo 15. t. m. zjutraj je bila aretiran a 20- letna brezposelna služkiuja Neža Obreza, ki jo zasledujejo zaradi tat- vine. Filej in Obreza sta bila izroče- ria sodišču. c Nalezljive bolezni v Celju in ceijskem srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivib bolezni v mestu Cclju in ceijskem srezu od 22. do 28. februarja naslednjc: tifuzne bolezni: v ceijskem srezu je ostal edini bolnik še dalje v oskrbi; äkr- latinka: v ceijskem srezu ostala od pi'ej 2, ozdravel 1, ostal še 1 v oskr- bi; davica: v ceijskem srezu ostali od proj 4, ozdravel 1, ostali še 3 v oskrbi; Sen: v ceijskem srezu je ostal edini bolnik še dalje v oskrbi. c Kriza popuščal Glavni vzrok go- spodarske krize je nezdravo razmer- je med cenami industrijskilr in po- si T^rihranite, ako kupite gotove ob» kc za go*pode,a je Trgovski dorn Stennocki za prazni- ke organiziral prodajo blaga za oh- leke, gotove oblekc, čevlje, klobuke in vse dnigp potrebščine po jako 7.111'Tiiili cenali. Iz delovanja Gremija trgovcev v Celju 1/ tajniškega poročila, ki je bilo podano na občnein zboru Gremija tr- goveev v Celju 11. t. in., posnemanio naslednje pedatke o delovanju gre- mija v minulem letu: Za lastne poslovne prostore je bila. gi'emiju priznana davčna prostosi pri zgradarini. Na. Zvezinem občnem zboru v Kočevju se je lani predlaga- lo znižanje pridobnine trgovcev od 10% na 8% in (loj)olnilnoga davka tei- popolna ukinitev prometnega davka. Glede zadnjega se pripravlja itak novi zakon, ki bo kmalu stopil v voljavo. V odstotni višini sieer ni P»'iCakovati znižanja, kcr država pri- «•akujo lelnih dobodkov kakor doslcj ^ ^-»«sku 500,000.000 Din, bo pa ])O vem zakotiu vecina pavSalirana miauufaktur«, gpoecrija, kovine), ker se bo itak pH uvozu plaralo, tako da bo trgovec dobil blago, od katerega sc je ta dave-k plačal že i>ri uvozu ali produkeiji. Pri poštnih poSiljkah je Wedlog-, da se plača davščina od fak- ll|ine vrednosti, fe je faktura pri- kljuCona, sicer pa 4-kratna carina kot vrednost blaga, samo pri uvozu. •Prvotno je bila pmlvidena 8% vred- nost carinske pristojbine kot vred- nost fakture. Sirovine in j>olfabrikati, ki se ne pridelujejo doina, naj bodo prosti davka, če jib uvažajo domača indu- strijska ]>ocljetja. Miinogredc bodi omenjeno, da je doslej plačala Slo- vonija 1 četrtino vsega davka, vsi ostali deli kraljevine pa saino tri ee- trtine. Od doslej preliminiranih let- nih 500,000.000 Din pa je drža.va pre- jemala letno samo 300,000.000 Din. Zaračunavanje tega davka. pri pre- valitvi na kupea pa naj bo obliga- lorno. Giemij je napravil vlogo na linatično direkcijo, Zbornico za TOI in Zvezo trgovskih gremijev, da so pmllogi davčnih uprav glede cistega dobodka bili previsoki. Tu ima davC- n i odbor sploh težko stališče; če se ilavčnemu zavezaneu zniža (običajno za več kot 20%), se pa pritoži državni •/astopnik. Lani je znašal predpis pridobnine v mestu Celju nekaj nad 1 milijon dinarjev. Od tega odpade samo na trgovstvo nekaj nad 450.000 dinarjev brez dopolnilnega davka. Sestavil se je ključ za ocenitev ciste- ga. dobodka za razne stroke v trgo- vinab pc saktičnem gospodarskem stanjvi, ki pa se pri davčnib upravab običajno ne upoštcva v ccloti. Pritcžbo proti 25% zbornifni. do- kladi. za 1. 1929. je banska uprava v celoti zavrnila. Za 1930. je znašala ta doklada 13%. Občinska trošarina na žganje v (lelju v prvotnem znesku 40.000 Din je zvišana na 50.000 Din. K banovinskcmu proračunu se je predlagalo, da sc trošarina na ben- cin v znesku 1 Din od kg odpravi, kor te v drugib banovinah ni, je pa že bencin tudi z državno trošarino obremenjen. IzcnaCi naj se trošarina na spirit s trošarino v savski bano- vini; tarn znaša samo 5 Din, pri nas pa. 7 Din. (Konec prih.) Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Torek 17. marca ob 20.: »Glavni do- j bitek«. Gostovanje ljubljanske dra- me. ! * Za gostovanje ljubljanske drame z izvirno Lipahovo komedijo »Glav- ni m dobitkom«, ki se bo vršilo v to- rek 17. t. m. v celjskem gledal išču, so še na razpolago vstopnice. Svetu- jeino občinstvu, da si takoj preskrbi vstopnice v predprodaji v knjigarni Goriear & Leskovšek. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. Zapušča nas načelniciv našega Sokolskega društva s. Marica Grudnova, ki odliaja v no- vo službo v Celje. Marljivo sokolsko delavko homo tern texje pogrešali, ker zaeiiKrat nimamo potrebne moCl, ki bi s tako vnemo vcžbala ženski naraščaj in članice. Poznamo jo kot Sokolico in vemo, da bo celjsko So- kolsko društvo pridobilo z njo novo moč, ki bo dela.la nesebično in po- žrtvovalno. Težko nam je, ko se po- slavljamo od nje, a želimo ji, da bi bila na novem službenem mestu srečna, da bi se ji uresničile želje, ki jib ima, ko odliaja od nas. V nadi, da nas in našega Sokolskega dru- Stva ne pozabi, ji kličerno krepak: Zdravo! — Zadnji živinski sejem, ki je bil zadnji Cetrtek na dan sv. Gre- gorija, je znan daleč na okoli kot eden najboljšib šentjurskih sejmov. Tudi tokrat so prignali kmetje navzlio slabiin cestam in precejšncinu mra- zu (bilo je 1(>° pod ničlo) obilo živine, ker bi pač l'adi prišli do denarja, ki ga toliko primanjkujc. Tujib kupeev ni bilo, le nekaj mesarjev, običajni obiskovalci sejmov so ponujali za vo- le ,6—7 Din, za težke krave pa po 5.50 dinarjev. Tako se kupčija seveda ni mogla razviti, ker za tako nizko ce- no ne morejo kmetje prodati svoje živine» Vsi upajo, da bo prihodnji »Jurjev sejem« due 24. aprila boljši. Bramlje. V nedeljo 8. t. in. je bila na slovesen način zaključena kniet-1 ska nadaljevalna sola in gospodinj- ski tečaj v dvorani stare sole, ki je bila že dolgo pred napovedano uro nabito polna kmetskega ljudstva. Kot uvod za prireditev so fantje in dekleta igrali pod vodstvom gdč. uči- tcljice Julke Kinclove igro »Pri Brodnikovib«. Gosp. župan Blaž ,Tc- senek je pozdravil goste in priredi- telje, nakar je g. Fr. Hajnšek, učitelj i.z Ht. Jurija. ob j. ž., podal kratko po- roči.lo o kmetski nadaljevalni šoli v Dramljab. Iz poročila je bilo posneii, da so fantje red no in z veseljem dve zimi posecali to solo. Kako važni so gospodinjski tečaji za kmetska de- kleta, je pojasnila. gde. Kinclova. Ga. Sittichova, voditeljica gospodinjske- ga tečaja, je učenkam s kratkim na- govorom razdelila spričevala. Za- ! stopnik kr. banske uprave g. Okorn }c povdarjal, da je lešitev iz težkega gospodarskega položaja mogoča le z izobrazbo in deloni. Pod vodstvom g. ufitclja. Hajnška so nato zapela napi'ej dekleta, potem dekleta in fantje skupaj, nazadnje pa še fantje sami nekaj lepib doma.i'ih pesmi. Iz vsega se je razvidelo, da si ljudstvo želi nadaljne izobrazbe in da je hva- ležno onim, ki mu jo nudijo z nesc- ))iCno i)ožrtvovalnosljo. Konjice. Ccrkvena pobož- nost z a n a S e r o j a k e v 11 a 1 i j i. Sokolsko društvo Konjice poziva ce- lokupno Clanstvo, da se polnoštevil- no udeleži cerkvenih molitev za naše rojake v Italiji, ki se bodo v smislu poslanicc zagrebškega nadškofa dr. Bauerja vršile v tukajšnji župni cer- kvi na praznik sv. Jožefa 19. t. m. od 13.—K'lo. Udeležba z znakom. — Okrožni zlet Dravinjskega sokolskega o k r o ž j a bo v ne- deljo 21. junija v Konjicab. Vsa na- rodna društva v Konjicab in okolici pozivamo, da ta dan opustijo svo- je piireditve. — Sokolsko dru- š t v o Konjice je določilo svoj let- ni telovadni nastop na nedeljo 6. septembra. — Lutkovno pred- s t a v o »Gašperčkov junaški čim< v 6 slikab priredi Sokolsko društvo Konjice v nedeljo 22. in na praznik 25. marca vsakikrat ob VAiS. na svo- jem novem lutkovnem odru v telo- vadnici deške narodne sole. Predpro- daja vstopnic v trgovini br. Zoreta. To je za Konjice in okolico prva pri- reditev te vrste, ki bo zanimala ne le nnšo niladino, temveč tudi odrasle. Laško. K poročilu o občnem zboru žcnskcga društva »Blago sree« v Laš- kem je treba še dodati, da so bile iz- voljene v odbor še naslednje ge. in gdč.: Ida Drofenikova, Gabrijela Go- lobcva, Anica Petkova in Marija Ka- cnijeva, za pregledovalke raCunov pa Pavla Dernovškova, Vera Derga- nova in Julijana Zidanškova. kakor tudi voščilnc cvetlicc, pokrajinske brom in francoske dopisnice v veliki izbiri po nizkih cenah. Nadalje priporočamo: Krep papir, svilcn in barvan papir, peresa za rože, angclske glave, zlate zvezde, cvetje za rožc, papirnate vreče za dišave in drugo — Novosti pisemskega papirja v mapah. Knjigar»na iim veletpgovina s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje, Kralja Petra cesta 7-9 ipi I TF^ Tj -. kleparstvo, vodovodne inStalacije HPslUlA IlA 7/)H J^sw^Äi IIllllIII Illlififlll stroke spadajoča detain popravila. 11 till | v UvWxin ^rba tocna"'solidna- 5coe.n4 Krožck nameščcncev mestne obč ne celjske javlja tužno vest, da je njegov dolgoletni clan, gospod Joze IVfarn mestnl oskrbnik v nedeljo 15. t. m. preminul. Nepozabnega tovariša ohranimo v častnem spominu. CELJE, 16. marca 1931. Oglasujte v „JNTovJL M>oJk>±"Z James Oliver Curwood: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič Njuni roki sta se razklenili. Connislon je natla- čil pipo in si jo prižgal. Keitb je opazil, da je brez drgeta držal goreCo tresko med prsti. Ta mož je imel živce! »To me boli«, je ponovil Conniston. »VeS, racl te imam, Keith. Hotel bi, da bi prišla na svet kot brata, liotel bi, da ti ne bi imel nikogar na vesti. V noči, ko sern ti nataknil okove, sem se zazdol samemu sebi gnusen lopov. Ne bi o tern govoril, če ne bi sedel ta ¦/, izkašljanimi pljuči. Zdaj je brez zmisla, da bi ti kaj zamolCal. Zdi se mi, da ni prav nič imeniten in viteški sport goniti Cloveka v tej puščavi tri leta kakor podgano iz luknje v luknjo in ga potem izbe- /ati samo zato, da ga potlej lahko obesijo. Vein, da ni bilo — tole s teboj — prav niC čcdno in pošteno ravnanje. Cutiin to! Ni radovednost, fant, a reCem ti, da spisoni okrožnega sodišča več ne verjamem l)rav. Stavim kolikor bočeš, da nisi tiste vrste, za kakršnoga. tc imajo. In zato bi rad vedel — zakaj vendar — zakaj si ubil Judgea Kirkstona?« Keithovi roki sta se skrCili sredi mize v dvoje vozlatib pesti. Conniston je videl, kako so njegovc sinje oči potemncle v divjem ognju, ki je zgorel v njih. Prav takrat so se besneCi zraCni tokovi okrog koCe pomirili in v to tišino se je iznad robnenja in zamolklega gnnenja daljnega ledu razlegnilo živce trgajoče vekanje vnalib belib lisic. II. »Zakaj sem ubil Judgea Kirkstona?« je počasi ponovil Keith vpraSanje besedo za besedo. Stisnjene pesti so se mu razklenile, temni ogenj v njegovib očeh pa ni ugasnil. »Kaj pravijo o tern spisi okrož- nega sodišča, Conniston?« »Da si ga bladnokrvno uinoril in da ostane cast varnostne službe zastavljena vse dotlej, dokler te ne obesijo.v »Co gledaš stvar takolc, je inarsikaj prav. Kaj ne? Kaj pa, ö rečem, da Judgea Kirkstona splcb nisem ubil?« Conniston s, je kar pi'eveC blastno nagnil naprej. Spet ga je stn.ol moreči krč po vsem životu in ko ga je bilo konec, je piskala in sikala njegova sapa kakor bi uhajala iz produšne zaklopke. »Moj Bog, Keith, ne v nedeljo ali v soboto«, je zahropel, »juti'i bom že tarn!« »Ne, ne, ne jutri«, je rekel Keith in pogoltnil nekaj, kar mu je zlezlo v goltancc. »Pa bi bilo vendar bolje, da ležcš.« Conniston je bil zbral nove moči. »Da bi umrl kakor kunec? Ne, hvala lepa, fant! Vedeti hočem, kako je bilo z ono rečjo, in umirajočega ne boš na- lagal. Ali si ubil Judgea Kirkstona?« »Sam — ne — vem«, je odgovoril Keith počasi in gledal izpraševalcu trdno in naravnost v oči. »Mislim da, zanesljivo pa le ne vem. Tisto noč sem šel k njeimi s trdnim namenom, da si priborim od njega i>ravico, ali pa ga ubijein. Hotel bi, da bi ti vse to gledal z mojimi očmi, Conniston. Ce bi bil poznal mojega očeta, bi ü bilo to laJiko. Poglej! Ko mi je umrla mati, sem bil še čisto majhen deček. In pri očetu sem zrasel, bila sva tovariša. Ne verjamem, da bi ga ibil kdaj imel samo za očeta. Očetje so nekaj vsakdanjega. On pa mi je bil več kakor oCe. Od mo- jega desetega leta dalje sva bila nelofljiva. Kakšnili dvaindvajset let mi je utegnilo biti, ko mi je prvif govoril o smrtnem sovraštvu med njim in Kirksto- nom. Nikdar nisem mislil, da zna to roditi take po- sledice, in nisem si belil las. Potem žele sem se zavedel, da je ta klopotača vsa ta leta samo Cakala na ugodno priložnost. Bila je neka izmišljena reC, zahrbtna od začetka do konca, in moj oče se je spod- taknil v past. Še potem je mislil, da tiče za njo njegovi politični nasprotniki, ne pa Kirkstone. Toda resnica je kmalu postala očita. Oče je dob'l deset let. Bil je nedolžen. In edini človek na svetu, ki bi bil inogel izprisiati njegovo nedolžnost, je bil Kirkstone, mož, ki se je kakor Shy lock pasel in naslajal na luntu njegovega živega mesa. Conniston, kaj bi bil ti storil, da si to videl?« Conniston je nažgal novo trsko nad plamenom in odgovoril obotavljaje se: »Ne vem, fant. Kaj si storil ti?« «trän 4. »Nova Dcba« 16. III. 1931. Štev. t2. Kino Mesini kino Celje. Pcmüeljek l(>. in torek 17. marca: »Vihar na älont- blaiicu«. Voličasten zvočni film iz carslvji večnoga snega in lcdu. V glavnih ulogal» Leni Riefenstahl, Sopp Rist, pilot Ernest TMet in Er- nest Petersen. Ta nepopisno lepi film jo doživel tudi v Colju ogromen uspch. — Od srede 18. marca dalje: »Pot k slavi« (»Gospod komorni pe- vec«). Sijajen zvoeni film. V glavni ulogi sloviti komoi-ni povec Rihard Tauber. »Pot k slavi« je najboljši Tauberjev film. Anekdote Bernard Shaw je naletel na spre- hodu na nekega prijatelja, ki je prav razigrano žvižgal. Shaw ga ustavi in povpraša po vzroku njegovega nena- vadnega razpoloženju. In znanee mu drhtö o'dgovori: »Ah, kako bi no bil vesel! C.estitaj mi, prijatelj: Davi navsezgodaj mi je moja zlata žena podarila krasnega /antička!« »Je res razlog1 za veselje in česti- tanje . . . Kdo pa je — oče? je niu- zajoC se vprašal Shaw znanca. »Oprosti, veš — — tako vprašanjo jo. pač wkrajna predrznost------kako mores biti ti tako — — nesramen in —« »Oh, kaj bi se jezil!« prekine Shaw prijatelja, ki jc od same razburje- nosti. spreminjal barvc, »nikar se ne jezi, jaz te nisem hotel užaliti. Jaz sem sanio niislil da — ti to veš!« Meblevisna soil a v !. nadstr. z jutranjim in popoldan- skim solncern, prostim vhodem, elektr. Iučjo, so odda v najem s 1. aprilom, ravnotako tudi vrt, njive in travnik s sadnim drevjem v vili Parkhc.f, Ctlje. Šiviljo na dorn ki zna Sivati obleke in perilo, iščem za takoj. Naslov v upravi. LOKAL na prometni točki v Celju se iSče. Po- nudbe na upravo lista pod „St. 154'. Lokal na ulico se odda s 15. marc em, na razpnlago je istc- tatn en kabinet, kuhinja in v pryem nad- Stropjuena soba. Naslov: „Kristalija", Coljp, Prešornova ulica. Kina vino i železom „Eritrotit" proti slabokrvnosti m bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Stara lekarna ,P»-i Orlua M^ Ph. Itfo Tončič CELJE, G!avni trg — Aleksandrova ul. ki lahko dobi ali pa že ima obrt zu vinotof. Ponudbe na npravo lista pod »Dober zaslužek«. S 1. aprilom ali pa takoi se sprejmeta 2 gospoda ali 2 gospodčni na sfanaivanje in dob»o domačo hcano s celo oskrbo. Na razpolago tudi gi»- sovir. Naslov v upravi list«. Qdrasli in otroci delajo z vclikim uspehom kuro za čiščcnje in osveževanje krvi s Figo- lora. Figol se dobi v vsaki Itkarni, po po?;ti ga pa pošilja proizvajalec: lekarna dr. Semellč, Dubroviiil« 2/32 Tri stckle- nice s poštnino 105 Din, 8 steRlenic 245 Din, t stcklcnica ^0 Din. Celjska posojilnica d- d. v Celju V LASTNI HISS NARODNI DOM Kupuje Lra pro« dLiiLi cfievias-e ira Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za 1st! popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podruznici; Maribor, Šošfanj Kr-asna steklena vitrina vsa iz zrcalnega stekla, 4 steklene etažf, se poc^ni proda. Naslov v upravi lista. Pisalni raSunski stroj nc-v, zricinke »Scr ibola«, sp poceni proda. Naslov v upravi li n S t i n e in >i e m 5 Č i n c, želi 3 15. aur.Iom premeniti slnžbo in vstv- piti v Celiu v manufakturno ali Spf.c. trgovino. Ponudbe na upravo lista pod S^fro »Spret?ri«. Potrti neizmerne žalosti javljamo vseni sorodnikom, prijatcljem in znanceni pretužno vest, da je naš nadvse Ijubljeni rnož atek, stari atek, stric, brat in tast, gospod mestni osterbnit«: v Celfu Iti železnlšJkf vrafteir v p. dne 15. marca ob 1/29. uri zvočcr previden s tolažili svete vere za umirajoče niirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepoz^bnega pokojnika bo iz javne bolnicc v Celju na mestno pokopališče v torek, dnc 17. niarca 1931 ob 5. uri popoldne Maša zadušnica se bo darovala v sredo.. dnc IS. marca ob ^j2l. uri v cerkvi sv. Danijela v Celju. Prosi sc za tiho sožuljc. CELJE, dne 16 marca 1931. Äna, soproga ; /anko, Hnica, Zlata, Älarica, Malči, otroci; Minka rojena Kapcl, sinaha; Rudolf JuriC, Pero čubakovič, zeta; Stanko, Sonja, Nande in Jozica, vnuki, in 'istali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavoclu, ki že obstöja 64 let Celjska rnestna hranilnica v CELJU, KREKOU TRG C« •- iači pri kolodvoru) Psihrünkum rojaKov u llmerikl, denarju nedo- ietnih, ki ga viagajo scdišca ter naSožbam cerkyenega in občin- skc(]d donarja posveca posebno pažnjsl. Hanllnica daje posc- ii!o na zemljiščs po nainižji obrestnj msri. Vse prošnje rešuje brezplpcnn Za hranilne vloge jamčš posecj premoženja hranünice še mesto Celje z vsera premoženjem in vso davčno moČjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove /mbe« in Zvezno t'skaino Milan Cetina. -- Oba v Celju.