MUZEJSKI IZLETI LETA 1972 Prirejanje izletov za člane Muzejske ga društva je zadnja leta napredovalo v tem, da priredimo po več izletov in gre mo tudi čez državno mejo. Daljši izleti so vedno namenjeni obisku zamejskih Slovencev. Od leta 1968 naprej smo bUi v nadiškem delu Beneške Slovenije in v Reziji ter že trikrat na Koroškem. Ker nam je izlet na Djekše leta 1969 pokva rilo deževno vreme, so člani želeli, da gremo tja še enkrat. To smo letos storili, prej pa smo obiskali še kraje goriških in tržaških Slovencev. Prvi letošnji izlet smo priredili 17. maja 1972. Zanj je vreme napravilo pravcato izjemo, saj je bilo pred in po tem dnevu deževno, prav tega dne pa je sijalo prijetno, pomladansko sonce. Ob neprestanih opozorilih in razlagah vodnika smo prešli Vrhniko, Logatec, Godovič, Črni vrh nad Idrijo, Col, Vi pavsko in Rožno dolino ter prestopili mejo pri Rdeči hiši. Gorice se je naša pot samo dotaknila, ustavili smo se šele v vasi Sovodnje, ki leži malo nad izli vom Vipave v Sočo. To je pravzai>rav še čisto slovenska vas. Na občinski hiši in na six>meniku žrtev protifašističnega boja so dvojezični napisi, šola pa je tako slovenska, da mora nekaj otrok italijan skih nameščencev hoditi v šolo v Gorico. Tudi gospodarsko je ta slovenska obči na dokaj na dobrem, ker imajo v vasi 435 predilnico in tovarno papirja. K občini spada nekaj vasi na Doberdobski plano ti. Na vožnji čez Doberdob in mimo Do- berdobskega jezera smo se spomnili, da je bilo v prvi svetovni vojni tod eno najbolj krvavih bojišč, tako za italijan sko kakor za avstrijsko armado, v ka teri je bilo tudi veliko Slovencev. Obstali smo pri izvirih Timave, kjer prihaja po 38 km dolgem toku iK>d zem ljo spet na dan naša Notranjska Reka izpod Snežnika, ki v Škocjanskih jamah izginja v podzemlje. Z brega pri spome niku italijanskih vojakov nad Stivanom smo razmotrUi pokrajinsko in zgodovin sko zanimivo okolico. Skozi Devin, ki ima razvaline gradu na skali ob morju in novejši grad na griču, smo se zapeljali v »devinski portič« in se oddahnili ob lepoti s soncem obsijanega morja. Skozi Nabrežino smo prišli v vas Sv. Križ, kjer smo imeli z roba kraške pla note lep razgled na morje. Povsod smo se razgovarjali z domačini Slovenci. Se lepši je bil razgled od nove, hipermo- derne cea-kve na Griži. Pogled objame celotni Trst In ves zaliv z deli sloven ske Istre. Cerkev sama je zanimiva ne le po nenavadni arhitekturi, temveč tudi po svojem spočetju, ko so jo hoteli po svetiti Kraljici Italije, sedaj pa jo ime nujejo Marija Kraljica sveta in je v njej tudi oltar sv. Cirila in Metoda. Naš glavni cUj je bila zavedna sloven ska vas Repen. Tam smo imeli kosilo v prostorni Križmanovi gostilni in smo obiskali Kraško hišo. To je vaški muzej, za katerega so vaščani odkuDili staro značilno hišo, jo popravili, uredili, zbrali po Krasu razne etnografsko značilne predmete ter jih razstavili. V stranskem poslopju prirejajo občasne razstave del kraških umetnikov. Ogledali smo si tudi kamnolome repienskega marmora v bli žini vasi. Nato smo se peljali skozi Opčine, Trebče in Padriče v Bazovico. Pred spomenikom bazoviških žrtev je vodnik razložil življenje tržaških Slovencev pod fašisti. Na koncu smo z razgledišča pri vasi Jezero pregledali spodaj ležeče slo venske vasi Boljunec, Dolino, Boršt in Hicmanje, južni del Trsta z železarno in industrijskim pristaniščem, skalnati Mali Kras in slikovito dolino Glinščice ali Rosandre. Do vasi Dolina sega nova, obsežna tovarna velikih motorjev, za njo pa so pod bregom, nad katerim stoji že za jugoslovansko mejo utrdba Socerb, razmeščene velikanske cisterne za. nafto, ki jo odtod črpajo po naftovodu do In- golstadta na Bavarskem. Štiri od teh cistern sta pozneje (v začetku avgusta) uničila eksplozija in požar. Ne da bi se spustili v kramarski, od mnogih Slovencev tako čislani Trst, smo se po obisku slovenskih vasi, ki ga kot polmesec obdajajo s kopne strani, napo tili proti meji. Cez mejni prehod Pesek— Krvavi potok smo se vrnili v Jugoslavijo s prijetno zavestjo, da so tržaški Slo venci še zmožni bojev za svoje člove- čanske pravice in narodnostni obstoj. Na drugem izletu, 9. avgusta 1972, smo obiskali vzhodni del Koroške. 2e na vožnji do Ljubelja je vodnik pojasnil zgodovino koroških Slovencev in njihov sedanji položaj. Ko smo po zamenjavi denarja pri Mlečniku v Kožentavri in po vožnji skozi Borovlje in Bajdiše pri speli v Šele pod Košuto, nas je sprejel žuE>an občine Šele, ki je z njo loška ob čina pobratena, in nam v sejni sobi raz ložil stanje občine, njene perspektive, posebno razmere v šolstvu in pn-osveti. Ogledali smo si staro cerkev, na kateri sta ob vhodu plošči z imeni 13 žrtev, ki so jih nacisti leta 1943 na Dunaju obgla- vili. Zraven stare stoji še nova, moderno grajena cerkev. V lepem E>oletnem vremenu smo se peljali F>od Obirjem ix» dolini Borovnice- Freibach, ki je zajezena v umetnem je zeru. Skozi Apače, ki stoje na visoki terasi, kjer se Karavanke najbolj pribli žajo Guram, smo se po klancih spustili v Podjuno. Za vasjo Galicija smo prešli Belo malo nad njenim izlivom v Dravo, se vozili mimo Mohlič ui Kamna, p« mostu čez Dravo, ki je tam že spreme njena v jezero za elektrarno pod Kasa- zami, in naprej pod Tin jami z mogočno stavbo proštije na glavno cesto Celovec —Velikovec. V Velikovcu smo se spre hodili po mestu do plebiscitnega spo menika. Nad Vovbrami z razvalino gra du in veliko žago smo se vzpenjali po cesti, ki so jo ravno razširjali, na Djekše, kjer še razumejo slovensko, govor jim pa dela težave, saj imajo sicer opraviti skoraj s samimi nemško govorečimi tu risti. Tudi na pokopališču znotraj tabor skega obzidja smo videli le nemške na pise na nagrobnikih, čeprav so rodbin ska imena skoraj čisto slovenska. Usta vili smo se v Grebinjskem kloštru, si ogledali staro cerkev s freskami in umetniško rezljanim križevim potom, medtem ko v veličastno cerkev z boga tim baročnim pročeljem nismo mogli, ker so obnavljali tlak. Od Grebinja smo se ijeljali po izredno gladkem asfaltu mimo Lipe do Rude, od koder je nadalj nja cesta čez Dravo preslaba in preveč 436 ovinkasta za velik avtobus, zato smo morsili napraviti velik ovinek do Labota in po drugi strani Drave nazaj mimo Zvabeka v Pliberk. Po kratkem ogledu Pliberka nas je pot vodila ob lepih ix>- gledih na Peco in Ojstro-Obir v srce Podjune. Ustavili smo se še v Globas- nici. Med Globasnico in vasico Podjuno, po kateri se vsa ravnina imenuje, je stala rimska Juenna. Tudi na Junski gori nad njo je bilo pomembno naselje, kakor ka žejo izkopanine. Skozi Zenek, mimo Ti- hojskega jezera, skozi Zitaro vas. Želez no Kaplo in čez Jezerski vrh smo se spet vrnili na jugoslovansko stran s spo znanji o velikih težavah in preskušnjah naših rojakov onstran Karavank. Tretji letošnji izlet v četrtek 14. sep tembra 1972, je bil namenjen spoznava nju Zasavja in Pohorja. Namesto po na vadni smeri čez Trojane smo zavili iz Cmuč po levem bregu Save mimo to varne Belinka pri Sv. Jakobu in reak torskega centra v Podgorici. V Dolu smo omenili kulturno delovanje rodbine Er- bergov, na katere spominja velika slika v loškem muzeju, ob pogledu na Žer javov grad in cerkev sv. Helene v Kam- nici s sliko, ki jo je izdelal naš Ivan Gro har, FKxi žičnico iz kamnoloma v Kres nice onstran Save smo spregovorili o gospodarskem delovanju našega slikarja Gvidona BiroUe, nadalje o čolnarjih na Savi, o številnih cerkvah njihovega pa- trona sv. Miklavža, o rojstnem kraju ve likega matematika Jurija Vege in o iz kopavanjih na Vačah. Peljali smo se skozi Litijo mimo Plečnikovega spome nika NOB in gradu, kjer je pred krat kim živela slikarica Mira Pregelj. Spo znali smo črni revir — Zagorje, Trbov lje, Hrastnik. Po odmoru v Laškem smo se vozili skozi Celje, Vojnik, mimo toplic v Verpetah in grobov talcev pri Franko- lovem do Konjic, kjer smo krenili na slabšo cesto in se skozi Oplotnico ter mimo granitoloma v Cezlaku vzp>enjali na srednje Pohorje. Ustavili smo se v planinskih kočah na Pesku in na Rogli. Ko<9ili smo v restavraciji Jelen v Lov rencu na Pohorju. V Puščavi nam je mariborski restavrator Blatnik razložil odlike renesančnih oltarjev, ki jih ob navlja in so po mnenju proifesorja Ste- leta pK) umetniški vrednosti takoj za oltarji na Ptujski gori. Mimo Fale in skozi Ruše smo dospveli do spodnje po staje gondolske žičnice v Radvanju in nadaljevali vožnjo skozi Pekre in mimo Betnave v Spodnje Hoče, kjer smo za vili na mariborsko Pohorje. Od hotela Bellevue ob zgornji postaji žičnice smo uživali razgled na Maribor in njegovo 437 okolico, med vožnjo pa na Dravsko po lje. S Pohorja smo nastopili povratek po običajni poti čez Trojane in se zgodaj zvečer vrnili domov. Za letošnje izlete smo med deževnimi dnevi ujeli vsakokrat prav vmesni sončni dan. Vse tri izlete je organiziral in vo dil podpisani, udoben avtobus in zanes ljivega šoferja pa je dalo na voljo do mače pKxijetje Transturist. France Planina 438