vi., it. Poštnina platana v gotovini. ¥ 'Ljubljani, 'M' sred© 9* airg&ssši 1922. Posssn. St. 75 p. .MPKEJ glasilo Socialistične stranke Jugosiaviie Beda nižjih državnih uslužbencev. o o„ ?,Volite rn“> da napišem nekaj vrstic Lii kv'• izdatkih in dohodkih. Živim v cev h I z ženo in s tremi od 18 mese-torei - ^ ’et starimi otroci. Pri skledi je £> oseb. Izdatkov bi bilo na mesec: kg moke za kruh in kuho 9k?l6K • • • • • 1040 K 601 -l?*a no 60 K . \jy i , "'** xv • • • » 540 * 4 k* ka TO 12 K . . . . 720 » 5 S £*asti PO 140 K . . . 560 » 30 {J**®, zdroba po 21 K . 105 » S kg- c.brojnpirja po 10 K . . 300 » 2 k? f^orja po 82 K . . . 410 »: \ L *®e ^ve PO 36 K • • 72 » 2 kp- z?ane kave po 140 K 35 * 4 ki S* Po 13 K • • • • 26 » 2 £ *fa P° 44 K . . . . 176 » 3 k J SUf po 2S K ... 56 » 2 1 jj-f° P° 13 K . . . 39» 1 1 S a P« 8 K ... . 16 » 2 1 i*0 100 K ... . 100 » 60 jai^ea Po 22 K . . . 44 » Kvas ^ K . . . . 360 » st®ovlb* ■ ... • • 20 » obleka T 200 * 1,1 Perilo za celo družino 1000 » 5819 K 3400 » ^Phodk: skupai • * 2 vsemi dokladami 2419 K je premalo samo za te potrebščine na mesec. Pri teh potrebščinah manjka pa še veiiko reči, ki so neobhodne potrebne: ni tujcaj upoštevana bolezen, ne nesreča. Tako živimo v največdi revščini. To je naša svoboda, da trpimo in stradamo. Ali bi se za nas ne dalo kaj ukreniti? Saj gredo vendar milijoni v različne namene. Ali bi se malenkosti ne dale nam nakazat in tako rešiti državljane? — Drž. uslužb. Pripomba uredništva. Huda ti prede prijatelj. In upravičeno se pritožuješ ter iščeš pomoči. Vendar ne pozabi: da bo enkrat boljše, je treba na to delati. Vladajoči ti ne bodo izboljšali položaja po prošnjah, boljši položaj si je treba izbojevati. Poznati je treba vzroke vseh krivic, ki so v kapitalističnem sistemu, pen znati sredstva, ki so zmožna odpraviti te krivice in upostaviti pravico. Edino socializem je zmožen odpraviti današnjo krivico vsem in tudi — tebi. In sedaj se vprašaj: kaj si storil že za socializem? Ali ga že poznaš? Ali ga skušaš razložiti tudi drugim. Ali deHaš -sploh zanj? ŠeLe takrat, ko se bo večina vseh tl-stih, ki trpijo, odločila za delo na boj proti krivici, takrat še le bo uspostavljena pravica, ___ Polom komunistične stranke v Franciji. Pri! a iCAriltUlI r» 4 ■»• 1 r r\ KT A? IO Irt 1 - >-v» * i 4-1 X%i ,-s. n ul.,-r < se slav; ^ komunistične stranke k°t tiani ^anC'°ska komunistična stranic niztna ^°^nejša opora evropskega komu-nani w . ° da ie s to stranko v resnici, u„ ~ žejo sledeči podatki: V »Journal Nemčije stranka pT CJO 1 °Ury ^ j °bozaria Gouttennoire de po izključitvi Fabra izstopil ^OJEC: * Postranskimi zaslužki. se Vam, cenjeni urednik, kaj ^®ncem ai- , narr! državnim usluž- ^estih n • to stvar na merodajnih škod0Pozabili, menim, da ne bo c°8rejetn CC 10 tu uv kakor uradniki! kega n 20 ^ SIno dobivali na dan za vsajalo |;epre?krbljeuega otroka. To je kaj Pore’ mai za kruh. Ali niti te borne pod- iz komunistične stranke, na to. da mu je vrhovni tajnik stranke L. O. Frossard v začetku tega leta javno tajil, da ie stranka tisoče in tisoče članov izgubila, dočim je par mesecev pozneje — junija 1922 — izvrševainemu odboru III. internacionale v Moskvi naznanil, da se je francoska ko- Qe Privoščijo našim otrokom! Tolažili so nas od neke strani s hinavskim zatrdilom, da se je zgodila pomota in da se nam storjena krivica skoro poravna. Toda odtegnili so nam doklade že včetrtič, v vladnih krogih se pa nikomur kar nič ne mudi, da bi nam pripomogel do pravice v tej za nas tako mudnl zadevi! Uradniške žene kupujejo, naše ne morejo in obupavajo. Otroci nas prosijo kruha, dati jim ga pa ne moremo. Obleka nam in našim družinam razpada na shujšanih. telesih, kupiti ne moremo nove. Kako nas to boli, kako nas to grize, tega naši brezvestni in brezsrčni tlačitelji seveda ne občutijo. Gladu in pomanjkanja ne poznajo. Zato tudi nimajo sočutja do svojih trpečih sodržavljanov in se nič ne zmenijo za odpravo strašne krivice, ki so jo nam nepremišljeno povzročili. Poslali smo v Beograd svoje zastopnike z nalogom, da nam na visokih pristojnih mestih izposlujejo preklic nesrečne naredbe o odvzetju oz, maksimiranju naših družinskih draginjskih doklad. Bili Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. munističha stranka v marcu t. 1. od 130.000 članov, ki jiii je baje v zadnjem letu imela, zmanjšala na 60.000 članov. Gouttenoire de Toury je dosedaj Frossar-da zaman javno poživljal, naj mu pove v katerem trenutku je pravzaprav govoril resnico: vrhovni tajnik komunistične stranke mu ni odgovoril. Komunistični poslanec in pisatelj Vaillant-Coutarier. ki je pred vojno pripadal reakcionarnim krogom in pred nekaj leti še obelodanil klerikalne pesmi, je voditelj takozvanega levega krila komunistične stranke; uživa tudi prav poseb-no zaupanje v Moskvi. Pod prav nedolžnim naslovom: »Edino zdravilo: organizacija« je obelodanil v pariškem komunističnem centralnem listu »Humanite«od 12. julija članek, v katerem nam podaja sledečo krasno sličico o francoskem komunizmu : »Polemike se nadaljujejo. Protidisci-plmarna dejanja se množe. Zdi se, da ima kriza glavnega odbora namen, razširiti se na vso stranko. Razprave o tej smeri, ki imajo čisto-osebni značaj, vedno bolj in bolj netijo srd. prepire in ljubosumnost. Govori se in piše se kar črez in črez —■ in energija vsakega posameznika pojema radi neke jalove tenis igre. in to vse na škodo stranke. Komunistična stranka, v kateri se lahko zgodi, da postane vprašanje enotne fronte tendenčno vprašanje, stranka, v kateri se zgodi, da postane preprosta 'izvedba sklepov, ki jih je aksekutiva skupno s francoskimi zastopniki sklenila, predmet strastnih tendenčnih diskusij — taka stranka še ni dosegla dobe razuma. Kar smo v Tours-u vsled potrebne razdelitve v nove razrede izgubili, tega v tnoralični vrednosti še nismo nazaj pridobili. Ali smo mar to pridobili nazaj v revollucijo- so tudi pri gospodu finančnem ministru. Ali ta jih je kaj slabo potolažil. Povedal jim je. da je njegova blagajna prazna in jim je zaraditega svetoval, da naj si sami pomagamo s kakimi postranskimi zaslužki ! Nismo mnogo upali, toda takega žalostnega nekulturnega sporočila iz Beograda vendar nismo pričakovali! Vemo, kako se gospodari v naši državi. Ali to je stvar drugih. Naša stvar pa je to, da se pogina v bedi branimo z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi in v imenu Drizadetih si iisojam pripomniti: Kjer se dobi denar za razne potrebne in nepotrebne reči, za gotova nekulturna strankarska društva in za dra-ginjske doklade vsem nizkim in visokim uradnikom, tam naj se dobi tudi za dra-ginjske doklade našim otrokom! Ako pa mislijo naši odločujoči državniki, da so v svojih računih nezmotljivi in so mnenja, da more sedai premnoga družina nižjih državnih uslužbencev s šestimi, desetimi ali več člani živeti ob 3000 K na mesec, narni vrednosti? Na vsak način navdušuje revolucionarni duh veliko maso naših pristašev, tega duha pa nima komunistična stranka v svoji celotnosti, ker nima duha organizacije. Odtod je ta duševna moralična in finančna zmešnjava...« Vaillant-Couturier razpravlja potem o »splošni brezbrižnosti« da celo o »mračnem sovraštvu«, ki srečava vsakega komunista. ki poskuša uglajati oot za sklepe, ki so jih sklenili v Toursu, Marseillu in v Moskvi. Iz tega potem sklepa, da se morajo ravno stranke zopet »očistiti«. Zelo se bojimo, da tudi komunistična stranka Francije kakor njene sestre podrugod »dobe razuma« nikdar dosegle ne bodo, temveč, da bo v cvetu svoje mladosti morala v rani grob. Samo na povelje Moskve in samo z njenimi zlatimi rublji, ki jih odjemlje proti papiriu svojim državljanom. se stranka ne da »napraviti«. mi S® - Narodno skupščino so odgodili za nedoločen cas, to pa zaradi tega, ker zadnje čase ni bilo navzočih porebno število poslancev. Sestala se bo, po poročiLh, najbrž šele okoli 15. septembra. + V Belgradu se vrši konferenca za določitev konkordata med našo državo in Vatikanom. Konferenco je otvoril 7. t. m. minister ver dr. Krstelj. Konference se udeležuje med drugimi cerkvenimi velikaši tudi ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. + Ministrstvo za zunanje zadeve je zahtevalo od Bolgarske 2,500.000 zlatih frankov, ki bi jih morala Bolgarska takoj plačati. Ker se je Bolgarija branila ratificirati pogodbo o vojni odškodnini, je zadevo prevzela Zveza narodov, ki bo odločila tudi v tem sporu. + lz okolice Ohrida poročajo, da se je sklenilo tamošnje prebivalstvo organizirati v svrho obrambe proti razbojnikom in bolgarskim četašem. Obeta se nam prava gorska vojna, kakor da smo nekje v Afriki. + Pri Čataldži so se grške čete na pohodu v Carigrad ustavile ter potegnile pas v obsegu 3 km, da ne bi prišle 'v dotiko z zavezniškimi četami. OrsKa vlada čaka sedaj, kaj ji bodo odgovorni zaveznika na njeno spomenico z zaluevo po Carigradu. -[-V Italiji divja med fašisti in delavci najhujši boj, ki je že zahteval nebroj žrtev. Civilna oblast je prišla v roke vojaštva v provincah: Genova, Milan, Ja-kin, Farma, in Livorno. Škoda požganih hiš in socialističnih domov je velikanska. Državljanska vojna je v polnem raz-mahu. 4- V Moravski Ostravi zahtevajo delodajalci znižanje mezd in 48umi delavni teden. Rudarjem so stavili ultimat, ki poteče 10. t. m. Delavstvo bo na ta novi kapitalistični napad odgovorilo s stavko. -f Pruski minister za notranje zadeve, sodrug Severing, je podal poročilo o monarhističnih organizacijah. Iz njega posnemamo, da so obstojale oficialne morilske organizacije, poleg teh pa še ilegalne. Pri teh organizacijah so obstojale »mordkomande«, ki bi imele moriti po dobro premišljenem načrtu. Zanimivo je, da je stal za vsem tem gibanjem general Ludendorf, katerega pa so se bali kompromitirati. Ogromni material, ki se nanaša na morilske organizacije, bodo priobčili v posebnih brošurah. -j- Internacionalni rudarski kongres v Frankfurtu a. M. je otvoril 6. t. m. predsednik Smith iz Anglije, ki se je spominjal v svojem pozdravnem govoru predvsem Nemčije. Predsednik nemške zveze rudarjev Hutmann je nato govoril o velikanski stavki rudarjev v Ameriki, ki traja že od 1. aprila. Izrazil je svoje upanje, da bo tvoril kongres, ki se bo končal 11. t. m. vogelni kamen na potu k zmagi delavske internacionale. Navzočih je vsega skupaj 150 delegatov, ki zastopajo Ameriko,_ Anglijo, Nemčijo, Francijo, Belgijo, Češkoslovaško, Holandijo, Italijo, Avstrijo, Poljsko, Jugoslavijo, Ogrsko in Luksemburg. Amerikanec JohnGay je obširno poročal o rudarski stavki v Združenih državah. Kongres se bo poleg drugih važnih vprašanj bavil tudi z razmerjem proti »Internacionali katoliških rudarjev« v Innsbrucku. + Reparacijska komisija v Parizu je objavila svoje mnenje o vojni odškodnini, ik jo mora plačati Nemčija. Komisija je predlagala za Nemčijo odgoditev izplačila. Angleška vlada se je baje že priklučila temu predlogu in predlaga moratorij za 2 leti. + Procesa proti ruskim socialnim revolucionarjem še niso končali. Sedaj so prišle na vrsto izpovedi obtožencev. naj postanejo tako velikodušni in državo-Ijubni, da še svoje prejemke okrajšajo na podoben način. Pravzaprav pa bi bili mo-ra'li najprej pri sebi poizkusiti tako maksimiranje, zakai pošteno, pravično, vzgle-dno in občekoristno bi bilo. da bi bili najvišji prvi vedno in povsod v dobrem in hudem! Potem bi se lahko vladalo tudi v naši državi in takozvanih nezadovoljnežev in nergačev bi pri nas ne poznali! Strašno je hirati in umirati gladu ob pogledu, kako zunaj svetilo solnce sije ter žito in sadje zori za vse ljudi, le za nas ne; kako je na trgu in v prodajalnah nakopičenih vsakovrstnih telesnih dobrot za vse stanove. 1^ za naše ne; kako železniški vozovi odnašajo iz domovine dragocena živila našim sovražnim tujcem, le za naše otroke ni najpotrebnejše hrane! Pro-kleta ironija! Dvakrat žalostno za nas. da ie kai takega mogoče le pri nas tako brihtnih m ponosnih Jugoslovanih! Kdo naših lačnih in razcapanih trpinov bi ob takih mislih srdito ne stisnil pesti, robato ne zaklel in si ne zaželel pravičnega obračuna! Sai smo vendar tudi mi ljudje s peterimi čutili! Preteklo nedeljo je pričel govoriU kot prvi Timofejev, ki je izjavi‘ > j^0 so točke obširne obtožnice me . sociajn; prišle na krmilo sovjeti, so j tudi revolucionarji takoj priznal• . s zavedno proti politiki mterve kar ni evropskih kapitalističnih jim obtožnica očita. nob’jajo -J- Na Irskem se se vedno po”-J med seboj katoličani in protestan je. ^ jev se udeležujejo tudi vladne ick> hujši boji divjajo sedaj v f ofuiierenCe Prva seja londonske koni ^ { ^nr*Q 1 ‘A V nOTIGCid.ICK *• • se je končala v ponedeljek 7. t. ni. , ecj_ popoldne. Francoski ministrski^ * sQ nik Poincare je izjavil novmarjei , sklenili zastopniki zavezniških Pod pritiskom vedno hujšega pomanjkanja in obupa so začeli družinski očetje v vrstah nižjih državnih nameščencev uvaževati modri nasvet gospoda finančnega ministra. V prostem času se razhajajo s povešaniini glavami, mrklimi pogledi in opotekajočimi koraki na vse strani za posebnimi posli in opravki, da si z njimi pridobe kake postranske zaslužke. Vsak si poišče delo po svojih telesnih in duševnih zmožnostih. Policijski stražniki gredo na kmete, jemljejo sekire, kose in vile na rame ter odhajajo v gozde in na polje. Detektivi se bratijo z verižniki finančni stražniki se družijo s tihotapci Po takih in podobnih potih hodiio za primernimi in neprimernimi postranskimi zaslužki tudi mnogoštevilni člani drugih naših nižjih stanov. Nekateri pa so zaradi skrbi in gladu postali nezmožni za naporna gozdna in poljska dela. Hiranje. jetika in ruska smrt so neizogibne posledice v takih nesrečnih družinah. Ako so te žalostne socijalne razmere naši državi v čast in srečo, o tem naj resno premišljujejo vsi, ki so v to poklicani! molčati o poteku konference a + Londonska konferenca m stroge francoske odredbe ob yyaie nemški meji so zelo neugodn na nemško prebivalstvo. Na poSko- marka strahovito padla. Dolar čil na 795 mark. . bo ba- + Londonska konierenca s® h(Xjnim vila v bližnjih dneh tudi * polj' vprašanjem in sicer z vprašanjem ^ „ ske. O njej že razpravlja na aj> * tudi roko angleško, amerikansko, v iaijsti'> poljsko časopisje. Varsavsko ^ tej no glasilo »Rabotnik« primeu«* priliki Poljsko z Irsko. _ zna- + Velika kriza v Avstraliji. ,ete v menja kažejo, da se Avstralija ^ iz-industrialno vojno, iz katere s r0pi, za cimi boj, kakršnega opažamo gjarsJ^' strmoglavljenje obstoječega g .. ^ zrii' ga reda. Vojno izzivajo delodaj • jfl sa- žujejo mezde, podaljšujejo dela ^pital15*1 botirajo delavske pridobitve. tfgajo izrabljajo sedanjo brezposelno De|avc> mezde od 20 do 30 odstotkov. faf vseh glavnih industrijah so pr ^to^. marski delavci so izgubil . ,arSjd r mezde, ravnotoliko ru<^.rJKc+ntkov- ?e lavci 25 in premogarji 30 «lsto }fl e delavci vlada veliko razbviu ^ jZbr^.n‘v prej ali slej pričakovati, da bo ^ tfe . generalna stavka. Delavski nelodaja. : South Walesu je izjavil: ^dustr«^ očitno izzivajo delavstvo ktjvno rev izbruh. Izstradavanje je msbnKt lcaPita lucionarno in če hočejo avs pr e J listi revolucijo, jo lahko im.aj - , vstv° ** ne bodo irneli. dokler ne bo' - _ bro pripravljeno m to bo kma sv0jeni + Ameriška »Prasveta« J poda^ članku z naslovom »Bogati železničar siledeče svoje misli k ve5I^_taVkali stavki: »V tednu, ko ,so^nekatere LnP. niški delavci, so poskočile tudi n« lezniške delnice v vredno^. posl##, katere železniške obvezn^e -v vrednosti od ene do treh §tavk komu se ie to čudno zdelo znal r& železničarskih deflavcev m si razlajf loži ti tega pojava, dasiravn■ drv prav enostavna. Nekatere ze „raVijo. “ žbe so napravile dividende.. e(j.nega 10-odstotni dobiček ni nic . ..„7rian» neka železniška družba je . . priP1^« da bo imela v teku šestdese ra#* lijeno 41-odstotno pogačo, ^ -faka kot dividende med ddmearj • kuPu^,, čila vplivajo na kapitaliste. jjm oO žlezniške vrednostne paPu‘] ' -cokiin m tajo velik dobiček. Vzlic^_ dendam pa stokajo železniške ^ zniža ne morejo izhajati in da se tnike; * ie morejo iznajau u* .-votni*'-1- /oznina za tovorno l>laSi dobno stokanju bogatega ^ .1« nje prosjačil ob cestnem voK*- t0 iaV laiiO več tisočakov na banki, a ^stvU. K tudi pokazuje ameriškemu daleč sega nesramnost železniških magnatov. Ubogi, siromašni so, med seboj pa Qele mastne dividende! Ali ni skrajni čas. |.a Prične odločna kampania za naciiona-»zaciio ameriških železnic, da se takemu Početju napravi že enkrat konec?! Volitve bodo v jeseni in to je najpripravnejši cas za tako agitacijo.« dnevne vesti. r ri- medicinska fakulteta pri- ecli v času od 25. septembra do 8. okto-ra m od 4. do 18. decembra mednarodni ^aaaljevalni tečaj za zdravnike. Obisko-aici tečaja imajo samo vpisnino za pla- 7,1 ’ katera znaša za jugoslovanske j ravnike 15.000 avstrijskih kron, za Sr inPzemce 30.000 K. Reflektanti n J ^Poroče ime in naslov ter morebit-zelje glede stanovanja itd. tajniku dr. °nfeldu, Wien IX. Porzellangasse 22. konfSpre|ema^e nov‘ncev v finančno Via ^inan^no ministrstvo je rok za kon^an/e prošeni za sprejem v finančno Pod k° P°daljšalo za nedoločen čas. iavi-r sti so razvidne iz razpisa, ob-jenega v »Uradnem listu« z dne 23. maja 1.1. štev. 52. raJ Ponočnem vlaku, ki je vozil iz Va-rrJoy n5 v Čakovac, je hotel neki Wran-neu lastnik v vozu III. razreda posiliti So ° žensko vpričo občinstva. Poklicati ^ali na pomoč žandarmerijo orožni-aret^e Čakovec, ki je Wranglovca Klovč ter ga odpeljala v zapore. Wran-bi|i i/1 So ukrotiIi potem šele. ko so mu iz-notnikr°c sabljo, s katero je ogrožal tudi *e- Slugai se je pripetil 25. julija. lj° in “Jt v predoru. V predoru med Ra-Kostioa , em so našli mrtvega Čedomira straši .kaplarja 28. pešpoilka. Stal je na bolšje .tein predoru. Prenesli so ea v nje^J. -'er bodo dognali, kaj da je vzrok pVl. smrti. ^auu r' p®si-e. bil. kakor poročajo, navzoč tudi 1 Princ Walles. Ei Obsoi^stein od »C« organizacije na smrt £u Ta mesec bodo slavili v Leipzi- sWCp -niCo društva nemških orirodo-v in zdravnikov. Na tej svečanosti 'Je Ji relaf Predavati profesor Einstein o svo-stejn n1Vltetnj teroriji. Medtem pa je Ein-2l>udil .odpotoval v inozemstvo, kar ie dokler* Ve^ko začudenje pri učenjakih. fiotova|Stni dognalo, da je radi tega od-Hi2aCij zvedel, da je na listi orga- ^inistf * Prvi za Rathenauom. Pruski ne DrjF notranjih zadev pa je izjavil, da Ili2acif nobena nevarnost od strani orga-Ein^+af 5> • Zatorej upajo, da se bo n vrnil v Nemčijo. % * Droti opiju. Ena najnevarnejših °Dija 'p> -l nhijaio človeštvo, je zloraba W <*ba^Proti temu zlu pomeni velik ^odo Za človeško družbo. Svet Zveze liteVa h Se b&vi s tem vprašanjem in za-i2jenT aa se uvede v vseh državah brez vaio n kontroHa in da se izmenja- Uobj. 0roe‘'a o makovi kulturi. S tem bi k°rbi Predpogoje za drugo stopnjo v tej ^a&rt" em hi Zveza narodov sestavila 0meiii 00 katerem bi poedine države ^ontr ^ p.ro'zvajanje opija ter uvedle oio izvoza in uvoza. bSia oalača Rasponi v Raveni je BoCo]n . med boji fašistov s komunisti .ysiee v njej nekaj časa stanoval Pesnik Bvron. bod0 Za dramatično umetnost bo<|0 tvorili v Hamburgu. Podučevali a njej umetniki in učenjaki. Šola ima namen odpraviti nepravilno noduče-vanie dramatike. Politično zgodovino svetovne vojne piše baje Loyd Georges. Prvi del knjige je že dovršen, cela knjiga pa bo izšla šele drugo leto. V Saint Louisu v Ameriki sta Dre-tekle dni trčila skupaj dva vlaka. Mrtvih je bilo okoli 60 ljudi, 100 pa ranjenih. Razkopavanje po ulicah. Ponovno se dogaja, da razna gradbena podjetja kopljejo po mestnih ulicah jame in rove, ne da bi preje obvestili mestni stavbni urad, oziroma mestno cestno nadzorstvo. Večkrat se po nepotrebnem razkopava cestišče in še celo nanovo položeni tlak. Mestni magistrat bo v bodoče taka podjetja in gospodarje rigorozno kaznoval ter jim zaračunal še vse nastale stroške. IV. izredni občni zbor slov. zdravniškega društva v Ljubljani se vrši v četrtek dne 10. t. m. ob 17. v magistrami posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1.. Poročilo odbora. 2. Minimalni tarif. 3. Dopolnilne volitve v sanit. savet. 4. Zdravniške zadeve. 5. Slučajnosti. Gg. kolegi iz dežele, ki žele stanovanja, naj se pravočasno javijo. Historična razstava del naših starejših domačih umetnikov se otvori dne 12. avgusta na državni obrtni šoli. Razstava je gotovo prva prireditev te vrste med Slovenci. Priredi jo Narodna Galerija, financiral pa jo bo velesejem, zakar mu gre vsa zahvala, ker se bo z njegovo pomočjo naše občinstvo seznanilo z domačo umetnostjo preteklih dob, ki jo danes večina še ne pozna. Velesejem je tudi dovolil, da se razstava za časa vsesokol-skega zleta izjemoma odpre za devet dni, nakar se bo razstava zopet zaprla, in nanovo, še povečana in izpopolnjena zopet otvorila ob času velesejma, ki se začne prve dni septembra. Opozarjamo tiste lastnike, kateri umetnin naših starejših domačih umetnikov še niso priglasili, naj to kmalu store, če žele, da se dela razstavijo. Opozarjamo občinstvo naj z ozirom na dejstvo, da bo razstava odprta le kratek rok, pohiti z obiskom. Ie stek. gibanja. Seja centralnega odbora kovinarjev se bo vršila v četrtek 10. t. m. ob 18. v društvenih prostorih. — Centralno tajništvo ODK. Ljubljanski brivski pomočniki v stavki. Prejeli smo sledeči dopis: Ker nam naši delodajalci niso povoijno odgovorili na na našo spomenico z dne 27. julija, smo bili prisiljeni stopiti v stavko. Delodajalci so se dogovorili, da bodo našo stavko zlomili s pomočjo vajencev. Starši vajencev. pozor pred takim koruptnim delovanjem brivskih mojstrov! Gospodje brivski mojstri se poslužujejo v obilni meri vajencev, da bi zlomili našo stavko. To je sramota in barbarstvo za 20. stoletje. Ali ^ic bodo ti vajenci tudi enkrat pomočniki: kaj če se jih bo tudi na tak način prisililo do stradanja v korist delodajalcev?! Zatorej delavstvo podpiraj nas v naših pravičnih .zahtevah! Za delavce bomo otvo-rili brezplačne brivnice, da nas bodo delavci podpirali v stavki. JutrMiomo obja-villi kje da bodo te delavnice. Živela proletarska solidarnost vseh strok in vseh dežel! — Stavkujoči brivski pomočniki. Vrednost denarja. 1 dolar velja 83.50 Din, 1 lira 3.87 Din, 100 avstrijskih kron pa 19 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.57 švicarskih frankov. Depis«. Prevalje. Drž. nadzornik Brus se norčuje iz svojih uradnikov. Pred več tedni jim je svetoval, naj vlože prošnje za povišanje plač, katere bo on, ki zelo »čuti« bedo nastavljencev in delavcev priporočal v ugodno in brzo rešitev osrednjemu uradu. To je bilo, ko je pihal močan južni veter. Napisane prošnje pa je mrzel sever takoj zanesel v miznico in tam še danes čakajo. »Tako hudič goljufa svojo lastno deco«, pravi narodni pregovor. Prevalje. Lansko leto je tukajšnje učiteljstvo vodilo meščansko šolski tečaj, katerega so posečali otroci raznih stanov, ki so celo napravili izpite za celo mešč. šolo. Ker letos tega tečaja ni, smo se informirali in dobili naslednja pojasnila: Lanski tečaj je bil privatnega značaja, za katerega so se izrekli vsi učitelji, ki so proti malenkostni odškodnini posamezno pripravljali deco za meščansko šolo, da si s tem porazdelijo delo in dosežejo več uspeha. Pouk je bil brezplačen in se je vršil redno vsak dan popoldne. Poučevalo se je nato do konca šolskega leta 1921. Težkoče za učiteljstvo so bile velike, ker stanuje od vseh prizadetih učiteljev samo eden v Prevaljah, vsi drugi pa v oddaljenosti 1—3 km. Upalo se je, da se bo to stanje zboljšalo, a zgodilo se ni. Tako n. pr. še danes stanuje učitelj v Prevaljah (zakonski par), močno invalid, v stanovanju, ki že od zunaj izgleda, kakor srednji kmetski svinjak. Stanovanje obstoja iz majhne ku-hinjice in zelo velike sobe. Zdravstveno stanje stanovanja pa je tako, da bi si ne upal privzgojiti zdravi prašičji zarod, kaj šele zdrave državljane. Ta učitelj ne dobi drugega stanovanja klub temu, da opravlja važno delo soc. skrbstva za ves prevaljski okraj in ima vsled tega pravico najmanj še do pisarne za sprejem obilnih strank. Drž. nadzornjštvo ne dovoli niti zunanjega ometa na hišo, češ da je luksus. Po takih razmerah je bilo nemogoče vzbuditi v učiteljstvu še nadalje veselje do dela, ko se ne upošteva niti najmanj njegova požrtvovalnost. (Radovedni smo, kako je mogoče, da se ravno v Vašem okraju ne zna ceniti prosveta no in socialno delo. Od nikoder še nismo dobili takih upravičenih pritožb na katere opozarjamo Višji šolski svet in ministra za soc. skrbstvo. Opomba uredništva.) Nov planinski dom na Vršiču. Kakor zna- no. je po razmejitvi Italiji pripadel »Doni na Vršiču«, ki ga je Kranjskogorska podružnica kratko časa pred izbruhom svetovne vojne postavila. Vsled zasedbe po Italijanih, ki so tam nastanili svojo finančno stražo, smo izgubili to lepo planinsko postojanko. Da se nadomesti ta izguba, je sedaj Slovensko Planinsko Društvo popravilo in povečalo Erjavčevo (prej Vessovo) kočo, ki leži na prijaznem holmcu tik pod sedlom Vršičem. Ta koča. ki je bila popolnoma izropana. je čisto na novo opremilo in napravilo iz nje nov udoben planinski dom. Koca je otvor-jena in z vsemi potrebščinami založena. Oskrbnica ie ga. Žmitkova iz Javornika. Erjavčeva koča ima veliko kuhinjo z novim štedilnikom, prostorno obednico in lepo verando ter 6 ločenih spalnih sobic z 11 posteljami in 3 skupna; ležišča. Njena lega je naravnost divna, pogled po obkoljujočih je grebenih Mojstrovke in Prisojnika ter v dolino Pišnico in Krmico in na onstran dvigajočo se skupino Škrlatice je eden najlepših razgledov v naših Alpah. Tura je lahka. ker vodi iz Kranjske gore do koče znamenita cesta, ki se je med vojno napravila do vrh Vršiča in v Trento. Iz Kranjske gore ie le 3 ure hoda. T a novi planinski dom bo izhodišče za zanimive ture na Prisojnik, Mojstrovko in Razor in za prehod čez Rupe v dolino Planico ter na Jalovec. Laška finančna straža pri pose-tu vrhov ne dela ovir. Kakor slišimo, priredi Slovensko Planinsko Društvo tudi slavnostno otvoritev te svoje nove planinske postojanke. Pismo s Češkega. (Dalje.) Trdila gospodarska organizacija je podlaga vsem političnim uspehom. Prišli ste k nam, da proučite naše gospodarske • •rganizacije, predvsem organizacijo delavskih konsuniov. Ogledala si bova največji delavski konsum »Zapadnočeško Konsumno Društvo« v Plznu. Njegov ustroj vam natanko uradniki sami razlo-že, jaz pa vam hočem načrtati še v kratkih besedah gospodarske organizacije. Prvo moram omeniti našo delavsko posojilnico, ki ima danes okrog osem milijonov hranilnih vlog. Večina naših scdrugov nosi sproti vsak krajcar v hranilnico, pa sproti zopet dviga, kadar potrebuje denar. Na ta način se približujemo čistemu ameriškemu gospodarstvu, ki ostane in je naš ideal. Notranji ustroj posojilnic vanj je pa itak znan, zato o njem ne bom govoril. Drugo važno delavsko podjetje j3 »Delavsko stavbno društvo« z. z. z o. z. v Plznu. Naloga tega društva je, preskrbeti delavstvu zdrava in udobna stanovanja ob kolikor mogoče ugodnih pogojih. Delovanje tega društva podpira tako mestna občina plzenska, kakor tudi dr^ žava sama, zakaj obe sta prepričani o nujnosti rešitve stanovanjske bede, kar kor tudi omejitve delavske brezposelnosti* ki je pri nas v zadnjem času zavzela precejšnje dimenzije. Tako vas morem zagotoviti, da je to društvo v celem Plznu edino, ki zaposluje stavbinsko delav^ stvo. Gradi namreč tri velike štirinadstropne stanovanjske hiše, kjer je zapo-> slenih taki gradbi odgovarjajoče število stavbinskih delavcev. Ali ni samo gol slučaj, temveč to je gola demagogija naših komunistov, da so pognali pri deiav-. skem podjetju zaposlene delavce v stavko, medtem ko jih prav nič ne bodejo v oči plače Škodovih zavodov, ki so dosti nižje od naših in kjer delajo samo par dni v tednu. Nota bene je 85% stavbin-skega delavstva našega mišljenja, samo sodrug strokovni tajnik je komunist. Ta slučaj stavke, ki se danes konča, sem vam povedal mimogrede samo radi tega, da ga lahko pojasnite vašim ljudem, da odpro oči in ne verujejo komunistom ničesar. Ne zboljšanje delavskega položaja, temveč še večje zasužnjenje delav- cev, je nu, ' ideal, metode za dosego tega ideaio pa naravnost brutalne. >:Delavsko . avbinsko društvo« ima v Plznu nič manj kot sedem velikih hiš. Politična organizacija ima svoj delavski dom, nazvan »Peklo«. Tu je velika dvorana, kjer je 1300 sedežev poleg obsežnih galerij in lož. Poleti in pozimi igra kino ali pa uprizarjamo igre in koncerte, kakor pač nanese slučaj. Poleg te velike dvorane sta tam še dve manjši za prireditve v ožjem obsegu. Tu imamo svojo restavracijo, vsaka strokovna organizacija ima svoje posebne prostore, tu vam je vrvenja in življenja, kakor V ulnjaku od ranega jutra do poznega večera. Naša najmočnejša kulturna organizacija so delavske telovadne jednote, katerih vsaka skuša biti obenem tudi gospodarska matica sama sebi. Vsaka stremi namreč za lastnim krovom nad se-> boj, kupiti in zgraditi si hoče vsaka svoj dom, kar se je nekaterim že tudi posrečilo. K izobrazbi delavstva bodo mnogo pripomogle od države zakonodajnim potom ustanovljene občinske knjižnice, ki se jih v največji meri poslužuje baš delavstvo. Zakon določa, da mora vsaka občina po številu svojega prebivalstva staviti vsako leto gotovo vsoto v svoj proračun, ki se izključno porabi za občinsko knjižnico. Dalje mora imeti vsaka občina svojega izvežbanega tajnika, knjižničarja, ki vodi knjižnico. Ustanova občinskih knjižnic je v celi srednji Evropi edino na Češkem, kar so celo nemški listi iz rajha hvale vredno omenjali in stavili Češko drugim državam za vzor. Da dobimo potrebno število sposobnih knjižničarjev, se prirejajo posebni tečaji, ki jih podpira država, ki pa jih obiskujejo večinoma le naši ljudje, kar je zopet sa-moobsebi razumljivo, saj je ustanovitev občinskih knjižnic največja zasluga našega sodruga, bivšega ministra Haber-inana. Sedaj je pa že skrajni čas, da vas seznanim z našo tiskarno. Nato mi je sodrug Jirout razkazal tiskarno »Delavskega tiskovnega društva«, ki se nahaja v suterenu, pritličju in v prvem nadstropju velike, lastne hiše. Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi stroji, izmed katerih ima naj večjo ceno velik rotacijski stroj, ki tiska ča- sopis »Nova Doba« dnevn° na 32 straneh, če treba. V duhu sem urekal*™ največje spoštovanje SP°.^ , . vcev ki zatoričnim silam plzenskih de sc z veščo roko postavile iz ,iPiavske trideset let nerazrušno stavbo zavednosti pod skromnim geslom. »Vse iz lastne moči . • •« , (Dalje pr»w Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu Po!'r;°^ Odgovorni urednik: Anton PodbertM* Tisk Učiteljske t i sk a rnejMj^gt^ Prva so bile že pred vojno in kakor kaže kmalu ne bo b‘®e, « m kakor Kaze Kmaiu ut «vajj. našim ljudstvom, kjer jih ne JU. FHMIffi Ml • ItEGlSTROVf.KJ ZABRUGR l OKEJEHO ay0!l- TiSKOViME ZA SOLE, STVA m URADS> NEJEE PLAKATE IN Za SMCOE IN VES1LK® . ^ LETNE ZAKUUCJ* NAJMODERNEJŠA ORES>,?5jlO' TSSKAMJE CASOPSSOV, p< BROSiSJt »ra. STEREOTiPiJS. S-ITOfi RAf»i ,.tribuna .^ov. tovarna dvokoles in NajcenejSa dvokolesa in otro ^ jso- raznih modelov. Sprejmejo p[eao ’ kolesa in otroški vozički v p' jjjanj®' t emajliranje * ognjem in P jjtčV-tl Ljubljana, Karlovskacest^^rf* za ilan«, Članic« In narallaj, kakor tud) sukno za kroj priporoča tvrdka A. & E. Skabernč Ljubljana, Mestni trg 44- 10. r nii [eiia in Mn\ Priporočamo novo otvorjeno it ti Celja, Kralja Petra cesta 27, kjer je najboljša postrežba. 1 r. z. z o. z- skupine, cije za Žele®*1 V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“) N © > D Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko n4 blago, spirituose, mast, slanina, mesni o *................ izdelki. ............... N Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.478. izvršuje najfineje po zmernih cenah. Ji Dva gatrista In circularista nastop prvovrstne moči išče za takojšnji ^ d. d. „Croatia“ v LjnbU ’ Gosposvetska cesta 2-