RAZMIŠUANJE
Apolitičnost ali kaj drugega?
Že nekaj let govorimo o nezainteresiranosti mla-dih v okviru delovanja njihove organizacije - ZSMS in jih zaradi tega celo nemalo obsojamo.
Da so neresni, da nimajo čuta odgovornosti, da se jim ne Ijubi delat, samo zabavali bi se - skratka nič od njih. V pestrih strukturah osnovnih organizacij ŽSMS, od osnovne šole do KS, povsod enaki ali podobni križi in težave z mladimi.
Kaj pa tisti, ki se jitn Ijubi delat in ki niso rauno plačani (ali neplačani) funkcionarji na ne vem kako visokem nivoju? Ne bom zapisala, daso v kali zatrti od »starejših struktur«, vendar nekajje na tem. Brez ognja hi dima, kot pravi pregovor.
Na vsakem koraku slišimo parole: »Na mladih svet stoji?«, »Dajmo mladim možnost!« in podobne.
Ko pa taisti mladi pokažejo voljo in zagnanost za delo, ko žrtvujejo prenekatero uco in minuto svojega prostega iasa, se ponavadi ugotovi, da so Se najbolj pripruvni za kurirje, poštarje, urejevalce grobov, fizične delavce ali »kulturne animatorje« v smislu pripravljunja proslav ob 29. nuvembru, H. marcu in drugih pomcmbnih praznikih. Kaj pa njihuva lastna krcativnmt? S plcsi smo se ie kar sprijaznili, ko pa bcscila nancsc na kakc drugc dcjavnosti kot jc npr. projckciju filmov, različni (miroljuhni) konu:rti, lur-nir v taruku. Skralka kuka ultcrnnlivna \tvar, jc problcm tu. Ali vcslc. tla clcktrika in kurjava nista /.astonj? Sah sc v mkulinski snbi šc luhktt igra, kartc sii mahtdanc prcpovcdanc. čcprav ni pi>srcdi igra /.n dcnar. Knj si pa mislilc, da *tc kar /;i dcbvlc tn urc prckoračili t\i.s, v katcrcmjc vum luuncnjcna mladin-ska \obii! Tako sc vcndar nc dclu. Vsc pa jc bili> v ivijlcpScm rcdu. kt> smt> 12 ur ntcšuli butitn in ilclali lohnikc tut športncm igrišču. 1'akral /ii.sino prcktt-račili mibcticga tcnnina!
Kaj si (udi mislijft lisli mlatli. ki m> nckcga lciK-ga apnlskcga ilnc /. mctlami in cunjanii v tokah. v\i v /jmi.Mi, (/.'( /nk/(» končntt dt)biti \voj prttslor /mh/ .voncrrn. /x>cV.\/i7/ /.n dctavci /»ov.sc/n novo dvi>ratu>. naslcdnjcga dnc .\<> ra/.t(tvorili dva kamitma s /h»/i/<-(vnm. n.ifo vsc pohištvtt ra/pakirali (kakih 150 s(o-lnv. M) mu in nckaj nmar), ga /mtsili v dvorano. /daj pa za taistu dmruno plačujcjo fia/fmnimo. (lahki) rcCcmo tudi participacijo pri pokrivanju stroškov) tV hočcjo imeti v njej ples?
Oropanc se čutijo, saj lisli gicnak okus ni osl.mck od lajtrka, lcmveč ostanck tnl prahu in žaganja, peska in bctona, katcrcga so poživali, skupaj z drugi-mi krajani, velikokcat pa ludi sami, da lahko scdaj zaidejo v prostorc KS nckajkrat na leto. Na ples, če je, sestanek. proslavo in po bone za bencin. Malo starejši murda tudi na prcdavanje o civilni zaščiti. Drugače pa nam korak beži mimo zaklenjenih vrat, na katerih ponavadi visi listek nedoločene vsebine in li vzame voljo, da bi morda kaj ukrcnil v smislu samoupravljanja in aktivnosti v KS kot osnovni celid našega sistema.
Izgleda, da dobra volja in pripravljenost na delo ni dovolj. Vse mora biti v skladu z dobrobitjo tistih nckaj Ijudi, ki imajo škarje v rokah in krojijo p/atno. Nehote se mi vsiljuje misel na birokracijo in njene načine delovanja...
Mladi nismo in se nočemo predstaviti kot mučeniki ali celo svetniki; vendar pa tudi to nismo. za kar nas imate: razpuščena drhai, pijanci, razbijaki in tatovi. Zgledi vlečejo, tovariši in tovarišice, mi znamo biti tudi drugačni, to smo tudi dokazati.
Prav vj ste nas v vcliki meri pripravili do tega, da nam je laže reči: »Kaj nas briga!« in gremo vsak svojo pot, morda se srečamo le na plesu, ki je ostal kot edina naša aktivnost.
Nekoliko meje zaneslo, da pišem v mnoiini, sajje vse tole pisanje moje osebno mnenje, mnenje neke miadinke (brez funkcije, da ne bopomote), krajanke in morda, do neke tnere, tudi poznavalke (nekate-rih) razmer.
Upam, srčno upain, da se bodo v tej smeri vremena ntfadim Kranjcem v resnici zjasnila, kot je zapisal naš veliki pesnik. Zjasnila v odnosu med njimi sami-mi in v odnosu do drugih in drugih do njih.
Kot ste verjetno že opazili, pišem o čisto določeni skupini mladih Kranjcev in o čisto določeni okolici, ki jih obdaja, vendasr sem prepričana, da so podobni problemi, če že ne enaki, prisotni v večini naših sredin.
Ti mladi Kranjci so se nekoč zelo trudili, marsikaj jimje spodletelo, marsikajpa sejitnje tudiposrečilo, brez lažne skromnosti.
Ko pa so spoznali, eni pt&j, drugi kasneje, da so še najbolj podobni marionetkam in ko jih je okolje ~ prepričalo, da niso vredni počenega groša, ker so vsi po vrsti pokvarjeni in neodgovorni (eni malo bolj, kot drugi...) so vse skupaj obesili na klin in rekli: »Kaj nas briga!«
Skratka, bilo je lepo, nekateri so celojokali!
RENATA AŽMAN