h» NARODNE JEDNOTE Uredailkl te npr«t» prostori: 1(11 k Lewadale A va. 0*fUo of hXiulm VSÎphïîi« Lmfete 4M» Chicago, HL, četrtek, 30. oktobra (Oct 30), 1924. STEV. NUMBER La Follette opozarja na vojno nevarnost. Požrešni Wall Street snuje nore ekspedicije delavskih in farmarskih sinov ▼ vojaški uniformi v Evropo in druge dele sveta sa izterjanje dolgov in finančno koloniziranje, če se mu pravočasno ne tsvije is rok kontrola ameriške vlade. Kako je Wall Streat mo-nopolisiral premog in navil y«#r York, M. T.,' 29. okt — i Bobe rt M. Le Follette, predsednici ksndidet progresivnih sil, je sinoči ns velikem shodu v Brook-Ijbu opozoril emeriiko ljudstvo ju nevarnost nove rojne, če Well Street še nedelje obdrži vejeti v Washingtonu. Ksndidet js govoril izključno o Well Streetu, ki kontrolire politično in ekonomsko življenje Amerike. "Nocoj bom govoril o Well Streetu", je rekel La Follette, "o dveh skupinsk.*'Prv# skupine je J. P, Morgen, ki vlede s zlatom; drags skupine je Standard Oil, h ki vlada s oljem. TI skupini sta (Wall Street, ki vlada industrije, finance, banke, velike Železniške •«teme in ssvarovelninske družbe. Vlada še druge monopole." Le Follette je nato dejal, de fcekega bližnjega dne bodo eme-ritki mladeniči v vojaški uniformi «opet poslani v Evropo in druge dele sveta terjat dolgove well-streets \ velebankirjev, ako ae pravočasni ne nstevi divje gonje Wall Streets za ekonomsko in finančno kolonizirenje svets. "Pred eno generacijo ae je trdi premog prtdajal v New Yorku po , 12.75 tone," js nedeljeval govor-sik. "Tedajao prišli benkirji '*W*offcTtitèleiWSS ▼ Penney; tsaiji; konzolidirali ao jih v j konzolidirali ao jih v veliko ne-i konkurenčno grupo. Osvojili so si ; tudi sredstva transportai je do morja. Nsto so rekli stoterim neodvisnim lastnikom premogoko-Pov: "Prodajte nem veše premo-t« k ope, Če ne, ne boste več pro-: «jsli premogs. Prodajte nem po naših pogojih, če ne, bodo vaše |>rae zaprta, ker ne boste dobili j železniških tovornih vosov." Ne-: opisni lastniki ao ee podeli in I drug za drugim prodajali jame, Kdor se je uprl, ja bil hitro po<> hmjea ob steno. Naposled je eelo P">je antraeitnega premoga prišlo j * PMti štirih Železniških družb, ki I J» '"le pod kontrolo Well Streete. j n»*o ne je podrežile tovora in raatla je cene premogu. *"ll Hfreet je atiaknl rudarje, de * morali štrejketi. Sledila je f ^vka za atavko, toda po vaaki I je bile povišene cene pre-E ra veliko ve« kot je bite po-|*»ns mezda rudarjem. Danea JU.-ujejo ljudje od Virginije do I ■•»na $16 do $20 sa tono premo-I »«. oziroma 600 do 800 odatotkov kakor je pred eno generacijo. 11,1 J" inonopolaka cena. To je i Vni roP odjemalcev, kt morejo I premog, tode premog in že-I ki razvežejo premog, ate j J" «tna last monopolov. Zato »•mo iako Visoke ecne." La Follette ne umom o na agitaciji NAHAJA ZDAJ Pred saključkom kampanje de le na sapad. FRANCOSKO PRI-ZNANJE RAZVESELILO SOVJETE. Proglod dnevnih dogodkov. Le Follette je ne ahodu v Brook-lynu opozoril ameriško ljudstvo na nevernost nove vojne, če Wsll Street ie ostane na krmilu. Manever etere garde, da ss prs-isksva volilnih priapevkov sevle-če, ni uspel. Le Follettove kampanje keže precej uspehe. Denarni magnetje bi ns vssk nsčin redi nstevili objevljenje liste dsvkoplačevalcev. Kampanja sa pivo je ponovno oživela na Vzhodu. Inosamstvo. Francosko prlsnanje aovjetov je resveselilo moskovsko vlado. Delavska vlada v Angliji oata-ne do otvoritve perlamenta ne glede ne volilni izid. Mendžurske čete prišle v Peking. Dve dijaka v Italiji sta posnela Pranksov umor v Chicago. Prizadavasja za potla sv seznama Baltimors, Md. - Seat dni manjka še do volilne bitke, e ae natorLs Follette je vslie njegoti visoki starosti na kampanjakem delu kot prve dni, ko je pričale volilne kempenje. V torek se je sgodsj zjutraj odpeljal od toki, de je govoril v torek svečer v |Brooklynu. V aredo svečer je govoril v Sheneetsdyju, danes v četrtek svečer pe govori v Bostonu. Od tukaj odpotuje sopet ns se ped, da govori v Pittsburghu Ir Clevelendu. ' Svojo kampanjo je v tem tednu otvorll s osnsčenjem Cool-idge, predsedniškega kandidsU stere gerde "kot molčečege služabnika sisteme", o katerem Je rekel, da kontrolira vlado. Povdarjal je, da stane amerl ške konzumente en mlljon doler jev ne teden, ker predsednik Coolidge ni snižsl oolnlns na sladkor, dasiravno mu je snilanje čolni ne pred tremi meseei priporočile tarifna komisije. Senetor La Follette je V po ljudni besedi dokesoval, kako se je sladkorni trtiet "zelo trudil, da je bila povišane oolnlns na sledkor, da ae snižs uvos sladkorje, sdaj pa Isvaja prltisek, ds se ne snižs uvosnina. PTeden ee je Le Follette odpe ljel is Baltimorja, je dejel, da daje pogum sa bodočnost, ker podpirajo kampanjo progresivne koalicije širše ljudake mase. V »LOVITI POfiTNI BOPAB PBUBT. Chicago, ni. _ Policiia ^i. 14 »em Bresta Glesscoeke, o »odijo, da je bfl vodje ro-tolpe, ki je oplenila pošt-L>Uk v '^undoutu, DL. preteče-r*n junija za dva miljona doler-• pripeljali tudi nje ^ "<• ženico Avla Olass L " kateri sodijo, de js tudi * I"-»«« vmes in sodelovale s ZT tnoUm- Aretirell so ju v r * ['iu v '*ettle Creeku, Mieh , K° * J« aretirlll, se nešii poli- ■ Pr' njijSM------ je živel sednjik psr ^*j«rse $30,000 gotovine ■ dolarjev biserov in ste imela epravlje- ' h"v'hih v najeti razkošni 1 v']f "'košne kot miljoaer ia *" h|(tti| ni. da gg '¿n Za prijh je OU urad t < h»3tgu rerpšaal •fjet, katere vsote prej-'"«je. ki su ga enetirele i «hieefe. Zvesni pravdnik Btons bo odločil, de je objavljanje Washington, R 0., 28. okt. — Zvesni pravdnik Stone je isjavil včeraj, da bo pričel justični de-psrtment razmotrivati glede ob-javljenja o plačilu davkov, če je isto poatavno ali na. V avoji izjavi državni pravdnik sicer ni povedal svojega mnenje, deli je pri nešenjs po Časopisju o plsčanih devkih sekonito, rekel pe je, de ee mu sdi dolžnost juatičnege de pertmente, de pove svoje mnenje o vpreienju. V bistvu drževni prevdnik pod pire mnenje urednikov s urada sa dohodninski devek, de je uprevl čen dvom, deli je objavljanje se konito, kejti po novem sekonu glede dohodninskega devke je 1-tek jevne inšpekcije pri pregledo venju seznama davkoplsčevslcev in vsot, ki so jik plečsli. Zvesni prsvdnlk Stone pokesuje ns dejstvo, de ni nikjer ss pičeno v sskonih, de bi ss smelo objev-ljeti imens davkoplačevalcev v listih in ds je kongrea is gotovih vsrokov ponovno sprejel stsri za kon, ki določe, de js nezskonito tisketi ell objevljeti ne kskorlen-koli nečin, ker ni določeno v sekonu glede dohodninakegs devke. Rekel je, de česopisje lahko še nsprej objevljs imens in vaotc o dsvkih. ampak ns svojo odgovor-nost. Poizkus ds ne bo ssto štor-jen, ds bi ne smeli objsvljsti. Stone le delje nevejs rssne štetute, ki se tičejo dohodninsks-gs dsvks in pregledovsnjs ter jsvnegs nad zoro ven ja, h je bil devek polteno plečen. V tem ni posebne jSsnosti, ps ker je toliko ugovarjanja in prahu radi splošnega objevljenje vsot pleče-nege devke in oeeb, ki bi očivid-no rede prikrile, koliko ao plale-le. je Stone obljubil, da ne bo jde-tični depertment potrudil in se-ključil. »e js objavljanje postavne. Nekateri poaamesniki. zlesti "prominentni" • devkople/evslei ksr beene. ker je dsvčni ursd del priliko časopisje. de spravi po-detke o devkih v jevnoat "Kampanje je dokesala merai kaj," ne naglašal aenator pred uik lÉfeÉ lastnega H mmÊÈà ' s°niro ^tr^ti miijîSdSîrjeÎ! j^kih republik,' da se vodi poltena kempenje osem in štirideset držkveh. Drugič, de je nepotrebno nebiretl prispevke sa volilni aklad pri bogatih korporacijah in indivklujih, ki aevede pričakujejo isrsdne usluge, ako js kempenje uspešne, ampak ljudstvo bo semo prispevslo denar, de nepreduje stver, v ks-tero včrjsme." Menil je, eko bo smegela progresivna koalicije, ker js prepri-čen, de se sgodi, tedej bo predsednik prvikrst v petdeset letih prisegel, ko nsstopi svojo službo, da bi imel kakšna obveznosti napram izrednim privilegijem ali korporecijem in bo bhko izvršil obljube, ki jih je podel in ne pod-legi keterih js bil isvoljen. Prokuretor držsve Merylend je določil, de se more dobiti imene in snesek vsekege, neglede ne te, keko mejben je prispevek v Le Follettov skled. Zeredi tega odloke je vsek, ki je kupil vstopnico ss ns shod od 50c do dveh do-lerjev, ne vstopnico zapisal svojs ime in neslov. Angleška delaveka vlada oetane m krmilu. Francija je krsepogojno prisnala Sovjetske unijo ravno od se-demletniei obaloja aovjeukih republik. HBEBIOT JM BBZO JAVIL BO V JBTBU VLADI, NAJ POŠLJI POSLANICA V PA. in. Psrts, 2». Okt. Premijer Her riot je danes prejel Čičerinov odgovor ne svojo včarejlnjo brso jevko, v kateri je sporočil brezpogojno prisnsnje sovjetske vls de s strani Francije. Odgovor, ki srsže veselje sovjetske federsci je, se v glevnem gleei, de moskov-ake vlade tokoj imenuje poslanika, ki odpotujs v Pariš. Odgovor ao podpisell Kslinin, predsednik isvrševelnege eentrelnega svets aovjetov, Rikov, predsednik svet ta ljudskik komisarjev in Čičerin, komisar ss sunanje aedevs. Moskva, 29. okt. — Vseruski centralni isvrls^alnl odbor je včerej aoglaeno sprajel resolucijo, ksteri isrskS sedovoljstvo, ds js Freneije končno prlsnsle Uni jo sovjetskih republik. Delegeol je, ki pojde v Pariš sklepet po godbo, bo imenovene ie denss. JČičerin je v kratkem govoru naznsnil, da js Freneije prianala sovjeto revno ob čeeu, ko Sovjetske unije proelevlje sedemletnieo svojega obetenke. "Brzojavka, katero nem je po-nisi Herriot, sneli, de Freneije stopa v prijateljake od noša je ns e oerako vledo, ki je bila aovrel- ljudatva Delavska stranka je saključlla. ds njena vlsds ostane v sedlu do otvoritve parlamenta as glede as resnltat volitev. London, 89. okt. — Denaa je v teku veBlne bitke. Kempsnja vseh atrenk je bile seključens si noči. Volilni isld bo večjidel znai\ o polnoči. Laboritje ao nvtpričeni, da povečajo število svejlh menda-tov. Delavska atrenka je imele včeraj konferenco, ne keterl jo se* ključile, de delevske vlede oste-ns ne krmilu do otvoritve peVle-ments ne glede ne isld denešnjih volitav. Novi parlament ae otvori M. novembra. Laboritske vleds predloži kreljev govor perlemtp tu in posove druge atrsnke, nsj jo strmoglevljo, Če imsjo večino. ■ Oleeovlto Zinovjevo pismo, ki je bilo objevljeno pet dni pred volltveml, je le vedno glavni predmet razprav in polemik Ensrgičen protest sovjetsks vlede je ispodbil precej vere v avten tičnolt pisms. Tudi v lsboritakih ofioljslnlh krogih nsrsšče dvom i istinostl dokumente. Stvar izgls da, da je je nekdo potegnil Mše Donelda na predvečer volitev. NomatIJ na Kitajskem še ne bo kmalu koneo. prihajajo ss ps« režimu v Pekingu. v Tient- '«Us«, ÛengtsoUa je rekel Ckieego in okoléee t V petek ne-atalno. Lekki jnžnoaepedni vj-trevi Hotnee izide ok «tlf, zekk ek 4r#. BOGATIL IZDAJATBUB, UMRL BBBZ OBVTA Troj, O. — V pri prost i in ne-prijftni sobici okrajne ubožnine je umrl nekdsj znani piaatelj Thomas C. lfarbaugh v starosti h let. Skosi petdeset let je mož pissl povesti ss mledino in Živel sukopsrno in siromsšno ne Main streetu. Bil je nsjbolj odličen is pripoznsn piastelj svojegs čsse, umrl ps je v obupnem pboštvu. Kdins romanca r njegovem živ-Ijenju je bila do tedej, ko mu je umrle prva ljuhtea. potem se pe al ženil. živel je kot posabljen mož in stsree, čeprev ge je ljudstvo ne. koč amatrelo se velikege pisatelja Kratko pred svojo smrtjo je napravil dražbo le ostalega me pokiltve in prodel vse akupaj ze pet doler je v, ker je ravne zadostovale, da ja lahko plečel vožnjo v ubolaieo. • lAOA UBILA OÔSTA » POBA- let neme I^estorj« Kimball je pred tremi Mt eirknlarna žege ubile očeta. Pedel je kil pod vrtelo se žage Isteteko se je sgodi Ia v tarok mladeniču. M me je odrezala obe roki. rin. "Slep je, kdor ne vidi v tem koreku Francije velikanake važnosti v naši mednarodni politiki. Francije igra veliko vlogo evropskem kontinsntu in vsposta' vitev prijateljskih stikov med freneosko in sovjstsko vledo bo imele nejvsžnejle posledice ss vso Evropo in druge dele sveta. Pri pogsjenjih e Frencijo nes bodo vodili neli cilji, ki so t utnB-tsv svetovnege miru in resvoj prijateljskega rssmerjs med vsemi nerodi v korist delevskih mes vseh dežel." PsrU, 29. okt. — Frsncljs je včerej brespogojno prlsnela Unijo sovjetskih republik. Prisnenje je bilo nsznsnjeno Rusiji v brso-jevki, ketero je Herriot poelal včeraj opoldne Čiierinu v Moa-kvo. Obenepi je freneoeks vlede informirala Združene drŽeve in druge veleeile o svojem koreku. Združene drieve so deftss Is sdins večje sile, ki nole priznati sovjetov. Vslike Britenije in Italije ste že v diplometilnl zvesi s Moskvo, Jsponske sa pe sdaj pogaja s Rusijo. Telegrsm, ki gs js poslsl Herriot v Moskvo, je kretek. Olaat i "Freneije brespogojno in de jnre prizneve Unijo soeielistilnlk sovjetskih republik in predloge, da ae tekoj izmenjata poslanika". Poroča se, de bo Jsen Herbette, politični uradnik In pieetelj, francoski poslanik. Rusije mogola polije Rakovskege kot prvega poslanike v Psriz, e pogejenje bo vodil I*on Kamene v POIZKUBNO OLABOVANJB. Recul t et gleeovenje, ki ge vodi Heerstovo čaaopisje širom Amerike, do 29. oktobra sjotreji Coolidge MS.099. U Follette 290,1M. Devis JS0J7S 89. okt. — Oenerel , glevni poveljnik armad, je poslal t Uvisij v Peking ns spel krištjenakega generala Fengjuh-siange. Strmoglsvljeni paklngski diktator Vupejfu js «s poslal vel-ji del svojih čst proti Pekingu In beli se js bojsv v bližini moste. Mnogi Kitejei so ss setskli v ino-senu k o kolonijo, kjer so ne streli lete velesil. Danea poročajo, ds je le prišlo do preske med Četeml Fongjuhaisngs in onimi Vupej-fujs v Leofi ob pekingsko-tisnt-•inaki železnici. Veat, de je bil Fengjuhsieng umorjen, je neresničns. Tokljo, 29. okt, — Jsponsks vleds je odredile, ds aa pošljejo tri kompenije japonske pehote is Msndžurijs v Tiantainu v svrho se ščite ondotnih jeponsUih Interesov. iangsj, 29. okt. Ameriška mprnaries v kitajaklh vodah, ki ja bila doalej pred ftsngsjsm, je danea nepričakovano dobile povelje, da odrine pred Tlentaln. Nekaj novlk bojnih ladij pride is Msnils In Oname. To dokasuje, da ae je srediičs kitajske eivilne vojna premestilo ns sever, v okoliš Tientsine. PREISKAVA JE UDARILA STARO GARDI Benatsl odsek nadaljuje vo • republikanskem nklsd« r)Ojub jasi in starš gshle. ZABUftANJB V WASHINO- TONU » OHIOAOU. D. 0., 29. akt. Preiskeve o volilnem skladu publikaneke stranke ss nadaljuj' Kirkland, pravni sastopnik ai gsrde, ja včeraj ponovno stili vel, de odsek vseme v roka KolK tte-Whselerjsv volilni ek. tode seaetorja Carsway in llsyar< »ta odgovorila, da aaalilanje pr ne more biti pretrgano. Senstorjs sta sopst posvetila na Pennsylvanijo. W. L Mellon, sin zvesfcege nekladničarja, ki u* prsvlja kampanjski sklad stare garde v Peunsylvaniji, je lapove-dal, de je garda v tej državi danea prejela SU20.000 aa pobi ji uje I^a Follettovega gibanja, 0/rua H. Ourtis, predsetlulk r-urtis Publlahlng tio. v Philsdel-phljl, je bil tudi zaslišali. Frank I'. VValsh, pravni saatopnik pro* gresivnih ali, ge je netenčno Is« prsševsl glsde oglasov v t*nnayU venskih dnevnikih. V teh oglaallt so nesramni nspsdi ns La FolM.' ta. Ourtis js dejel, da js njsgovs kompenije do danea Isdals $60,000 ss politične oglese in članks. Is uradnih lsksnov, katere je senatni odsek prejel do vlerej. je resvldno, de je SUra gsrde pre* jele $a,829,»HH do 20, oktobra. To je pe le tiata vaota, e kstsri se gev4i zdi vredno poročati. Ns drogi stisni snele jo iJhrtUVtfeto gsrde $Msb,000 - kolikor poro. čsjo Javnosti. V Ohieagu je do adaj isdsnih $420,229. Htsrs Sar ds dslj« poroča, da Je isdals $15,000 sa kampenjo svojih sena* torskih ksndidetov, $10,000 za kongresne ksndidats in $22^Sft ss govorniško turo podpredsednl* škege kendidsts I)swess. Oklesgo, IU. — Hanstor liursh In Mhipstead sta vlerej otvorila nadeijno preiskavo o volilnem akladu republikanske atrsnke v Chieagu. zdrs vilo Berlin. 29. okt. — Profesor MeeUgerd. danski zdravnik, ja naznanil, daje ieaelel nove sdre-vilo sopar Jetike. Zdrs vile je i-Hsl "sMoknaia". Zdravni porota, ki je sdrevilo preis kusila v donafcih kelnUnisah. pereča, de ae Je ¿prtšohs vano dobre okeosie. Danske zdravstveno avtoritete previja, de adravijenje jetike sdej nastopi nev^ pet Bkenomske pogodbe med Turčijo Is Francijo Carigrad, 28, okt. — Krarteoske vlade Je imenovele poelenee Uou illona se turško atolno meeto An-goro In mu dele se pomočnike gs-nerala Mouline, de ae pogsjste s turško vlsdo v svrho tesnejših go* spodarskik vazi med Freneljo in Turčijo. Ore aa goapodarsks franrosk« interese ne Turškem, ?rotekeljo Sirija in ssto dobijo urk! frsaeoeki kradli, diploms-Učno podporo redi Mosule, pre-viee de prietenlll AI lepo in Ale-ksandrette in vsročilo veliko poškodbo ns opre* ml in melone uničilo bližnjo gro. eerijsko trgovino Prslniso vodi kilejeks družbs ftln. katere glav. ni leetnik In neki drugI Kitejee ate spala v pralnici, s ni bil nobe. den poškodovan Policaj, ki je atal v bližini pralnice, je videl velik avtomobil s dvema Kitajeema. ki aa Ja uata* vil ravno pred proatorom, kjer Je poeneje eksplodirala bombe. Hll* žel se Js prostoru In sedel ns sv-trtfnobil, de zesleduje KHsjes, ki sU sa hitro od|ieljala. Ravno ko Je sevosll mimo proetors, se Je sgodlls eksploslje, ki je vsled zračnega pritiaka atrle lipe v nje. govem avtomobilu. Pok ekaplozl* ja js bil tsko močan, da je zbudil vse prebivslee miljo naokoli. ■WIS. — Dr. U. K. Hunt, pastor prezbiterijaiieke eer* k ve, bo m"reJ opustiti svojo hovnilko si oIIm», ker je prali raltio razlagal svojim fsi svete pismo Ne v zal se je bil astigrm«t^nage mišl>esjs po prevali n .«--t njimi in fundai Ii«ti v Nrw Yorku in ob! ge ktreaije Na obdollltve siv, naj slutbo pusti, je s pismo m jasnosti, kar niolko duhovščina Is ' m lie, Dr llunl ime vi farsne/u asfce in s ne oerkveno sddOls. f , PROSVETA ČETRTEK. 30. OKTOBHA. PROSVETA JkÈmM SLOVENSKE NARODNI POOPORME JEDWOTE 1 iliflufc «LOV«!.»» HABOPWE MbrO«NE «¿»»li- ***M*M*"T5«o"!gC5v y dogovor«. S»keptd s» no rr»V)*. " """ NarWaiaa: £e4i«Ja»e državeJ*9m Okleage) M M M lete. f IM Ê USB! te li ti m trt MMM; Ckfcaco M IO ia lata, MS t aa pat - aa trt »a—aa, te aa toosemateols.Oi. ..........* -m s '£RiLMET<£ -THE ENLIGHTENMENT ■ «ii OwmU bw Advertttag ratas en Sebacrtptioa: Uatted Stateâ (wSSSSfoUJi Ht* Mil, and foreign eeuatrtao M.00 far year. ■-HtllBČR of The mhJm b IS »ar year; PRESS" Data» a aUaraja a. pr. (Oat. S1-S4) pala« aalaga paMaal 4a rasa Jo s te« Saan Imm, 4a sa earn «0 «atari liai. Paoeatte je prava- PATRIJOTJE SO GOSPODJE IN NE DOBIČKARJI. Zanimiv je začetek obravnave, pri kateri nastopa vlada kot tožiteljica proti Dohenyjevim interesom, da jim iztrga velike oljne rezerve na Ells Hillsu, katere jim je dal bivii tajnik za notranje zadeve mr. Fall. Advokatom Dohenyjevih interesov so se vlile skoraj solze po licu, ko so z milim glasom pripovedovali, da so gospodje pričeli izkoriščati oljne rezerve izgolj patrijo-tizma, ne pa zaradi profitarstve. Zagovor se je ravnotako slišal, kakor če bi se mačke zagovarjale pred živalskim sodnim stolom, da love miši, ker žele pomnožiti miši in jim žele visoko starost. Temu zagovoru manjka še nekaj I Kaj? Advokatje naj dodajo, da je gospode to požrtvovalno in patrijotično delo pripravilo na beraško palico in bati se je, da bodo morali na stara leta prosjačiti miloščino, da se skromno prežive. Precej nesramnosti mora posedovati človek, da izreče po senatnih preiskavah in vpričo javnosti znanih in dognanih faktov, da se je transakcija z mornariškimi rezervami na Ells Hillsu izvršila izgolj patrijotiziha, ko se je Doheny svoječasno sam izrazil, da mu prinese sto mi-ljonov dolarjev dobička. Harding-Coolidgeva administracija je prevzela posle in takrat je vlada imela dve veliki oljni rezervi: Elk Hills in Teapot Dom. V zemeljskih plasteh so ležale ogromne oljne rezerve, da služijo ameriškemu ljudstvu v kasnejših letih, ko naravno olje postane bolj redka prikazen". Oljni rezervi sta bili proglašeni pod prejšnjo administracijo za nedotakljivi, ker so kapitalisti že stegali svoje grabežljive roke po njih. Štiri leta je gospodarila stara republikanska garda l Kaj ima danes vlada? Nekaj tožb in izjave advokatov, da se je vse to zgodilo izgolj patrijotizma. Čuden je res te vrste patrijotizem in občudovanja je vredno gospodaratvo stare republikanske garde. V Wall Streetu hvalijo te vrste patrijotizem, kajti tam je bilo že odnekdaj načelo, da je tisti patrijotizem največ vreden, ki veliko nese. Tudi z gospodarstvom so v Wall Stretu zelo zadovoljni. Tam je že od nekdaj veljalo za vzorno gospodarstvo, ako so naravni zakladi, transportna sredstva in industrije prihajale pod njegovo kontrolo. Ako bi z oljem prišle še vodne sile pod nadzorstvo Wall Streeta, tedaj bi gospodje, ki so nastanjeni v nebotičnikih na tej ulici vriskali veselja in hiteli izjavljati in zatrjevati, da takega vzornega gospodarstva še ni bilo, odkar je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Tudi Doheny in Sinclair «ta zadovoljna s takim gospodarstvom in mu ne oporekata. Ampak ameriško delovno ljudstvo ni zadovoljno h takim patrijotizmom, še manj pa s takim gospodarstvom, ker je v nevarnosti, da mu "patrijotični" miljonarji slečejo še srajco s telesa in odnesejo rjuho s postelje ne zaradi tega, da pomnože svoje miljone, ampak ker koprne po patrijotičnih činih. Čudna so pota Gospodova, a fte bolj čuden je patriotizem miljonarjev, ki stezajo svoje roke po zemeljakih zakladih, po ljudski lastnini. Mogoče te vrste patrijotizem odpre ljudstvu oči, da pride toliko hitreje volilni dan, ko ljudstvo z glasovnico zdrobi moč velike denarne mošnje. V To »a zgodi dne 4. novembra, io bo ljudstvo prav volilo. SUIE IZ NASELBIN. Molka, Wls. — Sorodnikom, znancem in prijateljem po Ameriki jsvljlmo, da smo pokopali tottro Marijo Oerovac, Slanico nale 8. N. P. J. Izgubila ja tvoja iivljenje io mlads, v starosti 35 lat. Bila je uatreljena t samokresom trikrat, ds ni mogla ni besede tprogovoriti in ostala na mettu mrtva. Pokojnica jo bila pri tvoji mladi testri v Iron Mountainu, Mick., katero jo prišla obitkat. življenja ji jo viol neki Jota Ža-js dno 9. oktobra, pokopali pa tmo jo 14. oktobra v Mellenu, Wit. Zs pokojno tottro tmo priredili lop tprovod, ta kar slasti kv.sla pokojnica brstu Juriju Jeliču, kl so jo mnogo trudil Isto hvala druitvu it 401 S. N. P. J., katero jt darovalo lop venec; settri ¡¿«ci FrkoviS m venec in ravno ttko Mariji DevčlS ter družini Dtntill. Pokojnica jo bila dobra Sitni-as in iipulSt v tej ttmlji tri brata ln dve aastri, v ttari domovini ps ttsro matar in tottro. Lahka ji bodi Srna zemlja. Žalujoči osttli njeni bvatja Frtd, George in Peter in testri Kate in Ans. Miki, vtrujte te ljudi, ki se ne intjo vladati in so pripravljeni u peni ubiti drugegt Slovaka. - Društvo it 401. Minn. — Zopet ta bliša din odloSitve — četrti november. Mitlim, di ga dtnet ni človekt v Ameriki, de bi te ne ttnimil m to odloSitev. Pottbno zanimivo pa je, ker bodo vai dobro mitleSi delevci stali skupaj in dtli tvoje glstovo ti kindidtte, ki jih je poetsvilo tmerilko orgt nizirano delavttvo. Leti In lete so se vsa napredne organitteije trudile, di bi mogle tpraviii tku pij ameriSko-alelovno ljudstvo v veliko organisacijo. Ravno to leto se je posreSllo odtrgit! ameri Ruski ravolnoljikl ba 1st "Bsts tsls". V državnem opernem gledalcu v .Moskvi m bo v kratkem vriils premijera prvega revolueijsk enkrat »e pojavi «dp^Mpla^ Zalaga teleta" in pokiio kmet..m tla t o. Naatane preobrat Kmetje »e vznemirijo in ostavljajo polj »ka tlelo ter o»|ediei delav»k# rmage jo kli Stageberg. * h. lokati, ker vem« vat RatUke goatanje delavskega razreda. —1 Za državnega blagajnika — I mjd vsroki »o velika, še sodimo i Itneki listi pišejo, da izmeni ta Ca H Berg ta «Ji one strani. Podobni smo ki balet V maki baletni umelooati Dršavni privdnik (attorney ge nim n. kateri je vodil tal« ..A-praveeta aovoat in n*porMuj«jo nemi) — Tkoma» V. Hull.vaa ta nngrebom umrlega ^a«tnl- |H»p«ln prarrat na polj« dakeda 2«)em»ški In skladniški komi La, da kl mq oddali v rednji p«-njega oderekaga plesoeg« «vlje-jsar (R. R. «od worrkoaee oom- edrav salv« s streli Pri povelju ) — A. 8. flmitk. |Matre1jaj" pa natreli aam« ed n Potrebni koraki za ty turalizacijo. Federalni netureliiteijfki urad je priobSil sledeči krttki, tli jiko jasni ItvleSek naturalitacijskih predpisov, vsebujoči nijnortJN določbe: f Prvi korak. ItjiVi o ntmerl (Prvi pepir). D« se violi 4,itj»-va o nameri" (Decleretion of In tentlon) ali, kakor ea le pravi, dt te vstme prvi pepir, sahtevejo ee sledeSi predpogoji! Inozemec more biti belega ili ifriktntkegi plement; tter more biti nsjmtnj 18 leti živeti more v delokrogu sodišča, kjer se mu itde prvi pt pir. Peetopenje: Inozemec naj e| najprej pritkrbi in Upolul tiskovino, Form 2313. Ako je prišal v Združene drli ve pred dnom 8. junija lttl naj se s te itpolnjeno tiskovino pode ni sodtfife (Clerk of tke Court), ki mo isde prvi pepir. Ako ps je prišel dne S juniji 1«U sil Maj P« tem dneva, aaj pešlje iipolnjani for-mulsr mM najbližjamu isetopni-ke iitlirillmeljtken «radt; sjlk naalov j« tpodaj Mveden. Prič ni treb«. Pristojbina sneša $1, ki naj ee pleši le sodnemu klerku. Ako inooemee na sne piaeti, sej se podkril«. Prvi pepir volj« ae let od dnev«, ko je kil Vlotitev prošnje urad I Pauh Salt Uke City. nio, Seattle. V svoji materin., ni pt lahko pišete na Language Information Drufl ■Ji D« ame vlošiti pryinjo m na tura-lisaelje, mora inotemoe odgovarjati sledečim predpisom: M«ra biti belogi «li afrikanakeg« plemena ; etar mor« kiti najmanj 21 let; šča. kjer vloši prošnj«. mora biti najmanj 2 leti In največ 7 let Mer) Uveli mora v okraju sodi šča. kjer vloži prošnjo mora biti neprenekoma naetanjen v Sdruša nih drfttvak aaj manj pet lat ln v Foreign Iserviee, Jugosltv Bureau. 11« West 4M Street, New York City - u L •. 11AXR AKILO Oollinwood, 0. -njim sodrugom in nasnanjam. da «o «JP»' ^ socitliiti^ni klub št. M îtÂÂÇl dne v Kmrf^vi dvor.«' Waterloo Road Vabi»« iÎ sodruge i. — fîûdeljo"f. nove.br. in ^ _(I,].!.' ' rt «veveao w» I il. taj«»li- I AGITACIJA SA PIVO VA VZHODU JB POtXVBLA. V volilni kampanji igra prohibi-cija veliko vlogo. >tek/30. oktobra, im Delavske aovici. (Federated Pre».) n^riki »por končan. ¿Vorl. — Spor med dvema *ew York. — Takoj po volit Lj klobucsrukih delavcev vah bomo dobili lahko vino in pi CcM Hat and Cap Makera vo a 2.75% alkokola, ako bpdo Jtni Hatten' Union — jo iavoljeni kandidati, ki obljublja- 1 iu uuija izdelovalcev pla- jo, da bodo takoj po iavolUvi od- Klobukov in čepia jc bila pravili prohibicijo. To je njih le j,u nszsj v Ameriško delav- wan in od uvedenja prohthieije L racijo. Uniji ata »i razde sem še vedno praktieiran šleger. ■¿¡I,, ( lani unije United P» vaem Vahodu kandidatje iz ■bodo lahko delali v tovar- javljajo, še ao aa prokibieijo ali Pjnoäke in aukneno ter niio in to vprašanje oči vidno tt- 1 pokrivala kakor tudi za poetavlja vaa druga politična § »uknene klobuke, dočim bo vprašanja. Lija imela v področja vse Protiprohibicijoniška liga, ki jc Sanke iu n picarske izdelke zlasti močna po velikik mestih ¡¿i ter ženske slamnike in Vzhode, hoče, da mara prihodnji L klobuke. - kongres omiliti Voleteadov aakon . . . Pa tudi protiaalonaka liga ne po lonvencija hobotov. jživa in g^teva, da mora biti pri Liunati. — Devetnajsta lat. hodnjl kongres še bolj euh kot ee-tovencija Mednarodne brat- danji, torej ne ame biti prilike, bkfinjake zveze, ki je znana da bi bila prohihieija odpravlje-«nnija hobotov", ae otvori i novembra v Hot Springet», | Nasprotniki prohibicije eo bili tVw krajevne unije pošljejo nektj ¿ua očividno molčeči, ee-gste. Delavske strokovne uni- daj pA| ko M poIivlja boj, opuščaji pošljejo goste. Na dnev- h0 j^tevo za lahka vina in na redu zborovanja so razprave iVOjem programa imajo v glav-šonih proti vagabundaži, vo- nem še, da bo aopet dovoljeno is pravici hobotov, delodobav-1 delovanje piva. Upanja nimajo veliko, da bi mogli še dobiti lahka vina, ker to je baje preveč opojno pač «pa koče jo volilce prepričati da je pivo neopojno in zato na, ga bodoči kopgros zopet dovoli. To bo menda neksk kompromis v "velandu jo razdala I vernimi suhačl in mokrači, Id letakov, s katerimi poslvo JV*"LpweSfB.,e lteW ? k?f '|irtTIi» datov, ki so jth imsnovali gabiti k «a. prihodnji torek I j,javlja, da bodo v kongresu de lali so dovoljenje izdelovanja in viivanja piva. So kajpada nestrp- neži, ampak v resnici js velika večina za to, da se dovoli pivo. Pametni ljudje, ki niso za pro hibicijo rodi osebnih koristi oil Lu^Hffdelavoe t* grofajV I uvidevajo, da bi bilo i." bodo zaprli tovarne, če bo t0. tU,di *>>t0 SS?1®0' W 1 njo atrogo prohibicija mč drugega |kot P°v«rofte, da varijo ljudje FV MOT* JK nPArt d0Ät plvo in ü tollio ritto kar IZrSSJS P.'po svoje. Kršitev zakona ja sploš-°liaSf?"4 in poleg tega ljudstvo tudi vži I D*~Al va slabšo in bolj nezdravo pijačo ~ _ I kakor bi jo potem, če bi bil ukon omiljen. Kako si ljtdjo naprav ljajo pijačo doma, je slasti videt v tem, do sfdaj prihajajo veliko količine grosdja cela v'New York In New Jersey i« daljnega Paelfifr» dne zvečer sc Je ranjki peljal s tovarnarjem gosp. Msrtbmšičera s Murske Sobote v avtomobilu čez Apaško kotlino proti Ljuto. mero. Na Lakavškem polju pa se de avto ob pol 11. ponoči na ovinku med hitro vošnjo nenadoma prevruil, tako da sta KajU in Mar-tinuŠie, ki je sam šofirel, padla na polje. Avto se je prevrnil aa Rajha, mu popolnoma razbil glavo in odtrgal kos noge. Nato ae je avto še enkrat prekopicnil ter obstal na kolesih ves razbit. Hajh e bil takoj mrtev, dočim je Mar-tinuŠič dobil le lahne poškodbe. m agenturali, mezdah in delu, Ktiii pokojnini, brezposelno izobrazbi itd. fcovor na Coolidfevo propagando. ,'■> -velami. — Unija soboslikar • tvojem prepričanju, ne .tako Dr hočejo delodajalci. "Ako ite ¡.inijiopetri iu se* bojite s j denarnih gospodov, tedaj ite za kandidata Wall ia", ho glasi letak. lUk je odgovor kapitalietom, - Dne ¡37. julija 1.1. jc poslavljalo gasilno društvo v Be aui avojo tridesetletnico. Prireditev se je vršila v obširnem in senčnatem vrtu hotela "Tri kro Nastopila so razna pevska društva in godba is Proseks. Varnostni organi so neprestano vohali, kje bi bilo ksj zanje. Po končanem vzporedu ac jo vršila proata zabava, bežanaka godba je grala za ples, proaeška pa ae je uvrstila okoli odkazane ji mize grall ao razne koncertno komade za slovo so s&igrali sokolsko koračnico. To pa ni bilo po godu sežsnskemu fašistu F. Luk manu ki je tekel k fašlstovskemu stot niku Menegetiju, ta pa k poroč niku kraljevih karabinerjev. Oba supsj sta naskočila proseško god >o kot tolovaja. Eden izmed'god cev je ugovarjal, da bi lahko pri i >11 bolj lepo k njim, zato pa ga je del fsšlstovski stotnik aretirati. Vidite* ¡Slovenci, kako smo sa tirani. Niti sokolske korsčnlce n mogoče več igrati. Tisti sešansk lašist Luknjan je povzročil še mar slkstero hudo; kriv jo tudi, da je oblaat ustavila godbeno društvo sa eno leto. — F. X. m, 1* govor. Iz hvaležnosti je ¡djrc potem, ko je postal link, votirnl zakon voja p bonu*a ! aahington, D. C. — (Feder. Predsednik Coolidge, d molči, je zelo drag, kadar Lansko leto, ko je bil še iredsednik, jc računal $250 govor, katerega je prečital I ~ 0brešja' kar ee' to"ni nikdar odkril ju nekega vojaškega prej vrjij0< ►«iika v Bridgeporfu, Conn. prohibicijo ni odpravila niti uacija dosluženih vojakov, |gftne pjja^«. Skotaka viška po bjtavda spomenik, mu i« | montih na obreŠju Atlantiškega o- ceana je cenejša in jo je ve« kakor jo jc bilo kdaj prej, Od tam potem gre mnogo tudi v zaledje in bližnja mesta. Poklicni tihotapci so čedalje pogostejši, ker jim RT KER JE POVOZIL PIA. to opravilo nese. Na urno da do --. bivajo preko morjo škotskega, to »"ko. - "Tuck", ščene, ki di doma igejo in znajo ie kuhati »t "odlične" čikaške dame, brinjevei kakor Udelovatl vloo «I pov.t/.m v Winetki. Že to je Vaa to dejstva navajajo >agiU Wik prei, za Šoferja, a ie več- torji za omilitev prohlbieijonlške » je šofer .laponec in prlprost ga zakona, ker po njih izjavah se-P*. Za njega ni bilo poro- daj krši postava 90 odstotkov lju-\ ¡ogovarjanji, kakor se d i. To ikoduje no Javno moralo in brin,t i, ko bogataš ali kak povsroča ie voljo neposlušnost hi (?«»»pod povozi človeka, zakonom. Nastopati so pričeli tu Ljk«M jO moral iti s straš- di zdravniki, ki izjavljajo, da 2.7» |'-«por, kjer mora čakati odstotno pivo ali vino ni opojno I11* «icilij,maka dečka sto po- Vliti II JlfltliVljl« ■«nah Pranksov umor. T.rr'r^^riWübljoni. On. M. oktobra si je U^iliji sta Čitala o sloči- PV"*._____i___...i. «i.h« Samomor mlodofo ia 11. ol »enwkresom končal svoje mlsdo '"m Niinone Amore in 19- na trnovekem pr samomora « Ia »i, „,,, SH. • trt» t P ^alvatore. Obo"sino-1 Motiv trgovcev / ,tanu 4 Moti I , , . ... popolnoma neznan, h žrtev kakor čika-r^1^ in hicer 19 letnega Meprevidno ravnanja i poško iore, ki je tudi izgi- U>ne 12. okt. ae Je odigral v Gab ■ ' da je v rokah lo- rju pri Dobrovi tragičen dogodek 1 ""jo odkupnino. Di- Dvenajatletni Franee SSore se ^^ la svojo žrtev za si. tfral s očetova puško in pri tam |'-»'" za zidovi in ne- njegovo l7letno eeatro v trebuh " • I stoletja stare o- sosedo Merijo Japelj. ki je sta I-'r<»l,niči. Morilca aU v blilini, pa v levo. ramo. Teško kot odkupnino ranjeno Marijo Eore ao prepelje^ Jlpak nista čakala in | v ljubljanake bolnieo, kjer pa podlegla poikodM. Krvav pretep v Otrkovcth pri F»|OdMSt Dne 12. okt. so imeli v Cirkoveik pri Progerekem kjer so v pretepanju na nai pra vi strokovnjaki, sopet krvsv Drod.i «r _ o«4«4 Ikolj, pri ksterem ao ker Itirj« fantje oblešaJi mrtvi na bojiifu j Čes 20 pa jih Je odšlo s veljlmi ali manjšimi rooemi ev fr pojavil t am, I -Ii Marši umorjene-« »o ge tekoj pri- °ba zaprta. prodsj v — i vid. — "Jefa Je no «- lita *>gls«, ki •t «,r>Mi obéinsks o* -•a meateea Meeke Ker je bila jofo ' '"L j* skia. V '«lasa ae 4»ta, ftoiij flobeo \inako "> vrt. 4*rivatnoa( ker j< ol.dana /lom. ^ Pismo iz Primorja. toliko, da bi pošteno živela sebe iu «voje dete. Tkfca mali potrebu-ac več usmiljenja in pomoči. Žena »doprineša veliko šrtve človeškemu sodu, ona sama pa nima pravice do avojega otroke, sa katerega Je vedelo le'ona sama, ampak hraniti ga mora aa tovar sa topove, revščino iu trpijo-ker to jc njena dolinoet. Sedaj pa pride vprašanje, eo 11 obtoženi umora kralji, ceaarji, in-k visi torji in enaki. Ne, ti niso krivi, ki so morili skosi tisočletja. Na račun šivi jen j mladih ljudi ao si diupičili bogastvo. Bojevali so se za "domovino" sebi v korist, lili so obtošeui umors, pognani v eče, ampak Šivijo lepo v svojih pslačah in sprehajajo se po par titM uživajo boljšo hrsno, akorav. uo jim ni treba ne kuhati ne Čistiti. tJlivajo veselje, ko trohne no bojnih poljih kosti tisočev, ki so ptdli za n}lh interese. Povrnili so se nckdsj čvrsti .fantje, adsj pohabljeni, bolni, bres doma in aredatev sa bodoče Življenje. Ali višji gospodi se na očita ubijal stvo, ampak Čestitati ao jI mora. da'lahko dela še dalj^tsko, aveti oče papež pa blagoalovl oroŠje. — Rdeča Veronika. JAVNA GOVORNICA. Claoori ¿Ionov S. N. P. in čitotoljrv Proevota. Slovettkt Narodna glavni it ah. tool-oo »o lawndals avk. chicago, ilunoli» Itrršovolni odbori UPRAVNI OOSiRi Pvedsodalb Vteeeal Calaha». pad>rs ml pomagamo pri velevošoem boju sa porss korumpiranego sistema, da ameriško vlido sopet po-stavimo na stališči Javniga sau-panja. N tem ae ustanovo temelji/ sistemsličnemu iiboljšsvanjii javnih inštituoij in prične graditi nova boljša bodočnost ter •• neredi enkrat konec iikorličanja človeki po človeku, — Poročiva-lec Mehiški kmetje ne norelo dati pokloiJoM Moüje. Mesieo City. — (Fed. Prem.)— Predsednik Obregon Ja podpiMl dekret, na podlagi katerega na sme biti semlja, poklonjeoa kmetom, prodana niti sadollena v teki| dfsitih lit od dneva dobav*. Naredba ima namen, preprečiti, da II veleposestniki In semlJIMnl Špekulintje ne imlisls segiljl kontov. rov, ne Iii Im « življraj« Olevelaad, Ohio. — Bližajo ee asdnji dnevi volilne kempaaje, katera Je tudi v Ohio zan*ala pravi val ljudskega sanimanja. V ('levelandu kot metropoli Ohije je aanlmanje aa progresivne kan didala nerevnoet presenetljivo. Vršijo ae shodi vsak ve*er po raz nib volilnih okrožjih (wardik) In dvoranah, kateri eo vel dobro «-bUkaal. Velikega pomena bo |ia kr poaelmo shed v eobato#dne l.l novembre. Govoril bo V Pobile« Auditoriumu kandidat progreeiv rev aa predaednika, Robert M b ' K'» I let te, aemreš v isti dvoraol,' kjer aa ga nomialvall to Je progr« . sivim ribanj« dobilo življenj«» | .V »00 ae«le|*v bo oddaolh pral M vstopnini da ae pokrijejo stroški, Marie-Jeanne, isboren — izboren. Kej po je tu novegef" "Nič. Nieem videle nikogar. Ker si odšel, nieem stopilo is hiše." "A " "Ksj pe ti js f Keko si bled T AU si lečenf" ■••Nc, nisem lsčcn. Dsnea mi ni niš prsv . . . svežego z reke bi red , . . zdi se mi, ds sem bolan duši mc tu v hiši . .. pojdiva malo vun ..." In sta šle. Stole sto pred strshovitim pre-pedom. Ribiči mo pravijo "Pe-klsnske luknje**. V nočeh bres see blodijo Um duše viopljen-esv, ki so omrle s težko krivdo na AM veš. knj trpi število ki ne veš. rz al defcAŠ prt 4L V. P. J. Prešestniea! "Da, •Odp, srcu. "Nc tako blizu, Yvect hodi Strah, me jc Instinktivno mu jc prošile des-oieo, ki jo je trdno stisnil "U mirno, MerieJconnc. Si-cet pe, sko padem v propad, me ne izvleče niti sotan." "O, Yves, toke ss bojim . .." "Zsksj neki V Ako ssdej ali bi oe bela rešena •.. kot Ali ss bojiš priti v pekel f* I Tebi ss meša. flakej «o f U H Ne. oe j Prit«'S'»l jo je k aehflffl njena zapestja.^H "Lažnjivka!' "Yves!" "Lažnjivka! Padla je ua koleni J je rea . . . Kriva aem "Ne, Marie-Jeanne, umreti raš; umreti takoj. NV dam ti časa, ds pomoliš ..." S trdim sunkom j« j>ot5na| •očo se, lepo grešnico v črn« vojočo praznino. Prekrižal »e jc in