PRIMORSKI DHEYNIK
________GLASILO	osvobodilne	fronte	slovenskega	naroda	za	tržaško	OZEMLJE
~ Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din_TRST	petek	tl.	februarja	1949
Poštnina plačana v gotovini Soedizione in abbon. postale
Stev. 35 (1125)
Druga seja štirih glede mirovne pogodbe z A v sirijo
Zarubin je ponovno predlagal
zaslišanje jugoslovanskega predstavnika
Osvobodilna fronta za Koroško je poslala na konferenco v London spomenico, v kateri obtožuje avstrijsko vlado vedno hujšega zatiranja slovenskega življa na Koroškem
LONDON, 10. — Danes je pod predsedstvom francoskega delegata št' 'v ° b*^a druga seja konference namestnikov zunanjih ministrov ■n i velikih držav za preučevanje mirovne pogodbe z Avstrijo.
se °b začetku seje je sovjetski delegat Zarubin obnovil zahtevo, naj ski> y jugoslovanski predstavnik, da obrazloži zahteve jugoslovan-vlade Blede reparacij in spremembe meje.
sta BritanSkl *n	amer*ški	delegat pa	sta se temu uprla in	izjavila, da
tre P(r'Pravljena	Poslušati	jugoslovanskega predstavnika v	primernem
sta011'! *°da ed'no^e glede gospodarskih vprašanj. Francoski pred-vnik pa je izjavil, da sprejme sovjetsko zahtevo samo v primeru, lma Jugoslavija nove predloge.
Pozneje je britanski delegat izjavil, da Velika Britanija ne pri-na nobeno spremembo meje.
*a^avljali	so nato o	vprašanju	povratka beguncev.	Sovjetski
e stavnik je predočil, da je danes	v Avstriji še vedno	čez 523.800
guncev, ki bi jih bilo treba repatriirati.
vu Se^a se nato odložila na jutri za razpravljanje o vojaških «‘avzulah pogodbe.
Spomenica O F za Slovensko Koroško
Delegacijo pokrajinskega odbora toobodilne fronte za Slovensko 0 >e Poslala po zavezniškem rstvenem svetu za Avstrijo ju ^ico konferenci namestnikov na njih ministrov štirih velikih v n aV ■V London, p kateri se zahte Priključitev Slovenske Koroške Jugoslaviji.
^ spomenici je med drugim re-svo°' da S° si koroški Slovenci s krat?' ^°r^° °b strani vseh demo icnih sil sveta priborili pravico Prave svobode in polne enako-Oriur°Sil" Zaradi tega zahtevajo Slov ’>U^^ev Slovenske Koroške k nomenVi v okviru Jugoslavije. To skiTr>ni ^ z&ružitev z vsem sloven-dei nar°dom, katerega neločljivi 50 *adi koroški Slovenci.
sujl 0ne,n delu spomenice, ki opi-Zatiranje koroških Slovencev v
času po zadnji konferenci v Londonu do danes, se poudarja, da koroški Slovenci niso do sedaj imeli možnosti obrazložiti po svojih predstavnikih na konferenci štirih velik ih držav svojih zahtev za pri ključitev k Jugoslaviji. Lažna m potvorjena prikazovanja resnice, ki jih je avstrijska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Gruberja iznesla lansko leto na londonski konferenci, so imela za namen razbiti konferenco v vprašanjih, ki se nanašajo na položaj koroških Slovencev v Avstriji. Dnevni primeri narodnega razlikovanja in preganjanja proti koroškim Slovencem dokazujejo, da dejstva, kakor jih je prikazoval Gruber, v ničemer ne odgovarjajo resnici.
Spomenica poudarja tudi, da je sedanji pokrajinski guverner za
Koroško Wedenig takoj po povratku iz Londona v maju lanskega leta pozval Avstrijce po radiu in na javnem zborovanju v Celovcu, naj preganjajo koroške Slovence. Wede-nig je izjavil pred pokrajinskim svetom za Koroško, da bodo avstrijske oblasti poravnale račune s koroškimi Slovenci, ko bo ugodna mirovna pogodba sklenjena. Enaki pozivi in žuganja so prišli tudi od članov avstrijskega parlamenta.
Spomenica navaja tudi primere razlikovanja avstrijskih oblasti proti koroškim Slovencem. Avstrijska sodišča sodijo bivše slovenske partizane kot ((bandite«. Navedena so tudi izzivalna dejanja fašistične azveze zvestih domovini}) proti slovenskemu prebivalstvu na Koro škem. Pri tem sodeluje sedanji policijski ravnatelj in bivši nacistični polkovnik Stossir, dalje orožniški poveljnik polk. Koritko, ki je bil za časa Hitlerja poveljnik nacističnega orozništva in član glavnega štaba za borbo proti partizanom.
Avstrijske oblasti so z namenom, da bi ustrahovale koroške Slovence, začele izvajati tudi militariza-cijo Slovenske Koroške. V vseh važnih krajih Koroške so izredno velike policijske sile. Pri vseh sestankih koroških Slovencev je obvezno prisotno veliko število pdlicistov z namenom ustrahovanja. Nobena gledališka predstava v slovenskih kulturnih društvih se ne more vrši ti brez poprejšnje cenzure s strani oblasti. Slovenska kulturna društva kaznujejo z globami, če se na odru pojavi slovenska zastava.
Končno navaja spomenica tudi številne primere gospodarskega razlikovanja in zatiranja proti koroškim Slovencem, posebno odklanja-
Ameriški pritisk
skandinavske države
. eC^a odklanja vstop v atlantski pakt Tudi predlagani anflinavski pakt je le prikril pristanek na atlantski pakt - liri-KOmameriško stremljenje po gospostvu na suhem in na morju
10.
5Vedsk.
debato
..	Včeraj	je
• zunanji minister Unden med javil vladni zunanji politiki iz skanii: a ueuspeh pogajanj med da n_, ^kimi državami pomeni, djem aja švedska vlada pri sedajo lina <-1SPU' pripomnil je, da šved-druiii; ,se nikakor ne misli pri-teku .. mrzi‘ vojni. Govoril je o po. Vfiškr. i Saiani med Švedsko, Nor-SvpfS, n Dansko ter izjavil, da je liina	a ^948 predlagala osta-
Pakt v-61113 driavama obrambni dežavp ■ na^ ki ohranil omenjene e°nudi1;:ZV,erVVOine' Med drugim je pakt, nr' * desetletni obrambni pr( ' ,Cemer.pa da se je ostalo Prip0rnn ,U . kolektivne nevtralnosti, stva z v ie, da obstajajo nasprotja i-., 0rveško y glavnem v tem, ®iva nri orVešlca vlada dobiti jam Und	b zal»°dnih držav.
*ka vlaHo^6 ae dejal, da je ameri-‘bq D,,i.,1 nasprotovala predlagane-^di 12yen atlantskega pakta. 2DA odbil 3 je P°d Priimkom ^ PWčutiivVedskiuPredl0g in se'
bost; v v	Washingtonu obvezam ’ v 1 ,,	Prevzela z vsto-
k' da do£. nUki pakt' Nadaljeva)
upor;?,1 prEtop v ta pakt stra' °*emiia « državnega državnega
^r<Jizačifoen°tenje naČTtov i" stan-koli nc bn jnega materiala. Ni keša doIT*0 Z nlkomur sklenili ta-Pa bi skii^°ra'.na Podlagi katere-Vedsko"18 ?v lahko smatra-Postojank,, • °2emlje kol prčdnjo Rfizne no. 2ak‘iuiu Unden gaitu, razen i*16 Skupine v Palla-r*le vladn! komunistov, so odo-P°slancj n- p itiko- komunistični kkaddinavski ohrizjavili' da fai bil Vrit Vston V n ambni Pakt le pri rveške v -n !ltsk* pakt' Pristop ^atratj	kot l i	Pakt pa s° ima
sl Švedske	udarec	za var-
^bihister	v°.pa, i,: danski	zunanji
rt ni ^ odpove i1’.16"10 i7'jaVUl di< e*, do	skiTrnf	upanju,	da pri
rtUkta' 2dj -p -k6 skandinavskega 4nrki poslanik v	U'&'
O obveznlim^dSlonu pre. »k; py?vzela s
tanske mornarice v Severnem morju. List poudarja, da londonski list piše, da skandinavske države rade vidijo te manevre, ki je njih namen utrditi stališče Norveške pri njenih odnosih s Sovjetsko zvezo in poudarja, da stremi britanska kakor ameriška zunanja politika po gospostvu na suhem in na morju.
;ta,
^ pIoSTo^ ki bi Dan-
bi’ pakt. ZnaiUni8 v atlant' hi y®* iz katerm - *° Arhesonove
Čez 5 Riilijonou oodosscu proti atomskemu orožju
BEKL1N, JO. — Sovjetski radio poroča, da se v sovjetski coni Nemčije razvija obširna kampanja, katere namen je nabrati podpise za odpravo atomskega orožja. V sovjetskem sektorju Berlina so že zbrali čez 177 tisoč podpisov, v za-padnih predelih Berlina pa okrog 17 tisoč. Računajo, da bo nabranih čez 5 milijonov podpisov. Ob koncu te kampanje bo odšla posebna delegacija k tajništvu OZN, ki mu bo predložila rezultat tega ljudskega glasovanja.
FRANKFURT (AFP) — Sovjetska zveza je bila lansko leto glavni proizvajalec jekla s 16,500.000 ton proti 13.000.000 v letu 1947.
ostro M
mrzlična onorozetianje zon in zaimiinin držav
LaKE SUCCES6, Jo. — Sovjetski delegat Malik je danes obtožil ZDA, da se mrzlično oborožujejo in da z ustvarjanjem paktov in blokov vlečejo po isti poti za seboj z napadalnimi nameni manjše države.
Malik je pred Varnostnim svetom objasnil sovjetski osnutek reso lucije o razorožitvi, ki ga je predložil v torek, in podprl svoje argumente s številnimi dokumentacijami iz vojaških letopisov, iz Trumanovih govorov in iz proračunov ZDA. Dokazal je, da so ZDA iri zahodne države po demobilizaciji ob koncu vojne začele pospešeno izdelovati orožje in so določale vedno večje zneske v vojaških prora čunih. Skliceval se je na zadnji ameriški proračun, ki določa nad polovico izdatkov v vojaške namene. Tudi vojaški proračuni Francije, Belgije in Nizozemske se vedno večajo.
SZ je vrnila Angliji
tri podmornice
LONDON, 10. — Z nekoliko zamude zaradi slabega vremena so danes dospele v pristanišče Forth tri podmornice, «Unbroken», «Uru-la» in «Union», ki jih je Velika Britanija med vojno odstopila Sovjet ski zvezi in jih je ta sedaj spet vrnila. Sovjetski mornarji se bodo po izročitvi podmornic vkrcali na sovjetsko ladjo »Bjeloostrovs, ki jih bo odpeljala v domovino.
nje ali odvzemanje dovoljenj za trgovino. Značilen je primer Janeza Mikla iz Ledenice, ki so mu oblasti odklonile dovoljenje za prevozno podjetje z utemeljitvijo, da je Slovenec in da njegova dva sinova študirata v Jugoslaviji, pri tem poudarja spomenica, da štuftvrata orne njena sinova v Jugoslaviji, ker avstrijske oblasti ne dovoljujejo na Koroškem slovenskih šol.
Z druge strani zaplenjujejo avstrijske oblasti pri obveznem izročanju živine sorazmerno mnogo reč glav živine Slovencem kakor Avstrijcem.
Nova napredovanja
kitajske osvobodilne vojshe
Priprave za ustanovitev zveze kitajskih študentov
SEVERNI SENSI 10. — Pri nadaljevanju očiščevalnih akcij proti ostankom kuomintangovih čet so sile narodnoosvobodilne vojske vkorakale v Cihsjen, ki je okrajno središče v severnem Honanu. V Honanu so severno od Rumene reke kuomintangove čete še v posest dveh edinih osamljenih točk, ki sta Sinsjang in Anjang ob železniški progi Peking-Hankov.
Agencija «Nova Kitajska« poroča, da so po vsej Kitajski v teku priprave za ustanovitev zveze kitajskih študentov. V namen je bil te dni kongres študentov severne Kitajske, na katerem so izvolili delegate za kongres kitajskih študentov.
Iz Pekinga poročajo, da so številna združenja profesorjev, štu-
Tudi na Japonskem
ameriška komisija proti komunistom
TOKIO, 10. — Glasnik japonske komunistične partije je danes zanikal ameriško poročilo, ki hoče zaplesti Itsu Ritoja, člana CK japonske KP in še druge japonske komuniste v neko vohunsko afero. Preiskava, ki jo je izvedla partija, je dognala, da nimajo komunisti nikake zveze s kako tujo vohunsko službo. Predsednik vlade Yoshida bo gotovo izkoristil ameriško poročilo, da bo zahteval, da se v okviru parlamenta ustanovi posebna preiskovalna komisija za protijapon-sko delovanje, kakor obstaja taka komisija v ZDA. Liberalna stran-
dentov in novinarjev objavila pro-1 ka je namreč že sprejela resoluci-glase, s katerimi zahtevajo izgon • jo, ki govori o taki komisiji za «od-
Ne potrebujemo:
ne n m ne jrnl
ameriških dopisnikov iz Pekinga, ker so poniževalno pisali o ljudski povorki dne 1. februarja, ko so proslavljali osvoboditev Pekinga.
ločno borbo proti komunistom«. Isto Rito in Nakanishi, ki jih omenja ameriško poročilo, nista dala nikake izjave.
Včeraj sta minili dve leti od pod pisa mirovne pogodbe z Italijo.
Pred dvema in pred enim letom je tržaški vrhovni štab starih in novih fašistov pozival tržaško prebivalstvo, da izobesi italijanske zastave s črnim trakom... v znak ža-Vsti za «žrtvovano Istro, Reko in Zader«, da se izrazimo z besedami iz slovarja tako imenovanega ((istrskega revizionističnega gibanja«, ki tudi letos poziva, toda ne več tržaškega prebivalstva, temveč samo vse sesule«, naj protestirajo proti «nepravičnim določbam pogodbe«. Za te revizioniste namreč nikakor ni bilo pravično, da je Italija izgubila vojno. In če jo je že izgubila, zaJcaj naj bi za to svojo izgubo kar koli plačala: reparacije, kolonije, da ne govorimo o tistih ozemljih v osrčju Evrope, in na katere ni ni koli imela pravice, in to so predvsem Trst, Istra, Reka, Zader.
Toda Tržačani niti pred enim niti pred dvema letoma se pozivu esul-skega glavnega štaba niso odzvali. Zato jih štab včeraj niti ni pozval, naj izobesijo črnino. Bil je pač prisiljen na ta način prihraniti si ponovno blamažo...
Vendar pa pobožnih demokristjanov vse to prav nič ne moti, da ne bi na včerajšnjo obletnico pisali o smrtvi pogodbi«, za katero pa pravijo, da ni dovolj, da je mrtva, temveč da je treba tega mrliča spre meniti v prah in ta prah raztresti na vse vetrove Sredozemlja in Alp. In to je hkrati njihov pogoj za vstop skozi tista vrata, ki vodijo v zapadne, atlantske in druge bloke, ki naj bi nadomestili znamenite nemško - italijanske - japonske protisovjetske pakte, ki so povzročili
Odmevi pravične obsodbe zločinskega kardinala
Ne frak ne škr
ne moreta v državah ljudske demokracije ščititi pred zakonom zločinskih dejanj
Madžarski prosvetni minister je poudaril, da madžarska vlada zahteva od vsake cerkve samo to, da uradno prizna republiko in državo ■ Ce se bo kardinal v zaporu dobro obnašal, mu bo kazen kljub njegovim težkim zločinom lahko znižana na 15 let
BUDIMPEŠTA, 10. — V intervjuju z dopisnikom Reuterja je madžarski prosvetni minister Gjula Or-tutay izjavil, da je njegova vlada prepričana, da bo katoliška cerkev našla pot do sporazuma z Madžarsko. ((Mi smo prepričani, je dejal Ortutay, ada je sporazum mogoč. Toda če katoliška cerkev ni pripravljena pogajati se na obojestransko zadovoljiv način, kakor so to storile že davno ostale cerkve, potem je nevarnost, da bodo katoliške množice mislile, da je Vatikan popolnoma nezaskrbljen za madžarsko katoliško vprašanje».
Ortutay je potem izjavil, da vlada ne bo odobrila nikakega zakona ali odloka, ki bi se nanašal na cerkev. ne da bi se poprej z njo obširno posvetovala ter prejela od nje odobrenje. Nadalje je minister poudaril, da je država zagotovila znatne finančne podpore vsem cerkvam za bodočih dvajset let. V zamenjavo za finančno podporo ter popolno priznanje pravic vsake cerkve hoče madžarska vlada kot edino jamstvo to, da vsal;a cerkev uradno prizna republiko in državo ter zanjo moli na enak način, kot je pred vojno molila za takratno državno obliko.
Potem ko je še poudaril, da se je nesoglasje med cerkvijo in državo poostrilo od lanskega leta zaradi podržavljenja šol, je minister dejal, da je prišlo na Madžarskem do podržavljenja z zamudo enega stoletja. Dejal je tudi, da je madžarska vlada ponudila cerkvi časten sporazum, po katerem bi bilo duhovnikom in redovnicam zajamčeno nadaljevanje pouka v šolah, ki so bile podržavljene. Toda vse to kardinala Mindszentyja ni oviralo, da ne bi duhovnikom in redovnicam prepovedal poslužiti se takega dovoljenja, in sicer pod pre-
odmeve Mindszenljjjev proces tudi na seji gospodarskega in socialnega sveta OZN. Ameriška delegacija je namreč predlagala, naj se sodne odločbe sodišč vseh držav vpišejo vsako leto v poseben letopis, ki naj ga tajništvo OZN izda. Tu se je v govor ameriškega delegata vmešal delegat iz Peruja, ki je dejal, da bi bilo zelo umestno navesti v tem letopisu obsodbo proti Mindszentyju.
Poljski delegat je ostro kritiziral ameriški predlog. Sovjetski delegat pa je protestiral proti dejstvu, da se vprašanje, ki je v proučevanju, izrablja za izražanje simpatij nekaterih delegacij ob določenih dogodkih. Obsodba v Budimpešti, je dejal sovjetski delegat, je bila izrečena nad krivcem, ki je svoje zločine priznal. Ekonomski in socialni svet pa ni primerno mesto za dopuščanje vmešavanja v notranje zadeve držav, ki branijo svojo državno varnost. Vprašanje so potem odložili na prihodnjo sejo.
Bevin je danes popoldne sprejel madžarskega poslanika u Londonu Erosa. Baje sta govorila o protestu britanske vlade, ker madžarska vlada ni dopustila jx>sebnim britanskim opazovalcem na Mindszentg-jev proces. Trjiman pa se je danes izrazil, da je obsodba Mindszentyja ((nečastna» in «grda». Nič ni povedal, kako ((lepi« in sčastni« so procesi proti komunističnim voditeljem v ZDA..preganjanje črncev in podobne stvari, ki se gode v Ameriki. Razlika je le v tem, da so na Madžarskem obsodili zločinca, za katerega je vsa mednarodna reakcija mislila, da si ga madžarsko sodišče ne bo upalo obsoditi in da ga bo njegov kardinalski plašč ščitil. Nihče od teh gospodov, ki so Bevin, Truman, papež itd. pa še ni obsodil zločinskega delovanja kardinala in njegovih pomagačev.
Iz Rima poročajo, da se bodo vr-
demontsracije proti novi demokratični Madžarski. Podobne demonstracije se bodo vršile po vseh večjih italijanskih mestih. Spominjamo še, da. je notranji minister Scelba nedavno napravil vse mogoče, da je joreprečil, da bi se vršile manifestacije za demokratične grške borce.
Zapadita reakcija se ob tej priliki rada spominja tudi primera škofa Stepinca. Ta dva primera sta vsekakor res zelo poučna: dokazujeta namreč, da v državah ljudske demokracije nihče ne more nekaznovano izvrševati zločinskih dejanj in da ga pred zakonom ne ščiti ne frak in ne škrlatni plašč.
Danes so tuji novinarji obiskali v spremstvu Bajora, glavnega ram
natelja v pravosodnem ministrstvu, zapore, kjer bo zaprt Mindszentg. Obiskovalci so se prepričali, da zapori nikakor ne predstavljajo za jetnike kraj trpljenja, temveč urejenega življenja brez osebne svobode. Bajor je izjavil, da se bo kardinalu kazen lahko znižala na 15 let. če se bo zgledno obnašal. V zaporu bo moral nositi jetnlško uniformo, vendar pa mu bo dovoljeno vsako jutro obleči talar, ko bo opravljal mašo.
V prihodnjih 15 dneh bo vrhovno madžarsko ljudsko sodišče prejelo obširen arhiv Mindszentyjevega procesa in ko ga bo proučilo, bo določilo, katero sodišče bo izreklo sodbo o prizivu, ki ga je podal kardinal.
tako grozotni pokolj, preden so te spremenili v prah.
Da: imperialisti bi resnično hoteli s kršenjem — ne samo mirovne pogodbe z Italijo — temveč s kršenjem vseh mednarodnih obveznosti, ki so jih svečano sprejeli, spremeniti vse mednarodne sporazume v mrliče, vzpostaviti sovraštvo med narodi in državami in zanetiti novo vojno. Pri tem jim prihaja prav tudi premagana Italija, zato kršijo tudi mirovno pogodbo sklenjeno z Italijo; seveda vedno le tiste njene določbe, ki se imperialistov ne tičejo. Oni pač rabijo danes vse tisto, kar je bilo o Italiji premaganega, t. j. fašiste in njihove metod.e. To dejstvo čutimo na svoji koži predvsem tržaški Slovenci z vsem tržaškim delovnim ljudstvom vred. Zato se imperialisti in njihovi predstavniki pri nas v Trstu trudijo, da bi omogočili zmago na bodočih volitvah prati tem premagancem, ki jim mrtva — po njihovem mnenju mrtva! — mirovna pogodba ni dovolj, zato ker ni še razdrobljena v prah.
Zato jim je tudi general Airey v svojem zadnjem poročilu nekaj podobnega obljubil. Toda Tržačani nočejo več doživeti rezultatov imperialistične politike; oni nočejo več vojne, v katero ta politika vodi! Tržačani hočejo mir! Tržačani hočejo, da se podpisane mirovne pogodbe spoštujejo!
Zato Tržačani niti pred dvema, niti pred enim letom niso izbešali črnih zastav, s katerimi naj bi žalovali za Italijo: Zato smatrajo Tržačani n. pr. tudi tisti famozni ((Giro d’Italia», v katerega vklepajo tudi Trst. za navadno provokacijo! Kajti Trst ni Italija!
In Trst z «Giro dTtalia» —■ ne bo ponovno postal Italija kljub u-porabi tudi vseh policijskih sil cone A, o kateri pišejo, da se njihova uporaba ob tej priliki pripravlja...
Tržačani ne potrebujemo niti črnih trakov niti «gira«!
Odbiti vsi napadi
grških monarholašistov
t vezo, da najvišje cerkvene oblasti j šile v nedeljo pred cerkvijo sv. Pene dovoljujejo duhovnikom pouče- j tra demonstracije katoliških organi-vati v podržavljenih šolah.	zacij zaradi obsodbe Mindszentyja,
Cisto nepričakovano je imel svoje ki seveda ne bodo nič drugega kot
ATENE, 10. — Radio «Svobodna Grčija« poroča, da je v srednji Grčiji na področju Rumelije sovražnik nadaljeval svoje napade na sektorjih Agios in Georgios in skušal z velikimi napori zopet zavzeti Karpenision. Toda enote demokratične vojske so odbile vse napade in prizadejale sovražniku velike izgube.
V severnovzhodni Grčiji, v srednji Makedoniji in v Trakiji so enote demokratične vojske 2. februarja napadle sovražne utrjene postojanke ler zažgale vojaške barake in zaloge.
Zaradi grozot in terorja monarho-fašistične vlade beži iz Grčije vedno večje število otrok. Tanjug poroča, da živi danes v Jugoslaviji 11.600 grških otrok, ki so sami ali pa v spremstvu svojih staršev zbežali iz Grčije zaradi vojne in terorja monarholašistov. 2000 teh otrok
živi v 12 zavetiščih, ostali pa so pri svojih starših ali pri njihovih znancih. V Jugoslaviji je tudi 4000 grških otrok, ki so se bili prej zatekli v Albanijo. Nobeden od staršev ni do sedaj zahteval, naj bi se njihovi otroci	vrnili v Grčijo. S
tem so starši	odklonili sprejem
sklepa OZN za povratek grških otrok v domovino, če ti ali njihovi starši to želijo. Nasprotno se je v tem času zateklo v Jugoslavijo veliko število grških otrok. Bil je čas, ko je bilo v	Jugoslaviji skoraj
20.000 grških otrok. Na poziv jugoslovanskega Rdečega križa Rdečemu križu držav ljudske demokracije so 11.946 grških otrok sprejeli v CSR. na Madžarskem in v Romuniji.
LAKE SUCCESS. — Vlada ljudske demokratične republike na Severni Koreji je zaprosila za sprejem med člane OZN.
Morilec Gandhija
obsojen na smrt
NOVI DELHI, JO. — Morilec Gan dhija Nathuram Vinayek Godse in njegov pomočnik Apte sta bila danes obsojena na smrt. Pet drugih obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno prisilno delo. Eden izmed obtožencev je bil že prej oproščen, ker je. razkril in povedal vse, kar je vedel.
Glavni obtoženec je vse priznal in je poudaril, da ne mara nikake milosti po sodbi. Svoje Izjave je zaključil z vzklikom: «2ivela nedeljiva Indija!«. Vsi obtoženci pripa-.. dajo reakcionarni, desničarski organizaciji Mahasabah oziroma neki tajni organizaciji, ki so oslanja na rasno diskriminacijo in celo na verovanje v vzvišenost Indijcev.
Glede na nauke in načela, ki jih je izpovedal Gandhi y svojem življenju, smatrajo v Novem Delhiju, da se bo generalni guverner Raja gopalachari verjetno poslužil pravice pomilostitve obeh obsojenih na smrt.
Sindikalni voditelj v
V SillŽD! VOJil
bi bil “aST* Se da sklepati,~da
C?U‘ tl‘d."°H,ledaj pr'Pravljen
ov,
• 1 L<
Dtizira dan;
skand"'av-
e?an na i,,. . b|l seveda tajnn
povr Pakp- ki bi bi Zdn "a atlantsk
Vodile in	r*1"'	a‘l	KI
kr ;°nd,a>*ki list ?N0,O2eVale ZDA
"® »tlanV«6 <lli!ave. da ki PORebno D' " k| pak<. S>o
,0 * napravuf ob m051 rekli">'i
‘ °b man«vrih bri
BEOGRAD, 10. — Iz Pariza, kjer sta prisostvovala v imenu jugoslovanskih delovnih ljudi zasedanju izvršilnega komiteja Svetovne sindikalne federacije, sta se vrnila v Beograd tovariša Dju-ra Salaj, predsednik, in Mišo Pa-vičevič. sekretar centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije.
Delegata Zveze sindikatov Jugoslavije sta sodelavcu Tanjuga izjavila o zadnjem zasedanju izvršilnega komiteja Svetovne sindikalne federacije:
((Januarsko zasedanje izvršilnega komiteja Svetovne sindikalne federacije je bilo eno izmed najvažnejših zasedanj doslej. Kakor je znano, so predstavniki britanskih Trade - unionov in kongresa industrijskih organizacij (CIO) Amerike predlagali izvršilnemu biroju Svetovne sindikalne federacije, naj bi Federacijo dokončno razpustili ali Pa prekinili delo za določen čas. Takšno stališče teh reakcionarnih voditeljev britanskih in ameriških sindikatov je prisililo večino članov izvršilnega biroja, da so sklicali sejo izvršilnega komiteja Svetovne sindikalne federacije.
Stališče Carrcya (CIO) Dicki-na (britanski Trade-unione) in Cupersa (Holandija) se je pojavilo po mnogih poizkusih, da bj spremenilo Svetovno sindikalno fede-
Tudi to pot je propadel poizkus
za razcepitev Svetovne sindikalne zveze
Delavski razred Jugoslavije bo fudi v bodoče v vsem pomagal delavskim, demokrefičnim in osvobodilnim gibanjem po sveiu, ki se borijo za demokratične pravice delavskega razreda in nacionalno neodvisnost
racijo v orodje reakcionarnih voditeljev britanskih Trade-unio-nov in kongresa industrijskih organizacij ZDA, odnosno v orodje ameriškega imperializma s posebnim namenom, da bi olajšali izvedbo Marshallovega načrta. Ko ta poizkus zaradi odpora velikanske večine nacionalnih sindikalnih central ni uspel, so pričeli reakcionarji spletkariti za razcepitev in uničenje Svetovne sindikalne federacije. Zadnji poizkus, ki je razkrinkal njihovo politiko v Svetovni sindikalni federaciji, je bil predlog, naj se razpusti al vsaj začasno v resnici so želeli za trajno preneha z delom.
Na januarskem zasedanju izvršilnega komiteja so sklepali o tem predlogu in odločali, ali bo Svetovna sindikalna federacija — mednarodna organizacija, ki ima včlanjenih nad 65 milijonov delavcev, še nadalje živela in delala,,v korist delavskega raz-
reda vsega sveta, ali pa bodo mednarodnemu proletariatu jn miroljubnim silam odvzeli tako močno orožje v borbi za boljše življenje, mir in demokracijo.
Izvršilni komite je bil skoraj popolnoma enoten v sklepu, da naj Svetovna sindikalna federacija nadaljuje svoje delo. Predstavniki sindikalnih gibanj ZSSR, Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske, Francije, Italije, Kitajske, Latinske Amerike, Indije, Ceylona in Avstralije so nad vse ostro obsodili poskuse razbijanja Svetovne sin-dikalne federacije kot manevre sovražnikov delavskega razreda, kot spletke agentov kapitalistične reakcije, ameriškega imperializma v delavskem gibanju samem.
Vsi prisotni delegati razen Jannsena — Danska) so se soglasno izjavili za nadaljnji obstoj in okrepitev delovanja Svetovne sindikalne federacije, za uresničitev nalog, ki so velikanskega
pomena za delovne ljudi vseh držav, zlasti za obrambo gospodarskih in socialnih pravic delavskega razreda, za uničenje ostankov fašizma, za borbo proti vojni, vojnim hujskačem ter za mir ■n demokracijo.
Jugoslovanska delegacija jc strogo obsodila poizkus za razbitje Svetovne sindikalne federacije, ki so ga pripravili reakcionarji iz Trade-unionov in CIO, ter ga razkrinkala kot manever razrednega sovražnika in še posebej kot manever ameriškega 'imperializma. Jugoslovanska delegacija ni priporočala samo nadaljevanja temveč tudi okrepitev delovanj.-Svetovne sindikalne federacije, o( katere upravičeno pričakujejo po moč sindikalne organizacije m svetu ter demokratična in narod no osvobodilna gibanja v vrsti dr žav. V imenu sindikalnega gibanja delavskega razreda Jugoslavije je naša delegacija obljubila, da
bo tako kakor doslej tudi v bodoče v polni meri podpirala Svetovno sindikalno federacijo v borbi za izvajanje njene politike in uresničitev ciljev, postavljenih v njenem statutu. Delavski razred Jugoslavije bo tudi v bodoče v vsem pomagal delavskim, demokratičnim in osvobodilnim gibanjem po svetu, ki se bore za demokratične pravice delavskega razreda in nacionalno neodvisnost.
Lahko rečemo, da je poizkus za azcepitev Svetovne sindikalne fe-eracije tudi to pot propadel. Ul-imat za ukinitev dela Svetovne ndikalne federacije, ki so ga predložili Dickih, Carrey, Cupers m podobni, je odklonila večina ■acionalnih sindikalnih central. Pripomniti pa je treba, da se tudi sindikalne organizacije v Angliji in ZDA sedaj zavedajo razkolni-škega in sovražnega početja Di-ckina in Carreya. Vedno večje
število sindikalnih organizacij v teh državah obsoja njuno razkol-niško delovanje in zahteva okrepitev Svetovne sindikalne federacije. Kongres združenih sindikatov električarskih, radijskih in strojnih delavcev Amerike, ki je včlanjen v Kongresu industrijskih organizacij, je zelo ostro obsodil razdiralno delo Carreya, voditelja CIO in obenem člana sindikata električarjev, ki ga je v svoji resoluciji imenoval reakcionarnega sovražnika vseh delovnih ljudi.
Brez dvoma bo kongres Svetovne sindikalne federacije, ki bo letos v juniju in juliju v Milanu, nova manifestacija odločnosti mednarodnega sindikalnega gibanja, da nadaljuje pot, ki jo je označila Svetovna sindikalna federacija, pot, ki je že doslej rodila pomembne uspehe za delavski razred vsega sveta.
Zveza sindikatov Jugoslavije bo še nadalje z vsemi silami delala za okrepitev Svetovne sindikalne federacije, ki je velika pridobitev delavskega razreda vsega sveta. Jugoslovanski sindikati bodo nudili za okrepitev mednarodne solidarnosti delovnih ljudi, tako kakor doslej tudi v bodoče vsestransko moralno in materialno pomoč, delavskim, demokratičnim in o-svobodilnim gibanjem ter miroljubnim silam na svetu.
VASHINGTON, 10. — Predsednik sindikata avtomobilskih delavcev v Detroitu Walter Reuther bo v petek predložil ob podpori sindikalne organizacije CIO. v kateri je njegov sindikat včlanjen, načrt, ki je v zgodovini sindikalnega gibanja bržkone edinstven. Načrt namreč predlaga razširjenje potenciala a-meriškega vojnega letalstva; tako naj bi se brezposelnost zmanjšala.
Reutherjev načrt predlaga, da vlada podpre avtomobilske tovarne, da se lahko pretvorijo v tovarne za serijsko izdelavo hiš ter da se obenem tako opremijo, da lahko preidejo na izdelavo težkih letal, če bi se «na mednarodnem horizontu pojavila kaka grožnja«. Tako ne bi bilo treba izdelovati toliko letal, ki bodo mogoče zastarela za primer kakega konflikta.
Volitve na Irskem
BELFAST, 10. — Danes so bile na Severni Irski volitve, na katerih so se morali volivci izreči, ali hočejo, da Severna Irska postane neodvisna republika. Računajo, da se jc volitev od 470.000 volivcev udeležilo okoli 400.000. Izidi bodo znani jutri.
Francova Španija prvjema posojila iz im
LAKE SUCCESS, 10. — Ob priliki, ko je Francova Španija prejela iz Amerike večje posojilo, so v krogih ameriške delegacije pri OZN izjavili, da je to posojilo privatno in torej ameriške vlade ne obvezuje. Znano je namreč, da je bila 1. 1946 pri OZN sprejeta resolucija, ki priporoča državam članicam OZN. da pretrgajo diplomatske odnose s Španijo. Te izjave dajejo Američani istočasno, ko se z vso silo svoje diplomatske službe zaganjajo v madžarsko republiko zaradi obsodbe Mindszentyja, kar je prvič popolnoma notranja madžarska zadeva,, in drugič gre za obsodbo najpredrznejšega protidržav-nega zločinca.
Najdba trupla blizu Grožnjana
Pred nekaj dnevi so organi narodne zaščite našli v bližini Grožnjana moško truplo. Ugotovili so, da gre za nekega Bassanese Josipa, rojenega 1. 1911. iz tamkajšnjega kraja. Narodna zaščita je takoj uvedla preiskavo, da ugotovi vzroke smrti imenovanega. Splošno mnenje tamkajšnjega ljudstva je, da je pokojnik izvršil samomor.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MIHI MM HUMIH ftMUHŠISIlEBUIl jim VII. MIHIH
Praznika 8. marec in 1. maj
morata biti mogočna manifestacija za mir in enotnost ter izraz naše volje za odločno borbo nroti imperializmu
Demokratične antifašistične /ene Vil. rajona, zbrane na plenumu, na katerem smo se seznanile s krajevno in mednarodno politično situacijo in z vsemi perečimi vprašanji, ki jih je obravnavala konferenca ASI2Z na Proseku, pozivamo vse demokratične in antifašistične žene našega ozemlja, da se nujno strnejo v enoten blok, kot smo bile pred resolucijo Informbiroja, katera je bila izrabljena za razbitje demokratične fronte na našem ozemlju.
Zavedati se moramo, da smo me žene mnogo doprinesle k uresničenju slovensko-italijanskega bratstva delovnega ljudstva in njegovi enotnosti. Ta enotnost so in jo še vedno iskreno čutijo vse antifašistične žene, zato ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi tisti, ki so hoteli za tri leta zaman uničiti to enotnost, uresničili svoje podle naklepe.
Pri prihodnjih volitvah je neob-hodno potreben enoten nastop vseh demokratičnih množic, da se ne bodo uresničili načrti angloameri-škega imperializma in tukajšnje reakcije na škodo delovnega prebivalstva Trsta.
Praznika 8. marec in 1. maj morata biti mogočni manifestaciji za mir in enotnost ter izraz naše volje do borbe proti imperializmu, ki nam hoče za vsako ceno to enotnost uničiti ter nadaljevati z zatiranjem našega delovnega ljudstva.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Trst 3. februarja 1949.
Sledi 63 podpisov.
Le donne democratiche del VII. rione riunitesi in plenum, esamina-ta la situazione politica iocale ed internazionale, come pure i problemi che sono stati discussi alla con-lerenza dellTJDAIS del 23 gennaio a Prosecco, invitiamo tutte le donne democratiche ed antifasciste del nostro territorio a stringersi com-patte in un unico blocco, come sia-mo state prima della risoiuzione deirufficio Informazioni che e stata sfruttata per rompere il nostro fronte democratico.
Dobbiamo sempre tener presente che noi donne, abbiamo molto con-tribuito per la fratellanza e 1’unita italo-slovena del nostro popolo la-voratore. Unita che e stata ed e sempre sinceramente sentita da tutte le donne antifasciste. Percio non possiamo assolutamente permettere che coloro che per tre anni hanno tentato invano di rompere la no-stra unita, possano oggi realizzare I loro infami progetti.
Durante le prossime eiezioni i assolutamente necessaria 1’azione compatta ed unanime di tutto il popolo democratico per reprimere ed evitare che 1’imperialismo anglo-americano uniiamente alla reazione Iocale, possa realizzare i suoi progetti ai danni del popolo lavoratore di Trieste.
Le giornate dell'8 raarzo e del 1. maggio dobbiamo festeggiarle con imponenti manifestazioni della no-stra unita e volonta di pace e de-vono essere il simbolo di lotta con-tro 1’imperialismo che cerca di di-struggere tutte le nostre conquiste democratiche e di continuare ad opprimere il popolo lavoratore.
Morte al fascismo — Liberta ai popoli 1
Trieste, 3 febbraio 1949.
Seguono G3 firme.
za diplomiranega slušatelja, medtem ko je dejansko bil še študent, ki so mu manjkali zadnji izpiti. Pod jetju, pri katerem je bil Ciot na-stavljen kot uradnik, se je zdela diploma sumljiva, zato jo je poslalo na tajništvo univerze, naj jo pregleda. Tu pa je prišlo na dan, da je diploma ponarejena.
Obtoženec se je včeraj pred sodniki zagovarjal z opravičevanjem, da so ga v uradu vedno smatrali za diplomiranega absolventa. Ko je pa zaradi službenih potreb moral predložiti dokumente, ni imel dovolj poguma, da bi povedal resnico. Zato si je preskrbel ponarejen dokument. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega in ga obsodilo na pet mesecev in deset dni ječe.
Predsednik sodišča je bil dr. Pic-ciola, državni tožilec dr. De Fran co, obtoženca je zagovarjal odvetnik Pobega.
GLASBENA MATICA PROSEK
V NEDELJO 13. T. M. OB 16
KONCERT umetnih pesmi in opernih arii
V Prosvetnem domu bodo nastopili naši najboljši solisti in Komorni zbor.
Zborovodja: UBALD VRABEC-Pri klavirju: M. SANCINOVA.
S TISKOVNE KONFERENCE PRI VU
0 lesnem skladišču tvrdke „Kaval - Trieste"
Na vprašanje lista «11 Lavorato re», čemu VU ne derekvira lesno skladišče, ki je potrebno tranzitni trgovini, namesto da je ta prostor na razpolago neki manjši ladjedelnici (gre za »Naval-Trie-ste», o kateri smo obširno poročali) je bil odgovor: «VU ne bo postavila na cesto tvrdke, ki je z lastnimi kapltali zgradila ladjedelnico in ki se zaveda, da bo morala sama skrbeti za naročila brez pomoči načrta ERP». Kakor smo že ugotovili, ni nobenega jamstva za uspeh tvrdke, ki je otrok vojne, tem manj ko obe starejši, solidni tvrdki (Mar-tinuzzi in B'eldszegy) nista mogli uspevati. Sicer pa vojaški odgovor ne daje odgovora na vprašanje v postavljenem smislu.
Prav tako se tržaški trgovci z lesom, ki smo jih povprašali za mne-nje, ne morejo zadovoljti z odgovorom glede lesnega skladišča. VU namreč pravi, da je za zaseženi prostor dala na razpolago okrog 15 000 kvadratnih metrov (v resnici nekaj manj kot 14.000, novega prostora, ki je bil pridobljen z za 9ipanjem morja. Ta prostor pa trgovci poznajo in pravijo, da je sedaj neuporaben in da bo tak se dalj casa!	,
Odgovor na vprašanje, ali in kako je VU prispevala k uspešnemu razvoju pogajanj z madžarsko ti govinsko deleeacijo, je pozitiven: VU pravi, da je pri stvari intervenirala ln se trudila, da bi prišlo do zaključka Pravi tudi, da pogajanja niso dokončno prekinjena in da pričakuje, da se bodo madžarski delegati vrnili.
Prešernova proslava v Gropadi
V sredo zveier so se Gropajci
zbrali v dvorani prosvetnega doma ter prisostvovali proslavi posvečeni stoletnici Prešernove smrti. Vsem je še bila v spominu Prešernova proslava iz časa okupacije. ko so pod najtežjimi okol-nostmi ilegalno proslavljali našega največjega pesnika. To so imeli Gropajci pred očmi, k6 so do zadnjega kotička napolnili dvorano in slišati je bilo: «Ce smo pod ustrahovanjem Nemcev in fašistov praznovali dan posvečen Francetu Prešernu, moramo ta dan še spoštljiveje praznovati danes, čeprav še nismo popolnoma svobodni».
Po uvodnih besedah predsednika prosvetnega društva je prof. Benulič v kratkem govoru poudaril pomen Prešerna za našo literaturo, za razvoj slovenskega jezika in za narodno osvobodilno borbo. Po govoru se je razril bo-pat spored, pri katerem so nastopili kot recitatorji mali pionirji, katere je naučila za nastop marljiva domača učiteljica. Lepo so deklamirali «Uvod Krsta pri Savici, Vrbo in Orglarčka, da jih moramo res pohvaliti. Pri proslavi so sodelovali «F ant je s Krasa », od katerih sta kot solista nastopila Dušan Pertot in Boštjančič Karel, ki ju je spremljal pri klavirju Ubald Vrabec. Prvi je zapel prekrasno pesem «Mornar)), drugi pa «Strunam». Obe pesmi sta želi veliko odobravanje. «fantje s Krasa» so pa zapeli «Luna sijev.
Po končani proslavi je kvartet zapel še celo vrsto slovenskih narodnih pesmi. Ves večer je potekal v prijetnem domačem vzdušju, kar je prišlo zlasti do izraza ob koncu prireditve, ko so se domačini zbrali okrog aFantov s Krasa» in se jim osebno zahvaljevali za prijeten večer, ki so jim ga s pomočjo domačih pionirjev pripravili.
B.
ZAHTEVAMO ŠOLE V MATERINEM JEZIKU
Nočemo milostnih drobtin
Slovenski starši iz šolskega okoliša v Ul. Donadoni upravičeno zahtevajo otvoritev otroškega vrtca - Pozivamo slovensko šolsko oblast, da izvrši svojo dolžnost
Trije važni činitelji vplivajo na vzgojo otroka: vpliv staršev in domačih prilik (vzgoja doma), incesta. Cesta je baš v mestih kapitalističnega sveta eden izmed zelo važnih, v nekih primerih — v zvezi s socialnimi prilikami — tudi odločilen činitelj.
Cesta vzgaja otroka po svoje. Redkokdaj tako, da je v skladu s splošnimi vzgojnimi načeli. Porast kriminalitete v Trstu, predvsem mladoletnih — časopisi pišejo dovolj o tem — ima svoj izvor v socialnih razmerah (brezposelnost staršev v glavnem) in v vplivu ceste. Poudariti moramo pri tem, da so kvarni vzgoji ceste podvrženi tudi otroci zaposlenih staršev, ki v borbi za kruh ne morejo posvetiti svojim otrokom dovolj pažnje in vzgoje ter je tako neprimeren vpliv ceste močnejši od domače vzgoje.
Dolžnost oblasti je, da tako stanje odpravi. Potrebne so šole, otroška zavetišča in tudi otroški vrtci.
Starši slovenskih otrok se pri tem dobro zavedajo važnosti ne samo osnovnih in srednjih šol, temveč tudi otroških vrtcev. Kajti komu naj zapustijo svoje malčke, ko gresta oče in mati na delo. Ce je dovolj otroških vrtec v Trstu, je drugo vprašanje. Važneje je, da je premalo slovenskih zavetišč. Kajti toliko narodnega čuta in ponosa imajo naše matere in očetje, da ne bodo pošiljali svojih malčkov v italijanske otroške vrtce, ki niso običajno nič drugega kot raznaro-dovalnice slovenskih otrok.
Starši slovenskih otrok v šolskem okolišu Donadoni so že večkrat
zaprosili za otvoritev slovenskega otroškega vrtca. Toda kdo bi se oziral na pravice, zajamčene Slovencem po mirovni pogodbi. Izgovor je tu: ni prostora v šolski stavbi v Ul. Donadoni, češ za 30 slovenskih otrok ni prostora!? Značilno je pri tem dejstvo, da se šolske oblasti izgovarjajo s pomanj-
Hdoi našega dijaka podpira, pomaga graditi lepšo bodočnost našega naroda
kanjem prostora, italijansko didaktično ravnateljstvo šole v Ul. Donadoni pa je mnenja, da bi prostor bil. Ce je ravnateljstvo samo mnenja, so starši prepričani, da prostor je.
Ne verjamemo izgovoru, ki ga servirajo šolske oblasti slovenskim staršem, da so fondi izčrpani. Ni jih samo za Slovence, kajti za italijanske otroke so v tem letu odprli 3 ali 4 otroške vrtce, pa čeprav tudi za majhno število otrok (n. pr. Škofije),
Na vse prošnje in intervencije so prejeli slovenski starši pri šolskih oblasteh samo obljube in izgovore. To ni samo premalo, to je toliko kot nič. Pozivamo slovensko šolsko oblast, da oprav; svojo dolžnost in izposluje na vsak način rešitev upravičene zahteve. Naj se zaveda, da ne gre pri tej zahtevi za nika-ke milostne drobtine, niti protizakonite želje, temveč samo za priznanje, do katerega imajo pravico vse narodnosti pri nas:	do	vseh	vrst
šol v materinem jeziku.
Devizne odredbe Cambitala-nriarci
Razpoloženje večine poslovnih ljudi je precej drugačno, kakor ga »lika poveljnik področja v svojih poročilih
Obsojen ponarejevalec podpisov
Pred okrožnim sodiščem se je včeraj zjutraj moral zagovarjati Anton Ciot. Obtožen je bil, da je ponaredil diplomo o dovršenih visokošolskih študijah. Ponaredil je podpis upravnega ravnatelja univerze in profesorja Roletta. S tako ponarejeno diplomo se je izdajal
Tržaški poslovni krogi so zadnje dni doživeli zopet presenečenje s strani zavoda, Ki vodi valutno poslovanje, ki je sicer logična posle dica linančno-valutne politike VU in izvira iz določb deviznega spora guma, ki je bil podpisan med Italijo in Anglijo, je v prav grobem nasprotju z vsemi vsakdanjimi izjavami uradnih krogov in buržoaznega tiska. Ro teh izjavah je namreč povezava z Italijo pogoj za uspešen napredek vseh panog tržaškega go ipodarstva. Zlasti tudi trgovine, kakor človek sodi iz besed gen. Airesa v zadnjem poročilu: »Posebno razveseljivo narašča obseg blaga, ki gre skozi tržaško pristanišče, kar je treba v precejšnji meri pripisati porastu trgovine z Italijo.«
Ni sicer prvič, da vsakdanje, prak tično poslovno življenje zanika tak uraden komentar, pač pa je naključje, da se to zgodi skoraj istočasno. Se kak dan poprej, preden je bilo objavljeno generalovo poročilo, je prinesla »Astra« — pač na pritisk trgovskih krogov — 2. t. m. vest, da je vsled novih valutnih odredb v nevarnosti zaslužek tržaških pomorskih agentov od preskrbe ladij, ki pristajajo v luki. Stroške te preskrbe so namreč dotlej poravnavali v funtih šterlingih, odslej pa naj bi veljali le dolarji, ker tako velevajo italijanski devizni predpisi. Pomorski agenti so protestirali in navajali, da zaledne države, ki dajejo največ prometa, ne razpolaga Jo z dolarji, pač pa imajo funte, s katerimi plačujejo tudi brodnine itd. Ako bi novi predpisi obveljali, bi domači pomorski posredniki občutno zmanjšali svoj promet.
Stvar pa se ni ustavila pri tem. Navodila, lci Jih je izdal Cambital (Ufficio Italiano Cambi) Italijanski bunki in drugim bančnim zavodom, po katerih je mogoče knjižiti na «pooblaščene račune v funtih« samo funte šterlinge«, ki izvirajo iz trgovinskega poslovanja med Italijo kakor tudi Trstom na eni in deželami šterlinškega področja na drugi strani. Vsi zneski v funtih, ki izvirajo iz prometa Italije ali Trsta z nešterltnškimi deželami, bi na ta način ostali neuporabni, ker s funtom ni več mogoče prosto trgovati niti ga zamenjati v lire. Tržaška tranzitna trgovina pa ustvarja znatne zneske takih funtov. Navodila Cambitala se seveda nanašajo tudi na področje Trsta in tudi na tranzitno trgovino, na plačilo stroškov ladijske preskrbe, špediterjev, pomorskih posrednikov, zavaroval nic itd.
Kljub prvotnemu protestu, ki smo ga omenili, pa se do danes ni še nič izpremenilo in tako je bila «A-stra« hočeš nočeš prisiljena, da je 10. t. m. zopet protestirala proti takemu stanju. Pač pod pritiskom poslovnih ljudi, Ki jih ne zanimajo trditve poveljnika področja niti do kazi ekonomistov okrog i<Voce» in »Giornale«.
To pot je zapisala »Astra«: »Ta navodila (namreč Cambitala; op. ur.) pomenijo za Trst resno škodo pri največjem delu trgovskega in pomorskega poslovanja.« Dalje pravi, da ni mogoče kratko in malo nadomestiti funt z dolarjem, ko pa prihaja ud prometa z Avstrijo, Madžarsko, CSR, Jugoslavijo in Švico, ki niso šterlinške dežele, ki pa plačujejo v funtih ne le brodnine, marveč tudi pristaniške takse in uslu ge, preskrbo ladij itd. Po novih navodilih naj bi tržaške tvrdke ne sprejemale funtov — kako je to mogoče!?
Prav tako bi nastala velika škoda tudi v trgovini z lesom. Tržaška lesna trgovina se v največji meri naslanja na funt iterling — posluje pač največ * Levantom — in Če
ljala bi utrpela veliko škodo, bi nazadovala. Zato zahtevajo trgovski krogi najmanj, da se navodila iapremene v toliko, da se domači trgovini dovoli od primera do primera poslovanje in vplačevanje v funtih na ((pooblaščeni račun«, tudi dohodkov iz poslovanja z nešterlin-škimi deželami. To je najmanjša in najskromnejša zahteva, ki jo iz našajo krogi okrog »giunte« in njihova glasila. Seveda tudi oni ne morejo zamolčati teh nasprotij med odredbami italijanske uprave in med koristmi tržaškega gospodar, skega delovanja. Čeprav v Rimu pazijo, da je teh odprtin čim manj, se vedno znova pojavljajo in že s tem zanikajo trditve o koristih povezave z Italijo. Te ((koristi« so v resnici umetno in uradno prikrivana nasprotja, ki bruhnejo tem močneje na dan, čim bolj jih skušajo potlačiti. V tržaških trgovskih krogih namreč pretežno prevladuje objektivna ocena položaja, pa tudi odločne želje po izboljšanju in temeljiti preureditvi vsega sistema trgovine; tranzita in financ ne manj ka. Pač pa sj večina tega ne upa javno iznesti, zlasti še, ker je še
vedno pod vplivom propagande o izvedbi tristranskega predloga, obenem pa se noče izpostaviti diskriminaciji rimskih in tržaških krogov in oblasti. Takoj ko bi ta pritisk ponehal, pa bi se pokazalo dejansko razpoloženje večine poslovnih ljudi, ki je precej drugačno, kakor ga slika poveljnik področja v svojih poročilih.
Nabavite si sliko našega velikega pesnika dr. FRANCETA PREŠERNA
Pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice Prešernove smrti je v počastitev spomina našega največjega pesnika ponatisnil njegov portret v obliki in velikosti, ki Je najprimernejša za okrasitev vsake slovenske hiše. Nizka cena posamezni sliki omogoča nakup vsakomur.
Slike so naprodaj v knjigarni Stoka, Fortunat in pri odseku za ljudsko prosveto SHPZ (Largo Panfili l/III).
Pripravljalni odbor.
OB OBLETNICI
prve splošne stavke v Trstu
13. februarja 1902 je delavski razred prvič v Trstu stopil enotno v splošno stavko .Vzrok za začetek stavke je bil sledeč: kurjači, usluž-beni pri Tržaškem Lloydu so zahtevali, da jim vodstvo zniža delovni urnik od 12 na 10 ur ter da jim še posebej plača vse nadure, ki so jih morali do takrat delati, ne da bi zato prejeli kakršno koli nagrado.
Vodstvo Lloyda ni hotelo ugoditi zahtevam kurjačev, temveč se je raje poslužilo stavkokazov iz tujih pristanišč ali pa celo kurjačev vojne mornarice, ki jih je dala na razpolago avstrijska vlada ter je te zaposlilo na službenih mestih tržaških kurjačev.
Na tak nesramen postopek delodajalcev so tržaški delavci odgovorili s tem, da so vsi brez izjeme zapustili delo ter so se odločno uprli vojaškim oddelkom, ki jih je nadnje poslala absolutistična vlada.
14. februara se je vil po tržaških ulicah sprevod delavcev. Ko se je približal Velikemu trgu, so vojaške čete pričele nanj streljati ter so posamezne delavce napadale celo z bajoneti.
Pri tem napadu je bilo ubitih petnajst delavcev, od katerih so bili skoraj vsi še mladeniči, nad petdeset delavcev pa je bilo ranjenih, med katerimi je bilo tudi nekaj žensk. Prvič je kri tržaških delavcev omočila tržaške ulice.
Zločin, ki so ga po nalogu avstrijske vlade izvršile vojaške čete, je vzbudil v Trstu kakor tudi v vsem svetu val zgražanja in težkih obtožb.
In prav zaradi tega odmeva, ki ga je imela vest o tem zločinu v svetu, je vodstvo Lloyda takoj ugodilo zahtevam kurjačev, ker je bilo pač k temu prisiljeno.
Danes, ko imamo pred sabo nešteto ovir in težkoč in ko moramo na svoji koži občutiti nepopustljivost in nerazumevanje delodajalcev, se moramo bolj kot kdaj koli spomniti na ta krvavi dogodek ter ga prikazati mlajšemu rodu, obenem pa moramo dostojno počastiti spomin padlih delavcev, ki morajo biti vsemu delavskemu razredu v
Njihov svetli ideal o pravični ureditvi sveta in o socialnem napredku mora biti tudi tržaškim delavcem kažipot v njihovi borbi za dosego takšnih delovnih pogojev, pri katerih bo popolnoma odpravljeno vsako izkoriščanje človeka po človeku.
Včerajšnja slavnost na univerzi
Včeraj dopoldne so v zbornični dvorani tukajšnje univerze podelili naslov časi/tega doktorja jezikoslovja publicistu Silviju Bencu. Slovesnost je kljub vsemu pričakovanju, da se bo spremenila v šovinistično manifestacijo, potekla mirno in skromno. Poleg dijaštva, ki se je nateplo v 4vorano, so bili prisotni vrhovi krajevnega malomeščanskega iredentizma. Spregovoril je rektor prof. Cammarata. Samo po sebi je umevno, da je iz njego vega govora neprestano odseval stari, že tolikokrat prežvečeni motiv o italijanstvu teh krajev itd. Ker je Beneo bolan, ga je zastopal njegov sin ing. Claudio. ki Je sprejel y imenu očeta častno diplomo.
FIZKULTURA
Mednarodni žepar ujet?
Antonija Treni je čakala na Trgu Dalmacija openski tramvaj. Ko je hotela vstopiti, je začutila, da ji je neka tuja roka nalahno segla v žep plašča, kjer je imela listnico. Ira-nijeva je takoj zagnala krik in vik, toda bilo je prepozno. Spretnejši žepar se je z denarnico že izmuz nil. Toda sreča je bila v tem, da je blizu stal neki meški, ki se je takoj zagnal za žeparjem, ki je na vso moč tekel, da bi se izognil zasledovalcu. Komaj ga je zasledovalec dosegel, ga je žepar skušal prevariti s starim trikom. Na tla je vrgel denarnico. Toda zaman; ta igra ni prinesla zaželenega sadu. Zasledovalec se na denarnico ni oziral, temveč je raje držal žeparja, ki se je na vse načine zvijal, da bi se izvil iz železnega objema. To mu je tudi uspelo, tako da se je ponovno pričel lov. Pri tem je zasledovalec imel smolo. Med tekom mu je spodrsnilo in je padel, vendar pa zaradi tega ni izgubil prisotnosti duha. Začel je na vso moč klicati na pomoč, da bi tako izzval pozornost mimoidočih. Slučajno so bili blizu agenti, ki so takoj začeli zasledovati žeparja in ga končno tudi ujeli. Takoj so ga odpeljali na glavno policijsko postajo, kjer so ga začeli zasliševati. Na zaslišanju je žepar izjavil, da se piše Ivan Dragac, doma iz Sarajeva.
Včeraj zjutraj so moža ponovno zaslišali. Na zaslišanju se je zagovarjal v francoščini, katero obvlada zelo dobro. Vse njegove izjave pa niso kaj dosti vredne in si naravnost nasprotujejo. Izjavil je, da je politični begunec in podobno. Dalje je tudi trdil, da je sodeloval med nacistično okupacijo z oddelki narodno-osvobodilnega gibanja na Francoskem.
Vse te izjave pa niso podprte z nobenimi pisanimi dokumenti, da bi lahko potrdile njihovo verodostojnost. Policija zato sumi, da se pod Dragacevem imenom skriva prav spreten mednarodni pustolovec, ki ga baje že iščeta belgijska in francoska policija. Sum policije temelji ha tem, ker so žeparju pri izvršeni telesni preiskavi našli ne kaj denarja v italijanski valuti in 2500 francoskih frankov. Glede tega denarja je Dragac izjavil, da je izkupiček prstana, ki ga je prodal po prihodu iz Jugoslavije.
SEJA POKRAJINSKEGA SOSVETA
Nova avtobusna proga „S“
V sredo popoldne je bila redna reja pokrajinskega upravnega sosveta. Predsednik prof. Palutan je takoj na začetku seje javil, da je prejšnji dan prejel tri odločitve, in sicer od pokrajine, od mestne občine in od ECA. Vse te odločitve so v zvezi s povišanjem plač uslužbencem teh uradov. Uprava združenih bolnišnic ni še napravila tega koraka, ker še vedno čaka, kaj bodo v tem pogledu sklenile druge uprave bolnišnic po Italiji.
Potem ko je sosvet slišal poročilo o tej zadevi, ki ga je v splošnih obrisih podnl sam predsednik, je sosvet sklenil, n«j to stvar natanč neje preuči svetnik odvetnik Flora. Predvsem je treba preučiti to vprašanje zaradi tega, ker je treba podrobno preučiti, kako bi vplivalo to povečanje izdatkov na vire do-hodtkov zgoraj omenjenih ustanov. Odvetnik i'lora bo o tem poročal na eni izmed bodočih sej.
Sledilo je razpravljanje točk dnevnega reda. Po poročilu, ki ga je dal podintendent finance dr. Bo-sutti, je bila odobrena odločitev tržaške občine, ki predvideva vzpostavitev avtobusne proge, ki bo vezala predmestja. Proga pod označ bo «,S» bo potekala od Sv. Ane po Ul. Costalunga do mosta nad Istrsko cesto, po Ulici Soncini do pod Skednja. Proga bo razdeljena na dya dela. Dolžina cele proge bo znašala 3622 m. Cena listkov bo za en del proge 15 lir, za oba dela 20 lir. Znižana cena bo 5 oziroma 10 lir, medtem ko bo nočna in nedeljska cena 20 oziroma 30 lir.
Odločitev zadruge, ki izvršuje davkarijske in blagajniške posle za občine Devin, Nabrežina, Zgonik in Rcpentabor, ki odloča, da bi ta posel vršila hranilnica tržaške občine, je bila na tej seji predmet živahnega razpravljanja. Sklenjeno je bilo, da se zadeva odgodi do prihodnjih sej, dokler ne bo razčiščeno vprašanje, kakšne koristi bi imela iz tega sporazuma zadruga, ki do sedaj izvršuje to delo.
Potem ko je sosvet slišal poročilo odvetnika Sferce, je bila odo hrena odločitev tržaške občine, ki določa 54.300 lir za razsvetljavo trga pred Ulico Baiamonti, kjer se konča trolejbusna proga «D». Odobrena je bila še vsota 3628 lir za letno vzdrževanje te razsvetljave.
Po tejn so odobrili še manjše zadeve. Med temi odločitev mestne občine glede povišanja doklade nekemu občinskemu nastavljenem Končno so bili sprejeti nekateri prizivi zasebnikov, ki jim niso hoteli izdati obrtnega dovoljenja.
Iz maščevanja so dečki zažgali skladišče
Preiskava glede požara v skladišču v Ulici delle Fontanelle je za ključena. Policija je ugotovila, da so ogenj zanetili sami mladoletniki. Člani štiriperesne deteljice, ki so dejanje priznali, so 13-letni S. Anton, 13-letni G. Vincenc, 15-letni A. Oktavijan in 12-letni S. Teodor. Lastnik skladišča Rrotegnlca, ki prodaja knjige na vozičku v starem mestu, je povedal policiji, da so mu omenjeni mladiči že večkrat izmaknili marsikatero knjigo z vozička. Na policijskem zaslišanju so vsi štirje priznali, da so sami za netili ogenj. S tem so se mislili maščevati, ker jih je Protegiiica vedno zasledoval, ko so se igrali z žogo v bližini njegovega vozička. Policija jt vse štiri mlade pokvarjen-ce spustila na nroiio, dokler se ne bodo .rorali zagove jati pred sodiščem ta mladoletnike. Do tedaj pa so zanje odgovorni njihovi starši in to po policijskem nalogu.
mmm
Petek 11. februarja
Adolf, Vratigoj Sonce vzhaja ob 7.14. zahaja ob 17.26. Dolžina dneva 10.12. Luna vzhaja ob 14.45, zahaja ob 6.24.
Jutri sobota 12. februarja Maiecij, Cvetna
SPOMINSKI DNEVI 1847 se je rodil Tomaž Edison, znameniti ameriški fizik in izumitelj.
PRESKRBA
Vpis za mleko na dodatne nakaznice za mesec marec mora biti opravljen do 21. t. m. To velja za imetnike dodatnih nakaznic za bolnike, dojilje, noseče matere in u-metno hranjene otroke.
Delitev evaporiranega mleka v mestu in podeželju. 7 škatel prejmeta skupini od 0 do 9 in nad 65 let na odrezek 6 navadne živilske nakaznice. Po 2 škatli skupina od 9 do 19 let na isti odrezek. 7 škatel za umetno hranjene otroke, bolnike, noseče žene, dojilje in delavce (ki so izpostavljeni strupenim plinom) na odrezek z datumom od 1 do 28 dodatne nakaznice; za delavce na vse odrezke tega meseca, ki jih morajo vpisati pri osrednji mlekarni v Ul. Pascoli 10. Cena je 40 in 41 lir za škatlo.
Oddaja odrezkov za olje. V teku današnjega dne naj predajo vsi trgovci občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za olje (odrezek V in VI olio). Uradne ure od 8 do 19.
ENOTNI SINDIKATI
Odpuščenim delavcem OMMSA.
Vsi delavci podjetja OMMSA, ki so prejeli obvestilo za odpust z dela od 11. januarja t. 1., člani obeh sindikalnih organizacij, naj pridejo danes na sedež Enotnih sindikatov v Ul. Imbriani 5 zaradi važnih sporočil.
IZLETI
Smučarski izlet v Sappado priredi PDT 13. t. m. Prijave v Ul. F. Filzi 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Lekarne Alabarda, Istrska ul. 7; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Crevato, Ul. Roma 13 in Godina Enea, Ul. Ginnastica 6 imajo stalno nočno službo.
ZGUBLJENA ROKAVICA
V torek 8. t. m. sem izgubil v okolici Doline rjavo kožnato, s kožuhom podloženo rokavico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo pošlje na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/III.
Tržaška borza
Zlati šterling 9500, papirnati šter-ling 2000, telegrafski dolar 700, dolar 690, švicarski frank 173, 100 francoskih frankov 150, avstrijski šiling 21.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. februarja 1949 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 5,	-* -
Cerkvene poroke: železničar Sfen-gnari Stojan in uradnica Ferluga Marija, dijak Bracken Charles in gospodinja Lucchina Bianca Gra-zia, uradnik Sabo Silvio in gospodinja Svab Ana, čistilec min Zne-bel Robert in gospodinja Pegan Justina, zidar Metlika Srečko in gospodinja Krizmančič Olga.
Umrli so: 49-letni Sirst Josip, 69-letna Znebel Ana, por. Tomazini. 56-letni Fuchs Ivan, 62-letna Loren-zin Emilija, por. Scobegna, 39-letni Ciotti Stefan. 63-letna Vodopija Dominika, 89-letni Zoper Josip. 62-let-ni Roncolli Josip. 23-letni Barussa Valerio, 15-letni Dalsasso Fabio, 73-letni Santella Vincenc, 74-lelni Ostrogovič Jakob. 87-letna Bernen Eufemija, vd. Legovič.
njegovi borbi za svoje pravice naj-bj noya ~navodila Cambitala obve- j svetlejši vzor.
DELEN PREGLED LETOŠNJIH NASTOPOV KOLESARSKE SEKCIJE ZDTV
13. februarja — Kolesarska dirka čez drn in strn, ki jo priredi S- K. Arzenal za Drugi pokal padlih iz tržaškega Arzenala.
20. februarja — Dirka za nagradno premijo «Olimpia» v organizaciji kolesarskega kluba Olim-pia 1909.
27. februarja — Kolesarska dirka čez drn in strn kot poskusna tekma, organizira Sv. Ivan.
Vse tri tekmovalne dirke so za vse skupine kolesarjev in veljavne kot kolesarske tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja.
6. marca - Kolesarska tekma na neimenovani cesti za Drugi pokal Arzenala v organizaciji kolesarskega kluba Arzenal za vse skupine kolesarjev.
Izpred vojaškega sodišča
V torek so policaji našli v starem mestu prvega pijanega mornarja z ameriške ladje «F. Spencer«. V sredo je bil na vrsti mornar E A. Thompson z iste ladje Ob treh zjutraj so ga našli, ko se je s vso silo pijan zaletaval v vrata, ki vodijo v oddelek za prtljago na tržaški postaji. Pri tem je razbil šipo na vratih.
Včeraj se je moral mornar zagovarjati pred sodiščem za določevanje narokov. Obtožnica mu je naštevala pijanost in nasilje. Sodi šče je možakarja poslalo ponovno v ječo do dneva, ko bo razprava. Njegova ladja bo namreč ostaja v tržaškem pristanišču še teden dni.
Za njim sta se pojavila na zatožni klopi se Ivan Ferluga in njegova dva sinova Atilij in Silvan. Ko 30 pred dnevi agenti finančnega oddelka CP napravili hišno preiskavo na njihovem domu, so namesto monopolnih izdelkov našli samokres P 38 s 107 naboji, panzerfaust, 4 lovske puške s 243 naboji in 34 kosov vojaškega blaga, obleke in perila. Sodišče jih je poslalo nazaj v zapor do 18. t. m„ ko bo raz prava.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
prosi vse, ki imajo izposojene knjige ali revije, naj jih zaradi preureditve knjižnice nemudoma in-nejo v Ul. Montecchi 8/171. Knjižnica je odprta dnevno od 8-14 ure. i	U	prat)«
Problemi tramvajskega kretničarja
Kdo še ni opazil, ko je čakal na Goldonijevem trgu prihod tramvaja, tramvajskega kretničarja, katerega naloga je paziti in uravnavati tramvajske tračnice? Prav gotovo smo ga že vsi videli in morda tudi opazovali njegovo delo. Toda v vsakdanjih skrbeh smo prav hitro pozabili na tega neumornega delavca, ki mora vršiti svoje delo ne glede na to, če je lepo vreme in pripeka vroče sonce ali pa če piha mrzla barja, ki je še prav posebno neusmiljena na Goldonijevem trgu.
V dneh, ko piha v Trstu najbolj ostra burja, je mnogokrat tramvajski kretničar edini, ki se na samotnem trgu upira njenim sunkom ter kljubuje slabemu in mrzlemu vremenu. Njegova služba pač ne dopušča, da bi se oddaljil niti za minuto od svojega dela, kajti tramvaji vedno prihajajo, drugi zopet odhajajo in tračnice morajo biti v redu.
Ze pred časom so voditelji tramvajskega podjetja predložili načrt o zgraditvi majhne hišice, v kateri bi se tramvajski kretničar lahko nekoliko ogrel ter se odtegnil vremenskim neprtlikam. Toda vsi njihovi poizkusi, da bi bil načrt sprejet, so bili brezuspešni; najbolj mu je nasprotovala prav tržaška občina, ki ni dopustila, da b| bila zgrajena hišica, ker bi ta kvarila «estetiko» Goldonijevega trga.
Prav gotovo ni nihče izmed tistih gospodov, ki jim je bila este-
tika trga tako pri srcu, poizkusil, kaj se pravi vršiti službo na dežju 'in mrazu ter se dnevno izpostavljati mrzlim sunkom tržaške bu rje.
Mislimo pa, da bi bil že čas, da bi začeli odgovorni krogi razmišljati o tem vprašanju ter se nekoliko pobliže seznaniti tudi s problemi tramvajskega kretničarja, za katerega se do danes še nihče ni zavzel. Nujno potrebno bi bilo zgraditi na Goldonijevem trgu kakor tudi na vseh večjih križiščih tramvajske čakalnice, v katerih bi lahko čakali ob slabem vremenu ljudje na tramvaj in v katerih bi se lahko ogrel tudi tramvajski kretničar.
Prav pred dnevi so poslali S veto ivanča ni protest odgovornim Oblastem, v katerem so zahtevali, da bi odgovorne oblasti končno odobrile načrt o izgraditvi tramvajske čakalnice pri Sv. Ivanu, ki bi tako služila vsem tistim delavcem, uradnikom in go-srrodinjam, ki morajo že v zgo-dan jih urah v mesto, pa so prisiljeni čakati na tramvaj na dežju in vetru.
Iste proteste so poslali tudi že prebivalci iz ostalih delov mesta. Upajmo, da se bodo odgorome oblasti zganile ter da bodo ugodile njihovim zahtevam. S tem da bi bilo rešeno vprašanje tramvajskih čakalnic, bi bil lahko torej tudi deloma, rešen problem tramvajskih kretničarjev, ki bi imeli, če že ne popolnoma svoje, vendarle nekako zatočišče.
Nove slovenshe knjige!
Franc Levstik: »Najdihojca« polplatno .	.	...	L
Adam Milkovič: ttDregnane'.», polplatno ...... »
Pravljice SZ: »Čarobni vodnjaki), polplatno ...»
Tone Seliškar: «Bratovščina sinjega galebas, polplatno »
»	»	: «Klasje» od jt. 8 do št. 13, br. . . . »
Anton Melik: »Juposlafija«, polplatno............; . »
VI. Dedijer: tOncunikt. polplatno........................
\ A Fadejev: »-“ludu gardan. celoplatno.................»
rosip Jurčič: uZbrono delo« II. knjiga (Tihotapec —
Jurij Kobila itd.), polplatno..............»	300.—
Dobit« jih v vseh slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI-
200.-
240.—
220.J-
170,—
40,—
600,—
430.—
450,—
S L U V H IVI S K S) IMKUUlltt ULliDALIŠČli
za Tržaško uzfmljB ŠKEDEISJ:
danes 11. t. m. ob 20
gostovanje v dvorani kina Shakespearovo komedijo
Kar hočete
ob lb
OVCI S E: v soboto 12. t. m. gostovanje v Prosvetnem domu z mladinsko igro M. Surinove.
Dedek Mr as
V soboto 12. t. m. ob 20 Ivan Cankar
Hlapci
NABREŽINA:
v nedeljo 13. t. ni. ob 10.30
gostovanje v Prosvetnem doniu z mladinsko igro M. Surinov«.
Dedek Mraz
V nedeljo 13. t. m. ob lb Shakespeare:
Kar hočete
Koli in žica za trte
Kmetijska nabavna in prodaj”* zadruga v Trstu obvešča kmete i« vinogradnike, člane in odjeinaF ' da so dospele nove pošiljke P°j, kane žice in kolov za trte P° zn‘ Žanih cenah.	(
Vse kmetijske potrebščine, ka«1" umetna gnojila, krmo za živin > pristna semena iz Nizozemske, r» novrstne stroje in orodje — lat7 j nabavite po ugodnih cenah P sledečih naslovih zadruge:
Uradi in skladišče v Trstu, Ul-Foscolo 1 - tel. 94386.	,
Poslovalnica v Trstu, Ul. S- M® cadante 4 (poleg knjigarne St0«3 ’ tej 8819 Poslovalnica v Miljah, Ul- M** zini 1.
Svoji k svojim!
«1! RADIO
TRST II.
Petek 11. februarja 1949.
7.15: Koledar. 7.20: Jutranja S13, ba. 7.45: Poročila. 11.30: Simfonij antologija. 12.00: Sodobna AnglO 12.10: Iz opernega sveta. 12.45: n ročila. 13.00:	Glasba	po
13.45: Veseli pevci. 14.00: P01°c‘-3 14.15: Dnevni pregled svetovnJ tiska. 14.28: Citanje večerneS® reda. 17.30: Plesna glasba. . n! ‘NaftU'lcovest. 18.15: Glasbeni Meškega skladatelja Johna -r tv0, da. 19.00: Tehnika in gospodari , 19.15:	Pester koncertni sP°-jo-
19.45:	Poročila. 20.00: Znane
vanske melodije. 20.30: Tržaški s turni razgledi. 20,45: Cesar Fran j Simfonične variacije. 21.00: Mj«* . besede:	A.	Daudet - ((Prid1’?
21.30: Lahka glasba. 21.45: Pesmi fl, Schubertovega ciklusa «Zimsk° v, tovanje« pojeta tenorist Dušari tot in sopranistka Justina nV. 22.30:	Revi	(a znanih orkestr
23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nu jutrišnji spored? 23.35:	Polno
glasba.
Visi'
——	=
HOSSETTI. 14.30: ((Zgodba dr.
stila«, Gary Cooper.
ENCELSIOR. 21.30: «Hamlet», renče Olivier, Jean Slmurons-FENICE. 16: »Tatovi koles«. . FILODHAMMATICO. 16: «D°br'dan.
maritan«, G. Cooper, A.	a?l
1TALIA. J5.30: «Crni narcis«, ba> fl| ALABARDA. 16: »Srečanje a‘‘ Wf.
Jutri«, Norma Shearer in R- «»ri*, IMPERO. 15.30: «Be'e dovrške c' Irene- Dunne In Alan Marsh*1-VIALE, 16: «Ciannl in Pinot« detektiva«.
NOVO CiNE. 16: »Izven zaK°na»-GARIBALDI. 15: »Ponosna *re°
Maurecn 0'Hara. Samo še dane ■ MASSIMO. 16: «Monsleur Beauca Bob Ho.ce in Joan Panfield.
KINO OB MORJU. Danes z»Prt0' IDEALE. 15: «Vsak ima svojo us Olivla De Havilland.	(nr
MARCONI 16: »Mehlkanske se
de«. Shirley Temple. F. T°He- ej» ARMONIA. 15.30: »Zbogom <3tv‘jjos£-leto«, Irene Dunne, Alexander ^ ODEON. 16: »Veiika PaganiniJeV bežen«, S. Granger.	•teti'*’
AZZURRO. 16:	»Noč	na	Pr0S
D Morgan.
RADIO. 16: »Nevidna žena«, vl‘*
Bnjce-	^	aoit^
VITTORIA. 16: «V zadregi«, G- * -BELVEDERE. 15.30: »Tarzan v Yorku».	...
SAVONA. 15.30: ((Ranjene dus«
P-
M. Gulre.	miadid*!'
7CNEZIA. 15: »Zapuščena m.‘
Carla del Poggto. Mladini m
VENEZIA. 15: »Zapuščena
ril’0'
ročljlvo.	rt()i
SKEDENJ. «Dve copati in ml«0 Deana Durbin.	.ujeli*
KINO V NABREŽINI. «P'8m
v soboto In nedeljo.
MALI G
Ponudbe na dnevnika
upravo
PUST
se
DliUSTVA, HRUZK, IN GOSTILNIČARJI!
G L A i!
»VEDEZ« žepni koledar In 3j._,rfL' mesečni koledar dobite v knJ»	3”-
papirnici Stoka Trst, ul. F*
osti.
1
KROJAČ srednje staro t,_ značaja, priden delavec, ze co v starosti 32 let. lahko 'j -. ' toda brez otrok, v svrho zpn y-efi pr! mof
Opremo vsake v,fSi za prireditve in P1®,
doli te v knjigarni in c
Š T O Ki
TRST
ULiCA
GORIŠKI D N H V N 1 K
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Zastopniki DFS iz Jameli pri prefektu
Nujnost razpisa občinskih volitev - Problem vodovoda in razsvetljave - šolska kuhinja in popravilo občinskih cest
Vaščane Iz Jamelj že dolgo tarejo razni krajevni problemi, ki so nujno potrebni rešitve in zaradi katerih so se do sedaj zaman obračali za pomog do pristojnih oblasti. Pred nekaj dnevi smo že pisali v našem časopisu o slabem poslovanju poštne službe v Jamljah. Poleg tega pa je ze mnogo drugih problemov, ki so se bolj važni, in je zato nujno po-, no, da se kaj ukrene za njihovo rešitev.
Zato so imeli preteklo nedeljo v Jamljah množični sestanek, na aterem so izvolili posebno delega-ClJo DFS, ki so jo poslali preteklo sredo dopoldne k goriškemu pre-u, da bi tam pred najvišjim forumom obrazložila potrebe svoje zanemarjene Vasi. Prefekt je delega-■jo sprejel ob 11 uri dopoldne. Zastopniki so mu na kratko obrazložiti, da so se že večkrat obrnili na octnsko upravo v Doberdobu in ahtevali od nje, da bi se kaj več Pobrigali in kaj storili tudi za Jam-tie, ki spadajo pod to občino. Vačam namreč nimajo v občinskem etu, ki ni bil izvoljen, ampak ime-fc?Va/1. od °hlasti, svojega zastopni-■ ki bi zainteresiral občinsko pravo za njihove krajevne potre-&	faV *ako 50 ostale brez odziva
/T;m zahteve in resolucije, ki in 4 Vaščani poslali v Doberdob Pini	nu)no< da se v tej ob-
me* lzvedei° občinske volitve, s či-r bi imeli ljudje možnost, izbra-bna* ta1?e obč>nske upravnike, ki 0 res skrbeli za rešitev krajevnih problemov.
fetiatr> S° zastopniki razložili preji u.nekatere vaške potrebe, kate-s, Je treba ugoditi še pred oblimi volitvami. Med temi , je v .1 vrsti vprašanje vodovoda, ker hjak° V Jarnl^ab sehaj samo vod-if.r. s kapnico in morajo hoditi k0 )e P° v°ho v Stivan. Torej pre-V. druk° državo, ali pa se kier 2evati Doberdobskega jezera, vino v* ^e.voda dobra samo za ži-izviri-	i Jamelj je več dobrih
»v. °d katerih bi se la lik o kn Piitfeben vodovod, ki bi lah
ko j h ■“ voa°voa, ki bi lah-Pr»„a 4°St^ krajevnim potrebam, tako je vas še vedno brez
elekt •*
c]a, ne napeljave, čeprav leži ob Vs,f .ni cesti Gorica—Trst in tečejo Viln;an?m tako rekoč nad glavo šte-1 elektrovodi.
Nato so obrazložili prefektu neredno poštno službo, ker pravi občinski urad v Tržiču, kamor spadajo Jamlje, da ne more preskrbeli še enega pismonoše, ki bi nosil dvakrat ali trikrat tedensko pošto v pet km oddaljene Jamlje. Tako se često zgodi, da rabi pismo iz Gorice v Jamlje po mesec dni ali celo več, dokler ga kdo izmed vaščanov sam ne dvigne na pošti v Tržiču.
V Jamljah obiskuje šolo 65 otrok, ki jih poučujeta dve učiteljici. V Doberdobu in po drugih bližnjih krajih že več tednov deluje šolska kuhinja, ki nudi otrokom toplo hrano, le pri tej šoli to vprašanje še ni bilo urejeno. Prav tako so nujno potrebna popravila številne poljske poti in ceste, katerih že dolgo niso popravljali in so sedaj v zelo slabem stanju.
Popravila je potrebno tudi pokopališče. kjer je zid na več krajih porušen in prihaja živina s paše nemoteno med grobove ter jih dva-ri. Tudi pokopališčna kapelica je Že na pol razpadla in bi jo bilo treba z nujnim popravilom rešiti popolnega razpada.
Ob koncu je bilo govora še o orožnikih in finančnih stražnikih, ki stanujejo že od 15. septembra 1947 v hiši Pahorja Jožefa na št. 35, pa mu do sedaj še niso plačali ničesar na račun najemnine. Na dvorišču pred hišo so postavili o-rožniki barake, v hiši pa imajo zasedenih sedem prostorov.
Pre ekt dr. Palamara je poslušal pritožbe delegatov DFS in takoj telefoniral orožnikom v Jamlje, naj uredijo zadevo glede neizplačane najemnine. Za druge probleme je g. prefekt sam priznal, da je največ kriva občinska uprava v Doberdobu, ki ni bila izvoljena, ampak imenovana in se zato ne briga dovolj za blaginjo svojih Občinarjev. Glede popravila na pokopališču, je vprašal, koliko bi stalo, in ko so mu vaščani povedali višino potrebnega zneska, je obljubil, da se bo tudi za to popravilo zanimal. Prav tako je g. prefekt obljubil, da bodo v najkrajšem času uredili vprašanje pismonoše in rednega dostavljanja pošte.
Glede šolske kuhinje je odgovoril. da bo treba stvar urediti s šolskim skrbništvom. Kar se pa tiče
napeljave vodovoda in drugih problemov, jih bo morala rešiti nova občinska uprava in obljubil je, da bodo občinske volitve aprila ali maja letos.
Pred odhodom so zastopniki iz Jamelj izročili g. prefektu še posebno pisano spomenico, v kateri so bile če enkrat na kratko obrazložene njihove potrebe. Upamo, da se bo g. prefekt res zavzel in poskrbel za to vas, ki je bila vsa zadnja leta popolnoma pozabljena in zanemarjena.
PRESKRBA
Razdeljevanje otrobov. Pokrajinski gospodarsko-statistični urad za kmetijstvo (UPSEA )v Gorici sporoča zainteresiranim, da izdaja na svojem sedežu v Ul. Mazzini št. 2 nakazila za otrobe.
Pt
ešernova proslava
Doberdobu in Štaudrežu
v Doberdobu gostovala mladina iz Podgore z „Jurčkom"
torek
CrQsvetn7\u2VeČer se 5e zbral° v sto dvorani v Doberdobu več
ce sinrt?aCitl°V k Proslavi stoletniku tvo,„.naJe.8a naivečjega pesnika “ našega književnega jezi-
rca
ka. H- t-	*»“	4444J 44,1- VIIC ti JC21-
k bilo' anceta Prešerna. Zlasti ki tned njlmi mnogo mladine, dobu v ? zadniem času v Dober-Za , ,, zanimanje ne samo njestu	k^er	na	častnem
fak t,,a- za zimski pokal, um-Govorn fa-kulturo in Pro3vcto. °čil živi?* .Gorice nam je pred-Sa 2enii.enJ,ein del° tega Pesniške-^Ulturn	dv‘8nil	slovensko
bil na5 "a..evropsko višino, ko je kofi v „ njizevni jezik še tako re-hikla n?iIOJih- Prtšeren je bil samo-5ofr>	se	P°vzPela	vi-
ZtnotnP (j anJo družbo in njene da bi sin eJei *n de*al Je na tem, «Wi» S-ki narod čim prpj sPre-Pesnib.^?85®1 sv°t° pravo pot, težav i„ L? življenje je bilo polno D*v Matii	li'	Razen	prijate-
*<t» „a ® Copa jn Andreja Smo-
S° najrai^ "j??0 razumel in vsi S® Pohujšl—“ h po niem ter
ki"iih ? nad njeS0vimi pesmi-?revzetn; le pel on' Plebejski sin. cevi Julm ^.escan3ki hčeri Primi-S|tl' ko so * i takega je bilo v ča-dr°* kri *°čili «rdečo» in «mo-. Obrani i?*£a* nezaslišanega.
ko Pozorno *? S° p03luSali z ve-vajanja J? Predavateljeva iz-taja) im nPMred nj‘m' je počasi N Prel S®8a velikega pesnika. ?‘nci in li ?	50 dornači mla-
errtove ‘ admke deklamirali Pre-*Pr°šnja» i?SmL *^rba», «Ribič», >n «Strunam». Ob za-
ključku predavanja je predavatelj sam recitiral še uvod »Krsta pri Savici«, ki je za nas Slovence tako značilen. Preden so se razšli je mladina zapela še nekaj borbenih partizanskih pesmi.
V nedeljo popoldne pa bomo imeli .v Doberdobu zopet lep kulturni praznik. Naši mali muzikantje, ki so sodelovali v Podgori pri uprizoritvi Golijeve mladinske igre »Jurček«, so povabili 'podgorsko mladino, naj bi ponovila v Doberdobu to lepo igro, ki je tako imenitno uspela v Podgori. Podgorska mladina se je odzvala in tako jo bomo v nedeljo imeli med nami in lahko občudovali spretnost malih umetnikov. O igri. ki je zelo ugajala ne samo mladini, ampak tudi odraslim, se je že precej pisalo in prav gotovo bodo tudi v Doberdobu napolnili dvorano. Tudi tu se bodo našim otrokom cedile sline, ko bo Jurček pričaral na svojo čudovito mizico toliko vabljivih sladkarij. Igra se bo pričela ob 16 uri in naj pridejo vsi točno, da ne bo nepotrebne zamude.
Prav tako je uspela v torek zvečer Prešernova proslava v Standre-žu, kjer so Standrežoi do kraja napolnili prostorno dvorano. Tudi njim je govornik orisal Prešernovo življenje in delo in njegov velikanski pomen za našo kulturo.
Se pred tem so domačini zapeli Prešernovo »Zdravljico«. Po govoru so mladinci predvajali Zupančičevo zborno deklamacijo »Mladini«, ter Prešernovi pesmi «Vrba» in «Slovo od mladosti«.
Neuspel vlom v Uiici Morelli
V torek zvečer je v stanovalcih hiše št. 22 v Ul. Morelli vzbudil pozornost nenavaden šum in ropotanje, ki je prihajalo iz podstrešja. Nekatere ženske, ki so bile udarjene bolj na spiritistično pj^it, so mislile, da so duhovi. Tega mnenja pa ni bil neki stanovalec, ki je takoj sumil, da so v hiši tatovi in je stekel do bližnjega telefona ter poklical policijo.
V podstrešju sta bila v resnici dva nenavadna obiskovalca in sicer 19-lelni Klein Humbert in 18-ietni Furlan Elija, oba iz Gorice, ki sta se izmuznila iz podstrešja skozi okence na streho in od tam po stopnicah v hiši št. 28 skušala pobegniti na prosto.
Imela pa ‘ sta smolo, da je bila lesena ograja na stopnicah zaprta in nista mogla naprej. Med tem so prišli orožniki ter ju kar na stopnicah aretirali in odpeljali v zapore.
Vlomilca sta hotela odnesti iz podstrešja ploščo litega železa in več električnih žarnic, last trgovca Mizzona, ki ima trgovino na Korzu Verdi in stanuje v hiši, kamor sta zlikovca vlomila.
Mezdni dogovor električarjev
Pokrajinsko tajništvo Zveze elek-tričarskih nameščencev v Gorici javlja, da je bil 5. t. m. po 18 mesečnih pogajanjih v Rimu sklenjen sporazum med to stroko delavcev in njihovimi podjetji glede pokojnin in odpravnine.
Po tem sporazumu-bodo prejeli upokojenci, ki imajo 30 do 35 let službe, pokojnino v višini okrog 70 odst. prejemkov uslužbenca njihove položajne skupine. S tem bodo upokojenci zavarovani pred vsako spremembo denarne vrednosti in ne bodo pri tem zapostavljeni, kakor se je to doslej dogajalo.
Poleg pokojnine bodo izplačali delavcem tudi odpravnino po 15 dni plače za vsako službeno leto. Ako bi na ta način uslužbenec, ki je služboval 35 let, hotel spremeniti svojo odpravnino v dosmrtno rento, bi prejemal pokojnino v višini 87 odst. normalne plače svojega položaja. Pokojnina je v višini 80 odst. prenosljiva na ženo in otroke.
V najkrajšem času se bodo lahko delavci izjavili, kakšno obliko pokojnine bi raje imeli. Po prvih znakih sodeč, bo večina delavcev pristala na vzajemno obliko. Vendar bodo imeli delavci prej posebne sestanke, na katerih jim bodo točno obrazložili vse podrobnosti obeh tazličnih sistemov.
Pri tem je poglavje zase ogromno poslopje ob Sempetrski cesti, tik na meji, ki je še vedno prazno in iz meseca v mesec razpada, ko bi lahko v njem uredili vsaj zasilna stanovanja, ako ga že niso hoteli dati onemu delu Gorice pod Jugoslavijo, ki je zaradi tega še vedno brez svoje bolnice.
Okrožnice za trgovce
Na sedežu Zveze trgovcev v Gorici so članom na vpogled sledeče okrožnice:
Podaljšanje roka za vplačilo zavarovanja; Vestnik državne zveze za trgovino z volno iz Bielle; Predpisi o prevozu blaga; Predpisi za plačila z Belgijo in Luksemburgom; Vesti o tržišču sočivja v Angliji; Vesti o izvozu sočivja v Belgijo in v nemško bicono; Vestnik o Marshallovem planu.
r Kmo =
17: «Jetnik tajnosti«,
S.
VERDI.
Tracy.
VITTORIA. 17: «Vlak se ustavi v Berlinu«, M. Oberon. CENTRALE. 17: «Rdeča hiša«, E.
Robinson.
MODERNO. 17: ((Pustolovščina v gorah«, Gianni in Pinotto.
EDEN. 17: «Buffalo Bill še na konju«.
Predpisi za prometni davek
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča:
V tekočem letu bodo morale plačati prometni davek v predplačilu naslednje trgovske kategorije: Javni lokali, vštevši hotele, gostilne, penzionate, kavarne, pivnice, restavracije, krčme, slaščičarne itd; špedicijski in potovalni uradi; trgovci z javno prodajo in potujoči trgovci.
Vsi davkoplačevalci, tudi tisti, ki so imeli predplačilo v prejšnjih letih, morajo javiti registrskemu uradu na obrazcih, ki jih bodo tam dobili, še v tem mesecu v posebni izjavi sedež in vrsto svojega obrata ter kosmati dohodek v preteklem letu.
Vse podrobnejše informacije daje Zveza trgovcev na svojem sedežu.
Prešernova proslava
v Ljudskem domu
V nedeljo 13 .t. m. ob 16 uri bo v dvorani Ljudskega doma v Gorici (Ul. Petrarca) PREŠERNOVA PROSLAVA Na sporedu Je spominski govor ob stoletnici smrti iega velikega pesnika, recitacije njegovih del in petje.
Vse zavedno slovensko ljudstvo vabimo, naj se proslave v Ljudskem domu udeleži v čim večjem številu, da se oddolžimo spominu našega kulturnega velikana in da dokažemo tudi svojo lastno kulturno dozorelost.
Iz Slovenske Benečije
Platišče
Senožet v plamenih
Silovit veter, ki je divjal te dni tudi po Slovenski Benečiji, ie še
pospešil požar, ki je nastal zaradi neznanega vzroka. Ogenj se je razširil in pretil tudi vasi. Vaščani, katerim je pomagala tudi lokalna financa, so z veliko težavo pogasili ogenj. Skoda je precejšnja.
kozarček ni zadostoval; popil je drugega, tretjega in tako naprej, dokler mu ni bilo dovolj. Proti mraku se je vračal domov. Toda vino je bilo močnejše, zavedlo ga je v globok jarek, kjer se je dodobra pobil. Mimoidoči so ga odnesli domov, od koder so ga potem prepeljali v videmsko bolnico. Tam se bo zdravil dvajset dni, če ne nastopijo komplikacije.
Viskorša
Aretacije in izgoni
Z izgonskim listom je včeraj go-riška policija odposlala v njegov rojstni kraj 19-letnega Lupo Imma-colata iz Amarine di Ascia (Salerno).
Na podlagi tiralice goriške sodnije so organi javne varnosti včeraj aretirali 45-letnega Antona Altrana iz Ul. Rabatta št. 5 in ga odvedli v zapor.
* <■
Neznani tatovi so včeraj odpeljali kolo 43-letni Mariji Makucovi iz Ul. Capella št. 22. Kolo, ki ga je samo za hip pustila na hodniku hiše št. 8 v Ul. Crispi, je bilo vredno okrog 20.000 lir. Tatvino je prijavila policiji.
Prispevki za brezposelne
Zveza trgovcev za goriško pokrajino je objavila tretji seznam prispevkov svojih članov in nameščencev v fond za brezposelne:
Tvrdka Donati Humbert 800 lir; mesnica Badali Alojz 1000 lir; Alojz Moncaro 2850; njegovi uslužbenci Zorn Lucija 500, Ziani Bruna 350 lir in Bortolotti Ivana 300 lir; slaščičarna Nerini Giordano - Ločnik 1000 lir; Alojz Tomasi 1250 lir, njegovi uslužbenci 750 lir; zadruga Pelli 1746 lir, njeni uslužbenci 873 lir; tvrdka Masič Jožef 2000 lir, njeni uslužbenci 3000 lir; tvrdka Marzolla Aldo 870 lir, njeni uslužbenci 430 lir; tvrdka Avtocommer-ciale 2800 lir, njeni uslužbenci 1400 lir; Compare Jožica 800 lir; kavarna Evropa v Krminu 2000 in uslužbenci 1000 lir; mesnica Pičulin Karel 1560 lir; Kodrič Angel 400 lir in Rainis Romeo 1104 lir. Skupna svota tega seznama 28.792 lir.
Pošteno se je odžejal
Pred dnevi je gostilničar Pez Jože iz Viškorše pomotoma popil nekaj požirkov salmjaka namesto žganja. Mož se je večkrat pošteno opil, ker pa to ni ugajalo njegovi ženi, je v trenutku njene odsotnosti izkoristil priliko in v naglici pograbil napačno steklenico, da si pomoči suho grlo. Prepeljali so ga v videmsko bolnico. Želimo mu, da bi kmalu okreval in bil v bodoče bolj previden.
Podrata
Dne 7 februarja se je pripetila Korunovi družini iz Podrate huda nesreča. Medtem ko se je mati mudila pri hišnem opravilu, je pustila dveletno hčerko Pavlino samo v kuhinji. Mala se je približala kotlu vrele vode, katerega je mati pravkar odstavila od ognja, in padla vanj ter se močno oparila po vsem telesu. Takoj so jo pripeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je njeno stanje zelo resno.
Kar nica
V nedeljo popoldne si je stari Peter Novak iz Kamice zaželel čašo vina, zato je šel v sosedno vas, da okusi dobro kapljico. Vendar mu
Terska dolina
Nesreča ne počiva
Neubogljivi otroci, ki jim svaril-na beseda staršev in učiteljev ne zaleže, so često zaradi neposlušnosti in neprevidnosti hudo kaznovani. Tako se je pripetila nesreča dvanajstletnemu Molarju Ginu.
V soboto popoldne okrog 5 Je privozil iz Tera proti Tarčentu tovorni avto. Nedaleč od vasi se je igrala skupina otrok, med njimi tudi Molar. Na ovinku se je neprevidni deček obesil za avto, padel in se pošteno pobil na nasuti cesti. Dobil je več poškodb po obrazu in si izvil tudi levo roko v zapestju, tako da so morali z njim k zdravniku.
Tajpana
Čez mejo so hoteli
PreteKli teden je policijska patrulja iz Tajpane ustavila gručo desetih mož. ki so hoteli čez mejo Y Jugoslavijo za zaslužkom.
Voditelj gruče je bil Pelarin Ivan iz Furlanije. Ko so se srečali z organi policije, jih je hotel Pelarin podkupiti, češ naj zatisnejo eno oko in jih puste prekoračiti mejo. Toda policija je Pelarina aretirala, ostale pa prijavila sodnim oblastem.
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70
»Vsi povabljeni, nihče navzoč”
lem polemika pitii izdošolceu
Popravila v mestni bolnici
V zvezi s časopisno kampanjo za popravilo mestne bolnice je prišla zadnje dni z ministrstva vest, da bodo v kratkem imenovali posebno komisijo, v kateri bodo trije člani. Ta komisija bo imela nalogo, da na mestu zbere vse potrebne informa-iije in druge podatke glede končne ureditve bolnice.
Upamo, da bo ta komisija kmalu začela in kmalu tudi končala s svojim delom, ker bi bilo v resnici škoda, da bi pri sedanjem pomanjkanju stanovanj zanemarili toliko obsežnih poslopij.
Pod tem naslovom je prinesel dne 28. januarja «11 Lavoratore« svoje komentarje o pripravah volitev v SIAU v coni B.
V tem članku, ki je imel namen ovirati dober izid volitev, je hotel «Lavoratore» po znanem načinu laži in natolcevanj natveziti tržaškim delavcem, da v coni B ni bilo na predvolivnih sestankih nobenega odziva od strani ljudstva, da prebivalstvo v predvolivni kampanji sploh ni sodelovalo in podobno. Res je ravno nasprotno! Sodelovanje ljudstva ni bilo še nikdar tako veliko kot ravno pri teh volitvah.
S tem v zvezi navaja dopisnik lista «11 Lavoratore« edlnb one 4 sestanke. ki iz raznih razlogov nemara niso uspeli tako dobro, namerno pa ne omenja nit! z besedico na stotine zborovanj, ki so uspela naravnost sijajno in na katerih je bilo vselej navzočega izredno mnogo ljudstva, s čimer so volivci dokazali, da se zavedajo važnosti, ki jo pripisujejo volitvam v SIAU in ki so bile v okviru gospodarske delavnosti istrskega ljudstva v letu 1949!
Mi se sicer ne čudimo, da čini-telji z Vidalijem na čelu, ki so odgovorni za razdor v tržaški demokratični fronti, nimajo nobenih pomislekov, kadar je treba izvesti še tako neznaten poizkus, da se oškoduje čim bolj fronta demokratičnih sil tudi v coni B.
Pri vsem tem delavci vprašujejo, na podlagi katerih'ideoloških načel se Vidali in njegovi privj-ženci lahko veselijo, če eno množično zborovanje demokratičnega ljudstva ne uspe najbolje. Delavci vprašujejo nadalje, po katerih načelih se Vidali in njegovi trabanti veselijo, če volitve v SIAU, ki predstavlja pretežno večino prebivalstva, borečo se dosledno proti Imperialistom in za mir, ne bi uspele dobro. Nekaj docela drugega bi bilo, če bi vidalijev-ci podvzeli vsaj nekaj, da bi dosegli na vodilnih mestih izvolitev njihovih pristašev.
To bi bilo tudi dosledno, ker vi-dalijevci zatrjujejo, da so sedanji voditelji pod navednlcami. Pri teh volitvah je dal Vidali točna navodila in nj štedj! s tem, da je streljal iz vseh «kalibrov» proti volitvam v SIAU. Tudi ni opustil nobenega sredstva, da ne bi poskusil pripraviti naše demokratično in pro-
tifašistično ljudstvo, zadržati se proti volitvam pasivno.
Razdiralna aktivnost vidalijevcev se je osredotočila najbolj v Izoli, ki jo smatrajo za svojo trdnjavo in. kjer je bil Vidali gotov svojega u-speha. Toda zmotil se je, kajti on-dotni delavci, ki čutijo v sebi razredno zavest, so pripravili v Izoii Vidaliju in likvidatorjem delavske enotnosti največje razočaranje.
Ravno v Izoli je število članov, vpisanih v SIAU v tem letu, za 15% večje od časa, ko so bile zadnje volitve. Prav tako je v primeru s prejšnjimi volitvami volilo sedaj nad 20% več volivcev. Vse to kljub Vidali je vim odpadnikom, in. kljub temu. da .so sabotirali in kolikor mogoče ovirali zadnje volitve.
Poleg tega je «Lnvoratore» v namenu, da bi nahujskal in spravil s prave poti naše ljudstvo ter ga odvrnil od volitev, napisal v zgoraj r.avedrnem članku: «Naravno je, da bo istrsko ljudstvo, da bodo Italijani, Slovenci in Hrvati, kakor je treba odgovorili pri prihodnjih volitvah v SIAU, o katerih razni „vo-ditelji” upajo, naj ti predstavljale plebiscit v korist Tita in na ta način obsodbo resolucije informacijskega urada in tovariša Stalina«.
Glede na »odgovor istrskega ljudstva«, o katerem piše ((Lavoratore#, dajejo najjasnejši odgovor volivni rezultati, ki smo jih objavili v celoti. Kar zadeva ((plebiscit« v korist Tita in na »obsodbo« resolucije Informacijskega urada in tovariša Sta. lina, bi bil že enkrat čas, da Vidali in njegovi privrženci prenehajo s to brezprimerno politično špekulacijo, ki je že povzročila razdor demokratičnih sil na STO-ju, ki napada vedno čast Tita in ki bi utegnila načeti največje premoženje svetovnega delavskega razreda, in sicer avtoriteto tov. Stalina.
V istem članku piše «Lavoratore» z njemu lastno taktiko, da navaja neresnične podatke, samo da bi bolj piepričal čitalelje, o «kulax.i Aga-tirlsu«. Seveda se naše ljudstvo, ki dobro ve, da ima Agarinis poleg lOčlanske družine, 1, reci en hek-taj zemlje, vsem tem novicam smeje, posebno še, ker se zaveda, da Agarinis ni nikak kulak, marveč najrevnejši kmet- Drugače pa ie s ‘rŽusKimi delavci, ki jih »Lavoratore« nenehno pita s takšnimi laž-m(. T( cdavce člankar in «Lavo-
rat. re naravnost varata ter odvračata od pravične borbe za enotnost demokratičnih sil.
Naši i .-pehl pri zadnjih volitvah V RIAD s- ravno v toliko večji, ker so se vidalijevci uprli tem volitvam z vso silo. To nam zopet dokazuje, da se naše delovno ljudstvo zaveda svoje enotnosti in važnosti, ki jo ima ta enotnost v borbi proti imperializmu. Tl uspehi so najboljši odgovor vidalijevcem v coni B in A. Hkrati so dokaz, da se naše delovno ljudstvo naslanja samo na dejstva in resnico in ne na laži!
Akcija vidalijevcev, ki so jo izvedli proti volitvam v SIAU, je istočasno dokaz, da so naše množice izločile frakcionaše iz vrst demokratičnih sil. Zaradi tega priporočamo tržaškim delavcem, naj se od likvidatorjev tipa, kakor ga predstavlja Vidali, ne pustijo nadalje varati, temveč naj se borijo tudi oni za čimprejšnjo izvedbo enotnosti demokratičnih sil, da bodo pri prihodnjih volitvah nastopili enotno in složno in da bodo tako premagali reakcijo.
M. F.
Sindikalne vesti
Okrožni odbor Enotnih sindikatov dela v zadnjih časih na tem, da bi se čim prej ustanovili tudi v našem okrožju domovi počitka in odmora za delavce in nameščen, ce, ki so tega vredni in potrebni. Lahko že povemo, da bo to prizadevanje obrodilo tudi svoje sadove.
V kraju Fiesso bodo v najkrajšem času pričeli z deli pri popravilu nekaterih vil, katere bodo preuredili za te namene. Vsa dela se bodo napravila na prostovoljni podlagi. Tu bodo potem našli tisto mimo in tiho mesto v prvi vrsti udarniki in drugi, ki največ prispevajo k izboljšanju. Tu se bodo lahko okrepili telesno in zdravstveno, da bodo v prihodnje znova prispevali s svojim delom za dvig proizvodnje.
Tako se bo uresničila še druga velika pridobitev delavskega razreda. Ljudska oblast, ki spremlja na vsakem koraku delavce in ki je življenski izraz ljudske volje, skuša tako ugoditi v mejah možnosti vsem potrebam delavstva. Ti pa v polni meri zaslužijo to pozornost svoje oblasti in vanjo tudj zaupajo. To dokazujejo s svojim nesebičnim delom, ker dajejo vse od sebe za izboljšanje našega gospodarstva in za izboljšanje življenjskih pogojev skupnosti.
Priprave isfrskih žena
na praznovanje 8. marca
8. marec, praznik demokratičnih žena vsega sveta, se naglo približuje. To je dan, ki se nanj žene povsod pripravljajo, tako v državah z ljudsko demokracijo, kot tudi tam, kjer še živijo po starem.
Tudi pri nas v Istri imajo sedaj žene že razne sestanke, kjer se pogovarjajo o tem, kako bodo ta dan praznovale. Na včerajšnjem takšnem okrožnem zborovanju ASI2Z v Kopru je bilo sprejetih nekaj sklepov. Naj omenimo za sedaj samo nekatere.
Predvsem so žene našega okrožja sklenile, da bodo tudi letos ta dan posvetile delu. Dopoldanski čas bodo vse po Svojih službah, kot so pač zaposlene. Popoldne pa bodo, porazdeljene po raznih skupinah, hbdile obiskovat fažne 'socialne m druge ustanove. Tako bodo obiskale šole, dijaške domove, tovarne, zadruge, dečje domove, jasli in podobno. Zastopnice iz vasj si bodo ogledale tovarne, delavke razne zadruge, intelektualke pa šole, bolnice itd. Za vse te obiske se bodo že prej točno domenile na svojih sestankih.
Poleg tega bodo imele žene ta dan razna zborovanja, kjer bodo pregledale delo vsega leta in ugotovile, koliko pozitivnega je bilo narejenega in kako in kje bi se še dalo izboljšati. Taka zborovanja bodo prinesla marsikaj novega in bodo obenem nekak prerez njihovega dela ter začetek novih podvigov.
Ker pa hočejo žene ta dan tudi na zunaj poudariti, bodo imele razne kulturne prireditve po sektorjih in vaseh. Tu bodo same izvajale celoten program Te prireditve so sj zamislile tako. da bodo s programom, ki so se ga naučile, šle žene ene vasi v goste v drugo vas in obratno. Ta način bo vsekakor dvignjl zanimanje in dal še več poudarka prireditvi.
Toliko smo zaenkrat zvedeli o njih pripravah za 8. marec in se
Izgubljeni osebni Izkaznici
Pelizar Juljan iz Kopra je dne 6-II. izgubil v Trstu na tramvaju št. 9 osebno izkaznico.
Grižon Ana iz Gažona je dne 7. II. Izgubila na pomolu v Trstu osebno izkaznico.
Proglašata jih za neveljavne.
čutili dolžne, povedati to tudi drugim. Priprave so torej velike im prepričani smo, da bodo ves program, ki so si ga zadale, tudi častno izpolnile.
Korte
Mladinska delovna brigada
Mladina v Kortah je želo delavna. 2ivo posega v vse, kar zadeva prosvetno in gospodarsko življenje. Na svojih rednih sestankih si sproti zadaja razne naloge, ugotavlja uspehe ter vodi kontrolo nad pozitivnim in negativnim delom.
Tako je bil pred nekaj dnevi v Kortah sestanek mladine, kjer je bilo podano poročilo delovne brigade. Tu naj omenimo kot primer samo 30. januar, ko se je prostovoljnega dela udeležilo 58 mladincev. Ta dan so zvozili 5 kub. m kamenja 1,5 km daleč, popolnoma skončali 52 ceste, kar je zelo veliko, ter še 350 m daleč izvozili 2 kub. m zemlje.
Takšen je uspeh prosvetnega dela samo v enem dnevu. Vsak si lahko sam preračuna, koliko koristi so te skupne akcije in kaj vse se lahko doseže, če se v tem pravcu nadaljuje.
Nič več špekulacije
pod čuječim očesom N Z
Dne 7. tekočega meseca je voznik Markežič Stanko prevažal iz motornega čolna «Perazini» v mlin Gorgo v Sečalu pšenico v vrečah, ki so bile last «Istra-Prerad». NaJ-brže Je bilo Markežiču nerodno, ko je tako lepo prevažal pšenico in ni bilo nikogar blizu, ki bi delo nadzoroval. Popadla ga izkušnjava in skupno s Koron iko Albinom iz Se-čala sta olajšala voz kar za tri vreče v teži 210 kg. Te sta skrila v visoko trstičevje, z namenom, da prideta ponje zvečer, ko ne bi nikogar.
Toda nujno podjetnost je opazila NZ in prišla v bližino. Ko sta to opazila naša prevoznika, sta se zagnala v divji beg in pustila vreče kar na mestu. Seveda se je NZ zagnala za njima, ter ju prijela.
Podjetna uzmovlča se bosta morala zagovarjati pred ljudskim sodiščem
l^e*°mvLsT bil p0 do!»cm
1 Poštenim? lere™ med mši-ni' potno	'skrenimi	Istra-
^OJe atr *an) ie bilo od Po:bL^m in °d »lihove
?0<5e Po domn STn° m kar ”!°-Va in	^Praviti razum-
f]"*:ru‘ti daPloiemlji"a Moram * *a so mi njihova stav-
Bratku '“"Z dala misliti na
Z°ram *°PisJ°r' Nekai teh e ob!jubi!'
liirn ktrsk?mdV?° s‘ z Jeraji.
^eako *>!izu T °n0m ostala ..	•	Da	....
^V(inia iivljrnjskth Vsled rnzu~ h borbn J. . h vpraianj. ki
n	Pred “Po-
laj »"d dvemafJt k°,0n	k"-
ti	et0ma	Pričel	ra.
tPOd'<r’XZ,’rniC,0n POSto1
čut« deloval L ‘tCro je tolik°
ČU trrei naL, f'!m N: ob-
Ultn. , r°zde I-„	Z	vp	OO-
do) n1' kopami vlL T>rV}raral
,e opr„„lja i , O^dr. Vsa
4n°> na«čene Czak\mt‘ha' orez občutka,
ker je moral, da se je vsaj za silo pretolkel skozi leto.
In danes?!
V hiši nekdanjega kolena
Preden sem stopil v hišo, me je zanimal obokan vhod na dvorišče, ki se zdi slavolok zmage nad uboštvom, ki je nekdaj tu vladalo. Ze pri vratih se mi je prizibalo nasproti dvoje debelih gosi in mi grozilo z visoko dvignjenimi vratovi in široko odprtimi lopatastimi kljuni. Prj vodnjaku je prala mlada tovarišica zdravih in rdečih lic, črnih oči in las ter polnih prsi. Pela je pri delu. Slika bi ne bila popolna če ne b{ dodal ic velike kope sena ob strani hiše. Tu namreč ne poznajo senikov in niso potrebni, ker poredkoma dežuje. Ob kopi brska trop kokoši, puranov, rac in šc prav nekako objestno stopa tam okoli. Ta nadomestuie danes nekdanjega vparonas, ker se samo sprehaja po dvorišču in ne nese jajc. Današnji gospodar ga redi kot za stražo svoji revolucionarnosti.
Stopil sem v hišo in bil zelo tovariško sprejet.
Kaj smo govorili in obravnavali, bom tu naprej povedal. Pečem pa, da je lepo govoril nek-
Srečanje z istrski mi revolucion ar ji
danji istrski kolon. Tako bom tudi poizkušal povedati.
Istrski kolon v letih fašističnega in „guivnskogu“ suženjstvu
Garač za druge, zase toliko, da ni crknil, je dejal. Toda vztrajen, neumoren, nikoli utrujen ali obupan nad svojim suženjstvom in revščino. Velikokrat ni imel niti postelje. Prepoten' in umazan se je vlegel po delu kar na zemljo. Tak kot bi pravkar ušel iz prstene kopeli. Ob prvem petelinovem klicu, ob eni, ob dveh je že vstal. Na dolgo pot v Trst je moral s pridelki, da jih tam proda tujcu, k( ni vedel, kaj je delo, znoj in napor. In ga je tujec neredko še zmerjal s »ščauom«, da ga je zbodlo v pošteno srce. Saj bi se bil zagnal v objestnega tujca z oslom vred in ga vrgel v kanal pri Rdečem mostu, pa takrat še ni bil za to. Moral je potrpeti in počakati. Čutil je malo kasneje, da se nekaj krha, da postaja kolesie v vojnem stroju na-clfaši.zrna škrbasto in da to povzročajo nekaki «bandili» v Ju-
goslaviji, ki so ušli v gozdove in od tam napadaj o iznenada in nato izginejo.
Takrat se je v njem prelomilo suženjstvo! Vsa dolga stoletja trpljenja dedov, pradedov, prapradedov in še nazaj, so se skozenj prebudila v upor nad zatiralcem. Sel je in se pridružil ti-dim, ki so se ponašali z edinim bogastvom — zvezdnatim obokom. Pač, še neko bogastvo so imeli — orožje iztrgano iz rok okupatorju, s katerim so se borili za svobodo.
Boril se je tudi on, krvavel od ran, toda skupno z drugimi zmami. Kako je odjeknilo v njegovi duši v tistem lepem maju 7045, ko je utihnil odmev zadnjega strela velike osvobodilne borbe v Tržaškem zalivu!
Svoboda, svoboda, svoboda!
Lepo mu je bilo. kot je bilo lepo in preprosto njegovo delo v borbi.
«No, pa smo le zmaga lis, je deni tovarišu, ko sta se vračala ob obali v Istro.
Dobil je dom požgan in uničen, pa se ni ustrašil ruševin. Bil j*
odločen kot v borbi. Čutil je že, da bo sledilo nekaj novega. Kot Prvi znaki tistega novega so bili prejšnji uparonis. ki so se umaknili drugam. Potem še nekaj več. Ko je šel v Koper ali Piran, tam ni več srečal Zetta, Boica, Alme-rlgogna in drugih, ki so mu nekdaj dajali klofute, če je po svoje spregovoril. V uradih je našel tovariše iz gozdov.
Razvezal se mu je jezik v domači govorici, sprostila, se je misel.
Pričel je z obnovo. Polno je bilo težav, ker je manjkalo vsega. Ustanovili so obnovitveno zadrugo, da je šlo laže. Več je bilo moči. več razumevanja.
Ujudska oblast — njegova oblast je kmalu nato uresničila želje in težnje tisoiev kolonov. Izdala je odlok o aararni reformi pod geslom, ki mu je zvenelo, kot najlepša godba:	Zemljo
tistemu, ki jo obdeluje!
Skoraj da ni mogel verjeti in je vendar bila živa in otipljivo resnica. Ko je prejel v roke odlok o lastništvu zemlje, je bH zanj praznik večji kot velika
noč. Oznanjal mu je njegovo vstajenje iz sužnostil
Se se je povezal s tovarišj Italijani v bratski organizaciji SIAU. Ker je iskren tudi v tem, je pripravljen dati še več, da bo to bratstvo še močnejše, dati še več. da se bo še bolj razširilo in utrdilo.
Tako ubrano zvoni danes v njegovi notranjosti. Vse je eno samo veliko soglasje in akord zmage dobrega nad slabim, lepega nad grdim, ljubezni nad sovraštvom, medsebojnega razumevanja nad razdorom. '
Kako velika je razlika med to In ono stranjo meje, kjer dolar neti in seje umazan ogenj šovinizma in narodnostne mrznjel
Zdaj pa ti jaz odgovarjam na tvoja vprašanja
Velik si postal, ti. včerajšnji kolon! Gradiš in ustvarjaš novega človeka, novo življenje, nov obraz Istri!
Se kar naprei si v revolucionarni borbi s tistimi elementi, ki
obrnili kolo napredka, zgodovine, razvoja. Prav nič ni »opustila v tebi revolucionarna borbenost, ki si si jo bil prisvojil v letih suženjstva. Popustila pa je le pri redkem posamezniku, ki revolucionar ni bil.
Od teh slišiš polno jamranja in prišepetavanja. Za ka i smo se borili? Danes od tebe zahtevajo še več. kot za časa borbe. To ni tvoja ljudska oblast. In podobno.
Veš kaj bi radi ubili v tebi tisti. ki tako govoričijo?!
Tvojo revolucionarnost, tvojo delavnost, tvojo čuječnost!
O, kako dobro vedo vsi tisti, (katerim se zelo, zelo toži po nekdanjih dobrinah, katere si jim ti ustvarjal), da ne morejo več vplivati na tvojo voljo, ne morejo omrtvičiti v tebi navdušenja do dela — za tvojo in tvojih boljšo bodočnost. Peče jih in žge in jim ne da miru ne podnevi in ne ponoči. Kako radi bi tako napravili, da bi ti zanje delal in skrbel, oni pa bi znova pohajali, kot sedaj tvoj pav na dvorišču. In bi znova zagodli *‘-sto staro:	delaj, delaj, delaj,
ščavo.
Ker vidim, da se kar dobro razumeva, ti bom Še nekaj svetoval, tovariš istrski revolucionar.
Požcgnaj vse take kulake in prišepetovalce s tisto tvojo pre-
prosto in odkrito, iskreno in do b ronamerno razkrinkovalno be se do. da se bo vsa tvoja cfcolici zdrznila in obstala ob živem dej stoti. Da bo videla tiste, ki b radi rušili komaj zgrajene do move in ki bi radi pobijali ii sežigali v svobodi rojene — too je in tvojih otroke. Povej jim da se zelo motijo, ako mislijo da bomo še zanje delali.
Se to jim povej, ti, ki si ži veliko napravil, in boš v prihod nje še več. Naj rajši pomagaji pri delu izgradnje, ker dela ji polno. To delo pa je lepo, je veli ko, je vzvišeno, je plemenito!
C e tega ne občutijo ,niso za nas , za napredek, za dobro in lepo, zc mir in bratstvo!
Ne spadajo med nas!
Stisnil sem roko tovarišu re volucionarju in se poslovil, ko: nekdaj v gozdovih: Smrt fašiz mu!
Obstal sem nn neki višini ir prisluhnil. Izmed skupine hi* poc Pademo in Postoranom se je gla sila harmonika z revolucionarno■ borbeno: «Na juriš«. Člani mla dinske delovne bripade so po de lu priredili malo zabave Kdo pa bi jim to zameril! Naj se po vese-h jo, saj se nekdaj niso smeli 12 nasprotne doline Bosamarina se od samotne domačije pripluli sr-ce božajoč: glasovi, polni hrepenenjapo razumevanju in ljubezni. eZa vasjo je čredo pasla., s P- A. Ogarco
IZ DISKU SIJE NA NEDELJSKI
Vzpostavimo enotnost!
Izbrišimo sedem žalostnih mesecev razdora!
Tovariša Kenda in Vitrih sta na konferenci govorila o naših preteklih in sedanjih borbah in o nalogah demokratičnega gibanja ter poudarjala potrebo enotnega nastopa vseh demokratičnih sil na bodočih volitvah junija meseca t. I. v Trstu
Kakor smo že poročali, je posegel na nedeljskem partizanskem zborovanju v diskusijo tudi tov. Vidrih. Dejal je:
Tovariši in tovarišice!
Na konferenci bi se rad samo na kratko spomnil onih borcev, ki so darovali svoje življenje v osvobodilni vojni in ki so se borili v mestu najprej proti fašističnemu režimu, kasneje proti nacifašizmu in se kontno v sedanjosti bore za obrambo v osvobodilni borbi priborjenih pravic proti angloameriškemu imperializmu. Delo aktivistov Julijske krajine po proglasu SZ je bilo eno izmed najtežjih. Treba je bilo pomagati sovjetskim in jugoslovanskim tovarišem, ki so se množično odzvali proglasu socialistične države.
Treba je bilo ustanoviti in so bili ustanovljeni terenski odbori z nalogo, da pošiljajo borce v hribe po kanalih in tudi da organizirajo borbo proti okupatorju v mestu samem. Otežkočiti in ogrožati Nemcem življenje je bilo geslo. Da bi nudili borcem partizanom čim večjo pomot, je bilo predvsem važno seznanjati ljudstvo in proletariat o zmagah, ki so jih borci dnevno izvojevali. Ta naloga je bila dana aktivistom, ki so ustanavljali ilegalne tiskarne, kjer so tiskali na milijone letakov, nd tisoče časopisov in knjig, in tako razbijali sovražno antipartizansko propagando. Na vsaki hiši, v vsaki vojašnici, na vsakem zidu so bila napisana gesla, ki so slavila partizansko borbo. Te akcije so zahtevale stotine sodelavcev, ki so bili povezani v organizaciji OF in po njej so pomagali našim borcem. Profesorji, zdravniki, zdravstveno osebje ni ostalo nemo na besede aktivistov. Mestne bolnice so se začele organizirati in pošiljale partizanom zdravila, kirurške pripomočke itd.
V lem času je bila ustanovljena organizacija delavske enotnosti, ki je pričela borbo proti okupatorjem, s sabotažami proti vojnim ustanovam in je bila istočasno neusahljiva rezerva borcev za hribe kakor tudi za mesto. Jasno je, da je borba proti nacifaši-stičnemu sovražniku, ki je dan za dnem postajal nasilnejši, zahtevala žrtve med aktivisti. Revolucionarno gibanje je naraščalo, kljub jezi SS policije, ki je rabila vse mogoče načine, da bi osvobodilno gibanje uničila. Vse policije so bile stalno na delu, posluževali so se izdajalcev kriminalne bande Colotti. Tedensko so izvrševali po mestu racije, da bi uničili aktiviste.
Na tisoče jih je bilo aretiranih, na stotine in stotine ustreljenih in obešenih, ostali tisoči so bili poslani umret v Nemčijo. Vendar vse to je bilo zaman in ni koristilo okupatorju. Nič ni pomagalo nasilje niti raznovrstno trpinčenje, da bi omajali zavest aktivistov, ki so padli v roke nacija-šističnih krvnikov. Gibanje pod vodstvom komunistične partije je naraščalo tako po akcijah kakor po čtevilu sodelujočih, ki so tako omogočili ustanovitev množičnih organizacij SIAU, AS1ZZ in Antifašistične mladine. Končno so bili ustanovljeni vojaški bataljoni, ki so se, čeprav pred očmi Nemcev, ilegalno vežbali, pripravljeni ob ugodnem trenutku planiti, to je, bili so pripravljeni za upor. Ta vojaška priprava in sodelovanje partizanske komande mesta je privedla do tega, da je bilo mesto 1. maja 1945
osvobojeno in da so bile žrtve zaradi dobre priprave maloštevilne med prebivalstvom. Najtežja naloga je bila za aktiviste takoj po osvoboditvi in po prevzemu oblasti. Za ljudstvo je bilo to popolnoma nova naloga in je bilo treba zadostiti vsem zahtevam, vsem potrebam, ki so se pojavile same po sebi po dolgi fašistični in nacistični zasedbi. Poleg tega se je bilo potrebno tedaj boriti tudi proti vsem onim. ki so skušali izkoristiti priliko, da bi si na lastno pest prisvojili zasebno lastnino. Prav tako se je vodila borba proti stremuhom, ki so se skušali vrniti na vodilna mesta, samo da bi zadostili svojim osebnim koristim in da bi sabotirali ljudsko oblast.
Zaradi tega je bilo potrebno na tisoče konferenc, na katerih so seznanjali ljudstvo o novem položaju. SIAU, ASIZZ in ZAM
so se utrjevale. Po volji partizanov pa je bila ustanovljena Zveza primorskih partizanov.
Po 40 dneh ljudske oblasti se je začela za nove in stare aktiviste skupno z vsemi množičnimi organizacijami s komunistično partijo na čelu borba proti novemu okupatorju za obrambo v narodnoosvobodilni borbi priborjenih pravic.
V tem času je tržaško prebivalstvo pokazalo visoko politično zrelost in globok duh žrtvovanja, kljubujoč ogromnemu policijskemu aparatu in večkrat tudi an-gloameriškifn četam- Revolucionarni bojni duh je pripravil večkrat okupatorje do tega, da so popustili v njihovi ofenzivi proti demokratičnemu prebivalstvu. Velike manifestacije, množični sestanki, partizanski zbori, vse to je bil jasen NE proti imperiali-
stičnim poizkusom, da bi vzpostavili fašizem v našem mestu.
Enotnost, ki je kraljevala med demokratičnim ljudstvom, je bila kot stalni opomin reakciji in okupacijski upravi.
Enotnost, ki so jo v mesto prinesli partizani, je bila temelj, na katerega so se opirale vse želje demokratičnega ljudstva.
Proti enotnosti so se zaman zaletavali imperialisti in lokalna reakcija.
Tovariši, ne bom se ustavljal pri že glasoviti resoluciji Informacijskega urada ne pri onih, ki tu pri nas skušajo izrabljati to resolucijo, da bi razbili enotnost in strnjenost prebivalstva. Mislim, da je treba tudi v bodočih borbah ustvariti enotnost in izbrisati s tem onih sedem žalostnih mesecev, ki so vrgli senco na junaško borbo ljudstva tega ozemlja.
Naša zmaga je odvisna predvsem od nas samih
Za tovarišem Vidrihom je govoril tov. Kenda Vladimir:
Tovariši partizani!
Danes, ko smo se po treh letih in pol zopet sestali tukaj na konferenci, da obravnavamo naše probleme, ki zanimajo nas vse in demokratično prebivalstvo naše cone, moramo ugotoviti, da mnogo tovarišev, s katerimi smo se skupno bojevali, kakor tudi jaz osebno, ki sem bil član neke italijanske brigade, ni prisotnih. Ko to z obžalovanjem ugotavljamo, premišljujemo o onih slavnih dneh, ko smo se s pomočjo vsega našega ljudstva Slovenci in Italijani borili proti skupnemu sovražniku. Ugotovili smo z obžalovanjem. kajti popolnoma prepričani smo, da smo s stališčem, ki smo ga zavzeli danes, naredili samo svojo dolžnost, ki smo jo leta in leta izvrševali	brez	strahu
pred našimi najbolj divjimi sovražniki. Prepričani smo, da bodo
Citajte in širite Primorski dnevnik!
mnogi, ki so bili zaslepljeni, spoznali, da so jih spravili na linijo, ki končno pomeni odpoved našim revolucionarnim tradicijam, na linijo, ki pomeni odpoved vsemu, za kar smo se mi borili, in prepričani smo, — in to je sila zgodovinskega razvoja — prepričani smo, da se bodo oni, da se bo vse tržaško ljudstvo vrnilo na pot za končno borbo proti svojemu sovražniku. Ko presojamo položaj, v katerem smo se znašli, lahko brez nadaljnjega ugotovimo sledeče:
Mi v naši pokrajini smo zmagali skupno z našimi velikimi zavezniki, premagali smo v naši pokrajini nacifašizem, prišli smo v Trst kot zmagovalci nad fašizmom skupno s slavnimi borci IV. jugoslovanske armlje. Samo ker ljubimo mir, ker hočemo mir, samo ker jugoslovanski narodi hočejo mir, smo popustili pri tržaškem vprašanju in smo pristali na sporazum, Vendar oni, ki so tu prevzeli oblast, nam starim borcem niso dali nobene pravice, v ugodnejši položaj so postavili fašiste kolaboracioniste in vojne kriminalce. Partizanom borcem osvobodilne vojne so rezervirali samo preganjanje in ječe.
To je resnica. To pomejii, tovariši in tovarišice, da naloge, za katere smo se mi borili, za cilje, za katere smo dali vse naše sile, še niso bili doseženi. Ne smemo misliti, da kdo razen nas, izven našega ljudstva, lahko odloča o vprašanjih, za katere smo se borili. Svobodo ne smemo pričakovati od drugih in še manj od onih ki so naši zakleti sovražniki. Ne smemo pričakovati svobode niti od onih, ki bi pod hinavsko zastavo hinavskega intemacionalizma hoteli zaslepiti vse naše ljudstvo, da bi se odpovedalo vsem načelom, za katera se je borilo.
Naša zmaga, tovariši, je odvisna samo in predvsem, lahko rečemo, izključno od naših lastnih sil, je odvisna samo od tega, kako bomo znali to izvrševati s pomočjo našega ljudstva, je odvisna od našega prizadevanja, da bomo prepričali enega za drugim vse demokrate tega ozemlja, da je vsakdo, ki je proti enotnosti našega ljudstva, vsakdo, ki je proti enotnosti delovnih in demokratičnih množic tega ozemlja v bistvu prijatelj reakcionarnih sil in končno prijatelj imperializma, ki bi hotel napraviti iz Trsta odskočno desko za morebitno vojno v bodočnosti proti Jugoslaviji, proti Sovjetski zvezi, proti vsem državam liudske demokracije. Koliko je danes partizanov, ki so v težkem položaju, vendar niso imeli podpore s strani onih oblasti, katere bi morale pomagati. Nihče razen naše zveze in vsega demokratičnega gibanja se ni brigal za usodo bivših partizanov, vdov padlih borcev in sploh na družine borcev in žrtve osvobodilne borbe.
Veliko je bilo predlogov, veliko se je govorilo o stvareh, ki niti najmanj ne rešujejo socialnega problema bivših borcev in vseh onih, ki so veliko pretrpeli v vojni. Vedeti moramo samo eno in se tega vedno zavedati, vsi mi partizani bivši borci, sorodniki padlih in vsi oni, ki so v pretekli vojni toliko trpeli, da je naša usoda tesno povezana z usodo vsega našega ljudstva. Naši partizani bodo imeli delo tu v tej coni in na to imajo polno pravico, kajti za to so se oni borili, tu so prelivali svojo kri. Naši partizani imajo pravico do dela tu in vsi so popolnoma prepričani skupno t našim ljudstvom, da je naša zmaga, tovariši, samo v spoštovanju mirovne pogodbe, v borbi proti kateremu koli revizionizmu, v bor-
bi proti vsem, ki bi hoteli dati Trst Italiji, proti vsem, ki bi hoteli prekiniti kakršno koli zvezo z našim zaledjem, v borbi proti vsem tem elementom.
•Zaradi tega smo prepričani, da se bomo ne samo z navadnimi frazami, temveč s konkretno dnevno borbo — mi italijanski in slovenski partizani borili, kot smo se že dolga leta, in da si bomo samo tako priborili končno zmago našega ljudstva.
gospodarstvo
\~TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE
I - vela »ona v načrtih obnove
Metan kot zemeljski plin ni sploh prihajal v poštev v italijanskem gospodarstvu, dokler niso iz Italije pritisnile gospodarske sankcije, ki jih je sklenilo staro Društvo narodov v Ženevi, da bi preprečilo vojno v Abesiniji. Leta 1936 so prekopali vse pokrajine, da bi odkrili železo, premog, petrolej, metan itd.
Vrvi uspehi blizu Piacenze
Pot k ležiščem je pokazal že stari Volta. Metan so našli v Po-denzani blizu Piacenze. AGIP je povzročil eksperimente z metanom kot pogonskim sredstvom za avtomobile leta 1936. Ustanovila se je prva postaja za polnjenje metanskih posod... Produkcija metana je začela naraščati:	od
850.000 kub. m. leta 1937. na
1.750.000 kub. m leta 1938. na
3.660.000 kub. m leta 1939. leta 1940 je bil napravljen metanski vod do Piacenze, ki dovaja dnevno 30 do 40 tisoč kub. m metana. Po ceveh greje in razsvetljuje vse mesto in se uporablja tudi v industriji.
Ležišča v dolini Pada
V polesinski in ferarski pokrajini so najpomembnejša ležišča. Rovigo je postal glavni vozel vseh metanovodov, ki zbirajo plin iz 60 jam. Obstoje že metanovodi: 1. v Padovo in Carmignano di Brenta. 2. v Verono in 3. v Ferraro. Dnevna produkcija je okrog 300 tisoč kubičnih metrov plina. Vsa vrtanja so dosegla največ 500 metrov globine. Po vojni je zašla industrija metana v krizo. Ko ni bilo več pomanjkanja bencina, so se lastniki avtomobilskih vozil odgrnili od metana kot surogata. Prišlo je do krize že pozimi 1946-1947. Na delu sta bila Ente Na-zionale Metano in Ente Metancr dotti, ki sta prevzela delnice bivše Societa Italoamericana Metan'.. S pomočjo ministra Tremellonija se je povečala glavnica Ente Me-
tanodotti od 20 milijonov lir na 400 milijonov lir in oktobra 1948 je bilo sklenjeno, da se zgradi 65 km dolgi metanovod od Contan-na v Marghero, ki bo dovajal dnevno 800 tisoč kubičnih metrov metana. Služil bo za gorivo, za razsvetljavo, zlasti mešano s plinom iz plinarn ter za industrijo v pokrajini Mestre. troški metan-voda so proračunani na enoS milijardo lir. Izgotovljen bi bil v 8 mesecih, toda glede na sedanjo veliko konjunkturo metana so dela tako pospešili, da bo metanovod dokončan že marca letos.
Da ni industrija metana zamrla po vojni, je zasluga poslanca Er-rica Matteija, ki je odvrnil vlado od prodaje te industrije, ki je bila last Ente Nazionale Metano. Ta je bil ustanovljen z zakonom od 2. oktobra 1940 št. 1501. Poznejša zakonodaja je nato izročila vladi nadzorstvo in oblast nad proizvodi in posodami metana, nad prodajo metana kot pogonskega sredstva za motorna vozila ter glede postavljanja postaj za stiskanje in razprodajo metana.
Konjunbtnra v proizvodnji metana
Druga polovica leta 1948 pomeni za italijanski metan velik preobrat. Ogromni stroški za uvoz bencina in premoga so narekovali trud. da se najde kak nadomestek za tako draga pogonska sredstva. Sef misije Marshallovega plana za Italijo Zellerbach je v govoru v Milanu junija postavil metan kot vir za dvig narodnega gospodarstva Italije poleg električnega toka, ki toliko pomeni za Italijo. Italijanski ekonomisti so se zanimali za vlogo metana v drugih državah, zlasti v . ZDA, ZSSR, Romuniji, Poljski, Nemčiji, Madžarski itd.
V začetku oktobra je Ente Nazionale Metano idelal načrt za raziskovanja metana v Južni Italiji v zvezi z načrti za gospodarski dvig Juga. Na temelju geološkega preučevanja prof. Sellija te
bilo sklenjeno, da se odpre 11 novih jam v predjami Apeninov in 11 na Siciliji. Nameravajo pridobiti dnevno proizvodnjo okrog 120 tisoč kubičnih metrov.
Novo izdatno ležišče v Corte Maggiore
Prve dni decembra 1948 so odkrili v Corte Maggiore, 20 km od Piacenze, do sedaj najmočnejši vir metana v Italiji in sicer v globini 1500 m. Pri kopanju druge jame so naleteli na tako močan pritisk plina, da ni bilo treba več kopati. Računa se z zgraditvijo metano-voda do Cremone. Izkoriščala bodo ta plin mesta Milano, Torino in Genova, kakor bodo služili po-lezinski viri Benetkam, Padovi in Trevisu.
Metan v liamaggiu v Umbriji
20. 1. t. I. poročajo iz Arezza, da so naleteli v Viamaggio na močan vir metana v globini 192 m. Nadaljujejo se dela pri Lo-diju, kjer so že stari močni viri. Vsa Italija je v mrzličnem pričakovanju novih uspehov. Delajo si velike nade, da bodo v veliki meri osvobojeni tujega bencina m premoga. Pišejo o uEldorado pia-centino». Francesco Senni piše v eAvvisatore marittimoa dne 25. p. m. dobesedno «Cma mrzlica je prevzela strokovnjake in delavce, kakor tega še ni nikoli bilo v Italiji; gospodarski strokovnjaki izdelujejo račune ter tudi njih prevzema ista blagodejna bolezen. To je nova 'zavest metana...»
Računi strokovnjakov
Metan je zelo ekonomično pogonsko sredstvo, je gorivo večje vrednosti kot premog ter odlično sredstvo za proizvodnjo električnega toka. Obenem je temeljni element za proizvodnjo mnogih kemičnih izdelkov kot so azotna gnojila, sintetični kavčuk, plastič-
Tnlrcrišče	frascašiinjegfra
m
vloga
To, kar se je pred časom da_o le slutiti, postaja vedno bolj očitno. Zahodna Nemčija — in z njo v zvezi tudi Avstrija — naj bi po zamisli zahodnih imperialistov ne Dostale samo ameriško vojaško oporišče v Evropi, marveč delajo vodilni krogi svetovne reakcije velike načrte, kako bi na naj-kraiši in najprikladnejši način obnovili nemški vojni stroj. S tega stališča je razumljivo ((velikodušno« amnestiranje takšnih vojnih zločincev, kakršna sta nacistična generala Haider in Gude-rian. kakor tudi nešteti napori, ki jih vlagajo anglo-ameriške okupacijske oblasti v Nemčiji in Avstriji, da zavarujejo vodilni oficirski kader Hitlerjeve vojske.
Se pred letom so na Dunaju in v Monakovem pot, po kateri so «bežali» nacistični oficirji in strokovnjaki iz zahodnih predelov Nemčije in Avstrije v Italijo, imenovali ((nacistični podtalni vlak«. Danes ga že vsi poznajo kot ((nacistični brzovlak«. s katerim se hitlerjevski vojaški strokovnjaki vozijo na bojišča na Srednjem in
Daljnem vzhodu. Zbirališče teh nacističnih potnikov, kakor poroča agencija »Telepress«, je v Ins-brucku. Od tod potujejo do Bren-nerskega prelaza, kjer jih prevzemajo italijanske obmejne oblasti. Seveda nimajo ti potniki nikalcih potnih listov in uporabljajo, ko pridejo v stik z obmejnimi organi posebna gesla. Po navodilih italijanskega ministrstva za notranje zadeve obmejne oblasti te potnike '((aretirajo« in jih po najkrajši poti pošljejo v taborišče Frascati pri Rimu.
Taborišče v Frascati je navidezno pod upravo italijanskega ministrstva za notranje zadeve, dejansko pa ga upravlja katoliški duhovnik, ki ima čudno ime — pater Bibliotekar. Prei je ta človek imel ime Friedrich Biichner in je bil SS-ovski oficir divizije »Mrtvaška glava«. Ko je po koncu vojne Biichner izgubil svojo zaposlitev v diviziji ((Mrtvaška glava«, je vstopil kot ((duhovnik« v «Collegium Germanicum«.
((Collegium Germanicum« ne poučuje samo nemških duhovnikov v rodnem jeziku, marveč jih vzgaja tudi v «pravem nemškem duhu«. Poleg tega je ta samostan dobil ukaz od svojih predstojnikov — od Kongregacije za propagando vere, ki deluje pod neposrednim vodstvom vatikanskega državnega tajnika — kardinala Montinija, da omogoči nacističnim militaristom nemoten odhod v armade, ki se bojujejo na Srednjem in Daljnem vzhodu, Pomočnik ministra za notranje zadeve, v
Italijanski jfjadi Marazza ima nalogo, da vzdržuje neposreden stik s «patrom Bibliotekarjem« in da Izdaja ((internacionaliziranim nacistom« potne dovolilnice za odhod iz Italije na službena mesta, ki so jim bila določena že v Nemčiji, oziroma Avstriji.
Do konca meseca novembra leta 1948 je skozi taborišče Frascati šlo kakih 3000 nemških oficirjev in strokovnjakov, ki so bili v glavnem poslani v Sirijo, kjer jih je sprejel polkovnik von Dautel in razmestil za poveljnike in inštruktorje pri angleškem poveljstvu ((Arabske, legije«. Sedanji polkovnik von Dautel se je prej imenoval Schoffer in je v Hitlerjevi armadi nosil čin majorja. Pred odhodom v Sirijo je delal v štabu generala Guderlana pri ameriško-nemški vohunski organizaciji «Abwehr».
Vohunska organizacija «Ab-wehr» deluje pod ameriškim nadzorstvom in ima svoj glavni stan v Allendorfu na Bavarskem. Generala Guderiana, ki je za vojne poveljeval Hitlerjevim tankovskim divizijam na vzhodni fronti, so ameriške okupacijske oblasti — ne glede na to, da je Guderian na spisku mlajših vojnih zločincev — pomilostile in sedaj se je ta general začel pečati celo s političnimi vprašanji. Nekim francoskim novinarjem je pred časom izjavil, da predlaga Francozom, ttnaj pozabijo preteklost in naj se skupno pripravijo na obrambo evropske zahodno-krščanske civilizacije«.
Druga oseba, na katero zahodni imperialisti polagajo posebno paž-njo, je general Haider, bivši načelnik Hitlerjevega generalnega štaba. Anglo-ameriške oblasti v zahodni Nemčiji ne samo, da so poteptale sporazume, sklenjene o bodočem razvoju Nemčije v Jalti in Potsdamu, marveč pozivajo «na delo« nemško generaliteto. Generalu Haiderju, ki nastopa v javnosti pod imenom Schmidt, so Američani poverili važno nalogo, da organizira zahodno-nemško armado.
S tem da so jih zahodni gospodarji ((velikodušno pomilostili« in jim dali nove uniforme, se nemški vojni zločinci počutijo danes kot ((ljudje jutrišnjega dne«. Njihova samozavest gre celo tako daleč, da sklicujejo posebne tiskovne konference. Tako je n. pr. tudi general Haider imel pred kratkim tiskovno konferenco v svoji hiši v okolici Frankfurta, kjer je med drugim dal tudi naslednjo hujskaško izjavo: ((Zahodne države morajo napasti — to je najboljša obramba«. Hkrati je novinarjem razložil svoie strateške načrte, kako je z ameriških oporišč v Evropi možno nemudoma azačeti pohod« proti Vzhodu.
Iz razdobja med prvo in drugo svetovno vojno so nam znani načrti »koncentričnega napada na Sovjetsko zvezo«, ki jih je izdelal nemški general Hoffman in ki so postali načrti svetovne reakcije. Danes nastopata v enaki vlogi generala Guderian in Haider in svetovna reakcija, v prvi vrsti ameriški monopolistični mogotci, se oklepajo njihovih strateških načrtov prav z isto vnemo, kot so svoje čase podpirali pustolovske zamisli avstrijskega «kaplarja».
ne snovi, farmacevtski izdelki, črna barvila, acclilen itd.
Računa se, da znaša sedanja letna produkcija metana v Italiji okrog 120 milijonov kub. m metana, kar izda za 120 tisoč i°n bencina ali okrog 240 tisoč i°n premoga. Glede na graditev meta-novoda Conlarina-Marghera in nove metanovode, ki bodo potrebni zaradi novih virov v Corte Maggiore, Viameggio, pri Lodi, na Siciliji itd., pričakujejo ogromen porast uporabe metana in tem večjo razbremenitev pri uvozu bencina in premoga. Hočejo po* trojiti proizvodnjo. Nade so zelo velike in presegaj o te številke. V oni ačrni mrzlici» že vidijo, kako se luke v Genovi in Benetkah preurejujejo za izkoriščanje metana, kako metan greje in razsvetljuje cele pokrajine, kako poganja velike industrije, proizvaja električni tok, ko so vode nizke. Vesele se v naprej, kako se bodo transporti bencina in premoga silno skrčili. Skratka, kako bo dober del italijanskega gospodarstva dobil čisto novo lice .
Težnje /.a samostojno izkoriščanje
Ugotovljeno je, da so se Američani zelo zanimali za ležišče metana v Italiji. Zellerbach je v z® omenjenem govoru v Milanu priznal, da so to vprašanje preučiU-Raziskoval je največji ameriški strokovnjak Crivelling. Med vojno so verjetno raziskovali tudi Nemci. Metanski kataster je namreč izdelal Ente Nazionale Metano v letih 1942 do l. 1943. Ameriški raziskovalci so potrošili desetine milijonov dolarjev. Gotovo je, da so se italijanski strokovnjaki poslužili ameriških nasvetov in metod — vrtali bodo 3000 do 4000 m globoko — drugače Pa $e trudijo, da bi to industrijo obdržali v svojih rokah, seveda v kolikor pač morejo. Dela vodi AGlP in s kapitalom so udeleženi: M°n" tecatini, Snia in Edison. Seveda vsa ta imena danes niso več l0’ kar so bila pred vojno. Državna last po IRI-ju se v teh skupinah ® zadnjih dveh letih čedalje bolj krči. Stari gospodarji zopet odločujejo. Trud pri metanu bo imel najbrž samo delni uspeh. Vendar trud je očiten. V gospodarskih listih so se izrekala svarila, da sf ni spuščati v večja dela brez večjih kapitalov in če niso zagotovljeni neki uspehi. Dejstvo je, da se je razšla družba Societa Itdl°" Američana Metano ter sta delni0* prevzela Ente Nazionale Metano in Ente Metanodotti. Ali so le-,e Amerikanci izgrizli? Gospodarski listi izražajo zadovoljstvo, da vadijo dela sami Italijani in odločajo sami. Omejili bi se pač radi le na pomoč iz fondov ERP.
Izkušnje Američanov z metanom se zrcalijo v dejstvu, da Je njihova letna proizvodnja okrM 100 milijard kub. m in so njihov1 metanovodi dolgi 750 tisoč fc"1' Sovjetska zveza proizvaja leUt 30 milijard kub. m metana in ^ nd drugem mestu svetovne l°s vice. i
Dr. V■ F--
i ;e«
Po podatkih odbora za notranl^ transporte pri Evropski ekon<ml' ski komisiji je bilo dne 30. t}0" vembra 1948 v šestih evropski državah in v zapadni Nemčiji * 22 odst. jan j železniških vagon0 ^ v popravilu, kakor na dan 30. I
ntja istega leta. Primerjane
dr-
žave: Belgija, CSR, Francija, H lija, Luksemburg in Holandski-Dne 30. novembra je bilo v 1° ^ državah in v zapadni Nemčii1 . popravilu 165.173 vagonov f 15.4 odst celokupnega števila t lezniških vagonov ter držat).
Vagoni v popravilu:
število 7.537 8.335
11-5
J4.1
7.0 193 19.9 j 2.9 12.4
Belgija CSR
Francija	56.460
Italija	22.912
Luksemburg	429
Holandska	4.483
Biconija	60.663
Franc, cona Nemčije 4.354 Velika Britanija 147.381 Mostovi in tiri, ki so bili vojno poškodovani, so bili :e u popravljeni in leto dni po k°* vojne so bile v prometu vse 9} ^ ne proge. Tudi v Franciji in .( čiji. Železniški park pa je precejšnje izgube. Nad 20 0 vagonov je bilo uničenih.
•.V.V/.W.W/.,.W.V/.‘.%V.V.V.‘.V.V.V.".V.V.V.W.".W.W.VWAVAW.W.WAV^/.V.V^AVAV.V/.-.V.V.%V.V.V.VVA".V.-.V. ..VZV.V.V.V.NV/^.V.V."
BILO JE.
V LENINGRADU...
LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA
11
aStudirala sem na medicinski srednji šoli. Hotela sem postati zdravnica«
»Imate moža?«
»Imela sein ga. Vse sem imela. Toda zdaj morate spati.«
Hotela je vstati, a jaz sem jo zopet zadržal.
»Ne bodite stran, še malo posedite. Pravite, da ste imela vse, moža in dom, a da zdaj nimate ničesar . . Kako to?«
»Težko vam je živeti sredi stokanja in trpljenja Nikoli nimate miru.«
«A čemu mi bo mir«, je rekla in trepalnice so ji zatrepetale.
»Zakaj čemu? Da bi pozabila o tem, kar je bilo.«
»Ne«, je odkimala. «tedaj še živeti ne bi mogla. Ranjenci me držijo pri življenju.	Ko	gledam, kako	se ga oprijemljejo, se	ga opri-
jnnljem tudi sama.	Zdaj terja mnogo	moči «
Z roko ,e pogladila odejo, imela je dolge tanke prste.
»Tu na vašem ležišču je ležalo dekle. Tudi ona je imela pretres možganov. Toda potem	ni mogla več	premakniti	vratu. Kot	dve leti
star otrok je hodila	po	šotoru. Hodila	je in pela,	a ponoči je kričala
na vse grlo: »Ranjenca so pozabili, mrcine!« Bila je inštruktor sani-
tetnega oddelka. Ponoči je silno razgrajala, a podnevi je tavala okrog. Nekoč me je poklicala in mi rekla, naj ji prinesem svinčnik in papir, da bi napisala pesem. Dala sem ji papir in svinčnik. Res jo je napisala. Ali hočete, da vam jo pokažem?«
Sla je k mizi in se vrnila z njo.
«Prečitajte», je rekla.
C ital sem pesem o mladem dekletu, ki je doživelo vso grozoto vojne in se naposled odločilo, da bo živelo samo še za reševanje ljudi.
»Kaj jo ie dala vam?«, sem jo vprašal.
«Ni jo dala. Umrla je. Zadel jo je mrtvoud. Ohranila sem jo za spomin. Ko jo prečitam, mi postane laže. Je že tako, da me včasih zagrabi.«
Pogledala me je in se nasmehnila iri trepalnice so ji znova zatrepetale. Nato me je pogladila po roki in vstala.
«Spite sedaj, morate spati«, je rekla, namršila obrvi in mi za-žugala: «Ce ne boste spali, vas zatožim zdravniku.«
Ležal sem	in se trudil, da bi obnovil v	mislih dekletovo	pesem.
V r.jej ni bilo	kdo ve kake borbenosti. Nato	je nekdo zastokal	in	ne
spomnim se več, kako sem zaspal.
Ko sem se prebudil, je Andrijanov še spal. Ljuba si je položila brisačo preko	rame in z umivalno skledo prišla k njemu.
«Umila se	bova«, mu je rekla prijazno.
Toda ker je spal naprej, ga je tresla za rame.
((Dovolj je bilo spanja, zaspanec«, in ko se je prebudil, mu je pomolila košček mila.
Podporočnik ni dvignil roke.
«Primite vendar milo«, je rekla Ljuba.
Obotavljaje je dvignil roko in premaknil prste.
»Andrijanov«, je vzkliknila, «tukaj je milo«, m glas jt je zatre r<etal. Raztreseno se je nasmehnil in pričel šariti z rokami po odeji. Bil je slep. Videl sem, kako trepetajo Ljubine roke, v katerih je držala umivalno skledo, in kako se voda razliva čez rob.
((Andrijanov, ali nre vidite?«, ga je šepetaje vprašala.
Odkimal je z glavo in šel z roko preko oči.
Postavila je umivalno skledo na tla in stekla iz šotora. Cez nekaj minut se je vrnila z zdravnikom.
«Ali me vidite, Andrijanoy?«, je rezko vprašal, ko je pristopil k njemu.
Podporočnik je počasi odkimal. Zdravnik se je sklonil k njemu in mu s prsti privzdignil veke.
Zvečer S'« se ob njegovi postelji posvetovali, a drugo jutro tudi slišal ni več. Ležal je gluh, slep in nem. Po cele ure sem ga opazoval. Cim več udarcev se je zrušilo nanj, tem bolj je bil nemiren in glasen.
,rsti * krož'
Umi:
KITAJSKI DVOREC V LENINGRADU
Nekomu se ie nasmihal, se premetaval po postelji, se itjral s P deJai z njimi zajčke, mukal je nekaj, drgnil s pestmi po dlani in z njimi okoli oči, kot bi hotel oblikovati očala.
Proti večeru se je obrnil k meni, nekaj zamukal in s Prs^ popraskal po dlani. Razumel sem, da hoče pisati. V desnico potisnil svinčnik, v levico pa sem mu dal beležnico. Nekaj je zade*j vanjo in mi jo pomolil nazaj Na listku sta bili zapisani sai»° besedi: »Prebijemo se.»
Odtrgal sem ga in ga položil pod blazino.
Ko sem se drugo jutro prebudil in pogledal Andrijanova, se [ je zdelo, da se svetijo solze na njegovih priprtih trepalnicah. Zl‘ sem ga za roko in jo krepko stisnil. Odpri je svoje slepe oči, ra* mojo dlan in Sel s prstom po njej kot bi pisal. Razumel sen1* ria bili prav tisti besedi, ki ju je že napisal na listek.
Podnevi ga je zadel mrtvoud. Pogreznjen v tišino in ‘liralt nepremično ležal.
Strašen mi je bil pogled na njegove roke, ki niso poprej P°^f niti minute odmora, a so sedaj negibno počivale na zamaščeni sivi
Prišel je zdravnik. Potrepljal ga je po rami in vptaš“1: “ kako?«, čeprav je vedel, da je gluh.
Zvečer so ga nekam odnesli.
Gledal sem njegovo prazno posteljo.	"	(
Zdaj, ko ga ni bilo več. se mi je zdelo, da sloji pred men°i- ^ negiben in slep mj je pripovedoval mnogo več, kakor če hi <°V če	bi	gledal name	in	delal kretnje z rokami.	A
Razumel sem vse. Razumel sem, kako je uničil tri sovražne ta in kako se je boril s smrtjo.
* * *	av
V	nedeljo	zvečer	sem se s	sanitetne postaje	povrnil	v	ured111
Ze	iz	daljave	sem	slišal ropot	dinamostroj* v	naši	električni	cef>
in prijetno mi je bilo, da se po dolgem tavanju vračam doto
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 Sl. 6, lil. nad. — Telelon St V3-606 — UPRAVA: ULICA K. MANNA SL g« — Telefonska Stuvllka 8351. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 teL «7-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v šlrlnl_ 1 stolpca: trgovski «), finančno-pravnlM. osmrtnice 70 lir
NAROČNINA: Cona A: meseCna «60. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna «600 lir. Cona H: 144, 414, iv«. 1440 Jugolir, KLKJ 55 itjs jju »S0 d'i9 PoStnl tekoči račun za STOZVU: »Založništvo Primorski dl.evulk« Trst 1I-S374: za FLRJ: «Prlr»orski dnevnik« uprava: Ljubljana 'd-kč*01
Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod- — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battistl 301/a . Tel. 70 — Ljubljana, T.vrševa cesta 34