AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. usi so štrli sedem nemških divizij dnevnem boju so Rusi pobili 14,000 Nemcev, ter jih zajeli 12,000. Napredovali so v nemške Pozicije od 38 do 44 milj. Nemške pozicije yzhodno od reke Dona so ogrožane. "uai si so v nenadni ofenzivi razbili Nemcem sedem divizij 111 Pod Stalingradom. V tridnevnem silovitem boju so po-„5»i kot 14,000 Nemcev ter ogrdžajo vse; nemške pozicije v fi jonskem bazenu in v Kavkazu. _______ vel * železniški progi, po ka- > tel Uvažajo Nemci potreb-(l° svojih pozicij vzhodno e Dona, so Rusi preseka-v . j ofenzivi. Ruske čete so 'črncem mesto Kalač, ki S» 100 milj zahodno od etf rti "da ter napredovali od milj. id« t|l2iva je še vedno v pol-'^mahu in ne bo samo e,llila Stalingrad, ampak čolnoma spremeniti vso so zajeli 12,000 Nemcev, 360 topov in ogromno zalogo municije in velike zaloge živil. Rusko poročilo se glasi, da so Rusi pognali sedem nemških divizij v beg in da se ofenziva nadaljuje. Radijo iz Berlina je včeraj priznaval, da so pričeli Rusi z ofenzivo, toda je zatrjeval, da so Nemci odbili vse ruske napade. _ Ija zapira naše ljudi * iz ljubljanskega časopisa "Jutro" štev. 193, Torek, 25. avgusta 1942. ko vojno sodišče Vrhov- zakonika, ker sta 15. marca veljstva oboroženih sil [Ja - Dalmazia," odsek je izreklo nasle^-* o,' v kazenski stvari Trkmanu Ivanu, si-in Ivane Koren, roje-| Podkraju 28. julija, y Habjanu Francu, ne-°četa in matere Hab-i.4rije, rojenemu v Hote-rjj| i; avgusta 1915; 3) slCu Josipu, sinu Jakoba \ „.'' Ivane Gostič, rojenemu » 13. januarja 1915; ^olniku Ivanu, sinu Iva-Ivane Zalar, rojenemu pri Borovnici 4. ap-}},'< 5) Kogoju Ivanu, si-■ 1Je in Frančiške Gostiča, lu v Logatcu 18. febru-6. Kržišniku Emilu, P iS Iff! ii ^h! a in Emilije Rener i« S i f i v Ljubljani 5. julija j S1 obtoženci se nahaja 1 .'j01'«. Obtoženi so: po čl. 4. Duceje-l.^be z dne 3. oktobra S0 v okrožJU L°Satca v nedoločenem raz-a tudi še pred mese-,1'Cem sodelovali pri dru-, ^erjeni za nasilni pre-^•itičnih, državnih in i *®kih ustanov države; po čl. 5. iste na-Vr so v zgoraj omen j e-^Vnih in krajevnih oko-lij v'rŠili propagando za U^evrat političnih, go-in socialnih uredi-'h^vi. Vsi so obtoženi I . Najmanj 200 angleških bombnikov je napadlo Turin London. — V noči od petka na soboto je najmanj 200 angleških bombnikov tako strahovito bombardiralo Turin v severni Italiji, da avijatičarji vsled gostega dima niso mogli niti več razločevati tarč. V Turinu je važna vojna industrija. Prvi bombniki so tako dobro izvršili svoje delo z zažigalnimi in irazstiteljiv'imi bombami, da pozneje došli skoro niso mogli Glinšek/ dve hčeri: Monica Ann razločevati tarč pod seboj, takifn Donna Marie, starše Frank gost dim je bil. Prejšni zračni napad na Turin je bil samo dve noči prej. Trije bombniki se z napada niso vrnili. -o- Zamalo se jim zdi Medinut O. — Jane Ma-laney, ki je uslužbeno v pisarni okrajnega Jclerka, je šla v soboto s štirimi moškimi na- lov na zajce. Moški so prišli prazni domov, Jane je pa prinesla dva zajca in enega fazana. Moške je sram ,kar se da. NOVFč ROBOVI Frank S. Brancel V Lutheran bolnišnici je umrl za srčno bolezen Frank S. Brancel, star 30. Rojen je bil v Clevelandu in je stanoval na 1246 E. rJ. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, rojeno V. $ "V h Čl. 16. omenjene na- iL.^so v zgoraj omenje-VŠČmah sodelovali pri krdelu z namenom V zločine proti varno-j • V! \ Clna po čl. 2 Ducejeve ^ dne 3. oktobra 1941., Zgoraj omenjenih ča-J. krajevnih okoliščinah . 1 napad zoper varnost ^^žavnih Oboroženih \ ^joč se v krdelu po-je povzročilo smrt |if) 7enerju, ter napad na 3 —V*JU, « S ; a Verdu. tretji obtoženec sta V? »e: V^a po čl. 110-575 št. št. 3. kazenskega 1942. v Landolu skupno po pre udarku ubila šepiča Valentina in iskoristivši časovne in krajevne okoliščine, onemogočala zasebno obrambo. Iz teh razlogov sodišče na temelju člena 483. kazenskega postopka proglaša: 1. Trkmana Ivana in Leskov-ca Jožefa za kriva zločinov prevratne družbe članstva v oboroženem krdelu in uboja glasom člena 575. kazenskega zakonika ter ju zaradi čina pod f) obsodi na dosmrtno ječo s trajnim odvzemom častnih funkcij, z zakonitim preklicem in na vse zakonite posledice; 2. Habjana Franca za krivega soudeležbe v prevratni družbi in oboroženem krdelu ter zaradi posesti orožja in ga obsodi na dosmrtno ječo s trajnim odvzemom pravico do vr-šitve javnih poslov, z zakonitim preklicem in z vsem zakonitimi posledicami. 4. Suhadolnika Ivana, Kogoja Ivana in Kržišnika Emila za krive soudeležbe pri prevratni družbi in v oboroženem krdelu ter jih obsoja na dosmrtno ječo s trajnim obvzemom pravice do javnih služb, z zakonitim preklicem in z vsem zakonitimi posledicami. Razen tega so vsi trije obsojeni na povrnitev stroškov razprave in preiskovalnega zapora. Trkman Ivan, Leskovic Josip in Habjan Franc so zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni obtožbe zločinov prevratne propagande ter poskusa napada proti članom oboroženih sil Suhadolnik Ivan in Kogoj Ivan sta oproščena obtožbe zločina prevratne propagande in posesti orožja zaradi pomanjkanja dokazov, poskušenega napada; na člane oborožene sile pa, ker nista izvršila omenjenega čina. Kržišnik Emil je oproščen zločina prevratne propagande ter nedovoljene posesti orožja, kakor tudi poskusa napada na člane Oboroženih Sil zaradi pomanjkanja dokazov. --o-- Kupujte vojne znamke! Zavezniki so v Afriki štrli nemško pancersko divizijo London, 22. nov.—Zavezniške čete, katere prodirajo v severni Tuniziji proti utrjenem pristanišču Bizerte, so strle nemško pancersko divizijo. Kot trdijo najnovejša poročila, se vrši zdaj bitka 20 milj južno od Bizerte. Ameriške zračne trdnjave so napravfte veliko ško&o Nemcem v Tunisu in v Tripoli, katere so včeraj napadle. Francoske čete, ki se ne zmenijo za povelja svoje vlade iz Vichy, prijemlje-jo Nemce za hrbtom v raznih garnizijah. Anglija ni imela 15 dni zračnih napadov London.Od zadnje sobote ni bilo v Angliji nobenega nemškega bombnika 15 dni in 15 noči. Zadnji nemški bombnik nad Anglijo je bil 6. novembra. Zadnji nočni zračni napad na London je bil pa 31. oktobra. Blago za rjuhe in brisače bo šlo za armado Washington. — Vojni department bo vzel vse blago za rjuhe in brisače, ki ga imajo izdelovalci na rokah. Toda do marca ga bo dovolj na razpolago zopet za civilno prebivalstvo. To ne zadene zaloge, ki jo imajo na rokah prodajalne na drobno. Banket v počast izvoljenem poslancu Kovachu V SND na 80. cesti je bil sinoči banket v počast državnem poslancu Joseph W. Kovachu. Več kot 300 oseb je bilo navzočih. Omizju je predsedoval Father L. Baznik. Pevski zbor Slovenija je pod vodstvom Ivana Zormana zapel tri pesmi. Poleg več odličnih Amerikan-cev so čestitali poslancu tudi senator Boyd, Ivan Zorman, councilman Eddie Kovacich, Rev. Slapšak, Mrs. Albina Novak, John H. Gornik in drugi. Bil je zelo prijeten večer. Štirje lovci ubiti V soboto so bili v državi Ohio ponesreči ubiti na lovu štirje lovci, vsi mladi fantje od 11 do 13 let. Po čudnem naključju je bil ustreljen 11 letni Richard Gerich v Mansfield, O. Z bratom sta bila na lovu, pa sta šla gledat v votlo deblo za zajcem Richard je pogledal v votlino ha enem koncu, takrat je pa na drugem koncu sprožil puško njegov brat. Strel je zadel Richarda v glavo. Roosevelt je poveril guv. Lehmanu razdeljevanje živeža po svetu SLOVENSKI VOJAK UBIT NA GUADALCANALU Družina Mrs. Ana Grdanc, 5520 Carry Ave. je v soboto prejela od državnega vojnega oddelka žalostno vest, da je bil njih sin in brat Albert A. ubit v boju. Albert je odšel pro- stovoljno k marinom 12. januarja 1942. Bil je Pfc. in Frances Brancel, dva brata John in Rudolph ter dve sestri, Frances _ Cerar in Mildred in več drugih sorodnikov. Bil je član društva Jamjza Krstnika, št. 37 ABZ in Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ. Pred leti je bil zelo aktiven pri društvu Orel. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. St Clair Ave. in na Kalvarijo. Naj v miru počiva, ostali družini naše so-žalje. Frank Cimperman Po dolgi bolezni je umrl danes zjutraj ob 2 uri Frank Cim-perman, star 67 let, po domače Bunder, stanoval ie na 1315 E. • ** 55. St. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba in drugo naznanimo jutri. Joseph Prhne V nedeljo zvečer je na naglo-ma preminil Joseph Prhne, stanujoč na 14810 Hale Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod, 458' E. 152. St. Podrobnosti poročamo prihodnjič. Sin ubil mater 9 otrok v prepiru York, Pa.—William Jackson, star 17 let, je stavljen pod obtožbo, da je ubil svojo mater M'ary, staro 41 let, ki ima poleg njega še osem otrok. Ubil jo je v prepiru. -o—-- K molitvi članstvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ naj se zbere nocoj ob osmih v Zakrajškovem pogrebnem zabodu, da se poslovi od pokojnega brata Frank Bran cla. V torek ob 9:30 pa naj se udeleži pogreba Volchansek, Margaret Grdanc in Stephie Mlač ter brata Johna. Naši naročniki v okolici 61. ceste se ga bodo še dobro spominjali, ker je več let pridno raznašal Ameri- W a s h i ngton. — Predsednik Roosevelt je poveril newyorške-mu guvernerju Lehmanu nalogo, da deli ameriški živež, obleko in zdravila narodom, katerih! Na Materinski dan je bil dežele so okupirale ameriške j zadnjič doma na dopustu, čete. Guverner bo podal resig- Oče mu je umrl še 7. febru-nacijo kot guverner okrog 3. de-j arja 1939. cembra. , Tukaj zapušča žalujočo Mr. Lehman je izjavil, da se mater Ano, sestre Mary Ci-bo njegova naloga kot živilski zi]r Frances Jerman, Sophie administrator raztegnila daleč po zaključku vojne, da se postavi na noge dežele, katere so bile okupirane in uničene po osišču. Predsednik Roosevelt je že pred enim tednom izjavil, da >v i deželah, katere je okupirala j ameriška armada, ne sme biti' *ko Domovino. Danes' je nihče lačen, ako je količkaj mo-j pa dal svoje mlado življe-goče poslati tje živež. To je v'nje za domovino, star ko-popolnem kontrastu s početjem; maj 22 let. osišča. Kamorkoli pride ta, po-j En dan prej, predrto je dospela ta žalostna vest, je pa njego-meni za dotično deželo lakoto, | va sestra Frances Jerman porodila v St. Ann's bolnišnici 8 fun-dočim bo pomenil prihod ame-i tov težkega sinkota prvorojenčka. Torej en dan vesela, drugi riških čet dovoz živeža, obleke' dan pa tako žalostna novica v družini. in zdravniških potrebščin. Naše iskreno sožalje težko prizadeti materi Grdanc in osta- -o--| lim sorodnikom, pokojni hrabri vojak Albert naj pa mirno po- Kot Sladkor nam bo zdaj ! tam v 23 nov._Hitler je hibo Terezija Kočevar, stara 67 let in doma od Metlike v Beli Krajini. Njeno dekliško ime je bilo žlogar. Bila je vdova in tukaj zapušča štiri sinove in štiri hčere. Pozor, lastniki avtov! Do 31. januarja 1943 mora vsak lastnik avta dati pregledati kolesa. Kdor po tem dnevu ni bo imfel pregledanih koles, bo vozil protipostavno in bo tozadevno kaznovan. poklical za danes na posvetovanje na Dunaj vse nemške in italijanske vrhovne poveljnike armade, mornarice in Gestapa. To je bilo prvič, da so bili klicani k posvetovanju načelniki teh edinic. -o—- Zadušniea V torek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Pvt. Vincent J. Shenk. Prijatelji so vabljeni ,da se udeleže. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. JAMFR DFBEVEC Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNIKA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year (7. S. and Canada $8.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.26 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 6th. 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 275 Mon., Nov. 23, 1942 Mali narodi bi radi vedeli Ameriški državni podtajnik Welles naglaša, da bi se moralo našim malim zaveznikom povedati še pred mirovni-mi pogajanji, zakaj se zdaj borijo ob strani Združenih narodov. To se pravi: vsak, tudi najmanjši naš zaveznik bi moral že zdaj vedeti, kaj mu bodo prisodili njegovi mogočni bratje v orožju po tej.vojni. Istočasno je pa razumljivo, da taka razjasnitev mogočnim zaveznikom, vsaj nekaterim, ob tem času ni nič kaj po volji. Z drugo besedo rečeno, ideja Mr. Wellesa je, da se napravi povojni načrt že sedaj, da bi začel takoj poslovati, čim dosežejo Združeni narodi zmago. Mr. Welles misli, da bi bilo prepozno, ako bi čakali na to do takrat, ko se bomo zbrali ob mirovni mizi. Druga važna točka, katero bi rad udejstvil Mr. Welles je ta, da bi se Združeni narod'i že zdaj sporazumeli, prej ko mogoče, ravno kaj mislijo pod Atlantskim Carterjem in kako daleč sežejo obljube, ki jih vsebuje posojilna postava. Zagovorniki malih zaveznikov pravijo, da je Atlantski čarter skrajne važnosti, ravno tako izjava glede štirih svo-bodščin in druge take izjave. Toda istočasno tudi trdijo, da je absolutno potrebno tiste proklamacije razčistiti, predno stopi svet v kaos, ki je nepreprečljiv po tej vojni. Noben državnik ni užival večjega prestriža, kot ga je predsednik Wilson, ko je dospel leta 1919 v-Pariz na mirovno konferenco. Komaj se je pa v Parizu dobro vsedel, so ga že začeli bombardirati v politiki kaljeni državniki drugih velesil z zahtevami po teritorijalnih, finančnih in ekonomskih reparacijah, ki naj jih dobijo od sovražnika. To trenje za ekonomske dobitve je šlo med zavezniki od tedna do tedna, dokler ni bil ameriški predsednik do grla sit vseh tistih mahinacij, pa je spravil svojih sedem češpelj v kovčeg in hotel odjadrati domov. Končno so ga toliko pregovorili, da je ostal, toda mir, ki so ga zavezniški državniki ustvarili tedaj, je trajal komaj 20 let. ;Kar Mr. Welles zdaj predlaga ima namen preprečiti, ako le mogoče, ponovitev "mirovnih pogojev" pred 23 leti, s tem, da si položimo karte na mizo vnaprej. Mali zavezniki so 100 odstotno ž njim. Dobro se namreč zavedajQ, da so navadno ti, ki trpijo, kadar se vsedejo k mizi njih mogočni prijatelji. Ker se dobro zavedajo, kaj se je zgodilo s krasnimi Wil-sonovimi ideali leta 1919, vidijo že vnaprej isto eklipso, ki je vtlenjena v Atlantskem čarterju in štirih svobodščinah, ako se ne stori nekaj konkretnega prej, da se ne ponovi leto 1919. Kaj bodo storile Zedinjene države s Filipini ali Porto Ricom po tej vojni, to vemo, ker smo to že vse povedali in tudi sklenili. Svet pa ne ve, to se pravi zavezniki ne vedo, kaj bo storila Anglija z Indijo, Burmo, Singaporom, Mala-jo, Hong Kongom in drugimi pastorki. Dominioni so res Že svobodni, toda kaj pa z drugimi? Anglija res obljublja svobodo Indiji po vojni, toda to je obljubil samo Churchill, o katerem ne vemo, če bo takrat, ko bo treba besedo izpolniti, na vladi. Glede Indije ni angleški parlament še ničesar ukrenil, da bi zapisal črno na belem. Na Indiji je ležeče, če verjame Churchillovim besedam, ali pa ne. Kot je videti, ne verjame in ali ji zamerimo? Tudi tekom prve svetovne vojne se je nekaj slišalo o neodvisnosti Indije "po vojni." Tudi druge dežele in deželice bi rade vedele o svoji usodi po tej vojni. To se pravi, rade bi že sedaj imele črno na belem, da bi vsaj vedele, če se res borijo za svojo svobodo in neodvisnost, ali se bore samo za svoje velike zaveznike To bi rada vedela Poljska, Češka, Estonija, Litva, Latvija, pa bi radi vedeli tudi Slovenci, kako bo ž njimi, to se pravi, če bodo po tej vojni res dosegli združitev vseh Slovencev v eni državi. S koliko večjim navdušenjem bi se borili ti mali zavezniki, ki so skupaj šteti in vsak v svojem določenem kotu zelo pomenljivi, ako bi že zdaj vedeli, kaj bo njih plačilo po doseženi zmagi. Ideja Mr. Wellesa je popolnoma na„mestu in želeti bi bilo, da bi jo mogel izpeljati. Kjer so nameni pošteni ni potreba nobene tajnosti med poštenjaki. Ako bo imela tudi po tej vojni glavno besedo tista birokratska, diplomacija, bo zopet skuhala tak mir, da niti 20 let ne bo držal. Junkerji zopet spletkarijo Ako je kaj verjeti vestem, ki prihajajo iz Evrope, nemški junkerji zopet spletkarijo. Ko so po štirih letih prve svetovne vojne videli, da ne morejo zmagati, so se potuhnili in naenkrat postali sila demokratični. Prišli so k zaveznikom in prosili za premirje, ne glede na to, kaj bo rekel k temu kajzer. Zavezniki so sedli na limance in jih spustili brez kazni. Nemčija, ki je povzročila prvi svetovni pokolj, ni plačala za svojo kazen nič. Zdaj se govori, da se že pripravljajo nemški birokratski gardisti na mirovno ponudbo, ker uvidevajo, da jim Hitler ne more dobiti zmage. Zopet bodo prišli morda k zaveznikom in se hlinili, da je Hitler vsega kriv. No, zdaj bo obračun drugačen, vsaj upamo tako. Tat in oni, ki je vrečo držal, oba morata biti kaznovana in sicer tako, da nemški militarizem ne bo mogel čez nekaj let zopet najti drugega Hitlerja, ki ga bo peljal na vojni pohod. BESEDA IZ NARODA Sem zelo zadovoljen Glede priprav in razmotriva-nja za Slovenski narodni kongres so mi zelo povolji. Prvič zato, ker vidim, da bo na kongresu narod vsesplošno zastopan. Drugič, ker se vendar nekaj razmotriva in debatira (razpravlja), kar je nujno potrebno, dasi še ne dovolj aktivno. Za to se pa tudi strinjam s tem, kar je bilo v izjavi slovenskih duhovnikov svetovano, da naj bo ta sestanek le kot priprava, za še večji in še bolj pripravljeni kongres. V tem ne vidim nič drugega, nego to, da se bomo končno le ujedinili vsi v eno misel in za en cilj. Ako bi hotel kdo trditi, da je mogoče v tem kratkem času izpeljati popolen načrt in pripraviti dovolj dobro podlago za končni kongres, bi mu lahko odgovoril, da je to nemogoče. Le z daljšimi pripravami se bo dalo doseči res izdaten, vreden in popolen kongres, v mislih imam Jugoslovanski skupni kongres, brez katerega se ne sme računati, ako računamo na ujedinjeno Jugoslavijo, brez katere ne moremo računati na ujedinjeno Slovenijo, ki bo morala biti v Jugoslaviji. Za to pravim, je tako važno zborovanje, ki ne sme nositi ni-kakega zaključka, le svetovanje in posvetovanje in zbližande drug napram drugemu je najvažnejše. Največje in najvažnejše delo kongresa naj bi bilo vprašanje: Kako umiriti ogenj nasprotovanja, medsebojnega napadanja, ki se.širi med brati in preti uničiti vse upe na zopetno ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev! V tem samo je naš )spas L£e smem tako zapisati v imenu teh, ki so nam bratje onstran morja. Zato smatram, da je tako važno, najbolj važno, da bi se začelo zbliževati zgoraj imenovane narodne skupine, med katere se je zagozdila tako grda razpoka, celo prepad, ki grozi uničiti naše edinstvo, ki se je do sedanje vojske imenovalo. Jugoslavija. Na kongresu bi se moral izbrati poseben odbor, ki bi imel nalogo za delo pomirovalne komisije med ostalimi Srbi in Hrvati. Kako naj računamo na svetovni mir, če se pa medseboj najhujše pobijajo tisti, ki se imenujejo bratje! Kakšen pomen naj imajo kongresi, brez namena medsebojnega zbližanja teh, ki drug brez drugega ne morejo živeti. To bi moralo biti naj prvo vprašanje. Seveda, še pred tem je pa tudi naše slovensko medsebojno vprašanje. Zato pa sem hotel in zahteval, da se pozove vse, res vse. In, ker so sedaj pozvani vsi, tudi zastopniki župnij, sem zadovoljen in pripravljen za sodelovanje v skupnosti za skupno zmago, prvič Amerike z njenimi zaveznicami, potem pa rešitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v še večji Jugoslaviiji. Končno še rešitev vseh Slovanov. Anton Grdina. -o- Balkan in druga fronta Carigrad, oktobra — (Dopis g. Derek Patmore-a, dopisnika Christian Science Monitor-a) — Balkan je najslabejša točka v vsej od osišča kontrolirani Evropi. Zaradi oboroženega odpora, ki stalno narašča v Jugoslaviji, Albaniji in celo tudi v nekaterih pokrajinah Grčije, bodo Nemci težko uspeli, utrditi Balkan proti eventualnim napadom, že zdaj je na balkanskem polotoku promet jako nereden in nezanesljiv. . Ako bi zedinjenim narodom uspelo, da v Severni Afriki po-tolčejo maršala Erwina Rom-mel-a in si pribore gospodstvo na Sredozemskem morju, bi jim balkanska fronta nudila sijajne možnosti. Zemljevid Evrope sam pokaže, da obstoja na Balkanu že zdaj mogočna, akoravno še prikrita druga fronta. Upor proti silam osišča se je zdaj že razširil od predelov generala Mihajlo-viča v Bosno in črno goro in tudi v Albaniji gerilska vstaja neprestano narašča. Potem preide uporno ozemlje v severno Grško, kjer častniki in vojaki pod vodstvom majorja Binosa že vznemirjajo zasedbene čete. Zmanjšanje pritiska na rusko fronto Ako bi zedinjeni narodi mogli pošiljati iz Egipta tem hrabrim uporniškim skupinam letala in drugo pomoč na njihova bojišča na Balkanu, bi s tem prisilili naciste, da z ruske fronte odpošljejo ojačenja. Przinanje prvakov osišča, da se podajajo v defenzivo, je na Balkanu jako nevarna propaganda, ker ohrabruje balkanske narode v njihovem uporu proti tlačitelju. Iz Aten poročajo, da tudi grški upor mogočno narašča in da vedno več pripadnikov odhaja v gorovja okoli Olimpa, kjer se gerilci bore pod poveljstvom dveh grških častnikov, Karalivionos-a in Kondriogos-a. V Albaniji so domoljubi, ki se bore proti Italijanom v Skappa-ri-u, v južnem predelu Perrapa, proglasili neodvisno albansko državo. Njihov pokret zalagajo z denarjem in drugo podporo vsi bogatejši Albanci. V zadnjem času se morajo Italijani boriti proti albanskim upornikom že na treh frontah in pošiljajo v te kraje mnogo vojaštva, letal in težke artilerije. Dobav G četnikom Kako nevaren je postal razvoj gerilje v Bosni, najbolje pokaže poročilo iz "Wiener Tagblatt"-a, z dne 25. avgusta in 8. septembra, v katerem so navedene naslednje številke: 3,000 gerilcev mrtvih, a 4,000 ujetih. Nobenega dvoma ni več — balkanska fronta je resnična vojna fronta in povzroča že zdaj Nemcem in Italijanora mnogo glavobola. A kaj bo šele pozimi? Videti je tudi iz jasnih podatkov, da nekateri hlapci, kakor Madžarska in Rumunija, posebno pa Bolgarska, nimajo več popolnega zaupanja v zmago. Iz Budimpešte poročajo, da je regent Nikola Horthy dobil poziv od močne tajne organizacije "Dosza Legije" in pisma nekaterih bivših prvakov madžarske demokratske skupine z zahtevo, naj sklene z Rusijo separaten mir. y Rumuniji je vlada prisiljena, da cenzurira in deloma prepoveduje dopisovanje z vojaki, ki se bore na ruski fronti, da ne bi njihova poročila pokvarila ljudske morale. V zadnjih mesecih je mini-sterski predsednik Jon Antones-cu na skrivno vprašal zedinjene narode, da bi zvedel njihove namene- glede perečega vprašanja Transilvanije. Značilno je, da se bivši minister zunanjih zadev Grigore Gofencu še vedno mudi v ženevi — a znano je, da je v zvezi s sedanjimi političnimi prvaki v Bukarešti. Nemški hlapec Mihai Anto-nescu, ki je fanatično pronaci-stičnega mišljenja, se na vso moč trudi, da bi podprl padajoče zaupanje v nezmagljivo vojaško silo osišča. Pred kratkim je uvedel nekatere trde ukrepe in krute kazni za sabotažo, a kljub vsemu temu ni mogel zadušiti podzemeljskega odpora proti Nem-ccm, niti splošne želje, da bi se sklenil mir z Rusijo. Na Bolgarskem je tudi kralj Beris postal nezaupen in z vzne-imrjenjem gleda v bodočnost. Nestalnost njegovega značaja mu najbrže narekuje, da bi se v ugodnem trenotku pobotal z ze-dinjenimi narodi, a vprašanje je, na kakšnem sprejem bi naletela taka ponudba kralja Borisa Potniki, ki prihajajo iz Bolgarske trde, da mnogi uradni predstavniki odkrito izjavljajo, da se bodo Bolgari borili proti Nemcem, ako se združeni narodi izkrcajo na Balkanu. Ta splošni pogled na Balkan nam je pokazal, Ida obstoje tam vsi potrebni predpogoji za otvoritev skrajno učinkovite druge fronte, kadar pride čas za to. A ta fornta bi se mogla izkazati odločilnega pomena v tej svetovni vojni. Solidarnost vzhodne Evrope Radio govor ministra, g. Save N. Kosanoviča Dne 21. oktobra je bila prirejena v prostorih Freedom House-a pod presedstvom g. dr. William Agar-a, konferenca odbora za rekonstrukcijo srednje in vzhodne Evrope, v katerem se nahajajo Jugoslavija, čehoslo-vaška, Poljska in Grčija. Razgovori so se začeli ob 8:30 in so trajali do 9:30, nakar so do desetih govorili na radio postaji WEVN: — minister Sava N. Kosanovič za Jugoslavijo; dr. Jan Papanek, polnomočeni minister in ravnatelj ičehoslovaškega Informacijskega Centra; profesor Stephen De Roppa, ravnatelj Poljske Informacijske Službe; g. Mihalopulos, grški minister za propagando. Namen konference je objasnil slušalcem dr. William Agar. Govor jugoslovanskega predstavnika je bil naslednji: Pred letom dni je mednarodna organizacija dela priredila v New Yorku konferenco, katere se je vdeležilo 33 narodov. Bil je to v .mednaroden parlament posebnega značaja. Na svobodnih tleh Zeejinjenih držav so se zbrali predstavniki vseh demokratičnih narodov. Tu se je rodila spontana misel ogromne večine kulturnih narodov, da bi vsi skupaj zajamčili in očuvali principe civilizacije. Mi, predstavniki čehoslova-ške, Poljske, Grške in Jugoslavije, smo ob tej priliki opozorili svet na probleme, ki niso važni le za nas, temveč tudi za bodočo rekonstrukcijo sveta., S tem smo dali izraza volji svojih narodov, ki so složni v svoji skupni borbi, a želeli smo s tem tudi pokazati demokratičnemu svetu, da smo pravilno doumeli svoje dolžnosti in da smo pripravljeni sprejeti celo nekatere omejitve svojih pravic v prid zahtevam večje skupine. Skupna izjava, katero smo oddali preteklega novembra, izraža te misli bolj v njihovem globokem smislu, nego s formalnimi besedami. Izjavili smo naslednje: 'Upamo, da bo zaključek te vojne, ki nam je bila vsiljena, rešil stotino milijonov prebivalcev centralne Evrope in Balkana, iz njihovega težkega sedanjega položaja, in jim zajamčil možnost zanesljivega zaposlenja njihove industrije, poljedelstva in trgovske mornarice, ter da bodo ti narodi vključeni v mednarodni sistem izmene dobrin in dela. Posebno je treba paziti na mase kmečkega prebivalstva, na njihov socialni in gospodarski standard, kajti od teh osnovnih pogojev bosta odvisna mir in red v teh ozemljih. Nikakor nismo ekskluzivisti. Dobro vemo, da se nahajajo na našem ozemlju med Jadranom, Egejskim morjem in Baltikom tudi drugi narodi, katere bo treba upoštevati. Od njih zahtevamo le, da se nam priključijo v stremljenju k boljši bodočnosti. En sam pogoj: pridružiti s^ morajo naši borbi proti sovražniku človeštva in na ta način opravičiti celokupni narod skupne odgovornosti ter jo naprtiti onim, ki so zares krivi. V mesecu januarju smo napravili korak naprej — organi- zirali smo skupni odbor za planiranje (Planning Board). Ta odbor proučuje vse probleme in si prizadeva izdelati za ves blok skupne odločitve. Hoteli bi pokazati svojo voljo za skupno in enotno akcijo v želji, da zgradimo boljši red. Dovolite mi, da vas opozorim na dejstvo, da so naši narodi doživeli in še vedno doživljajo mnogo krivice, ker svet naših ljudstev ne pozna. So ljudje, ki zamenjavajo agresivni, imperialistični in šovinistični pogled na svet z nacionalizmom malih držav, ki je le sredstvo samoobrambe. Vaša ogromna dežela, sestavljena iz elementov 30 narodov, je najboljši dokaz za to, da pre-tiranost nacionalizma izgubi svojo ostrino v svobodnem razvoju in v svobodi od straha. V razdobju med letom 1918. in drugo svetovno vojno, smo pokazali najboljšo voljo za svoboden in miroljuben razvoj. Trudni smo bili brezobzirnega boja za ob stanek in živeli v veri, da nas bo skupnost demokracij rešila novega trpljenja. S strahom skrbjo smo opazovali na svojih mejah razvoj strahotnega vojaškega stroja in poskusili z odločnostjo in slogo nastopiti proti tej vseobči nevarnosti. A kaj se nam je zgodilo? Napredna Čehoslovaška, ki je bila med nami vsemi najbolj ogrožena, je postala žrtev sramotnega prerekanja za katero danes človeštvo plačuje z milijoni življenj in bilijoni bogastva. Po stoletjih trpljenja pod tujčevim gospodstvom, je morala svobodna Poljska hrabro in odprto pretrpeti prvi napad vse Hitlerjeve vojne mašine. Miroljubna Grčija je morala v 1 jutih"bojih braniti vsako ped svoje zemlje in je tako zadala fašizmu prvi vojaški poraz. Jugoslavija pa, ker je pokazala, da je neobhodno potrebna ne le Srbom, Hrvatom in Slovencem, temveč vsej Evropi, je morala čakati na svojo smrtno obsodbo, ki pa ji je bila določena že dolgo poprej. Epična vstaja njenega naroda je moralen, vojaški in politični neuspeh osišča. Vse nas je zadela ista usoda Odgovorili smo vsi na isti način — z aktivno borbo, sabotažo in zarotami. Danes je na našem Dzemljiu škatljica vžigalic več vredna nego človeško življenje. Zakaj sovražnik človeštva nastopa tako ?' Ker smo stalna grožnja njegovim načrtom. Mi zares hočemo le dobro. Ne borimo se radi tega, ker bi v boju uživali. Ne! Borimo se zaradi tega, ker bomo le tako mogli rešiti svoje narodno življenje. Nočemo, da bi se še nadalje z nami eksperimentiralo. Hočemo, da nam je dana možnost mirnega razvoja. Mase našega prebivalstva so si podobne po svoji socialni strukturi, po svoji du ševnosti in po svoji ljubezni do svobode. Podreti hočemo ograje, ki nas delijo. Hočemo, da bi narodne meje olajšale upravo, ne pa ovirale naše medsebojne odnošaje. Preprečiti hočemo zmote anahronističnih odločitev. Kar mi delamo, je le skromen začetek, ki pa bo morda kvas bodočnosti. Začeli smo svoje delo v Ameriki, kjer smo prepričani, da nas bo javnost razumela. ■ali ne lastnine . . . Slovenci 1 -m» ei^f V so zapadli načrtoma izv^- ..j«, ■ m^m izva] H stali "J ognj Kralj Peter II. o žrtvah v Kragujevcu (Govor na londonski radio oddaji v srbohrvaščini.) Dragi moji Srbi, Hrvati in Slovenci! Zopet je prišla obletnica strašnih pokoljev, ki so jih Nemci izvršili v naši domovini. Na tisoče ljudi je bilo ugrabljenih v ulicah Kragujevca, poslanih izven mesta in pokošenih z ognjem iz strojnic, akoravno niso storili nikomur nič zalega. Tragedija tega dejanja je v tem, da ga ni zakrivila razbojniška tolpa, erstv«, 'lie Pori iztrebljevanju, ki ga Nemci in Italijani in os' hovi pomagači. Ta sovražnikova zvei bo^^ied je zgubil poj m o duši, ne ^ ostala nekaznovana. Vsa ^ ^ ^ va zverstva niso uspela in di t(J., do uspela zlomiti vaše zopet postanete svoboden , U J . J v • Ven v svobodni državi. e( ^ Obletnici množenst umora, ki ga je Nemec s ^ nad našimi najboljšimi g želim izraziti spoštovanj"3' f ^ občutimo jaz in moja v^jj ^ le do onih bojevnikov, ^ ^ ^ pos^ie v kd T temveč redna vojska neniš^,. Rajha. Nemci niso sP0Št°L. niti življenja posameznih D jevnikov- »v&sm V tej vojni so Nemci Pre* ^ vse rekorde krvoločnosti. so z Židi, potem pa prešli & 5 . ljake, Čehe, Norvežane in ^ "Nev, coze ter nadaljevali Pr' \ "'zku ostalih podjarmljenih narC"' % v a do najvišjega vrhunca ^ povspela njihova blaznost v» -poiSg domovini. Najprej so ra^ ^ Jugoslavijo in so jo kakor P ^ !cili n razdelili državam, ki so bllerj, Nia nami sklenile pakte večne?8 P več ne-"8 teli s, padanje. . .flnie !"' p Začelo se je nato izselj^p Ue celokupnega prebivalstva n amr( .... . * „flt»< * gpa S#iiiZr nosne obnovljene države. ***~~ ^u' je simbol cele vrste meS' j ne£a v h ( orožje, temveč tudi do vse katerih duševna sila je P^j \ q^^ priča vaše pravice do s\° ^ ga življenja. od|0či 1 p0g] V znak priznanja se®' ,«In r da odlikujem z redom ^ v,-jt v^jv d j eve Zvezde z meči P''v..e p< Hu^ mesto Kragujevac, sre ^ n* Sy šumadije, 3 ^ %a ^ -ii nr M »dli, nikov, pozorišče strašni" ' 'V imenu domovine se j ^ p \ beJ pred svetlimi žrtvami, k1^ \ die širom Jugoslavije za .^ij od n ditev od najstrašnejše g! t^ ki jo je svet dozdaj sp°z - jj 5 Ožini va in večni spomin ^ izginili! -1--o--—j|Vi Krog 2,000,000 stari gtj lanih i" je vsako leto pos ro šaro. B rji ga dni general p p O. Davis je bil prvi cr ^ ^ dosegel ta vojaški čm pr<-" ški armadi. Imenova' sednik Roosevelt v 1940. c Sii •nI* »Vir C«. aTl* .sil" Protestantovska je zbrala k cerkvi k P° jc^man—- JI" Po običajnih skupni' ^ nagovori pridigar ^ p "Ali je ikdo izmed v da bi skupno molili ^ sorodnika ali prijate,J ^' \ "Jaz bi to želela, P taroj se oglasi ženska sred"-^. "Jaz bi rada, da bi nl ■udi P'^fn 'i, jega moza. "Vi!" se zaCu""j3te P1 "saj vi vendar 11 ni." -^»Udf d»bi >o S K '1(1 v 'ČUl, S I so S- v " 1 "Saj prav zato bi J J-"-"' . . i; vsi skupaj popriJeu bila." ssl XXJXXXXXXIXXXXIXXXXXXXXXXllXIXXXrXXXXXXXXZXt ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU JL fakdo se je bo smel do- P reč Old Shatterhand srl" 5 "'Z roke, odletela je da j s iUKe, oaleteia je u»-e j tan, ni je utegnil iskati. J.. so se vračali rdeč-B) in sumljivo gle- ti * Poročali poglavarju, i j 1«-!» rf kovali so se. vendar videli podnevi, Old Shatterhand ča- fl. j^ško v rokah —. Na Je ni bilo nikjer —. Ta- evendar noben lovec ne lebe __ riV! ^0(Jili so v svoji lahko-f J-da jo je skril zli duh. :i '<]0 je tudi prinesel zli . strah jih je pogra-55l.{ tobna puška je bila v f&i duhom, morebiti je ^ v bližini in zli duh ^f: Groza jih je stresla. lofl :sPanja, so mu jo v te- >nie z ujetniki!" je za- - ^glavar z negotovim 'n nato brž odtod! Zli 'rS * Nižini —. Ne smemo P? .^iti, utegnil bi posla-^ svoje krogle f. ">a so ubogali. Ko-Z J nra je minila, odkar M Mli, »ji pa so lahkoverni ^ spet odrinili iz so- & IV' ?°zdnem studencu. s:l vv°lk je prezrl, da ni p } belih lovcev. Dva sta p h. t I'niiju je bil Droll. pu ga je poslal da-s 2lt>i navzgor na stražo, v2ll> če se ne bi kje rde-lJ)'rnili. šele črez dve uri M , enjal. In bratranec fank se mu je pridru->v°ljno, v trdi temi sta i k šepetaje govorila o '""j f 0vini, vmes pa pridno V.ala v ožino. ircfstna je udaril na uh0 V spodnjega vhoda 0 0je prihajal. / jflh je šepnil Frank * \ '"Kaj je to _?" napenjal uho. u Slišim nekaj— Kaj b kateri naših 1 j u-bodo zamenjali?" H|,;^ogo mnogo jih je, ..j Iji^0* topotanje sto in " l [ii'J-S je umolknil. . at so Utahi planili tu'o se je njihovo kri- strela :,,fiink pokonci. "Boj 'so So nas napadli lit'1! Yso nas!" je pritrdil ^|,,ekakor rdečkarji, če i,r H sta. Rdeči so opra-r divji bojni krik, ^ h°tno odmeval od oz-i ^ pomagaj, res' so i&° \ ^l" je vzkliknil ^ "Brž —! Nad nje!" % 3e Drolla in ga po- Ceboj- L, Se mu je iztrgal. Le ne prenaglo! L, 3e gotovo mnogo, '\l'ašno vpijejo. Previ-i, a biti! Naj prvo po-V je položaj, in po-b hodila, kaj bo treba si misliš ogledati .V v . |k štirih se bova spla- jij41sta storila. sta se taboru in obhoda v razpoko. In videla sta, da so tovariši izgubljeni. Cula sta tenke, ostre strele samokresov in koj vedela, da se branijo Old Shatterhand, Winnetou in Old Fire-hand. Pa streli so utihnili in zmagovalno tuljenje jima je povedalo, da so rdeči popolno ma zmagali. Droll je ugibal. Pri vhodu v razpoko ni bilo nikogar "Brž! Ven v kotlino in za menoj!" Previdno sta zlezla okoli tabora. Rdeči so imeli polne roke posla s povezovanjem in ju niso opazili. Frank je butnil z nogo ob nekaj trdega, dolgega in okroglega. Potipal je. "Hm _! Old Shatterhando- va puška—!" si je mislil. "Najbrž jo je med bojem izgubil—. Jako dobro!" Pobral jo je, si jo obesil na ramo in lezla sta dalje. Srečno sta prispela k potoku, ga prebredla in hitela po desnem bregu navzdol. Za roke sta se držala, da bi se ne izgubila. Trda tema je bila in krik rdečkarjev je glušil njune korake. Pa desni breg se je kmalu spet zožil, bila sta na kraju kotline. Ni bilo več prostora, niti za pešca ne. "Nazaj na levi breg morava —!" je svetoval Droll. Spet sta prebredla potok, k sreči precej niže pod spodnjo stražo. In dalje sta hitela, se zaletavala ob stene canona, se spotikala ob kamenju, nista se zmenila, le proč, proč od taborišča ! Končno kričanja ni bilo več slišati in HobbTe Frank je obstal ter rekel tovarišu očitajoče: "Pa že vendar končno počakaj ! Hitiš, kot da ti je cel rod Utahov za petami! Cemu pa si prav za prav pobegnil? In še mene zapeljal? Pustila sva tovariše v smoli ,! Te nič ni sram?" Droll je bil precej obilen človek, kar brez sape je bil od nagle hoje, hlastal je: "Sram —? Cemu —?" "No, _ ker sva zbežala! N? bila smela!" "Zakaj ne?" "Tovarišem bi bila morala pomagati! Rešiti bi jih bila morala t" "Tako —?" se je smejal Droll. "Kako'pa bi jim bil pomagal?" "Planil bi bil nad rdečkarje pa jih posekal in poklal-." "Hihihihihihi —! Posekal in poklal —!" se je režal Droll. "Bi pač druga ne bil dosegel, ko da bi bili prijeli še tudi naju!" "Prijeli —? Mar meniš, da tovarišev niso posekali in poklali?" "Kaj še!" "Živijo da še, misliš?" "Seveda!" "Saj ne veš!" "Tako.—? Kar čudim se ti! Povej, si slišal streljanje?" "Da." "In kdo, misliš, je streljal? Mar rdečkarji?" "Ne. Streli iz samokresa so bili." t "Ali imajo rdečkarji samokrese?" "Ne." "No, torej —! Rdečkarji vobče niso streljali. Zakaj ne _v> "Ne vem." "Pa ti jaz povem! Ker jim je bilo naročeno, da morajo bele žive dobiti v pest. Na kolu jih bodo mučili. In zato sva zbežala. Zaenkrat najini prijatelji še niso v nevarnosti. Nudila se bo prilika, da jim pomagava, in laže jima bova pomagala, ker sva svobodna, ko pa če bi bila planila v borbo in se dala prijeti." Hobble Frank je pomirjen prikimaval. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV DECEMBER 6.—Slovenski kongres v avditoriju SND. 6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 20.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND. 31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub'društev SND v obeh dvoranah SND. 31.—SND v Maple Heights, O., priredi praznovanje novega leta z večerjo in plesom. JANUAR 1.—Red Jackets (Maccabees), plesna veselica v SND. 2.—Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, plesna veselica v SND. 16.—Glasbena matica, plesna veselica v SND. 17.—Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, proslava 30-nice v SND. 23.—Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KS£J, plesna veselica v SND. 24.—Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 29.—Rooseveltov ples v SND. 30.—St. Vitus Booster Club, plesna veselica v SND. 30.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. FEBRUAR 6.—Društvo France Freše-ren, št. 17 SDZ priredi plesno veselico v aditoriju SND na St. Clair Ave. 14.—Društvo Ribnica, št. 12 SDZ proslavlja 30-letnico obstanka v avditoriju SND na St Clair Ave. ' 20.—Društvo Ložka dolina: plesna veselica v SND. 27.—Društvo Danica, št. 11 SDZ, plesna veselica v SND. 28.—Ivan Cankar, predstava v SND. PRIPOVEDKA (Po narodnih motivih spisal Fr. Ks. Meško.) Živela sta v svojem. Imela sta majhno kočico. Pred njo je j bil vrt, za njo pa njiva in ob ! njej precejšnja livada, na kateri je pasla ženica kravico. Ta jjima je dajala mleka in vsako drugo leto jima je vrgla telička. A tega sta vsakokrat kmalu prodala. Bila sta pobožna in bogabo,-ječa. Ob nedeljah nista nikdar zamudila službe božje, dasi je bila cerkev precej oddaljena. Pri pridigi nista dremala, niti ne zevala. Tudi med tednom sta zahajala v cerkev, ako je le dopuščalo delo. Tako jima je potekalo življenje dasi ne brez skrbij, pa ven- dar brez večjih težav in brez pomanjkanja, čutila sta se popolnoma zadovoljna in srečna. Njuno srečo je še poviševala medsebojna zakonska ljubezen. Odkar ju je vezal sv. zakon, sta živela kakor goloba. Vedno in v vsaki zadregi sfea bila pripravljena drug drugemu pomagati. In če je kdaj ta ali oni imel kaj posebnega, kar ga je težilo, in četudi. tega ni takoj razodel drugemu, je ta vendar kmalu uganil, da ni vse v redu. In potem sta si v kratkih in pri-prostih besedah odkrila svoje skrbi in težave — in nosila sta jih skupno, ali pa sta jih skupno premagala in odstranila. Blagoslov božji je bil z njima. In dostikrat, ko se je govorilo kje o kakem nesrečnem zakonu, so ljudje rekali: "Da — ko bi vsi tako živeli kakor Tomaž in Neža, pa bi bil raj na svetu." In zakonski, ki so stokali pod jarmom, v katerega so se sami vpregli| so često s tiho žalostjo in skrivno zavistjo gledali na čevljarja in njegovo ženo ter zdihovali: "O ko bi tudi moj zakon bil tako srečen! Kako prijetno bi bilo tedaj moje življenje." No, za vse življenje res ni prijetno. In tudi življenje Tomaževo in Nežino ni ostalo do konca prijetno in neskaljeno. * Prav prijazen dan je bil, a nekoliko vroč. To je čutil tudi Psyhofagos, ki je počasi krev-sal po prašni cesti proti Dolu. Kakor vsi hudobci, je tudi on večkrat izpreminjal svojo podobo. Sedaj je ravno hodil po svetu v podobi mladega rokodelca. Mislil je, da se tako najlažje vrine v kako hišo in družino na deželi ter tam razgrne svoje mreže, da vlovi in zadrgne v nje kako dušico. "Preklicano vroče je," je mrmral sam pri sebi, ko je tako Na sliki vidimo ameriške vojake pred vkrcanjem na ladjo v Novi Kaledoniji, ki jih je odpeljala na pomoč ameriškim marinom na Salomonske otoke, kjer se vrše hudi boji z 'Japonci. Te čete še niso bile dobro dospele do svojega cilja, ko so bile že napadene po Japoncih s kopnega in iz zraka, katere pa sol napad tudi hrabro odbile. Gornja, slika nam kaže britske vojake v < > • verne Afrike, ki si iščejo kritja pred sovraž iimi stopal svojo pot — "skoro tako, kakor v peklu! Dobro bi bilo, ako bi naletel kje na kako gostilno; grlo imam že popolno suho in zaprašeno. Pri repu mojega mogočnega gospodarja satana — to vendar ne sme biti: v peklu moramo trpeti žejo in na svetu bi jo tudi moral! Na-ak!" V tem brumnem premišljevanju je prišel do gozda vrhu hriba. V dolinici je zagledal selo Dol. "Aha — spet neko človeško gnezdo! — Prijatelj Psyhofagos, boš pač moral pogledati, ali imajo kako gostilno v njem. Dobro znamenje za mene, če jo imajo, še bolje bi bilo, če bi imeli dve: tembolj bi cvetela pšenica zame. Psyhofagos, Psyhofagos — čas je, da se resno poprimeš dela, sicer pojdeš ob letu na svete Višarje . . ." Mraz ga je stresel. "No — mislim, nekako že pojde. A predno greš na lov, si še malo odpočij ter si zberi novih močij za veliko delo!" In Psyhofagos se je na hrbet vrgel v mehki mah. Udobno je stegnil suhe noge po hladnem zelenju. Roke je prekrižal pod glavo. Ognjene, nemirne oči so mu zamišljeno zrle tje gor v drevja zeleno listje, ki se skoro gibalo ni, ker je bilo brezvetri-je. "Kako lepo bi bilo, vso večnost ležati tukaj v senci, — brez dela in brez skrbi. A vendar — sedaj se praži v peklu, prihodnji hip idi na svet med to človeško smetjad — ali pa celo poslušaj na sv. Višarjih molitve pobožnih romarjev! Res, borno življenje!" In Psyhofagos je na tihem prav grdo preklinjal svojo nemilo usodo. Ni še dolgo ležal v senci, kar prikrevsa sem gor iz vasi drug mož. Bil je razcapan in umazan. Lica je bil zabuhlega; krvave oči so mu nekako začude-in topo gledale v božji svet. Noge so se mu spodtikale, da se je zaletaval sedaj na levo sedaj na desno. Na kratko in neumno se je nasmihaval in sam s seboj je besedičil: "He — ta vražji Sok — popolnoma pod nič je njegovo žganje. Bog ve, kak miškulanc je to! A več kot pol je gotovo vode vmes. Mlakuža — nič kot mlakuža! — Človek je niti ne čuti — spij je pol litra ali pa še več. O ti zlomek, to je ravno: draga je in dosti je izpiješ in nikjer ničesar ne čutiš. . . . Oh, oh — to je revščina na svetu in nadloga — in goljufija, taka vražja goljufija!" In dasi je trdil, da ne čuti žgane pijače, se je vendar bolj in bolj nevarno zibal s strani v stran. In zdajci se je zatekel proti Psyhofagu, ležečemu tik poti. Spodtaknil se je ob njega in po dolgem se je zleknil čeznj. * "O ti vrag — ti!" Psyhofagos, ki je že dremal, se je nagloma prebudil, začudil se je in zmeden in še zaspan je bleknil: "Kaj — ali me poznaš?" Pijanec vprašanja k sreči ni prav razumel. "Kdo naj takega potepuha pozna ali ne pozna! Potepuh si, vidim. In lenuh si, ko ob tako lepem dnevu tukaj ležiš in Bogu dan kradeš." Hudobec se je kislo zarežal, ko je oni imenoval Boga. "No — in ti? Ali si ti tak poštenjak in tako pridno delaš?" "Kaj — da ne delam? Seveda delam, kadar namreč imam kako delo. A sedaj ga nimam. . . . Sicer pa mora človek tudi malo za zdravje skrbeti ter se malo — okrepčati." "Aha — tako . . . Kdo pa si, prijatelj, če smem prašati?" "Kdo? — Kdo?" — je zanič-ljivo ponavljal pijanček. "Kdo — ? — Se ti pač vidi, da si potepuh in za nič človek, ker me ne poznaš! Globok Joža sem, pa ne — kdo ..." "ha — spominjam se, da sem že slišal o tebi." "Verujem! — iNekdaj sem imel tam v vasi posestvo. A to dandanes nič ne nese. Zato sem pa prodal spako spakedra-no. . . . In sedaj živim kakor tiče pod nebom in lilije na polju, kakor se bere v evangeliju." Hudobec se je na pol kislo, na pol zadovoljno nasmehnil. "Ti si že naš!" — je mislil na tihem. In prijazno je del možu: (Dalje prihodnjič.) CHRISTMAS SEALS .... Protect Your Horn« from Tuberculosis DELO DOBIJO SKILLED OPERATORS BORING MILL (Horizdntal and Vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL CRANE MAN HOOKER ON Plača od ure in overtime. Ako ste zaposleni v vojnem delu se ne priglasite. WELLMAN Engineering 7000 Central MALI OGLASI Soba v najem Odda se v najem soba poštenemu fantu ali dekletu. Zgla-site se na 1205 E. 60. St. (275) Lepa prilika Odda se v najem, ali se proda, ali v vodstvo, gostilna s pivom in vinom. Anchor Inn, 7202 St. Clair Ave. (275) Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino, 4 sobe spodaj, 3 zgorej, lot 50x 150, 2 garaži, vse v dobrem stanju. Cena je $5,950. Na 19201 Nauman Ave. (275) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Priglasite vojake za božično številko Ime in priimek ...................................................................................................... Služi pri: U. s. Army .................. Navy .................. Marines ......... Coast Guard..........Air Corps..........Merchant Marine. Ime in priimek dekleta ................................................................................»v« Služi kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ............. Ime in naslov staršev ali sorodnikov ........................................................... OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinlco, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," ali pa samo čekirajte z navadno navpično črto. Iziežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. THE florists, V ASSOCIATION J M&mmm ■ I. ZVEZEK I- Cesar Matija je sedel za mizo na atlasovem stolu, nad katerim sta dva zlata angela držala nadvojvodski klobuk. Za cesarjem je stal višji dvorni maršal Sigmund grof Lozen-štanjski z mečem, ki ga je dvigal nad ramo, pa višji dvorni praporščak z razgrnjenim praporom, na katerem je bil dedni deželni grb. Na cesarjevi levi strani je na stolu, ki je bil po obredniku cesarja Karla V. nekoliko nižji kakor cesarjev, sedela cesarica. Za cesarico sta stala načelnik cesarjeve telesne straže in načelnik cesarjevega spremstva. Na drugem koncu mize, na kateri se je med pozlačeno srebrnino in kristalnimi kozarci v lavorjevem gozdu blestel velik srebrn panter, je stal z verižico na prsih in s škofovsko čepico na glavi cesarjev tajni svetovalec, pri cesarju v veliki milosti, Melhijor Klezel, škof iz Dunajskega Novega mesta, ki je bil določen za dunajskega škofa; na njegovi desnici je imel svoj prostor gostitelj baron Štubenberški, grof v Štajru, ki je napravil gostijo; na levi je bil višji dvorni ko-mornik Helfrid Megavski. Razen teh je bilo na eni strani višje ,mize (videti dvanajst službujočih cesarjevih komor-nikov, ki so bili ogrnjeni s ši-rokoobrobljenimi, z zlatom obloženimi plašči. Na prsih so se jim blestele častne verižice in drugi obeski. Na drugi strani mize pa je sedelo štirideset čr-nooblečenih gospodov, ki niso nosili ne zlata, ne srebra, pač pa so bili opasani s širokimi, bleščečimi jeklenimi meči; ponosno so stali tu ter so nekako izzivajoče zrli na zlate plemiče; stotnik z žezlom jih mehi s plahimi pogledi, kadar gre mimo njih, in palica se strese v njegovih rokah, kadar največji in najmogočnejši izmed njih svoj meč krepke je opaše. Ti štiride-seteri so gospodje iz Štajra: svetovalci s svojim jžupanom, člani železninarske družbe s svojim načelnikom; zraven so tudi štirje katoliški duhovniki v gali, ki pa poleg mogočnih, z mečem opasanih črnih mož izgledajo tako revno, kakor obledela cerkvena bandera, ki jih nosijo v procesijah, kadar jaha skozi deželo črna smrt (kuga). To je tudi škof iz Dunajskega Novega mesta cesarju tiho za-šepetal v uho v španskem jeziku, dednemu stolniku pa je rekel: "Hitro, hitro, prav hitro," kajti tem črnim gospodom tu, črnim, kakor je črno njihovo železo, ki ga sramotno drago prodajajo, črnim kakor je črna kuga njihove krive vere, ki jo podpirajo in pospešujejo v Štajru in daleč naokoli, ni puščati preveč časa, da bi igrali državni zbor pred državnim zborom, da bi Njegovo Veličanstvo nadlegovali ter mu izsiljevali razne milosti. — Tu stoje bahato in mogočno; po vsem kar so si drznili s surovo silo proti deželni veri v Štajru, bi spadali nekam drugam; toda Njegovo Veličanstvo žalibog potrebuje njih dobro kovanih ce-kincxy kot brambo proti Turkom. Od državnega zbora v Re-gensburgu, kamor poj demo, ni mnogo pričakovati. In vendar, glavna stvar je vera, vse drugo je pajčevina. Take skrbi so napolnjevale dunajskega škofa, ko je počasi, besedo za besedo molil svoj Be-nedicite, tako da je njegova trda, pa krepka latinščina skoraj vsak trenutek preglasila tiso- čeroglasno vpitje Traungavcev, ki so se gnetli po štajrskih ulicah, pa šumenje dveh voda, ki se stekata pod grajsko skalo (Aniža in Štajra. Op. prevajalca.) Ko je rekel Amen, je priplaval glas zvona iz grajskega stolpa, nato pa pribuči okoli dvorane kakor nevihta salva štajrskih kartaven (ime za takratne topove. Op. prevajalca). Cesar se nasmeje; dobro so streljali. Na Taboru, ki se v žaru julijskega solnca sveti skozi atlaso-va vrata, vstajajo črni oblaki. Cesar pravi s svojim hripa-vim glasom, pred katerim obmolkne vsak nemir: "Salva je bila točna. Koliko topov imate in kje so bili vliti?" Globoko se prikloni grajski grof in reče: "Šest večjih, štiri manjše in dva najnovejša, vse iz Bertold Hendelnove livarne; nato se nekoliko obrne in pokaže s svojo desnico na enega izmed gospodov iz Štajra, širokoprsatega rdečebradca, ki se brezskrbno in zadovoljno smehlja; saj njegovi topovi streljajo izvrstno. "Hendelnova je livarna v Štajru? Mislil sem, da je Štet-nerjeva." "Je bila, najmilostljivejši gospod; prodal jo je, prodal tudi vse plavže, onega velikega laškega, pa tudi malega in onega, ki drobi železo." Klezel reče tiho po španski Njegovemu Veličanstvu: "Kje je kak plavžar, ki ga Hendelni ne slečejo in uničijo?" Stolniki letajo semintje; v zagrnjenih ! svetlih srebrnih skledah prinašajo rdeče rake s surovim maslom, iz reke Štaj-re pa vitke, pikaste postrvi ter ribe iz Aniže; jerebice iz Saša v masti in nadevane srne, ki čo nekoč veselo skakalje po Dam-berku ... vse to se je kopičilo na mizi. Sedaj nastopi vinotoč ter poda cesarju zlato čašo. Cesar sprejme čašo s svojo, vsled pro-tina nekoliko zateklo roko; kar zadone, kakor bi prihajali iz nebes doli, čudovito sladki glasovi : pihala, piščali, srebrno čiste violine in menjajoči se zbor začenja z angleškimi glasovi melodijo: "Naj živi na j vzvišene j ši, ne premagljivi!" Cesar drži kupo v desni roki, pa ne pije, marveč nepremično posluša, levico pa premika po taktu melodije, potem pa reče: "Še enkrat. Prvo melodijo — še enkrat." Nato vpraša glasno — niti ena guba plašča ni šumela v dvorani — ter reče: "Je-li to eden izmed Lasovih napevov? In kdo so ti pevci, ki pojejo tako lepo piano?" Grajski grof se globoko prikloni ter odgovori : "Najmilostljivejši cesar in kralj, to je Kantorjev napev, zldžen po Volk Hendelnovem zamišljaju. Pevci so Volk Hen-delnovi štipendisti iz gimnazije." In zopet se je okrenil Štuben-beržan in je pokazal na enega gospodov iz Štajra, visokorast-lega starca, ki mu je snežnobe-la brada segala skoro do pasu. Škofovo čelo se je potemnilo. "Da, da, starec s preroško brado in volčjim srcem — ime je resnica! Da, da, Kantor . . . same luterance imajo v službi proti vsem postavam, nastavili so štiri luteranske pastorje in tri učitelje na gimnaziji, ki so ga izsilili cesarju, sedaj mu pa napravljajo godbo." Cesar se je pa milostno smehljal pod svojim z diamanti in peresi okrašenim klobukom, kajti všeč mu je godba, sam se bavi z godbo. Pil je iz zlate čaše, ko so se mu v najlju-beznivejših glasovih laskale latinske pesmi, potem je postavil na mizo čašo, ki jo je pazno motril s svojimi očmi. Zavžil je prvi košček pečene divjačine in je pri tem opazoval nož. Obrnil je k cesarici, ki je poleg njega tiho sedela kakor čudovito lep, krasno oblečen kip, ter ji je pokazal boga Neptuna na čaši in kmetsko nevesto na držalu noža. Držalo je bilo pozlačeno srebro, klina pa jeklo. "Glejte, ljubezniva! Čudna zveza, zlato in železo." Mlada cesarica je pokimala; diamantova zvezda na temno-plavih laseh je sipala ognjene strele na vse strani. "Cegavo je to znamenje v jeklu, križ?" vprašuje cesar, ki drži v rokah Čudoviti nožič. Grajski grof se globoko nagne ter reče: "Premilostni gospod in cesar, to je mojstrsko znarrienje Hendelnov, zvezda, jeklorez Joahima Hendelna. Cesar vprašuje: "Je-li to krasno orodje Vaša last, gospod Štubenberški?" Čudno se mu zdi, saj ve, da je Štubenberžan zelo zadolžen. "Tu vidim na držalu petelina." "Najmilostivejši gospod, vse to smo si za večji sijaj izposodili od Joahima Hendelna. Petelin je Hendelnov grb." Grajski grof ni bil nič vesel, da je moral to priznati, zato se ni nič obrnil, da bi Veličanstvu pokazal Joahima Hendelna. Tega tudi treba ni bilo. Cesar je dobro vedel, in Klezel še bolje, da je oni velikan tam s smolna-točmo, po špansko pristriženo brado, ki se malomarno opira na svoj meč. Joahim Hendel, najmogočnejši iz mogočnega rodu, ki polagoma uničuje vsa katoliška železnuiarska podjetja, ki si osvaja vso železno obrt; to je mož, ki knežje plačuje protestantovske pridigarje in ki je pred petnajstimi leti mestu Štajer podaril 6000 cekinov, katere je vsled svoje upornosti proti katoliški veri moralo plačati. j Klezel si misli: "Cesarski grajski grof-bi brez tega moža niti ne mogel cesarja pogostiti. Pri Sveti Krvi! Treba bi bilo novih davkov na železo, novih novcev. Ali naj ta luteran-ski nožar vse travensko okrožje Mornariški kaplan, poročnik Howell F orgy, iz Had-donfield, N. J. je avtor izreka "Praise the Lord and pass the ammunition" (Hvalite Gospoda in pošljite mru-nicijo). Prvotno so sodili, da je gornje besede izrekel vojaški kaplan William A. Magi/ire, ki je pa zanikal, da bi bil on avtor tega izreka. pobaše v svoj žep?" Cesar se ozira okoli mize: zares vse je last Hendelnov. Sedaj šele vidi toliko petelinov, povsod samo peteline; vliti petelini, z diamantom na kristalu vrezani petelini, celo na rdeče damastovem namiznem prtu je velik petelin, ki ga obdajajo psalme prepevajoči angeli. V duhu gleda cesar pred sabo nezadovoljne nemške vojake, ki jim še ni plačana mezda; pred seboj vidi Bathorija, ki je poslal darove na Dunaj, za hrbtom pa se veže s Turki; zdi se mu, da predenj stopa Turek, ki predrzno zahteva, naj se cesar odpove svojim pravicam na Sedmograškem; tudi Zrutskija se spomni, na svojega brata Rudolfa zakladnika, bolje za-pravljivca, čegar prokleta duša jaha na kozlu okoli mesta Prage. Cesar nekoliko "pomisli, potem pravi: "Gospodje Hendelni so si za sijaj našega bivanja v mestu Štajer pridobili veliko zaslug! Naj stopijo semkaj k meni, umaknite se nekoliko, go- spodje!" S ponosnimi koraki se približajo Hendelni, petero po številu, njihovi črnosukneni sveto-valski plašči kar šume v težki svili; okoli njihovih odločnih, gospodovalnih obrazov, okoli škricov njihovih jopičev se ble-ste čipke iz Brabanta; na držajih njih širokih flamberških mečev se svetijo brušeni kamni. Višji dvorni komornik in višji dvorni maršal stopita na cesarjevo povelje nekoliko v stran, samo dunajski škof je ostal kakor kip nepremično na svojem mestu ter je neprestano" svoje oči na cesarskega da. Cesar zahteva imena d o v. _ $L Grajski grof mu jih n začenši pri najstarejše"1' spod Volk Hendel iz gospod Joahim Hendel.« « Mihael Hendel, gospod -jor Hendel, gospod -Hendel iz Štajra in FJ» j (Dalje prihodnji' Največji framazonsk'te na svetu je v Detroit^ happier thanksgiving Vkvs N Ud; $Na .od se ivelj£ Jie ne Vn0 so I t^erni Nno Ve'iken je na ,V£era No Jikaj. « ko L°d St; ®feru ki i Igra mil fUski To je letošnji božični žig, ki ga že izdala proti-tuberkulozna liga. Slika predstavlja.Miss Jane | Forbes iz 14800 Shaw Ave., ki; se uči -za bolničarke V-St. Luke's' bolnišnici in ki jemlje poseben natečaj za zdravljenja jetičnih.J Sliko za Šte Je nabavil odli-1 čen ameriški slikarski umetnik Dale Nichols, ki je naslikal tipično ameriško zimsko pokrajino. Kupujte te božične žige in jih prilepite na božične kartice, na pisma in pošiljke. Za 100 žigov plačate en dolar. Ves denar za prodane žige gre za pomoč v boju proti jetiki. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnd«" SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Gornja slika nam predstavlja i®""6'^! ^ se je prikopal iz svojega skrivališča po 7ia/\^ii faS' Guadalcanal. Takih skrivaMšč so se poslu*e jaki v bojih na Salomonskih otokih. 30B0E