Naročnina mesečno 25 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarjevi «16/111 Telefoni arednlštva: dnevna služba 209* — nočna »96. 2994 la M9§ Uhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka ia dneva p« praznika ček. račun: Ljubljana St HJ.6M) ia 10.349 sa inserates Sarajevo štv. 7561, Zagreb Mv. 59.011, Prapa-Dnnaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Največja skrivnost Skrivnost Gospodovega rešnjega telesa je osrednja in najgloblja skrivnost krščanske vere. Skrivnost o Bogu, ki kot včlovečeni Izveličar biva v naši sredi, na tej zemlji, vek za vekom v vseh časih in prilikah, je gibalo, hranivo, studenec krščanske vere, ki ni goli nazor, ampak obenem in predvsem življenje in delovanje. Krščanstvo ni kakor druge vere le spomin na božje bitje, ki se je v davni preteklosti prikazalo Zemljanom in potem izginilo, tudi ne kakšen prazen up ali iluzija o izpremembi vesoljstva v blažen raj prej ali pozneje, pa tudi ne kak učenjaški nauk o nujnem pra-vzroku stvari ali pa gola vsota moralnih predpisov vesti, naravnih socialnih zahtev in obče koristi, ampak je razodetje živega, osebnega vsemogočnega Boga, ki je nujno počelo vsega bitja, pa naš razum neskončno presega in se najbolj odkriva otroškemu, čistemu in nesebičnemu srcu. Krščanstvo ne uči mržnje do sveta in ne odteguje človeka v neki lažni protiživljenjski duhovnosti njegovim zem-skim nalogam, poklicu in kulturnemu delu za izboljšanje sveta, ampak človekove naravne odnose do drugega človeka, do družbe, do materijalnega stvarstva le poglobljuje, da ima naša ljubezen, naše veselje, naše delo trajni in večni smisel v čast božjo in izveli-čanje vsega človeštva. Veruje v raj, kjer bo človek, preobražen po naravo presegajoči milosti in dokončno dovršen kot podoba božja, večno živel v novem stvarstvu, toda kot nauk kraljestva božjega na zemlji obenem zahteva, da se raj začenja že na tej zemlji, da se ustanovi med ljudmi, stanovi in narodi bratovska ljubezen, da se uveljavi pravica in da se družno življenje tako kakor osebno čedalje bolj ponravstvi, izboljšuje in napreduje. Krščanstvo nikakor ne podpira kakšne udobne morale množitve in uživanja zemskih blag in kulturnih dobrin v meščanskem utilitarističnem smislu, ki od človeka zahteva le vnanjo pravilnost, ampak poziva k junaški borbi za nravnejše, pravičnejše in lepše življenje z navdušenjem, odločnostjo, požrtvovalnostjo in samoodpovedjo, s katero mora človek krotiti tako svoje lastne slabe in manjvredne nagone kakor tudi izvojevati zmago dobremu v javnem življenju družbe. Zakaj Bog, ki ni nikak abstraktum, nobena brezosebna sila ali kakšen »duh« vesoljstva brez vsake določenosti, je večna dejavnost nstvarjajočega, vzdržujočega in snujočega osebnega absolutnega duhovnega bitja, večno življenje, neskončen razum in naj svobodnejša volja, najvišja, neprestana in vseizpopolnjujoča akti-viteta, ki nas izveličuje, povišuje in vse bitje Vedno prenavlja v svojem večnem Duhu, ki ne pozna konca. Da je ta Bog sredi nas ljudi, v občestvu ▼anj verujočih, v svojem stvarstvu, ne samo kot čisti duh ali kot kakšna ideja ali samo kot glas v naši notranjosti, marveč kot včlovečeni naš Izveličar in Posvečevalec, ki nas ni zapustil v rajskem velieastvu, ampak na nedoumno skrivnosten nadnaraven način z nami živi na zemlji dalje, se z nami daruje, skrivnostno trpi in se raduje pa nas in vse svoje stvarstvo vodi v borbi zoper xeh, zlobo in slabost kot glava mističnega "esa Cerkve — to resnico obhajamo na prelepi praznik svetega rešnjega telesa, ki je letos za nas prav posebnega pomena zato, ker smo tik pred evharističnim kongresom. Naš slovenski narod je vedno z vso gorečnostjo veroval v skrivnost svetega rešnjega telesa !n ga z najiskrenejšo pobožnostjo častil. Božji izveličar, ki vedno pričujoč med nami za nas trpi, za nas večnega Očeta neprestano moli, vse naše delo spremlja in blagoslavlja pa privede do srečnega konca, odpirajoč nam, ko smo na zemlji izpolnili božjo voljo in po svojih močeh pripomogli k zatiranju zla in utrditvi dobrega, vrata v večno življenje — vera v tega živega, vsemogočnega in neskončno dobrega in ljubečega, a tudi pravičnega Boga, ki v osebi svojega Sina, Boga in človeka obenem, stoji na čelu občestvu vernikov, je naš slovenski narod vedno preši-njala kot njega najmočnejša duhovna in nravstvena pa srčno kulturo "ustvarjajoča sila. Ta evharistična vera je vzgajala rod za rodom, obvarovala našo vero golega formalizma in otrpnjenja, ohranjala žive naše religiozne in moralne sile ter jih poglabljala in oplemenitevala dušo tudi najbolj preprostega našega človeka. Prav vera v ta misterij je ohranjala v nas tudi vero v duhovne bitnosti in vrednosti sploh, tako da se nismo izma-terijalizirali v sodobni tehnični civilizaciji, da nismo padli nazaj v poganstvo eeščenja materije, da ne malikujemo gospodarstva, da odklanjamo živalsko borbo razredov, da ne postavljamo oltarja krvi in plemenu, kakor mnogi drugi, ampak da se klanjamo samo Bogu, ki je duh, resnica in večno življenje, ki hoče, da človek z duhom in idejo ter svobodno voljo vodi njemu podrejeno (stvarstvo po večno veljavnih moralnih zakonih. To svojo vero, mater vse resnično kulture, bo slovenski narod v družbi z drugimi katoliki Jugoslavije na evharističnem kongresu izpričal, v tem resnično religioznem duhu se bo okoli svetega rešnjega telesa zbral in se v tej veri utrdil v enem najbolj odločilnih trenutkov zgodovine krščanskega človeštva. Te vere ne bo zaklepal vase, med štiri stene svojih domov in v polmraku svojih cerkev in cerkvic, nmpak jo bo nosil v svojem srcu kot irincip dejavnosti na vseh področjih svojega Jvljenja, kot pobudo za največjo aktiviteto v svojem občestvenem življenju, da bi odgo. varjalo načelom božjega kraljestva na zemlji. Taka junaška, odkritosrčna in na vse žrtve pripravljena vera nam je tem bolj potrebna. Ker je naš čas čas, ki zahteva heroičnih odločitev. Treba nam je duha, ognja in pristnega življenja v vsej mladostni ustvarjajoči in preporajajoči sili, da bomo kos svojim bodočim nalogam kot krščanski narod, ki se ne ukloni poganskim silam oo s leve ne z desne tel 1 Zgodovinski sporazum v Londonu Nemško brodovje 35°l angleškega Angleški admirali so bili bolj pametni kot evropski diplomatje V »Slovencu« z dne 7. junija smo govoreč na uvodnem mestu o angleško-nemških pomorskih pogajanjih rekli, da sporazum ne bo težak, ker ne gre angleški admiraliteti za to, da dela Nemčiji očitke, da je prekršila to in ono pravno obveznost, niti da hoče Nemčijo pregovarjati, naj zniža količnik, ki ga za moč svojega brodovja zahteva. Angleška admiraliteta je nemško napoved sprejela kot dejstvo in jo je zanimalo samo še to, kakšne bodo bojne ladje, ki jih bo Hitler gradil in koliko topov ter kako velike bodo nosile. Končno je hotela Nemčijo z razmerjem 515—100 trdno navezati na obsežnost svojega lastnega brodovja. Kot so dejstva pokazala, se je vse tako tudi izvršilo. Pogodba, ki jo spodaj prinašamo, torej nikakor ni kakšna odpoved naslovljena Franciji, niti ni kakšen začetek novega prijateljstva i Nemčijo, ampak izraz čisto nečuvstvenega razumnega realizma vlade, ki ima nalogo, da skrbi v prvi vrsti za svojo varnost in sc tej nalogi posveti s hladnim računanjem. Angleška admiraliteta je sedaj lahko mirna. Hitler je privezan na moč angleškega brodovja. Četudi bi Francija ali Italija ali Rusija začele graditi nova brodovja in hi Anglija smatrala, da jo to ne ogroža, bi moral Hitler spoštovati razmerje, ki ga je sam do'očil, četudi bi imel občutek, da naraščanje francoskega ali ruskega brodovja Nemčijo ogroža, čer"vno bi Anglije ne. Pogodba je velik uspeh angleške admiralitete in' otroško bi bilo, iz tega izvajati kakšne politične zaključke o preorijentacijah Anglije, ker je pogodba uspeh razgovorov dveh hladnih trgovcev, ne pa izliv čuvstev dveh sanjavih zaljubljencev. Besedilo pogodbe Louil10. junij*. TG. Reutci (»bjavlja besedilo sporazuma, ki je bil sklenjen med Anglijo in Nemčijo kot »uvodni sporazum m širšo mednarodno pogodbo o pomorski razorožitvi«. Ta sporazum je bil v Londonu objavljen v obliki pisem, ki sta jih izmenjala sir Samuel Hoar in Ribben-trop. Značilen je v pismu angleškega zunanjega ministra pristavek, v katerem izjavlj.i »vlada Njegovega Veličanstva, da je ta sporazum 'oliko važnosti za bodočo razorožitev na morju m da pre stavlja trajno in končnoveljavno pogodbo met! obema vladama, ki bo pomagala, da se v kratkem času doseže pomorska razorožitev - seh držav na svetu.« Pogodba vsebuje sledeče določbe: 1. Razmerje 35 :100 v moči nemškega oziroma angleškega brodovja je trajnega značaja. 2. V primeru, da bi kakšna bodoča splošna pogodba o pomorski razorožitvi tega navedenega razmerja ne priznala, se nemška vlada obveže, da bo zahtevala, da se to razmerje 35 :100 v to splošne. pogodbo vnese, pod pogojem seveda, da ta bodoča razorožitvena pogodba ne bo vsebovala ničesar, kar bi moralo nemško vlado prisiliti, da v sporazumu z Anglijo zahteva spremembo tega razmerja. 3. Nemška vlada sprejema to razmerje za vse slučaje in okoliščine. Tako sprejema nemška vlada obveznost, da bo to razmerje spoštovala, četudi bi katera tretja pomorska sila (Francija, op. ured.) z nepričakovanimi gradbami novih brodovij dosedanje svetovno ravnovesje v brodovnih močeh resno motila. V tem primeru si nemška vlada pridrži samo pravico, da prosi angleško vlado, da skupno novo nastali položaj presodita. 4. Nemška vlada izjavlja, da sprejme razmerje 35 :100 ne samo z ozirom na celokupno brodovje angleškega imperija, ampak za vsak tip bojne ladje posebej in za vsako kategorijo njene oborožitve. V primeru, da bi kakšna bodoča mednarodna pogodba ne vsebovala omejitve v gradnji gotovih tipov ali kategorij vojnih ladij, marveč bi omejila samo skupno tonažo vsega brodovja, se Nemčija kljub temu obveže, da bo ohranila v sporazumu določeno razmerje za vsako kategorijo ladij, vključivši oborožitev, oziroma da bi morebitno zvišanje tonaže in oborožitve v eni kategoriji moralo imeti za posledico znižanje v drugi kategoriji. 5. Nemčija se obveže, da bo sprejela, v kolikor tiče križark in torpednih rušilcev, samo eno kategorijo, in to tako dolgo, dokler bodo tudi druge velike pomorske sile ostale pri eni kategoriji, čeravno bi nemška vlada raje uvedla dve kategoriji križark in torpedovk. 6. V pogledu podmornic pa dobi nemška vlada pravico do istega števila podmornic, kot jih ima Nemčija za vedno vklenjena na moč angleškega brodovja celokupno angleško brodoije, pod pogojem, da zniža tonažo drugih bojnih ladij, tako da razmerje 35 : 100 ne bo prekoračeno. V glavnem pa se Nemčija obveže, da število njenih podmornic ne bo prekoračilo 45% angleških podmornic, razen v primeru nujne potrebe, a to šele po predhodnih prijateljskih razgovorih z angleško vlado. 7. Angleška in nemška vlada se bosta o šte-vi u opov in kategorij bojnih ladij, kakor tudi o lonaiu ter oborožitvi istih šele v nadaljnjih pogajanjih sporazumeli, toda že sedaj velja, da razmerje 35 : 100 v celotni moči obeh brodovij ne bo prekoračeno. Ribbentrop je v svojem odgovoru potrdil b&-sede^ označenega sporazuma in dodal, da je tudi nemška vlada prepričana, da bo novi sporazum mnogo pripomogel k uresničitvi splošne pogodbe o pomorski razorožitvi. Razočaranje v Parizu „Konec sodelovanja z Anglijo" Pariz, 19. junija. Havas poroča, da so pariški listi prejeli britansko-nemški sporazum hladno in z obžalovanjem. Tako pravi »Journal«, da kaže ta diplomatska pustolovščina, da se inora Francija v prvi vrsti zanašati na svoje lastne moči. »Matin« piše, da Lavalu zdaj ne bo tako lahko nadaljevati svoje politike sodelovanja in prijateljstva z Veliko Britanijo. Česa se moremo nadejati od takšne politike v času, ko Anglija odstopa ravno v razmerah, ko se je enotnost fronte nekdanjih zaveznikov iz svetovne vojne zdela rešilnejša za mir kakor kdajkoli prej. — »Echo de Pariš« pravi, da pomeni ta sporazum konec skupne francosko-britanske politike, proglašene 3. februarja t. 1. in potrjene v Stresi in z ženevsko deklaracijo od 17. aprila, ki ji je pristopila tudi Italija. Včeraj Von Ribbentrop v Londonu izmenjani noti morata silno ohrabriti Hitlerja, saj se mu je posrečilo izvojevati zmago nad načelom nedeljivosti miru, načelom, ki so ga skupaj proglasili francoski in britanski ministri. Britanska vlada je sklenila poslati v Pariz ministra za Zvezo narodov Edna, ki bo vsekako imel nalogo prepričati francosko vlado o korektnosti Velike Britanije pri razgovorih z Nemci in o tem, da nova londonska pogodba ni treba, da bi neugodno delovala na francosko-britanske odnošaje. Londonsko časopisje danes soglasno izraža željo, da se odnošaji med Francijo in Anglijo zaradi sporazuma med Nemčijo in Anglijo ne bi poslabšali. »Timesc pišejo, da je danes angleška vlada povabila v London francoske strokovnjake, da se začno |K)inorska pogajanja za novo konferenco. Prav tako bodo povabljeni strokovnjaki Italije in sovjetske Rusije. Precej razburjenja je vzbudila vest, da se naj med Nemčijo in Anglijo sklene pogodba glede zračnih sil, ki bi bila podobna pomorskemu sporazumu. Protisovjetski btok? London, 19. junija, c. Danes je neki delavski poslanec vprašal zunanjega minstra Hoarea, če mu je kaj znanega, da se med Nemčijo, Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo ustvarja protisovjetski blok. Zunanji minister je odgovoril, da mu o tem ni ničesar znanega. Poljaki nočejo iz Francije ______na trgu Wagram v Parizu 10 policistov težito ranjenih - Krvavi pretepi tudi v Lilleu V kratkem času izgine zobni kamen I vzemi dnevno PROTI ZOBNEMU KAMNU in ne pusti zastrupljati svojega narodnega krščanskega nravstva, naj se uvaža materialistični strup od zunaj ali naj nas skušajo razkrajati pro tiiirSCanSi6 SI le od AIIUIKU. L/UUU vere, poguma in žrtev nam daj Gospodi Dunaj, 19. junija. TG. »Neue Freie Presse« poroča iz Pariza, da je prišlo v Parizu pred poljskim konzulatom do težkih izgredov poljskih izseljencev, ki jih je Francija izgnala. Na trgu Wagram se je zbralo nad tisoč izgnanih delavcev, med tem ko je 20 članska delegacija šla na konzulat prosit za posredovanje. Policija je hotela delavce razgnati, toda ti so se uprli in je prišlo do krvave poulične bitke, ki je trajala nad pol ure. Deset policistov je bilo pri tem težko ranjenih, med tem, ko so Po- Sirija hoče svobodo ljaki svoje ranjence vzeli seboj. Aretiranih je bilo 16 oseb. Tudi iz Lilla poročajo, da je hotelo več sto poljskih delavcev vdreti v poljski konzulat, ter jih je morala razganjati policija. Pri nastalih bojih je bilo zopet več policistov in delavcev težko ranjenih. Med izseljenci se širi silno razburjenje vsled ukrepa vlade, da se bodo morali vrniti domov, ko so vendar prišli v Francijo na delo na izrecno željo francoske vlade in na prigovarjanje francoskih agentov. Krvavi izgredi v Bejrutu - Damasku Več političnih voditeljev ubitih - Napad na župana v Bejrutu čečimi množicami politični govor, v katerem je zahteval svobodo za Sirijo in smrt za tlačitelje. De- Jeruzalem, 19. junija. TG. Iz Sirije poročajo, da je dala obletnica Mohamedovega rojstva povod za demonstracije velikega obsega po vsej Siriji (kot je včerajšnji »Slovenec« že na kratko poročal. Op. ured.), ki so napetost med pripadniki raznih veroizpovedi povečale do grozečih razmerij. Na večjih krajih jo prišlo do krvavih spopadov med mobamedanskim ljudstvom in med policijo. Posebno hudi so bili v pristaniškem mestu T r i -p o 1 is , kjer so se spopadli arabski nacionalisti in njihovi nasprotniki ter sta bila kar na ulici ustreljena dva politična voditelja. Vprav usodepolni so bili nemiri v Damaska okrog znane velike mošeje Hmayada. Okrog mo-hamedanskega svetišča se je nabrala velika množica ljudi, ki je navalila na predsednika sirskega parlamenta ravno, ko je hotel vstopiti, da bi prisostvoval cerkvenemu opravilu na rojstni dan Mohameda. Ljudstvo je grozeče napadlo skupino, v kateri se je nahajal predsednik, ter jo začelo obdelovati z raznimi vzkliki, kot »V božji hiši ne poznamo nobenih privilegijev« — »V tej hiši ni prostora za protizakonito ln protinarodno vlado!« — »Mi priznamo samo perdsedniku, ki gc ljudstvo svobodno izvolilo in ga postavilo na to mesto, pravico, da zahaja v božje hrame«. — Predsednik parlamenta ni mogel ne naprej, ne nazaj ln jc mora! mirnO |/vS!uaati( Iv O S€ j c tik pivu fijitu uVi^uil razborit nacionalistični vodja ter spustil nad kri- ---— w - ----« —— - i" i «.« iiuvikvi|vi L/T;- monstracije so postajale vedno hujše, tako, da la morala priti na pomoč državna policija, ki je predsednika osvobodila in ga srečno spravila skozi špalir razjarjenih množic nazaj v njegovo palačo. Tudi v Bejrutu so se dogodili podobni izgredi V imenu vlade bi moral mestni župan prisostvovati cerkvenim obredom, ker je irancoski visoki komisar smatral za bolj pametno, da ostane doma. Množice so župana in njegovo spremstvo obkolile, ga obsipavale s psovkami in stoječ na županovem avtomobilu je neki nacionalistični voditelj razlagal množicam program svobodne sirske narodne države in jih pozival, naj odstranijo vse tlačitelje. Tudi v Bejrutu je morala končno policija napraviti red. Očividno gre za dobro organizirano propagando, ki ima svoj izvor v Turčip ln v sosednem Iraka. Fey v Pešti Budimpešta, 19. jun. AA. Avstrijski notranji minister Fey je prispel v Budimpešto in bo tu ostal več dni. Najprej je obiskal namestnika Horthyja, nato pa predsednik« vladč, žuuuujegB in notranjega ministra. Domači odmevi Japonsko prodiranje v Kitaj Narodna skupščina Belgrad, 19. jun. m. Danes ob 10 je začasni predsednik narodne skupščine in predsednik verifi; kacijsikega odbora Dragiša Cvetkovič otvoril šesti predhodni sestanek narodne skupščine. Po sprejetju zapisnika so poslanci prešli na dnevni red ter gada! jeval i verifikaciisko debato. Na današnji dopoldanski skupščinski seji je govoril samo poslanec Milan Banič. Todor Lazarevič je podal poročilo veritikaeijskega odbora, o katerem so poslanci nato glasovali. Narodna skupščina je to poročilo soglasno sprejela, nakar je predsednik tega odbora Cvetkovič odredil krajši odmor. Po odmoru so poslanci prisegli. Dopoldanska seja je bila zaključena ob 12.15. Prihodnja seja je bila napovedana za ob 18 z dnevnim redom: volitve predsedništva narodne skupščine. Novo predsedstvo Popoldanska seja narodne skupščine se je začela ob 19. Sejo je otvoril predsednik verifikacij-skega odbora Dragiša Cvetkovič, ki ie po izvršenih formalnostih sporočil, da so podali ostavko na poslanske mandate sledeči narodni poslandi: Peter Stojisavljevič za okraj sinjski, Dragiša Cvetkovič za niški okraj, Svetislav Popovič za področje Bel-grad-Zemun,Pančevo, Stevan Cirič za staropazov-ski okraj, dr. Milan Vrbanič za mesto Zagreb, dr. Kojič za mesto Skopi ie, dr. Marko Kožulj za okraj Biograd na maru in Dragotin Jankovič za mačvan-ski okraj. Vse ostavke, ki so jih podali na svoje mandate omenjeni poslanci, so odstopili veritika-ajskemu odboru, ki bo poklicd v narodno skupimo zastopnike sedanjih poslancev. Skupščina j« nato prešla na dnevni rod, to je na volitev predsednika narodne skupščine, treh podpredsednikov in petih tajnikov. Po izvolitvi skruti-natorjer se je glasovanje takoj pričelo in končalo s sledečim rezultatom: Predsednika je volilo 283 poslancev. Prosvetni minister Cirič je dobil 264 glasov, Dragiša Cvetkovič 9, llija Mihajlovič 1, Živko Sušič . ___it -j_____i- ui»___ij..:l d -r-i,— kil borno pozdravili Za podpredsednike so bili izvoljeni: dr. Fran Martič, Voja Lazič in dr. Režek Za tajnike so bili izvoljeni: Mustafa Mularič, Ante Kovač, dr. Dragan Danit Mibui Pačak in Novica Popovič. Prosvetni minister Stevan Cirič se je v »vojih prvih besedah zahvalil vsem poslancem za izkazano zaupanje Ln je obljubil, da se bo potrudil, izkazati izvedlo tako, da se čuva dostojanstvo skupščine. Usoda te hiše je usoda vse države. Pretresi v tej hiii odjeknejo v milijonih src vsega naroda, posebno v teh težkih časih, ko enega dela narodnih poslancev ni med dami. Prosim skupščino, da dajejo poslanci od sebe najboljše moči. Nato je predsednik Cirič izjavil, da bo o izvolitvi novega skupščinskega predsedstva obvestil predsednika vlade in da bo prihodnjo sejo narodne »kupščine sklical, čim mu bo predlagal predsednik vlade. Zato prosi vse poslance, naj se ne razidejo, marveč ostanejo v Belgradu. Minister Cirič odstopil Belgrad, 19. jun. m. Novoizvoljeni predsednik narodne skupščine Stevan Cirič je podal ostavko na položaj prosvetnega ministra, ki ga je dosedaj zavzemal. Razdelitev sklada za javna dela Belgrad, 19. jun. AA. Ministrski svet je na seji 15. junija razdelil dohodke državnega fonda za javna dela in dodelil za javna dela: v dravski banovini 1 milijon, v savski banovini 2,300.000 Din, v vrba-ski banovini 3,700.000 Din, v primorski banovini 3,800.000 Din, v zetski banovini 4,500.000 Din, v drinski banovini 4 milijone, v dunavski banovini 2,200.000 Din, v moravski banovini 3,750.000 Di«, v vardarski banovini 3,750.000 Din in na področju mesta Belgrada en milijon. Poleg tega je ministrski svet dovolil za nadaljevanje del pri jezu na Orosnici, ki je namenjen vodovodu v Kragujevcu v dunavski banovini, osem milijonov Din, za ureditev (površinsko gradnjo) ceste skozi Košutnjak in ceste na Avalo in za dokončanje ceste AVala-Lipovica-Cukarica pri Belgradu šest milijonov Din, za regulacijo Save v dravski banovini 200.000 Din, za regulacijo Drave v dravski banovini 500.000 Din, za dobavo vode in ureditev vodotokov v benkovaškem, biograd skem, ši-beniškem it) kninskem okraju primorske banovine 3,700.000 Din, za povišanje m okrepitev obrambnih nasipov ob Savi pri Crnjelovi Raci v drinski banovini 750.000 Din, za regulacijo Drine in Jaskabe pri Prnjavoru, Badovincih in njegovi okolici v drinski banovini 500.000 Din, sa obalno utrditev Donave pri pančevačkih močvirjih v dunavSki banovini tri milijone Din, za regulacijo Morave v dunavski banovini 800.000 Din, za regulacijo Morave v moravski banovini SOO.OOODin, za posušitev in namakanje zemlje v vardarski banovini 750.000 dinarjev. (Na dravsko banovino odpade od razdeljenih 55,000.000 Din 1,700.000 Din.) Zakaj je razpuščen „Boj" Že v včerajšnji številki smo priobčili vest, da je ban dravske banovine dr. Dinko Ptic razpustil »Boj«. Službeno glasilo te organizacije »Bojevnik«, ki izhaja nekaj časa že kot tednik, je v svoji zadnji številki priobčilo to »odločbo« g. bana. Odločba se glaai: Združenje borcev Jugoslavije »Boj« v Ljubljani, katerega pravila ie odobrila banska oprava v Ljubljani z odlokom z dne 9. decembra 1955. No. 26416, od nosno 4. novembra 1954. IL No. 25684 1 riipaiiin na osnovi I 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, ker se je kot nepolitično društvo udej-stvovalo politično in • tem prekoračilo svoj statutarni delokrog. S tem so implicite razpuščene tndi vse r združenju včlanjene krajevne skupine. Zoper odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo poslov, ki bi jo bilo vložiti pri tej kraljevski banski upravi v 15 dneh, računši od dneva vročitve. Pritožba, ki mora biti kolkovn-na s kolkom za Din 20.—, pa v smislu It 11. za. konn o društvih nima odložilne moči. Ban: dr. Dinko Puc. Dunajska vremenska napoved: Pretežno iasno. Zvišanje temperature. Tisk drage vrste V narodni skupščini se je oglasil poslanec Voja Djordjevič, ki je spregovoril tudi o pomenu tiskovne svobode Obžaloval je, da je za dogodke med volivno borbo zvedel šele iz poročila oziroma govora notrunjega ministra v skupščini. Ako bi bilo tisku dana svoboda, da o vsem poroča, bi lahko volilcem predočil, s kakšnimi nameni gre opozicija na volišče. Povedal bi bil lahko, da opozicija ni imela pravega sporazuma. Za časa volilne agitacije so se širile najbolj fantastične vesti, celo o vladi sami in o najvišjih faktorjih. Vnovič je bilo dokazano, da prepoved o poročanju, ki je bila dana tisku in ki je ovirala njegovo svobodo, koristi le nasprotniku. Saj se je takoj ustvaril usten tisk, vesti so šle od ust do ust hitreje kakor po vsakem brzojavu (v dvorani ploskajo). Govornik je prepričan, da bi opozicija ne bila dobila toliko glasov, ako bi bila tisku dana popolna svoboda, da piše' o njenem delu. Zato je mnenja, da bi bilo treba dati tisku svobodo. Še vedno ravnotežje Pod naslovom »Naše poslanstvo« je Branko Lazarevič v »Politiki« podal globlja razmišljanja o politični vzgoji v Jugoslaviji. Pisec pravi, da moramo upoštevati, da smo tudi mi z vso Evropo šli skozi revolucijo, ki še ni dovršena. Izmenjali so se režimi, ustanove in celo strukture. Treba je reči, da se mi nismo nalozli teli revolucionarnih idej. Večkrat ie kazalo, tla bodo tudi pri nas nastopile radikalne krrze in da se vržemo v ekstrem, toda vselej se je |av-no življenje vrnilo več ali manj na prejšnji tir. To dokazuje, da delujejo neke konstantne sile, ki vzdržujejo ravnovesje. V tako. individualistična usmerjenem narodu ni bilo laliko vzdržati celote. Danes so na delu tri generacije, predvojna od 55 let naprej, vojna od 35 let naprej in povojna od 35 let navzdol. Prva je stopila v Jugoslavijo s starimi idejami, druga se je oblikovala v vojni; zato je čvrsta in trda ter se nagiba k preprosti in radikalni rešitvi. Tretja je zrasla že v Jugoslaviji sami in pozna v prvi vrsti materialne probleme. Vsaka izmed teh generacij ima svojo dobro stran. Mlada se ne loči toliko v Srbe, Hrvate in Slovence. Pri njej odločuje boj za življenje. Nagiba se na desno, v nacionalizem ali na levo. Pisec zaključuje s priporočilom, naj vse generacije sodelujejo pri ustvarjanju države. — Odveč je razlikovanje »staro« ali »novo«. Nikdo se ne sme odbiti od sodelovanja, ne glede na njegovo pokolenje, pleme ali vero. Vse, kar se dogaja pri nas, je že bilo. Naši procesi so isti, kakor so bili z.a časa »simbijoziranja« v Italiji, Nemčiji n Amerki. Za muslimansko fakulteto v Sarajevo. V Belgradu so se sestali muslimanski akademiki in razpravljali o potrebi ustanovitve muslimanske bogoslovne fakultete v Sarajevu. Ko bi se ta načrt izvedel, bi ne bilo treba muslimanskega bogoslovja študirati v inozemstvu*. Fakulteto bi bilo treba odpreti v Sarajevu. Prisega novih senatorjev. Zadnje dni so pred predsednikom senata dr. TomaŠičem prisegli novi senatorji, med njimi predsednik vlade Bogoljub Jevtič, minister notranjih zadev Velja Popovič. minister socialne politike dr. Marušič, nadalje dr. A Kramar, Ivan Pucelj in dr. Andjelinovič. Dr. Andjelinovič je sklenil obdržati senatski m^idat in odložiti poslanskega. Kaj bodo storili drugi senatorji, ki so bili izvoljeni tudi kot poslanci, še ni znano, Ostrejši veter. »Narodne Novine«, službeno glasilo savske banovine, t posebnem članku napadajo izvenparlamentarno opozicijo: Opo-»icija je šla v volivni boj z namenom, da bi prevrgla sedanji notranji red in ga nadomestila z novim, ki bi pravzaprav zbrisal s površine zemlje Jugoslavijo. Podoben nastop je treba v bodočnosti t vsemi sredstvi onemogočiti, ker podobna akcija kakor jo je izvedla opozicija pri volitvah, ustvarja ozračje, ki je na škodo narodnega edinstva in državne celote. Opoziciji je še vedno odprta pot r narodno skupščino. Ako se ne poda na to pot, pač pokaže, da je šla na volitve samo iz prevratnih ra7,-logov in ne z namenom, da bi pripomogla k ozdravljanju naših razmer Politična visoka šola za državnike. »Dan« iz Novega Sada predlaga, da bi se ustanovila visoka šola, ki bi bila nad današnjimi univerzami. To bi bila šola za vzgojo državnikov. Kakor je potrebna izobrazba za vsak poklic, tako je potrebna tudi šola za bodoče državnike. V to Šolo naj bi šli re6 najsposobnejši in najznačajnejši mladeniči. Poleg strokovnega Neodvisna Mongolija znanja bi si nabrali tudi mnogo gradiva po razmerah med narodom in njegovfli potrebah. Odličen šef davčne uprave. V Osjeku se je nadaljevala obravnava radi goljufij pri »Na-šički«. Zaslišan je bil eden izmed glavnih obtožencev Mavra Sulič, šef davčne uprave v Na-šicah. Sulič ima že 33 let državne službe za seboj. Obdolžen je, da je družbi »Podravini« odmeril manj davka (dopolnilne takse za pre- nos) in da je za to prejel nič mani kakor 145.000 Din. šlo je za kupno pogodbo med »Podravino« in grofom Majlatom za vsoto London, 19. junija. Kitajska vlada v Nankingu je zopet kapitulirala pred Japonsko. Kakor znano, je namreč poveljstvo japonske armade zahtevalo, da mora kitajska vlada odstaviti poveljnika kitajskih čel v Čaharju, to je v kitajski Mongoliji, generala Sun Cen Juana, ki je bil izjavil, da se Japoncem ne bo pokoril. Kitajska vlada je tudi topot dokazala svojo popolno nemoč, ker sedaj svojega generala ni samo odstavila, ampak ga naravnost pregnala ii Čaharja. Japonci pravijo, da so s tem eadovolj-ni in da bodo lahko svoje četo poslali naiaj v domovino, seveda pa nihle temu ne verjame. Kompromis polk. Matsuija V resnici ao se vrnile na Japonsko aamo one žete, ki so bile doslej kot redna japonska garni-zija stacionirane v pristanišču Tijencinu in katere ao prišle nadomestit nove čete pred dvoma tednoma. Drugod v severnem Kitaju pa so japonsko čete ostale in absolutno ni misliti na to, da bi deželo zapustile. Predvsem je gotovo, da bodo Japonci ostali v Pekingu in v Kalganu, kjer kontrolirajo vso Mongolijo. Slejltoprej je ostal cilj japonske akcije, da ustanovijo »svobodni« severni Kitaj s »neodvisno« Mongolijo. Da ne bodo rabili toliko vojaških sil, kakor se je prvotno mislilo, pa je čisto jasno, ko je pa Nanking pred njimi sedaj popolnoma kapituliral. Zato so japonski listi upravičeni, da z malo prikrito ironijo poročajo, da se je »položaj v severnem Kitaju znatno zboljšal«, kar lahko vzamejo evropske velesile z zadovoljstvom na znanje ... Polkovnik Matsui, ki se nahaja kot predstraža japonske armade v Kalganu, se je v noči od 18. na 19. t. m. celih pet ur pogajal s kitajsko lokalno oblastjo, s katero je dosegel sledeči kompromis: 1. Vprašanje severnega Kitaja je od vprašanja Čaharja oziroma Mongolije popolnoma ločeno. 2. Japonei bodo ostali v severnem Kitajo kot strala, dokler ne bo med japonsko in nan-kinško vlado dosežen prijateljski sporasum glede bodoče uredbe severnega Kitaja in glede priznanja svobodne Mandžurije od strani Kitaja. 3. V Caliarju ostane zaenkrat kitajski guverner, ki pa mora zatreti protijaponsko in protimandiursko propagando in upravljati deželo v popolnem spo- razuma z generalom Itagaki, ki je pooblaščenec japonskega generalnega štaba. Osrednja vlada v Nauklngu je tu kompromis odobrila in ni samo odstavila čaharskega generala Sun Cen Juana, ampak tudi začasnega upravitelja v Pekingu Huang Kua, katerega bo nadomestil Japoncem prijazni Huang Kiinin, k ije mongolskega porekla. Angleške skrbi Britanski poslanik v Washingtonu je že drugič obiskal podtajnika za zun. zadeve Philippsa, s katerim se je posvetoval glede eventuelnih di-plomatičnih korakov v severnem Kitaju. Tokijska vlada bo teh diplomatiČnih korakov bržčas ne bo preveč ustrašila. Maršal Cankajšek je po vsej priliki odjenjal napram Japoncem zato, ker rabi svojo armado v borbi proti komunistom, ki jim je v dolini Jangce-kjanga baje prizadel hud poraz. Obenem je poslal dve križarki »Hajsi« in »Hajšen« proti Kantonu, ker se je južni Kitaj v zadnjem času zopet začel upirati nankinški vladi. V zadnjem času se izve, da je guverner v Kantonu, general Cen Cin Tan. spričo nevarnosti, ki Kitaju zopet grozi od Japonske, brzojavil ministrskemu predsedniku Vangu v Nanking, da se hoče južni Kitaj s centralno vlado pogoditi in se ji v zunanjepolitičnem oziru pod rediti. Ce bo to proti japonski invaziji veliko pomagalo, pa je vprašanje. Nenapadalni pakt z Rusijo Tokio, 19. jun. b. Po poročilu Agencije Rengo sta sovjetski poslanik Jurenev in finančni minister Takaši govorila na svojem današnjem sestanku o sklenitvi nenapadalnega pakta med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Finančni minister Takaši je nedavno tega v vrhovnem političnem svetu zagovarjal potrebo izboljšanja stikov med Japonsko in Rusijo. Atentat na Hajašija? šangaj, 19. jun. b. Po poročilih kitajskih listov je bil na japonskega ministra vojske generala Hajašija poskušen atentat, ko je potoval po Mandžuriji. V zvezi s tem atentatom so v Cančunu in Daj-renu prijeli 20 ljudi. 64.166.666 Din. in sicer v aprilu 1926. Prvotno je Sulič odmeril 0.2% takse, kar je znašalo 290.268.90 Din, pozneje pa je to odločbo uničil in znižal odstotek na 0.1%. Dogovorjeno je bilo, da izplača Podravina Sullču polovico 7.neska, ki ga je s tem prihranila. Sulič ni mogel pred sodiščem navesti dokazov, s katerimi bi bil zavrnil hndo obtožbo. Iz učiteljske službe Belgrad, 19. juotje. m. S kraljevim ukaiom mo napredovali: V V. pol. skup.: Ivan Lapajne, upravitelj meščanske šole v Vojniku, Ljuba Perme me-ščanskožolska učiteljica na I. dekliški meščanski šoli v Mariboru, Franc Javšovec, učitelj na meščanski šoli v Celju, Franc Martino, meščansko-šofeki učitelj v Mariboru, Frančiška Zoreč, me-š-čanskošoLska u&iteljica na Jesenicah, Marija Per-ko, me£6amskošalska učiteljica na Jesenicah, Josip Ergot, meščan&koSolski učitelj ▼ Možici, Alfonz Lindtner, meščanakošolski učitelj v Ljutomeru, Josip Rajhman, meiš-čanskošolski učitelj ▼ Celju; v VII. pol. skup. me8čans košofeki učitelji in učiteljice: Ana Rot-Slapšak v Tržiču, Vladko Albert r Škofji Loki, Antonija Ampel na Jesenicah in Ivo Costa-Pucelj v Brežicah. S kraljevim ukazom je napredoval pri Poštni hranilnici v Ljubljani v VII. pol. skup. Ivan Tonja. Z dekretom prosvetnega ministra so prestavljeni na lastno prošnjo sledeči učitelji m učiteljice: Marija Čebular iz Krašnje v Borovnico, Danilo Danev fe DragatuSa v Zažare, Vida Fajdiga iz Sela r Stranje, Ivan Je-zeršek iz Cajnarja k Sv. Trojici v rogaškem okrajiu, Marija Jurca iz Mekinj ▼ Nevlje, Frančiška Kavšek iz Dragatuša v Črnomelj, Marija Kinčič ie Per-toča v Gederovce, Pavla Lazar iz Dobrniča v Št, Jurij pri Grosupljem, Marija Makaro-vič iz Krke ▼ Ltir&ne, Marija Nartnik iz Tribuča v Rožni dol, Marija Podjavoršek h Polja v Rogaško Slatino, MIlan Pogačnik iz Zgornjega Tuhinja v Komendo, Silvija Salomon-Monarij iz šmartna v Rožnem dolu v Mirno, Vlada Škulj ias Zidanega mosta na Vrhniko, Ivana škodlar iz Dobrepolja v Smlednik, Stanko Šuler iz Starega trga r Dobrepolje, Josip Tavželj od Sv. Duha v Halozah v Zavrh, Josip Zupančič iz Dražgoš v Selca, Ana Župan iz Vidoncdr v Gornjo Lendavo, Anton Bolehar iz Tržiča v Zidani most, Justina Globotnik iz Kapce v Škocijan, Alojzij Ziherl z Vrhnjega polja v Trzin, Karolina Istenič-Pahor iz Čadrama v Št. Vid nad Ljubljano, Adolf Kuoovan iz Belih voda k Sv. Benediktu v Slov. goricah in Marija Kave« iz La&kega v Kranj. Z odlokom vtišflca dolžnosti glavnega ravnatelja so prestavljeni: Franc Schauibaeh, pomožni prometnik X. skup., z Jesenic v Kočevje, Drago-tin De-kleva, prometni uradnik X. skup. iz Bosanskega Broda v Prevalje, Ciril Adam, promenikt IX. pol. skup. fe Hrastnika v Zidani most, Konrad Vodenik iz Šmartna ob Paki ▼ Ljubljano, glavni kolodvor, Josip Pohar iz Metlike v Šmartno ob Paki, za šefa in Josip Dekleva iz kurilnice v Mariboru v kuril-iriško izpostavo v Rogatec. Naplavljeno truplo otroka Nocoj prati večeru je Drava naplavila pri po-breškeni prevozu truplo okoli sedem let starega dečka. Otrok je moral ležati v vodi gotovo že kakih deset do petnajst dni, ker je njegovo truplo že močno razpadlo. Truplo je našel neki delavec iz Poibrežja. Prepeljali so ga v mrtvašnico na pokopališču v Pobrežju. Znakov nasilja na njem niso opazili, pač pa je to že drugii primer v zadnjem času, da je E>rava naplavila otroško trpplo. Evh. kongres v Bjelovaru Bjelovar, 19. jun. b. Včeraj so se pričele svečanosti evharističnega kongresa. Nadškofa-lfeadjutarja dr. Stepinca je slovesno sprejela velika ljudska množica. Snoči je bila bakljada nadSkofu-koadjutorju na čast. Davi ob 7 je imel nadškof-koadjutor dr. Ste-pinac sv. mašo v cerkvi sv. Terezije. Iz gozdarske službe Belgrad, 19. junija. Postavljeni so za uradniške pripravnike tile diplomirani gozdarski lnžepjerjl: Pri gozdarskem odselku kr. banske uprave v Ljub- ljani Aleksa Kontič, pri gozdarski upravi v Kranjski gori Vojislav Jovanovič. pri gozdarski uprivi v Boh. Bistriei Dušan Dimič, pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Ljubljani Makso Stankovi®, pri gozdarskem ravnateljstvu na Sušak* Josip žeželic, pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Zagrebu Dragotin Erjavee, pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Ljubljani Josip Kovačevih Tekme v Sofiji Sofija, 19. jun. m. Današnja nogometna tekma med Bolgarijo Hm Romunijo je končala z rezultatom 4:0 (2.0) za Bolgarijo. Športne tehme v Švici Lausanne, 19. jun. b. Tn so se pričele mednarodna tekmovanja v mečevanju. Izidi tekmovanj s fleuretom so že znani in so tile: Italija premaga Jugoslavijo s 16:0, Nemčija Švedsko 14:2, Francija s vi oo 15:1, Nemčlija Grčijo 13:3. V drugem kolu lijo 9:7. V semifinalu talija—Belgija in Ma- nastopijo v prvi skupini djarska, v drugem kodu Francija, Neiticija in Avstrija. je premagala Avstrija Ai Drobne vesti Belgrad, 19. junija, m. Snoči je bfl zaključen v Belgradu kongres Zveze obrtniških društev kraljevine Jugoslavije. Na kongresu so pretresali strokovna vpražanja, nakar je bilo sprejetih več resolucij, v katerih obrtništvo zavzema zelo odločno stališče proti tvrdkama Bafa in Tivar ter proti uradom za zavarovanje delavcev. Zagreb, 19. jun. b. Jutri popoldne pridejo v Zagreb bolgarski železničarji. Iz Zagreba odpotujejo v Split. Sofija, 19. jun. b. Balkanski odbor je sklenil povabiti na prihodnje balkansko tekmovanje zastopnike Turčije. Prepričani so, da se bo Turčija vabilu odzvala. London, 19. jim. b. Listi poročajo, da je bila v abesinski prestolnici Addis Abebi včeraj velika parada pred cesarjem Hailom Selasijem in njegovimi ministri, ki so vsi prisrčno pozdravljali vojaštvo. Milan, 19. jun. b. V Bresciji je do tal pogorel veliki leseni stadion. Gasilcem in vojaštvu se je posrečilo rešiti zgolj zidani temelj. Angleški avtomobilisti pridejo Belgrad, 19. jun. AA- V ponedeljek opoldne pride na našo mejo skupina avtomobtlistov 1* Anglije, ki ima v imenu mednarodne tujskoprometne alinnse nalogo proučiti veliko mednarodno avtomobilsko cesto iz Londona v Carigrad, dolgo 3117 kilometrov. Prihod te skupine v Belgrad pričakujejo se isti dan med sedmo in osmo uro zvečer. Ko si bodo gosti ogledali gradnjo nove ceste ▼ Zemunu, bodo šli na Avalo, nato pa na Oplenae. Potem bo ugledna skupina angleških avtomobili-stov nadaljevala vožnjo tez Vrnjačko Banjo t Sofijo. Namen tega potovanja angleških nvtomobili-stov je, da zbero potrebno gradivo za mednarodno konferenco, ki se bo vršila meseca septembra in na kateri bodo določili celotno službo nn tej veliki mednarodni cesti. Gradnjo te coste so načelno že končno sklenili, na septembrski konferenci jo bodo pa še uradno potrdili. Cesta bo goiova čez i kaki dve leti, a že najkasneje spomladi prihodnjega leta bo gotova do naše meje. Umrla nam Je danes ob 20. url, prevldena s tolažili sv. vere, naša dobra mamica, gospe Marija Slibar roj. Bizilj Pogreb blagopokojne bo v petek, dne 21. junija ob 4 popoldne Iz hiše žalosti Trstenjakova St. 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. Junija 1935. Žalujoči otroci ln sorodniki. o* Udeležencem evharističnega kongresa o» Splošna navodila Glejte vse v luči namena, ki ga ima kongres! Dnevi kongresa so dnevi molitve in pokore. Evharistični kongres ni izlet, ni parada, ni zabava, to niso dnevi zunanjega veselja, kazanja in uveljavljanja, ne dnevi kake politične manifestacije, temveč dnevi notranje obnove, dnevi vere, ljubezni in žr-ter radi Evharističnega Boga. Temu namenu primerna naj bo vsa naša bližnja priprava na kongres, temu svetemu nnmenu primerno naj bo naše obnašanje. Vso težo kongresnih dni pa prenašajmo z ljubeznijo. Berite kongresno knjižico! Preberite jo po večkrat in z vso pazljivostjol Kaj bo v Ljubljani in kje, kako bo to ali cnto, kam se vam je obrniti, vse je v knjižicah. Preden bodete v Ljubljani kaj spraševali, poglejte v knjižico. Morda je tam dano že navodilo. Ne sitnarite po nepotrebneml Knjižico imejte vedno pri sebi! Veliko nas bo! Okrog 150.000 nas bo z Ljubljančani vred. Kjer je pa mnogo ljudi, je treba tudi mnogo reda. Red zahteva, da podrediš svoje osebne koristi in želje koristim celote. Zato bomo morali vsi včasih nekoliko potrpeti, radi skupnosti, radi reda. Reditelji, stražniki, skavti itd. bodo vse žrtvovali za red in uspeh prireditev. Te bo treba ubogati, poslušati in takoj storiti, kar bodo želeli. Pokažimo, da smo res kulturen narod, ki ceni red in disciplino! Ne gneče, ne zmešnjave ne bo! Vse to je le tam, kjer ni reda. Ne dajte se begati od nikogar in nikjer! Če vam kaj ni jasno, vprašajte stražnika ali pa reditelja, ako ne najdete odgovora v kongresni knjižnici. V skrajnem slučaju se obrnite na informacijsko pisarno. Pomagajte si pa z vso ljubeznivostjo tudi med seboj! Radi bojazni pred gnečo naj tedaj nihče ne ostane doma. Pazite na denar! Reditelji in policija bodo vse ctotriiil, da vas obranijo pred nepridipravi. A vendar mora predvsem paziti vsak sam. V velikih množicah žepni tatovi vedno najdejo svojo žetev. Ne nosite vsega denarja v enem žepu. Mirno kri! Vsak naj gre tja, kjer je zanj določe_ prostor. Čim manj bo razgovarjanja in prerekanja, tem več bo reda in tem manj razburjenja. Če pride koimu slabo, naj drugi okoli njega ne izgubijo glave. Pokličite samaritana, usmiljenko, reditelja ali stražnika. V tem pogledu je vse vzorno pripravljeno. Papeške zastave je dovoljeno izobešati tako, da jih izobesimo obenem z državnimi. Prava pa-peška zastava je rumeno-bela in sicer gresta barvi vzporedno z drogom, ob drogu rumena, na rumeni pa bela barva. Dosedanje papeške zastave, ki so imele barvi postavljeni pravokotno na drog, so nepravilne. Gg. dnine pastirje opozarjamo, da dobro preštudirajo navodila glede kongresa v zadnjem Škofijskem listu. Kaj vzemite na pot -rii,I. . . Obleka. Prinesite s seboj tudi oblačilo za večerni in nočni hlad (plašč, jopico). Za slučaj dežja vam je potreben dežnik aili pelerina ali sicer kako ogrinjalo, pa celi čevlji. Novi čevlji niso za mestni tlak. Če bodete prenočevali na skupnem ležišču, prinesite s seboj toplo odejo. Hrana. Dobra hrana vam bo po zmerni ceni na razpolago v ljubljanskih gostilnah. Če pa kdo vzame kaj seboj, naj vzame, kar ne povzroča žeje. Potovanje po železnici Navodila glede olajšav voznega reda in po-dobro, bomo skuSali objaviti najkasneje v sobotnem ali vsaj v nedelj. »Slovencu«. Prosimo gg. dušne pastirje, da takrat vernike o dotičnih navodilih nujno obvestijo. Posebni vlaki. Železniška uprava bo sama organizirala po potrebi posebne vlake in pravočasno razglasila, kdaj bodo vozili v Ljubljano in kdaj nazaj. Natančno vpoštevajte navodila železn. uprave glede posebnih vlakov, da se bodete porazdelili na vse vlake. Prvi posebni vlaki v soboto, 29. junija so določeni za mladino, kd mora biti do 7 zjutraj v Ljubljani. Ostali udeleženci kongresa naj ne silijo v te vlake. Za mje bodo vozili redni in po potrebi tudi posebni vlaki. Odhod posebnih vlakov bo pravočasno objavljen v časopisju. Vsi ti vlaki bodo odhajali točno ob do-lčenem času. Pazite, da vstopite na vlak, ki ima postanek na vaši domači postaji! Na postajah ne stojte na tirih ob vlakih, temveč vstopite čimpreje, da ne bo pri odhodih kake nesreče. Na vlakih bodite resni in redni Vstopajte in izstopajte le, kadar vlak stoji. Nesreča nikjer ne počiva. V Ljubljani naj gredo na kolodvor najprej tisti, ki se bodo tudi prvi odpeljali, drugi naj čakajo v mestu, na Stadionu ali pred kolodvorom, vendar naj ne zastavljajo dohodov h kolodvoru. Vpoštevajte povsod brez ugovora ali prerekanja navodila železniških uslužbencev, voditeljev in rediteljev. Zavedajte se, da pri tako ogromnem številu potnikov ni mogoče vsakemu v vsem ustreči Žigosanje legitimacij si v Ljubljani oskrbite čimpreje, ne šele tik pred odhodom vlaka. Žigosanje bodo vršile vse informacijske odn. kongresne pisarne. Ako vam je bilo kaj ukradeno ali ste kaj izgubili, javite se takoj v najbližnji informacijski pisarni, kjer bodete morda izgubljeni predmet dobili nazaj. Kar najdete, oddajte takoj v najbližnji kongresni pisarni. Večje skupine naj se že pred prihodom v Ljubljano točno dogovorijo, kje se bodo zopet zbrale, ako ne bodo mogle na Stadionu stati skupaj. Potovanje z vozovi in kolesi Vozovi in vsa druga vozila bodo smela v kongresnih dneh redoma voziti le: po Tyrševi cesti do železniške proge ob Posavskega ulici; po Celovški cesti do gostilne Keršič ob Fran-kopanski ulici; po TržaSki cesti do Borštnikovega trga; po Dolenjski cesti do mostu na Karlovški cesti; po Poljanski cesti do gostilne Košak na Krekovem trtfu; po Zaloški cesti do cerkve sv. Petra. Dohod vozil v mesto bo mogoč le v zgodnjih jutranjih urah. V času zbiranja in sprevodov bo za vozila v mestu vsak promet zaprt. Tyrševa cesta bo za promet * vozili stalno zaprta, ker se vrfrigo na Stadionu vse dni prireditve, V sprevodih ne sodeluje nobeno vozilo. Vozila lahko shranite: Ob Dolenjski cesti na prostoru pred Rakovniško cerkvijo ter pri g. Kobiju in šušterju; v Šiški v Janševi ulici pri g. Preles-niku (takoj čez prelaz levo) ter pri g. ing. Zupančiču za Gorenjskim kolodvorom; na Tyrševi cesti pri g. Strupiju, nasproti Linhartovi ulici, dalje za vojašnico Kralja Aleksandra in na svetu mestne občine za pokopališčem pri Sv. Krištofu (kjer je bila preje jama). Pustite vozove zunaj mesta! Če le kako morete, pustite vozove zunaj mesta, n. pr. na Ježici, v Sto-žicah, v Udmatu, na Viču itd. Tam bodo vozovi bolje spravljeni in živina bo lahko bolje prehranjena, pa še težav s prometom v mestu ne bodete imeli. Za shrambo koles določeni prostori bodo označeni z veliikmi napisi. Informacijske pisarne v Ljubljani Glavna kongresna pisarna je v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti 7. Druga pisarna bo v palači Vzajemne zavarovalnice ob Masary-kovi cesti. Na kolodvoru bo tretja pisarna. Več pisarn bo tudi na Stadionu na gor. in dol. kolodvoru. V vseh stvareh se obračajte na pisarne. V kongesni pisarni v palači Vzajemne zavarovalnice bo ves čas kongesa prisoten član ljubljanskega esperantskega kluba, ki bo na uslugo espe-rantistom. Katoliški esperantisti bodo 29. junija v Ljubljani v hotelu »Metropolu« ustanovili Ligo katoliških esperantistov. JVa kaj pazite v Ljubljani Vedenje bodi ves čas kongresa dostojno in namenu kongresa primerno. Bilo bi skrajno nespodobno, ako bi se kdo tiste dni opil ali celo razgrajal. Zlasti oni v narodnih nošah se zavedajte, da nadenete lepoto te noše le radi tega, da se po-veli-čajo kongresne prireditve. Narodna noša je praznična noša, pa naj bo tudi obnašanje človeka v njej praznično, t j. resno in lepo. Bodite točni! To velja zlasti za zbirališča k sprevodom. Zamudniki ne bodo mogli do svojih zbirališč! Isto pa velja tudi za zborovanja in vse druge prireditve. Le tako se bo mogel mogočni program kongresa učinkovito razviti. Velja tedaj: Bolje pol ure preje kot pet minut kasneje! Hodite skupaj, kolikor je to po kongresnem programu mogoče. Kadar to ne bo mogoče, se pravočasno domenite, kako se spet sestanete in kje. Komur je Ljubljana bolj znana, naj pomaga onemu, ki je ne pozna tako. Pomnite! 1. Da je treba biti vsaj eno uro pred pričetkom sprevoda na zbirališču. Kasneje bodo ulice zasedene in ne boš mogel na svoje mesto. 2. Da je treba brezpogojno spoštovati navodila rediteljev. 3. Uvrsti se gotovo v sprevod. Ne opazuj, ampak sodeluj! Čeprav morda tega ali onega ne vidiš, stori vendar, kakor je radi skupne manifestacije potrebno. 4. Nočni moški sprevod in glavna kongresna procesija, to so prave procesije. Zato se jih udeleži z molitvijo in pesmijo ter vzornim ponašanjem! Dostop na Stadion Le s kongresno knjižico in znakom bo dovoljen vhod v Stadion. To velja za ves čas kongresa in za vsakogar, brez ozira na osebo ali stan. Znake nosite na vidnem mestu, knjižico pn vstopu v Stadion pa v roki. Za L manifestacijsko zborovanje dne 29. junifa popoldne in za mašo kardinala-legata dne 30. junija dopoldne je za vse udeležence dohod s Tyrševe ceste, le pevci narodne noše, nosilci zastav, dostojanstveniki in oni, ki bodo imeli vstopnico za sedež, vstopajo vsi z Vodovodne ceste. Kdor kupi vstopnico za sedež, naj pride na Stadion eno uro pred pričetkom dotične prireditve. Radi reda je določeno, da se dostop k sedežem zapre pol ure pred pričetkom vsake slovesnosti. Zamudniki bodo morali kljub vstopnici v areno na stojišče. Na glavni oltar, ki bo na veličastni stadionski tribuni, bo lahko videl vsakdo z vsakega konca Stadiona. Radi tega je vsako prerivanje odveč. Sedeži na Stadionu Sedeži na Stadiona se lahko rezervirajo in se dobe v predprodaji v pisarni glavnega priprav, odbora v Ljubljani, Miklošičeva 7. Reditelji Rediteljstvo nosi odgovornost za ves zunanji potek kongresa. Rediteljska služba je častna, pa težka in odgovorna. Zato se bo vsak reditelj ves žrtvoval le službi kongresa in kongresnih udeležencev. Bivališče rediteljev je na učiteljišču (Resljeva cesta). Vstop bodo v učiteljišče imeli za časa kongresa le reditelji s trakom. Prihod rediteljev v Ljubljano. Vsi reditelji morajo priti v Ljubljano dne 28. junija najkasneje do sedmih zvečer. Posameznih rediteljev, ki jih ne bi nihče poznal, odbor ne bo sprejel. — Takoj po prihodu v Ljubljano se morajo reditelji javiti v prijavni pisarni na učiteljišču. Za vsakega odgovarja vodja skupine. V pisarni dobi reditelj trak, tam ee vpišejo vsi njegovi podatki ,vodja skupine pa dobi ključ od sobe, k|er bo s svojimi prenočeval. Na učiteljišču bo poslovala ves čas pisarna za reditelje. Razhod rediteljev. Rediteljska služba traja od 28. junija zvečer pa do 30. junija zvečeT. Reditelji morajo biti vedno na odrejenem mestu in absolutno poslušni vodstvu ter disciplinirani. Gg. dušne pastirje prosimo da o vseh danes objavljenih navodilih obvestijo vernike za gotovo tekom nedelje, dne 23. junija. Prenos podobe Marije Pomagaj in sprejem papeževega legata Marija Pomagaj Na poti v Ljubljano se ustavi vozilo z milostno podobo v Naklem, v Kranju, v Predosljah, na Ve-lesovem, v Šenčurju, v Cerkljah, v Komendi, v Mengšu, v Domžalah, v Trzinu, na Črnučah, na Ježici in pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Po ljubljanskih ulicah naj občinstvo z dostojanstvenim obnašanjem v špalirju počasti to slovensko versko svetinjo. V Ljubljani je pričakovati prihod podobe 28. junija ob pol štirih popoldne po Tyrševi, Masarykovi, Miklošičeva cesti, na Marijinem trgu, v Stritarjevi ulici in Pred Škofijo. Papežev legat Legata sprejmejo odličniki in kongresni funkcionarji pod baldahinom pred glavnim kolodvorom, Legat in spremstvo zasede nato avtomobile in krene v slovesnem sprevodu proti stolnici, kjer bo cerkveni sprejem, nato pa otvoritev kongresa. Zbiranje bo na Resljevi cesti, odkoder reditelji razvrstijo ljudi okrog sprejemnega prostora na Masarykovi cesti in v sprevod od kolodvora po Miklošičevi cesti. Sprevod tvorijo po vrsti: 1. Godba; 2. Križarji; 3. Klarice; 4. Ostala uniformirana mladina; 5. Zastopstva družb, društev in delegacij z zastavami 6. Papežev legat s spremstvom; 7. Šolska mladina iz špalirja; 8. Oddelek vojaštva. Šolska mladina se za sprejem zbira pred svojimi šolami in pod nadzorstvom odkoraka na Miklošičevo cesto ter napravi špalir vse od Masarykovf ceste do stolnice. Pozdravljanje. Mladina bo pozdravljala legata z mahanjem belih robcev. Mladina naj prinese s se boj cvetje in ga si pije na pot. Navodila za mladinsko prireditev 1. Slabotna mladina naj ostane doma! 2. Vsa izvenljubljanska mladina, ki pride z vlaki med 6. in 7. uro, mora iti s kolodvora naravnost na Stadion. 3. Podobo Matere Božje spremlja iz stolnice na Stadion samo mladina ljubljanskih šol. 4. Ponovno se zabičuje, da mora imeti vsa mladina zadostno in zanesljivo spremstvo. 5. Ker bodo na Stadionu ločeni fantje in dekleta (fantje na desni, dekleta na levi strani), je neobhodno potrebno, da ima vsaka, tudi najmanjša skupina deklet svoje posebno in vsaka tudi najmanjša skupina fantov svoje posebno spremstvo. 6. Spremljevalci imajo vso dgovornost za njim izročeno mladino. Na Stadionu naj stoje pri svojih skupinah. 7. Urejevale se bodo skupine po redu, kakor bodo prihajale na Stadion. Reditelji, katerim se je brezpogojno pokoravati jih bodo postavili v vrste, ki bodo na tleh začrtane. 8. Mladina bo med službo božjo stala; samo pri povzdigovanju poklekne, obhajilo pa prejme tudi stoje. 9. Osnovnošolski otroci z dežele naj bi imeli v žepu listek, na katerem je napisano njihovo ime, primek indomači kraj ter prostor, kjer se njihova skupina zbere pred odhodom iz Ljubljane. 10. Če bi kak otrok zgrešil svojo skupino, naj se obne na prvega reditelja, ki ga vidi. Reditelji bodo imeli znamenja na rokavih. 1. Po službi božji in razdeljenem zajtrku ostane vsa mladina na svojem prostoru, dokler ne dajo reditelji znamenja za odhod. Izpred Stadiona naj odiedjo čimpreje, da se prepreči gneča. 12. Za toplo prehrano otrok (opoldne, ako ostanejo več ur v Ljubljani) mora dogovorno s kongresnim prehranjevalnim odsekom ali neposredno s kakim gostilničarjem poskrbeti vsaka skupina sama. 13. V slučaju slabega vremena naj ostane izvenljubljanska mlad;na doma in naj prejme obhajilo doma, ljubljanska pa naj prejme obhajilo po ljubljanskih cerkvah. 14. Prijave za mladino so zaključene. Novih prijav ne sprejemamo večl Nočna procesija moških Zbiranje: Od devetih zvečer dalje se zbirajo: 1. Ljubljančani v Gosposki ulici od Kongresnega trga do Križank z dohodom s Kongresnega trga; 2. Ljubljanska škofija v Vegovi ulici in na Emonski cesti z dohodom s Kongresnega trga; 3. Lavantinska škofija na Cojzovi cesti, na Bregu in na Krakovskem nasipu z dohodom skozi Židovsko ulico in s trga Sv. Jakoba. 4. Deputacije, izseljenci, inozemci in udeleženci iz južnih škofij na Galusovem in Grudnovem nabrežju z dohodom s trga Sv. Jakoba; 5. Pevci in godbe pred cerkvijo Sv. Jakoba. Sprevod se pomika po Starem trgu, Mestnem trgu, Stritarjevi ulici, Marijinem trgu. Miklošičevi cesti, Masarykovi cesti, Tvrševi cesti na Stadion. Spored procesije: 1 Fanfare; 2. Inozemci. deputacije in izseljenci: 3 Udeleženci iz južnih škofij; 4. Lavantinska škofija; 5. Ljubljanska škofija. — Pevce, godbe in ev. posebne skupine uvrsti aranžer v sprevod pred cerkvijo sv. Jakoba. Baklje naj bi v tem sprevodu po možnosti nosili vsi udeleženci. Dobili jih bodo na zbirališčih. Navodila možem in fantom 1. V areno Stadiona bodo opolnoči smeli le oni možje in fantje, ki bodo med polnočnico prejeli tudi sv. obhajilo. Vsi ostali morajo na brežine Stadiona. Prosimo, da se tega navodila vsi točno držijo, da ne pride pri obhajanju do nerednosti. 2. Pri nočni procesiji in zlasti med polnočnico pojemo vsi prsmi, ki so natisnjene v kongresni knjižici. Pojmo korajžno in vsi, da bo res moško donelo. 3. Baklje dobite proti nakaznici, ki si jo kupite že pred kongresom, lahko jih bodete pa plačali tudi na zbirališču. Baklje so naročene le v sorazmerju z naročili in jih zadnii hip ne bo mogoče dovolj izdelati, ako jih pravočasno ne naročite. 4. Baklje nosite pokonci, da ne opalite soseda ali koga v špaliriu. Ne utrinjajte jih med potjo, ker gorijo potem grdo. Pred vstopom v Stadion bakljo ugasnite v za to pripravljeni vodi. Z gorečo baklje ne more nihče na Stadion. 5. Naročite baklje po možnosti vsil Glavna kongresna procesija Zbiranje A. Duhovščina se zbere v Alojzijevišču B. Zastopniki oblasti na Krekovem trgu; C. Inozemske deputacije, izseljenci, redovnice, križarji, klarice, belo oblečeni otroci in ljubljanski Marijini otroci na Vodnikovem trgu; Č. Srednješolska mladina na Vodnikovem trgu; D. Glava sprevoda na Kongresnem trgu; E. Udeleženci iz južnih škofij na Kongresnem trgu. Ljubljanska škofija po dekanijah in sicer: 1. Ljubljana-mesto, desna stran Resljeve ceste; 2. Ljubljana okolica, jeva stran Resljeve ceste; 3. Cerknica, Slomškova ulica od Resljeve proti Kolodvorski; 4. Kamnik, Slomškova ulica in Metelkova ulica; 5. Kočevje, ob vojašnici na trgu Tabor; 6. Kranj, Maistrova ulica; 7. Leskovec ob so-kolskem domu na trgu Tabor; 8. Litija, Vrhovčeva ulica in del Jegličeve ceste; 9. Škofja Loka, Ilirska ulica; 10. Moravče na trgu Tabor v podaljšku Vi-dovdanske ceste; 11 Novo mesto na trgu Tabor pred cerkvijo Srca Jezusovega; 12. Radovljica, leva stran Kotnikove ulice in Komenskega cesta; 13. Ribnica, desna stran Kotnikove ulice; 14., 15., 16. in 17. Semič, Trebnje. Šmarje, Vrhnika, na Ma-sarykovi cesti od Resljeve proti Jegličcvi cesti; 18. Žužemberk, Jegličeva cesta z zvezo na dekanijo Vrhnika. Lavantinska škofija po dekanijah in sicer: 1. Maribor, levi breg, Gledališka ulica od Aleksandrove ceste proti Gosposvelski cesti; 2, Maribor, desni breg, istotam; 3. Braslovče, Gajeva ulica od Gledališke do Beethovnove ulice; 4 Celje, Aleksandrova cesta. Tomanova in Gajeva ulica; 5. Dravsko polje, Tomanova in Puharjeva ulica; 6. Gornji Grad, Gledališka ulica pred gledališčem in Knafljeva ulica proti Šelenbugovi ulici; 7. Ja-renina, Valvazorjev trg; istotam 8. Konjice, 9. Kozje in 10. Laško, Knafljeva ulica ob muzeju) in Bleivveisova proti Aleksandrovi cesti; 11. Sv. Lenart, Knafljeva ulica med Bleiweisovo cesto in žel. progo; 12. Ljutomer, istotam; 13. Marenberg, Bleivveisova cesta med Knafljevo ul. in Šubičevo cesto; 14. Nova cerkev, Šubičeva ulica med Bleiweisovo cesto in Valvazorjevim trgom; 15. Rogatec, Šubičeva ulica med Bleiweisovo cesto in železniško progo; 16. Slovenska Bistrica istotam; 17 Ptuj, Bleiweisova cesta, med Knafljevo in Šubičevo cesto; 18. Stari trg, Bleivveisova cesta desno med I Knafljevo in Šubičevo ulico; 19. Šaleška dolina, istotam; 20. Šmarje pri Jelšah, Nunska ulica od j ?l»iweisove ceste p>roti središču mesta i 21. Velika Nedelja, Bleivveisova cesta levo med Šubičevo in | Nunsko ulico; 22. Videm istotam; 23. Vuzenica, desna stran Bleivveisove ceste med Nunsko in Erjavčevo c.; 24. Zavrč, Erjavčeva cesta; 25. Dravograd, leva stran Bleivveisove ceste med Nunsko in Erjavčevo c.; 26 Mežiška dolina, Erjavčeva cesta proti progi; 27. Dol. Lendava, Bleivveisova cesta 1 ob banski palači; 28. Murska Sobota, Bleivveisova cesta desno nasproti banski palači. Na zbirališčih se priključijo dekanije druga ni drugo p*) abecednem redu, lc na čelu ljubljanske škofije koraka dekaniia Ljubljana m na čelu la-vantinske škofije mariborska dekanija. Procesija Dekanije se na zbirališču postavijo v sledečem redu: 1. Napis dekanije (ki ga dobijo v Ljubljani); 2. Zastave; 3 Godba; 4. Moški; 5. ev. simbolične skupine; 6. Moške narodne noše; 7. Pevci; 8. Duhovščina; 9. Ženske narodne noše; 10. Ženstvo. Začetek procesije je točno ob treh popoldne s Kongresnega trga. Glavo procesije tvorijo: 1. Fanfara; 2. Zastave 3. Križarji in Klarice; 4. De! zastopstva ljubilj. Mar. vrtcev; 5. Podoba Marije Pomagaj; 6. Del zastopstva Ijublj. Mar. vrtcev; 7. Križarji in Klaricc (2. del); 8. Narodne noše; 9. Godba. Duhovščina z Najsvetejšim zapusti stolnico točno ob štirih in 10 minut. Prvi del procesije tvorijo udeleženci iz južnih škofij ter del udeležencev iz ljubljanske in lavan-tinske škofije. Ljubljanska škofija prihaja po Pre-šernovi ulici m se priključi takoj za glavo procesije udeležencem iz južnih škofij, katerim slede } Aleksandrove ceste Lavantinci. Jedro procesije sestavljajo: t. Godba; 2. Inozemski gostje in izseljenci; 3. Srednješolska mladina; 4. Belooblečene deklice; 5. Križarji in Klarice in ljubljan. Marij, otroci; 6. Škof. pripr. odbori za evh. kongre; Glavni pripr. odbor za evh. kongres v Ljubljani; 8. Stalni priprav, odbor za evh kongrese v Jugoslaviji; 9. Zastopnik Stalnega priprav. odbora za svet. evh. kongr.; 10. Ministranti 11. Redovniki; 12. Svetna duhovščina; 13. Sv. Reš-nje Telo; 14. Zastopniki oblasti; 15. Moške narodn« noše; 16. Redovnic« 17. Ženske narodne motšc: 18. Godba. Stanovska zborovanja 1. V programu prireditev evharističnega tongresa so med najvažnejšimi točkami tudi stanovska zborovanja. Njih namen je, zbrati udeležence kongresa ločeno po stanovih, kje,r bi stanovski tovariši v skupni povezanosti mogli premotriti težave svojega stanu in najti v veri novih poti za boljše življenje. Naša velika naloga je Katoliška akcija. 2. Zamisel govorov na stanovskih zborovanjih je sledeča: Na vsakem stanovskem zborovanju so trije govori. „ Prvi govor obravnava stanovske težave, kakršne so v tistem stanu pri nas in kake razmere bi v smislu Kristusovega nauka morale biti. v . Drugi govor obravnava presveto Kesnje Telo s posebnim ozirom na ta stan. Tretji govor obravnava naloge in delovanje Katoliške akcije v tistem stanu. Posebno se je pri tem ozirati na najožjo povezanost s papežem in škofom. Vsi trije govori imajo namen, da po papeževih okrožnicah in izjavah ojačijo giba- nje za Katoliško akcijo pri nas in požive evharistično življenje kot njen temelj. 3. Vseh stanovskih zborovanj je 20, in to: za kmetske može, kmetske fante, delavce, delavsko moško mladino, obrtnike in trgovce, obrtniško in trgovsko moško mladino, srednješolce, visokošolce, poklice z visokošolsk izobrazbo, drugo izobražunstvo, matere, kmečka dekleta, obrtniško in trgovsko žensko mladino, srednješolke, visokošojke, uradnice, služkinje, za učitelje in učiteljice. Vse podrobnosti o stanovskih zborovanjih (o govorih, dvoranah in času) so razvidne v kongresni knjižici. Imena govornikov na stanovskih zborovanjih pa je priobčil Slovenec v nedeljo 16. junija, 5. Zelo dobro in koristno bo za udeležence kongresa, da se stanovskih zborovanj udeležijo v čim večjem številu. Govori so dobro pripravljeni. Zaključek vsakega stanovskega zborovanja je zaobljuba na načela, ki jih bodo navajali govori. — Nekatera stanovska zborovanja bo obiskal tudi kardinal-legat. Petje in godbe na kongresu Pevcem Glavna skupna vaja vseh preizkušenih zborov bo v nedeljo 23. junija ob treh popoldne na Stadionu. Na prostoru bo, kjer borno peli pri maši. Nikoli slovenski pevci niso imeli te časti in odlike, da bi peli pred tako odličnimi zastopniki tolikih tujih narodov, še nikoli pred sto tisoč poslušalci. Pridite, kakor najbolj kaže: na vozeh, kolesih, peš, z vlakom, avtobusom; da ste le točno ob treh na mestu, najbolje pa, če že malo pred tremi, da bomo labko točno začeAi in hitro končali. Note, ki bi jih najbolje ne bilo, že veste zakaj, vzemite s seboj! Nekateri so si jih stfšili v zvezek e platnicami, da se bolje vkuip drže. Ponovite vse skladbe, odgovore se naučite na pamet. Skladbo »Ti si Peter« dobTo pripravite. In Vsi priditel Za nekatere, ki bi potrebnih stroškov za to vajo ne mogli kriti, se bo dobila mijna podpora. Gg. organisti in pevovodje zato vse pevcc pripeljite, glede morda potrebne podpore pa sporočite glavnemu pevovodjii, da vse uravna in povrne. Dohod na Stadion bomo imeli pevci z Vodovodne ceste, zadaj za oltarjem; pri maši bomo stali na evangelijski strani, enako pri vseh drugih prireditvah. Na sv. Petra in Pavla dan, t., j. 29. junija, bomo tisti, ki ne bomo pri vaji za koncert Pevske zveze, že nastopili na svojem prostoru pri prvem slavnostnem zborovanju popoldne ob treh na Stadionu. Po vsakem govoru bomo skupno z vsemi zborovalci peli pesmi, ki so natisnjene v kongresni knjižici. V nedeljo 30. junija bomo peli pri slovesni maši kardinala-legata. Zbirati se začnemu ob 8 zjutraj, da se uredimo. — Prvo bomo zapeli najnovejšo »Ti si Peter«, ko bo kardinal-legat stopal k maši. Nato sledijo mašne skiladbe zapovrstjo po številkah, kakor so na obeh listih. Ko eno odpojemo, vsakdo takoj poišči in pripravi naslednjo, da bomo lahko točno in brez nereda začenjali. Sklepne procesije se pevski zbor ne udeleži po ulicah, temveč tako, da se takoj točno ob treh popoldne zberemo na svojem vzvišenem prostoru ob oltarju na Stadionu. Ljudsko petje Pesmi, ki jih bomo vsi peli, so natisnjene v kongresni knjižici. Kongresna himna in »Povsod Boga« celo z notami. Izpuščena je le Hribarjeva »V zakramentu vse sladkosti«. Po vsakem govoru bomo pri slavnostnih zborovanjih tudi vsi zapeli primerno pesem. Najprej bo godba vsake toliko zaigrala, da bomo vedeli, katero naj zapojemo, nato pa poprimemo vsi. Da bo petje enakomerno, bo na evangeljski strani glavni vodja dajal znamenja (takt). Zato bomo vsi pazili nanj. Važno za godbe Kdaj naj pridejo godbe v Ljubljano, o tem se dogovorite s svojim župnijskim odnosno dekanijskim pripr. odborom. Godbe, ki bodo prišle v Ljubljano že na priznik sv. Petra in Pavla 29. junija, bodo lahko sodelovale pri nočni procesiji. Kdor pride kasneje, bo sodeloval pri glavni procesiji dne 30. junija popoldne. Čim več godb za nočno procesijo, Katera godba, pa kakorkoli more, naj pride v Ljubljano že 29. junija zjutraj, da bo lahko sodelovala pri prenosu milostne podobe Marije Pomagaj iz stolnice na Stadion. Voditelji godb naj se javijo aranžerju sprevoda. Večina godb bo šla v procesiji v sestav" — ve dekanije. Želimo pa, da se nekaj godb stavi n.. razpolago vodstvu za sprevode, ki jih bo uvrstilo med skupine, ki nimajo lastnih godb (izseljence, udeležence iz južnih škofij itd.). Zbirališča za godbe so tam, kjer f- Hirališča za dotične dekanije. Vsaka godba naj no točno na zbirališču! Le onim godbam, ki bodo sodelovale v posebnih skupinah, bo vodstvo odredilo drugo mesto. Kje se javite? Takoj po prihodu iT Ljiubljano naj se vodja godbe takoj prijavi v informacijski pisarni v palači Vzajemni zavarovalnice na M rykovi cesti 12, kjer pove, kje se bo z godba nahajal, da ga bo vodstvo lahko vedno doseglo. Stanovanja, prenočišča, prehrana Za varstvo vašega zdravja Ob času II. jugoslovanskega Evharističnega kongresa bodo poslovale stalne postaje za prvo pomoč v Vzajemni javarovalnici, na glavnem kolodvoru ter tri postaje na Stadionu, poleg tega še rešilna postaja v Mestnem domu. Ambulanca na Stadionu bo imela telefonsko številko 2634. Ob priliki sprevodov in prireditev bodo poslovale tudi leteče ambulance. Na vseh glavnih zbirališčih bodo razpostavljeni samaritani in samaritanke, ki bodo šli s sprevodom sin nudili v slučaju potrebe takojšnjo pomoč. Zdravniške ambulance bodo za časa glavne procesije poslovale na Marijinem trgu pred Prešernovo kavarno, na porti uršulinskega samostana, pred Kreditno banko in na Dunajski cesti pred Gospodarsko zvezo. Na skupnih ležiščih bodo vršili zdravniško službo samaritami in samaritanke. Skupna prenočišča bo dnevno dvakrat pregledal zdravnik. Pri koncertu Pevske zveze, pri gledaliških prireditvah in na Brezjah 1. julija bodo poslovale ambulante na vidnih mestih. Vse zastave za pomoč bodo označene z zastavo Rdečega križa. Znak Rdečega križa bodo nosili na levi roki tudi vsi zdravniki ter vsi drugi, ki bodo pri zdravniški pomoči sodelovali. Člani Trgov, bolniškega in podpornega društva, ki bi bili potrebni zdravniške oskrbe, bodo prepeljani v Šlajmarjev dom, vsi drugi pa v bolnišnico in Leonišče. Centrala zdravniške službe bo v palači Vzajemne zavarovalnice, telefon št. 35-19. Vsakdo, ki je potreben zdravniške pomoči, naj se takoj obrne do sama tirana, oz. samaritanke, odn. na zdravniško postajo. Držite se strogo navodil, ki so natisnjena na strani 19, kongresne knjižice! 1. Za prenočišča prejmejo udeleženci kongresa stanovanjske nakaznice, ki so numerirane in se glasijo na ime udeleženca. Brez te nakaznice nima nihče dostopa v prenočišče. 2. Za skupna prenočišča na slami plača vsakdo 3 Din za ves čas kongresa. S tem krije le del stroškov. 3. Cena za prenočišče na postelji je razvidna iz stanovanjske nakaznice. Prenočišče plača vsakdo sam svojemu stanodajalcu, stanovanj, odseku pa le posredovalnim) po 3 Dim za vsako noč in posteljo. 4. V skupnih prenočiščih vršijo službo nadzorniki, gasilske straže, reditelji, strežnice in snažilk^. 5. Udeleženci na skupnih prenočiščih se morajo točmo držati hišnega reda in drugih navodil, kar vse bo nabito v veiži dotičnega poslopja. 6. Za prvo pomoč ima v stanovanjih nadzornik prenočišč potrebna zdravila. 7. V skupnih prenočiščih naj vlada red in mir. Prižiganje kakršnegakoli ognja ali kajenje je najstrožje zabranjeno. 8. Ko prideš v skupno prenočišče, pozdravi z »Mir z Vami!«, ko odhajaš pa z »Gospod za Vami!« Tako je primerno za kongresno razpoloženje, 9. Ako udeleženec oboli, naj drugi to takoj javijo nadzorniku, gasilski straži ali reditelju. — Pri težji obolelosti'pokličite rešilno postajo preko telefonov št. 2209, 2521 ali 2522. 10. Evenit. večje nerednosti sporočite takoj stanovanjskemu odseku po telefonu št. 3519. 11. Glavna pisarna stanovanjskega odseka je v palači Vzajemne zavrovalnice ob Masarykovi cesti, podružnica pa na glavnem koldvoru poleg zasilne blagajne ob izhodu. 12. Zanesljivo preskrbljena prenočišča imajo samo oni, ki so jih pravočasno naročili. 13. Župnijski priprav, odbori odn, župni uradi naj takoj nakažejo zbrane posredovalnine po 3 Din za osebo po položnici, ki smo jo stanovanjskim nakaznicam priložili. Isto naj storijo posamezniki za prenočišča na posteljah. 14. Stanovanjske nakaznice nosijo evidenčne številke poslopja za prenočišče. Radi tega imajo tudi vse nakaznice prenočevalcev v istem poslopju isto številko. 15. Svojo prtljago naj vsak udeleženec opremi a točnim svojim naslovom in z naslovom prenočišča v Ljubljani, sicer noben postrešček prtljage ne bo prevzel. 16. Na željo bodo udeležencem dostavili prtljago na kraj prenočišča postreščki, ki bodo računali za prenos vsakega kosa v Ljubljani po 2 Din, na kraje v okolici Ljubljane po 3 Din. 17. Člani stanovanjskega odseka imajo na rokavih bel trak z napisom »Stanovanjski odsek«. 18. Vsa zavožena ali izgubljena (najdena) prtljaga naj se oda v pisano stanovanjskega odseka na Mrtinovi cesti 12. Prehrana Poleg že objavljenih cen za enotno prehrano, in to: kosilo A za 3.50 Din, kosilo B za 5 Din, kosilo C pa 7 Din in večerja za 4 Din, je sporočilo Združenje gostilniških podjetij sporazumno z ljubljanskim tržnim nadzorstvom tudi še cene za posamezna jedila, ki jih tu navajamo: Juha 2 Din, kos govedine 3.50 Din, prikuhe po 2 Din, močnata jed 2 Din, hrenovka s kruhom 4 Din, hrenovka z dodatkom gorčice ali s hrenom 4.50 Din, kranjska klobasa s kruhom 6 Din, z dodatkom gorčice ali hrena 6.50 Din, golaž, vampi, rižota, segedinski golaš in slično po 4 Din. —■ Kosilo: 1. juha, govedina in 2 prikuhi 9 Din. 2. Isto s telečjo pečenko 10 Din. 3. Isto s svinjsko pečenko 11 Din. — Razno: Sadje, kompoti in močnate jedi po kakovosti in po običajnih dnevnih cenah. V prvovrstnih in hotelskih restavracijah ostanejo cene a la carte sedanje in nespremenjene. Ta cenik bo potrjen od tržnega nadzorstva. Cenik bo vidno izvešen v vsakem goetiJničarskem obratu in ostane v veljavi vse dni kongresa. Nujno naprošamo vodje posameznih skupin, da takoj pošljejo prijave za prehrano skupno z denarjem na kongresni prehranjevalni odsek. Prijave brez denarja so brez vrednosti. Koncerti in gledališke predstave 1. Za veliki konccrt Pevske zveze dne 29. junija zvečer si naročite vstopnice pri sami Pevski zvezi, Ljubljana, Komenskega cesta, Rokodelski dom. 2. Za oba velika nastopa Cirilo-Metodovega zbora iz Zagreba, katerih prvi se vrši v soboto, 29. junija ob šestih zvečer v ljubljanski frančiškanski cerkvi, drugi pa v ponedeljek. 1. julija ob osmih zvečer v veliki dvorani »Uniona«, rezervirajte takoj vstopnice pri Glasbeni Matici v Ljubljani ali pa pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 3. Za koncert glasbenega društva »Ljubljana«, ki izvaja veliki Handlov oratorij »Mesija«, naročite vstopnice naravnost v pisarni glavnega priprav, odbora na Miklošičevi cesti 7. 4. Za vse predstave Narodnega gledališča naročite po možnosti v naprej vstopnice pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani. Di bi dala udežencem evharijstičnega kongresa priliko spoznati naše gledališče kot vrši te tja kulturne naloge, bo priredila uprava dve dramski in eno operno predstavo. Dela, ki se bodo izvajala, so religioznega značaja in najprikladnejša za to priliko, Drama bo igrala 28. t. m., v petek, ob pol deseti uri zvečer na Kongresnem trgu Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja«. Ta drama se bo izvajala še v soboto 29. t. m. ob 7 zvečer v drami ter v nedeljo 30 ob pol 10 na Kongrenem trgu. Ponoči od sobote na nedeljo ob 2 pa se bo izvajal Hoffmannsthalov misterij »Slehernik« na Kongresnem trgu. V operi bodo peli znameniti svečani igrokaz Richarda Wagnerja opero »Parsifal« v soboto ob 7 zvečer v opernem gledališču. Sedeži za predstave na Kongresnem trgu so: 20. 15, 10 Din, stojišča pa 5 in 3 Din. Za predstave v drami: lože 80 in 50, sedeži: 20, 16, 12 in 8, stojišča 6 in 3 Din. Za predstavo v operi; lože 120 in 100, sedeži: 30, 24, 20, 18, 15, 12, 10, 8, stojišča 6 in 3 Din. V slučaju slabega vremena se igrajo predstave »V času obiskanja« in »Slehernik« v dramskem gledališču. Vstopnice se lahko naroče pismeno do 25. t. m. pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani. Denar naj se pošlje istočasno z naročilom. Darovi za evh. kongres Za evharistični kongres so nadalje prispevali: Cerkveno darovanje v Kozjem Din 83.—; Zupljanl v Ma.kolah Din «0—; Duh. urad Sv. JoSt nad Kranjem Din 13—; Zupui' uraJaz sem, nikar se ne bojte.« Pogosto sv. obhajilo ti bo donašalo skoraj vedno dragocen sad, milost, ki presega vse čutne milosti: duša ti bo namreč notranje rasla in zorela, ali še bolje rečeno: začutil boš v sebi neko neodoljivo silo in moč v službi božji. Skrivnost velikega četrtka O Bog, pomisli, do še sami sebe ne razumemo, in dn ne vemo prav, kaj sploh hočemo ter da smo vedno dal je od tega, po čemer koprnimo O, kako težko je to dopovedati srcu, ki ne ve iz skušnje, kako sladak jc Gospod! Sv. Terezija. Kdo ne pozna prilike o gorčičnem zrnu? »Gorčično zrno je sicer nnjmnnjše med vsemi semeni. Ko pn doraste, je podobno velikemu drevesu. In ptice z neba se vgnezdijo v njegovih vejah .. .< Ta prekrasni! prilika bi lahko veljala tudi za skrivnost velikega četrtka. Glejte čudo pre-tajno! Dvanajst ljudi se v smrtnem strahu in propulosti gnete okrog Sinu človekovega, ki dviguje roko nad koščkom kruha in nad čašo vina. Kuj naj bi to pomenilo? Saj je vse zaman, kajti že se zbirajo ljudje, oboroženi s palicami; še nekaj lir in Jezus je bil izročen v roke pravici, postopuli so z njim knkor z zločincem, gn mučili, da je bil ves iznakažen: njegovi sovražniki so se mu posmehovnli, njegovi prijatelji so ga milovsli, vsem pa jr bila njegova nemoč očitna! A vendar ta človek, ki je bil obsojen na smrt, ni storil ničesar v svojo obrambo! Prav ničesar, le blagoslovil je kruh in vino, dvignil oči proti nebu in spregovoril nekaj pomenljivih besedi. Skozi devetnajst stoletij je bila drobcena hostija ožarjena z nečuveno slavo. Zanjo je zraslo iz tal in vzkipelo proti nebu nešteto katedral. Ta drobcena hostija je počivala v milijonih in milijonih duš in v najdal jnejših puščavah se zanjo postavljajo oltarji, ki so okrog njih zbirajo ljudstva v večnem češčenju. A kljub vsemu zmagoslavju v Lourdes-u, na kongresih v Chikago in Dublinu se zdi. da je ta hostija še vedno tako nepoznana, tako skrita, kakor takrat, ko se je prvič prikazala v jeruzalemski dvorani. Kakor v dneh Janeza Krstni-ka, tako je tudi danes — na svetil luč, a svet je ne pozna. Filozofska razmotrivanja in politični boji se zmerom končujejo pri verskem problemu. Vse se suče okrog Boga in tistih, ki verujejo vanj. Toda gorje mu, ki bi si tipal izgovoriti ime Kristusovo! če si dandanes nočeš nakopati sovraštvo in če hočeš napraviti kariero, tedaj ne izgovarjaj imena Kristusovega! V kraljestvu vladarja tega sveta, v Rusiji, je Kristus edina ovira, ki jo je treba odstraniti. Kristus je poslednji kamen spotike za zmagoslavnega človeka, gospodovalen nad tvornostjo, nad dušami in nad vsem življenjem. Kristus ostane za vedno kamen spotike, ki ga sicer zametujejo, a bo (io konen dni vogelni kamen. Toda vprav tisti ljudje, ki govore o Kristusu z največjim prezirom in bojaznijo, ne vedo, za kaj pravzaprav gre. Prav tako malo razumevajo skrivnost velikega četrtka, kakor veliki duhovni, ko so razdejali in upepelili prvo galilejsko cerkvico. Tistim, ki so izven občestva, je ta skrivnost nedoumna. Le radi tega se je lahko razširila po vsem svetu, če hočeš doumeti to skrivnost, moraš biti včlanjen v krščansko občestvo, moraš biti del vinograda, ona izmed njegn trt. Kako, da se mlada dekleta odločijo za vstop v knrmeličnnski ali klnriški red, kjer je življenje en sam križev pot? Kako. da si mladeniči, ki so v cvetu let. izvolijo črno kuto. ki je ljudem v posmeh, u pomeni zanje čistost in samoto? Kaj neki jih nagne k temu? Kako, da se odrasli moški in ženske v vrtincu pregrešnega življenja kar mahoma zaustavijo in nekam zdrznejo? Vprav ti ljudje, ki jim je bila edina naslada v tem, da so se valjali po blatil, se zdaj skrbno izogibajo vsakršne nečiste misli. Včasih se jim spremeni celo obraz, pogled, smeli! A najbolj čudovito je to, da vzdr-ze in vztrajajo, če se jim stara rana odpre, če se jim pohota, ki so mislili, da je mrtva, zopet vzdrami k življenju in jih zgrabi za vrat. Za-čudo se je vse preobrnilo in preobrazilo v njih! Čeprav meso in kri nujno in neizprosno terjata svoje, se jim zdaj, ko se je po nekem čudežu vse staro porušilo v njih, zdi nemogoče, da bi storili greh, ki ga slaven mož novejšega časa imenuje tisto, »česar si človek ne more kaj. du ne bi storil.« Kaj jc neki v teh ljudeh, dti junaško vztrajajo ali vsaj takoj zopet vstanejo, če padejo; da si najmanjši madež sperejo s sebe, da ne morejo več gledati svoje nečistosti? Mar imajo tolik učinek monotoni obredi, ki se zmerom ponavljajo, mar vsakdanja navada, niur dolgočasje, ki izvira iz navade? Vse prej kot to bi moglo roditi takšna čudesa. _ Včasih občuti veren katoličan resnično veselje, a še češče mu prevzame srce nekaka tesnobnost, kadar zasititi to nedoumno skrivnost. V Parizu najdeš cerkve, kjer se pri nekaterih mašah duhovnik, strežniki, verniki in redovnice za omrežjem resnično zavedajo, da jih druži eno in isto; ne sicer ena ter ista ljubezen in milost, marveč med največjim svetnikom in največjim duhovnim revežem vlada takšen spo razum, kot da je bil med njimi že od vsega po-četka. Neko čudežno soglasje spleta duše med sabo, da zapojo ubrane melodije, zn katere jc neveren človek gluh. O, kako nedoumna Je skrivnost veselja! Kdor ni sam proniknil v tajne globine te skrivnosti in je ni v sebi doživel, temu tega ni moči dopovedati. Če kdo meni, da se ne more izmotati iz tega čarovnega kroga, se moti. Od njegove proste volje zavisi, če ga išče. Zakaj Bog priklepa nase srca tistih, ki ga iščejo. Kdor išče, najde. Kdor trka na vrata, mu bodo odprli. A koliko je takih, ki sploh nočejo Iskati ki nalašč vstran obračajo oči in sploh misliti nočejo na kaj takegai Ljubljana, t9. junija. Sredi poletja, ko žito že stoji visoko na polju in ko po travnikih pada pod kosami visoka trava, ko je dan najdaljši in noč najkrajša, sedaj, ko jc življenje v najvišjem razcvetu, nas je zapustil naš dobri, stari, zvesti tovariš Jože Pctrič. Danes, v prvih popoldanskih urah nam jc iz Šlajmerjovoga doma prišla vest, da je tam po kratki, a mučni ■ bolezni nmrl. Naš j ni Jože ni nikoli obešal svojih zaslug na veliki zvon in v širši javnosti je pravzaprav le malo ljudi, ki bi vedeli, kaj vse prihaja izpod njegovega peresa. Marsikatera duhovitost, kateri se je smejala vsa Slovenija, marsikatera satira, sarkastičen članek, ostra polemika, kozerija, ki je vedno vžgala, je bila njegovo delo. Na drugi strani pa je pokojni Jože Petrič bil tudi skrajno resen časnikar, ki je znal prav spretno zastaviti pero v političnem uvodniku, v drugih člankih, enako, kakor v najmanjših noticah. Bil je vedno dobro informiran o vsem, o čemer časnikar mora biti informiran, vedel pa je vedno še nekaj več... Ako ni vedela širša javnost toliko zanj, smo pa vedeli mi, njegovi stanovski tovariši o njegovem delu več in zato je vžival v naših vrstah neomejeno spoštovanje.' Jože Petrič je imel za seboj razgibano, sprememb in doživljajev polno življenje, p» tudi — polno krivic in trpljenja. Bil je čudovit mož, bogatega talenta, ostroumen in duhovit. Krivice, ki jih je doživel v življenju, marsikatero zaničevanje, ki ga je doletelo, pogosto pomanjkanje in borba za skromno skorjo kruha, vse to je utrdilo njegov značaj. Življenje je sprejemal na podoben način, kakor stari stoiki, ki jim je bil v nekem oziru podoben. Mimo jc prenašal udarcc, znal pa se je tudi veseliti lepot življenja. Pravzaprav je bil edini njegov užitek: branje, študiranje političnih, kulturnih sodobnih tokov in pa razgovor s pametnimi in globokimi ljudmi, med katerimi je bil prav vsak z njim prijatelj in ga je visoko cenil. Proti mlajšim je bil nekoliko molčeč, rad pa je p(j>inagal z dobrim nasvetom. V njegovih bese- dah je vedno bilo nekoliko lahne ironije in nekoliko resignacije ter je bil v tem oziru pravi tip Slovenca. Žalil ni nikoli nikogar, vedno pa je govoril resnico in jo vsakemu tudi mirno povedal i/, oči v oči in to tako prepričevalno, da si takoj vedel, kako je temu človeku najbolj tuj patos. To je bil Jože Petrič: naraven človek, iskren, z zlato dušo, vedno s primernim dovtipom na ustnicah, z zanimivo anekdoto ali krepko primero. , Njegovo časnikarsko delo se prične praza-prav med vojno, ko je kot poročevalec sodeloval pri »Slovencu«. Pozneje je večkrat men javal uredništva listov. Sprva jc nekaj časa sodeloval pri belgrajskem Presbiroju, nato pri ljubljanskem »Napreju«, nato pri nekdanjem »Avtonoiaistu« in »Slovenskemu Republikancu«, nato dalje časa pri »Slovcncu«, katerega izvrsten politični urednik, kozer in polemik jc bil, nato pri »Narodnem Dnevniku«, bil je dopisnik zagrebškega »Jutarnjega lista« in »Ob-zora«, sodeloval je pri »Kmetskem listu«, bil je urednik »Jugoslovana«, zadnji dve leti je sodeloval s svojimi kozerijami in polemikami zopet pri »Slovencu« in »Ponedeljskem Sloven- cu«, pred kratkim pa je vstopil v rcdakcijo »Glasa Naroda«. Duhoviti podlistki pod naslovom »Tako naokrog« v »Ponedeljskem Slovencu« kakor tudi najboljši »Kaj pravite« v »Slovencu« so bil iz Pctriecvcga peresa. Kakor pa je spreminjal redakcije, v katerih je delal, tako je ostal vedno eden in isti: odločen Slo- venec, boreč se kot lev, kot neustrašen vojak za narodove in človečanske pravice, za njegovo lepšo bodočnost in za resnico, odkritosrčnost in značaj nost v našem zasebnem in javnem življenju. Neusmiljeno, kakor je zmogel Te on. se je boril proti korupciji, proti kupeijski morali r politiki, proti javnim zlorabam in nemorali v družbinem življenju. Kakor da jo v njem vstal eden tistih časnikarjev prejšnjega stoletja .n. pr. naš France Levstik, tako se je boril za čisto demokracijo, za socialnost, za pravičnost! Kamor je on naperil svoje strcliee, jr vedno zadelo in tudi vžgalo ter zapeklo, dasi ni vedno tudi zaleglo, ker so imeli Petri-eevi nasprotniki pogosto le pretrdo kožo. Visoko izobražen in bogato načitan je tudi vedno točno vedel, kaj znpiše. Njegov slog je bila umet nina zase: vsak beseda na svojem mestu, nobena preveč in če l»i eno njegovo črtal, bi se zdelo, da si ranil kristal. Osebno pošten in nepodkupljiv, si ni nikoli znal pridobiti premoženja ter je umrl ubog in brez vinarja — tipična usoda časnikarja malega naroda. Njegovo znanje mu je že pred vojno pomoglo v toliko, da je sodeloval tudi pri nekaterih uglednih inozemskih listih in revijah, kakor dunajskih in čeških. Kot tovariš je bil strogo discipliniran, stanovsko zaveden iu kolegialcn do skrajnosti. Našega nepozabnega Jožetu ' ' ranili v trajnem spominn in bridko nam ho, ko ga bomo morali v petek spremiti nn njegovi zadnji poti! V zgodovino slovenskega časnikarstva se je zapisal z jeklenimi črkami! Naj mu sveti ^ ečna luč! N jegovi žalujoči gospr soprogi in vsemu sorodstvu naše iskreno sožalje! Spomin na pokojnega Petriea pa ho ostal med nami kot spomin na skalnatotrdnoga slovenskega človeka zlatega srca in sijajnega uma pa kot zpled. kakšen bodi slovenski publicist — neustrašen branilec vsega dobrega, lepega in poštenega, apostol rcsniee! • Pokojni Jože Petrič se je rodil 15. marca IP" na Vrhpoljn pri Radečah na Dolenjskem. V I jubljani jo študiral klasično gimnazijo, njegovi sošolci so bili mnogi sedaj ugledni gospodje, kakor ban dr. Puc. dr. Windischer in drugi. Filozofijo je dovršil na Dunaju, bil je suplent na Dunaju in v Ljubljani, nato pa domači vzgojitelj otrok grofa I lerbersteina ter je kot tak živel po večini na Češkem. Tam ga je zatekla vojna in njegov gospodar ga je spravil k vojnemu tiskovnemu uradu, kjer je navezal mnogo stikov z inozemskimi, /lasti ameriškimi časnikarji. Zaradi tega jc bil odpoklican k ernovojniškemu polku, ki je bil skoraj vso vojno na koroški fronti. Po vojni je šc nekaj časa služboval v vojski v Ljubljani, nato pn je bil dodel jen presbiroju v Belgrad. Od tam je odšel v Ljubljano, kjer se je ves posvetil karijeri slovenskega časnikarja. Pred dobrimi tremi tedni jc sicer vedno zdravega moža zadela kap ter je ohromel po levem delu telesa. Ril je prepeljan v bolnišnico, od tam pa v šlajmerjev dom. Kljub skrbi zdravnikov pn se njegovo stanje ni hotelo zholjšati ter je danes ob t umrl. Delovno taborišče za delomržneže Ljubljana, 10. junija. Z zanimivim načrtom sc sedaj bavi banska uprava, oziroma njen oddelek za socialno skrbstvo. Videč, kako zelo se je razmnožil pri nas pojav de-lomržnosti — ki jo je treba ločiti od brezposelnosti, čeprav iz nje izvira — se je banska uorava odločila, da temu napravi enkrat vendar konec, iu sicer z delovnimi taborišči. Delomržneži so namreč postali prava nadlega mesta in dežele. Ne samo, da beračijo kar v množicah, temveč nastopajo tudi tako samozavestno, da pomenja njihov nastop prav izsiljevanje. Povrh tega se ravno med njimi nahaja i največ zločincev, tatov, sleparjev, pa tudi roparjev. Kakor čujemo, bo banska uprava prvo tako delovno taborišče, v katerega bi spravljali ter vzgajali s koristnim delom delomržneže iz naše banovine, uredila na gradu Krupa pri Semiču v Beli krajini. Kako bo to delovno taborišče urejeno, je še vedno vprašanje, ker se prav sedaj pripravlja za to načrt, vendar se zdi, da bodo imeli tam gojenci popolno oskrbo, prav marljivi pa morda tudi kakšno de-i narno nagrado. Ako bi to taborišče pokazalo zadovoljive rezultate, bo banovina pozneje uredila še I več takih delovnih taborišč. Zlata poroka pri Sv. Primožu Stranje pri Kamniku, 18. jun Prepričani smo, da kaj takega v starodavni cerkvi sv. Primoža in Felicijan; nad Kamnikom še nikoli ni bilo. Leto« na binkoštni ponedeljek, ko smo ondi praznovali patronsko cerkveni opravilo, so bili številni romarji, ki so ta dan pribite! na goro, priče zlate poroke, ki sta jo ta dan ondi slavila domačina Slevec Valentin in njegova žena Apolonija roj. Balantič iz Praprotna sv. Primoža št. 6. S križem v rokah sta prispela zlatoporo-čenca na goro, obdana od velikega števila otrok, vnukov, prijateljev in znancev. Med potjo ju je spremljalo živahno potrkavanje primoških zvonov- pri cerkvi pa ju je sprejelo čedno število domačega in tujega ljudstva. Ginjenega srca sta poslušala pozdrave in čestitke mladine, ki jima je čestitala v imenu župnije in v imenu sorodnikov. Že naša slika kaže, da jo kraj, kjer živi zlati par, hribovit, da ,ie na njem življenje težko. Vrhu tega sta odredila še 12 otrok: devet je še živih, trije sinovi in šest hčera. Z otroki je pa tudi križ in trpljenje; kdo jc, ki bi tega ne vedel! Tako sta torej zlatoporočenea hodila vse svoje življenje po potih težav in križev- .zato se je prav spodobilo, da sta na te.j postojanki v višavah Svetega Primoža doživela vsaj en dan radosti in veselja. Bog pa naj ju čuva in blagoslavlja še v prihodnje. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. fiohdnc^ Mbteke so hitro sveže o-prane — vzemi samo IUXI pristen samo v tem zavitku 75 letnica l s .1.' v.i- G. Janko Mlakar župnik v Polju pri Podčetrtku ki je lani imel zlato mašo, obhaja danes 75-letnico svojega rojstva. Bog ga ohrani .še dolgo vrsto lel! * >■ Evharistični kongres in kateheti Zborovanje bo po mladinski prireditvi, in si ccr v Marijanišču. Prvi referat: Lvharistična vzgoja mladine. Predava prof. dr. Markov iz Varaždina; koreferat ima prof. dr. Bogov ič iz Maribora. Drugi referat: Nazorni pouk o sv. maši. Predava katehet Žužek iz Kranja; koreferat ima o. Tinodi, katehet iz Požege. Og. kateheti naj poskrbe, da bo za spremstvo i mladine s Stadiona urejeno tako, da se bodo sami | lahko udeležili zborovanja, ! Priglaševanje katehetov. Radi skupnega kosila po zborovanju nujno potrebujemo pravočasnih prijav na zborovanje in kosilo. Vsak katehet naj zato nemudoma na dopisnici sporoči svojo udeležbo Ka-tehetskemu društvu v Ljubljani. To velja tudi za vse gg. kateliete v Ljubljani, ki se šc niso javili. Prijavljenih je že večje število hrvatskih katehetov. Mladina na evh. kongresu Vozni red vlakov za prevoz mladine na evharistični kongres in nazaj smo prejeli za danalnjo številko prepozno in ga bomo objavili v soboto. Timotej; Oltar in herub pod božjim nebom Sveto Rešnje Telo in slovensko ljudstvo. Ljubezen slovenskega ljudstva do sv. Rešnjega Telesa je velika, večja nego do katerekoli druge skrivnosti naše vere. Redke, zelo redke so med nami izjeme tistih, ki ne bi imeli v svojem srcu spoštovanja do najsvetejšega Zakramenta. Res je sicer, da izrazi in dokazi tega spoštovanja ne odgovarjajo vedno in povsod liturgičnim predpisom in oblikam, vendar tudi v nerodnih in preprostih potezah se razodeva čut ljubezni do Najsvetejšega. Vse za sveto Rešnje Telo! Poglejmo! Prav la nežna in rahločutna ljubezen jo bila v dobi janzenizma izpostavljena veliki nevarnosti, kateri so mnogi podlegli, da se iz strahu niso upali približati Gospodovi mizi. Vendar so tudi v tisti dobi visoko cenili in ljubili sv. Rešnje Telo, saj so mu postavili toliko lepih božjih hramov, oltarjev in tnbernakljev. Ljudske cerkvene pesmi iz te dobe pričajo, kaiko blizu je bila slovenska duša svojemu skrivnostno skritemu Gospodu. V pesmih se je našim rodovom ohranila in podedovala lepa ljubezen davnih rodov. Slovenska mati je slovenskemu ljudstvu vzgojila sveto l jubezen. Spoštovanje, ki so ga slovenske matere vsak čas izkazovale Gospodu na oltarju, je bila najboljša in najnazornejša šola za otroke. Prvo, kar je mater z otrokom prvikrat gnalo v cerkev, ko je otroško oko že postalo pozorno na vse vnanje vplive in pojave, ie bilo to, da mu pokaže oltar in ta-bernakelj in mu pove, kdo v njem prebiva. Ko si je 8e kot nevesta doma pripravljala svojo balo. je s posebno skrbnostjo med svoja bela oblačila zravnala ludi lepe. priove, ki ji bodo služili za počešče-nje sv. Rešnjega Telesa, kadar bo v lo nanesla prilika na novem domu. Včasih jc celo k tem prtičem, v pomenljivi misli, priložila oblačilca k svetemu krstu. Kadar se je mlada žena udomačila na novem domu, jo je, ako je bila tako srečna, posebno veselila ta okolnost, da gre vsako leto mimo njene hiše procesija sv. Rešnjega Telesa. Tedaj je dvignila iz skrinj ljube in drage bele prtove ter jih razgrnila preko hišnih oken. To je bil njen ponos in njeno veselje, da je tako pozdravila svojega Gospoda. Ob takih prilikah, ko ste šli tam mimo v sprevodu in ste pogledali v okno, ste mogli med roženkravtom in rožmarinom zagledati spoštljivo sklonjeno mater z otrokom. Takih prizorov bi mogli našteti vsepovsod na slovenski zemlji veliko, veliko. Slovenska mati je kakor Marija, >ki si je izvolila najboljši del .. .< Kdaj in kje so se slovenski dečki in deklice srečali prvikrat v nepozabnem spominu z evhari-stičnim Kraljem? Ali ni bilo to veliki teden ob božjem grobu? Za njimi, za svojimi otroci, jo klečala in molila mati. Vsa raztresena in razmišljena je bila njena molitev, zavoljo nemirnega otroka, vendar se ji je zdela ta molitev tako topla in sladka: saj kleči s svojim otrokom pred Jezusom. In Gospod je bil gotovo vesel obeh, matere, in otroka. So molitve, zbegane in raztresene, ki sn pa Bogu vseeno drage, ker je ves pot in obisk Njemu posvečen, in to so molitve naših skrbnih in vernih mater v cerkvi. Zanje je praznik vselej, kadar vidijo monštraneo nad oltarjem. Kakšen praznik je v slovenski hiši. in šc bolj v srcu slovenske matere, ko gre njen otrok k prvemu svetemu obhajilu. Manj težko čaka njen otrok na ta trenutek, bolj težko čaka nanj otrokova mati. Ni grenkejših solza za mater, kakor so tiste solze, ki jih joka bogaboječa mati, ko vidi, da njen otrok ni bil med izvoljenci, ni bil še pri-puščen k prvemu sv. obhajilu, čeprav se je že drugo, ali celo tretje leto, pripravljal nanje. Kako srpčna Je, ko svojega nebogljenca naposled le vidi pred novoobhajilnim oltarjem! Uboga je morda, in čeprav šc mlada, vsa izmučena in zgubaua v obraz, ali za ta dan ji je Zveličar, ki mu je privedla svojega otroka, ožaril in oplemenitil obraz, da bi mislil, da gledaš svetnico-mučenico. Ona čuti in ve, kaj pomeni obhajilna molitev: »ki si nam v zakramentu sv. Rešnjega Telesa spomin svojega trpljenja zapustil«... V mislih na lo skrivnost je posvečeno tudi njeno trpljenje... Kar so matere sejale v srca otrok, to je zra-stlo v mladenčih in mladenkah. Dnevi pred praznikom sv. Rešnjega Telesa so na deželi dnevi najlepših [)50 milijonov lela 1934, to je za okoli 23%. Tudi letos je število potnikov padlo, in sir i januarja z.a 4%, februarja pa za 5.55%. To sla meseca, ko so še veljale stare tarife. Ko so pa 'topile nove tarife v veljavo, je padanje števila potnikov ne samo prenehalo, temveč je začelo naglo naraščati. Tako se jc število potnikov meseca marca povečalo /.a 10.87%. meseca aprila za 22.71! odstotkov, meseca maja pa za 16%, vendar podatki za maj še niso definitivni. Ce vzamemo število potnikov, ki kupijo listke brez režijskih popustov in brez običajnih ugodnosti ter ne štejemo vojakov, je pa porast potnikov v marcu, ko so tarife stopile v veljavo, znašal za 26.82% več kakor lani, meseca aprila pa za 33.51%. Kar se prtljage in ekspresnega blaga tiče, je število ekspedicij takisto padlo januarja za 17%, februarja pa za 8% v primeri z. lanskim letom. Ko so stopile v veljavo nove tarife, je to padanje prenehalo in število ekspedicij jc začelo naglo naraščati, tako da je meseca marca, ko so stopile nove tarife v veljavo, število ekspedicij naraslo za 6.67%, meseca marca za 2.3.34%. aprila pa za 41.12% v primeru i istimi meseci lanskega leta. Naše železnice M" Nova uprava - nove tarife - nov gradbeni načrt - nov uradniški statut Belgrad. 19. junija. AA. Včeraj ob 6 popoldne je sprejel prometni minisler novinarje in jim dal tole izjavo: Pri prevzetju tega važnega resora sem srečal štiri temeljne probleme, ki se imajo urediti: 1. upravna reorganizacija državnih železnic in vseh drugih ustanov ministrstva; 2. znižanje tarife; 3. določitev splošnega načrta za gradnjo železnic za vso državo; 4. ureditev osebnega vprašanja, ki predstavlja spričo števila osebja in velikost ustanov ter gospodarskih podjetij tega ministrstva velik in težaven problem. Vprašanje reorganizacije gospodarskega podjetja. kakršne so železnice, plovba, pošte itd., ni ne pravno, ne finančno vprašanje, temveč samo vprašanje racionalnega dela. Krivi pojmi o tem problemu so tudi tisti, ki so pripeljali do takšnega stanja. Zakaj, če upoštevamo, da se je pri izdelovanju nove organizacije vsakdo bal, da bi svojim nameščencem poklonil popolno zaupanje in jim dal popolno svobodo pri delu, ni prav nič čudno, da je posledica takšnega pojmovanja formalistična kontrola brez slehernega z.misla, ki ne samo da ni mogla korigirati načina gospodarjenja, temveč jc bila prava muka za tistega, kdor je delal in ustvarjal. Ta kontrola je imela še eno negativno posledico, ker je onemogočala dognanje dejanske odgovornosti za posamezne akte. Po 10 različnih podpisov imate na vsakem aktu na primer o nabavah, če bi hoteli dognati odgovornost, kdo je kriv, če se je ta stvar slabo izvršila, pa vzlic najboljši volji ne bi mogli tega storiti, ker se vsakdo skriva za podpise drugih, od zgoraj in od spodaj. Mnogoštevilne komisije imajo poglavitno nalogo, da se odgovornost tistega, ki bi jo dejansko moral nositi, prenese na drugega, ali pa da se pritegne k odgovornosti ves upravni aparat, to pa onemogoča, da bi se individualno določilo, kdo dela in kdo odgovarja za delo. Za ureditev tega vprašanja sta potrebni dve stvari: 1. natančno poznavanje problema samega; 2. potrebna je tako velika odločnost, da se da to vprašanje res urediti. Uredba o preosnovi železnic Kakor sem vam pravkar rekel, sem po prihodu na to mesto takoj vzel v delo uredbo o reorganizaciji železnic in drugih ustanov prometnega ministrstva, in sicer na popolnoma, drugačni osnovi, kakor je bila dosedanja. To uredbo intenzivno proučujemo že pet mesecev, ker je pa to težak problem, pri katerem so t inozemstvu ponekod delali po cela desetletja, se bo to pri nas uredilo razmeroma hitro. Pri proučevanju te nove uredbe sem opustil dosedanjo prakso, da se pripravlja skrivaj, med štirimi zidovi, in da njena objava ustvarja presenečenje pri osebju. Odločil sem se za drugo metodo. Ko sem izdelal načrt te uredbe, sem jo razdelil vsem ustanovam svojega resora v presojo in 7, nalogom, da morajo vsi šefi obvezno podati svoje mnenje, in sicer popolnoma svobodno. Tako smo zbrali ogromen material s pripombami in opazkami, ki smo ga potem uredili in na podlagi tega materiala smo uredbo predelali. Tako predelano uredbo smo poslali ponovno nekaterim organom v proučevanje in smo tako še enkrat zbrali material z.a definitivno^ redakcijo te organizacijske uredbe. Kakor vidite, smo opravili veliko delo in čez kakih 10 ali 14 dni bom že lahko to uredbo izročil kr. vladi v odobrilev, nato pa šc finančnim odborom narodnega predstavništva. Nova uprava železnic Po novi uredbi se vse delo pri železnicah razdeli na štiri službe (urade), ki so organizirani knntinualno. počenši s centralo pa do najmanjših enot. To je tako imenovana navpična organi z a r i j a . ki jo povsod priznavajo kot pravilno. Na čelu vsakega urada stoji šef, ki vodi od vrha pa do poslednjih, najmanjših vej. Ti štirje upravniki uradov tvorijo glavno upravo drž. železnic. Glede organizacije dela smo v tej uredbi izvedli široko dckoncentracijo poslov. Glavno uprava si ohrani vodstvo, izvršilni organi pa lahko svobodno delajo pod nadzorstvom, ki ne bo formalistično, temveč bo le nadzorstvo gospodarstva. Doslej so pokrajinska ravnateljstva morala na vsako malenkost obračati se na centralo oziroma na generalno ravnateljstvo. Po tej uredbi bodo ta pokrajinska ravnateljstva iinela popolno delovno svobodo, zato bodo pa imeli organi tudi vso odgovornost za svoje delo. Prepustiti vodstvo centralni upravi, eksekutivnim organom pa dati dovoljenje za svobodo dela, jc bistvo vsega problema. Uspehi znižanja tarif Ker vlada veliko zanimanje z.a to. kakšen uspeh je pokazalo znižanje tarif, kar je takisto naloga moje prometne politike, vam lahko rečem, keramičnega oddelka (servisi, vaze, sklede, kipi itd. 7. majoličnimi glazurami). Opozarjamo zlasfi na ke: ramično oblogo radiatorja, ki nedvomno pomeni obogatitev naše pečarske obrti. V drugem nadstropju (sobe št. 6, 10, 15 in 16) sc nahajajo dela mizarske delovodske šole. med katerimi jc treba posebej omeniti opremo za direk-cijsko pisarno zavoda, dalje grafična dela arhitektonsko gradbenega odseka Tehniške srednje šole (načrti za ceste, kanale, mostove, vile itd.), dela mizarske in strugarske strokovne šole in grafična dela gradbene delovodske šole. Mnogo spretnosti kažejo tudi ročni izdelki kiparske in rezbarske šole, kakor kipi, figure in razna dekorativna m figuralna plastika. Kot zadnji oddelek na razstvi pa je treba omenitti izdelke banovinske šole za glasbila, ki sc tudi nahaja na zavodu. Vsi instrumenti, (cifre, gitare iu gosli) so izdelani iz domačega lesa (smreka in javor). Razstava pa nc preseneča samo po zunanjem obsegu iti bogastvu zastopanih tehniških in obrtnih strok, marveč še tembolj po dovršenosti in vrednosti razstavljenih del. Človek skoroda nima vtisa, tla jc obiskal šolsko razstavo, marveč bi prej sodil, da jc prišel na veliko obrtniško razstavo. Ta dela so sicer vsa izvršili učenci in učenke zgoraj omenjenih šol po dvodstvom strokovnih profesorjev in profesoric, med katerimi so mnogi naši odlični arhitekti, inženjerji ter upodabljajoči umetniki. Vendar ta dela večidel nimajo na sebi nič več zgolj šolskega, marveč prepričevalno razodevajo bodoče oziroma že sedanje mojstre. Naglasiti maramo, ravno veliko življcnsko in praktično vrednost rezultatov na Tehniški srednji Soli ter njihov neprecenljivi pomen za razvoj naše tehnike in obrti. O tem se bo lahko prepričal vsak obiskovalec na razstavi. ki jo vsem uajtoplcjc priporočamo. Vstopne ni. Prav tako si bodo obiskovalci lahko za nizko ceno izbrali marsikak lep izdelek, ki jim bo na raz-|x>lago ob zaključku razstave. Kot že zgoraj omenjeno, traja tazstava aaiiiu ni uill. Prav tako zanimivi so podatki o prodaji vodnih listkov društva »Putnika«. Število meseca ja nuarja prodanih listkov je bilo za 9.86% manjše od lanskega leta, februarja pa ra 14.86% manjše kakor februarja lanskega leta. Ko so stopile v reljavo nove znižane tarife, je meseca marca Število prodanih listkov naraslo za 5.71% v primeri z lanskim letom, in v maju celo za 53.24% v primeri s istim mesecem lanskega leta. Kakor vidite, je število prodanih listkov rapidno naraščalo. Iz inozemstva imamo podatke o številu prodanih listkov družbe »Putnik« samo za marec, in april. Tudi to število je naglo naraščalo, in sicer meseca marca za 17.89%, aprila pa za 50.19% v primeri z istima mesecema lanskega leta. Prav tako je prenehalo |>adanje dohodkov od društva »Putnik za prodane listke; še več, društTo »Putnik« je meseca aprila letos nadkrililo svoje dohodke 7,a 2.22% v primeri z istim mesecem lanskega leta. Dohodki od prtljage in ekspresnega blaga so vzlic velikanskemu znižanja tarife že maja meseca na podlagi provizornih podatkov presegli dohodke meseca maja lanskega leta. Glede dohodkov od potniškega prometa vam lahko j>ovem, da so bili meseca marca za 16.75%, aprila pa 7,a 7.28%, torej 7,a prav toliko manjši kakor v januarju, ko so še veljale stare tarife. Meseca maja za 9.68%, v prvi polovici meseca junija so pa že presegli dohodke v istem mesecu lanskega leta za 0.60%, med tem, ko jc število potnikov naraslo za 26%. Kakor vidite, se je ne samo ustavilo padanje števila potnikov in dohodkov, temveč se je začelo naglo naraščanje števila potnikov, pri dohodkih pa vidite, da smo v prvi polovici t. m. že dosegli dohodke istega meseca lanskega leta. namesto da bi bili padli, kakor je bila tendenca, če hi bile ostale v veljavi staro tarife. Ta politika je najboljši dokaz, da je pot, po kateri sem Sel, ko sem hotel tarife prilagoditi kupni moči širokih množic, v praksi popolnoma pravilna. Vsedržavni gradbeni načrt O gradnji železnic je izjavil minister tole: Doslej smo železnice gradili brez splošnega načrta za vso državo, in zato smo morali grešiti pri osnovnih vprašanjih glede določevanja smernic posameznih prog. Graditi železnice brez splošnega načrta je isto, kakor gradili hišo pri vratih in oknih in šele nato napraviti načrt za hišo samo. Ker veni, kaj pomeni načrtna gradnja železnic, sem se takoj lotil izdelave uredbe z zakonsko močjo o splošnem železniškem načrtu za vso državo. l)anes nam je mogoče popolnoma točno določiti ta splošni načrt, saj to vprašanje študiramo že 15 let. Razen tega smo na terenu napravili žc nad 10.000 raznih tras in variant in razpolagamo z zanesljivim materijaloin, da moremo urediti to vprašanje. Uredbo o splošnem načrtu železnic sem že izdelal in jo izročil kr. vladi v odobritev. Ko bo ta uredba odobrena s strani pristojnih činiteljev, vas bom seznanil z njenimi podrobnostmi. Strašni sadovi maščevanja Sodba: smrt na vešalih, 20 in 15 let robije pravijo po domače ljudje Vrhovniku. Ubiii ga bodo zaradi tistih 8000 Din, katere je Budja zapravdal z Vrhovnikom ter bil zaradi tega zarubljen in mu je bil prodan del posestva. Ko je 4. februarja prejel dopisnico od očeta, se je odločil, da gre domov in 9. februarja se je res odpravil ter prispel pod večer okrog 18.30 k očetu. Doma mu je oče povedal, kako naj bi se napad izvršil. S soobdolženim Kolbloji sta si izbrala za napad pripravno orodje. On je vzel klepač, Kolbl pa koso, ki so jo uporabljali za nabiranje kopriv. Legli so k jx)čitku, ob treh zjutraj pa je oče oba zbudil ter sta se odpravila k Vrhovnikovim, kjer sta čakala do petih. Koibl je stal pred vrati hiše, Budja pa med hišo in hlevom. Okrog petih so se odprla vrata in Vrhovnikova je prišla iz hiše z žehtarjem in leščerbo v roki proti hlevu. Budja je stopil za njo v hlev, zamahnil po svetilki, da je ugasnila ter jo nato zgrabil za vrat. Davil jo je, potlačil na tla, takrat pa je prišel Kolbl in oba sta jo bila jx> glavi, Budja s klepačem, Kolbl pa s srpačem. Vrhovnikova je klicala na |xmioč, potem pa se je onesvestila. Budja je nato skočil hitro iz hleva ter se f*ostavil pred hišo, da bi pričakal Vrhovnika. Ko je slednji prišel mimo, ga je udaril s klepačem z vso silo od zadaj jxi tilniku, da je na prvi mah padel. Zamahnil je še enkrat po lijem, ne ve pa, če ga je zadel. S Kolblom sta odšla oba v hlev ter zanesla nezavestno Vrhovnikovo na skedenj v slamo, misleč, da je mrtva. Budja je šel še v hišo, vzel srebrno uro ter samokres in 64 Din, nato sta s Kolblom odšla. Tudi Vincenc Kolbl je vse priznal, le stari Jakob Budja je vse trdovratno tajil. Maribor, 19. junija. Med zločinskimi dogodki, ki jih beleži kronika letošnjega 'ela na Štajerskem, je maščevalen napad na posestnika Jakoba Vrhovmka in njegovo ženo Nežo v Nunski grabi pri Ljutomeru gotovo eden najžalostnejših pojavov. Oblastem se je jx>sreči!o zagonetno ozadje dogodka Kmalu razjasniti ter so izsledili kot zločincc 66 letnega posestnika lakoba Btidjo iz Sfarc nove vasi, njegovega sina 36 letnega delavca Btidjo Ivana iz Dolenje Lendave ter rejcnca 25 letnega Vincenca Kolbla iz Bučečovcev. Vsi trije so bi1- slopja, je pritekel iz parne Vrhovnikov jies ter začel nad njo hudo lajati. Mihaličeva je šla v hišo, pa je našla vse na stežaj odprto, od domačih pa nikjer nikogar. Ker se ni nihče v hiši zglasil. jc šla zopet na dvorišče ter začula slabo stokanje iz parne. Našla je tam na slami ležečo Nežo Vrhovnik, ki je bila po obrazu vsa krvava in črna ter zabuhla, da ni mogla niti gledati. Stokala jc z jedva slišnim glasom ter govorila čisto zmedeno. Na vprašanje Mibeličeve, kaj se je zgodilo, je Vrhovnikova odgovarjala, da ničesar ne vc. Mihaličeva jc nato odšla še enkrat v hišo pogledat za Vrhovnikom, pa ga ni našla nikjer. Vrhovnikova je nato Jejala, da ie tudi že vse jutro klicala moža, pa ga ni od nikoder. Soseda jc odšla nato po ljudi, ki so prenesli nevarno poškodovano revo v hišo ter začeli iskati njenega moža. Sever Frančiška je v bližini hleva zadela z nogo v snegu na nekaj trdega. Ko so sneg razgrnili, so našli truplo pokojnega Jakoba Vrhovnika. Bil jc oblečen in obut v škornje. Na zatilju je imel močno modro oteklino, kalero mu je zadal silovit udarec z nekim trdim predmetom. V bližini je ležala v snegu prazna škatljica od samokresa, zraven okrvavljen robec Vrhovnikovc in prazen žehtar. V sobi sta bili obe postelji pogrnjeni, omara pa odprta in razmetana. Manjkal jc samokres, ura in denar. Med ljudmi jc zavladalo silno ogorčenje. Ker jc vse govorilo, da sta postala Jakob Vrhovnik in njegova žena žrtvi gnusnega roparskega zločina. Takoj so bili poklicani orožniki, okrajno načeUtvo pa ic telefoniralo v Maribor j>o policijskega d ak lilo skopa, ki pa ni mogel najti nobenih obtežilnih znakov. Zločincem na sledu Poizvedovanja za zagonetnim povzročiteljem strašnega zločina so bila nekaj časa brezuspešna. Zaradi lega je vstala stimnja. da sta poslala Vrhovnikova žrtev maščevanja nekaterih sosedov, s katerimi nista živela v soglasju. Zlasti so imeli orožniki na sumu sosednega posestnika Jakoba Biidjo. ki sc je z Vrhovnikom opetovano tožaril ter zaradi njega skoraj zapravdal posestvo. Posebno sumljivo ic bilo. da jc v nedeljo po dogodku Iran Budja pobegnil iz cerkve, ko je zagledal pri maši orožnika. Orožniki so na podlagi teh sumljivih ugotovitev aretirali Jakoba Biidjo, njegovega sina Ivana in rc-jenca Vinccnca Kolbla. Priznanja zločinerv Zaslišan jc bil najprej Budja Ivan, ki jc spočetka vse tajil, nato pa začel priznavati. Pripovedoval je: Dne 5. januarja je bil oče Jakob pri njem na kolinah v Lendavi ter ga je začel nagovarjati, naj pride domov, kadar mu bo pisal, da bodo poleni ubili soseda »Zavca« i n njegovo žeuo, kaicor Kamnih V nedeljo je 32 deklic prejelo prvo sv. obhajilo. Slovesnost je bila nad vse ljubka. Krajevna protituberkulozna liga r Kamniku je naprosila upravo kina v Kamniku, da bi v času protituberkuloznega ledna predvajal predstave v korist ligi oz. jetičnim bolnikom. Uprava kina je prošnji ugodila in predvajala tri predstave, ki so prinesle brutto dohodkov 1288 Din. Liga je prejela za svoje bolnike, od tega zneska' reci in piši: le 93 Din. Uprava kina je razdelila 266 Din za nagrade sodelujočim. Že na občinski seji 11. marca se je rešila prošnja frančiškanskega samostana v Kamniku. Predstojništvo je prosilo 7.a podporo, ker daje vsak dan 30 mestnim revežem brezplačno hrano. V času sedanje krize tega ne zmore več in prosi občino za primerno podporo., ker je občina s tem znatno razbremenjena. Dovolili so za celo leto 500 Din. Vendar še do danes ni prejelo ne rešitve ne denarja. Istočasno se je rešila prošnja tujskoprometnega društva, da mu občina plača račun za zimskosportne propagandne brošurice. Dovoljeno je bilo še 1500 Din poleg rednih 5000 Din iz. proračuna. Radovedni smo, ali tudi imenovano društvo zneska še ni prejelo? Razstavo ženskih ročnih del in risarskih izdelkov je priredilo predstojništvo uršulinskega samostana v Mekinjah v samostanskih prostorih. Razstava vzbuja mnogo občudovanja pri obisko-afeih; saj so vmes res prav spretni izdelki. Dodatno k našemu poročilu o odpustu občinskega uradnika g. Avgusta Oerarja poročamo še tole: V dekretu mu je občinska uprava motivirala odpust brez preiskave, »da ga odpušča radi nekorektnosti«. — Zakaj se pa potem boje preiskave, če so o tem prepričani, se ljudje vprašujejo? Rudnih pri Ljubljani V nedeljo popoldan ob 5 bo v Rudniku blagoslovil prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregor Rozman novo kapelico in kip Srca Jezusovega. Kapelica iiadomestuje evharistični križ. Pripravljali so se že več let, da. bi med župniščem in cerkvijo postavili kapelico, ki bi bila na, praznik sv. R. Tel. za zadnji evangelij; letošnje evharistieno slavijo pa je uresničilo to misel. V celi župniji ni bilo do sedaj nobenega kipa Srca Jezusovega v kapelicah in tudi v župni cerkvi ne. Zato je župnija že dolgo želela- dobiti kip Srca Jezusovega. V nedeljo 23. junija popoldan ob 5. uri se v procesiji prenese kip Srca Jezusovega od ceste na grič, kjer bo potem blagoslovitev, ki jo izvrši g. knezoškof. Smrtne rane Glasom izvedeniškega mnenja jc zadobil pokojni Jakob Vrhovnik silen udarec ua desno stran zatilnika. Prelomljeno je imel zatilnico, raztrgano možgansko arterijo ter je nastopila smrt zaradi izliva krvi v možgane. Vsaka zdraviliška pomoč bi bila zaman. Udarec je bil zadan od zadaj. — Vrhovnik Neža je dobila |x> glavi več udarcev s topim in ostrini predmetom. Na vratu se jc natanko poznalo, da jo je zločinec davil. Vse jx>škodbe so bile po mnenju izvedenca povzročene na način in v nameri. da bi poškodovanko usmrtile. Vrhovnikova jc ležala dolgo v nezavesti na hudem mrazu ter je čudež, da ni zmrznila. Pri njej je bil ves čas domač pes, ki je tudi prvi opozoril sosedo Mihali-čevo, da je prišla na skedenj iskat nesrečno ženo ter jo jc tako rešila pred smrtjo. Smrtno sovraštvo — vzrok zločina Jakob Budja taji vsako sokrivdo. Je pa toliko obtežilnih dejstev, da jc nedvomno on glavni povzročitelj. Jakob Budja jc prevzel posestvo od staršev svoje žene, ki jc merilo okrog II oralov. Radi večnih točb je šel večji del posestva na boben ter jiosedujc sedaj šc pet oralov. Večino tožb jc imel s sosedom Vrhovnikom. jx> domače Zavcem. Nekoč jc Vrhovnika napadel z grabljami ter ga tako poškodoval, da jc bil obsojen na dva meseca težke ječe. Ker pa ni nikoli sodnih stroškov plačal je prišlo vedno do rubežni in tako sc jc krčilo njegovo posestvo, naraščalo pa jc sovraštvo proti sosedu, katerega je imel za povzročitelja vsega zla Ponovno sc je izrazil, da bo moral nekaj napravit in končno jc prišlo do usodnega dejanja, pri kale rem sc jc posiužil svojega sina in svojega rejcnca ki ju jc nagovoril k zločinu. Pri razpravi Razprava, ki jo jc vodil vss. Lenard ob prise-dovanju vss. dr. Lešnika, Zeniliiča, dr. Kotnika in Kotška, se je začela ob 8.30. Obtožbo jc zastopal državni tožilec dr. tlojnik, obtožence pa zagovarjajo dr. Leskovar, dr. Brandstatter in dr. Pernat. Vse dopoldne je predsednik zasliševal samo obtoženec, najprej mladega Biidjo, ki jc v svojih izjavah v glavnem obremenjeval svojega očeta, ki jc ves zločin zasnoval, ter tudi sam Vrhovnika ubil. Nasprotno pa j£ Kolbl, ki j c bil zaslišan kot drugi, Pluj Nesreča pri kopanju. Huda nesreča se je pripetila v Koz.mincih pri kopanju v Dravinji. 10 letni Perdo Trček, sin posestnika, se je smrtno nevarno ponesrečil in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Njegov jiajdaš Vladimir Kozel ga je namreč z. obrežja sunil, da je padel v vodo. K nesreči pa je udaril 7. glavo na iz vode štrleči kol, ki mu je prebil glavo, da se je onesvestil. Fant bi bil utonil, ako ga ne bi naglo potegnili iz vode. Njegovo slanje je obupno. Šoštanj Poroka. V cerkvi sv. Mihaela pri Šoštanju sta se v ponedeljek poročila g. Rudi Lenart. posetnik iz Sv. Miklavž«, in gdč. ?epca Kopitarjeva iz Lokovice. Da bi srečno bilo! Vpisovanje učencev in učenk v T. mzred meščanske šole, a samo v prvi razred, bo le, tos že 27. junija od 8 dalje. K temu vpiso; vanju je treba prinesti šolski izkaz in rojstni list. Kdor bo ta rok zamudil, pozneje ne bo mogel biti sprejet Novo mesto Sportno-propagandni dan. SK Elan priredi v nedeljo, dne 7. julija sportno-propagandni dan. kateri bo imel predvsem namen vzbuditi in poživiti v Novem .mestu smisel za najlepšo panogo športa, za lahko atletiko. Na sporedu je dopoldne štafetni tek skozi mesto, tekme čolničkov na Krki in tekma otroških koles. Popoldne pa se bo vršila nogometna tekma. Pred nogometno tekmo in v podaljšani pavzi pa bodo vložene lahkoatlotske točke: Skok v višino in daljavo, met kopja in diska in tek na 100 in 1500 m. — Zmagovalcem bodo razdeljena darila in diplome po prireditvi, pri prosti zabavi na vrtu g. Osolnika. —• SK Klan |irosi občinstvo, da ga podpre pri delu za zdravo bodočnost naše mladine! Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Kalan J., Regniim Cliristi. Dic Wclt fiir Christus zu erobern Evharistični kongresi z o/.irom na okrožnico sv. Očeta »Caritate Cliristi compulsi«. Pisatelj podaja nekaj aktualnih misli o evharističnih kongresih, ki jim je cilj kraljestvo Kristusovo na zemlji razširiti, poglobiti in utrditi. Poziva vse katolike sveta, da sc združijo in zastavijo vse sile. da najde Kristus povsod svoje vzvišeno mesto, bodisi v javnem, zasebnem življenju, družini in društvih. Kako to dosežemo, razpravlja pisatelj v tej drobni, 51 strani obsegajoči knjižici: cena 10 Din. — Naročite io v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. izjavil, da jc glavni krivce mladi Budja. Končno je bil zaslišan stari Jakob Budja, ki jc odločno zanikal vsako krivdo in zatrjeval, da lažeta sin in re-jcnec. Dopoldne jc bil zaslišan kot priča tudi ravnatelj jetnišnice Hohnjec, kateremu jc nekoč Jakob Budja priznal, da je nagovoril sina in rejcnca k zločinu, vendar pa da sam ni bil zraven. Popoldne jc zaslišalo sodišče šc 12 nadaljnih prič, kot prvo vdovo pokojnega Vrhovnika in žrtev obeh napadalcev Nežo Vrhovnik. Zasliševanje prič jo trajalo do 17.30. Najbolj obremenilna priča za Budjo jc bila Jožefa Ferše. Sodba Ob 10 jc senat razglasil sodbo. Vsi trije obtoženci so krivi po obtožbi in jih jc sodišče obsodilo: Jakoba Budjo na smrt na vešalih in na 5000 Din povprečnine, Ivana Budjo na 20 let robije, Vincenca Kolbla na 15 let robije, vse na trajno izgubo častnih pravic, na vzajemno plačilo 10.000 Din odškodnine Neži Vrhovnikovi ter na plačilo ostalih stroškov. Razglasitev sodbe jc napravila silen vtis na vse navzoče. Obtoženci kazni niso sprejeli ter so prijavili priziv in revizijo. Gospodarstvo Plačujte prispevke za soc. zavarovanje Ogrožene finance OUZD radi zaostankov in zapor v bankah ki m tri imela pritoževati v letu 1934 nad slabo konjunkturo. Pri takem položaju ne pomaga dosti niti vknjižba, ker se terjatev lahko le počasi likvidira. Leto« je položaj tem neugodnejši, ker smo imeli močno hripo in tako kaže poskusna bilanca za marec 1936 primanjkljaj 555.000 Din. Urad je dovoljeval tudi najrazličnejše plačilne olajšave, katere dosegajo vsoto okoli 4 milj. Din. Ce bi bilo to delno plačevanje omejeno tudi samo na prispevke, ki jih smejo delodajalci po zakonu odtegovati od zaslužka zavarovanju podvrženih osob, bi bil zaostanek za slabo polovico (43.26%) nižji. Urad je moral v aprilu zaprositi za odlog preodkazila za nezgodne prispevke, kar pomeni zadolžitev boln. panoge za 2 milj. Din in povečanje obresti za 120.000 Din letno. Urad bo moral poseči po ostrejšem izterjevanju. Upravni stroški so pa baš za izterjevanje zelo visoki, znašajo okoli 1 milj. Din ter bi se morali zmanjšati na pol milijona Din. Treba bo posebno strogih določb za one delodajalce, ki neredno plačujejo prispevke, katere so inkasirali od delavcev. Za take kršitve zakonov so drugod določene zaporne kazni. Obstojajo obrati, ki so si postavili za svoje nalogo, da načeloma ne plačajo nobenega prispevka za socialno zavarovanje. Zakonite sankcije proti takim podjetnikom so več ali manj brez moči. Glede izterjatve je urad uvrstil dolžnike v tri skupine. Prva skupina obsega one, katere je treba stalno terjati, pri teh bo treba postopati najstrožje. V drugo skupino je uvrstil one, ki jih je treba sicer večkrat terjati, nazadnje pa lo plačajo. Tretja skupina pa obsega dolžnike z manjšim mesečnim predpisom. Praksa je nadalje pokazala, da rubež večinoma nima uspeha, ker ostanejo za-rubljeni predmeti pri dolžniliu. Zato bo zarubljene predmete urad prepeljal v lastna skladišča v Ljub-jani, Mariboru, Celju in drugod. Okrožni urad zn zavarovanje delavcev v Ljubljani je sklical za torek, 25. junija ob 10 konferenco zastopnikov gospodarskih ustanov in združenj. Namen konference je razpravljati o težkem finančnem položaju urada z ozirom na visoke zaostanke neplačanih zavarovalnih prispevkov. Konferenca je tako za urad kot nosilca zavarovanja, kot za vse naše gospodarstvo izredne važnosti. Socialnemu zavarovanju je treba vsekakor zagotoviti nemoteno poslovanje. Is statistike bilanc OUZD je razvidno, da je bilo poslovanje bolniške panoge zaključeno v treh povojnih letih (1924, 1925 in 1931) z deficitom v znesku 2.6 milj. Din, v ostalih letih od 1922 do 1933 pa je Urad prispeval k primanjkljaju ostalih OUZD v državi 6.1 milj. Din. Če odbijemo primanjkljaje, je skupno OUZD prispeval k stroškom drugih uradov okoli 3.8 milj. Din. Ob koncu leta je imel sicer OUZD po bilanci na pasivni strani znatna sredstva, toda faktično je imel gotovine ▼ blagajni samo okoli 28.000 Din, naložb v denarnih zavodih je imel 1.46 milj. Din, naložb pod zaporo pa je imel za 0.75 milj. Din. V tekočem letu so se razmere poslabšale ter so se naložbe pod zaporo zvišale za nadaljnjih 0.4 milj. Din. Poleg tega Je bil urad prizadet zaradi znižanja obrestne mere pri zaščitenih zavodih na 2—4%. Zato zahteva urad, da se imovina socialnega zavarovanja izloči iz omejitev. Ha drugi strani pa ima urad znatne zaostanke. Leta 1930 so znašali zaostanki 20.87% predpisa prispevkov, do konca leta 1934 pa so narasli na 31.58% vsega predpisa. Zaostanki koncem leta 1034 so znašali skupno 16.4 milj. Din. Največji so bili pri mali obrti s 4.36 milj., pri razni industriji z 2.4, pri lesni industriji z 1.97 in pri tekstilni industriji z 1.7 milj. Din. Posebno je tu nerazumljiv visok odstotek zaostankov tekstilne industrije, Produkcija premoga v aprilu Padec produkcije premoga v aprilu. Iz podatkov o produkciji premoga v aprilu 1955 je razvidno, da se je produkcija prem.oga t aprilu v primeri z marcem znatno zmanjšala, vendar pa padec ni tolik, kot je bil lani od marca na april. Pa tudi je letos v aprilu produkcija znatnejša, kot je bila lani v aprilu. Od marca na april je bil posebno občuten padec dobav državnim železnicam, katerih stroške bo v prvi vrsti nosilo delavstvo. Padec prodaje premoga za hišno porabo pa je povzročen radi milejšega vremena v aprilu in je torej sezonskega značaja. Produkcija je znašala v aprilu letos 86.082 ton, marca 1935 91.944 ton in aprila lani 81.974 ton- ' ... Prodali pa so naši premogovniki v aprilu (▼ oklepajih podatki za marec 1935): železnicam 29.141 (32.423), od tega železnicam na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva 13.515 (18.479), brodarstvu 2.846 (2.535), industriji 37.493 (37.599), od tega v naši banovini 27.191 (26.287), za hišno porabo 3.136 (6.238), raznim strankam 4.446 (3.484), izvozili pa so 450 (545) ton, tako da je znašala prodaja skupno 77.512 (82.824). Nadalje je znašala lastna poraba premogovnikov 4.751 (5.347) ton, za de-putate se je porabilo 1.350 (2.028) ton, odpisanih pa je bilo zalog 27 (2.965) ton. Zaradi slabše prodaje, kot je bila produkcija, so se zaloge premoga pri premogovnikih t teku meseca aprila povečale oa 75.415 ton na 78.858 ton. Število zaposlenega uradništva je v primeri z marcem ostalo neizpremenjeno. dočim se je število paznikov povečalo od 188 na 195, število zaposlenega delavstva pa se je zmanjšalo od 5.644 na 5.599 (lani je znašalo število zaposlenih delavcev 5.708). Število šili tov se je zmanjšalo od 112.444 na 110.953, leta 1934 v aprilu pa jih je bilo 106.288. Zaslužek delavstva se je v aprilu zopet zmanjšal, saj je znašal v marcu 1935 4.896.000 Din, v aprilu pa samo še 4.793.000 Din (aprila 1934 je delavstvo pri manjšem številu šihtov zaslužilo prilično isto, zaslužek v aprilu lani je namreč znašal 4.765.000 Din). Dospelost davkov. Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148 zak. o neposr. davkih v III. četrtletju 1935 v plačilo: a) dne 1. julija 1935 III. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družb, davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 15. avgusta 1935 L polletni obrok zemljarine. — Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in Mestnega načelstva v Ljubljani. Občni zbor Trgovskega društva »Merkur«. V včerajšnje poročilo o občnem zboru Trgovskega društva »Merkur« na drugi strani je bilo radi telefonskega prenosa pomotoma napisano, da je občni zbor vodil predsednik dr. Fran Windischer ,toda dr. Windischer je bil zadržan ter je občni abor vodil podpredsednik g. Albin Smrkolj. Zborovanje ljubljanskih speceristov. V torek zvečer je bil v Trgovskem domu pod predsedstvom g. Antona Verbiča, ki že 10 let predseduje sekciji, sestanek sekcije trgovcev s specerijo. Na sestanku so obravnavali vse ak-tuelne potrebe svoje stroke, posebno pa vprašanje konkurence zadrug, določevanje cen itd. Glede odpiranja in zapirania obratov ie bilo z veliko večino sklenjeno, da bodo poleti špecerijske trgovine odprte šele od treh dalje, zato pa bo zvečer delovni čas podaljšan. To bo veljalo za meseca julij in avgust. S tem bo opoldanski odmor nameščencev podaljšan, da ga bodo lažje izrabili za počitek. Nadalje je bila glode socialnega zavarovanja trgovstva izražena želja, ker zaradi določb obrtnega zakona ni mogoče doseči obveznega zavarovanja, da se takoj pristopi k izvedbi prostovoljnega zavarovanja za bolezen in starost pri posebni bolniški blagajni ljubljanskega trgovstva. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor. Posebno je bilo izraženo priznanje predsedniku g. Antonu Verbiču zn njegovo desetletno požrtvovalno delo. G. Anton Verbič je bil ponovno izvoljen za predsednika. Zaposlenost po strokah v mnjn. Okrožni urad v Ljubljani je pravkar izdal statistiko svojega članstva pn strokah zn maj. Naradn-vanjc se opaža pri tekstilni industriji, ki gre polagoma s svojega viška navzdol. V primeri z majem lani je število zaposlenih delavcev v tekstilni industriji letos za 371 manjše in znaša le 12.304 (višek je bil dosežen novembra 1934 s 13.431 delavci. Nadalje je večji padec zaposlenosti pri gradnjah nad zemljo) v primeri z lanskim letom znaša padec 23%, pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb s 23% in pri gozdnožagarski industriji z 8%. Ostale industrijske skupine napredujejo ali pa vsaj znatno ne nazadujejo. Sezijska zaposlenost se bliža svojemu vrhuncu, katerega bo dosegla konec meseca junija. Večjo zuposlenost kot lani izkazujejo: javni promet za 19%, gradnja prevoznih sredstev za 15%, kemična industrija za 13%, industrija kože in gume za 18% ter trgovina za 13%. Poravnalno postopuHje je uvedeno n imovini Zupanca Joška, trg. z mešanim blagom in dež. pridelki v Sv. Rozaliji št. 27, obč-. Sv. Jurij pri Celju, narok za sklepanje poravnave 18. julija, oglasiti se je do 13. julija. Odpravljeni konkurzi: Ilirska mdaisku družba z o. z. v Prevaljah (ni kritja za stroške postopanja), Lukek Slava, roj. Borštnar, trgovka v Mokronogu (vsa masa razdeljena) in zapuščina po pok. Mastnu Francu v Ilovih (vsa masa razdeljena). Konec poravnav: šenica Ivan, gostilničar v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5, šnuder Franc, trgovec in posestnik pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Odprava konkurza: Mihelič Marija, trgovka v Ljubljani, Šelenburgovu ulica 1 (ni kritja za stroške postopanja). Potrjena poravnava: Jovanovič SvetOzar, lastnik tovarne perila v Klancu pri Kranju. Občni zbori: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani 19. junija 1935 ob 11 (bilanca 1934, volitev uprave in nadzorstva), Kreditna banka v Murski Soboti, 25. junija ob 11 (bilanca, volitev nadzorstva), prometna banka d. d. v Ljubljani 24. junija oib 15 (bilanca 1934, volitev nadzorstva). — Dne 19. junija t 1. se je vršil občni zbor Trboveljske premogokopne družbe pod predsedstvom gospoda Andre Luqueta, častnega guvernerja francoske banke. Občni zbor je sklenil izplačilo 5% statu-taričnega obrestovanju glavnice t. j 10 Din na delnico. Za izplačilo potreben znesek se bo pokril iz bilančnih prenosov posl. let 1932 in 1933. dobička poslovnega leta 1934 ter dotacije iz rezervnega fonda. Dividenda bo izplačljiva po-čenši 20. junija 1935 proti predložitvi kupona št. 22, dočim sta kupona št. 20 in 21 za leti 1932 in 1933, za katora se ne izplačuje nikaka dividenda, brez vrednosti in ju morejo imetniki uničiti. Odtok zlata iz Švice je ponehal. Po daljšem času je zopet zabeležila švicarska Narodna banka dotok zlata in sicer se je povečal njen zlati zaklad za 0.2, njen zlatodevizni zaklad pa za 0.2 milj. frankov in znašata ti obe postavki 6kupaj 1.173 milj. frankov. Brezposelnost v Italiji pada. Dne 31. maja je znašalo število brezposelnih v Italiji 755.349. To pomeni v primeri s koncem aprila znatno zmanjšanje za 47.000 oseb. Še znatnejše pa je manjšanj? v primeri z majem lanskega leta in znaša 186.000 Cene kave bodo regulirali tudi r bodoče. Letošnji pridelek kave v Braziliji je zopet višji kot lani. Zaradi tega bodo tudi v bodoče kot doslej regulirali Brazilijanci cene svoje kave s tem, da bodo dovoljevali samo dovoz gotovih količin na tržišča. Velik dotok deviz v Avstrijo. Zadnji izkaz avstrijske Narodne banke za 7. junij kaže, da |e devizni zaklad banke narastel za 11.2 milj. šilingov in ima banka sedaj za 72.81 milj. šilingov pri zlatu v znesku 242.24 milj. šilingov. Argentina hoče povečati produkcijo bombaža. Argentinska vlada je ustanovila narodni bombažni urad, katerega naloga je pospeševanje produkcije bombaža. Argentina je že leta 1933 producirala okoli 200.000 bal bombaža. Poljska kompenzacijska trgovina z Jugoslavijo. Poljska družba za kompenzacijsko trgovino objavlja svoje poročilo za 1934, iz katerega je razvidno, da ie imela največ poslovanja z Jugoslavijo. Poljska kompenzacijska trgovina z našo državo je obsegala leta 1933 v izvozu v našo državo 25 različnih predmetov v skupni vrednosti 3,457.500 zlotov, leta 1934 pa je Poljska izvozila k nam že 68 predmetov v skupni vrednosti 5,526.509 zlotov. Kompenzacijski uvoz Poljske iz Jugoslavije je znašal leta 1934 3 milj VIt ?M 7lotov (15 predmetov) in se ;e zniamža! v primeri z letom 1933 'za 200.000' ziotov'" " Nov zunanje trgovinski režim v Romuniji. — Lej. — Romunija je uvedla diskriminacijo med po. sameznimi državami-uvoznicami. Tako znaša carin- sko-valutni pribitek pri češkoslovaškem blagu 44, ni pa pnbitka pri uvozu iz Poljske, Avstrije, Nemčije in Madjarske. — Lej zadnje čase vedno bolj popušča. V prostem prometu znaša njegovo razvrednotenje že okoli 50 odstotkov, saj znaša uradni tečaj švicarskega fr. '12.50, na črni borzi pa znaša tečaj 61.50. Borza Dne 19. junija 1935. Denar Neizpremenjeni so ostali samo trčuji Curiha, dočim so narasli tečaji Londona, Pariza in Trsta, popustili pa so Amsterdam, Berlin, Bruselj, Nevvvork in Praga. Posebno znatno je popustila marka. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.77—8.87, na zagrebški na 8.715—8.825 in ua belgrajski borzi na 8.6867—8.6967. Grški boni so nadalje narasli v Zagrebu na 39.90—40.60, v Belgradu pa na 39.15—39.85. Angleški funt je nadalje popustil v Zagrebu na 232.92—234.52, v Belgradu pa na 233.61—235.21. španska pezeta je notirala 6.25 blago. Ljubljana: Amsterdam 2956.73—2971.33, Berlin 1749.20—1763.08, Bruselj 736.33—741.39. Curih 1424.22—1431.29, London 214.41—216.47, New-york 4320.73—4357.04, Pariz 287.%—289.40, Praga 181.55—182.6(1, Trst 35S.24—361.32. Promet na zagrebški borzi 609.101 Din. Curih: Belgrad 7, Pariz 20.22, London 15.09, Nevvvork 305.875, Bruselj 51.70, Milan 25.20, Madrid 41.90, Amsterdam 207.725, Berlin 123, Dunaj 57.60, Stockholm 77.75, Oslo 75.75, Kopenhagen 67.30, Praga 12.755, Varšava 57.75, Atene 2.91, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.05, Hel-singfors 6.65, Buenos-Aires 0.81. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes slabša. Sicer smo imeli za terminsko škodo na naših borzah nekaj več tečajev, vendar n. pr. v Zagrebu tako v škodi kot v ostalih državnih papirjih sploh ni prišlo do prometa. Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 80— 81, agrarji 46—47, vojna škoda promptna 356— 358, begluške obveznice 62—64, 8% Blerovo posojilo 75—76, 7% Blerovo posojilo 65—66, 7% posojilo Drž. hip. banke 72—74, 7% stab. pos. 82 bi. Zagreb, državni papirji: vojna škoda promptna 356—359, 6. 356—360, 7. 357—360, 8. 356.50—358, 9. 357—360, begluške obveznice 63 bi., 7% Blerovo posojilo 65—65.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 73—74, 7% stab. pos. 83 blago. — Delnice: Osješku sladkorna tovarna 138 denar, Trbovlje 125 blago. Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81—82, agrarji 46.50 bi., vojna škoda promptna in za junij 355.50—356 (356), 7. 355.50 —356.50 (356), 10. 356 den., 11. 356.50—357, (357, 356.50), begluške obveznice 63—63.50 (63.25, 63,20), 7% Blerovo posojilo 65—66, 7% posojilo Drž. hip. banke 74 bl„ 7% stab. pos. 82.50 bi. (82). — Delnice: Narodna banka 5750-5900 (5800), Priv. agrarna banka 221.50—222.50 (221). x Žitni trg Položaj za koruzo je nadalje zelo čvrst. Dovozov ni nobenih, ker so kmetje zaposleni 'zunaj. Cene pa so nominalne, zato tudi na ljubljanski borzi ni bilo izprememb v cenah. Pšenica je v mrtvilu in je kupčija slaba, ravnotako moka. Drugače je pa sedaj že v teku žetev ječmena. Kolikor se da po sedanjih vesteh presoditi je pridelek srednji, glede kakovosti pa še ni vesti, ker se mlačev še ni začela. Tudi cene se še niso formulirale, ker ie treba čakati na rezultate mlačve, ki bo zaključena nekako proti koncu meseca. Novi Sad. Vse je neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. Budimpešta: Tendenca lieodrejena. Promet sreden. Pšenica: junij 16.71—80, zaklj. 16.79— 81. Rž: junij 11.16—12, zaklj. 11.10—12. Koruza: julij' 11.55—47—51, zaklj. 11.48—50: avgust 11.27—19—21, zaklj. 11.20—21. — Jutri borza zaprta! Živina Ljubljanski živinski sejem 19. junija: Prignanih je bilo (v oklepujili število prodanih glav): 46 (31) volov, 44 (23) krav, 11 (8) telet, 137 (102) prašičkov za rejo in 79 (11) konj. — Sejem ni bil posebno živahen ter so cene živini ostale neizpremenjene. Notirali so: voli I. 3.50—4, II. 2.75—3.50, III. 2—2.75, krave debele 2—3.50, klobasarice t.50—2, teleta 4.50—5.50 dinarjev (vse za kg žive teže) prašički za rejo 85—140 Din za komad ter konji po kakovosti 500—3.500 Din za rep. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — Začetek ob 20 Oetrtek, 30. junija: Zlato tele. Kod Četrtek. Petek, 21 junija: Dramska produkcija gojencev dr lavnega konservatorija. Sobota, dne 22. junija: Izdaja pri Novari. Bed B. Nedelja, 23. junija: Izdaja pri Novari. Izven. Predstava v korist Združenja gtodaliSkdh igralcev. Znižane oene od 20 Din navzdol. OPERA — Začetek ob 20 Četrtek, 20. Junija; Netopir. Izven. Znižan« cene od M Din navzdol. Potek, 21. junija: Zaiprto. Sobota, 22. junija: Boccaccio. Bed A. Nodelja, 28. junija: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. CELJSKO GLEDALIŠČE Potek, n. junija ob 20: Linhart, Matiček te leni. Beilr« dr. Oavotta. Gostovanje ljubljanske drame. Naznanila Ljubljana 1 Jutri ob SO bo e dramskem gledališču poslednja produkcija dTŽarvnega ikonservnitorija, ki se vrši v gledališču. Pod vodstvom prof. Šesta bodo vprtzorill gojenci dramatične Kole ljubljanskega konservatorija Molnarjevo legendo o v sredo, 3f>. Junija ob 20 na driarvni trgovski ai-adomiji. upravni odbor. 1 Clatie 'Dobrote*, obsnu-tnoga podpornega drn-Stva poštnih nameščencev v IJnblJani, opozarjamo, da bo nadaljevanje občnega zbora 4 julij« (ne 21. junija) v veli« dvorana Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičev« ulica 23. — Odbor. Spoti Primorje: Ilirija igrata danes na igrišču Primorja s Iremi garni turami. Ob 15.30 nastopita pomladka, ob 16i io-zervni moštvi, ob 16 prvi moštvi. 11 glavni tekmi nastO|iita moštvi v postavah: Ilirija: Herman, Svetic, Berglez, Unterreiter, Sočan, Luce, Jug, Lah, Pikič, Slapar, C.rintal (Doberlet). Primorje: Starec, Jug. Bertoncelj, Kukanja Slamič, Boncelj, šlamberger, Pupo, Doležal, Pep ček, Zemljeič (Crnobori). Glavno tekmo bo po sporazumu sodil g. Ko-senfeld iz Zagreba. Za prvo prijateljsko tekmo med domačima rivaloma vlada veliko zanimanje in ni nobenega dvoma, da bo polno obiskana. Plavalna šola. Kakor vsako leto, tako bo plavalna sekcija SK Ilirije tudi letos priredila vrsto plavalnih šol. Svrha tem plavalnim šolam je (Kidati mladini pouk v najbolj jjotrebni športni panogi — plavanju. Uspehi dosedanjih plavalnih šol so bili prav znatni. V treh tednih so obiskovalci že sigurno obvladovali vodo ter niso več delali domačim skrbi. — Prvi tak tečaj za našo mladino se bo začel v ponedeljek 24. t. m. Vodil ga bo trener ilirjanske plavalne šole g. prol. Dr. Ulaga. Obiskovalci tečaja imajo znižano vstopnino. Prijave sprejema ključar kopališča. Otroška olimpijada na Ateni. TKD Atena priredi danes popoldne ob pol 17 otroško olimpijado. Otroci bodo o priliki te proslave tekmovali na svojih vozilih kakor so tricikli, avtomobili, dvo-kolesa in drugo. Prireditev obeta biti zelo zanimiva in zabavna in zato vabimo občinstvo, da s1 ogleda naše malčke. Olimpijski dan plavačev Ljubljana, 18. juntja. Sinoči eo zaključili plavači s svojo prireditvijo v kopališču Ilirije olimpijski dan, ki se je pričel v soboto zvečer. Prireditev je lepo uspela, usj>ehi v nekaterih točkah so bili prav dobri in tudi udeležba je bila zadovoljiva. Program, la — je začel odvijati nekaj minut po 21. uri, se je izvršil v poldrugi uri, točke 00 si sledile hi*w> druga sa drugo. Nastopili so člaoi SK Ilirije, katerima sta re kot gosta pridružila čičin-šain (Jadran) ter Cerer (SK Kamnrk). Program ae je razvijal po naslednjem redu- 1. Defile tekmovalcev. Nato je zbrane tekmovalce in tekmovalke nagovoril predsednik LPP g. Ginidovec, ki jim je tolmačil pomen in vrednost olimpijske ideje. 4X50 m prosto — gospodje: 1. (Lenart, Čidin-Šain, Scarpa, 2iia) 2:00,6. 2. (Ziherl, Šerbec, De-monte, Semec) 2:01. 100 m prosto — dame: 1. Bradač 1:30,8. 2. Šiška 1:34. 200 m prosto — gospodje: 1. Schell 2:37. 2. Mihalek 2:39. 100 m prsno — gospodje: 1. Mtklič li36. 2. Pance 1:37,2. . Minuta treninga. V minuti treninga s-ta na progi 50 m pokazala Otruba in Fuchs delo z rokami, medtem ko sta bili nogi zvezani. 50 m prosto, dame: 1. Grošel 35,2, 2. Lavrenčič 41,1. 200 m prsno — gospodje: 1. Cerer (Ka-rnniik) 3:06,9. 2. Hribar 3:07. Minuta treninga. Gdč. .Bradačeva in Grošljeva sta na 50 m dolgi progi pokazali delo z nogami, z rokami sta »e držali za desko. 50 m prosto — gospodje: 1. Zicherl 29,0. 2. Lenart 29,9. 100 m prosto — gospodje: 1. Sernec 1:13,2. 1 Ziža 1:16,1. WATERPOLO-TERMA Ilirija (zeleni) : Ilirija (rumeni) 3:1 (0:1). Za zaključek plavalnega večera sta nastopili dve moštvi Ilirije — zeleni in rumeni — v water-polo-tekmi. Zeleni' so imeli: Linharta, Salzeria, Otrubo, Fuchsa, Močnika II, Lenarta in Scarpo, rumeni pa: Hovarja, Kurnika, Vrankarja (Močnika I), Demonteja, Mihaleka, Čičin-Šaina in Jesiha. Igra je bila v splošnem že dokaj zanimiva, čeprav smo pogrešali one borbenosti, ki jo vidim« v prvenstvenih tekmah. • Celjski šport Team iz Zagreba : SK Celje. Danes ob 5 popoldne bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med zagrebškim teamom in SK Celjem. • Olimpijski »port St. 6. Najnovejša Številka olimpijskega športa Je ravnokar i-/.tla z naslednjo vsebino. Nn£a atletika rabi trenerja. Zanimiv prikaz M. Dobrina o potrebi strokovne priprave naših reprezentantov, kakor delajo to vse ostale države. Tehnični del strokovnega lista prinaša obrazložitev za trening x ra7-lično uiporabo sile ter je ta članok spospoinjon 1 tabelami za teke do -MM m, v katerih eo Izračunani rezultati za različno stopnjo »ii. Brez teh tabel ne bi smel biti noben tekač. O masaži nadaljuje dr. DolnJč-ar arvoje strokovne Alan/ko o tem predmetu, ki Je enako zanimiv kakor važen za vso športnike tn ne samo za atletike. V pregledu med olimpijskimi vestmi dobijo čita-telji najvažnejše dogodke in rezultat« pr.1 na« in v Inozemstvu. Ta Številka prinajta kakor vedno večje število Bilk, ki kažejo momento naših ln inozemskih atletov, obseg pa je razširjen na 20 straneh. Olimpijski gpnrt se dobi v vsaki trafiki; letno stane Din 36.—, polletno Din 20.—. Glavni urednik je g. M. Dobrin, DraAkovlčeva 28, III. nadstr., Zagreb. S. K. Grafika. Članstvu sporoCamo, da as vrSi dne 2a. t. m, ob 7. nrl zvečer sestanek prvega in rezervnega moStva. Po sestanku važna Ul nujna soja npravnega odbora. . Kolesarska zvezdna voinja * Celi* bo v nedeljo a. t. m. Podzveiza -Ljubljana, po&lv« zato srvoje dirka e«, naj se to vožnjo (dirko na 74 km) odeležo čini Ste-vilneJSe, naj bo to pripraven trening za bližajo.*-.■ se večje dirke, kot Je državno prvenstvo, banovlnsko prvenstvo, olimpijsko Izbirno dirke in Jo droge linzen tega bo prilika pogovoriti se v Celju z mariborskimi, zagrebškim) ln So dragimi dirkači. Start LJubljani nov bo točno ob 6 zjutraj. Zbirali*8o pol nr« prej pri cerkvi sv. KriStofa aa Tyrfievl (Dunajski ensti). Motosekcija. Seja sekcljskegn (hI 'f0.1"* •*> 21. Junija ob 20 v restavraciji Keriič. V nc deljo, a. junija bo izlet na Jedrsko. Prijatelji naJet-a kluba se k Izletu vljudno vabijo. Odhod iz Ljubliain-borno te Javili. ' m*i?, Kodeljevo. Danes ob 17 In 80.80 Silvija aldnejr v rilmn ijennie Gerhardt«. 1 Notno sluibo imajo lekarne: danes: mr. Louslek, Rosljeva cesta 1; mr. Bahovoe, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. — Jntri: dr. PJecoli, TyrSevn cesta st. 5; mr. Hočovar, Oelovška cesta «2, i« nu-. Gartus v Mostah. Drugi krail LaSko, Bedne strotoke rajo zvezne »treleko drn- Slno v Lagkeni bodo počonSI z dnem 27. t. m. — vsak četrtek od 1* do mraka. Pristojbina za munleljo se jc znižala na najnižjo možno vsoto. Strelcil V četrtek. 27. t. m. oh lg zbor na strelišča. Cerkveni vestnih Hnfinl fifuttlvcl. nnznrf T)rov'i nh ih on izredno češčenje Najsvetejšega Zakramenta' v "stolnici Molili bomo uro: Za praznik sv. Bešnjoga Telesa. Pri Kozmierzynu ob Dnjestru je 18. junija 1915 padla večina 17. polita Krvavi dan pred 20 leti Železniška nesreča pri Londonu Dne 18. junija je minilo 20 let, ko je ob Dnjestru v vzhodni Galiciji padlo na tisoče slovenskih fantov. To je bilo golo prelivanje slovenske krvi. Rusi, ki so se po bitki pri Gorlieah umikali, so se ustavili ob Dnjestru, severno od kraja Olesza, kjer dela Dnjester proti severu več velikih vijug. Na vzhodni strani teh vi-jug pa leži vas Kozmierzyn. Tam so se Rusi utrdili na ondotnih višinah in podpirala jih je močna artiljerija. Proti njim je prodiral avstro-ogrski pešpolk št. 66, a ni mogel nikamor. Avstrijsko poveljstvo je zato velelo, naj naskoči te višine slovenski polk št. 17. V vas, ki se imenuje Dolina in ki leži ob Dnjestrovi strugi, je prikorakal kranjski polk 14. junija. Zaradi silnega topniškega delovanja od strani Rusov pa pionirji niso mogli zgraditi mostu, da bi mogli napadajoči polki čez reko. Zato so zjutraj 15. junija čete prepeljali v čolnih. Vendar kljub temu ni bilo mogoče napredovati, ker je rusko topništvo z vso silo krilo svojo pehoto, medtem ko avstrijske artiljerije nikjer ni bilo, da bi krila slovenske fante. Vojaki so bili že štiri dni na potu in v boju, vsi utrujeni in lačni. Dne 16. in 17. je prikorakal na pomoč še pešpolk št. 56. Vsi trije polki so vnovič napadli, vendar proti ruski artiljeriji niso nič mogli. Tedaj je 17. junija popoldne od poveljstva 10. brigade prišlo povelje, naj se 17. pešpolk umakne iz dosedanjih postojank ter Ruse napade na desnem krilu. V temni noči se je polk umaknil in ob 3 zjutraj že plezal po z gozdom zaraslih bregovih Dnjestra proti severu. Na južnozahodni strani Kozmierzyna O veliki eksploziji na Nemškem Nemški listi poročajq, da je eksplodiral le majhen del municijske tovarne. Toda že eksplozija tega dela je bila tako silna, da si njen učinek moremo najlažje misliti, če si čredstavimo razorano polje, posuto z razvalinami. Blizu poslopja, ki je eksplodiralo, je rastel majhen gozd. Ta gozd je pometlo, kakor bi bil kdo dračje pometal z metlo in ga vrgel v kot. Telefonski drgovi, kakor tudi električna napeljava — vse je kakor poko-šeno. Iz nesrečnega poslopja je vrglo ogromen jeklen sod visoko v zrak in ga neslo po zraku, da je potem daleč od kraja nesreče padel na tla in se zaril v zemljo. »Lokal Anzeiger« poroča, kako je prizadeta vas Brannsdorf, ki je 2 km oddaljena od kraja nesreče. Tanj je vrglo iz cerkvenega zidu okna in podobe ter razdejalo vse strehe. Blizu tam je posebno močno razdejalo neko hišo, kjer pa k sreči nikogar ni bilo doma, ker so zunaj na polju okopavali peso. Gospodinja je potem pripovedovala: »Silen zračni pritisk me je vrgel na tla. S prsti in nohti sem se zagrebla v svojem razburjenju v zemljo in se držala, dokler ni prenehalo pokati. Ko sem se vrnila domov, sem videla, kaj je bilo doma.« * Mehiški predsednik general Cardenas, r Kune lastnik strok, šole Ljnbljana, Sv. Petra c. 4/11. Knllga »Toaleta" znižana cena Din 30'—. Letovišče in kopališče S o r 11, Gorenja vas, Poljanska dolina — se priporoča. (L) Kdor želi mirnega oddiha v gorskem letovišču, naj pride v Ziri. Gorski zrak, naravno kopališče v topil »Sorl«, smrekovi in jelovi gozdovi, lepi krajši in daljši izleti ln Izprehodi, več penzionov, ki skrb« za dobrd preskrbo, za celodnevno oskrbo 32 Din. — Hrana dobra in obilna. — Avtobusna zveza Žiri— Škofja Loka—-Ljubljana dvakrat dnevno. Cene znižane za letoviščarje. Infdrmacije daje: Tujsko-prometni odsek, Žiri. Stanovanja ODDAJO. Soba se ceno odda solidnemu gospodu. Hradeckega cesta 40. (s) Na tisoče in tisoče ljudi začne dan s kozarcem Rogaške Slatine ki jim na izredno prijeten način poživi delovanje notranjih organov, tako da se počutijo celi dan svežeI Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka, Ljubliana. Krekov trd 10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubliana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor3Din._(d) Bančne vlož. knjižice nakup, prodaja, vnovče-nje za gotovino najpovol-nejše: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6, II. nadstr., tel. int. 38-38. Naloge z dežele izvršujemo najtočneje. (d) 10—15.000 Din posojila iščem. Vknjižba: I. mesto. Dobre obresti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Državni« 7036. Davčne zadeve tožbe na upravno sodišče, kontrola vplačil, pritožbe: »Davčna poslovalnica« v Ljubljani, Miklošičeva 7, II. nadstr. (d) Opremljena soba v Zvezdi se odda dvema gospodičnama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 7045, (s) Le*owi§£a Letovišče na Gorenjskem, 475 m nad morjem, blizu Preddvora, gozdovi, kopanje v naravni vodi. Oddam sobe z ali brez kuhinje, opremljene. Elektrika, vodovod. Dnevno dvakrat auto-zveza s Kranjem in Ljubljano. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7021. Sobo s posebnim vhodom od dam za julij in avgust 3 gospodom (-ičnam). - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7133._(s) Trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami oddam za 500 Din mesečno. I. Buzzolini, Stožice št. 48._(č) V čirčah pri Kranju oddam v najem dve sobi s kuhinjo v novi hiši. — Vprašajte v Smledniku št. 42. (č) IŠČEJO: Trgovino z mešanim blagom, z inventarjem in brez zaloge, S skladiščem in stanovanjem iščem v najem. Ponudbe z višino najemnine in točnim opisom trgovine upravi »Slovenca« pod »Velik promet« št. 7121. m ODDAJO: Gostilno in trgovino oddam v najem eventuel-no tudi prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometen kraj« št. 7034. Lepo skladišče v neposredni bližini kolodvorskega tovornega skladišča v Celju, se odda v najem. Vprašati pri Ljudski posojilnici v Celju, (n) V globoki žalosti naznanjamo tuino vest, da nas za vedno zapustil naš predobri soprog, brat, stric in svak, gospod JOSIP PETRlC novinar ln rezervni častnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 21. junija ob pol 3 iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V L j u b 1 j a n i, dne 19. juufja 1935. Globoko žalujoča soproga Katarina Petni roj. Presker ter ostalo sorodstvo. Poslovni prosto?! za trgovino • pisarno ali za fotografa z delavnico, se oddajo takoj na Poljanski cesti 3. (n) Foto-atelje v Tržiču se ugodno odda. Informacije: Jug, fotograf v Kranju. (n) Pekarno brez kavcije dam v najem. Dnevni konzum 350 do 400 Din — najemnina 450 Din mesečno. Dopise je poslati upravi »Slovenca« v Celju pod »Oddam takoj« št. 7084. (n) Posestva Novo stanov, hišo v centru mesta, z dobrim donosom kupim. Polovico plačam v gotovini, polovico v hran. knjižicah. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »700.000« It. 7068. (p Nova hiša enonadstropna, z nekaj zemlje, ob Tržaški cesti, naprodaj. Podsmreka 46, Dobrova pri Ljubljani, (p) Zaradi odpotovanja naprodaj nova vila pri Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lepa« št. 6968. (p) Stavbna parcela sredi mesta, 1019 m2 — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7052._(p) Hiša s pripadajočim zemljiščem v Reštanju pri Rajhenbur-gu ugodno naprodaj. V plačilo se sprejmejo tudi hranilne vloge ali dovoli hipoteka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Reštanj« št. 7048._tp) Dvostanovanjsko hišo podkleteno, z vrtom, pri žel. postaji Črnuče, prodam za 58.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Se rentlra« št. 7050. (p) Hiša h z mizarskimi uni mi -Stroji naprodaj, t čne informacije daje Pri-stovnik, Slov. Bistrica, (p) Enonadstropna hiša velika, z dvema trgovskima lokaloma, v Savinjski dolini - se zaradi odsotnosti ugodno proda. Ponudbe upravi »Slov.« pod Št. 7135. (p) Dvostanovanjsko hišo primerno za obrtnika, ne izven mitnice, s prevzemom hipoteke kupim. Ponudbe upravi »Sovenca« pod »25.000 Din gotovine« št. 7141. (p) Čudež! tega kurjega očesa ^ ni več!" Saltrat Rodell, ta kisikova kopelj, omehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell '-»ia po neznatnih cenah v vseh drogerijah in parfumerijah. Preklic! Podpisani Uranič Franc, Kor. Bela, javljam, da nisem plačnik nobenih računov, ki bi jih napravil moj sin Anton Uranič. (o) II« Avba lepa, starinska - ugodno naprodaj pri Oblačilnici, Tyrševa 29. (1) I Automofor 6-sedežni avto I Austro-Daimler, odprt, tipa A, D. M., v najboljšem stanju, prodam za ceno 16.000 Din. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Avto« 6990. Motorno kolo Ariel 500 cm1 prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7144. (f) Za evhar. kongres lepo in poceni fotografira narodne noše Jug, fotograf, Kranj. (*) Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Strukel. (t) Nagrobne slike spominske, na porcelan vžgane, po vsaki fotografiji, vseh velikosti in oblik. Naročajte: Kune Franc, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte ceniki (t) Posteljne mreže izdeluje v lesenih in železnih okvirjih in jih sprejema v popravilo najceneje A. Andlovic, Komen-skega 34. (t) Kozmetični salon Slava Gril, Ljubljana, Beethovnova 15-1., se priporoča s specialnimi kremami in metodami nsge cenj. občinstvu. (t) G. Drechsler, Tuzla mmm Dobi se pri Naši Slogi" Ljubljana T.vrševa 1( (Dunajska c.) 1* Izredno dobra in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. (1) Elektromotorji novi in rabljeni, za vse napetosti, vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dinam, avto-dinam, elektromotorjev ter vseh električnih aparatov, instalacije za luč in pogon. Franjo Perčinlič, elektro-podjetje, Ljubljana, Gosposvetska 16. Telef. 23-71. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Košnja enega travnika (obe košnji) čez Čurnuc - se odda. Poizve se Sv. Petra cesta št. 79._(1) mmmmamamaaamm Rabljena kolesa, ženska in moška, zelo ugodno naprodaj pri »PROMET« Ljubljana Nasproti križevn. cerkve. ......H.IHHH.I......,,l,.,<»»,l.MM»,,mtHl..ll«n..,.l»l Jabolčnik dober, 80 hI, lakoj ugodno proda Zavratnik, Ivanjkovci. (1) Mlade piščance težke ca. 60 dkg, komad 9 Din. zaboj 25 komadov Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Kolesal Nudi se vam izredna prilika za nakup dveh popolnoma novih Ia moških koles po 1050 Din. ABC, Ljubljana, Medvedova 8, telefon 24-44. (1) Pohištvo spalne sobe, trd les, po-litirano, čisto, naprodaj. Ob železnici 8/2, vrata 6, Maribor. (1) Kras vsakega vrta ie lep alpinij iz kapnikov. Naročite pri Polše Josip, Malavas 40, Jezica. (1) Prodam čevljarski šivalni stroj cilinder Adler — popolnoma nov. Cena nizka. Tyrševa cesta 41. (1) Polemendolski sir polripmasten, in domače salame kupite najugodneje pri I. Zuzzolini, delikatesna trgovina, za škofijo. 1 Kupim: nakovalo, vrtalni stroj, poljskd kovačnico, škarje za pločevino, primež in smirkovo brusilnico ter varilnik. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobro ohranjeno« št. 7087. (k) Vsakovrstno ziafo kupuje po naivišjih cenab CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Točilo za med kupim Naslov v upravi »Slovenca« št. 7127. (k) »Walwersan« dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe podružnici »Slovenca« Jesenice. (k) Majhen železen zvon k dvema težjima kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 7103. (k) Seno sladko, prve košnje, več voz - kupim. - Naslov v upr. »SI.« pod št. 7152. (k) širile »Slovenca«! Rad to Programi Radio Ljubijanai četrtek, 20. junija: 7.30 O zadružnem vnovčevauju k me-tljakili pridelkov (TrPek Krane S.(X> 1'renoR cerkvene Slasbe tz stolnic© D.(XI Versko predavanje (p. Regalait chulj) 9.15 Čas, poročila 9.80 Svetniku sv. Evharistije. Sodelujejo: »Križarji« in Klariee s imsmijo iai igro «Pn«hal v .slavi Mvliaristije«, orgije (prof. Tome) i« samospevi (Joža Likovlč) ler reoltalorji. Mladinske nastope vodita pj>. KrizoMtom in Arko 11.0(1 l'o naSih slovenskih stezah (VI. Kugatlyl 7. besedo ln pesmijo 12.00 Pisano polje, litra radijski orkester. Vrne«: Cn«, obvestila ln harmonika solo ISlanlel 16.00 Naprej! Koračnica u« ploščah Hi.lfl Ženska ura lfi.30 Zakleta Veronika. Pravljična zvočna igra po narodni legendi iz kamni&ko okolice. Napisal Jožu Vomberger, Izvaja radijski dramski studio; reiijn: in«. Pen«ov 17.30 Odmevi It, »lavnih dni (plošJo »20.10 Berlin 31.15 Igra Hamburg: 19.15 Z)>ori 20.10 Plesni večer — 1'ratinlava: 19.00 Plesi lz stnrlh dobrih čniov 20.10LJudski koncert — Lipsko: 20.10 Slnfonlčni koncert Koln: JO.OO VraUuluva 30.15 Radijski orkester in komorni zbor - Frankfurt: 19.00 Vratislavu 20.15 Koncert — Stuttgart: 20.10 Monakovo — Monako m j: 19.00 Orkestralni koncert 20.00 Alpski zvoki — Zurirh: 19.15 Uadijsk.1 orkester 20.00 Komorni orkester Moda vsega sveta NANULE Mehanična tvornica opank in obutve PETAR M. DUMITROV, PANČEVO 4- Združenje vrtnarjev in Izdelovalcev vencev javlja svojemu članstvu tužno vest da se je njen bivši predsednik, dolgoletni odbornik in soustanovitelj Združenja, nepozabni tovariš PAVEL ŠIMENC preselil v nebeški vrt. Ohranimo ga v nepozabnem spominul V Lfubljani, dne 19. junija 1935. Predsednik. franko vozfiins razpošilja 1 Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, sporoča vsem svojim članom žalostno vest, da je umrl član novinarske stanovske organizacije, gospod JOSIP PETRlC Pogreb umrlega tovariša bo v petek, dne 21. junija ob pol 3 iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Dragega tovariša ohranimo v blagem spominul V Ljubljani, dne 19. junija 1935. Odbor. Tinčkove in Tončkove prigode 58. V taborišču IJndotreer SENZACIONALNA IZPREMEMBA V MODI PUDRA Iz Pariza prihaja skrivnost novega „mat" pudra Elegantna Francozinja »o kreirale noro modo, ko to našle puder, ki daj« polti videz breakvinega cveta ter prepreči za vea dan tndi najmanj*« »ledov« avetHkanja. Nekaj korakov pred taboriščem Ijndolrcev rta naša dva junaka obstala in Tinček je za jecljal: »Zdaj nama gre — gre za Iivljenje in sm-smrtt« »Rad bi vedel,c se je oglasil Tonček, »če si tudi ti pod tole čokoladno skorjo tako bled kakor jaz?« S strahom in upom v srcu sta dečka slednjič prikorakala do prve koče v ljudožrski vasi. Prvo, kar sta zagledala, je bila človeška lobanja, ki je bingljala nekemu divjaku okoli pasu, in človeška kost, ki jo je divjak s slastjo obiral. Tinčku in Tončku je milijon mravljincev zagomazelo po hrbtu ... Drugo, kar sta zagledala, je bil velik kotel, pri katerem sta stala dva zamorca — eden star, drugi še čisto mlad. Starejši divjak je nalagal dračje na ogenj, mlajši pa je z veliko vilico mešal juho. In v tej juhi so plavale človeške kosti... »Huuu,< sta polglasno zaječala dečka in vztrepetala. Le Mukiju ni bilo videti, da bi se bal. Kar nekam zadovoljno je strmel v kotel in iztegoval jezik... Skrivnost je v tem, da se po novem načinu izdelav v. najfinejši puder trikrat pre-seje skozi svileno sito in zmeša z dvojno peno zmetan«. Ta novi aačin izdelav« pudra, ki j« plod dolgoletnih raziskov francoskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev svetlikanja nosu in mastne ko*e. Da Vam prekrasno polt, ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 tu-. Če uporabi|ate »mat« puder Tokalon, se Vam koža ne bo svetlikala niti na vetru in dežju in tudi ne pri potenju. Ta puder daje licu videz svežih dražestnih rožnatih listov ter zviša v veliki meri Vašo privlačnost. Nabavite si puder Tokalon, ker on, pri vseh velikih stroških pri izdelavi, ni dražji. inserirajte v ,.Slovencu"! JOSIP STUHEC Glavni zastop Maribor, Aleksandrova cesta št. 30 ROYAL EXCHANGE ASSIIRANCE Angleške zavarovalnice Ustanov. 1720. Rezerve 6 mil jnrd Požarna zavarovanja vseh vrst, posebno industrijska zavarovanja, zavarovanja proti vlomu, nezgodam nesrečnim slučajem, dolžnosti jamstva, potresu vojni, nemirom, chomage i. t. d. Sprejmejo se agilni krajevni zastopniki v vseh krajih bivše mariborske oblasti. Zahvala Ob smrti našega nepozabnega, dobrega soproga, očeta, ozir. našega očka, gospoda »TRIBUNA" ZNIŽANE CEHE dvokoles, otroških, ifrračnih, invalidskih vožičkov, pre voznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. — Ceniki frankol F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških voiičkov, Ljubljana. Karlovška cesta 4, m^k H £ ft O n Najprijetneje letovišče na morju nudi Muaolta akutj I HoMu ne diši?« >0 že — samo lačen nisem.c »Potem naj vzame sabo.« »Bog plačaj!« reče Ivan vesel ln misli na tovariša. Nato nažgo lestenec. Gospica in maestro sedeta k dečku za mizo in ga sprašujeta vse mogoče reči. Odkod — kam — zakaj? — Hodita okrog njega oprezno in vendar ga muči čudno nevšečno neugodje. Mu je, kakor da bi mu prodirali premeteni in .ponosni pogledi mlade damo prav v srce in se posmeihovali temu, kar mu je najsvetejše. In zato odgovarja na kratko in skoraj strogo. Vesel je, ko začno spet gosti. Še dvakrat pregodejo prvi del sonate. Potem končajo. Ivan potisne gosli spet v goselnik^ se lepo pokloni in odide proti vratom. Ko že prime za zaveso, zasliši glas za sabo: »Naj počaka!« Gospodična priplava po preprogi Stopi čisto blizu k njemu in smehljajoč se zašepeče: »Ampak — ni mi še povedal, zakaj ni pazil v Soli.« Dečko zardi kakor žrjavka in molči. »Zakaj mi noče povedati?« »Nočem,« reče hripavo Ivan. Gospica skloni obraz naprej in oči se ji bleščijo tako čudno vanj. »Mi ne zaupa? Saj sem mu bila vendar dobra?« »O da — tako dobri — toda ne povem.« Tedaj 90 gospica ponosno vzravna in obraz ji je ves tuj. Vee mrzel, sila užaljen. »Ali naj bom huda?< »Ne, ne — lepo prosim, ne!« »No potem, na kaj je mislil vse popoldne?« Za utrip srca vzdrhte Ivanu trpka usta kljubestno in tesnobno. Nato dvigne oči k njenim in reče tiho: »Na vas.« In težki zastor se strne za njim. Jurko koraca sam samcat skozi beljaška vrata. Vteknil je roke v žep in otožno žvižglja predse. Henrik je prišel v Pevski dom in si izprosil dva fantiča, da bi pomagala cerkovniku, okrasiti niajniški oltar. In ko je že bil Jurko z Ivanom med vežnimi vrati in hotel kreniti proti samostanu, ali ti ne prinese strežaja, ki vzame Ivana sabo v Kolnhof! — Naj spet danes kar precej gre! — In Ivan niti ne žugne, se okrene in zdirja po gosli; niti ne sliši ne, kaj brunda njegov prijatelj tja predse. »Henrik naj ne bo hud, — ne morem — —za-hlipa, ko švigne mimo Jurka, in že ga ni. Jurka kar nič ne mika, da bi iskal koga drugega, da bi sel z njim »No, kaj si sam?« vpraša Henrik izmed dveh olean-derčkov, ki jih drži v rokah. Jurko prikima slabe volje in pozdravi tihega brata zakristana, ki stoji sredi gozdiča cvetličnih grmičev poleg oltarja. »No, kaj si sam?« vpraša tudi le-ta. Jurka draži. So v Ramostanu že vajeni, da vselej prideta v dveh: plavolasec in črnolasec. »Kaj naj?« vpraša Jurko, namesto da bi odgovoriL »Znesi najprej bele grmičke z vrta v cerkev, tiste z zvezdicami, potem mi jih boš pa na lestev podajal.« > JS >CO g (u iri g KO .2 c — (S O « s ®J 4> •D S co -z o a «-< M ž, > . o a J i «j a £ Ig d « oo C o Vi D 3 «xe o Cfl e Q> d 35 •—« »j M > -O js s a I? a ^ rt o rO > Iu N d, •-> > a S N I U § s ii <0 O ^D .-h Is a> v a u »N g § « S « a - o » « S o H ® -ii Za »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Karel Ce*. Izdajatelj: Ivan Rakoveot Uredniki Viktor Ceačič.