Wartsila: dvajset ur stavke Univerze na Jadranu tkejo tesnejše z glavo v ... oblakih vezi Kritičnosti in varnostne težave goriških šolskih poslopij Primorski št. B0 (20.96B) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Kdaj pridejo na vrsto športniki? Veronika Sossa Igre presežkov. Zimske olimpijske igre, nad katerimi se bo danes uradno dvignil zastor, se bodo v zgodovino vpisale kot najdražje igre doslej. Po poročanju Los Angeles Timesa bo Soči stal organizatorje več kot vseh enaindvajset dosedanjih zimskih olimpijskih iger skupaj. Stale bodo vsaj 37 milijard evrov, skratka dvakrat več kot olimpijske igre v Londonu. Samo za današnji spektakel naj bi potrosili 400 milijonov evrov. Igre moči. Predsednik Vladimir Putin želi z Igrami pokazati svetu novo podobo države in vzpostaviti nova razmerja sil. Igre so njegov osebni projekt, da bi svetu pokazal, kakšno moč ima. Igre nasprotij. Soči je najbolj znano letovišče obširne dežele. Atrakcija za olimpijce bodo na primer tudi palme, saj jih tam uspeva kar 25 vrst. Najtoplejši del Rusije s subtropskim podnebjem pa bo do 23. februarja gostil najelitnejši zimski športni dogodek. Še en dokaz, da kar si Putin zaželi, to tudi dobi. Igre norosti. Nemški dokumentarec Putinove igre pripoveduje med drugim noro zgodbo Sočija, kjer so olimpijska prizorišča zrasla na močvirnatem področju. A kljub temu so zgradili skakalnice in druge objekte, pa čeprav nekateri napovedujejo, da se bo čez nekaj let vse porušilo in sesulo. Igre pritožb. Pred dnevi so obkrožile svet fotografije novinarjev, ki so se na družbenih omrežjih pritoževali nad hotelskimi nastanitvami. Pritožbe so letele na stranišča, umazano vodo, »vonjave« in mrzle sobe, in pa tudi na predolge vožnje iz olimpijske vasi na tekmovališča. Igre varnostnikov. Po poročanju medijev naj bi nad dogajanjem v Sočiju bedelo več kot 40 tisoč varnostnikov. Alarm pred morebitnimi terorističnimi napadi je (baje) velik. Igre protestov. Sprva so protestirale človekoljubne organizacije zaradi izkoriščanja delavcev, zdaj pa so najglasnejši aktivisti za pravice istospolno umerjenih. Na zatožni klopi je ruski zakon, ki prepoveduje »homoseksualno propagando«. Med podpisniki peticije za ukinitev zakona je tudi 12 olimpijcev, v bran lezbijkam in ge-jem se je postavil tudi predsednik OZN Ban Ki-Moon, več kot 200 pisateljev iz vsega sveta pa je pozvalo k večji zaščiti osebnih svoboščin in svobode izražanja. Igre športnikov, kajne? Na žalost so bili športniki doslej na stranskem tiru. Potrudimo se, da bodo vsaj v času Iger stopili v ospredje. To si nedvomno zaslužijo. Naj Soči le zadiha nekaj (pristnega) olimpijskega duha. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 7. FEBRUARJA 2014 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € / 18 9 , , I I t-, uuuuu , ITALIJA - Na dnevnem redu možnost, da Renzi zamenja premiera Letto Rekonstrukcija vlade ostaja odprt problem Demokratska stranka naj bi se izjasnila 20. t. m. RIM - Včeraj se je zbralo vodstvo Demokratske stranke in obravnavalo reforme senata ter deželnih in krajevnih uprav, ki naj bi se jih lotili po sprejetju novega volilnega zakona. Tajnik Matteo Renzi je med drugim predstavil načrt, po katerem naj bi senat postal zbornica avtonomij, ki naj bi jo sestavljalo 150 neiz-voljenih in neplačanih senatorjev. Sicer pa je bilo v središču pozornosti vprašanje rekonstrukcije vlade, točneje možnost, da Renzi na njenem čelu zamenjal premiera Enrica Letto. Renzija v tem smislu že dalj časa marsikdo spodbuja, tako znotraj kot zunaj stranke. Sam je to možnost do nedavnega zavračal, češ da bo njegov čas napočil po volitvah, ki naj bi jih izvedli po sprejetju volilne in nakazanih institucionalnih reform. Včeraj pa je napovedal, da se bo vodstvo stranke tega vprašanja lotilo 20. t. m. Na 11. strani OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Alojzu Rebuli srebrni pečat Pokrajine Trst TRST - Včeraj je bil za Trst slovesen dan. Tržaška pokrajina je ob dnevu slovenske kulture podelila svoje najvišje priznanje - srebrni pečat pisatelju, profesorju, prevajalcu in esejistu Alojzu Rebuli. V dvorani pokrajinskega sveta je priznanje sprejela njegova hči Alenka, saj se skoraj 90-letni slavljenec zaradi slabih vremenskih razmer slovesnosti ni mogel udeležiti. Na 4. strani i H • '-À ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 2014 - V Sočiju danes odprtje Vroče. Mrzlo. Tvoje. SOČI - Moto letošnjih zimskih olimpijskih iger v Sočiju se glasi »Vroče. Mrzlo. Tvoje.« Za marsikoga je res nekoliko čudaški, vendar je hkrati kreativen in izraža raznolikost ter karakter Rusije. Današnji slovesnosti (začetek ob 17.00) ob odprtju ZOI bo navzočih skupno 44 tujih državnikov, predsednikov držav ali vlad. V lov na kolajne se bo od jutri do 23. februarja podalo 66 slovenskih športnikov in 113 »azzurrov«. Na 16. strani GORIŠKA Še premalo informacij in izmenjav GORIŠKA - Goriški in novo-goriški prostor imata še vedno premalo informacij o tem, kaj se, predvsem na kulturnem področju, dogaja pri sosedih. Prehajanje meje pa izhaja tako iz navade kot iz potrebe, zato bi kazalo spodbujati zlasti osnovnošolske in srednješolske generacije, zato da se seznanijo z organizacijami in ponudbo v čezmej-nem okolju. Le tako bodo brez zadržkov postali uporabniki le-te. To sta poudarka z včerajšnjega srečanja predstavnikov Slovencev v Italiji z novogoriškim županom. Na 14. strani VILEŠ - Sodni postopek še teče Karabinjerji zahtevali zaplembo centra Tiare mr It:fit H i - •II; "i T ■ HnIkI Pii® f« ! n * 'i U _ | (K '-J r2. L _ . m y I m- PAVLE MERKU' »Stik z zemljo je čudovito zdravilo» TRST - Pavletu Merkuju bodo nocoj v ljubljanskem Cankarjevem domu podelili Prešernovo nagrado. Slovesnost se bo pričela ob 20. uri, prisoten bo tudi predsednik republike Boris Pahor. Ob tej pomembni priložnosti smo se s 87-letnim tržaškim skladateljem, slovenistom, etimo-logom in neutrudnim raziskovalcem pogovorili o njegovem bogatem ustvarjalnem delu, življenju, odnosu do knjig, narave ... Na 10. strani Na Brdu pri Kranju o slovenskih manjšinah Na 2. strani Predsednik senata v ponedeljek v Trstu Na 5. strani Kmetovalci s traktorji po tržaškem nabrežju Na 8. strani Pri Štandrežu gorela streha s fotovoltaiko Na 13. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA šmaren PM Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Petek, 7. februarja 2014 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Še vedno velike težave z zagotavljanjem električne energije Odprava posledic bo še dolgotrajna LJUBLJANA - Večji del Slovenije je skoraj že teden dni v ledenem oklepu. Odprava posledic bo še dolga, po besedah poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana je največ težav z vzpostavljanjem električne energije na Postojnskem in Logaškem. Vlada je na seji za nujno kritje stroškov naravne nesreče iz rezerve sklenila nameniti 317.599 evrov. Po besedah obrambnega ministra Romana Jakiča bo od te prve intervencijske pomoč 150.000 evrov namenjenih za nakup 40 agregatov, okoli 106.000 evrov za intervencijsko popravilo radijskega sistema ZARE, ostalo pa za 50.000 protipoplavnih vreč in 13 novih mobilnih repetitorjev. Škoda, ki jo je gozdovom prizadejala ledena ujma, je tisočletna. Takšne škode Slovenija ne pomni, je pred sejo vlade ocenil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Škoda je že v tem trenutku po njegovi oceni daleč presegla mejo 0,6 odstotka BND, ki je pogoj za prošnjo za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Na terenu je 117 agregatov iz državnih rezerv in 90 agregatov Slovenske vojske. V naslednjih dneh pa bodo rabili 475 malih agregatov moči do 60 kilovatov, saj se bo z vzpostavitvijo elektrosistema zagotovilo elektriko v večjih krajih, težave pa bodo predvsem pri manjših odjemalcih po vaseh. Potrebovali bodo tudi 150 večjih agregatov nad 60 kilovatov moči. Prav oskrba z električno energijo je še vedno največja težava, Šestan tukaj izpostavlja občini Postojna in Logatec. Postojna bo predvidoma danes dobila dva 800-kilovatna agregata iz Bratislave, pričakujejo pa tudi, da bodo v 24 urah prispeli še trije agregati iz Italije. Posebno previdnost policija priporoča voznikom. Na več avtocestnih odsekih bo v prihodnjih dneh zaradi čiščenja snega, žleda in odstranjevanja polomljenih vej in dreves oviran promet, občasno so mogoče tudi popolne zapore. Zaradi več poškodovanih varovalnih ograj ob avtocestah je povečana nevarnost, da vozniki naletijo na živali na cesti. Nova nevarnost je padanje ledu s stavb in dreves, ki lahko povzroči hude poškodbe. Vremenska ujma je poškodovala tudi železniško progo med Ljubljano in Koprom, zato se na SŽ trudijo, da bi na tej relaciji v najkrajšem možnem času vzpostavili vožnjo tovornih vlakov z dizelski- mi lokomotivami. »Cilj Slovenskih železnic je v najkrajšem možnem času med Koprom in Ljubljano vzpostaviti vožnje tovornih vlakov z dizelskimi lokomotivami. Dokončna sanacija uničene električne mreže bo verjetno trajala več mesecev,« so za STA včeraj pojasnili na Slovenskih železnicah (SŽ). Do takrat pa najbrž ne bo niti potniškega prometa. Do nadaljnjega so na SŽ za potnike organizirali avtobusne prevoze na relaciji Ljubljana -Sežana in v obratni smeri. Nadomestni avtobusi do nadaljnjega vozijo tudi do Kopra, v Ilirsko Bistrico in do Reke. Zaradi naravne nesreče v Luki Koper od petka do srede niso mogli naložiti oz. razložiti okoli 175.000 ton tovora. Kljub temu predsednik uprave Gašpar Gašpar Mi-šič poudarja, da zaenkrat niso utrpeli poslovne škode, saj do zdaj ni bilo nobene preusmeritve tovora na druga pristanišča. SŽ so medtem vzpostavile železniško povezavo prek goriške proge. (STA) Ledeni oklep je poškodoval ali uničil veliko drevja ansa VREME - Gabrovec pri Šestanu Solidarnost dežele FJK s močno prizadetimi ljudmi v Sloveniji LJUBLJANA - Podpredsednik Deželnega sveta FJK Igor Gabrovec se je v sredo v Ljubljani na sedežu Uprave RS za zaščito in reševanje sestal s poveljnikom civilne zaščite RS Srečkom Šestanom in direktorjem iste službe Darkom Butom. Gabrovec je s svojim obiskom želel izraziti bližino in solidarnost Dežele FJK slovenski državi in prizadetemu prebivalstvu, ki se spopada s posledicami nad vse hude vremenske ujme. Gabro-vec je sogovornikoma pojasnil, da se tudi FJK istočasno sooča z izrednimi težavami zaradi obilice snega in ledu v goratih predelih, s poplavami pa v nižinah, kar ji je dejansko onemogočilo vsako obliko pomoči prizadetim območjem čez mejo. Poveljnik CZ RS Šestan je nad vse pohvalno ocenil pobudo stanovske organizacije kmetovalcev Kmečke zveze, ki s široko akcijo med zasebniki zbira manjše agregate, ki naj služijo za osnovno električno oskrbo zlasti osamelih in odročnih kmetij. Šestan se je Ga-brovcu tudi zahvalil za obisk in solidarnost ter sprejel Gabrovčev predlog, da se tudi na relaciji FJk - Slovenija še razvijejo neposredni kanali za hitro intervencijo v podobnih izrednih primerih. POSTOJNA - Po trditvah ministra Jakiča Na občini zanikajo očitke o neodzivnosti župana pri prošnjah za pomoč POSTOJNA - Na občini Postojna zanikajo, da župan Jernej Ver-bič republiškega štaba civilne zaščite ne bi zaprosil za pomoč pri odpravljanju posledic ledene ujme. Minister za obrambo Roman Jakič je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade med drugim opozoril, da so bili nekateri župani zelo odzivni pri zaprosilih civilni zaščiti za aktivacijo pripadnikov Slovenske vojske, drugi pa žal ne. Da je bil med slednjimi postojnski župan Verbič, je povedal tudi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. S postojnske občine pa so sporočili, da je Verbič sodeloval na vseh sestankih in pri vseh dogovorih, na katerih so natančno določili potrebe občine, tudi po pripadnikih Slovenske vojske, in na katerih so določili okvirni termin prihodov agregatov. Obenem se je dogovarjal o zagotovitvi zmogljivejših agregatov iz drugih držav EU, še vedno pa preučujejo tudi možnost zagotovitev agregatov zavezništva Nato. Šestan je včeraj opozoril tudi na težave z obveščanjem prebivalstva v tej občini, zato je tamkajšnji župan po njegovih besedah imenoval nov "krizni štab". Delo bosta pomagala organizirati tudi dva regijska poveljnika civilne zaščite z Obale in iz Murske Sobote, informiranje prek letakov je že steklo, je še pojasnil Šestan. Župan Verbič je imenoval nov območni štab civilne zaščite, ki ga bo vodil sam, potem ko je v sredo razrešil bivšega poveljnika in njegovega namestnika. France Prešeren urejal zapuščino Matije Čopa LJUBLJANA - Arhiv Republike Slovenije hrani nekaj dokumentov, ki so nastali ob pravniškem delu Franceta Prešerna. Za enega zanimivejših spisov velja urejanje zapuščine Matije Čopa. Po njegovi smrti leta 1835 sta starša za to pooblastila prav sinovega dobrega prijatelja Prešerna. Slovensko ministrstvo za kulturo je na spletni strani arhiva RS objavilo digitalizirane dokumente. Delo pri popisu premoženja ni potekalo po načrtih. Decembra leta 1835 je Mestno in deželno sodišče v Ljubljani zagrozilo Prešernu s kaznijo, če ne bo v 14 dneh oddal popisa zapuščine. Kljub temu jo je Čopov prijatelj odposlal šele 25. aprila naslednje leto. V spremnem dopisu je pojasnil vzrok za zamudo, ki je nastala zaradi številnih knjig v Čopovi zapuščini. Zato so bili, kot piše Prešeren, potrebni posveti s knjigarnarji, deloma zaradi njihovih prijavljenih terjatev, deloma zaradi cenitve vrednosti knjig bogate Čopove knjižnice. V popisu je med drugim navedena srebrna ura, očala oziroma lornjet, nekaj oblačil, pohištvo - od tega štiri skrinje za knjige in ena za obleke - ter posteljnina in prti. V Sloveniji cenejše dizelsko gorivo LJUBLJANA - Cena dizelskega goriva se je včeraj znižala, in sicer za 3,6 centa na 1,326 evra za liter. Cenejši dizel sledi odločitvi vlade, da zaradi olajšanja odprave posledic vremenske ujme s snegom in žledom zniža trošarino za to gorivo. Kot so po sredini dopisni seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, se je vlada za nižjo trošarino za dizel odločila zaradi povečane rabe kmetijske in gozdarske mehanizacije ter večjih agregatov za odpravo škode, nastale zaradi žleda. Nižja trošarina bo praviloma veljala do vključno 17. februarja. Razstava Zdravljica v Knjižnici Divača DIVAČA - V divaški knjižnici bodo ob slovenskem kulturnem prazniku danes ob 18. uri odprli razstavo ilustratorja Damijana Stepančiča z naslovom Zdravljica. Poleg Stepanči-ča bodo na odprtju sodelovali še literarni zgodovinar dr. Zoran Božič, župan Občine Divača Drago Božac, recitatorka Andreja Gombač ter trobentač Blaž Pek. BRDO PRI KRANJU - Okrogla miza Fakultete za državne in evropske študije Izkušnje Igorja Gabrovca in Angelike Mlinar Podpredsednik deželnega sveta FJK o strankarski disciplini med Slovenci v Italiji - Koroška poslanka: Pri nas je situacija zelo kaotična BRDO PRI KRANJU - Avstrijska državnozborska poslanka Angelika Mlinar in deželni poslanec Furlanije-Julijske krajine Igor Gabrovec sta kot pripadnika slovenske narodne manjšine na okrogli mizi na Brdu pri Kranju izpostavila težave pri uveljavljanju interesov manjšine v političnem prostoru ter tudi pri sodelovanju s krovnimi organizacijami. Čeprav sta Mli-narjeva in Gabrovec pripadnika slovenske manjšine, se v parlamenta nista uvrstila preko kakih poslanskih sedežev, ki bi lahko bili zagotovljeni za manjšine, ampak na rednih volitvah. Avstrija in Italija namreč posebnih zagotovljenih poslanskih sedežev za manjšine za razliko od Slovenije ne poznata. Na svojih funkcijah, kjer nastopata kot člana političnih strank, pa se Mlinar-jeva in Gabrovec vseeno trudita tudi za izboljšanje položaja slovenske manjšine. Pojasnila sta, kako težko kot posameznika v parlamentih uveljavljata interese in predloge v korist manjšine, kljub temu da sta v vladajočih organih odločanja, kar je lahko precej frustrirajoče. »Iskanje ravnovesja med velikimi problemi in majhnimi možnosti je pač problem, ki bo zaznamoval ves ta mandat,« je izpostavil Gabrovec. Od leve Igor Gabrovec, Angelika Mlinar in Dejan Valentinčič na srečanju na Brdu Kot je dejal, se je pri ključnih problemih, ki se dotikajo konkretnih interesov slovenske narodne skupnosti, treba soočati s strankarsko disciplino. »Zato je zame fru-stracija, ko ugotovim, da imam samo en glas med vsemi deželnimi poslanci, vendar je treba vztrajati,« je poudaril Gabrovec. Dejan Valentinčič s Fakultete za državne in evropske študije, ki je priredila okroglo mizo, je izpostavil, da sedanji sistem zastopstva pravic narodnih manjšin z več krovnimi organizacijami, med katerimi marsikatere niso demokratične, ni najbolj učinkovit. »Naj vse krovne organizacije ostanejo, vendar pa matična država potrebuje tudi legitimnega partnerja s strani manjšine,« pa je izpostavila Mlinarjeva. Kot je dejal Gabrovec, Slovenci uspejo nastopati v številnih italijanskih političnih strukturah. Problem pa je v tem, ker slovenskim predstavnikom v teh organih krovne manjšinske organizacije odrekajo reprezentativnost slovenske manjšine, četudi lahko dokažejo, da so njihovi volivci Slovenci. Kot je prepričan, so pripadniki narodnih manjšin te delitve in nesodelovanja med družbenimi funkcionarji naveličani. Mlinarjeva je spomnila, da je pri njih situacija tako kaotična, da jo, če se kot avstrijska državna poslanka zavzema za pravice koroških Slovencev, nekateri predstavniki koroških krovnih organizacij zaradi tega tožijo. Slabe razmere je ponazorila tudi s tem, da ji ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sekretar na tem ministrstvu ob izvolitvi nista niti čestitala. »Jaz bi bolj pričakovala, da bi me povabili na sestanek, da se pogovorimo, kako lahko skupaj sodelujemo v korist narodne skupnosti,« je poudarila in dodala, da je glede na takšno situacijo jasno tudi sama narodna skupnost glede zastopanja njihovih pravic zmedena. »Jaz bom sicer še vedno skušala narediti tisto, kar mislim, da je dobro za Slovence v Avstriji, vendar pa neke strategije ali skupnega koncepta zaenkrat ne vidim,« je še opozorila Mlinarjeva. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 7. februarja 2014 3 OB 8. FEBRUARJU - V tržaškem Kulturnem domu osrednja prireditev Slovencev v Italiji Slovenski kulturni praznik: v nedeljo ArTSprehod in nagrade Slavnostni govornik bo Marko Sosič - Režijo podpisuje Danijel Malalan TRST - Očarljivost gledališča je tudi v tem, da nas z dogajanjem na odru lahko odpelje kamorkoli. Letošnja osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo vse, ki bodo v nedeljo ob 17. uri sedli na temnordeče žametne sedeže tržaškega Kulturnega doma, odpeljala na sprehod po tržaškem mestnem središču: pred njimi se bodo zvrstili kraji, ljudje, glasba, ki so tako ali drugače povezani s tržaškimi Slovenci. Krovni organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta se namreč odločili, da režijo letošnjega kulturnega praznika poverijo Zvezi slovenskih kulturnih društev, ta pa, da s pomočjo Glasbene matice, Slovenske pro-svete in Slovenskega stalnega gledališča nadgradi tisti Artsprehod, ki je v njeni produkciji septembra že zaživel po mestnih ulicah in trgih v sklopu Slofesta. »V nedeljo bo publiki prizaneseno, saj bo udobno sedela,« se pošali Danijel Malalan, gledališki igralec, radijski voditelj, vodja otroških gledaliških delavnic, svobodni umetnik, ki podpisuje režijo nedeljske prireditve. »Na sprehod jo bodo pospremile video napovedi, ki sta jih pripravila Jan Leo-poli in Mairim Cheber (Slovenski programi deželnega sedeža Rai). Posnetki nas bodo popeljali k Svetemu Justu, na Trg Hor-tis, pred palačo Marenzi, na Rusi most, v Ulico Cassa di Risparmio in na pomol Audace. Šest postaj oziroma sekvenc iz življenja tržaških Slovencev, ki jih bodo na odru predstavili mladi člani raznih ljubiteljskih gledaliških skupin in učenci Glasbene matice. Nekateri so z nami nastopili že septembra, drugi so se nam pridružili ob tej priložnosti, tretji so že skoraj profesionalci: prihajajo iz različnih okolij, za vse pa velja, da so k delu pristopili z velikim navdušenjem.« Drugo pomembno novost bo predstavljal nastop mešanih pevskih zborov Jacobus Gallus in Lojze Bratuž (tržaškega vodi Marko Sancin, goriškega pa Bogdan Kralj). »Super se mi zdi, da smo ju vključili v program in da bosta sooblikovala vseh šest točk programa. Posebno pa sem vesel, da bosta nekatere pesmi izvedla samostojno, druge pa združena.« Izbor besedil sta pripravila Martin Lis-siach in Ksenija Majovski, vključuje pa pesmi tržaških avtorjev in odlomke iz raznih romanov. Mladi igralci Valentina Oblak, Elena Husu, Maruška Guštin, Patrizia Ju-rinčič, Tamara Pertot, Helena Pertot, Jernej Bufon in Ilija Ota bodo občinstvu prikazali Zeleno izgnanstvo (Alojz Rebula), Pla-menica: roman o Primožu Trubarju (Mimi Malenšek), Slovenska plemiška pisma družin Marenzi-Coraduzzi (Pavle Merku), Parnik trobi nji (Boris Pahor), Mladoporočenca iz Ulice Rossetti (Fulvio Tomizza) ter verze in prozne odlomke Dragotina Ketteja, Srečka Kosovela, Marija Čuka, Marka Kravosa, Marka Sosiča in Miroslava Košute. Literatura se bo prepletala z glasbo, ki jo bodo ob že omenjenih pevskih zborih izvajali Janoš Jurinčič, Vanja Zuliani, Tjaš Leg-hissa, Gabrijel Legiša, Claudia Sedmach, Simon Kravos, Štefanija Suc, Vida Gallo in Ivana Kresevič. V drugem delu, ki ga bo povezovala Mairim Cheber, sta predvidena slavnostni govor pisatelja Marka Sosiča in podelitev priznanj, ki jih krovni organizaciji namenjata tistim, ki so se v zadnjem letu posebno izkazali na kulturnem področju. V mali dvorani pa bo poskrbljeno za brezplačno animacijo najmlajših, ki jo prireja Študijski center Melanie Klein (rezervacija 040 370846). (pd) Režijo nedeljske prireditve so zaupali Danijelu Malalanu arhiv SLIKARSTVO Na ogled »Sanje« Pie Zavrtanik v Pilonovi galeriji AJDOVŠČINA - V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so včeraj odprli razstavo del Pie Zavrtanik z naslovom Sanje. Umetničina prva samostojna razstava bo predstavila slike umetničinega desetletnega ustvarjanja, od študijskih do poštu-dijskih del. Razstava, ki bo odprta do 9. marca, je naslovljena po su-gestivni sliki iz časa študija. Slika zahteva posebno osvetlitev, da jo »z očmi in čuti dojamemo v njeni bogati teksturi«, je zapisala direktorica Pilonove galerije Irene Mislej. »Barve so po tem poetičnem študijskem začetku postale intenzivnejše in zgovornejše, predvsem ko se predstavljajo desetletje pozneje v kontrastu modro-rumeno,« je zapisala Mislejeva. Figura je pozneje postajala vedno bolj silhueta oziroma se je skrila v gozdu barvnih ploskev. Globini perspektive kroga se umetnica danes približuje bolj premišljeno, z zabrisanimi sledovi. Njen občutek za snovnost, tekstu-ro, barvne prelive pa se, kot je še zapisala direktorica galerije, poglablja. DEŽELNI SVET - Različna gledanja znotraj največje levosredinske stranke Ukmar: Popuste za bencin je treba ohraniti Dvomi in nato pojasnilo Demokratske stranke TRST - »Popuste za bencin na območjih nekdanje meje s Slovenijo je treba ohraniti in po možnosti še povečati,« pravi deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. Tržaškemu predstavniku ni bilo všeč, da so nekateri njegovi somišljeniki in zastopniki stranke SEL v pristojni deželni komisiji postavili v dvom te popuste, ki zaradi nižjih cen naftnih derivatov v Sloveniji, ohranjajo pri življenju sicer vedno manjše število bencinskih črpalk na nekdanjem mejnem območju. Ukmar v tiskovnem sporočilu navaja primer Lombardije, ki je pred kratkim potrdila vse popuste za naftne derivate na meji s Švico. »Posebno v tem kriznem obdobju so obstoječi popusti nujno potrebni ne samo za bencinske črpalke, temveč tudi za celotno krajevno gospodarstvo in ne nazadnje za davčne prihodke v naši deželi,« poudarja zastopnik demokratov. V igri je po njegovem tudi avtonomija Furlanije-Julijske krajine v luči njenih odnosov z državno administracijo. Na deželnem ozemlju je trenutno okoli 500 bencinskih črpalk, ki zaposlujejo približno 1500 ljudi. Ukinitev popustov bi pomenilo, da bi še več av-tomobilistov kupovalo bencin in dizelsko gorivo v Sloveniji in Avstriji. Ukmarjevo odločno stališče je očitno zaleglo. Nekaj ur po njem se je oglasil predsednik deželne komisije, v kateri je bilo s strani nekaterih zastopnikov leve sredine slišati pomisleke nad ohranitvijo popustov. »Preplah ni potreben, popustov ne bomo ukinili,« je izjavil Vittorino Boem (DS), ki pojasnjuje, da nihče v deželni večini ni postavil v dvom sedanjih popustov, »čeprav bo treba zadevo poglobiti«. Z Ukmarjem je potegnil namestnik vodje deželnih svetnikov DS Diego Moretti. Tudi po njegovem je, poleg vseh drugih zadev, v igri deželna avtonomija. KOROŠKA - Po uredniški in grafični prenovi Obračun tednika Novice kljub težavam zelo dober CELOVEC - Bilanca Novic, skupnega tednika koroških Slovencev, ki je 11. januarja 2013 začel izhajati v posodobljenem zunanjem videzu in z novo uredniško ekipo, je po besedah odgovornega urednika Petra Ošlaka zelo zadovoljiva, obstajajo pa tudi problemi, ki jih je treba nujno reševati. Pozitivna je bilanca še zlasti glede na odzive bralk in bralcev, saj je število naročnikov naraslo, zvišalo pa se je tudi število oglasov, predvsem oglaševalcev iz Slovenije. Hkrati se tednik, ki je nastal leta 2003 z združitvijo Našega tednika (NSKS) in Slovenskega vestnika (ZSO), sooča tudi s številnimi nerešenimi problemi. »Poleg stalne negotovosti o financiranju in skrbi za obstoj po enem letu lastnika (NSKS in ZSO) Novicam še vedno nista zagotovila uredniškega statuta, ki bi urednikom zagotovil neodvisnost in jih ščitil pred poskusi političnega vplivanja na vsebino,« je ob prvi obletnici delovanja nove ekipe poudaril Ošlak. Kot je v pogovoru za slovenski radio v Celovcu še dodal, tudi t.i. Programski svet, ki naj bi bil kot neodvisen organ prvi sogovornik uredništva pri reševanju konfliktov z obema lastnikoma, sploh ne obstaja več. Ošlak zato tudi zahteva sestanek uredništva z lastnikoma, da bi se čim prej dogovorili o vseh odprtih vprašanjih. Poleg uredniškega statuta na bi se dogovorili tudi glede financ, tema pogovora pa naj bi bila tudi morebitna sprememba lastniške strukture. Kakor se namreč sliši, naj bi se sedanjima lastnikoma NSKS in ZSO kot tretji solastnik pridružila še tretja politična organizacija manjšine, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. (il) ZONCOLAN - Vesti o plazu na priljubljenem smučišču samo na spletu Obsežen plaz s Tamaia dobesedno pokopal dvosedežnico, ki vodi na vrh ZONCOLAN - Turistični delavci v zimsko-športnih središčih Furlanije Julijske krajine so se še nedolgo tega pritoževali zaradi slabih snežnih razmer. Nato je začelo snežiti in v zadnjem tednu dobesedno nasulo na metre snega. Ta zdaj povzroča velike težave tudi upravljavcem smučišč, poleg tega pa je zaradi velikih količin novozapadlega snega velika nevarnost snežnih plazov. Na »lastni koži« so to občutili na Zoncolanu, kjer je v sredo s Tamaia zgrmel velik plaz in dobesedno pokopal dvosedežnico, ki smučarje pripelje tik pod vrh te gore. Vesti o plazu so zelo skope in če ne bi na spletnih straneh zasledili fotografij, ki so jih objavili smučarski učitelji, za plaz morda niti ne bi izvedeli. Kolikšna je škoda oziroma, kdaj bo sedežnica spet obratovala, pa se ne ve. Ob tem lahko vsem, ki se v teh dneh podajajo na smuko, samo priporočimo, naj smučajo samo po urejenih progah, naj se ne predajajo smučanju po celcu, saj je lahko že najmanjša obremenitev vzrok za plaz, ki ima lahko usodne posledice. 4 Petek, 7. februarja 2014 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DAN SLOVENSKE KULTURE - Včeraj so mu v pokrajinskem svetu podelili srebrni pečat Poklon Pokrajine Trst pisatelju Alojzu Rebuli Včeraj je bil za Trst slovesen dan. Tržaška pokrajina je ob dnevu slovenske kulture podelila Srebrni pečat pisatelju, profesorju, prevajalcu in esejistu Alojzu Rebuli. V dvorani pokrajinskega sveta so se njegove besede, ki jih je posredovala njegova hči Alenka (slovesnosti se osebno zaradi slabih vremenskih razmer ni mogel udeležiti), zarezale v doživljanje navzočih, med katerimi so bili številni predstavniki oblasti: »Ta palača ima morda v svojih zidovih tudi kakšen kos marmorja, ki ga je moj ded Ivan Zidarič, prevažal s svojimi volovi iz nabrežinskih kamnolomov.« Poudariti pa je želel predvsem evropsko dimenzijo trenutka: »Tržaška pokrajina je s to nagrado pokazala svojo evropsko razsežnost in je dokazala, kako lahko na konkreten način uresničujemo Evropo z dvanajstimi zvezdami.« Predsednica Pokraijne Maria Teresa Bassa Poropat je poudarila vsestransko vlogo Alojza Rebule, ki se s svojim razmišljanjem vključuje v samo univerzalnost bivanja in čigar globoka zavezanost slovenskemu jeziku izpričuje vso kompleksnost tukajšnjega ozemlja in zgodovine. Ob predsedniku pokrajinskega sveta Mauri-zia Vidalija je zaobjela tudi večplastnost razlogov podelitve pečata. Rebula se odlikuje kot pisatelj, čiger dela so bila večkrat nagrajena (mdr. je dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo 1995), ampak tudi kot profesor, ki je v teku let vrsto generacijam znal s predanostjo podati ljubezen do klasične kulture. Družbeno in človeško tragiko vseh totalitarizmov je znal prikazati z izjemno jasnostjo in občutljivostjo. »Globoko čuteče zavezan pisanju je za marsikoga predstavljal neprijetnega intelektualca«, ga je mdr. označil častni profesor Tržaške univerze Elvio Guagnini. »Nikoli se ni vdal črnobelemu prikazovanju zgodovine. Otrok časa, ki je zaznamovan z odpovedovanjem, nasiljem in zatiranjem, se zavestno ne prepušča enostavni retoriki.« Biti član manjšine pomeni privilegij ne na zgodovinski, temveč na eshatološki ravni. Pisatelj slovenskega izvora torej, a evropskega pomena, v katerem se prepletajo različne značilnosti, ki nakazujejo, kaj pomeni biti katoličan in Slovenec v Trstu. Iz intimne molitve se religiozna problematika prelevi v glasno izrečeno (samo)spraševanje. Tatjana Rojc, docentka književnosti na Univerzi v Novi Gorici povezuje njegovo jezikovno zavest prav tako s krščanskim etosom. Ta pa ni ločen od osebne izkušnje, kar je ponazorila s sledečim Rebulovim citatom: »Razumljivo je, da je osebna izkušnja primarna (...) vsako izjavljanje iz abstraktnosti je zame nezanimivo.« Vprašanje zla in tragike bivanja je bistveno. V njegovih delih so v ospredju predvsem markantni moški liki, ob teh pa se pojavljajo tudi ženske, pogosto predstavnice sublimnega erosa, za katere predstavlja vir navdiha Zora Tavčar, njegova življenjska sopotnica in sama pesnica in pisateljica. Vinograd rimske cesarice, Senčni ples, V sibilinem vetru, Kačja roža, Nok-turno za Primorsko in najnovejši roman Pred poslednjim dnevom so neizpodbitni drobci bogatega literarnega opusa Alojza Rebule. Njegova osebnost pa se odraža tudi na številnih drugih področjih. »Nikoli se ni zatekal v slonokoščeni stolp estetiz-ma,« je povedal Ivo Jevnikar, novinar slovenskega uredništva na deželnem sedežu RAI. Opisal je njegovo politično angažiranost in poudaril njegovo ključno vlogo V očetovem imenu je srebrni pečat Pokrajine Trst prevzela hčerka Alenka foto damj@n pri Društvu slovenskih izobražencev in študijskih dnevih Draga. Bil je v uredniških odborih številnih revij, med katerimi je tu še posebno zanimivo omeniti revijo Sidro, pri kateri je sodeloval z Borisom Pahorjem in Pavletom Merkujem. Marij Maver, urednik revije Mladika, je občinstvu povedal, kako se je vse to odražalo tudi v pogovorih, ki sta jih imela na dolgih sprehodih po Krasu in bližnjih vrhovih. Nanj ga vežejo namreč številni osebni spomini tako iz povojnih let, ko je bil njegov dijak, kot iz kasnejših let razvejanega delovanja na kulturnem področju. Vsi govorniki so poudarili, da je Alojz Rebula ob vsestranskem ustvarjalcu v prvi vrsti človek. Pisateljeva hči Alenka Rebula je izpostavila predvsem očetov posluh do bližnjega. Intelektualci, stari partizani, verniki, neverniki, študentje, mladi v iskanju smisla življenja: vsi so lahko našli v njem sogovornika, ki je znal tan- kočutno prisluhniti njihovim pripovedim in stiskam. Julija bo pisatelj obhajal svojo devetdeseto obletnico. Srebrni pečat Alojzu Rebuli, najvišje možno priznanje Pokrajine Trst, pomembno osvetljuje ta visoki jubilej in obenem potrjuje pot skupnega sožitja in kulturnega soustvarjanja med slovensko in italijansko narodno skupnostjo. Vesna Pahor ČRNA KRONIKA - Po dveh primerih policija svari občane Mlada, lepo oblečena, prijazna ... a kljub temu tatova in goljufa Tržaška kvestura opozarja, da je v Trstu na delu mlad in lepo oblečen par tatinskih goljufov, ki ga sestavljata približno 30 let star in 175 cm visok moški in 25 let staro ter 165 cm visoko dekle, ki se lotevata predvsem starejših oseb. Vest o delovanju mladih zlikovcev je policija prejela v sredo, ko se je na območju Sv. Andreja par približal starejši ženski prav ob vhodu v njeno stanovanje ter jo v italijanščini prijazno in olikano povprašal o nekem drugem stanovanju. Gospa je paru dovolila vstop v lastno stanovanje, kjer jo je moški stalno nagovarjal, naj mu za nekaj dni izroči v varstvo nekatere svoje dragocene predmete, medtem ko je dekle začelo hoditi po stanovanju. Ženska je zasu-mila, da nekaj ni v redu in je od dvojice zahtevala dokumente, rekoč da bo poklicala policijo, takrat pa je par hitro zapustil stanovanje, pozdravil žensko in se oddaljil od stanovanjske hiše. Drugače pa je šlo z drugo starejšo žensko, ki je v svojem stanovanju v Ul. Meucci hranila 1500 evrov. Mlajši par se je ponudil, da ji nakupovalne torbe prenese v stanovanje, ko sta bila enkrat notri, pa je eden ostal z gospo, drugi član dvojice pa je odšel v spalnico, od koder je odnesel vsoto, ki jo je ženska hranila, takoj zatem pa sta se oba oddaljila. Gospa sprva ni posumila nič, šele ko je prišla v spalnico, je spoznala, da so jo ogoljufali in okradli. Obe ženski sta poklicali policijo, ki preiskuje okoliščine in sumi, da je bil v obeh primerih na delu isti tatinsko-go- ljufivi par, občane pa poziva, naj ne odpirajo stanovanjskih vrat neznancem, četudi se predstavijo kot zastopniki raznih služb, in naj takoj pokličejo polici- jo, če zasumijo, da se dogaja nekaj nenavadnega, saj utegne biti to poskus goljufije, kjer zlikovci skušajo zlorabiti človeška čustva. Hotela sta odnesti signalizacijsko svetilko Policisti letečega oddelka tržaške kvesture so v noči na včeraj zaradi kraje ovadili 23-letnega B.R., rojenega v Španiji in 21-letnega H.P., rojenega v Belgiji, oba s stalnim bivališčem v Trstu. Mladeniča sta z nekega delovišča v Ul. Roma hotela odnesti signalizacijsko svetilko. Ob pogledu na policiste sta hotela zbežati, vendar so ju ustavili in ovadili sodstvu, svetilko pa vrnili na njeno mesto. Trojico sta zanimala motor in čelada Pripadniki letečega oddelka tržaške kvesture so v sredo dopoldne zaradi kraje aretirali 20-letnega S.R. (na njegovem domu so našli tudi tablete in psihotropne substance) in 19-letnega D.M.B., ki sta silam javnega reda že znana, ter 19-letno A.S.. Trojico je v Ul. Ghirlandaio opazil mimoidoči, medtem ko se je sumljivo gibala okoli motorja znamke husqvarna, in poklical policijo, ki je prihitela z dvema izvidnicama. Policisti so opazili, da je eden od trojice porival naprej motor, ki je bil brez ključavnice vžiga, v bližini pa je bil parkiran tudi skuter znamke malaguti z dvignjenim sedežem. Pri pregledu so našli nekatere izvijače in viličaste ključe ter čelado, vzeto iz skuterja. Tako motor kot orodje so policisti zasegli in izročili v hrambo specializiranemu podjetju, ker niso našli lastnika, za trojico pa odredili hišni pripor. Kradla v Firencah, v zapor končala v Trstu Obmejna policija je pred dnevi na Fernetičih aretirala 19-letno bolgarsko državljanko M.G.S., medtem ko je skušala zapustiti državo v avtomobilu z bolgarsko registracijo, ki je bil namenjen v Slovenijo in v katerem so bili še trije njeni rojaki. Pri pregledu dokumentov so policisti namreč ugotovili, da je na račun dekleta decembra lani sodišče v Firencah izdalo priporni nalog: Bolgarka, na račun katere v toskan-ski prestolnici teče sodni postopek zaradi žeparstva - v tamkajšnjih trgovinah je kradla denarnice - namreč ni spoštovala odločitve sodišča, da mora redno podpisovati svojo prisotnost. DAN KULTURE V Briščikih bodo praznovali z M. Miklavcem Drevi ob 20. uri bodo v zgoni-ški občini počastili dan slovenske kulture. V organizaciji Krd Dom Bri-ščiki in pod pokroviteljstvom občine bodo v društvenih prostorih v Bri-ščikih gostili slikarja Marjana Mi-klavca, ki je tudi med nominiranci za osebnost Primorske meseca januarja. Miklavec bo prišel v goste s svojimi akvareli, umetnika pa bo mogoče bolje spoznati tudi preko dokumentarnega filma Kraška dediščina Marjana Miklavca, ki ga je lani posnel Jadran Sterle za izobraževalni program televizije Slovenije in bo tudi prisoten na večeru. Dokumentarec prikazuje umetnika, ki je slikarstvo posvetil svojemu Krasu in ga izrisuje v njegovi stavbni prepoznavnosti ter tako dokumentira tipične kraške hiše, ganke, štirne, pile, vedute pokrajine s prepoznavno urbanistično podobo na obeh straneh državne meje. Kraško obarvan večer bo dodatno obogatil nastop MOPZ društva Kraški dom z Občine Repenta-bor, ki ga vodi Vesna Guštin. Pevci najraje segajo po delih iz bogate slovenske ljudske zakladnice na ljubezensko, vinsko in družabno tematiko ter po tržaških, slovenskih in italijanskih ljudskih pesmih. Lani so uspešno 15-letno pevsko pot praznovali z izdajo druge zgoščenke Oj ta soudaški stan. Skupna proslava treh društev na Škofijah Danes bo ob 19.00 v dvorani Zadružnega doma na Škofijah potekala skupna proslava treh sosednjih istrskih društev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Družijo nas beseda, pesem in prijateljstvo. Prireditev bodo snovali DSMO Ki-ljan Ferluga - Milje, KD Istrski grmič iz Škofij in KD Hrvatini. Pomembna točka proslave bo recital, ki ga bodo oblikovali člani miljskega in škofijskega društva, posvečen 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela. Ostali del programa bodo oblikovali skladatelj in baritonist Andrej Makor, MePZ Adriatic Hrvatini, učenci OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, folklorna skupina Oljka Hrvatini in ŽeVS Dekleta s Škofij. Govor bo ob priložnosti podala pesnica Ines Cergol. Jutri sprehod po slovenskem Trstu Skupina 85 in Slovenski klub bosta jutri obeležila 8. februar s sprehodom po slovenskem Trstu. Namen je predstaviti zgodovinske, literarne in arhitektonske točke mesta, ki so tako ali drugače povezane s slovensko prisotnostjo. Sprehod naj bi trajal poltretjo uro. Udeleženci se bodo zbrali ob 15.30 pred katedralo sv. Justa in se mimo cerkve sv. Marije velike ter bazilike sv. Silvestra po Ul. Madonna del Mare podali do škofijske palače, nato čez Veliki trg do pomola Audace in preko Borznega trga do kanala in Ponteroša. Ob vsaki etapi bosta vodička Patrizia Vas-cotto in arh. Dimitri Waltritsch razkrivala osebnosti, zgodovinske dogodke in anekdote o slovenskem Trstu. Sodelovanje na sprehodu je brezplačno, informacije na tel. 3387417105. / TRST Petek, 7. februarja 2014 5 WÁRTSILÁ - Sklep skupščine delavcev proti odpuščanju Dvajset ur stavke Poseže naj politika Dvajset ur stavke: tako so se na včerajšnjih skupščinah (ena je potekala dopoldne, druga pa popoldne) soglasno odločili delavci tovarne Wartsila pri Boljuncu, enakega mnenja pa so bili tudi njihovi kolegi v Wartsilinih delavnicah v Genovi in Neaplju, kjer odločno zavračajo namero vodstva finskega koncerna, da odpusti deset odstotkov zaposlenih v svojih obratih v Italiji, od katerih je najpomembnejši prav tisti v Boljuncu, tako da bi na okoli 1350 zaposlenih odpustili kakih 130. Prva stavkovna ura je potekala že včeraj ob koncu vsake delovne izmene, dopoldne pa so sindikati priredili protestno manifestacijo pred vhodom v tovarno. Do tega je prišlo, potem ko se je v sredo sestala vse-državna koordinacija enotnih sindikalnih predstavništev Fim Cisl, Fiom Cgil in Uilm, katere predloge so delavci soglasno odobrili, to pa je tudi prvi korak, ki ga je treba razumeti v funkciji prvega srečanja med sindikati in predstavniki hčerinskega podjetja Wartsila Italia, ki bo prihodnjega 12. februarja. Včerajšnje manifestacije so se udeležili člani enotnega sindikalnega predstavništva v tovarni in ostali predstavniki sindikatov, med katerimi je bil tudi vsedržavni koordinator kovinarskega sindikata Fim Cisl Alberto Mon-ticco, ki nam je obrazložil, da sindikati zahtevajo dve stvari: umik sklepa o odpuščanju desetih odstotkov delavcev in predložitev industrijskega načrta. Glede dvajsetih ur stavke pa morajo še odločiti, kako jih uporabiti, saj je marsikaj odvisno od tega, kako bo potekalo srečanje s predstavniki podjetja. Podobnih misli je bil član enotnega sindikalnega predstavništva Sasha Colautti (Fiom Cgil), ki je bil tudi zelo oster do vodstva koncerna, katerega obnašanje je po njegovem mnenju na meji spodobnosti, saj se ni nikoli videlo napovedi o tolikšnem odpuščanju. Colautti si od bližnjega sestanka ne obeta veliko, saj se ga bodo udeležili predstavniki podjetja Wartsila Italia, ki po njegovem mnenju ne morejo odločati, zato bi sam želel, da bi se srečali z nekom, ki v finskem kon-cernu dejansko odloča. Obenem delavci pozivajo politiko ter deželno in krajevne uprave k posegu za ohranitev delovnih mest in potrditev industrijske strateškosti tako boljunske tovarne kot obratov v Genovi in Neaplju. K temu poziva tudi komisija tržaškega občinskega sveta, pristojna za gospodarstvo, ki je pretekli torek prisluhnila predstavnikom sindikatov. (iž) Delavci so včeraj pred vhodom v tovarno priredili tudi protestno manifestacijo foto damj@n ŽELEZARNA - Pojasnilo pristaniške oblasti »Nismo podružnica Rima« Grupa Lucchini: Mi smo že žačeli sanacijo dela območja bodoče logistične platforme Pristaniška oblast je samostojna enota in ni neke vrste podružnica ministrstva za infrastrukture in prevoze. Ustanova, ki ji predseduje Marina Monassi, takole posredno odgovarja deželnemu odborniku Francescu Peroni-ju, ki je v zvezi z usodo škedenjske železarne in posledičnimi polemikami omenjal ministrstvo in pristaniško upravo. Slednja pojasnjuje, da je javna samostojna ustanova, omenjeno ministrstvo je njen nadzorni organ, kar velja tudi za ministrstvo za ekonomijo in za računsko sodišče. Ministrstvo za prevoze je pristalo na programski dogovor o prihodnosti železarne, kar (še) ni naredila pristaniška oblast. To naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh, za kar je odpadel za danes napovedani sestanek pristaniškega odbora. Grupa Lucchini, ki je lastnik ške-denjskega obrata, v izjavi za javnost po- jasnjuje, da je že pričela z delno sanacijo območja, kjer načrtujejo logistično platformo. Železarski koncern ta dela ocenjuje kot znak dobre volje in prispevek za uresničitev pomembne pristaniške strukture. ZGODOVINA - Dan spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre Prireditev v Bazovici, nato predsednik senata Grasso in zvečer Cristicchi na TV ODVISNOSTI ril* projekt za osveščanje mladine Preprečevanje različnih oblik zasvojenosti med mladimi in neprimernega vedenja je glavni namen projekta Parole, sen-timenti ed emozioni per sceglie-re la vita (Besede, občutki in čustva za izbiro življenja), ki so ga včeraj predstavili na tržaški kve-sturi. Nosilec projekta je nepro-fitna družinska svetovalnica (Consultorio Familiare di Ispira-zione Cristiana), pri njegovi realizaciji pa bosta sodelovala tudi tržaška kvestura in združenje psihologov FJK. Pilotski in preventivni projekt bodo začeli izvajati prihodnji teden, vanj pa bodo vključili šolarje šolskega zavoda Italo Svevo. Na včerajšnji predstavitvi projekta smo slišali, da med mladimi naraščajo poraba tako imenovanih pametnih drog in druge oblike zasvojenosti, zaradi česar so pobudniki projekta sklenili organizirati niz preventivnih srečanj, na katerih bodo obravnavali problem nasilja in drog med mladino. V prvi fazi bodo izpeljali približno 20 srečanj, na katere bodo povabili tudi starše in učitelje šolarjev. Slišali smo, da je glavni namen projekta informiranje in os-veščanje mladih o problematiki dovoljenih in nedovoljenih drog ter promovirati zdravo in varno življenje. Poseben poudarek pa bodo strokovnjaki različnih poklicnih profilov posvetili še enemu pojavu, ki je zelo razširjen med mladino: ustrahovanju sošolcev. Kot rečeno bo projekt potekal v šoli I. Svevo, vključeval pa bo kratka predavanja socialnih delavcev, psihologov in policista. Po predavanjih bodo sledile tudi delavnice. Hvalevreden projekt sta včeraj pohvalila tržaški kvestor Giuseppe Padulano in ravnateljica šole I. Svevo Marina Reppini, ki sta prepričana, da bodo s tem projektom mladim prenesli sporočilo, da so v življenju pomembni prijatelji, samospoštovanje in ljubezen do življenja nasploh. (sč) Zakon, ki ustanavlja dan spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre in Reke, praznuje letos deset let. Tudi zaradi tega bodo letošnje prireditve in pobude ob 10. februarju še kar številne in pestre. Osrednja spominska prireditev bo v ponedeljek ob 10. uri pred fojbo pri Bazovici. Njen organizator bo spominski odbor za žrtve fojb ob sodelovanju Pokrajine in Občine Trst ter številnih ezulskih združenj ter društev. V ponedeljek popoldne bo za to priložnost prišel v Trst predsednik senata Pietro Grasso, ki bo najprej položil venec na spominsko obeležje pred glavno železniško postajo, nato pa se sestal s predstavniki ezulov. Prva italijanska televizijska mreža RAI bo ob 23.45 predvajala gledališko predstavo Magazzino 18 (Skladišče 18) v izvedbi mladega Simoneja Predsednik senata Pietro Grasso Cristicchija, ki je bila premierno izvedena v tržaškem gledališču Ros-setti. Sprva je kazalo, da bo predstava na sporedu takoj po večernem TV dnevniku (približno ob 21.uri) ob največji gledanosti RAI, na kar so jo preložili na pozne večerne ure, kar je sprožilo nekaj polemik. Prireditve ob 10. februarju je včeraj na županstvu predstavila podžu-panja Fabiana Martini. Omenila je pomen državnega zakona iz leta 1994 ter besede, ki sta jih o tragediji fojb ter množičnem odhodu Italijanov iz Istre, izrekla predsednika republike Carlo Azeglio Ciampi in njegov naslednik Giorgio Napolitano. Pokrajinska od-bornica Adele Pino je izpostavila prizadevanja, da bi spomin na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre posredovali mladim rodovom, medtem ko je predsednik odbora za počastitev žrtev fojb Paolo Sardos Albertini dejal, da so dozoreli časi za trezno soočenje o polpretekli tržaški zgodovini. Sardos Albertini je tudi predsednik Lege Nazionale, ki bo jutri skupaj z nekaterimi skrajno desnimi združenji priredila mestni sprevod v spomin na žrtve fojb. Zbirališče je ob 19. uri na Trgu Sv. Antona. Velik plakat, ki naznanja jutrišnjo pobudo o fojbah po mestnih ulicah foto damj@n 6 Petek, 7. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR UNIVERZA TRST - Uvodna konferenca evropskega projekta Paccino Univerze ob Jadranskem morju tkejo vezi za tehnološki razvoj Rektor Maurizio Fermeglia je včeraj nagovoril številne partnerje z obeh obal Jadranskega morja, ki naj bi ju projekt tesneje povezal foto damj@n / KRD Dom Briščiki pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO DANES, 7. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Briščikih Gosta večera: MoPZ KRAŠKI DOM in slikar MARJAN MIKLAVEC Na tržaški Univerzi je včeraj potekala konferenca evropskega projekta Paccino, ki je financiran v sklopu projekta regionalne kooperacije na IPA-Adriatic in v sklopu katerega njegovi akterji pro-movirajo inovacijo in tehnologijo v jadranski regiji. Nosilec projekta je prav Univerza v Trstu, njegovi partnerji pa prihajajo predvsem z univerz iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Slovenije, Črne gore in s Hrvaške. Vsebino in namen projekta je njegov koordinator Andrea Tracogna predstavil na krajši novinarski konferenci, na kateri smo slišali, da bodo v okviru tega jadranskega čez-mejnega projekta poskusili vzpostaviti skupno platformo, ki jo bodo zastopali predstavniki akademskega in poslovnega sveta ter nosilci regionalne politike. Projekt je vreden skoraj 6 milijonov evrov, trajal pa naj bi do konca leta 2015. V tem obdobju bodo sodelujoči izpeljali več faz, v katerih se bodo osredotočili predvsem na raziskovalno delo, predstavitev primerov dobrih praks in promocijo novih oblik podjetništva in ino- Prejšnji četrtek so v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu odprli fotografsko razstavo z naslovom »Pust v našem spominu«, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Razstava obsega dvajset črnobe-lih fotografij večjega formata iz obdobja 1960-1966, skoraj v celoti iz arhiva Maria Magajne. Postavljena je tako, da prikazuje dogajanje na vaškem trgu ob izstrelitvi pusta v vesolje iz rakete Boljunlunik. Iz fotografij je lepo razvidno, kakšna velika množica se je v tistih letih zbirala na trgu in enkratno vzdušje, ki so ga znali ustvariti pustarji, saj so poskrbeli, da ni bil vacije. Splošen cilj celotnega projekta je pospešitev prenosa znanja z akademskih institucij v podjetništvo. Projekt se bo te naloge lotil znotraj posameznih delovnih sklopov, od katerih bo kar nekaj sklopov namenjenih temu, da bi osebe, ki prihajajo iz akademskega sveta in so nosilke vrhunskega znanja, izobrazili v podjetniških veščinah in veščinah konkretnega prenosa znanja in upravljanja intelektualne lastnine na področju celotne jadranske regije. Dodatna pozitivna posledica projekta pa je v namenih tudi ta, kot so povedali na včerajšnji predstavitvi, da bo skozi projekt vzpostavljen sistem sodelovanja med akademskimi ustanovami, ki bodo že imele boljše kom-petence prenosa znanja in bodo hkrati že povezane v mrežo. Prav zato je projekt namenjen vsem raziskovalnim ustanovam, podjetjem in javnim organom, njegov cilj pa je med drugim tudi spodbujanje nastanka novih podjetij na področju inovacij. Zadovoljstvo nad projektom je izrazil tudi rektor Univerze v Trstu Mau- nihče ne lačen in ne žejen. Sod so dali kar na drevo in iz njega vsem zastonj točili vino, delili so kuhano repo in polento, štokviž pa so ponujali v korne-tih za sladoled. Ko so članice Skupine 35-55 pripravljale gradivo za razstavo, so namenoma izbrale take fotografije, kjer se lepo vidijo še zlasti domačini. Iz prikazane zgodbe izstopata dve fotografiji iz starejšega obdobja, pustni pogreb iz leta 1949 in skupina vaških dečkov iz leta 1958 ter fotografiji o otvoritvi pustnega doma na Jami, današnji baraki. Razstava bo v prostorih društvenega bara na ogled do 4. marca. (so) rizio Fermeglia, ki je prepričan, da naša regija potrebuje tovrstno sodelovanje in predvsem stabilnost, ki jo lahko dosežemo tudi s takimi aktivnostmi. Po njegovem prepričanju se mora Furlanija Julijska krajina osredotočiti na visoko tehnologijo, ki bi jo lahko razvijala tudi z usklajeno strategijo sodelovanja med partnerji pri evropskem projektu soudeleženih območij. (sč) Včeraj danes Danes, PETEK, 7. februarja 2014 EGIDIJ Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.20 - Dolžina dneva 10.02 - Luna vzide ob 11.16 in zatone ob 2.19. Jutri, SOBOTA, 8. februarja 2014 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,7 stopinje C, zračni tlak 1010,9 mb raste, vlaga 89-odstotna, veter 2 km na uro severozahodnik, nebo rahlo pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALEXANDER, postal si polnoleten fant, lepo življenje, polno uresničenih sanj, ljubezni ter mnogo osebnih zadoščenj, ti iz srca želijo vsi tvoji. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Robocoop«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.45 »La mia classe«; 16.30, 20.00 »E fu sera e fu mattina«. FELLINI - 16.45 »Khumba«; 18.20, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »I segreti di Osage County«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.30, 19.40 »12 let suženj«; 22.40 »Ronin«; 21.00, 22.20 »Agent Ryan«; 20.00 »Ameriške prevare«; 15.40 »Herkul: Začetek 3D«; 17.40 »Herkul: Začetek«; 18.45, 21.10 »Klub zdravja Dallas«; 16.00, 18.00 »Lego film 3D«; 16.45 »Lego film«; 18.30 »Ona«; 16.40 »Purana na begu 3D«; 15.40 »Purana na begu«; 18.10, 20.15, 22.30 »Robocop«; 20.30 »Volk iz Wall Street«; 16.00 »Zoran, moj nečak idiot«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 15.00 »Ime mi je Li«; 18.00 »Maček Muri«; 18.10 »Ko letijo vrane«; 20.00 »Volk z Wall streeta«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.00 »Hansel & Gretel e la strega della foresta nera«; 18.00, 20.00 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 15.45, 18.40, 20.30, 21.40 »The Wolf of Wall street«; 16.40 »A spasso con i dinosauri«; Dvorana 3: 18.05, 22.20 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 4: 16.45, 18.45, 20.15 »Belle & Sebastien«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tutto e perduto«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 20.30 »The Wolf of Wall Street«; 16.40, 19.05 »Belle & Sebastien«; 18.50 »I segreti di Osage County«; 16.30, 21.20 »La gente che sta bene«; 21.30 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 19.10, 21.30 »A proposito di Davis«; 16.40 »Khumba, cercasi strisce disperata-mente«; 16.40, 19.10, 21.40 »Smetto quando voglio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Robocop«; 16.30, 18.20 »A spasso con i dinosauri«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30 »Khumba«; 20.00, 22.15 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 22.10 »Robocop«; Dvorana 4: 16.00, 18.00 »Belle & Seba-stien«; 17.15, 19.50 »I segreti di Osa-ge County«; 22.10 »Dallas Buyers Club«; Dvorana 5: 17.30 »La gente che sta bene«; 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«; 9 Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, je na ogled fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo«. Urnik: vsak delovni dan zjutraj od 8. do 14. ure, popoldne pa danes, 7. februarja, od 16. do 19. ure. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) do petka, 14. februarja, in vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. IH Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. ZORKO je odprl osmico v Dolini. Pridite na domači prigrizek. Loterija 6. februarja 2014 Bari 89 68 56 3 53 Cagliari 64 76 60 10 36 Firence 35 13 3 57 90 Genova 81 39 28 12 13 Milan 65 55 58 21 54 Neapelj 80 65 42 3 52 Palermo 38 40 13 24 18 Rim 2 7 22 44 82 Turin 18 24 21 38 8 Benetke 21 41 63 54 37 Nazionale 34 71 57 73 79 Super Enalotto Št. 16 9 12 14 61 79 90 jolly 26 Nagradni sklad 10.594.837,74 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 15 dobitnikov s 5 točkami 15.820,04 € 1.037 dobitnikov s 4 točkami 231,57 € 37.271 dobitnikov s 3 točkami 12,81 € Superstar 63 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 23.157,00 € 152 dobitnikov s 3 točkami 1.281,00 € 2.411 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.001 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 25.785 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € BOLJUNEC - Razstava v društvenem baru Pust v spominu Fotografije iz obdobja 1960-1966 na ogled do pepelnične srede Domačini so si ob odprtju z zanimanjem ogledovali fotografije foto damj@n / TRST Petek, 7. februarja 2014 7 KD Istrski Grmič, KD Hrvatini, Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga vabijo na prireditev treh sosednjih kulturnih društev v počastitev slovenskega kulturnega praznika DRUŽIJO NAS BESEDA,, PESEM IN PRIJATELJSTVO DANES, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma na Škofijah M Izleti ŽUPNIJA REPENTABOR prireja 8-dnevno popotovanje po klasični in Pavlovi Grčiji od 2. do 9. junija. Na razpolago je še nekaj mest. Prijava na tel. 335-8186940 do 15. februarja. ZDRUŽENE SEKCIJE ANPI - VZPI Občine Dolina organizirajo izlet v Ljubljano v soboto, 15. februarja, za obisk izredne razstave »Tito - obraz Jugoslavije«, na Gospodarskem razstavišču. Po kosilu obisk zgodovinskih obeležij iz obdobja našega odpora naci-fašizmu. Vpis na tel. št: 040-228142 (Edvin), 040-228896 (Nerina) in 3336843573 (Germano). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena, na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Pordenonu. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072. KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vi-cenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Monetu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila ONAV (vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) vabi na večer posvečen vinu Barolo. Pokušnjo vina bomo izpeljali danes, 7. februarja, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpisnina: 333-9857776 in trieste@onav.it. SRENJA BORŠT vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 7. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. ŽUPNIJA REPENTABOR vabi v soboto, 8. februarja, ob 20.30 na ogled filma »Gostovanje v Nizzi« iz leta 1985. Še posebej so vabljeni udeleženci tega gostovanja, pevci in pevke MlPZ Zvonček in ženski zbor Re-pentabor. ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. 333-4784293, 0402602395. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja). KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bral- nega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 17. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov. Unik: v ponedeljek, 10. februarja, od 19. do 20. ure v društveni postojanki v Bo-ljuncu št. 44; v sredo, 12. februarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu v Ul. sv Frančiška 20; v četrtek, 13. februarja, od 19. do 20. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 11. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. OBRAZNA JOGA za ženske in moške vseh starosti. Želite zgladiti ter izbrisati gube brez kirurga ali botoxa in imeti spet sijoč in mladosten videz? Zadostuje le nekaj minut na dan. Pridite v SKD Barkovlje na in-fo-sestanek v četrtek, 13. februarja, ob 18.00. SKD PRIMOREC prireja ob dnevu slovenske kulture celovečerni koncert Tria Lupinc in Andrejke Možina v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Obiskovalci bodo imeli tudi možnost poravnati članarino za leto 2014. ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 14., 15., 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Forman-dum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osoj-ščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Se-sljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. Toplo vabljeni! ALT - ZDRUŽENJE DRUŽIN ZA PREVENTIVO ODVISNOSTI organizira 17. februarja prvo brezplačno srečanje skupine za samopomoč za družine odvisnikov, ki jo bosta vodili psihologinji Roberta Sulčič in Daniela Belviso. Srečanja bodo potekala enkrat mesečno ob ponedeljkih od 17.30 do 19.30 v prostorih ALT - Ul. An-drona dei Orti 4. Informacije na tel.: 040-635830 ali 345-7661858. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren: sprememba društvenega statuta kot možnost za vpis v register APS. Prvi sklic bo v torek, 18. februarja, ob 20.30, drugi pa v sredo, 19. februarja, ob 20.30. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina. PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. S Poslovni oglasi IŠČEMO GEOMETRA za pisarno. Curriculum vitae na geom.pisarna@gmail.com 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, nujno išče delo. Tel. št.: 329-3831585. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM dvosobno opremljeno stanovanje na Krmenki. Cena po dogovoru. Info na tel.: 3474879766. DAJEM V NAJEM skladišče na Opčinah, 150 kv.m., primerno tudi za prikolice ter prodajam polžaste stopnice. Tel.: 040-212095. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu. Dve sobi, sprejemna soba s kuhinjo in kopalnico. Cena 420,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, vsem potrebnim, bolnim in ostarelim. Tel.: 040-823828. GOSPA z izkušnjami išče delo kot negovalka starejših ali drugo pomoč. Tel. št. 340-3486273. IŠČEM katerokoli delo. Tel.: 040327251. PARKIRNI PROSTOR dajem v najem v garažni hiši pri Stari Mitnici, Ul. Pondares. Tel. št.: 331-3317092. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem (večletna izkušnja), tako tehnični kot splošni predmeti. Tel. št.: 339-8201250. PRODAM STANOVANJE pribl. 60 kv.m, pri Sv. Jakobu, lepa pozicija. Tel.: 329-4372448. PRODAM box za avto v Ul. S. Francesco - Park Fenice. Tel.: 329-4068919. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas, dvigne 2.000 kilogramov. Tel.: 346-1899522. V PRITLIČJU pri Sv. Ivanu dajem v najem 60-metrski prostor, visok 4m. Tel. št.: 040-576116. 81 Prireditve DRUŽIJO NAS BESEDA, PESEM IN PRIJATELJSTVO - KD Istrski Grmič, KD Hrvatini in DSMO Kiljan Ferlu-ga vabijo na prireditev 3 sosednjih kulturnih društev v počastitev slovenskega kulturnega praznika danes, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma na Škofijah. KRD DOM BRIŠČIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi na Prešernovo proslavo, ki bo danes, 7. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Briščikih. Gosta večera bosta MoPZ Kraški dom in slikar Marjan Miklavec. NŠK vabi na odprtje Oddelka za mlade bralce v Narodnem domu v Ul. Fil-zi 14, ki bo danes, 7. februarja, ob 16. uri. Nastopila bo otroška folklorna skupina OŠ F. Milčinskega s Katina-re, ob 18. uri pa bo na sporedu pravljična urica. BESEDA GLASBE GLASBA BESED -Občina Milje in DSMO Kiljan Fer-luga, v sodelovanju s Pokrajino Trst, vabita na srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto v soboto, 8. februarja, ob 20.30 v gledališče Verdi v Miljah. Predstavlja Tatjana Rojc, za glasbeno izvedbo poskrbijo Martina Feri, Paola Chiabudini in Aleksander Ipavec. KRIŽ - Slomškovo društvo in župnijska skupnost vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu (Križ 739) v soboto, 8. februarja, ob 20. uri v organizaciji Mladinske skupine. Nastopajo: harmonikaš Marko Ma-nin, člani mladinske skupine, Dana Tenze, Max in Vanja Zuliani. Slavnostni govor bo imela prof. Majda Ar-tač Sturman. PREŠEREN MED NAMI - SKD France Prešeren in Skupina 35-55 iz Boljun-ca vabita v soboto, 8. februarja, ob praznovanju Dneva slovenske kulture na kulturno karavano. Začetek ob 17.30 v G'r'n konce - p'r špini. Vabljeni. SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Jasne Merku' »Trine«, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Razstavo bo predstavil umetnostni kritik Denis Volk. Glasbeni utrinek bo, v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta, zaupan kitaristu Francescu Cenciju šole Marka Ferija. Urnik razstave: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure do 28. februarja. ODDELEK ZA MLADE BRALCE Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Ul. Filzi 14, vabi na odprtje razstave ilustracij slikarke Katerine Kalc, ki bo v torek, 11. februarja, ob 17.30. SKD VALENTIN VODNIK in Mladinski krožek Dolina vabita v torek, 11. februarja, ob 18.30 v društvene prostore na proslavitev Dneva slovenske kulture. Nastopajo vrtec Pika Nogavička, osnovna šola Prežihov Voranc, Mladi kitaristi iz Brega in mladi ustvarjalci. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj, v sodelovanju z NŠK iz Trsta, vabi na koncert »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture« - srečanje z bivšimi učenci Glasbene matice, ki so diplomirali v letu 2013, v sredo, 12. februarja, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, potopisno predavanje. O Amiših, prebivalcih Pensilvanije, članih protestantske verske skupnosti, poznanih predvsem po preprostem načinu življenja, bo govorila zgodovinarka, novinarka in turistična vodička Andreja Rustja. FRANKO VECCHIET: »MEMORABI-LIA« - Trst, Mestni muzej Revoltella od 15. februarja do 30. marca. Otvoritev razstave bo potekala v avditoriju muzeja v petek, 14. februarja, ob 17.30. Vabljeni! PREŠERNO SKUPAJ - Slovenska kulturna društva vzhodnega Krasa vabijo ob dnevu slovenske kulture: v petek, 14. februarja, v Prosvetni dom - Opčine, ob 10.30 na »Prešerno skupaj za otroke« - Ko se sanje spremenijo v magično igro: čaro-dejka Karly Ann; v soboto, 15. februarja, v Prosvetni dom - Opčine, ob 20. uri na osrednjo Prešernovo proslavo ob 10-letnici »Prešerno skupaj - Kaj pa je tebe treba bilo...«. Tekst in režija Marij Čuk, v izvedbi članov in zborov sodelujočih društev. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na prireditev »Zaljubljeni v kulturo«. Ob petju okteta Aljaž, glasbi in nagovoru Dušana Jakomina se bomo srečali v petek, 14. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na Družabni večer v soboto, 15. februarja, ob 20. uri; na programu je komedija (U)tri(n)ki z Matejem Grudnom in Iztokom Cergolom. 20. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo v nedeljo, 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni. Nastopajo Pihalni orkester Komen (dir. Matija Tavčar), Postojnska godba 1808 (dir. Vid Pupis) in Pihalni orkester Kras-Doberdob (dir. Patrick Quaggiato). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na koncert »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture« - nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev in predaja namenu novega klavirja, v sredo, 19. februarja, ob 17.30 na sedežu Glasbene matice Trst, Ul. Montorsino 2. FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JERNEJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«, Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. Prispevki V spomin na Pepija Legišo darujeta Sonja in Zmago 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na sestro Stano daruje brat Stanko Milič 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Pepija Legišo in Silvana Corbattija darujejo družine Milič 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina, 25,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda in 25,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Pepija in Silvana daruje družina Corbatti 140,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. V spomin na Irmo Guštin Purič darujeta Verica in Milan 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Giovannija Ušaja daruje Nevenka Gruden 20,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Giovannija Ušaja darujejo družine Jazbec 50,00 evrov za MoPZ Igo Gruden. V spomin na Pepija Legišo in Davorina Trampuža darujeta Marta in Pepi 50,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. V spomin na učiteljico Dano Možina darujejo Adrijano, Edi, Irene, Jani, Li-da, Miloš, Mira, Tanja in Živa 180,00 za Sklad Mitja Cuk. V spomin na pokojne svojce daruje družina Žigon 20,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. V spomin na mamo Teo Berger in ob 100-letnici rojstva očeta Dušana Bufona daruje sin Milko 100,00 evrov za knjižnico Borisa Pahorja na Proseku. V spomin na Pepija Legišo daruje Ida Škerk 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.V spomin na Pepija Legišo in Giovanija Ušaja darujeta Mila in Ivo Sedmak 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.V spomin na Davorina Trampuža darujeta Biancamaria in Antonio Peinkhofer 25,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. 7.2.2013 7.2.2014 Alessandro Raseni (Sandro) Ni te več v hiši, tvojega nasmeha se ne več sliši, praznino si nam pustil, tvoj spomin večen nam bo bil... Tvoja družina 8 Petek, 7. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / SDGZ - Predavanje v okviru Inkubatorja v sodelovanju s SlovIK-om Mladi podjetniki odkrivali potencial, ki se skriva v njih Koristno delavnico je vodila psihologinja in ekonomistka mag. Blanka Tacer Slovensko deželno gospodarsko združenje je v torek pod večer v konfere-čni dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah v sklopu projekta Inkubator za mlade podjetnike, ki ga podpira Urad RS za Slovence v svetu, priredilo delavnico z naslovom Motivacija X Osebnost: kakšen podjetniški potencial se skriva v meni? Delavnico je vodila Delavnico je vodila psihologinja in ekonomistka mag. Blanka Tacer3, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi, svetuje podjetjem na področju človeških virov in je stalna sodelavka Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slov.I.K.), ki je partner projekta. Cilj delavnice je bil, da udeleženci spoznajo, katera je lahko njihova vloga v delovni skupini, kateri je njihov potencial in kateri aspekti dela v timu jim bolj ležijo. Izvedli so tudi Belbinov test, da spoznajo kateremu profilu sodelavca odgovarjajo, v katerih aspektih so močnejši in v katerih šibkejši. »Pomembno je, da si izberemo sodelavce, ki nas dopolnjujejo; večina podjetnikov pa naredi napako, da si izbere sodelavce, ki so njim podobni« je povedala Ta-cerjeva. Vsak posameznik ima močne in šibke točke, umetnost je prav v tem, da ima skupina v sebi ljudi, ki drug drugega dopolnjujejo. Lepo je, da se v službi imamo lepo eni z drugimi, a na koncu je pač treba dobro poslovati. Pri samostojnih podjetnikih, ki nimajo zaposlenih, obstaja nevarnost, da podjetnik dela vse sam, tudi tisto kar mu ne leži in pri tem porabi ogromno energije. Včasih je posluževanje zunanjih izvajalcev za tiste aspekte poslovanja, v katerih nismo dobri, smotrno in tako prihranjen čas uporabimo za to, kar res hočemo delati, pri tem pa ustvarimo posledično več prometa za naše podjetje. Najtežji del je ravno ta, da se podjetnik zaveda svojih pomanjkljivosti in primerno ukrepa pri iskanju pravih sodelavcev, je zaključila Tacerjeva. Naslednja aktivnost projekta bo delavnica za pripravo poslovnega načrta, ki bo potekala 13. in 14. februarja v prostorih BIC Incubatori FVG, ul. Flavia 23/1 od 14.30 do 17.30. Za več informacij se lahko obrnete na info@sdgz.it, pokličete na 0406724812 ali obiščete spletne in face-book strani SDGZ. Predavateljica, psihologinja in ekonomistka mag. Blanka Tacer med delavnico na Opčinah foto damj@n ŽUPANSTVO - Srečanje z novo slovensko generalno konzulko Cosolini napoveduje tesnejše sodelovanje z Ljubljano in Koprom Župan Trsta Roberto Cosolini je včeraj dopoldne skupaj z odbornikom Edijem Krausom sprejel novo slovensko generalno konzulko Ingrid Sergaš, ki jo je spremljala kon-zulka Eliška Kersnič Žmavc. Na srečanju je tekla beseda o dobrih odnosih med Trstom in Slovenijo ter o naklonjenosti mestne uprave do slovenske manjšine. Generalna konzul-ka se je zavzela za ureditev strelišča na Opčinah. Cosolini je napovedal okrepljeno sodelovanje z Ljubljano posebno na kulturnem in umetniškem področju ter tesnejše stike s sosednjim Koprom. Župan je tudi pozdravil nedavno vzpostavitev železniške povezave med Ljubljano in Opčinami. Edi Kraus, Ingris Sergaš in Roberto Cosolini na tržaškem županstvu Dodatni vožnji avtobusa št. 43 Od 17. februarja bo na voljo več voženj avtobusa št. 43, da bi dijakom, ki prihajajo iz vasi devinsko-nabrežinske občine, zagotovili boljše možnosti popoldanske vrnitve domov. Dodatni popoldanski vožnji bo zagotovilo podjetje Trieste Trasporti na prošnjo tržaške pokrajinske uprave, katero je na vprašanje nezmožnosti popoldanskega vračanja dijakov domov opozorilo združenje Mondoan-ziani. Glede tega se je pokrajinski odbornik za prevoz Vittorio Zol-lia tudi sestal s predstavniki združenja in devinsko-nabrežinskim županom Vladimirjem Kukanjo, ki je opozoril tudi na druge potrebe v zvezi s prevozi. Predavanja ob Lokarjevi zbirki V okviru razstave italijanskih porcelanastih izdelkov iz zbirke Vanje Lokarja bo danes v Orientalskem muzeju ob 17. uri predavanje Giu-liane Ericani o porcelanastih izdelkih družine Antonibon, ki jih hranijo v muzeju keramike Giuseppe Roi v kraju Bassano del Grappa. Istran v Rimu V dvorani Tessitori bo danes ob 17.30 predstavitev knjige Draga Kraljeviča Istran v Rimu, ki jo prireja združenje Dialoghi Europei v sodelovanju s Hrvatsko zajednico v Trstu in krožkom Istria. Fotografije o V. Dugini V dvorani Veruda v palači Co-stanzi na Malem trgu 2 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo fotografij Magrit Dittmann -Soldičič. Razstava je posvečena preminulemu violinistu Velemirju Dugini, čigar duha je umetnica skušala ujeti v fotografski objektiv. Poezija proti vojni Na sedežu ARCI v Ul. Manzoni 9 bo nocoj ob 20.30 ob bližnji stoletnici prve svetovne vojne večer proti militaristične poezije in pesmi. Recitirala bosta Adriana Giacchetti in Gianluca Paciucci. Prizadeti in delo Tržaška pokrajina prireja danes na Pomorski postaji posvet, namenjen razpravi in primerjanju sistemov za vključevanje prizadetih oseb v svet dela v Italiji, v Sloveniji in v drugih evropskih državah. Posvet bo od 9.00 do 17.30 in je namenjem vsem, ki se poklicno ali nepoklicno ukvarjajo s prizadetimi (javne uprave, podjetja, zadruge, združenja, socialno-zdravstveni delavci, vzgojitelji, psihologi itd.). Kot je poudarila pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, so prizadete osebe v tem kriznem obdobju še bolj v stiski, saj je prišlo do hudega krčenja javnih finančnih sredstev v socialnem sektorju. Zato je nujno poglobiti razpravo in določiti minimalni standard, ki ga je treba zagotoviti glede njihovega zaposlovanja in glede ponudbe storitev. Posveta se bodo med ostalimi udeležili pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, deželna odborni-ca za delo Loredana Panariti, predsednik deželne konzulte združenj družin prizadetih Vincenzo Zoccano, generalni direktor slovenskega združenja za duševno zdravje Nace Kovač in članica izvršnega odbora evropske mreže za neodvisno življenje ENIL Kap-ka Panayotova. PROTEST - Včeraj demonstracija pridelovalcev mleka S traktorji po nabrežju Tržaško nabrežje včeraj dopoldne ni kazalo kdove kako »mestnega videza«, saj so na njem zagospodovali - traktorji. Bilo jih je natanko sedemnajst, prišli pa so iz Furlanije - v glav- nem iz Pordenona, a tudi iz Fiumi-cella, Pierisa in Tržiča - ter nekateri iz Veneta v okviru protestne manifestacije, ki so jo priredili spontani odbori kmetovalcev in pridelovalcev Tržaško nabrežje včeraj ni kazalo kdove kakšnega »mestnega« videza foto damj@n mleka, ki so na tak način hoteli izraziti svoje nestrinjanje s sistemom podeljevanja mlečnih kvot. Protestniki so se, opremljeni z zastavami in transparenti, podali na Veliki trg pod se- dež deželne vlade Furlanije Julijske krajine, od katere so zahtevali zaščito proizvajalcev. Zaradi prisotnosti traktorjev so mestni redarji preusmerjali promet na nabrežju. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 7. februarja 2014 9 ŽARIŠČE Dediščina judovstva na Goriškem Saša Quinzi Paradigma, da je meja iz leta 1947 zarezala v zgodovinsko in življenjsko geografijo Goriške in da je deželo mogoče v polnosti dojeti le, če enakovredno upoštevamo njen slovenski in italijanski del, vzdrži presojo tudi v primeru judovske skupnosti oz. njene nepremične dediščine. Judje so bili v Gorici prisotni tako rekoč od njenega nastanka, od srednjega veka, ko so prebivali v Kočevski ulici, po letu 1696 pa so se preselili v Svetoivansko ulico, kjer je bližnji potok Koren zagotavljal tekočo vodo za opravljanje obredov. Leta 1756 so zgradili mogočno sinagogo in ob njej se vrstijo še večnadstropne hiše. Judovske so prepoznavne po utoru na desnem podboju vhodnih vrat, v katerega so umestili t.i. mezuzah, kovinski cilinder s pergamentnim svitkom, na katerem je bil napisan odlomek molitve Šema. Mezuzahe so Judje sneli in odnesli s seboj, ko so jih v noči 23. novembra 1943 Nemci deportirali v uničevalna taborišča in s tem zadali smrtni udarec skupnosti. Po vojni so sinagogo ponovno posvetili, a so goriško judovsko skupnost leta 1969 priključili tržaški, njen arhiv pa prenesli v Jeruzalem. Od leta 1984 je v sinagogi urejen spominski muzej. Na slovenski strani meje, v Rožni dolini, se nahaja judovsko pokopališče: najstarejši nagrobni kamni segajo v 15. stoletje. Tudi ta kraj leži ob potočni strugi Vrtojbice, saj je bila vo- da pomembna za obredno čiščenje trupel pokojnikov. Z razmejitvijo leta 1947 so se prenehali tudi pokopi in nove oblasti so odločile, da bodo traso ceste med Novo Gorico in Šempetrom speljale skozi pokopališče. Za Jude nesprejemljivo skrunitev grobov so zadnji trenutek preprečile beograjske centralne oblasti, na ukaz Mo-ša Pijade, Titovega tesnega sodelavca judovskega porekla, kot zatrjuje Vili Prinčič. K tej odločitvi pa so bolj kot religiozni vzgibi botrovale razmere blokovske delitve, ki je potekala ravno vzdolž italijansko-jugoslovanske meje, in usoda Svobodnega tržaškega ozemlja. Jugoslovanska oblast, ki je bila zaveznica protinacističnega in protifašističnega tabora, se je morala kazati v dobri luči pred zahodom in se jasno distancirati od poraženih nacifašističnih sil in njihovega antisemitizma. Ravno v Trstu je Mussolini leta 1938 obelodanil vsebino rasnih zakonov, še prej pa so v istem mestu, pod pretvezo izboljšanja higienskih razmer, med leti 1928 in 1938 skoraj v celoti porušili judovsko četrt, vključno s tremi sinagogami. Da se je pokopališče v Rožni dolini ohranilo predvsem zaradi mednarodnih političnih ravnovesij dokazuje nenazadnje konec sinagoge v Murski Soboti: daleč stran od zahodnega sveta, so jo leta 1954 nemoteno porušili, ne da bi kdo v Beogradu odreagiral, saj - kot piše Elisabeth Arlt - »takratni režim ni imel veliko zanimanja za ohranje- EDINOST TA TEDEN V Trstu je v teh dneh potekal tretji planinski ples, ki »je uspel najsijajneje v vsakem pogledu. Skeptiki niso pričakovali kaj takega, meneč, da je bilo veliki uspeh prve take prireditve pripisovati le čaru in vabljivosti -novosti. No, tudi letošnja planinska prireditev se je ohranila na isti višini glede moralnega uspeha, v finančnem pogledu pa je še prekosila svoja prednika. Čujemo, da ta nadkriljuje vsa pričakovanja in bo v znatno pripomoč v pospeševanje slovenske turistike. Dekoracija vseh prostorov je odgovarjala značaju prireditve. Stopivši v atrij si menil, da imaš pred seboj krasno gozdno partijo, a napisi so te vabili "le navzgor" in „pod galerije". Dvorana je bila okrašena v stilu gesla: Na planincah luštno je. Videl si slike Gorenjcev pod svojimi velikani, ob balustradi planinske ambleme, skije, cepine, nahrbtnike itd., a ob odru je stal s trakovi odičen mlaj. Na stopnjicah in v preddvorani so bila prirejena "znamenja" ponesrečenih s primernimi humorističnimi PRED 100 LETI napisi. Na galerijah in v čitalniških prostorih so stale koče: Črna prst, gorska kavarna in druge. Udeležba je bila ogromna iz Trsta in okolice, iz Istre, Krasa, Goriške, Notranjske, Vipavske doline, iz Ziljske doline na Koroškem. In - animo! Valovilo in vršelo je prav po devizi: Na planincah luštno je! Nekaljeno veselje je vladalo brez vsakega najmanjšega nevšečnega incidenta kljub ogromni udeležbi. Skratka: prava prireditev veselih in poštenih src. Čestitamo naši podružnici „Planinskega društva" na tem sijajnem dokazu simpatij, ki jih uživa slovensko planinstvo. Na uspehu ima pa veliko zaslugo tudi damski odbor, ki je pod vodstvom gospo Zinke dr. Rybare-ve deloval z neumorno vnemo. Hvala cenjenim damam! Prosimo pa oproščenja, ker ne navajamo imen vseh, ki so se trudili in delovali. Razmere, ob katerih izhaja naš list, nam ne dopuščajo tega. Zaključujemo z iskreno čestitko vsem, ki so pripomogli do sijajnega uspeha!« TA TEDEN A PniHDHSKl DHEVHIK t i.ii^i jiiikji .si mri inuiiiii ■■■>■■■ bi iniij PRED 50 LETI Vprašanje napisov na spomenikih padlim vojnim žrtvam na Opčinah ostaja odprto. »Ze pred časom so delavci podjetja Hirsch po naročilu tržaške občine uredili, a še ne dokončali, na openskem pokopališču tri grobnice za žrtve vojne. Takoj za spomenikom padlim partizanom z Op-čin, od Banov in Ferlugov, ki so ga že pred leti postavili domačini, je sedaj zgrajena skupna grobnica partizanov, ki so padli v ostrih bojih pri Opčinah v zadnjih dneh vojne leta 1945. Kakor je znano, so bile borbe med zelo močno nemško posadko in enotami narodnoosvobodilne vojske zelo hude prav na Opčinah. Grobovi nekaterih teh padlih borcev so bili do sedaj ločeni, zdaj pa so posmrtne ostanke prekopali in jih položili v to skupno grobnico. Domačini so že leta 1945 postavili pri teh grobovih križ z napisom »Slava padlim junakom 1.5.1945.« Druga grobnica je urejena za openske žrtve vojne, v tretji pa so posmrtni ostanki neznanih žrtev vojne, civilistov in morda tudi borcev, katerih trupla so našli po končani vojni v okolici Opčin. Grobnice so v glavnem zgrajene, na njih bodo slonele plošče, ki pa jih niso še postavili. Openci se sprašujejo, kaj se je zgodilo, da je delo obtičalo. Podjetje Hirsch pravi, da ne more dokončati plošč, ker ni še dobilo besedila za napise. Obrnili smo se za pojasnilo na občino, toda nihče nam ni vedel povedati, zakaj ni še zadevnega besedila. Pri tem smo slišali razna ugibanja. Močno se domneva, da se na občinski upravi ne morejo še odločiti, kakšen naj bi bil napis: samo v italijanščini, dvojezičen ali samo v slovenščini. Po izkušnjah z napisom na nagrobnem spomeniku na pokopališču pri Sv. Ani, se nam vsiljuje sum, da bi nekateri gospodje hoteli spet žaliti spomin padlih samo z italijanskim besedilom, a jim to ne uspe. Z druge strani pa se čudimo, da pristojni organi na občinski upravi ne najdejo toliko moralnega poguma, da bi določili besedilo napisa v duhu idealov, za katere so se pokojni borili in padli, in tudi v njihovem materinem jeziku!« Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu SEŽANA - Jutri v Kosovelovem domu Koncert Draga Misleja Mefa in njegova »najboljša leta« vanje sakralnih zgradb«. Kakorkoli že so v Rožni dolini leta 1977 obnovili judovsko mrliško vežico, ki je bila leta 1985 vpisana kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Zadrega v glavah je nastala glede namembnosti stavbe, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti: ta je v zasledovanju materialnih koristi dala prostore v najem in v njih je domoval najprej casino, danes kafič. Ob tem mi na misel prihaja uvod knjige Goraz-da Kocijančiča »Erotika, politika itn. Trije poskusi o duši«. Incipit je nadvse ležeren: »Kaj nam pa morejo, če smo vesel'... Sonček sije in ljudje sedijo po kavarnah in se zaljubljajo in sanjarijo in poslušajo sladko glasbo in starčki crkljajo vnučke in razvajajo domače ljubljenčke. Da bi se mi presiti Evropejci pritoževali? V globini, ne le na površju? Zakaj le? Take prizore ali njihove vzporednice srečamo vedno in povsod, celo v Moskvi leta 1930 ali Berlinu leta 1942. In danes smo daleč od te preteklosti. Jamranje je za nas stvar mračnih, bolnih robov, spodrsljajev, nesreč in kriz, tujih celin in notranjih kolonij, črnih kronik in deprivilegiranih manjšin, ki jim namenimo sočutno misel in jih hitro pozabimo. A vendar: zublji simbolnega včasih sežejo v srce naših idil ter iz njih naredijo realna pogorišča, zasebna in kolektivna. Morda za lepoto življenja ni čisto vseeno, kaj je v nas. Globoko v nas. Morda je od tega pravzaprav odvisno vse.« Jutri s pričetkom ob 20. uri bo na dan slovenske kulture v Kosovelovem domu v Sežani zazvenela glasba Mefa - Dragota Misleja (na posnetku prvi z leve) in Narodnoosvobodilnega ben-da. Mef prihaja v Kosovelov dom z vsemi »svojimi« skupinami. Na Prešernov dan bo na triurnem koncertu z glasbo pripovedoval o »najboljših« letih . Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu Deseti brat, kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom (Vlado Kreslin, Drago Mlinarec in pokojni Ivo Volarič Feo) in sodelovanjem s Predinom, Kre-slinom, Lovšinom in Kovačičem ustanovil glasbeno skupino Mef in NOB (Narodno osvobodilni bend). Pri tem je sodeloval z odličnimi glasbeniki, kot so Armando Šturman, Kate Hosking, David Jarh, Marino Legovič, Andjelko Stu-par Djele in Andrea Flego. Največji pečat je v slovenskem glasbenem prostoru pustil kot teksto-pisec številnih uspešnic. Prizma, Bazar, Halo, Kameleoni, Boomerang, Kala-mari, Faraoni, Avtomobili, Ana Pupe-dan, Victory, Anika, Tinkara Kovač, Lara Baruca, Polona, Aleksandra Čermelj, Monica, Slavko Ivančič, Tuljo Furlanič so le najbolj znana imena slovenske zabavne glasbe, s katerimi je doslej sodeloval. V svoji karieri se je podpisal pod več kot 400 besedil. Album Najboljša leta je izvrsten produkcijski izdelek Andrea F., izšel pa je v samozaložbi. Na njem so nekatere pesmi, ki so kot singli izšle že pred letom ali dvema. To so Ljubezen v zraku, Grem, Za zmeraj in Črni bratje. Več informacij o nakupu vstopnic je mogoče dobiti na tel. št. 0038657312010 ter na www.kosove-lovdom.si (MKs) PISMA UREDNIŠTVU Plaža v Botanjku Že med Retovo upravo sem iz opozicijskih klopi predlagal,da bi uredili prelepo plažo v Botanj-ku(Costa dei Barbari). Smo turistična občina in zato je prav in nujno, da ovrednotimo in izkoristimo naš teritorij. Vsi se zavedamo,da je v poletnem času na naših plažah velika gneča. Pridobitev prelepe plaže pri Botanjku bo gotovo velik in kvaliteten korak za turistično ponudbo celotne občine, ki bo pozitivno vplival tudi na celotno turistično dejavnost v občini Devin-Nabrežina. Odbornik Cunja je že na javni predstavitvi s projektantom orisal načrt ureditve prvega dela Botanjka. Seveda bo treba urediti celotno obalo brez invazivnih posegov in z največjim spoštovanjem do prelepega naravnega bogastva tega območja. Danes je ta plaža prepuščena na milost in nemilost manjšemu krogu obiskovalcev in nekoliko odrezana od sveta. KOPER - V Librisu Jutri in v sredo pestro kulturno dogajanje Knjigarna Libris iz Kopra bo tudi letos obeležila slovenski kulturni praznik s tradicionalnim branjem Prešernove poezije. Vse skupaj se bo začelo jutri ob 12. uri na Prešernovem trgu v Kopru, kjer bo zapel tudi mešani pevski zbor Pobegi Čežarji. Prireditev se bo nadaljevala ob 14. uri, ko bo v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja branje poezije ljubiteljskih ustvarjalcev. Branje poezije priznanih slovenskih pesnikov pa bo ob 16. uri v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Dan namenjen poeziji se bo zaključil ob 18. uri v kavarni Loggia na Titovem trgu z branjem poezije mladih. V sredo, 12. februarja, pa bodo v knjigarni Libris ob 18. uri predstavili pesniško zbirko Marije Koren z naslovom »Diham z vetrom«, ki jo je izdal Kulturni krožek Beseda Slovenske Istre, katerega tudi članica je. Na večeru, ki ga bo vodila Ljuba Su-šanj, sodelujeta še bralka poezije Mirjam Jug in harfistka Bilka Peršič. Knjiga je opremljena z zanimivimi fotografijami požaga-nih borovih štorov Iztoka Poljaka. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo njegovih fotografij. (O.K.) Občina je odgovorna in prav odbornik Cunja se trudi da bi nudila vsem občanom možnost nemotenega obiska tudi te plaže in uredila obenem strukture, ki izpolnjujejo vsaj minimalne standarde higiene in varnosti. Prav tako je občinska uprava zahtevala in dosegla pri lastnikih Porto piccola, da bo možen dostop do Botanjka preko naselja v sesljan-skem kamnolomu. Vsi bomo imeli od tega korist, tudi sedanji obiskovalci, ki so mogoče tudi v dobri veri po svoje »uredili« nekaj delov obrežja v Botanjku. Občinski svetnik SSk Edvin Forčič 10 Petek, 7. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / NAŠ POGOVOR - Letošnji Prešernov nagrajenec Pavle Merku »Stvari, o katerih je na tem svetu vredno razmišljati, je toliko, da ...« Nekje sredi pogovora, ki je pred nekaj dnevi potekal v njegovem tržaškem stanovanju, je Pavle Merku o sebi dejal, da je »razvalina« in da morajo imeti mlajši ljudje z njim potrpljenje. Resnici na ljubo pa je ta 87-letni elegantni gospod prodoren in prijeten sogovornik z ironičnim nasmeškom in živahnimi modrimi oči. Ki se mu mladostno zaiskrijo, ko spregovori o nekdanjih plezalskih vzponih, o ljubljeni ženi ali Benečiji. Kot pravi, je bilo njegovo življenje polno in čudovito - zaradi dela in družine. Njegov ustvarjalni in znanstveno-ra-ziskovalni opus je izredno bogat in sega na področje glasbe, etimologije, etnoografije. Poznan je kot odličen skladatelj, neutruden preučevalec ljudskega izročila Slovencev v Italiji, zbiralec naših ljudskih pesmi, narečij, toponimov, priimkov. Napisal je 19 Imjig uglasbil ogromno ljudskih in umetnih pesmi, spisal opero Kačji pastir, uredil tista Slovenska plemiška pisma, s katerimi je dokazal, da je v 17. stoletju del tržaškega plemstva uporabljal slovenski jezik. Njegov vse-življenjski trud bodo danes počastili z veliko Prešernovo nagrado, ki mu jo bodo ob 20. uri, ob prisotnosti predsednika republike Boruta Pahorja, podelili v ljubljanskem Cankarjevem domu (proslavo bo v živo predvajal tudi Rai3/bis - slovenski program). V pogovoru, ki ga je za naš dnevnik imel natanko pred letom dni, ko sta mu kkrovni organizaciji SKGZ in SSO podelili »zamejsko« Prešernovo nagrado, je napovedal, da bo njegova dvajseta knjiga nepreklicno izšla po njegovi smrti. Prof. Merku, kako je s tisto dvajseto knjigo? Ji boste po nocojšnjem prejemu Prešernove nagrade dodali novo poglavje? Dvajseta knjiga je že napisana, nimam je več doma: hrani jo prijatelj, ki jo bo objavil po moji smrti, zato nagrada ne bo prišla vanjo. Kaj vam pravzaprav pomeni Prešernova nagrada? Nagrade so nepričakovane. Nihče ti jih ne dolguje, zato je presenečenje še večje, veselje pa je tudi veliko, posebno če nagrada izzove tako veliko pozornost časopisov, televizij, radijev. V tako veliki meri nisem tega še nikoli doživel in me veseli. Večkrat ste izjavili, da se za vas bolj zanimajo v Rimu kot v Ljubljani. Ali ta nagrada morda nekoliko popravlja ta občutek? To bi vam moral razlagati na dolgo in široko. Recimo tako: v Rimu so mi bili vedno naklonjeni, radi so me prosili za pomoč. Zborovstvo je v Italiji stvar zadnjega pol stoletja, prej ga niso imeli. Državi, ki na tem področju prednjačita na svetu, sta Slovenija in Estonija, kjer je doma petglasno ljudsko petje. Ko so v Rimu celo izdali mojo zbirko slovenskih otroških ljudskih pesmi brez prevoda, sem jih vprašal, zakaj to delajo. Predsednik zborovskih sestavov iz Lacija mi je odvrnil: ker se zavedamo, da so najboljši poznavalci zborov v Italiji Furlani in Slovenci. In to je res. Zato sem jim rad pomagal in zato se nismo nikoli kregali. Medtem ko sem se s prijatelji veliko kregal; v mestih, kjer sem največ delal, to je v Trstu in Ljubljani, imam tudi ogromno sovražnikov. Na katerem področju? Nedvomno na glasbenem, saj glasba zanima ljudi veliko bolj kot jezikoslovje. Sicer pa za sovraštvo med kolegi katere koli stroke zadostuje zavist. Vaša zanimanja so zelo široka: muzikolog, skladatelj, jezikoslovec, raziskovalec ... Katero področje vam je podarilo največja zadoščenja? Vsa področja. Vsa, ki jih imam rad. Stvari, o katerih je na tem svetu vredno razmišljati je toliko, da mi ni žal, da sem se ukvarjal s tolikimi stvarmi. Bi katero izpostavili? Ste na katero posebno ponosni? Pevle Merku z violino, ki mu jo je podaril oče, ko je bil star tri leta: »Na violino sem znal igrati veliko preden bi se naučil pisati in brati« fotodamj@n To je vprašanje za športnike, ne za umetnike. (smeh) Nisem tako ozkosrčen, vedno sem skušal misliti s širokim razponom, nimam rad vrednostnih lestvic: življenje je vseeno pestro in lepo. Zdi se mi, da je bilo vaše zelo pestro Imel sem čudovito življenje - zaradi dela in zaradi družine; posebno zaradi žene, s katero sva se dobro razumela. Veliko mi je pomagala, sicer pa sem tudi jaz njej. Nekoč ste hudomušno izjavili, da vsaka umetniška stvaritev sloni na trdem delu in da je inspiracija, se pravi navdih, obratno dejanje od izdiha. Kakšen je bil vaš odnos do discipline pri delu? Nikoli si nisem postavil tega vprašanja. Če sem hotel nekaj narediti brez težav in napak, pa sem neki disciplini moral slediti. Če odmislimo romantično vizijo navdiha, ima tudi ta neko težo, ne smemo pa z njim pretiravati. Odraščali ste v Trstu, ki je bil v primežu fašizma: kakšne spomine imate na tisto obdobje? Vse sem začenjal dojemati pri desetih oziroma enajstih letih, ko mi je oče naredil edino politično pridigo v svojem življenju. Dan pred Mussolinijevim obiskom, ko je imel na Trgu Unita znameniti govor proti Judom, s katerim je proglasil rasno zakonodajo, mi je oče dejal: jutri te bodo v uniformi balille peljali na trg. Obnašaj se kot tvoji sošolci, ko pa boste morali kričati "duce, duce', se samo delaj, da kričiš. Seveda sem ga poslušal in se samo delal, da kričim. Bili so hudi časi, potreboval bi veliko časa, da bi pojasnil, kako sva z bratom odraščala in kakšne posledice, tudi dobre, je to imelo na nas. Vesel sem, da sem poslušal očeta. Bil je dober oče, vestno je skrbel za družno in pošteno vzgojil dva otroka ter nama omogočil, da sva študirala. Drugače pa je bil nacionalist, kar jaz nisem hotel biti. Ker ga nisem hotel užaliti, sem pri šestnajstih letih izrabil prvo priložnost in zapustil njegov dom ter se odselil k stari mami, ki je pri svojih opravilih potrebovala moške roke. Je to tista stara mama, s katero ste vse življenje govorili nemško? Da. Bila je hči Slovenke, ki je umrla ob porodu, poročila pa se je z Moravcem iz družine, ki se je nastanila na Gorenjskem in prevzela nemščino ter nemško kulturo. Moja mama je s svojo mamo govorila nemško, z mojim očetom italijansko, s sošolkami pa slovensko. Bila je učiteljica, čudovita vzgojiteljica: za vse svoje življenjske odločitve ji veliko dolgujem. Kako pa danes doživljate Trst? Ko me o tem sprašujejo, vedno ponovim isti stavek: Trst je truplo nekdanjega mesta! Trst hira in bo izginil, nima več nobene vrednosti. V 19. stoletju je bilo uspešno mesto, ne pozabimo, da so se Benetke vedno vojskovale proti Trstu in ga skušale uničiti. Ne vem, če danes hirajo tudi Benetke ... ampak navsezadnje hira vsa ev- ropska kultura in zahodna družba. V tem smislu sem pesimist. Trst je predvsem trgovsko obmorsko mesto, kjer umetnost ni bila nikoli preveč pri srcu Tržačanom. Ni čudno, da tu na vseh kulturnih področjih prednjačijo prav Slovenci. Ker niso imeli dovolj trgovske žilice? Tudi! (smeh) Ampak predvsem zato, ker so živeli v stiku z zemljo. Stik z zemljo pa je za umetnike čudovito zdravilo. Vse življenje ste bili meščan. Ste kdaj razmišljali, da bi se preselili na Kras? Zelo dobro poznam Kras in Istro, manj Vipavsko, čeprav Merkuji izhajajo iz Vipave; moj stari oče je bil doma iz Velikih Žabelj pri Ajdovščini. Ko sem se upokojil, sva se z ženo domenila, da se ob njeni upokojitvi preseliva v Benečijo. Izbral sem že vas in hišo, ki bi jo rad kupil. Ampak nisva šla, ker je hudo zbolela in je potrebovala farmacije in zdravnike. Potres je medtem uničil tisto hišo. Vsekakor pa se čutim kmeta, zemljana, rad imam zemljo in hribe: moje pravo, najlepše življenje se začne na višini dva tisoč metrov. Že pri petnajstih letih sem raje kot na morje hodil navzgor - v hribe. Vzljubil sem prosto plezanje: to je šport, ne pa fuzbal! Vse moraš dobro preštudirati, poti navzdol ni. Veliko sem plezal s Primožem Ramovšem, a tudi sam. Dvakrat sem na Monte Rosa tudi tvegal življenje. Žena k sreči ni vedela za to mojo ljubezen. Benečija je bila takrat, ko ste jo vi podrobno raziskovali, zelo različna od današnje. Kako so vas sprejemali Benečani? Čim sem se domačinom predstavljal v njihovem narečju, so me sprejemali kot brata. Če pa bi jih nagovarjal v knjižni slovenščini, bi me morda odgnali iz hiše. Morda, čeprav ne vsi. Ali ste imeli kaj težav s policijo? Težav nisem imel, ker sem jih obvladal (in z nasmeškom in rokama pokaže, da ni kaj dodati). Po drugi svetovni vojni ste se odločili za študij slavistike v Ljubljani. Kako ste se znašli? Vsakič, ko sem prečkal mejo, sem moral imeti novo vizo. In ker se nisem hotel včlaniti v komunistično mladino, so mi oblasti v tretjem letniku hotele onemogo- čiti študij. Imel sem srečo, da sem poznal človeka, ki mi je pomagal, da sem lahko zaključil študij na ljubljanski slavistiki, ki je bila takrat z Ramovšem in Nahtigalom na višku. Posledice odločitve, da se ne vpišem v komunistično mladino, se z nekaterimi sošolci in starejšo generacijo Ljubljančanov čutijo še danes. Drugače pa sem tudi tam, kot drugod po svetu, našel čudovite ljudi in prijatelje. Pot vas je nato vodila še na univerzo v Rim V Italiji sem moral še enkrat diplomirati zaradi težav pri nostrifikaciji jugoslovanske diplome. Spominjam se glavnega izpita iz italijanske književnosti na univerzi La Sapienza. Profesor je takrat bil slavni Natalino Sapegno, izpit pa sem opravil z njegovima asistentoma, saj je Sapegno letno opravljal šest tisoč izpitov. Izbral sem pisatelja Giovannija Vergo, kar sta asistenta sprejela z začudenjem: baje se že dolga leta ni nihče odločil za predstavnika veriz-ma. Pojasnil sem jima, da sem med poučevanjem na klasični gimnaziji v Trstu opazil, da je slovenski pisatelj iz druge polovice 19. stoletja popolnoma plagiral Ver-go. Zato sem prebral celoten opus sicilskega pisatelja in imel potrditev, da je Ivan Tavčar samo prepisoval njegove zgodbe. Tega seveda v Ljubljani nisem povedal, ker bi se skregal. Ne razlagam si, zakaj imam med vsemi italijanskimi pisatelji najraje sicilske pisatelje: že omenjenega Vergo, Pirandella, Sciascio. Zelo rad imam tudi Siloneja. Kaj pa med Slovenci? Kateri avtorji so vam všeč? Slovenci prednjačimo s pesništvom: Prešeren in Kosovel sta pesnika, ki ju ma-lokateri narod premore. Zaljubljen sem tudi v rusko poezijo, ki prednjači pred vso evropsko, bral sem Puškina, Lermontova, vse do modernih in sodobnih avtor-jev.Skladatelji imamo na splošno radi poezijo, saj raje uglasbimo verze kot prozo. Poezija zelo računa na muzikalnost svojega vpliva na ljudi. In letošnji Prešernov nagrajenec Pavle Merku za konec recitira na pamet nekaj Puškinovih ljubezenskih verzov. Njegove modre oči se spet zaiskrijo. Poljanka Dolhar glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS XVII Border Bastard Death punk, punk 'n' roll Kornalcielo Records, 2014 Ocena: ******** Romantiki, ljubitelji »radijske« pop glasbe in tisti, ki imate morda prešibko srce, pozor: XVII, nova EP plošča tržaškega benda Border Bastard, ni za vas! Izognite se zagotovljenemu glavobolu in današnjo glasbeno rubriko raje spreglejte ... Vsi ostali pa si pogumno zavihajte rokave in zavrtite nov album mladega tria, doma iz Sesljana. XVII je namreč prava glasbena petarda, oziroma, če mi dovolite, krepka, a vendarle prijetna brca v zadnjico! Smodnik so skrbno pripravili pevec in basist Gorazd Furlan, kitarist Jaro Furlani in bobnar Ivo Leg-hissa, medtem ko je usnjene škornje fantom priskrbela neodvisna glasbena založba Kornalcielo Records, ki nam sicer že leta ponuja res kvalitetno glasbo. Nova kratka plošča XVII je že tretja po vrsti: prvo so fantje izdali pred petimi leti, drugo so sestavljali akustični komadi, januarja letos pa je zagledal luč plošček XVII. »Za snemanje "dolgih" albumov moraš imeti kar nekaj časa na razpolago, poleg tega pa so stroški še kar visoki, zato smo se tudi tokrat odločili za EP in ga posneli v samih šestih dneh,« nam je pojasnil Jaro. Šest dni za šest komadov, ki so jih fantje posneli v Track Terminal Studiu na Fernetičih. Zakaj pa ravno tak naslov, XVII? »Številka sedemnajst je v tistih dneh večkrat "padla" v kazinoju,« pravi Gorazd, »poleg tega traja plošča ravno sedemnajst minut, izšla je 17. januarja, za tem pa se skriva še nekaj osebnih razlogov ...« Svojo glasbo so fantje definirali death punk, jaz pa bi k temu dodal še punk 'n' roll. V njej so razvidni glasbeni vplivi izrednih bendov, kot so Motorhead, Tur-bonegro, Ramones in legende ameriške hardkor scene Zeke. Če pa ploščku prisluhnemo bolj podrobno, lahko zaznamo tudi stoner-bluz ritme, na primer v najdaljši pesmi plošče City of the dead. Prva Mainline je prava glasbena eksplozija, ravno tako agresivna je tudi naslednja Bags of platitude in poldrugo minuto dolga The lion's share. Satan's priest je hitri stoner rok komad, zaključna Black River pa je na nivoju najhitrejših Lemmyjevih uspešnic. Kapo dol, punk 'n' roll! / ITALIJA, SVET Petek, 7. februarja 2014 1 1 ITALIJA - Na dnevnem redu možnost, da bi Renzi zamenjal premiera Letto Demokrati bodo problem vlade razščistili 20. t. m. ITALIJA - Senat Desna sredina ostro kritična do Grassa PlETRO Grasso ansa RIM - Predstavniki desnosre-dinskih strank so na včerajšnjem zasedanju senata ostro napadli predsednika Pietra Grassa, ki je proti večinskemu mnenju predsedstva sklenil, da se bo zgornji dom parlamenta prijavil kot civilna stranka na procesu, na katerem je Silvio Berlusconi obtožen, da je v letih 2006-2008 podkupil Sergia De Gregoria in druge senatorje, s čimer naj bi povzročil padec vlade Romana Prodija. V napeti razpravi so predstavniki vseh desnosredinskih strank Grassa obtožili, da je v nasprotju s svojo funkcijo ravnal pristransko. Tiskovna predstavnica stranke Forza Italia Mara Carfagna je izrazila upanje, da Grassovega sklepa ni navdihnil predsednik republike, češ da bi šlo za nezaslišano vmešavanje v avtonomijo parlamenta. Grasso je ta namig odločno zavrnil in zatrdil, da je ravnal izključno po svoji vesti in nepristransko. Z njim so se strinjali predstavniki Demokratske stranke, SEL in Gibanja petih zvezd, senatorji iz vrst Forza Italia in skupine avtonomij (GAL) pa so v znak protesta sejo zapustili. RIM - Na dnevnem redu včerajšnjega zasedanja Demokratske stranke je bila reforma senata in ter deželnih in krajevnih uprav. Tajnik Matteo Renzi je v svojem uvodnem poročilu predstavil predlog, po katerem naj bi senat postal zbornica avtonomij (o njem podrobneje pišemo na drugem mestu). Kar se deželnih in krajevnih uprav tiče, pa je potrdil stališče, po katerem je treba pokrajine ukiniti, medtem ko bi po njegovem morali preseči sedanjo ureditev, ki predvideva, da država nekatere pristojnosti deli z deželami. Po Renzijevih besedah je praksa pokazala, da se ta sistem ni obnesel. Tajnik je napovedal, da se bo o teh vprašanjih v prihodnjih dneh pogovoril s senatorji in s predsedniki dežel iz strankinih vrst. Obeh teh reform bi se po njegovem morali lotiti v parlamentu takoj po sprejetju novega volilnega zakona in ju v prvem branju odobriti pred majskimi evropskimi volitvami. Sicer pa je bila resnična tema včerajšnjega zasedanja vodstva Demokratske stranke neka druga, in sicer rekonstrukcija vlade, točneje možnost, da bi na njenem čelu Renzi zamenjal sedanjega pre-mierja Enrica Letto. Renzija v tem smislu že dalj časa marsikdo spodbuja, tako znotraj kot zunaj stranke. Sam je to možnost do nedavnega zavračal, češ da bo njegov čas napočil po volitvah, ki naj bi jih izvedli po sprejetju volilne in nakazanih institucionalnih reform. To stališče je Ren-zi v bistvu ponovil tudi v svojem včerajšnjem uvodnem poročilu, v katerem je Let-to pozval, naj pravzaprav on pojasni, kaj namerava. Premier je v svojem posegu povedal, da v Palači Chigi nima namena zgolj životariti, ampak da se želi odločno spoprijeti s problemi, v prvi vrsti z gospodarsko krizo. To je po njegovem mogoče uskladiti s prizadevanji za izvedbo omenjenih reform. Toda Letta očitno ni bil kdove kako prepričljiv, tako da je tudi vodja strankine leve struje Gianni Cuperlo omenil možnost okrepitve vlade s tem, da Ren-zi prevzame njene vajeti. Tajnik je v svoji repliki sprejel na znanje, da se postavlja tudi ta problem. Predlagal je, naj vodstvo stranke zadevo dokončno razčisti 20. t. m. Zasedanje vodstva Demokratske stranke je predvajala strankina spletna televizija Youdem ansa ITALIJA - Renzijev predlog Novi senat naj bi štel 150 članov RIM - Novi senat naj bi štel 150 članov, in sicer 108 županov pokrajinskih glavnih mest, 21 predsednikov dežel oz. avtonomnih pokrajin Bocen in Trento ter 21 predstavnikov civilne družbe, ki naj bi jih imenoval predsednik republike, tako kot zdaj imenuje dosmrtne senatorje, vendar s to razliko, da naj bi bil mandat vseh novih senatorjev časovno omejen. To je predlog, ki ga je včeraj objavil tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi, in sicer najprej na posvetu Confindustrie o metropolitan-skih mestih v Firencah, potem pa v uvodnem poročilu na zasedanju vodstva svoje stranke v Rimu. Renzi je pojasnil, da novi senatorji po tem načrtu ne bodo izvolje- ni in niti plačani. Senat bo po njegovih besedah zbornica avtonomij, ne bo imel zakonodajnih pristojnosti, pa tudi ne bo izražal zaupnice vladi. Pač pa bo sodeloval pri volitvah predsednika republike ter državnih in evropskih organov, ki jih po sedanji ureditvi voli parlament v razširjenem sestavu. Renzi je povedal, da se s tem predlogom načelno strinjajo mnoge stranke, še posebej stranke vladne večine in Berlusconijeva Forza Italia. Tajnik Demokratske stranke je po drugi strani opozoril, da se stranke v manjši meri strinjajo z načrtom ukinjanja pokrajin, saj se postopek sprejemanja zadevnega ustavnega zakona v parlamentu zatika. SIRIJA - Premik sredi državljanske vojne, ki traja Vlada se je dogovorila z uporniki o humanitarni pomoči za Homs DAMASK - Sirska vlada se je z uporniki dogovorila, da bodo omogočili prost prehod za humanitarno pomoč za mesto Homs v osrednji Siriji, so včeraj sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva. Tudi sirska državna tiskovna agencija Sana je poročala, da so ZN in Sirija dosegli dogovor o pomoči Homsu in varnem prehodu civilistov iz obleganih predelov mesta. "Očitno je do tega dogovora prišlo, kar je dober znak," je v Moskvi povedal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič. Medtem je Sana poročala, da sta se guverner province Homs Talal al Barazi in koordinator ZN Yaacoub El Hillo dogovorila o varnem prehodu civilistov iz mesta Homs in dostopu humanitarne pomoči za prebivalce, ki se bodo odločili ostati. Do preboja je prišlo nekaj dni po pogovorih med sirskimi vladnimi in opozicijskimi predstavniki na mirovni konferenci v Ženevi o razmerah v vojaško obleganih predelih Homsa. Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Lakhdar Brahimi je takrat napovedal, da je sirska vlada pristala na varen prehod žensk in otrok iz mesta. A nato so začeli sirski režim in uporniki drug drugega obtoževati, da blokirajo dodaten napredek. Zato ni prišlo do dogovora o varnem prehodu moških iz mesta ali o humanitarni pomoči za Homs, kjer se po ocenah aktivistov zadnje tedne iz dneva v dan komajda prebija približno 3000 civilistov. Homs je sicer že od junija 2012 prizorišče srditih bojev vladnih sil in opozicijskih upornikov. Krvavo pa je tudi v Alepu na severu države. Koalicija sirskih upornikov je napovedala novo vojaško operacijo v provinci Alep, kjer je v napadih režimskih sil s sodi, polnimi razstreliva, od sobote umrlo že več kot 250 ljudi. Islamska fronta, koalicija več deset tisočih upornikov, in džihadistična Fronta al Nusra sta tako sporočili, da morajo pri tej operaciji "vsi vojaški borci na bojišča, sicer bodo morali odgovarjati". Skupini sta prebivalce predelov, ki so pod vladnim nadzorom, pozvali, naj se izogibajo vladnim vojaškim bazam in kontrolnim točkam, saj bodo te tarče napadov. Napoved o novi operaciji prihaja v času, ko sirska vlada poskuša zasesti predele mesta Alep, ki so v rokah upornikov. Kopensko ofenzivo pa spremljajo zračni napadi helikopterjev s sodi, napolnjenimi z razstrelivom. Po ocenah Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo od sobote v Alepu ubitih že 257 ljudi, od tega 76 otrok. Uspehe sicer beležijo tudi uporniki, ki so zajeli večji del glavnega zapora v mestu in izpustili več sto zapornikov. Po navedbah observatorija sta podvig izvedli Fronta al Nusra in Islamska fronta. (STA) UKRAJINA - Zahteva opozicije Predsednik Janukovič izrazil pripravljenost na reformo ustave KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je včeraj v Kijevu po srečanju z namestnico ameriškega državnega sekretarja Victorio Nuland dejal, da je načeloma pripravljen na pogovore o reformi ustave, ki jo zahteva opozicija. Je privrženec hitrih sprememb, so sporočili iz njegovega urada, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Samo s pomočjo dialoga in kompromisov bomo lahko državo potegnili iz politične krize," je glede na sporočilo za javnost dejal Janukovič in izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore s predstavniki opozicije. Opozicija sicer zahteva, da bi se ukrajinskemu predsedniku zmanjšala določena pooblastila v korist parlamentu. Kot je včeraj v parlamentu dejal eden od opozicijskih voditeljev Arsenij Jacenjuk, so ustavne spremembe nujne, da se zmanjšajo "diktatorska pooblastila" Januko-viča. Napovedal je, da bo njegova stranka predloge ustavnih sprememb predlagala v torek. Med srečanjem Juščenka in Nulandove so se sicer v Kijevu nadaljevali protesti. Kot še poroča dpa, se je pred parlamentom zbralo več tisoč ljudi, ki zahtevajo predvsem ustavne spremembe. Po navedbah opozicije se je protestov udeležilo okoli 20.000 ljudi, medtem ko so državni mediji navajali bistveno nižje številke - okoli 3000. Protesti pa so minili bolj ali manj mirno, še navaja dpa. (STA) Pakistanska vlada in talibani pozvali k prekinitvi ognja ISLAMABAD - Prvi uradni pogovori predstavnikov pakistanske vlade in talibanov so se včeraj v Islamabadu končali s skupnim pozivom k prekinitvi ognja. Pogajalci obeh strani so se v pakistanski prestolnici sestali, da bi pripravili pogajanja, na katerih bi strani skušali doseči končanje več kot desetletje trajajočega nasilja v državi. V skupni izjavi po večurnih pogovorih sta obe strani vojsko in talibanske skrajneže pozvali, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko ogrozili mirovno pobudo. "Za uspeh pogovorov je nujno, da se preneha s kakršnimikoli dejanji, ki bi škodovala miru in varnosti," se je glasilo sporočilo. Jadransko-jonska regija orodje za gospodarski zagon ATENE - Jadransko-jonska makrore-gija ponuja številne priložnosti za gospodarsko in politično sodelovanje in je lahko ena od poti za izhod iz gospodarske krize, so menili govorci na konferenci o novi strategiji EU za Ja-dransko-jonsko regijo v Atenah. Grški premier Antonis Samaras - Grčija trenutno predseduje EU - je v včerajšnjem uvodnem nagovoru na dvodnevni konferenci spomnil na velik gospodarski potencial nove evropske ma-kroregije. Makroregija je velikega pomena tudi za Slovenijo, je izpostavil slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Ja-dransko-jonska makroregija, v kateri sodelujejo štiri članice EU - poleg Slovenije še Grčija, Hrvaška in Italija - ter štiri nečlanice - Albanija, BiH, Črna gora in Srbija, pa lahko tudi bistveno pomaga državam kandidatkam za vstop v unijo. Italijanska mornarica v 24 urah rešila 1100 pribežnikov RIM - Italijanska mornarica je v zadnjih 24 urah iz Sredozemskega morja rešila več kot 1100 pribežnikov iz Severne Afrike, so sporočili v Rimu. Rešili so jih iz skupno devetih čolnov, zdaj pa jih bodo prepeljali v pristaniško mesto Augusta na vzhodu Sicilije, je še sporočila italijanska mornarica. Skupno so rešili 1123 beguncev. Vse so sprejeli na krov amfibijske ladje San Marco, na Sicilijo pa naj bi prispeli danes. Poreklo pribežnikov zaenkrat še ni znano. V reševanje se je italijanska mornarica podala, ko so v sredo dopoldne južno od otoka Lampedusa opazili čolne z begunci. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 29.756,16 -2,37 SOD NAFTE (159 litrov) 107,21 $ +0,90 EVRO 1,3495 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. februarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 6. 2. 5. 2. ameriški dolar 1,3495 1,3543 japonski jen 136,93 136,78 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,525 27,535 danska krona 7,4620 7,4624 britanski funt 0,82875 0,83220 madžarski forint 307,48 307,59 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1880 4,1944 romunski lev 4,4705 4,4546 švedska krona 8,7883 8,8290 švicarski frank 1,2224 1,2222 norveška kron 8,4000 8,4580 hrvaška kuna 7,6505 7,6420 ruski rubel 46,9900 47,2578 turška lira 3,0043 3,0323 avstralski dolar 1,5051 1,5174 braziljski real 3,2431 3,2697 kanadski dolar 1,4925 1,4976 kitajski juan 8,1770 8,2073 indijska rupija 84,2358 84,7521 mehiški peso 1 7,8802 18,0630 južnoafriški rand 15,0390 15,0360 1 6 Torek, 4. februarja 2014 ŠPORT APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA-DOBERDOB - Kritičnosti v slovenskih šolskih objektih Ali tudi naša šolska poslopja propadajo? »Upam si trditi, da smo skorajda srečna izjema,« nam je včeraj zaupala ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol v Gorici Mihaela Pirih. Glede na zadnje, nič kaj spodbudne informacije o postopnem razpadanju šolskih poslopij, so njene besede prava mana za dušo. V novo stavbo v Ulici Puccini so se višješolci vselili leta 1990, razen manjših nevšečnosti pa večjih težav ni bilo, pravi ravnateljica. Pred dvema letoma so poskrbeli še za dokončno ureditev vseh varnostnih predpisov in po novem razpolagajo tudi s sodobnim alarmnim sistemom. Prav tako ni težav s posodobljenih električnim omrežjem, ki odgovarja vsem zakonskim predpisom, in tudi in-ternetna, kabelska povezava deluje tako, kot mora, saj razpolagajo z elektronskimi dnevniki, ki zahtevajo spletno povezavo. Glede same strukture, bi se marsikaj dalo urediti, pravi Pirihova, vendar gre za manjše posege. »Takoj po vselitvi nam jo je zagodla streha, ki je ponekod puščala, vendar je pokrajinska uprava stvar primerno sanirala,« se spominja. Ob močnih nalivih pa se postavlja nov problem v kletnih prostorih, kjer imajo slačilnice in arhive. Ravnateljica nam je povedala, da so se sicer pred leti že lotili teh zapletov: razkopali so dvorišče, prilagodili kanalizacijo in položili širše cevi, vendar voda še težko pronica v tla in občasno pricurlja v klet. Pokrajinska uprava je bila po njenih besedah vedno pozorna do šolskih težav in vselej je poskrbela za njihovo odpravo, seveda dokler je bilo denarja dovolj. Na Večstopenjski šoli Doberdob pa stanje še zdaleč ni tako rožnato. Ravnate- ljica Sonja Klanjšček nas je opozorila zlasti na težave slovenskega otroškega vrtca v Ulici Cervi v Ronkah in v Ulici Capitel-lo v Romjanu, kjer v prostore ob večjih nalivih večkrat pricurlja voda: »Stavbi sta bili zgrajeni postopoma, se pravi del za delom, tako da ponekod voda pronica, čim je dež silnejši. Kljub občinskim sanacijam, pa težava še ni rešena.« V doberdobski občini je nižja srednja šola delno obnovljena in širitev novega dela poteka brez te- žav. Popravil pa bi bila potrebna osnovna šola Prežihovega Voranca: v učilnicah v prvem nadstropju so se pojavile razpoke in barva se kruši s sten. »Pred dvema letoma je inženir preveril varnost teh prostorov in ugotovil, da so varni ... « Pred tremi leti se je občinski vrtec iz Rupe odselil na Vrh. Tehniki so namreč opazili razpoke na stenah in županja je odredila selitev: začasne in varne prostore je malčkom ponudila civilna zaščita na Gradbišče nove šole v Romjanu O O rt Dijaški dom DNEVI ODPRTIH VRAT ul. Montesanto 84 - Gorica - tel. 0481 533495 - www.dijaskidom.it PREDAVANJE ZA STARŠE torek 11.2.2014 od 17.30 do 19.00 SUZANA PERTOT MATEJKA GRGIČ SLOVENSKA ŠOLA IN UČENJE oz. ZNANJE SLOVENSKEGA JEZIKA nasveti in navodila za starše (zagotovljeno varstvo otrok) ZA VRTEC (letniki 2008 in 2009) sreda, 12.2.2014 od 16.00 do 17.30 OTVORITEV LUDOTEKE PIKANOGAVIČKA S PREDSTAVO DAMJANE GOLAVŠEK Ludoteka Pikanogavička deluje v Dijaškem domu od leta 1999; je edina slovenska ludoteka na Goriškem. Ponuja glasbene delavnice, gledališke predstave, pravljični kotiček, ustvarjalne dejavnosti, ples... ZA OSNOVNO ŠOLO četrtek, 13.2. 2014 od 13.00 do 18.00 Prikaz pošolskeea programa: 13.15 KOSILO 13.40 ŠPORTNE IN USTVARJALNE DELAVNICE 14.30 UČNA URA 16.30 MALICA 17.00 ANIMACIJA S STENOM VILARJEM Za kosilo je potrebna prijava na tel.0481-533495 do torka 11.2.2014. ZA SREDNJO IN VIŠJO ŠOLO petek, 14. 2.2014 od 16.00 do 20.00 16.00 PRIKAZ POŠOLSKEGA IN IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA (učna pomoč, tečaji, projekti...) 18.00 PREDSTAVITEV PROJEKTA „MLADI-I GIOVANI AL CENTRO" videospot: "RDEČA KAPICA IN VOLK KADILEC" sledi ZABAVA Z GLASBO Otroški vrtec v Pevmi Vrhu. Vrtec pa bo nove prostore v prihodnje našel v Sovodnjah, kjer domača občinska uprava išče za gradnjo potrebna sredstva. Županja Alenka Florenin nam je potrdila, da je občina januarja odobrila dokončni načrt za izvedbo del, vendar sredstev še ni: »Že tri leta vlagamo prošnje na Deželo, tako da nestrpno čakamo, kdaj se bo kaj premaknilo.« Občina je ogromno sredstev od prodaje energetskega sektorja družbe Iris vložila v obnovo stavb: so-vodenjsko šolo so leta 2011 popolnoma obnovili (200 tisoč evrov), na Vrhu pa so tudi s pokrajinskim prispevkom za sanacijo radona posodobili stranišča na šoli in uredili parkirišče. V osnovni šoli v Romjanu zaenkrat ni težav, le dva razreda sta nastanjena v sosednjem župnišču v pričakovanju na dograditev novega šolskega centra. Stvar se vleče zlasti zaradi omejitev, ki jih občinski upravi vsiljuje stabilizacijski zakon. Klanjščkova je potožila tudi nad pomanjkanjem internetne povezave v vrtcih in v osnovni šoli na Vrhu, medtem ko bi bilo treba na šoli Prežihovega Voranca kabelsko povezati še nekatere učilnice tudi zaradi elektronskega dnevnika, podobno pa tudi na šoli v Romjanu, kjer je internet dostopen le v računalniški sobi. Glede varnosti pa je romjanska šola še vedno problematična, pravi Klanjščkova, saj ne razpolaga z zunanjimi protipožarnimi stopnicami, kot predvideva zakon za večnadstropne stavbe. Ravno v ta namen opravljajo več evakuacijskih vaj, tako da se otroci naučijo obnašanja v primeru nevarnosti. »Naše šole so za italijanske standarde kar dobre, v primerjavi z Avstrijo, Slovenijo ali Švico pa krepko zamujamo.« Po mnenju ravnateljice Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici Elizabete Kovic bi vsa šolska poslopja potrebovala kak manjši poseg. Letos so na primer delno prenovili osnovno šolo v Števerjanu, še vedno pa so tam pomanjkljivosti. Nižja srednja šola Ivana Trinka v Ulici Grabizio potrebuje zasilni izhod z zunanjim stopniščem, »pa tudi leseno prevleko na stropih bi bilo treba odstraniti, saj ni primerna in daje vtis prej zimske koče kot šole«. Pri delih v osnovni šoli Oton Župančič v Ulici Brolo se je tudi preveč varčevalo, tako da marsikaj že zdaj ne deluje, v vrtcu Pikapolonica v Pevmi pa je stanje kritično zlasti iz varnostnih razlogov. Ravnateljica je potožila tudi nad električnim omrežjem, ki je skoraj po vseh šolah zastarelo, stavbe pa niso bile prepleskane že od pamtiveka. Sicer je pohvalila sodelovanje z občinskimi upravami in osebje, ki zgledno skrbi za kakovosten zgled šolske imovine, treba pa bi bilo veliko več vlagati v šolstvo, začenši s šolskimi poslopji. Po šolah tudi ni inter-netne povezave, saj mora zanjo poskrbeti zavod; osnovnim šolam in vrtcem so zagotovili letni internetni ključek, medtem ko imajo le tri šole urejeno internetno kabelsko povezavo. Najnovejša oziroma posodobljena je šolska stavba v Bračanu v krminski občini, ki odgovarja tudi vsem predpisom o varnosti. »Letos smo se prijavili na ministrski razpis za okrepitev in-ternetne mreže. Morda pa nam le uspe, da eno ali dve šoli opremimo bolje,« se nadeja ravnateljica. (sas) GORICA - Volitve Demokratska stranka: Marco Rossi novi tajnik Marco Rossi bumbaca Kljub temu, da se člani gradeške-ga krožka Demokratske stranke še niso izrekli, je goriški pokrajinski tajnik DS že znan. V tekmi s Silvio Caruso je daleč največ glasov na skupščinah krajevnih krožkov DS po občinah goriške pokrajine zbral 32-letni Goričan Marco Rossi. V 19 krožkih na Goriškem je za Rossija glasovalo 476 članov, medtem ko je škocjansko županjo Carusovo podprlo le 321 članov. Rossi, ki je na primarnih vlitvah podpiral Cuperla, bo nasledil Omarja Greca, prvo skupščino pa naj bi sklical po 16. februarju. V preteklih dneh so tako kot po ostalih krajevnih krožkih svoj glas oddali tudi člani krožkov iz Doberdoba in Sovodenj. V Doberdobu so se srečali v torek; na dokaj polemični skupščini so se uvodoma lotili seznama kandidatov za deželno tajništvo in ga zavrnili. Ugotavljali so namreč, da edina kandidatna lista sploh ni upoštevala specifike slovenske manjšine, zato je niso potrdili. Svojo preferenco pa so udeleženci oddali tako na pokrajinski kot na krajevni ravni. Za pokrajinskega tajnika je večina podprla Carusovo - 9 glasov, medtem ko jih je Rossi zbral 4. Na krajevni ravni se je za tajniško mesto potegoval le en kandidat, to je dosedanji tajnik Fa-bio Vizintin, ki je bil tudi potrjen; to bo njegov drugi mandat. V Sovodnjah so se člani DS na skupščini zbrali v sredo. Uvodni predstavitvi Rossijevega programa (na smernice Ca-rusove pa ni nihče ponovno opozoril) so sledile volitve za pokrajinskega tajnika: za Rossija se je izreklo 9 članov, za Caruso-vo pa le eden. Udeleženci so obenem vzeli na znanje kandidate za deželno tajništvo in potrdili kandidatno listo za občinski krožek; šele na prvi seji bo novo tajništvo določilo svojega predstavnika. V nedeljo se bodo v avditoriju Marin kot zadnji izrekli še člani krožka DS iz Gradeža. (sas) GORICA - Poučevanje furlanščine na šolah Pod povprečjem Pokrajinska konzulta za furlansko skupnost bo pritisnila na ravnatelje in šolnike V Krminu se je sestala pokrajinska konzulta za furlansko skupnost in obravnavala odnos med šolskim svetom in poučevanjem furlanskega jezika. To temo so člani konzulte pretresli s pomočjo Wil-liama Cisilina, direktorja deželne agencije za furlanski jezik, in Paola Buzzulinija, šolskega funkcionarja in člana deželne komisije za preverjanje stanja o poučevanju in rabi furlanščine na šolah. Cisilino je postregel s podatki za leto 2013-14. Na deželni ravni je furlanšči-no v šolah izbralo 59% družin (kar 71% v videmski pokrajini). Krepko pod deželnim povprečjem pa se nahaja goriška pokrajina, ki ne gre preko 42%. Odstotek bi lahko močno narasel zlasti na šolah v Gradišču, je ocenil Cisilino, ki je opozoril na težave zaradi pomanjkanja učiteljev in profesorjev z znanjem furlanskega jezika, kar je tudi posledica norm in pravilnikov, ki urejajo njihovo zaposlovanje. S tem v zvezi je Buzzulini napovedal tečaj za šolsko osebje, ki ga bosta organizirala furlansko filološko društvo in večstopenjska šola iz Krmina. Omenil je še težave in zamude pri pridobivanju denarja za izobraževanje v furlanščini, izpostavil pa je tudi visoki odstotek prijav za furlanski pouk v vrtcih in šolah v Romansu, čemur botruje sodelovanje s krajevnimi društvi. Zagovarjal je še rabo furlanščine kot učni jezik. Zasedanja sta se udeležila tudi Feliciano Medeot, direktor furlanskega filo-loškega društva, in Dorotea De Marco iz furlanskega urada pri goriški občini. Kon-zulta je sprejela sklep, da bo v prid poučevanja furlanščine posredovala pri ravnateljih ter učiteljih in profesorjih. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 7. februarja 2014 13 štandrež - Požar v tovornem postajališču Kratek stik zanetil ogenj na strehi hale, prekriti s fotovoltaičnimi paneli Včeraj, nekaj po 12.30, so goriški gasilci prejeli telefonski klic, da gori v tovornem postajališču ob nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu pri Štan-drežu. Devet gasilcev se je s tremi vozili s črpalko in rezervoarjem oz. premično lestvijo odpeljalo proti središču, ki ga upravlja družba Sdag. Ob prihodu na kraj požara, so takoj ugotovili, da so plameni izbruhnili na strehi hale B; v njej so nameščeni tako hladilniki za hrano, kot nekatera skladišča in pa uradi trgovskih podjetij, ki poslujejo s tujino. S strehe hale se je dvigal gost, temen dim. S pomočjo premične lestve so se gasilci povzpeli na streho, ki je prekrita s fo-tovoltaičnimi paneli. Za gašenje tovrstnih naprav pa je voda neprimerna, saj je prevodna snov in torej lahko prevaja elektri- čni tok, kar je precej nevarno. Ognjene zublje so torej morali pogasiti s pomočjo dvajsetih gasilnikov s prahom (skupno so uporabili 120 kilogramov praha), da ne bi razpršili fotovoltaičnih delcev. Ob glasnem zvonjenju alarmne sirene, ki je ni bilo mogoče ustaviti, je gašenje potekalo dobre tri ure, gasilci pa so pogorišče še nekaj časa nadzirali, da bi se prepričali, da je varno. Ogenj je vsekakor uničil 20 kvadratnih metrov fotovoltaičnih panelov in 10 kvadratnih metrov železnega kanala, ki povezuje kable. Poškodovana streha se je zrušila v notranjost, vendar kaže, da ni povzročila nobene škode; pa tudi ranjencev ali oseb, ki bi se zastrupile z vdihavanjem dima, k sreči ni bilo, saj se je na kraj dogodka pripeljala tudi policija, ki je območje evakuirala. Dim (levo) in gašenje (zgoraj) na strehi hale tovornega postajališča bumbaca Vzrok požara je bil včeraj seveda še neznan, saj je za to potrebno opraviti temeljite preiskave, gasilci pa ne izključujejo, da je prišlo morebiti do kratkega stika pri enem izmed panelov. Škodo bodo pri družbi Sdag ocenili v prihodnjih dneh. Njenega predsednika Giampaola Ristitsa včeraj ni bilo v mestu, direktor Alberto Nardini pa ni želel dajati izjav, češ da je trenutek neprimeren. V tiskovnem sporočilu, ki ga je družba Sdag poslala v večernih urah, so vsekakor potrdili, da je redno delovanje steklo kmalu potem, ko je bil ogenj pogašen. (sas) vileš - Na karabinjersko pobudo na sodišču teče postopek zaradi neizvedene ureditve brega reke Ter Tiare tvegal zaplembo Karabinjerji so zahtevali zaplembo novega nakupovalnega središča Tiare Shopping v Vilešu, ker naj ne bi bila narejena dela za ureditev bregov in dvig nasipa reke Ter, kakor naj bi naročnika gradnje obvezoval programski dogovor iz leta 2006. Zahteve o zaplembi goriško tožilstvo ni osvojilo, je pa privolilo v zavarovanje dokazov, ki bo omogočilo predčasno izvedbo dokazov na kon-tradiktoren način z udeležbo vseh strank v postopku. Problem brega reke Ter je znan. V programskem dogovoru, ki so ga leta 2006 podpisali in nato leta 2011 potrdili ob naročniku gradnje še dežela FJK ter občini Vileš in Romans, je bila ureditev brega zapisana kot pogoj za odprtje Ikeinega nakupovalnega središča v Vilešu. Brez tega se komercialne dejavnosti ne bi smele vanj vseliti, je bilo določeno. Kakor izhaja iz ovadbe karabinjerske operativne enote NOE, ki ima sedež v Vidmu in preiskuje kršitve okoljske zakonodaje, ureditev rečnega brega ni bila izvedena, kakor določa zakon. V primeru, da bi narasla reka Ter prekoračila bregove, naj bi poplavila nakupovalno središče in ogrožala varnost ljudi, izjavljajo karabinjerji. Družba Arco Immobiliare, ki je zgradila objekt in poskrbela tudi za vso infrastrukturo, pa trdi, da je vsa potrebna dela opravila. Vrh tega je strokovnemu podjetju iz Padove poverila ocenitev tveganja in tehnično ekspertizo. Izve- Nasip za nakupovalnim središčem Tiare Shopping v Vilešu denci naj bi ugotovili, da nevarnosti za ljudi ni in da bi v primeru poplav voda zalila območje komercialnega parka na neznaten način, kar naj ne bi opravičilo dodatnega investiranja v bregove in nasipe. Na goriškem sodišču teče torej postopek preverjanja dokaznega gradiva. Namestnica državnega tožilca Alessandra Burra, ki med drugim zapušča danes Gorico, ni odredila zaplembe komercialnega centra. Njeni odločitvi naj bi botrovala tudi dodatna dokumentacija, s katero karabinjerji niso razpolagali in ki jo je posredovala odvetniška pisarna Belletti-Presot iz Tržiča. Ta zastopa občinsko upravo bivše županje Vileša Simonette Vecchi, zoper katero je bila vpisana ovadba; bumbaca v kolikor je bil sedanji župan Lucio Cabass odbornik v bivšem mandatu, naj bi bil tudi on vpleten v sodni postopek. Po sodnikovi odločitvi bo 11. marca letos obravnava, na kateri bo imenovan sodni izvedenec, ki bo pripravil podrobno poročilo o zadevi, to pa bo predmet naknadnega zavarovanja dokazov oz. soočanja dokaznega gradiva, ki VILES Grmade odpadkov Ureditev brega reke Ter ni edini okoljski problem, ki ga je prinesla izgradnja nakupovalnega središča Tiare Shopping. »Zaradi njegovih dimenzij, saj se razteza na skoraj sto tisoč kv. metrih, je iz okoljskega vidika zelo problematičen. Zato ga nadziramo,« pravi Mara Černic, pokrajinska odbornica za okolje, ki do včeraj še ni bila seznanjena z vozlom rečnega brega. Da je nadzor nujno potreben, se je izkazalo decembra, ko so hiteli z deli zato, da bi komercialni park čim prej odprli. Tedaj so ves odpadni material zadržali na gradbišču, česar ne bi smeli. Nastale so grmade odpadkov. Odnesli so jih le po posegu gozdne straže in pokrajinske uprave. ga bodo predložile vse vpletene stranke. V karabinjerski ovadbi, ki je bila vložena novembra lani, torej pred odprtjem Ikei-nega komercialnega parka, se omenja kršitev člena 450 kazenskega zakonika, ki zadeva nenamerno povzročitev nevarnosti tudi v primeru poplave. Člen predvideva kazen do dveh let zapora. moščenice - Kazenska prijava za šoferja V furgonu tihotapil kar 178 odrabljenih akumulatorjev Goriška policija je ovadila sodstvu moškega, ki naj bi tihotapil strupen in onesnažujoč material. Račun z italijansko pravico je odprl romunski državljan - 21-letni P.M.N. -, ki ga je osebje obmejne policije v noči s srede na včerajšnji dan zalotilo v neposredni bližini cestninske postaje pri Moščeni-cah. Bil je za volanom furgona z romunsko registracijo, v katerem se je peljalo še pet njegovih sodržavljanov. Namenjen je bil v Slovenijo, so ugotovili policisti. Med kontrolo vozila so odkrili, da je brez vsakršnega dovoljenja ali dokumentacije prevažal 178 odrabljenih akumulatorjev za avtomobile, motorje in tovornjake. Mladi šofer je izjavil, da so njegova last. Ker tega ni dokazal in ker prevoz tovrstnih snovi brez ustreznega dovoljenja ni dovoljen, so ga prijavili na prostosti. Za akumulatorje so odredili kazensko zaplembo in jih odpeljali v poverjen zbirni center. Akumulatorji v romunskem furgonu gorica - Ovadba zaradi posesti orožja V mladeničevem avtu zložljiv pendrek in nož Pozornost karabinjerske patrulje, ki se je peljala po Ulici Aquileia v Gorici, je zaradi nenavadne vožnje pritegnil avtomobil Alfa Romeo 145, s katerim sta se prevažala mladeniča. Ustavili so ga v Ulici Isonzo Argentina. Dvajsetletnega voznika A.H. iz Gorice, ki je bil karabinjerjem že znan, in potnika - sicer sovrstnika in ravno tako Goričana, ki pa še ni imel opraviti s pravico, - so identificirali na kraju, a so ju za nadaljnje preverjanje pospremili na sedež karabinjerskega poveljstva na Korzu Verdi. Sum je bil utemeljen: v notranjosti avtomobila so našli nož in zložljiv pendrek. Bila sta last voznika, zoper katerega so vpisali ovadbo na prostosti zaradi nedovoljene posesti orožja. Zaradi istega kaznivega dejanja je bil dvajsetletnik pred nedavnim že prijavljen sodstvu. Ko so ga karabinjerji vprašali, naj pojasni posest Najdena pendrekin nož orožja, je odgovoril: »Saj veste, zahajam v gozdove...« 14 Nedelja, 9. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Pri županu predstavniki Slovencev v Italiji Informacij premalo Včerajšnje delovno srečanje v novogoriški mestni hiši foto km. nova gorica Večer poezije z bosanskima avtorjema Slavistično društvo iz Nove Gorice v počastitev slovenskega kulturnega praznika prireja »Večer bosanske poezije« danes ob 18. uri v prostorih novogo-riške Krajevne skupnosti (galerija Frna-ža na Erjavčevi ulici 4). Gosta večera bosta Rasim Zlatan Pršte in Besim Spahic. Rasim Zlatan Pršte je rojen leta 1955 v Čapljini. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v rojstnem kraju, diplomiral pa novinarstvo na FDV Sarajevo leta 1978. Izdal je knjigo poezije »Vječnost nade je tuga« (2005) ter knjigi aforizmov in drugih razmišljanj »Trčeci za pužem« (2008) in »300 na uro« (2010). Besim Spahic je doktor komunikologije in redni profesor na Fakulteti političnih ved v Sarajevu. Med vojno je živel v Ljubljani in sodi med najpomembnejše teoretike na področju političnega marketinga v regiji. Ukvarja se s publicistiko in teorijo kulture. Angažirano deluje pri premagovanju etno-religijske razdeljenosti. Kljub informacijski dobi, v kateri se nahajamo, imata goriški in novogoriški prostor še vedno premalo informacij o tem, kaj se, predvsem na kulturnem področju, dogaja pri sosedih. Prehajanje meje pa izhaja tako iz navade kot iz potrebe, zato bi kazalo veliko poudarka namenjati ravno osnovnošolskim in srednješolskim generacijam celotnega goriškega čezmejnega prostora. Njim je treba predstaviti obe sosednji mesti, Novo Gorico in Gorico, jih seznaniti s tamkajšnjimi organizacijami in ponudbo, da bodo brez zadržkov postali uporabniki le-te. Takole bi lahko na grobo strnili pobude, ki jih je petnajst predstavnikov slovenskih organizacij in slovenskih županov z goriškega območja v Italiji izpostavilo na včerajšnjem delovnem srečanju pri novogoriškem županu Mateju Arčonu. »Na toliko posluha kot pri vas red-kokje naletimo. Težko si zamislim takšno srečanje med Trstom in Koprom ali Sežano,« je Ivan Peterlin, ki je skupaj z Igorjem Tomasettigom zastopal Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, pohvalil dolgoletna prizadevanja novogoriške občinske uprave po dialogu s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. Da stiki med obema prostoroma na splošno obstajajo, a da jih je premalo, so poudarili številni prisotni. »Zelo lepo sodelujemo s slovenskimi glasbenimi šolami,« je izpostavila Nataša Paulin z Glasbene matice. Tudi Saša Quinzi iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel je poudaril, da je povezovanje, kar se tiče glasbenega šolstva, utečeno že vrsto let. »Na tem se gradi tudi skupna zavest tega prostora,« je dodal in se zahvalil novogoriškemu županu, ki je podprl bližnjo 60-letnico šole. Proslavili jo bodo 21. februarja. »Povezave med prostoroma so se začele že v zgodnjih šestdesetih letih minulega stoletja. Tedaj so bile veliko bolj občutene kot so danes,« je pripomnila Nadja Velušček iz goriškega Ki-noateljeja, ki ima svojega dvojčka na slovenski strani državne meje. »Sodelovanje med ustanovami poteka dobro, tok informacij pa ni tako dober,« je menil Filip Hlede iz Zveze slovenske katoliške prosvete in predlagal, naj no-vogoriška mestna občina na svoj spletni portal vključi dogodke iz Gorice. »Primorski dnevnik že ponuja koledar dogodkov, kjer bi lahko tudi novogoriške ustanove vnašale svoje prireditve. Na novogoriški strani bi ponudbo iz Gorice lahko vključil v svoj napovednik Turistično informacijski center,« je pristavila pokrajinska odborni-ca Vesna Tomsič, ki je zastopala tudi Zvezo slovenskih kulturnih društev. Za celovito informiranje o čezmejnem prostoru bi morali postaviti »skupni portal dogodkov«, so se strinjali prisotni. Možnost za to se kaže v novem programskem obdobju EU, kar bi vsekakor kazalo izkoristiti. »Znotraj nakupovalnega centra Tiare v Vilešu ima goriška pokrajina na razpolago informativni center, ki ponuja podatke tudi o kulturi in enogastronomiji, turizmu ... V enem mesecu je 1.000 ljudi tam spraševalo po kul- turnih dogodkih in po dogodkih, povezanih s prvo svetovno vojno. Goriška pokrajina je v sodelovanju s slovenskimi obmejnimi občinami pripravila projekt Action, ki sicer ni bil sprejet, je pa združeval Avstrijo, Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Kljub temu, da denarja niso dobili, so pripravili turistično ponudbo vseh teh držav, ki je tam že na razpolago. Možnost je, dajmo jo izkoristiti,« je še pozvala Tomsiče-va. Sara Boškin iz Slovenske kulturno gospodarske zveze pa je orisala vlogo Trgovskega doma v Gorici, ki lahko med drugim kot info točka, kjer bi se stekale razne turistične, kulturne informacije, ki bi pokrivale prostor od Benetk, preko Goriške do Ljubljane in Dunaja, postane multikultur-ni center tega prostora. Na pomen evropskih projektov je opozoril tudi Walter Bandelj iz Sveta slovenskih organizacij in posebej izpostavil dvojezični projekt, s katerim bi povezali obe nekdanji kasarni na Sabotinu. Opozoril pa je tudi na težave z vidno dvojezičnostjo v goriškem prostoru in na zmanjšana finančna sredstva za slovenske zamejske organizacije s strani slovenske države. Precej prisotnih je poudarilo nujo, da se obe mesti in njuna ponudba predstavijo mladim generacijam. »Goriška "mulari-ja" naj spozna Novo Gorico in obratno,« je pozval Igor Komel, predsednik goriškega Kulturnega doma, in poudaril, da mora biti slovenski živelj v Italiji ne le most med prostoroma, temveč aktivni subjekt. Kristina Knez, ravnateljica slovenskega Dijaškega doma v Gorici, je predlagala, naj tudi osnovne šole z obeh strani meje prevzamejo povezovalno vlogo, in sicer v tem, da bi otroke popeljale v sosednje mesto in ga predstavile učencem. Je pa na italijanski strani v takem primeru treba premostiti precej administrativnih ovir, je bilo slišati. »To pobudo bom predstavil aktivu novogoriških ravnateljev,« se je zavezal Ar-čon, ki sicer meni, da se je od padca meje v desetih letih na ravni dveh županov sodelovanje močno okrepilo. »Župan Gorice zna prisluhniti našim pobudam, mogoče malo manj vašim. Zato upam, da bom pripomogel k temu, da vas bo tudi on enkrat ali dvakrat letno sklical in prisluhnil vašim težavam,« je dodal Arčon, potem ko so ga gostje, med katerimi sta bila tudi Jurij Paljk iz društva Ars in Maja Humar iz ustanove Ad Formandum, seznanili z ovirami, na katere pogosto naletijo na goriški občini. »Najtežje je prebiti zid z goriško občino. Pri mestni politični garnituri ne naletimo na veliko posluha,« je opozorila Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž. Županske vrste sta na delovnem srečanju v novogoriški mestni hiši zastopali Alenka Florenin, županja Sovodenj, in Franca Padovan, županja Števerjana. Slednja je poudarila predvsem zaskrbljenost zaradi napovedanega združevanja občin v Italiji pa tudi nad napovedano ukinitvijo goriške pokrajine. Katja Munih nova gorica - Ob kulturnem prazniku S kulturo začeti doma Neda Rusjan Brc: »Stopimo do sosednje Gorice... Slovenci smo bili vedno njen del« - V ospredju je bil ples Novogoriška mestna občina je na tokratni kulturni praznik v ospredje postavila ples. Ta umetniška zvrst je pravzaprav rdeča nit letošnjega kulturnega dogajanja v občini. Pred polno dvorano Slovenskega narodnega gledališča se je v sredo zvečer premierno odvila celovečerna plesna predstava »Soba z razgledom«. In zapisati je treba, da so občinsko proslavo ob kulturnem prazniku prvič množično obiskali Novo-goričani (in tudi precej otrok!) in ne le predstavniki politične in gospodarske sfere ter raznih institucij v novogori-škem prostoru, ki se, naj izjeme oprostijo, takšnih dogodkov udeležujejo bolj ali manj po »službeni dolžnosti«. Da je tudi kultura v vseh porah prežeta s politiko, saj ni več pogojena le z zgodovinskimi dejstvi nekega naroda, ampak je tudi odraz nekega časa, načina življenja in dojemanja sveta, je poudarila letošnja slavnostna govornica in lanskoletna dobitnica občinske Bevkove nagrade, gledališka igralka in režiserka Neda Rusjan Bric. »Vrednost našega sveta se danes meri zgolj v denarju. Ker pa smo v finančni krizi, je v njej tudi kultura in vsi, ki se z njo ukvarjamo. Nenadoma smo kulturniki in umetniki vseh zvrsti postali skoraj nepotrebni. Zapravljivci davkoplačevalskega denarja, za nekatere celo paraziti. Kultura pa nekaj, kar je predrago, neprofitno in tudi nepotrebno. Pa je res?« se je spraševala govornica in poudarila, da smo Slovenci žal prepričani, da kultura in umetnost nimata nobene materialne dodane vrednosti. »Kako je mogoče, da so se v Franciji lanskoletne subvencije, ki jih je država vložila v kulturo, povrnile štirikratno? Veliko mest v Evropi živi skoraj izključno od kulturnega turizma. Kaj pa pri nas? Lani je proračun ministrstva za kulturo dosegel najnižjo točko v zgodovini samostojne Slovenije,« je opozorila Neda Rusjan Bric in pozvala, naj se ozremo po okolici in vidimo, kaj vse premoremo. »Stopimo tudi do sosednje Gorice, poglejmo tudi tamkajšnji kulturni prostor. Slovenci smo bili vedno njen del,« je dodala in obenem apelirala: »Kulturo lahko podpremo samo tako, da podpremo naše kulturnike in umetnike, predvsem mlade. Ne silimo jih v to, da zapustijo svoj kraj, v poklice, ki jih ne veselijo. Danes skoraj nimajo možnosti, da bi preživeli od tega. Namesto industrijske navlake - kupimo sliko lokalnega umet- nika. Začnimo s kulturo doma! Dajmo kulturi vrednost v naši družbi, sicer bo kulturni praznik le floskula in dela prost dan,« je zaključila. Premiera plesne predstave »Soba z razgledom«, ki sta jo plesalca in koreografa Nastja Bremec in Michal Rynia zasnovala v zelo kratkem času, je požela bučen aplavz občinstva. V pičlih treh tednih sta postavila na noge 50-minutno plesno predstavo. »Kar v plesu pomeni veliko gibov. Vadili smo po sedem, osem ur na dan,« je za Primorski dnevnik povedala Nastja Bre-mec. K sodelovanju sta povabila Italijana Vito Stasolo in Gabriela Monta-rulija, ki sta tako kot Michal in Nastja končala študij na rotterdamski akademiji, dalje še Koprčana Jureta Gostin-čarja in Lizo Šimenc z Bleda ter tri plesalke Umetniškega društva M&N - Lio Zuljan, Tjašo Bucik in Emili Bizjak. To je bil njihov prvi skupni projekt, ki ga bodo skušali »prodati« še kam drugam, z Michalom pa si že - odkar sta končala študij -želita ustanoviti manjši plesni ansambel, je povedala Nastja. »Ideja no-vogoriške mestne občine je čudovita. Zelo lepo je vedeti, da je ples podprt s strani institucije, kot je občina. Da imajo posluh za kulturo. Tega ni povsod,« sta Michal in Nast-ja vesela letošnje občinske pobude. (km) Neda Rusjan Bric (levo), letošnja govornica ob slovenskem kulturnem prazniku; utrinek s plesne predstave »Soba z razgledom« (spodaj), ki sta jo plesalca in koreografa Nastja Bremec in Michal Rynia zasnovala v zelo kratkem času in je požela bučen aplavz občinstva foto k.m. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 7. februarja 2014 15 palkišče Brata Rusjan bosta pristala med Doljani Pri kulturnem društvu Kras Dol-Poljane prirejajo večer o bratih Rusjan in njunih letalskih podvigih. Srečanje z goriškima pionirjema letalstva, ki sta z Edo 1 prvič poletela 25. novembra 1909, bo v nedeljo, 9. februarja, ob 18. uri v kulturnem središču na Palkišču. V goste bo prišel Vili Prinčič, raziskovalec življenja in dela Edvarda in Josipa Rusjana ter pisec številnih prispevkov na to temo. Leta 2011 je Prinčič izdal knjigo z naslovom: »V sinjo brezkončnost - Po sledeh bratov Rusjan«. Lik bratov-pionirjev in pomembni delež, ki sta ga prispevala k razvoju letalstva, bo podkrepil s projekcijo posnetkov. Na ogled bo tudi razstava, ki je obiskala že veliko krajev in v štirijezi-čni obliki posreduje obiskovalcu vse informacije o času, ko se je rojevalo letalstvo; na ogled bo več dni. Prizadevni Doljani bodo na nedeljskem večeru z bratoma Rusjan poskrbeli tudi za krajši kulturni program, saj ga prirejajo v počastitev Prešernovega dne. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. Koncerti ~M Gledališče devetaki Narod naš spomine hrani ... Društvo Vrnitev - Il ritorno bo danes ob 18. uri odprlo dokumentarno razstavo v gostišču Pri Miljotu pri Devetakih. Na predvečer Prešernovega dne se novonastalo društvo predstavlja s še ne objavljenimi posnetki iz prve svetovne vojne, ki prikazujejo nekaj vojaških utrinkov v frontnem zaledju. Obravnavano območje gre od Vižintinov mimo Devetakov do Ču-kišča. Vseh prikazanih dogajanj je enaindvajset, med njimi tudi prva stavba, v kateri je bila Periceva gostilna oz. krčma, kot je razvidno na razobešeni tabli. Sicer pa tiči sporočilnost razstave v značilnostih zalednega življenja in v nekaterih objektih, ki niso več vidni, krajani pa še točno vedo, kje so se nahajali. Narod naš spomine hrani ... Gradivo je zbral večinoma iz svojega arhiva Mitja Juren, za postavitev pa sta poskrbela Igor Ožbot in Robert Peric. Za dva predmeta, vredna ogleda in dotika, je poskrbel Dario Grilj. Glede na to, da je razstava nameščena v gostišču, bo v naslednjih dveh tednih na ogled v širokem razponu delovnega urnika. scia. 13. februarja ob 20.45 »Il discorso del re« (David Seidler), igrata Luca Barbareschi in Filippo Dini. 24. februarja, ob 20.45 koncert organista Camerona Carpenterja (nadomešča koncert violinista Amadeusa Leopolda, ki je bil napovedan za 22. februar); informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 7. februarja, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco), ob kulturnem prazniku ugodnejše vstopnice; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. il Razstave 31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 7. februarja, ob 20.45 koncert skupine Tango Inmortal; informacije na www.lipizer.it. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo danes, 7. februarja, ob 20.45 v sklopu niza »Jazz in progress« koncert pianista Bruna Cessellija z naslovom »The Real Songbook«. Vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 10. februarja ob 20.15 bo nastopil pianist Lovro Pogorelic; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si). »ZIMSKE ZGODBE« v sklopu niza »Zimskih popoldnevov« v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: 8. februarja »Zlateh la capra«; blagajna bo odprta pol ure pred vsako predstavo, informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: danes, 7. februarja, ob 20.45 balet »Amar-cord« (Luciano Cannito iz filma Federica Fellinija), nastopa Rossella Bre- ZDRUŽENJE AMICI DELLARTE FELICE vabi na ogled razstave akvarelov Jožeta Ceja z naslovom »Svetlobni utrinki narave« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; še danes, 7. februarja, 7.3013.30, 15.30-21.00; vstop prost. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica v mesecu kulture (8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik in 21. februar mednarodni dan maternih jezikov) pripravlja razstavo »Mednarodni dan mater-nih jezikov - Misli goriških pesnic in pesnikov o materinščini« danes, 7. februarja, ob 17. uri; na ogled bo do 24. februarja. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bodo v soboto, 8. februarja, v sklopu kulturnega praznika organizirali strokovno vodstvo v gradu Kromberk (od 13. do 17. ure urnik odprtja, strokovno vodstvo bo ob 16. uri.) in v gradu Dobrovo (od 13. do 17. ure urnik odprtja, strokovno vodstvo bo ob 15. uri); vstop in vodstvo bosta brezplačna. Obiskovalci si lahko brezplačno ogledajo tudi muzejsko zbirko Ajdovščina od 13. do 18. ure, spominsko hišo Alojza Gradnika v Medani (po dogovoru, tel. 003865-3045051, Martina Kokošar), vilo Bartolomei v Solkanu od 13. do 17. ure in muzejsko zbirko Kolodvor od 13. do 17. ure; več na www.goriskimuzej.si. RAZSTAVA »NORA GREGOR. LA FI-GURAZIONE DELLOBLIO« je na ogled v Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici v organizaciji združenja Prologo; do 9. februarja od torka do nedelje 10.00-17.00; vstop prost. RAZSTAVA »KAMNI SPOMINA« goriškega fotografa Joška Prinčiča je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Go- rici; do 10. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Soffio di luce« Sergia Scabarja; do 22. februarja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave »Generative Art« Bogdana Sobana v galeriji Ars na Travniku; do 28. februarja po urniku odrtja knjigarne. m Kino M Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 18.00 »Belle & Sebastien«; 19.50 - 21.50 »All is lost«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 16.30 »Khumba«; 18.00 -21.15 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 »Belle & Sebastien«; 20.00 - 22.15 »Tutta colpa di Freud«. Dvorana 4: 17.30 »La gente che sta be-ne«; 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Dallas Buyers Club«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Ledeni zmaj« (Filmski vrtiljak). H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.009.30, sreda 14.00-16.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.0010.00; informacije po tel. 048178009. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. DIJAŠKI DOM GORICA vabi na dneve odprtih vrat od 11. do 14. februarja: v torek, 11. februarja, od 17.30 do 19. ure bosta Suzana Pertot in Matejka Grgič vodili predavanje z nasveti in navodili za starše z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. znanje slovenskega jezika«. V sredo, 12. februarja, od 16. do 17.30 bo za otroke letnikov 2008 in 2009 odprtje ludoteke Pikanogavička s predstavo Damjane Golavšek. Za osnovnošolce bo v četrtek, 13. februarja, od 13. do 18. ure potekal prikaz pošol-skega programa: ob 13.15 kosilo, ob 13.40 športne in ustvarjalne delavnice, ob 14.30 učna ura, ob 16.30 malica, ob 17. uri animacija s Stenom Vilarjem (za kosilo je potrebna prijava po tel. 0481-533495 do torka, 11. februarja). Za srednjo in višjo šolo bo v petek, 14. februarja, ob 16. uri prikaz pošolskega pouka in izobraževalnega programa, ob 18. uri predstavitev projekta »Mladi-I giovani al centro« z videospotom »Rdeča Kapica in volk kadilec«, sledila bo zabava z glasbo do 20. ure. □ Obvestila S Poslovni oglasi UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence Valentinovega vikenda v Termah Olimia, naj se v sredo, 12. februarja, od 10. do 11. ure zglasijo na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51, da obvezno poravnajo zadnji obrok plačila. Društvo obenem sporoča, da bo avtobus odpeljal v Olimje v petek, 14. februarja, ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postanki v Sovodnjah, Štandrežu na Pi-lošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in v Gorici na trgu Medaglie d'oro/na Goriščku. Organizatorji priporočajo točnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Rovinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). 50-LETNA IŠČEM DELO: čiščenje ali skrb za starejše. Tel. 00386-40-628540 KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je ponovno odprta ob torkih 15.00-18.00, sredah 10.30-12.30 in četrtkih 8.3010.30 in 15.00-18.00. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenjski povorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 3290913340 (Maja), otroci po tel. 3403985280 (Ivana). POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« za leto 2013/14 na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja 2014, literarni natečaj je objavljen na spletni strani www.provincia.gorizia.it in www.nova-gorica.si. ONAV - Vsedržavna organizacija Po-skuševalcev vin iz Gorice organizira de-gustacijski tečaj vin s pričetkom v ponedeljek 10. februarja ob 20. uri v Eno-teki v Krminu; informacije in vpisovanje po tel.0481-32283 Daniela Marko-vic ali na gorizia@onav.it. KD OTON ŽUPANČIČ organizira tečaj obrazne joge v Domu A. Budala v Štandrežu ob sredah od 18.30 do 20. ure; informacije in prijave po tel. 347-0335969 (Petra) ali na info@visoinforma.it. SS Prireditve KD STANKO VUK MIREN-OREHOVLJE vabi na predstavitev pesniške zbirke z naslovom »Široka« avtorice Vite Žer-jal Pavlin danes, 7. februarja, ob 19. uri v večnamenski dvorani občine Miren Kostanjevica. Pogovor bo vodila Adri-jana Špacapan. GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica vabijo na večerje, na katerih bo v različnih receptih postregli z goriško rožo. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig, ki omenjajo Gorico; v gostilni Ai Tre Amici danes, 7. februarja, in pri Luni 9. februarja. UPOKOJENCI SINDIKATA SPI CGIL občinska zveza Doberdob vabijo na kongresno zborovanje danes, 7. februarja, ob 15. uri v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK vabi na »Dan slovenske kulture« v večnamenskem cen- tru v Jamljah v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Nastopili bosta čistilki na klepetu Rita, ki je že vsega sita (Tatiana Turco) in Helena, ki ima vsa »z'nuc'na« kolena (Valentina Strain). Večer bodo obogatili društveni harmonikarji. DRUŠTVO DOLI v Lokavcu vabi v Bati-čevo hišo, v kateri je prikazana »bivalna kultura v Lokavcu nekoč« v soboto, 8. februarja, ob 16. uri, ko bo v sklopu kulturnega praznika slavnostni govornik kustos Goriškega muzeja, etnolog Borut Koloini; prireditev bo spremljal kulturni program. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA IN SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Glasbeno Matico, Slovenskim stalnim gledališčem in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Art-sprehod« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk v torek, 11. februarja, ob 20. uri na pogovor »Umetnost in narod - primer družine Šantel«. Sodelovali bodo Peter Krečič, Marjeta Mikuž, Igor Longyka, uvodno besedo »Gorica v času Šantlov« bo podal Branko Marušič. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo 13. februarja, ob 18. uri literarni večer z dijaki Šolskega centra, ki so sodelovali na natečaju GOvoRI-ČKA. ZRC SAZU RAZISKOVALNA POSTAJA NOVA GORICA vabi ob 10. obletnici delovanja na predstavitev jubilejne številke »Izvestja« in brošure »Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom« ter na odprtje razstave fotografskega natečaja za mlade v okviru evropskega projekta Thetris v galeriji Frnaža (Erjavčeva ul. 4, Nova Gorica) v petek, 14. februarja, ob 11. uri. KD SABOTIN vabi na praznovanje sv. Valentina v soboto, 15. februarja, na sedežu društva v bivši osnovni šoli v Štma-vru (Znorišče 4). Na programu bodo predavanje in fotografska razstava »Štma-ver in Podsabotin pred 1. svetovno vojno« g. Alessia Stasija ter nastopom MoZ Štmaver in Kromberških Vodopivcev. V nedeljo, 16. februarja, bo ob 10. uri odprtje kioskov na sedežu društva in ob 14. uri maša v domači cerkvi. Sledila bo družabnost. ZA IZLET Z E'STORIABUSOM po sledeh prve svetovne vojne 15. februarja v spremstvu Lucie Pillon na oged krajev in spomenikov prve svetovne vojne v goriški občini je še nekaj prostih mest. Za vse ostale izlete so že napolnili mesta na razpolago. Prijave pri združenju eStoria po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. Med izleti bo potekalo tudi fotografsko tekmovanje »eStoria-bus in un click«, v okviru katerega bodo nagradili najlepše fotografske posnetke izletnikov. Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd. ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034. PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 9.30, Maria Del Piccolo por. Grion iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Roberto Toros (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. 1 6 Petek' 7 februarja 2014 APrimorski r dnevnik Ženski trening smuka so morali prekiniti SOČI - Alpski smučarji in smučarke so v Sočiju opravili prvi trening smuka. Pri dekletih je bila najboljša Avstrijka Anna Fenninger, Tina Maze (na fotografji ANSA) pa je zabeležila 15. čas (+1,92). Pri moških je bil najhitrejši Američan Bode Miller, »azzurro« Christofer Innerhoferje bil peti, najboljši Slovenec pa je Rok Perko, 28. (+2,58). Rezultati niso najbolj realni, saj je ogromno tekmovalcev in tekmovalk zgrešilo vsaj ena vratca. Pri ženskah so po treh tekmovalkah trening prekinili zaradi nevarnega zadnjega skoka, do nadaljevanja so ga nato zmanjšali. Ar* V Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Kranjec padel na treningu SOČI - Smučarski skakalci so opravili prve treninge na srednji skakalnici v Sočiju. Zadnji, tretji poskus se je nesrečno končal za Roberta Kranjca, ki je storil napako in padel. Skakalnico je zapustil v zdravniškem spremstvu, držal se je za roko, a prvi podatki kažejo, da se ni resneje poškodoval. »Robi je želel preveč, šel je preveč na zobe, kot rečemo. Če bi bila letalnica, bi poletel daleč, na mali skakalnici pa tako ne gre. Poklical sem v naš tabor in pravijo, da je vse v redu,« je dejal strokovni komentator TV Slovenija Jelko Gros. zimske olimpijske igre 2014 - V Sočiju danes slovesno odprtje »Vroče. Mrzlo. Tvoje.« SOČI - Moto letošnjih zimskih olimpijskih iger v Sočiju se glasi »Vroče. Mrzlo. Tvoje.« Za marsikoga je res nekoliko čudaški, vendar je hkrati kreativen in izraža raznolikost ter karakter Rusije. Prvi del slogana, beseda vroče, ne izraža le temperamenta gostiteljev, ampak tudi vremenske pogoje v letoviškem kraju ob Črnem morju, kjer vlada subtropsko vreme. Beseda mrzlo se nanaša na letni čas, zimo, ko so kavkaške gore odete v sneg, beseda tvoje pa odraža idejo, da je največji športni dogodek tega leta pomemben za prav vsakega Rusa. Organizatorji so prepričani, da olimpijskih iger ne bi smel zamuditi nihče in da bi morali biti vsi Rusi ponosni, da so to »naše igre«. Moto zimskih olimpijskih iger v Vancouvru leta 2010 se je glasil »Z gorečimi srci«. Današnji slovesnosti (začetek ob 17.00) ob odprtju ZOI bo navzočih skupno 44 tujih državnikov, predsednikov držav ali vlad. Skupno pa se bo igre v času od 7. do 23. februarja ogledalo 60 tujih državnikov. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je včeraj odločil, da ne odpotuje na otvoritev zimskih olimpijskih iger v Soči, temveč, da zaradi še vedno zahtevnih razmer po ledeni ujmi ostane doma in aktivno spremlja urejanje razmer. Zastavonoša Slovenije bo hokejist Tomaž Razingar, italijansko zastavo pa bo nosil južnotirolski sankač Armin Zoegler. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina sicer ni želel govoriti o imenih državnikov, ki so napovedali, da bodo obiskali igre v So-čiju. Med vidnejšimi udeleženci iger bo Včeraj se je začela ekipna preizkušnja v umetnostnem drsanju. Veliko pričakovanje je vladalo za nastop ruskega tekmovalca, trikratnega svetovnega prvaka Jevgenija Plušenka (na sliki), ki je navdušil občinstvo. Po uvodnem dnevu, na sporedu je bil kratki program za moške in pare, vodijo Rusi pred Kanadčani in Kitajci ansa kitajski predsednik Xi Jinping, ne bo pa nekaterih predstavnikov zahodnih držav. Tako sta udeležbo odpovedala francoski predsednik Francois Hollande, njegov nemški kolega Joachim Gauck, za pot v Soči pa se ni odločila niti nemška kanc-lerka Angela Merkel. Bela hiša bo v Soči poslala povsem nepolitično delegacijo, v kateri ne bo ameriškega predsednika Baracka Obame. So pa ZDA v Črno morje poslale vojaški ladji, admiralsko ladjo, ki pripada šesti sredozemski floti, USS Mount Whitney s posadko 330 oseb, ter fregato USS Taylor z 200 člansko posadko. V Črno morje Američani niso poslali večjega in z manevrirnimi raketami oboroženega rušilca USS Ra- mage, kot so sprva poročali ruski mediji. Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v ruskem Sočiju so aktivisti za pravice homoseksualcev v 19 mestih po svetu pripravili proteste proti politiki Moskve do homoseksualcev. S protesti želijo prepričati sponzorje k obsodbi ruske zakonodaje, ki prepoveduje »homoseksualno propagando«. V Rusiji so lani sprejeli zakon, ki prepoveduje propagando «netradicionalne spolnosti» mladoletnim, po katerem se informiranje o homoseksualnosti mladoletnih oseb kaznuje. Od jutri vse do vključno 23. februarja se bo v boj za kolajne podalo 66 slovenski športnikov in 113 »azzurrov«. skoki v vodo - DP V Trstu za državni naslov tudi Carciottijeva TRST- Tržaški bazen Bianchi bo od danes do nedelje prizorišče državnega dvoranskega prvenstva v skokih v vodo po posamičnih kategorijah. Med članicami bo tekmovala tudi tržaška Slovenka Sofia Carciotti (letnik 1994), prvič v dresu društva Triestina Nuoto, h kateremu je pristopila konec lanskega leta. Njena paradna disciplina je stolp. Z njega se bodo tekmovalke pognale v vodo v nedeljo od 14.30 dalje. Nastopili bosta tudi olimpijki Noemi Batki (1987) in Brenda Spaziani (1984) ter Giorgia Barp (1990). Vse tri v Trstu redno trenirajo skupaj s Sofio, v boj za vrh pa se lahko vmeša tudi Milančanka Elena Bertocc-hi (1994). Prijavljenih je devet tekmovalk. ODBOJKA - V play-offu lige prvakov je Piacenza izgubila s 3:0 proti Ka-zanu. Povratna tekma bo 12. februarja. KOŠARKA - Znana sta polfinala para zaključnega turnirja pokala Spar. Danes ob 17.45 se bosta v Mariboru najprej pomerila Uniona Olimpija ter Helios, ob 20.30 pa Krka in Hopsi Polzela. ITALIJANSKI POKAL - Danes: 13.00 Siena - Roma, 15.30 Brindisi - Ve-nezia, 18.00 Cantu - Reggio Emilia, 20.30 Milano - Sassari. Jutri polfinale (18.00 in 20.30), v nedeljo finale (18.00). TRŽAČANI KO - V sinočnjem krogu drugoligaškega košarkarskega prvenstva Adecco Gold je tržaški Pallacanestro Trieste v gosteh izgubil proti Bielli. Končni izid je bil 89:75. I »Podpira nas. Lahko bi nam zelo pomagal v ekipi, a ima eno težavo - ne mara mraza. Morda pa si le premisli.« Pilot 1 Jamajške ekipe v bobu Winstona Wattsa o Usainu Bol- JI tu. I» Vse vidim pozitivno, barve prostovoljcev so prijetne, policistov je manj, kot sem pričakovala. Hrana je, kakršna je, ampak se nepritožujem.« Najboljša slovenska smučarka Tina Maze o olimpijskem vzdušju. I »Živimo kot v internatu, hrana je slaba. Vse ni niti malo podobno razmeram v Vancouvru.« Slovenski smučar Rok Perko o olimpijskem vzdušju. I »Če me na terenu ne sme nihče obiskati, me lahko vsaj pokliče.« Ruski deskar na snegu Aleksej Soboljev je na čelado je napisal svojo telefonsko številko, da mu v zavarovani olimpijski vasi ne bo dolgčas. I »Čas je, da se dvignemo in upremo osebam, kakšni so Putin, nekateri drugi državniki in organizacije, ki ne spoštujejo človekovih pravic in nadaljujejo z diskrimina-cijskim in nepravilnim obnašanjem.« Pevka Madonna pred 20 tisočimi poslušalci. na občini trst - Tržaški reprezentanti Priznanja tudi slovenskim »azzurrom« □ Obvestila SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI prireja 3. izvedbo tekme »Kekec na smučeh« v nedeljo 16. februarja 2014 v kraju Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki naših društev SK Brdina, ŠD Mladina, Spdg, Spdt, SK Devin. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja). AŠD BREG Košarkarska sekcija prireja smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 23. 2. Zbirališče pred občinsko telovadnico ob 6.45. Cena izleta je € 15,00 na osebo (smučarske karte niso vključene). Zagotovljena je dobra družba, zabava in ples ob spremljavi našega priznanega DJ-ja Alyosa Paps. Za informacije in vpisnine: Aleš Stefančič 3495196951, Gioia Sala 3358445365 in Martina Mauri 3484718440. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. Jutri bodo v sinji dvorani Občine Trst podelili priznanja tržaškim športnikom, ki so v letu 2013 nastopili za italijansko reprezentanco. Društvo Az-zurri D'Italia bo nagradila 71 športnikov in športnic, med katerimi je več kot polovica mladincev. Od športnikov, ki nastopajo pri slovenskih društvih, bosta nagrajena jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, mešana posadka Sirene in SVBG Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo ter hokejist Poleta Jacopo Degano. Seznam dopolnjujejo še slovenski športniki, ki nastopajo pri italijanskih klubih: priznanje bo prejela gimnastičarka Artistice '81 Tea Ugrin, kotalkarica Martina Pecchiar in igralec baseballa Ilja Krečič. Med nagrajenci so tudi športniki iz manj razširjenih športnih panog, pišev tiskovnem sporočilu, saj želijo pri društvi Az-zurri D'Italia ovrednotiti predvsem športno navdušenje. Celoten seznam nagrajencev objavljamo na spletu www.primorski.eu. primorski_sport HALO SOCI Ali bo zadnji baklonosec Tretjak (ki ni doma iz Križa pri Trstu)? Šušlja se, da bo zadnji baklonosec pred slavnostnim prižigom olimpijskega ognja 62-letni nekdanji ruski hokejist (vratar) Vladislav Tretjak, ki pa ni doma iz Križa, kot večina »naših« Tretjakov. Prva ženska Petra Majdič je prva ženska, ki bo načelovala slovenski delegaciji na igrah. Doslej so to vlogo tako na zimskih kot poletnih igrah opravljali moški. Nevarna zobna pasta Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je izdalo opozorilo pred morebitnimi terorističnimi napadi z eksplozivom v tubah za zobne paste oziroma v posodah za kozmetiko. Pisatelji za spoštovanje svoboščin Več kot 200 pisateljev iz celega sveta je pozvalo k večji zaščiti osebnih svoboščin in svobode izražanja v Rusiji. V odprtem pismu, ki ga je včeraj objavilo več časnikov po svetu, so pisatelji opozorili predvsem na ostre zakone proti homoseksualni propagandi in verskemu ža-ljenju. V pismu so opozorili, da nova ruska zakonodaja proti verskim žalitvam in domnevni propagandi netra-dicionalnih spolnih razmerij mladoletnikom skupaj s ponovno kriminalizacijo obrekovanja še posebej ogroža pisatelje. Med podpisniki pisma so štirje Nobelovi nagrajenci za književnost - Gunter Grass, Wole Soyinka, Elfriede Jelinek in Orhan Pamuk. Poleg njih so podpisniki še številni priznani avtorji, kot so Carol Ann Duffy, Julian Barnes, Ian McEwan in Neil Gaiman. Putin se ne boji leopardov Ruski predsednik Vladimir Putin je še enkrat več dokazal, da je zelo pogumen mož. Z visokimi predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja je obiskal leoparde, ki živijo v Sočiju, njihovo populacijo pa želijo še povečati. Enega od leopardov, ki sliši na ime Grom, je prisotnost gostov v kletki vznejevoljila, zato je napadel dva novinarja. V akcijo je stopil sam Putin in pomiril leoparda. Smuči se prelevijo v kitaro Če se bo Avstrijec Bernhard Gruber dobro odrezal v nordijski kombinaciji, bo 31-letnik zagotovo praznoval v slogu. Gruber je namreč strasten ljubitelj glasbe in igra v skupini Telemarkerji. Kadar skoči dobro, je znan po tem, da po pristanku sname smuči, ki se prelevijo v kitaro, s katero «zaigra» in razveseli oboževalce. Smrčanje ponoči marsikoga moti »Največja težava v naši olimpijski vasi je smrčanje trenerjev ponoči. To je edina težava. Drugače je vse OK,« je dejal biatlonec Jakov Fak. Včeraj že prva tekmovanja Smučarke prostega sloga v disciplini grbine so včeraj opravile s prvimi kvalifikacijami, druge bodo na sporedu jutri ob 18. uri. Včeraj je bila najboljša Američanka Hannah Kearney, ki je za svoj nastop dobila 76,83 odstotka. Drugo in tretje mesto sta osvojili kanadski sestri Chloe in Justine Dufour-Lapointe. / ŠPORT Nedelja, 9. februarja 2014 7 namizni tenis - Zadnji krog rednega dela A2-lige Za play-off Namiznoteniške igralke Krasa v A2-ligi čaka ta konec tedna še zadnje poglavje rednega dela prvenstva, v katerem bo jasno, kdo se bo boril za napredovanje, kdo pa se branil izpada iz lige. Krasovke so pred odhodom na zeleni veji, saj so z 8 točkami prve, odigrati pa morajo še dva kroga, zadnji krog pa bodo proste. Ker bodo za-sledovalke Alto Sebino in Alfieri igrale krog več, bo ohranitev prvega mesta zelo zahtevna naloga, nikakor pa ne nemogoča. »Upati moramo, da mi obakrat zmagamo, neposredna tekmeca Alfieri, kjer nastopa Ana Bržan, in Alto Sebino pa v medsebojnem obračunu izenačita, obenem pa moramo zbrati boljšo razliko med zmagani-mi in izgubljenimi seti,« je pojasnila nosilka ekipe Martina Milič. Kras se bo v Sieni pomeril z domačinkami, zadnji krog pa igral proti Alto Se-binu, ki je na papirju najboljša ekipa, če nastopa v popolni postavi. Ekipo sestavljajo tri repre-zentantke, članica Elisa Trotti (št. 10) in mladinki Francesca Trotti in Veronica Mosconi. »»Proti Sieni ciljamo na zmago. Najnevarnejša je Marzol- la, ki pa igra nihajoče. Rezultat proti Altu Sebi-nu pa je težko napovedati, želele bi vsaj neodločen izid 3:3,« je napovedala Miličeva. V prvem delu so proti obema ekipama izenačile, s tem da bi Sieno morda lahko premagale, proti Altu Se-binu pa je bilo izenačenje pravo pozitivno presenečenje. Vselej si Kras želi doseči čim več, da ohrani vsaj mesto med prvimi tremi ekipami in torej napreduje v play-off. Tam se bodo pomerile najboljše tri ekipe vseh treh skupin, najboljši dve pa bosta nato napredovali v A1-ligo. Martina Milič bo na zadnjo preizkušnjo odpotovala s Katjo Milič in Claudio Micolaucich, Irena Rustja pa ne bo nastopila. Vse tri tekmovalke so na zadnji nastop dobro pripravljene. Nekaj moči jim sta vzela sicer gripa in prehlad, vendar so vse že nared za nedeljski nastop. Igralsko formo so v zadnjih dneh pridobivale s prijateljskimi tekmami proti Izoli, pred božičnimi prazniki so pri Krasu organizirali interni turnir, na štirinajst dni pa je bil trening vedno usmerjen v igro. Stalno napreduje tudi najmlajša članica eki- Martina in Katja Milič arhiv pe Claudia Micolaucich, ki trenira vsak dan, še vedno pa niima veliko izkušenj, a jih bo z vadbo in nastopanjem bržkone pridobila. »Važno bo, da s Katjo na obeh tekmah prikaževa najboljšo igro, ne pa kot doslej, ko sva prevečkrat igrali dobro izmenično, kar nas je stalo še boljših rezultatov. Micolaucicheva pa bo težko prispevala točko, čeprav zna tudi ona presenetiti,« je še dodala Miličeva. V Zgoniku pa bo v nedeljo igrala ekipa Krasa, ki nastopa v prvenstvu B-lige. Sonja Milič, Sonja Doljak in Damjana Sedmak bodo skušale popraviti predzadnje mesto na lestvici. Igrale bodo proti Trevisu ob 10.00, Guminu ob 12.30 in Sarmeoli ob 14.30. (V.S.) košarka - Deželna C-liga Pri Boru Radenski so ekipo okrepili z Bevitorijem Do konca sezone bo za Bor Radensko, ki ta teden zaseda predzadnje mesto na lestvici deželne C-lige, igral veteran Giampaolo Bevitori. Kot so sporočili v tiskovnem sporočilu ga je Borova uprava registrirala v četrtek. Tržačan, letnik 1974, ima za sabo bogato kariero med državno in deželno C-ligo ter nižjo D-ligo, nazadnje pa je polovico letošnje sezone preživel na turnirjih za ljubitelje. Bevitori, visok komaj 170 cm, je v košarkarskih krogih dobro poznan, slovi po hitrosti, spretnosti in ukradenih žogah, je pa tudi izjemno izkušen. »Težave smo imeli v igri v napadu, predvsem v zadnjih dveh četrtinah, ko se nam je večkrat zataknilo in se iz zagate nismo znali izvleči. Zato smo izbrali Bevito-rija, ki nam bo lahko z izkušnjami dal zadosti idej, ki so ponavadi zmanjkale,« je odločitev pojasnil trener Oberdan. Vloga organizatorja je bila delno odkrita, odkar je dolgoletni steber Daniel Crevatin večkrat odsoten zaradi službenih obveznosti. Bevitori je že začel trenirati in bo predvidoma na razpolago že v ponedeljek, ko bo Bor Radenska na domačem igrišču imel prvenstveno tekmo proti Tarcentu. Stefano Stabile (Juventina) ventino, tri kroge pred koncem rednega dela, imeli vsaj pet točk prednosti pred rdeče-belimi«. Soavi je še dejal, da se lahko v boj za sam vrh vključita še Torviscosa in Trieste Calcio, proti ka- Matteo Muiesan (Vesna) fotodamj@n teremu bo Vesna v zaostalem krogu igrala v sredo. (jng) JUTRI - Promocijska liga: Juventina - Isonzo; 1. AL: Breg - Muglia, Isontina - Primorec. nogomet - Na vrhu v skupini B promocijske lige Križ +2, Štandrež -3 Vinti (Juventina): »Zaule za odtenek bolj popoln od Vesne«- Soavi (Vesna): »Februar bo odločilen« Vesna 40 (točk), Zaule -2 (38), Ju-ventina -3 (37). To niso vremenske napovedi, toda vrh lestvice skupine B promocijske lige. Do konca sezone je še 12. krogov, na razpolago je torej še 36 točk. »Prvenstvo je še dolgo,« poudarjajo v obeh taborih, pri štandreški Juventini in kriški Vesni. Športna direktorja, Paolo Soavi (Vesna) in Gino Vinti (Ju-ventina), pa sta na enaki valovni dolžini, ko trdita, »da bo februar bržkone ključni mesec v boju za napredovanje v višjo ligo«. Juventina ima za seboj kar dolgo pozitivno serijo (12 zaporednih pozitivnih izidov, edino tekmo so rdeče-beli izgubili proti ekipi Ol3). »Kljub temu smo nekaj točk po cesti izgubili povsem po nepotrebnem. Jezijo nas predvsem nekateri neodločeni izidi. Vseeno moramo biti zadovoljni, saj smo doslej pokazali določeno kontinuiteto. Zadovoljni smo tudi s pristopom igralcev. Dokazali smo, da imamo zelo kakovosten izbor. Lahko računamo na dvajset enakovrednih nogometašev,« je ocenil športni vodja Vinti, ki o glavnih tekmecih razmišlja: »Zaule je zdrknil na drugo mesto. Kljub temu ostaja zame glavni favorit za napredovanje v višjo ligo. Ekipa iz Žavelj je mogoče za odtenek bolj popolna od Vesne, ki je vsekakor odlično opremljena in pripravljena na preskok v višjo ligo. V boj za napredovanje pa se lahko vključita še Torviscosa, Ol3 in Trieste Calcio, ki imajo le nekaj točk zaostanka. Februarja bo na sporedu kar nekaj odločilnih dvobojev. Med drugim bo Vesna v kratkem (v nedeljo, 16. februarja op. av.) igrala v Žavljah. Na koncu pa napredovala tista ekipa, ki bo fizično in psihološko zdržala naporen ritem in pritisk.« Juventina bo že jutri (15.00) v Štandrežu gostila zadnjeuvrščeni Ison-zo. Vinti opozarja: »Ta teden je sobotnega nasprotnika prevzel v roke naš nekdanji trener Giovanni Tomizza. Ne smemo jih podcenjevati.« Zaostalo tekmo v gosteh proti San Giovanniju pa bo Juventina igrala v torek ob 20.30. Tudi pri Vesni se ne obremenjujejo preveč z vrstnim redom. »Zavedamo se, da nas čakajo šele ključni meseci, na katere so bomo skušali pripraviti čimbolje,« pravi Soavi, ki je še dodal: »Treningi so vsakič odlično obiskani. Motivacija je na višku. Ne sme pa nas izdati prevelika vnema. Ostati moramo trdno priklenjeni z nogami pri tleh. Lepo bi bilo, ko bi do derbija z Ju- Deželni under 19: košarkarji Bora NLB vendarle do zmage Falconstar - Bor NLB 41:45 (13:11, 15:24, 25:34) Bor: Semec 6, Bole 4, De Luisa 7, Gruden 2, Buzzi 3, Mervič, Zinanti, Ferluga 20, Milič, Pearson 1. Trener: Faraglia. Borovci so vknjižili tretjo letošnjo zmago in dohiteli tekmeca, ki je imel dve točki več. V prvi četrtini sta si bili ekipi izenačeni, nato pa so varovanci trenerja Fa-raglie izbrali odlično potezo. S consko obrambo so nasprotnikom zaprli pot do koša, tako da je Falconstar v drugi četrtini dosegel le en koš, Bor pa je visoko pove-del. Razliko je ohranil tudi v tretji četrtini, tri minute pred koncem pa je v hipu splahnela. Borovci so namreč izgubili nekaj žog, kar so nasprotniki izkoristili in dve minuti pred koncem izenačili 39:39. Na koncu so koši Buzzija, Ferluge in Grudna omogočili pozitiven razplet. DEŽELNO PRVENSTVO U17 Breg/Jadran - Alba Cormons 41:79 (11:22, 20:41, 28:61) Breg/Jadran: Del Fabbro 2, Škabar 7, Petrovskyy, Ciuch, Štoka, Mandič 6, Antler, DellAnno 4, Devetak 19, Martellossi 3, Daneluzzo, Tulliach. Trener: Švab. SON: 12, 3T: Škabar 1, Devetak 1. Breg Jadran je proti drugouvrščeni ekipi pokazal napredek. v prvem delu je izgubil za kar 96 točk, zdaj pa je razliko bistveno omilil. V nadaljevanju, je prepričan trener, lahko jadranovci pokažejo še marsikaj. PRVENSTVO U14 ŽENSKE Interclub - Polet 85:30 (23:6, 40:14, 71:23) Polet: Ž. In A. Furlan, Ukmar, Perčič 3, Škerk, Danev 2, Daneu 2, Orel 13, Tav-čer 8, Kravos, Vinent Guerra 2. Trener: Košuta. Poletovke so se proti prvouvrščeni in še nepremagani ekipi dobro upirale. Dobro je delovala obramba, med katerimi si pohvalo zasluži predvsem Ukmarjeva, ki je ko-rajžno branila izkušenejše igralke. Ekipa se je borila čisto do konca kljub premoči nasprotnic, ki so veliko košev dosegle po pre-streženi žogi. Dobro sta igrali tudi Orlova in Tavčarjeva. Lara Furlan, Blanca Kravos in Kristina Perčič so se včeraj udeležile treninga pokrajinske tržaške reprezentance. ALPSKO SMUČANJE V soboto tekma Devina Smučarsko tekmo za starostno kategorijo babyjev in miškov, ki je odpadla 19. januarja, bodo nadoknadili v soboto v kraju Forni di Sopra (začetek ob 11.00). Nastopili bodo smučarji vseh deželnih klubov, ki se bodo preizkusili v slalomu in veleslalomu. Organizator je SK Devin. klub o klubu - Predsednik ŠD Kontovel Marko Ban Načrtov je kar nekaj Tečaj slovenščine za odbojkarice, posodobitev centra pri Briščikih in zunanjega igrišča na Kontovelu Splošna ocena delovanja ŠD Kontovel je nadvse pozitivna. Tako izhaja iz pogovora s predsednikom Markom Banom, ki je pred dnevi vodil nevolilni občni zbor. V govoru ste pozitivno ocenili pobudo ZSŠDI-ja, ki pripravlja tečaj za odbornike. Ste med klubi, ki ste sestavili mlad odbor. Kako vam je to uspelo? To je posledica dobrega vzdušja v klubu, ki vlada že dolgo let, mislim celo od nastanka. So mladi navdušeni ali so prišli pod prisilo? Vsi so prišli spontano, sodelujejo pa vsak po svojih močeh in motivacijah. Paleta gre od 1 do 10. Glede izobraževanja pa tako: na dlani je, da so današnji prijemi vse bolj zahtevni, zato smo prepotreb-ni izpopolnjevanja našega znanja. Med vašimi pobudami ste že lani vključili brezplačni tečaj slovenščine za mlade odbojkarice. Bo stekel tudi letos? Izpeljali ga bomo od marca do maja. Največ občuteno je namreč vključevanje italijansko govorečih otrok pri odboj- ki. Na našem koncu ni aktivnih italijanskih društev, zato se dekleta vključujejo k nam, medtem ko imajo fantje več možnosti. Sami take otroke znamo sprejeti, s tem da se držijo specifike v našem klubu, kjer je pogovorni jezik slovenski. Ob tradicionalnih panogah, košarki in odbojki, že nekaj let razvijate tudi rekreacijo. So rezultati že vidni? Tečaji, ki jih ponujamo, so dobro obiskani, vključujejo se predvsem bivši člani, a tudi drugi, našo ponudbo pa bi morali še bolj obogatiti. Ideje so, a smo tačas preveč zasedeni s klasičnimi športnimi panogami. Potrebovali bi kader, ki se na to bolj razume. Prepričani smo, da ne smemo prezirati tistih, ki so v vseh teh letih stali ob društvu in nas podpirali. Seveda pa ostaja mladinsko delovanje v ospredju. Pri košarki in odbojki ste vključeni v projekte, kljub temu pa ste v vašem posegu poudarili, da klub nikakor ne izgublja identitete. Kako to mislite? Absolutno ne izgubljamo naše identitete. Določene stvari bi bile domačemu klubu apriori nedosegljive, Marko Ban fotodamj@n medtem ko so s skupno močjo dosegljive. Vseeno je važno, da ne mislimo samo na tiste, ki dosežejo vrhunec, ampak na vse. Vloga matičnih društev vloga je ravno ta, da daje spet možnost in prostor tistim, ki niso dosegli vrha. Tudi preko nižjekategornih ekip pri matičnih društvih pa se da še marsikaj dograditi in so še vedno v korist skupni ideji. Pri odbojki so sicer tudi članske ekipe vključene v Zalet. Tako je. Mislim pa, da pot pelje v smer, ki smo jo že prevzeli pri košarki. V določenem trenutku se bomo tudi pri od- bojki zavedali, da je članska ekipa od vseh nas, ostale pa od vsakega sodelujočega društva. V devetletni koncesiji imate telovadnico pri Briščikih. Kako poteka upravljanje? Sprejeli smo koncesijo, čeprav smo vedeli, da center ni v dobrem zdravstvenem stanju. Kaže, da bo Občina že do poletja popravila električno kabino in termično centralo. Ob vsem tem je še veliko dela, da bo center postal sodobnejši in še bolj funkcionalen. Za konec. Kaj bi želeli, da bi klub dosegel, ki pa je zdaj neuresničljivo? Nočem izpasti ošabno, pa vendar mislim, da je klub primerno strukturiran na vseh delovnih področjih. Lepši športni center so tačas samo sanje. Načrtujemo že posodobitev zunanjega igrišča na Konto-velu, saj ga nenazadnje naši člani še uporabljajo. Lahko bi postal kraj za dodatno ponudbo vaški skupnosti v obliki športnih ali kulturnih prireditev. Mala telovadnica pa je zdaj koristna tudi članskim ekipam, saj smo uredili fitness. (V.S.) ce ontecchi Petek, 7. februarja 2014 Št. 6 (3) Šepetajo: Barbara, Caterina, Daniel, Ester, Eva, Igor, Lucia, Lucija, Martina, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Ko sem slučajno srečal Draga Štoko in Marija Mavra na Ulici Donizetti, sem dobil navdih za mojo novo skladbo. Ta ima naslov Draga.« Skladatelj Patrik Solfeggiato Solfi v oddaji Radioaktivni Val Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Ko bom velik bom pilot!« Ta stavek zveni nekam znano, kajne? V otroških letih si je marsikdo izmed nas z iskrivim pogledom želel, da bi letel nekje visoko nad Zemljo. Večino je potem življenjska pot vodila čisto drugam, nekateri pa so sanje o letenju le uresničili in kraljestvo nad oblaki spremenili tudi v svoje domovanje. Peter Klobas, ki je diplomiral iz strojništva na Tržaški univerzi in trenutno opravlja tečaj komercialnega letalstva Commercial Flight Training v Bourne-mouthu (BCFT) v Veliki Britaniji ter Primož Ro-gelja, ki je trenutno zaposlen kot privatni pilot ruskega oligarha, sta nam razkrila marsikateri podatek o letalstvu, sebi in še veliko drugem. Naša današnja številka je torej v znamenju črke »p« (pilot, Peter, Primož ...). Peter Klobas, 26 let Življenjski moto: A mile of highway will take you just a mile, a mile of runway will take you anywhere Kako je v tebi nastala ljubezen do letenja? Zanimanje se je začelo že v mladih letih, a želja, da bi se s tem preživljal, se je porodila šele v obdobju študija. Na vsakem znanstvenem področju, ki sem ga obravnaval, sem vedno iskal kako povezavo z letalskim svetom - imel sem dobesedno vedno »glavo v oblakih«. Ne vem, kaj me čaka v prihodnosti, a ker sem končno našel področje, ki me zanima, vem, da bom vedno z veseljem sprejemal nove izzive. Zakaj si se odločil, da se boš vpisal ravno na letalsko šolo v Bournemouthu? BCFT je kvalitetna šola in ekonomsko gledano dostopna. Poti v svet letenja sta dve: vojaška in civilna. Nikoli nisem resno vzel v poštev vojaške poti, kajti ta je za civilne namene veliko daljša (vsaj 11 let obvezne vojaške službe v Italiji). Želel pa sem obiskovati šolo v angleščini, saj predstavlja ta v letalstvu mednarodni jezik. V ZDA je sicer cena goriva nižja. To možnost pa sem opustil, ker bi moral nadalje nujno pretvoriti licenco iz ameriškega sistema FAA (Federal Aviation Administration) v evropskega EASA (European Aviation Safety Agency). Kako poteka tvoj tipičen dan? Šola se drži t.i. modularnega programa, v katerem pot do končne komercialne licence ATPL (Airline Transport Pilot Licence) poteka po stopnjah. Trenutno se šolam za privatno licenco PPL (Private Pilot Licence), za katero je treba opraviti 9 teoretičnih pisnih izpitov, 45 ur letenja in zaključni praktični izpit. Moj tipični dan se začne približno ob sedmih: ko se zbudim, pogledam vremenske napovedi. Žal večkrat v tem obdobju let odpade zaradi dežja ali premočnega vetra. Kaj te najbolj navdušuje? Največ zadoščenja občutim, ko letim brez inštruktorja in teoretično znanje lahko konkretno uporabim. Ko pristanem se zavem, da sem resnično bil med oblaki in nisem o tem samo sanjal ali simuliral z računalnikom. Pilot se vedno potika kje naokrog po svetu, pa vendar nima časa, da bi si katerikoli kraj podrobneje ogledal, saj mora biti stalno na poti. Se strinjaš? Gotovo bo znal bolje odgovoriti prijatelj (in upam bodoči kolega) Primož. Vsekakor do sedaj zame to velja, saj nisem imel možnosti, da bi obiskal bližnjih krajev, a to bolj iz študijskih razlogov in zaradi prometnih povezav. Uniforma za nekatere predstavlja magnet, drugi pa menijo, da je le nekaj formalnega ... Menim, da je prav, da nekateri poklici zahtevajo določeno mero formalnosti in me ne moti, da šola zahteva uniformo. Če pa za nekatere to predstavlja magnet, tega ne vem, a gotovo vzbudi malo več pozornosti (smeh). Pa še misel za naše bralke oz. bralce ... V razmislek bi podal nekaj smešnih, a resničnih angleških statistik. V primerjavi z letenjem je dvakrat bolj nevarno cvreti v olju (50 smrtnih nesreč letno v Angliji), trikrat bolj nevarno biti lovec v Franciji (75 lovcev letno je nehote smrtno ustreljenih), šestkrat bolj nevarno se igrati s peresnim zamaškom (140 ljudi letno v Angliji se tako zaduši) in približno 60 ljudi letno se skoraj smrtno poškoduje, medtem ko si obuva nogavice. V primerjavi s takimi trivialnimi, a dokaj nevarnimi »zemeljskimi« nesrečami, bi rekel, da je letenje »a piece of cake«, kot temu pravijo Angleži. Primož Rogelja, 28 let Življenjski moto: Keep calm and trust your pilot Kdaj si začutil ljubezen do letenja in letal? Bil sem star približno 7 let, ko sem se prvič z mojo družino peljal z letalom. Mislim, da sem se od takrat zaljubil v ta svet. Od svojega prvega poleta sem si zadal cilj, da bom postal pilot. Kako bi nam opisal pot, ki te je privedla do tega poklica? Na Fakulteti za strojništvo na Univerzi v Ljubljani (smer »Letalstvo«) sem pridobil teoretično znanje, katerega sem potem moral s številnimi izpiti potrditi še na Ministrstvu za promet. Vpisal sem se še v letalsko šolo v Portorožu, s katero sem lahko pridobil potrebne profesionalne licence. Nato sem se zaposlil pri slovenski letalski družbi Lin-xair, ki je žal lani propadla. Začetek ni bil lahek, ker sem prvi dve leti moral delati v pisarni. Danes je zelo težko se zaposliti v letalstvu, predvsem za mladega in neizkušenega pilota. Kaj pa sedaj? Trenutno sem zaposlen v Rusiji, kjer pilotiram privatno jet letalo nove generacije Cessna Citation XLS+ ruskega oligarha. Destinacije so zelo različne: ruska mesta v bližini Moskve, drugi kraji v Evropi, Bližnji vzhod ... Piloti smo mu vedno na razpolago, ko pa se odloči za letenje, mu pripravimo letalo. Zunanje priprave zadevajo predvsem gorivo in pregled vseh sistemov, priprava kabine pa vključuje pripravo plana letenja, pregled vseh elektronskih sistemov, vnos vseh podatkov v letalski računalnik ter osebno pripravo na let. Eden izmed pilotov je zadolžen za komunikacijo z letalskimi kontrolorji na tleh, drugi pa za upravljanje letala. Po varnem pristanku sledi zaključek vseh procedur, zapis vseh papirjev ter priprava letala za prenočitev. Katere plati bi označil za pozitivne, katere pa za negativne? Najbolj navdušujoče je, ko začutiš pospešek, vzletiš in trenutek po vzletu, v slabem vremenu, ko prebiješ oblake in te čaka krasno vreme. Negativno plat predstavljajo odsotnost od doma, ne- stalen urnik in vse dodatne priprave na letenje, ki ti vzamejo ogromno časa in energije. Pilot se vedno potika kje naokrog po svetu, pa vendar nima časa, da bi si katerokoli kraj podrobneje ogledal, saj mora biti stalno na poti. Se strinjaš? Trenutno to zame ne drži, ker vedno potujemo z lastnikom letala in ga potem čakamo, naj si bo par ur kot tudi par dni, tako da imamo dovolj časa za ogled krajev in zanimivosti. Katero je tvoje mnenje o uniformi? Uniforma ima v sebi nek čar, predstavlja določen status; je del letalstva in naj to tudi ostane. Priznam pa, da včasih ni udobna predvsem po dolgih letih. Kako si predstavljaš svojo prihodnost? Pilot po duši ne more ostati na tleh, tako da je moja prihodnost vsekakor »v zraku«. Želel bi napredovati na večje letalo oz. poskusiti letenje v kateri izmed velikih letalskih družb. Kateri zanimiv podatek o letalih bi nam razkril? Zanimivo je obrazložiti, zakaj letala letijo. Na letalo med letenjem delujejo 4 sile: sila vzgona, ki deluje v nasprotni smeri sile teže, ter sila potiska, ki deluje v nasprotju s silo upora. Ko je sila potiska, katero dobimo iz motorjev, enaka sili upora in ko je sila vzgona, ki je posledica razlike tlaka na spodnjem in zgornjem delu krila, enaka sili teže letalo potuje enakomerno in nepospešeno po nebu. Pri vzletu pa mora biti sila potiska večja od upora in sila vzgona večja od teže. Enostavno ne? I glavo v ot Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Tehnologija ubija? koliko oseba velja. Poleg tega ne naredimo prav ničesar, da ne bi bilo tako. Kje smo mi, kje naše znanje, naša logika, naš smeh in Tipkovnica in ekran, Facebook in raznovrstne aplikacije, igrice, sms-i in privlačni neomejeni klici: čisto vsega je sposoben "današnji bog", ki ga nosimo vedno s seboj, tako v torbi kot v nahrbtniku, kaj šele v žepu, kjer nam je vedno dostopen za najmanjšo neumnost. Kakšno božanstvo, kakšno veliko bogastvo je mobilni telefon! In bog ne daj, da bi ga kdo razbil ali pokvaril: kaj bi potem počeli, če bi bili brez njega? Danes težko najdemo koga, ki nima pametnega telefona. Ni pa težko najti ljudi, pri katerih je telefon pametnejši od njih. Saj so prizori iz vsakdana v bistvu vedno eni in isti: tako v avtobusu kot po cesti (kaj šele v šoli, gledališču in kinu) dobiš koga, ki neprestano bulji v ekran in se ne zaveda (pa tudi mu ni do tega, da bi se zavedal), kaj se sploh dogaja okoli njega. Dobiš pa tudi take ljudi, ki sploh ne poslušajo, kaj jim govoriš, ker nimajo volje in časa, da bi povzdignili pogled, spravili mobilni telefon in te pogledali v oči. Živimo v času, ko je verjet no raba mobilnega telefona po trebna, to pa ne sme biti izgovor, da smo v bistvu s tele fonom zasvojeni. Ne le, da smo zasvojeni, temveč hočemo tudi imeti vedno novega, kot da nam ne bi bilo nikoli zadosti. Najbolj žalostno je, da je postal med mladimi pravzaprav statusni simbol, na podlagi katerega sklepamo, klepetanje? Zakaj moramo vse to zapreti v škatlico, ki ne bo nikoli večna, medtem ko bodo naši nasmehi in naši pogovori ostali v spominu veliko dlje? Ne zavedamo se, da bolj ko se držimo telefona, ker se bojimo, da bi izgubili stike s prijatelji ali znanci, bolj izgubljamo pravico, da spoznamo same sebe. Kako bi bilo lepo, če bi se včasih vrnili nazaj, ko telefona sploh še ni bilo! Ko je zmenek ostal zmenek, ko je obljuba ostala obljuba in nisi mogel na noben način spremeniti stvari, ker nisi imel sms-ov ali klicev. Kako bi bilo lepo, če bi se vrnili v čas, ko ni bilo skrbi, če nisi imel denarja v telefonu, ko ni bilo stresa, če nisi imel dostopa do interneta, ko so nasmehi ostajali nasmehi in poljubi ostajali poljubi, ne pa neumni napisi na ekranu, ki v bistvu ne pomenijo nič. / RADIO IN TV SPORED Petek, l. februarja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.00 Slovesnost ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Prenos iz Cankarjevega doma v Ljubljani, sledijo Deželni TV dnevnik in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irri-solti 17.45 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Zimske olimpijske igre 2014 - Soči 0.30 Film: Swamp Shark ^ Rai Tre borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il peccato e la vergogna 23.30 Talk show: Matrix O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Madre, aiutami! 23.15 Tv7 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Nad.: Arrow 22.00 Nad.: The Tomorrow People 23.00 Nad.: Revolution La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Le in-vasioni barbariche ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento -Spaziolibero 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.0S Film: Generation War23.20 La Su- perstoria 2014 u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Nad.: My life 15.50 Film: Intrigo a Stoccolma 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Aktualno: Quarto grado 0.05 Film: Il tocco del male 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.40 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il delta del Po 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Jr Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.4015.50, 18.35 Risanke, otroške nan. in odd. 11.25 Vetrnica 11.55 Sveto in svet 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Odd.: Moja soba 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.00 Podelitev Prešernovih nagrad 21.05 Prešerno po Prešernu 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Polnočni klub (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.00 Na obisku 14.30 Alpe-Donava-Jadran 15.05 Osmi dan 15.35 Knjiga mene briga 16.00 Sočijada: uvodna olimpijska oddaja, prenos 17.00 Otvoritev ZOI, prenos 20.25 Košarka: pokal Spar, polfinale, prenos 22.15 ZOI Soči 2014: Umetnostno drsanje - ekipno, posnetek 23.30 Film: Oda Prešernu Jr Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.30 20.00 Aktualno 8.00 9.30, 17.30 Poročila 9.40 Slovenska kronika 10.00 Izredna seja Državnega zbora: 54. redna seja DZ, prenos 17.45 21.50, 19.30, 21.50 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Dok.: City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Film: Foxtrot 17.00 Tg events 17.15 Ora musica 17.30 Mediteran 18.00 Firbcologi 18.20 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Zimske olimpijske igre Soči 2014 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Copeam Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Komelovi prijatelji 20.00 Na Postojnskem 20.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Lunos Maribor, Modra skupina - 2. krog, sledijo Glasbeni večer, TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.10 16.50 Nad.: Vihar 8.05 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.0010.10, 11.25 Tv prodaja 9.1510.30 Nad.: Ko listje pada 11.40 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.35 Serija: Naša mala klinika 13.25 Serija: Svingerji 14.00 Serija: Gasilci v Chicagu 14.55 Serija: Razočarane gospodinje 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Stari, rad te imam (kom.) 22.30 Film: Bližnji odnosi (rom., i. Natalie Portman, J, Law) 23.0S Eurojackpot Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1516.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 12.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Nan.: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Serija: Zmeda v zraku 14.50 Film: Kdo je Clark Rockfeller 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Columbus Circle (krim.) 21.35 Film: Zapleši z menoj RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 9. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.45 ZOI v Sočiju; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, Petek, 7. februarja Raimovie, ob 22.55 VREDNO OGLEDA Le biciclette di pechino Režija: Wang Xiaoshuai Igrajo: Lin Cui, Xun Zhou in Yuanyuan Gao Kitajska, Taiwan, Francija 2001 Ganljiva zgodba, ki v marsičem spominja na De Sicov film Ladri di biciclette pripoveduje seveda o biciklu. Dvokolesno vozilo je neobhodno potrebno mlademu Guoju, ki ga uporablja za delo. Na lepem mu ga nekdo ukrade in nesrečni protagonist, ob kolesu izgubi tudi službo. Ne preostane mu drugega, kot da se loti iskanja tatu in bicikla. Pred neko šolo izve, da ima njegovo vozilo zdaj v lasti Qin, ki ga je kupil na mestni tržnici in je seveda prepričan, da mu polnopravno pripada. Kaj zdaj? Odločita se, za nekakšno izmenično in skupinsko last: vsak ga bo lahko uporabljal en dan... Film si je na berlinskem festivalu prislužil kar tri nagrade: za najboljši film in najboljši interpretaciji. 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.35, 20.30 II vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suonati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Not-tetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 7. februarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Po kratkem premoru s stabilno vremensko sliko, bodo od petka v nižjih slojih dotekali vlažni jugozahodni tokovi. V noči na soboto nas bo prešla prva vremenska fronta, naslednja pa bo vplivala na vreme pri nas v noči na nedeljo. v_:_A Dopoldne bo v glavnem oblačno, na vzhodu bo možno rosenje; v nižinskem pasu pa megla. Čez dan se bo v spodnji nižini, ob morju in mogoče tudi na območju Trbiža delno razjasnilo; drugod bo ostalo oblačno. Zvečer se bo spet oblačnost zgostila, začele se bodo pojavljati zmerne padavine. Na zahodu bo pretežno oblačno, predvsem na gorskih pregradah bodo rahle padavine, nad okoli 900 m rahel sneg. Drugod bo delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah nastala megla. Začel bo pihati okrepljen jugozahodni veter. Zvečer se bodo padavine od zahoda krepile ponoči razširile nad vso Slovenijo. Ponoči in zjutraj bo na vzhodu močno deževalo; na zahodu pa zmerno. Snežilo bo nad okoli 1000m nad morjem,l e v Julijcih do okoli 600m. Podnevi bo v glavnem suho a še vedno oblačno vreme; ob morju bo pihal zmeren jugozahodni veter, popoldne bodo tam možne začasne delne razjasnitve. Jutri dopoldne bodo padavine postopno ponehale, občasno se bodo pojavljale le v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Meja sneženja bo med 700 in 1000 m nadmorske višine. V Teksasu izvedli drugo usmrtitev v letošnjem letu Papežev Harley-Davidson na dražbi navrgel 210.000 evrov AUSTIN - Ameriška zvezna država Teksas je v sredo izvršila drugo usmrtitev v letošnjem letu. Gre za 59-letno Suzzanne Basso, ki je leta 1998 ubila moškega iz New Jerseyja in poskušala dobiti njegovo pokojnino ter zavarovalnino za smrt. Bassova je 14. ženska po vrsti, ki so jo usmrtili v ZDA od leta 1976, ko je vrhovno sodišče ponovno dovolilo smrtno kazen. Od leta 1976 so v ZDA usmrtili tudi še 1400 moških. Na izvršitev smrtne kazni v ZDA trenutno čaka še 60 žensk in več kot 3000 moških. Usmrtitev Bassove so izvršili s sredstvom pentobarbital, ko je tudi vrhovno sodišče ZDA zavrnilo posredovanje po pritožbi njenih odvetnikov, ki so jo želeli razglasiti za neprištevno. (STA) PARIZ - Papežev motocikel Harley-Davidson, ki ga je Frančišek dobil junija v dar od motorističnih navdušencev, je včeraj na dobrodelni dražbi v Parizu dosegel ceno 210.000 evrov, kar je več kot desetkrat več od začetne vsote. Denar bo predan mednarodni organizaciji Caritas. Papež je 1600 kubičnega Harleya dobil junija, ko se je srečal z navdušenci te slovite motoristične znamke. V Rim so se pripeljali, da bi tako počastili 110 let ustanovitve podjetja. Frančišek je motor novembra prepustil rimski veji katoliške dobrodelne organizacije Caritas, ki ga je zdaj prodala na dražbi. (STA) italija Pomemben dosežek mednarodne ekipe Z bionično ročno protezo prvič omogočili zaznavanje dotika 36-letni Danec Dennis Aabo Sorensen se šali z bionsko roko turčija - Opozicija izredno kritična Orwellovski internetni zakon ANKARA - Turški parlament je v sredo pozno zvečer potrdil novi zakon o internetu, za katerega kritiki pravijo, da gre za nov napad premiera Recepa Tayyipa Erdogana na svobodo izražanja, dostop do informacij in raziskovalno novinarstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med večurno razpravo so opozicijski poslanci opozarjali, da novi zakon uvaja cenzuro. Kljub temu je bil potrjen, saj ima Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj 319 od 550 sedežev v parlamentu. Zakon še razširja že tako stroge omejitve na svetovnem spletu, ki so bile uvedene z zakonom iz leta 2007, zaradi katerega se Turčija po cenzuri na internetu uvršča ob bok Kitajski. Zakon vladni agenciji za telekomunikacije omogoča blokado dostopa do spletnih strani brez odobritve sodišča, če kršijo zasebnost ali če gre za žaljivo vsebino. Profesor prava z zasebne univer- RIM - Znanstveniki so ustvarili bio-nično ročno protezo, ki amputiranemu omogoča, da s prsti proteze zaznava dotik. Gre šele za prvi poskus in proteza predvidoma še nekaj časa ne bo na voljo za široko uporabo. Med operacijo v rimski bolnišnici Gemelli so 36-letnemu danskemu pacientu Dennisu Aabu Sorensenu, ki je roko izgubil v požaru, v telo vstavili štiri elektrode in jih povezali s senzorji, ki so vgrajeni v prste proteze. Prvič se je zgodilo, da je amputirani s pomočjo proteze lahko čutil predmete, ki se jih je dotaknil, prav tako je lahko zaznal tudi moč stiska. Napredek sicer ni v protezi sami, ampak v elektroniki in operacijskem sistemu, ki sta omogočila, da senzorji dotike pošljejo v možgane. Z uporabo računalniških algorit- mov je ekipa, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz Italije, Švice in Nemčije, spremenila elektronske signale v impulze, ki jih lahko zaznajo živci. Pri projektu sodeluje tudi sedanja italijanska ministrica za šolstvo in znanost Maria Chiara Carrozza. Pred operacijo je ekipa opravljala testne operacije na prašičih in človeških truplih. Ker je bionična roka še vedno prototip in še ni klinično testirana, so Aabu senzorje medtem iz varnostnih razlogov že odstranili. Ekipa sedaj dela na tem, kako bi tehnologijo oblikovali tako, da bi jo lahko ljudje uporabljali doma. Zdaj namreč senzorje povezujejo zunanje žice in znanstveniki bodo skušali ugotoviti, kako jih v celoti operativno vstaviti v telo pacienta. Znanstveniki predvidevajo, da bio-nična proteza s čutilnimi senzorji za široko uporabo ne bo na voljo še nekaj let. Na Mednarodno vesoljsko postajo skupno z zalogami prispeli deževniki in zlate ribice MOSKVA - Na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) je v noči na četrtek prispelo rusko vesoljsko tovorno plovilo progres. Tja je poleg običajnih zalog prineslo tudi deževnike in zlate ribice, ki so namenjeni znanstvenim poskusom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rusko plovilo brez posadke je s pomočjo nosilne rakete sojuz v sredo zvečer vzletelo z vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu. V skladu z načrti je na ISS prispelo ponoči, je sporočila ruska vesoljska agencija Roskomzmos. Progres je šestčlanski posadki dostavil 2,5 tone zalog, med drugim gorivo, opremo, hrano, pitno vodo in kisik. Med tovorom so bili tokrat tudi deževniki in zlate ribice. Ti bodo služili rusko-japonskemu poskusu s področja opazovanja zaprtih ekosistemov v vesolju ter mišične atrofije in izgube kostne mase v breztežnostnem prostoru. Na ISS na višini več kot 410 kilometrov trenutno delajo trije ruski kozmo-navti ter dva Američana in Japonec. (STA) ze Bilgi v Carigradu Yaman Akdeniz meni, da so pooblastila, ki jih je dobila omenjena agencija, "orwellovska". Agencija bo od operatorjev lahko zahtevala tudi informacije o komunikaciji in prometu uporabnikov za obdobje dveh let - prav tako brez odobritve sodišča. Ukrepi po Akdenizovem mnenju Turčijo na področju interneta odmika-jo stran od Evropske unije in jo približujejo Kitajski. Opozicijski poslanec Hasan Oren je bil še ostrejši, saj je ob začetku razprave v parlamentu Erdogana primerjal s Hitlerjem. "Ko ste prišli na oblast, ste govorili o krepitvi demokracije v Turčiji, zdaj poskušate uvesti fašizem. Ne pozabite, da je Adolf Hitler uporabljal iste metode, ko se je povzpel na oblast," je bil oster. (STA)