Leio V*t štev. 112. V Celju, čelrlek dne 4. okiobra 1923* Posfnina placana u gotosini. flBplMBM^D rža v n a licejska knjižica B^^^^ ^^Hl^F ^^^^^^F ^^MH^B ^^P^^^ffi W ..^»«cllsfc, „1^0 v Cr* Uiybljani » ^^ ^^__________........^ *™ Stane Ietno 60 Din, mesečno 5 Din, za Inozemstvo 240 Din. Ogiasi za mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Izliafa vsak toreK, četrteK in sobofo. Uredništvo: Strossmayerjeva ui. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u. št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Nemška tragedija. Velika nemška država, ki jc imela za cili najhujši imperializein, se je začela razkrajati. Pritisk separatistov postaja na vlado vedno močnejši, rcakcija sg širi celo med strankami, ki so v vladni koaliciji. Notranja kriza se opasno razvija, hoče sc strrno- glaviti sedanji kabinct, izločiti socija- lisiično stranko in potisniti napredno krščansko stranko v ozadje, s po- močjo ostre ditakturc naj bi riržal desničarski režim vso oblast v svoji roki. Seja državncga odbora je bila odgodena. Državni kancelar je kon- fcriral 2. tm. eel dan z voditelji strank, naznanil je, da namcrava predložiti poseben pooblastilen zakon, ki daje vladi na finančnem in gospodarskem polju do 31. marca 1924 izredna po- oblastila. Položaj se je poostril zlasti, ker jc nemška Ijudska stranka, kateri pripada kancclar dr. Stresemann kre- nila odločno na dcsno tcr operi- ra skupno z nacijonalci, medtem ko odklanjajo dcmokrati in socijalisti vsako skupnost z nacijonalci. Najbrže bo padGl sedanji kabiiiet in nc vg sg kaj se bo zgodilo potem. Državni gospodarski minister je podal že svojo demisijo, baVarski ministrski prcd- scdnik pl. Knilling jc odstopil, njccjove dolžnosti jc prevzel diktator dr. Kahr, ki ]"g izdal dve naredbi in sicer se določa za veleizdajo smrtna kazeti, druga pa prcpovcdujc vse stavkovnc »zgredc in sabotažne akte ter določa nc le denarne globe, ampak tudi smrtno kazen, ako so se zakrivile človeške žrtve. Državni diktator Gessler prepovedujc časopisjn objavljati vesti o nemirih v zascdenili krajih državc. Desno-radikalc, ki so udrli v trdnjavo Küstrin, oblega državna bramba. V okolici Berlina se vršijo spopadi med desno-radikali in iiacionalisii, v Dussel- dorfu jc prišlo do novili spopadov med komunisti in policijo, upiii so se tudi kaznjenci v znporih, ki so jih zasedli francoski oddclki. Francozi so strcljali in bilo je več mrivih in ranjenih. Težko sg je danes ustvariti pravo sliko razdrapane Nemčije, zlasti na Bavarskem, ko gospodari iicomejeiio dr. Kahr, ki sg ne meni za državnc zakone. Vsa znamenja kažejo, da sg hoče vpostaviti bavarsko monarhijo, v Porcnju sg oglašajo ustanovitelji \ samostojiiG državc in po drugih krajih j so neprcstani spopadi in puči. Nemčija, ki sg nahaja v najtcžji krizi svojcga obstanka ne kaže nobene cdinosti in enotnosti. Ona država, ki je bila prcdmet občudovanja in strah drugim narodotn sg razjcdinjuje. Vzrok tcmu propadu je federalizem, ki bo pokopal nekdaj mogočno državo. Vg- | liki dogodki na Nemškem so najlepši I vzglcd drugim drzavam in narodom, j tudi nasernu. Lg v cdinosti in slogi jc rrioč vsake države in naroda, pa naj bo ta šg tako majlien. Tudi v naši državi so nastopili razkrajujoči dementi, ki so hoteli pritirati tako daleč, da bi danes živeli v podobnih razmcrah kakor v Nemčiji. Major flojin Pcpauič—čefnisbi vojvoda M. Bila je to železna generacija. Ju- ri aki so se pojavljali eden za drugim. Ko se bo pisala zgodovina te genera- cije, bo to najčistejša, najsvetlejSa, a istočasno najkrvavejša doba v zgodo- vini srbskega naroda. Bilo je mnogo hrabrih med želez- nimi vojniki, a nedvomno je bil prvi med najboljšimi nepremagljivi, neumor- ni in skozi dvajset let bojevanja ne- prekosljivi vojvoda Vuk. Mož, ki se ni bal nobene nevarnosti, za njega ni bilo nobene nemogočnosti. Vitez brez strahu in slabosti. Ta veliki narodni junak, tipični predstavnik iz težkih dni in velikih preizkušenj se je rodil 26. oktobra 1881. leta v mestu Sjenici v Novoba- zarskem Sandžaku. Še kot mali dečko je prišel v Srbijo, kamor je moral be- Politične vesiL \z narodne skupščine. Na seji narodne skupščine 1. tm. se ie posl. Mihajlo Pavlovič opravičil radi razža- litve muslimanov, nakar je zaklical radikaiec Grgurevic, cia je imel Pav- lovič prav. Muslimani so cgorčersi pro- testirali. Na dnevni red je prislo po- ročiio odbora o trgovinski pogodbi s Poljsko. Trgovinski minister dr. Kojič je priporočal, da se sprejme konven- cija, za katero so bili tudi klerikales, demokrati in zemljoradniki. Konvencije so bile sprejete s 151 glasovi, proti ni glasoval nihče. Iz narodne skupščine. Na seji narodne skupščine 3. tm. je odgovarial minister Jankovič na interpelacijo de- mokrata dr. Griso^ona o mornariški stavki. Prcdlozil je ministrskemu svetu končne odredbe, po katerih se osnuje brodarski oddelek, z brodfolastniki se sklene pogodba o prevozu pošte in vojske, da se likvidirajo brodolastni- kom dolgovi in izpiača podpora v znesku 15 milijonov dinarjev, katera se poveča v novem proračunu na 40 milijonov dinarjev. Pri razpravi o že- lezničarski pragmatiki je naglaäal Lju- ba Davidovič, da deniokratski klub ne more glasovati za ta z&kon, ki omo- goča ministrsko samovoijo, interesi že- lezničarjev pa niso zadostno zaščiteni. Pri glasovanju je bilo oddanihJ79 glasov in sicer 109 za in 70 proti za- konu, ki je bi! s tern sprejet. Iz seje mlnlstrskega sveta. Na seji ministrskega sveta 2. tm. se je razpravljalo o zakonu glede vrhovne državne uprave. Vlada obstoii v bodo- če iz 14 ministrstev. Odpravijo se mi~ nistrstva agrarne reform e, socijalne politike in konstituar.te. Proti ukinjenju ministrstva ver je nastopil dr. Janjič. Dne 3. tm. se je pečal ministrski svet s porazdelitvijo uradnikov na kate^o- rije in skupine. Sklepalo se je tudi o predlogu demokratov, da se pokojnima vojvodoma Putniku in Mišiču da na- rodno priznanje. Pašič se sestane z Mussollnljem. Kakor poroča »Preporod«, se sestaneta v prvi polovici tega meseca v Benet- kah Pašič in Mussolini. Razbistriti ho- četa situacijo o reškem vpraSanju mir- nim potom, na kar se obnovi delo paritetne komisije. žati njegov oče z 'materjo pred tur- škinii nasilji. V Kragujevcu, v sreu one velike in večne Šumadije je Vojin izvrSil osnoviio solo in gimnazijo, da bi 1899. I. vstopil v vojno akademijo v Beogradu. Leta 1901 je postal pod- poročnik pri pehoti. Toda brezskrbno življenje mladega oficirja je užival Vojin samo tri leta. Kajti leta 1904 se je odpovedal mladostnemu življenju, od- rekel se vsem prijetnostim, ki jih nudi življenjc tedaj od vseh in od vsakega spoštovani oficirski kor srbski in odšel je v tedanjo zemljo plaka — v Mace- donijo. V priprosti vojni obleki, s ka- menjem in bombami v roki je presto- pi] Vojin mejo tedanje Srbije in začel kakor priprost vojak borbo z večnim sovraZnikom svojega naroda, začel je borbo s Turčinom. In kot navaden voiak, poročnik Vojin, bil je najvzglednejši vojak slav- nega vojvoda Spase Garde. Njegov Zakon o taksah. Na seji radikal- nega kluba se je razpravljalo o zako- pu o taksah. Rsnkovič je zahteval, da sa nekaterc takse izpremenijo. Dolgo se je ra?.prav!jalo o davku na žganje. RankoviČ je izjavü, da zahteva drug način^obdačenja, v katero svrho se je sestavi! odbor šestorice, ki bo finanč- nemu ministru predložil konkretne predloge. Povišan]» poslaniSkih dnevnic. Finančni minister Stojadinovic je stavil predlojr, da dobe vsi posianci 240 di- narjev dnevno, člani zakonodajnega in finančnega odbora pa So razun tega 60 Din, če odbora delujeta in je skup- ščina odgojena. Kakor se vidi, zahte- vajo posianci vseh strank 300 Din na dan in jim bo finančni minister ugodil. Mala antanta intervenlrala v Bu- dlmpeštf. Jugoslovanski, češkoslovaški in romunski poslanik so 28. septembra intervenirali pri madžarski vladi proti govoru državnega upravnika Horthyja, ki je grozil, da si bo Madžarska znala pridobiti nazai, kar je izgubila. Na- mestnik ministrskega predsednika Vasz je v imenu v)ade ugotovil, da so vse vesti, ki govore o grožnjah Madžarske državam Male antante neutemeljene. Svobodo kulturnega udejstvo- vanja In organfzlranja so zahtevali Nemci kot pogoj, da v skupSČini pod- pirajo radikale. Kaj razumevajo naši Nemci pod to svobodo in kake kon- cesije daje sedanja vlada našim Nem- cem in rcnegatom, to pokaže najbližja prihodnost, v kolikor že tega ne ču- timo danes. Take kupčije na račun slovenskega naroda so potrebne, da se more držafi v Jugoslaviji strankarska vlada. In še se najdejo p;i nas Ijudje, ki tako vlado SČitijo, ko je nacionalna dolžnost vseh činiteljev, da združijo vse sile, da se tak sistem čimprej zruši, ker goji in krepi povsod ob me- jah nenarodne in protidržavne elemente. Pomen izvoliive dr. Beneša v Zvezo narodov. Ves češki tisk izraža zadoščenje radi izvolitve zunanjega mi- nistra dr. Beneša v Zvezo narodov. Mala antanta je lahko zadovoljna s texn uspehom, ki je podala dokaze kunsolidacije in zaslužila priznanje ce- lega sveta. »Česko Slovo« pišei da je Mala antanta dobila svojega zastopni- ka baš v času, ko se bo razpravljalo o prevažnih mednarodnih vprašanjih. TurČlja postane repubiika. Mu- stafa Kemal paša je izjavil nekemu novinarju, da notranji razvoj Turčiie še ni končan. Turčija postane demo- kratična repubiika. Celiske novice. Jugoslovanski zadružnl kongres v Celju. Kakor smo že javili, se vr^ite slavni roditelj dal mu je pred odhodom mali dvorezni nož s srebrnim ročajem: »Da se ti najde sinko.« Stari in pre- iskušeni borec s Turki je tako daroval svojega siria, ko je odšel, da se bori za svobodo svoiega naroda. Kot navaden vojak se je udele- ževal Vojin bojev s Kozaki, Čerkezi in drugimi. Zaradi njegove neustra- šenosti in nezlomljive hrabrosti so mu nadeli njegovi tovariši naslov »Vuk«. V teh straSnih in nevarnih bojih, v katerih je prvič izgovorila ena ge- neracija v silnem ognju in pokanju bomb: »da je gotova, da umre za osvetbo Kosova in svobodo svojih za- sužnjenih bratov« so izbrali tovariši Vuka kot najhrabrejšega in najsposob- nejSega za vojvodo. Ime vojvode Vuka se ie razširilo brzo na celem levem bregu Vardarja kot gorskega gospodarja cele Prešev- ske, Kumanovske in Palanske Kaze. te dni v Celju dve znameniti zadružni prireditvi. V petek, dne 5. t. m. in v soboto dne 6. t. m. se vrši 4. jugo- slovanski zadružni kongres, katerega priredi Glavni Zadružni Zavez v Beo- gradu. V GZS irna svoje interesno za- stopstvo vse jugoslovanskozadružništvo. Formalno pa so članice GZS vse pro- vincijalne zadružne zveze, katerih je sedaj 13 (3 slovenske, 6 hrvatskih, 2 srbski in 1 muslimanska) in ki §te- jejo nad 3.000 različnih zadrug s preko 600.000 člani. V petek so interne seje, v soboto 6. t. m. pa se vrši v dvorani mestne hranilnice javno zborovanje, na katerem poročajo : O raznih tipih za- družništva v Slovcniji (dr. Basaj, Za- družna Zveza, Ljubljana), O zadružnem zakonu(zadružni inäpektor MiloSŠtibler), O davčni reformi (tajnik GZS dr. Ljudevit Prohaska). V nedeljo ob 9. je v isti dvorani slavnostno zborovanje ob pri- liki 40 letnice Zadružne Zveze v Celju, na katerem poroča o štiridesetletnem dsilu Zveze Janko Lesničar. Tudi to zborovanje je javno ; naprošene so osobito celjske in okoliške zadruge, da se ga udeležijo. V pozdrav zadrugarjem se vrši v soboto zvečer v hotelu ,Evropa( prijateljski večer. »Spominskf spis« je izdala Za- družna Zveza v Celju ob priliki svoje 40 letnice. V tern spisu so prispevki gg. dr. Jurtela, Upajneta, Štiblerja in Lesničarja, poleg tega pa zanimive statistične tabele. Lepo izdelano knji- žico je natisnila Zvezna tiskarna v Celju. Dobi se tudi po knjigarnah. VInsko poskušnjo priredi ob pri> liki jugoslovanskega zadružnega kon- gresa v Celju v delikatesni trgovini Frece it PJahuta Prva iužnoštajerska vinarska zadruga v Ceiju, Kletarsko druStvo vMariboru in »Vinaria« v Ptuju. Ker je pričakovati na kongresu tudi inozemskega obiska, hočejo naše za- družne vinarske organizacije pokazati vzorce enega od najvažnej5ih naših kmetijskih produktov. Sokolsko društvo v Celju pri- redi, kakor že objavljeno, v nedeljo, dne 7. oktobra ob 4. uri popoldne v spodnjih prostorih Narodnega doma vinsko trgatev z godbo. Vstopnina 5 Din. Natančneje je razvidno iz le- pakov. Velika tombola sokolskega dru- štva v Celju, ki se vrši v nedeljo, dne 21. tm. na Dečkovem trgu pred Narodnim domom nudi za 3 dinarje onemu, ki mu bo sreča mila, krasne in dragocene dobitke. Tablice so na- prodaj pri sokolskem društvu v Celju ter vseh članih in članicah. Ne zamu- dite ugodne prilike! Izrednl občnl zbor Orjune v Celju se vrši v pondeljek, dne 8. okto- bra ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. poro- Pozneje je postal vojvoda Vuk šef gor- skega štaba, t. j. glavni poveljnik ce- lokupne četniške organizacije in na organizatoričnem polju je vojvoda Vuk pokazal brilantne zmožnosti. Narod v Macedoniji je tako organiziral, da se mu je popolnoma zaupal. Za vse spo- re, ki bi jih morale reševati turške oblasti in turška sodišča, se je narod obračal le na Vojina in na oblasti, ki jih je on postavil. Vojin je bil v res- nici za časa turSkega režima gorski car Macedonije. Začetek iurSke vojne ga je za- tekel na terenu, kjer je pred začetkom organiziral ves naš živelj za boj, tako da je v kumanovski bitki imel 18 čet s skoro 3000 borci. Tudi v tej bitki je igral Vuk vidno vlogo, ko je gfiitil krajno levo krilo prve armade in v tej bitki je izgubil 6 vodij in 300 čet- nikov. (Dalje prih.) Si ran 2. N? O V A P OBAi 11? čila funkcijonarjev; 2. volitve; 3. sln- čajnosti, Pristop je dovoljen le članom in članicam, za katere je udeležba dolžnost. — Upravni odbor. Koncert Sancin. Opozarjamo celj- sko glasbo Ijubeče občinstvo, da se vrši koncert našega viiolinskega vir- tuoza prof. K. Sancitia, ravnatelja celj- ske »Giasbene Matice« dne 4. tm. t. j. v četrtek zvežer točno ob 8. uri in pol "v mali dvorani hotela »Union« v Celju. Spored obsega za Celje nove in še deloma neznane skladbe največjih svetovnih skladateljev. Vsak naj si pravočasno preskrbi vstopnico, katerih ostanek se še dobi v trafiki ge. Kovač v Aleksandrovi ulici. Vijolinisla sprem- Ija na glasovirju njegova soproga ga. Mirca Sancin --- Župnek. Vpisovanje vajencev na obitno- nadaljevalni Soli se nadaljuje ves te- den do sobote dne 6. oktobra t. !. dnevno od 3. do 5. ure popoidne. V nedeljo morajo biti vsi vajenci in va- jenke ob 8. uri predpoldne zbrani v šolskih prostorih. Zadnja seja šolskega odbora je sklenila, da ima zastopstvo z 1 glasom isti, ki prispeva za vzdr- 2evanje sole vsaj Din 500; prispevek 2000 Din opraviČuje na 2 in 5000 Din na 3 glasove. Zahvala. OdvetniK, g. dr. Josip Sernec je naklonil iz neke sodne po- ravnave knjižnici mestne deške in de- kliške osnovne 5ole znesek 100 Din, za katero blagodušnost se najlepše zahvaljujeta obe Solski vodstvi. Iz cannske službe. Pri carinarnici v Celju je imenovan za upravnika I. razreda g. Jernej Kladnik, doslej v Mariboru; za carinarnika III. razreda Trifun Vujoševič, doslej v Bohinjski Bistrici. X. Ljudsko knjižnico ustanovl v Dramijah »Klub nap. slov. akademl- kov v Celju« v nedeljo, 7. okt. 1923. Slovesna otvoritev se vrSi v Šolskem poslopju po 2. rnaSi ob 11. uri. Nas- topi ob tej priliki tudi domači pevski zbor. Slavnosti se udoleži vsa Solska mladina. Vabimo vse narodnjake Dra- melj in bližnjih krajev na to priredi- tev. Foštne prlstojbsne se zvišajo. S 15. oktobrom se zvišajo poštne pri- stojbine za zavoje do 3 kg je pristoj- bina 8 Din, za zavoje do 5 kg 16 Din, do 10 kg 25 Din, do 15 kg 40 Din, do 50 kg 50 Din. Društvo lesnlh trgovcev v Celju. Dne 1. tm, se je izvršil v hotelu »Bal- kan« i. redni občni zbor Društva Iesnih trgovcev Celju. Iz tajniškega poročila je razvidno, da si je druStvo stavilo naloge, ki so mu osobito dosedaj po- vzročale ogromno in težavno delo v korist lesno-trgovskega in lesno-indu- strijskega staleža. Občudovttti pa mo- ranio iavanredno zanikarnost prizade- tih obrtnikov, ki obsežnega del a dru- štvenega načelstva v njihov prid ne vedo prav ceniti >n tega dela ne pos- pešujejo saj s pristopom k društvu, marveč lepo ob strani stojijo in opa- zujejo, kako se drugi borijo za njihove interese. Društvo šteje vkljub obsežni agitaciji danes vedno Se kemaj 34 članov in jzkazuje z dohodki komaj nekaj nad Din 9.000'—, vkljub velike- mu de!u in opeiovanim posebnirn po- sredovanjem pa Se prebitka Din 1.306. Občni zbor je poseti! tudi tajnik Tr- govske in obrtniške zbornice g. Mo- ri orič, ki je v zfinimivem predavanju izpopolnil poročilo istotako navzočega komisarja Založnika z opozoritvijo na razna aktualna vprašanja, s katerimi se bo moralo drušiveno načelstvo v bližnjem času baviti. Načelnikom dru- štva je bil izvoljen g. Fran PodbreŽnik iž Gornjegagrada, za poslevodečega predsednikovega namestnika pa g. Viktor Belič iz Celja. Občni zbor je izrekel priznanje in zahvalo dosedaj- nemu predsedniku g. Vinku Kukovec, kateri je zaradi preobloženosti z dru- gim delom moral zopetno izvolitev odkloniti. Društvu želimo v bodočem letu povoljnejših uspehov pri njegovem delu. Da se med lastnirni trgovci vzbr.di zanimanje za to važno organizaeijo, priporočarno prirejanje shodov s pod- učnimi predavanji v najprometnejših krajih, na katerih shodih se naj lesni trgovci in indastrijalci posvetujejo o najvažnejših strokovnih vprašanjih. Godbeno društvo železničarjev v Celju priredi v nedeljo dne 7. ok- tobra v vseh prostorih gostiltie pri »Zelenem travniku« vinsko trgatev. Na sporedu je ples, Saljiva poSta, amerikanski zapor i. t. d. Svira pol- noštevilna godba na lok. Vstopnina 3 Din- Začetek ob 17. uri. Ker js čisti dobiček namenjen za nabavo novih godal se cenjeno občinstvo vabi k obilni udeiežbi. Odbor. Cercle francais. Pouk v francoščinl, dnigi teeaj,. Sc prične v petck. dne 5. t. m. ob šestih v lrieščanski šoli. Vsi, ki so obi'skovali pouk lani in drugi, ki že irnajo neka.i osnovnih pojmov, naj se zglaS'C istegu due. Začctniki pa se naj prijavijo v torek in četrtek ob šestih v kro/.kii, Narodiii dorn. — Odbor. Razzias. Obfinski svet mestne ob- čine celjske je v svoji redni javni seji dne 12. septembra t. I. stori! naslednji sklep : »M:stna občina celjska daruie povodom rojstvaprestoionaslednika drž. krajevni zaščiti dece v Celju znesek Din 5.000"—, kateri se razdeli med revno in potrebno deco v okolišu mestne občine. Übenem se naproša župsnstvo da ;vd:t razp.las, r katerirn sc i;s'z;vi;r\;o denarnt zavodi, kakor tudi privatniki, da darnjejo v razne lokalne dobrodelne namene primerne zneske« Izvršujoč ta sklep vabitn in pozivljam celjske de- narne zavode in Ccljsko občinstvo, da v spomin na rojstvo prestolonaslednika naklonijo svojim prernoženjskim rfiz- ruerain primerne denarne zneske v do- brodelne namene. Prispevki se bodo svoječasno cbjavili in razdelili od msst- nega magistrata, ki jih sprejema v söbi 5':. 3 (inestni tajnik Krušič) jned mestne uboge, invalide, dijaško kuhsnjo in za- Sčito za ubogo deco. V svesti si, da na ta način najiepše proslavimo radosten dogodek v na§i kraijevi rodbini, pri- čakitjem, da bo ta poziv naSel mnogo odmeva v prid najbedneiSih med nami. Mesttii magistrat celjski, dne 29. sep- ternbra 1923. Župan : dr- Hrašovec s. r. Vreme. Po zadnjili lepih in solnčnih dneli, se je nebo prevleklo zopet z oblaki. Napovedujejo se nam deževni dnevi, ki bodo prinesli v deželo pre- cejšen mraz. Tržne cene v Celju, dne 1. okt. 1923. (V Din). Govedina: V mesnieah 1. vrste25'— do —'—, II. od bosanske dobre živine 20 — do 00*00, na trgu I. vrste od bosanske živinc 201— do—"—, II. vrste —'—do 15"-- vanipov 8"— do 10"—, pljuč 81— do 10, jeter 15-- do 20--, 1 kg ledic 15'- do 201-, loja 10"— do 25'—. Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. vrste —-•— do 35'—, II. vrste 30'— 1 kg Jeter 25' -, 1 kg pljuč2a-~ do —•--. Svinjina: 1 kg pvaSitjega mesa 1. vrsta 30.— do 35'—, II. —'— do 30-—, 1 k«; pljuC 20'—,1 kg jeter25'—, 1 !5'—, 1 kg parizar 30'—, 1 kg svežih kranjskili 551—, suhih kranjskih 75'~, 1 kg salami fine 130'— do ¦—¦—, Perutnina: (1 komn.d), piačanec mnjhfn 15-— do 20'—, večji 25' - do 26'—, kokoS 30'- do 40-—, petelin 40"— do 50'—, raca •— •—¦ do 50—, gos 100'— do --, dornač zajec, manjSi —'— do 20"—, vcčji •-'— 30'—. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 375 , 1 kg surovega mcsla 40#— do — •—, 1 kg čajnega masla 70'—, 1 kg masla 55'—, 1 kg bohinjskega sira 60'— do 70*—, 1 kg sirc'ka 16"— do—*—, uno jajce 2'—. Pijače: (1 liter) starega vina 13'— do 15'—, novepa 9'— do 12"—, piva 6"50 do 8'—, žganja 28-— do 30-—. Kiuh: 30 do 35 dkg belegn kniha 2'50 do —'—, 70 do 72 dkg belega kruha 5'-- do —• , 1 kg belega kTuha 6#—, I kg črnega kruha 6'—, 1 kg žemelj 10-—, žemlja 5 do 5% dkg 0*50, žemlja 10 do II in pol dkg 1'— do —•—. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 4*50, 1.4'-, II. 3-, 111. 2'—. 1 leg luksusnih hruSk 4'— do 5'—, I. 4'—, hrušk II. 3'-, III. 150, 1 kg breskev T-, 1 liter navadncga k'ostanja --'— do 41—, 1 kg orehov 7'—, 1 kg luščenih orehov —'— do 25'—, 1 kg, sliv —'—do —'—, 1 kg Češpelj 4'—- do —'—,ccSpe!j liter 2'-, suhih češpelj 7'—do 10*—, 1 kg suhih hrušk 8'—. Špecerijsko blago: (I kg) kavo Porto- riko 68'—, Santos 50'—, Rio 40'—, pražene leave I. 68'-, II. 561—, 111. 48"-, kristal bc- lega sladkorja 23'—, v kockah 24"—, kavne primes» 26'-, ii2a I. 13.50, II. 9-, (I liter) namiznega olja 32'—, bučnega olja 44'—, vinskega kisa 4'—, navadnega kisa 31—, petroleja 7'—, spirita denat 16"—, (1 kg) soli 3*50 do 4"25, celega popra 38'—, mle- tega popra 40'—, paprike 60*--, sladke pa- ptike 96"—, riževega škroba 32"—, testenin I. 2V-, II. 15'--------'-, mila 17'— do 2V—, karbida 7*50. Mlevski izdelki: (1 kg) moke St. 00 6'60, 0 6-60, 2 630, 4 5"90, b 4'30, krušne mešane moke 4*30, r^ene enot- ne moke 5"8O, jcšprena 5"60, otrobov 1*60, koruzne moke 3'50, koruznega zdroba 470, pšeničnega zdroba 6*90, ajdove moke I. —•—. Na drobno pri kilogramu 20 para več. Žito: (q) pšenice 40Ö1—, rži 375'—, ječmena 320"—, ovsa 300'—, prosa — •—, nove, sušene koruze 320*—, ajde —'—, fi2o!a ribničana 500'— do 750'—. Kurivo: (q) premoga, črni 48— do —'—, rujavi 26'—, m3 Irdih drv 120'—, q trdih drv 38'—, m1 mehkih drv 90'—, q mehkih drv 30"—. Krma: q sladkega senk 100'— do —'—, pol sladkega sena 75'— do ——, kislega ser.a 50'— do —'—, slame 50'— do —'—, prešano seno all slama več 25"— do -r-.—. Zelenjava in gobe: (1 kg) glavnate solate (kom.)—'—do-----, štrucnate 0"— doO—, I endivje 0'25do 1'—, 1 kg zgodnjega zelja j 2'—, (1 Icomad)ohrovta3'— do— •--, karfijol j 2'— do 3'—, špargljev — •—, koierabe 025 do 075, špinače I'50, (1 kg) paradiünikov 0'— do 2-50, knmar 050 do 2'—. buč 2'— do 4'—, (lkrožnik) graha v stročju —'—, (1 l)luščenega graha —.—, fižola v stročju (1 kroSnik)—"—do —•—, (1 | i» udeležilo nad 20 tisoč ljudi. :e je prvi pos'ovil c'd vpTf- i.c;.,... .-, ;njponista sibski škof Irenej, imenom srbske akädemjje je govoril univerziteini prof??or dr. Beüc ter za- stopniki hrvatsK-ih in ?'>--\ ,--\<^'h .-,-.,,_ skih drus'tev. Dr. Baxa v.uu^i :zvos\zn zu zu- pana. Dr, Baxa je bil pri volitvah v praški obiinski svet od narodnih soci- jaiistov in narodnih demokratov yc^p{ izvoljen za praški?ga župaha. Ustanovitev dništva SoLoki v Rogatcu. V nedeljo, rine 7. oki. t 1. se vrši v Rogatru ob V2 3 uri popo.l- dan nstanovitev druf.tva Sokol. Po ustanovitvi bode veselica 7. izbrani'm sporedom. K obilni uvioiežbi vnbi pri- prav. odbor. Upokojitev generala Maistra. »Vojni list« objavija »imirovljetija ve- likega števila oficirjev, nifid njim či- tamo tudi ime naš^ga borca za osvo- boienie domovine gentrala Maistra. Priče umora prl Janini odstran- jene. »Corriere d.elia Sera« poročo, da so pastirje, ki so videli umor itaüjan- ske vojaške komisije, pobiii. Pfljet ropar. PariŠki poiiciji se je pDftiečilo prijeti znantga reparja An- dreja Farago, ki |e neko arneriško plesalko ornamil s kemičnimi sredstvi ter jo oropal dragocenosti v znesku 200.000 frcnkov. Glardinljevo delovanje na Rekl. Gentrai Giardino je urtdil dela v iuki. Novoustanovljeni urad bo prevzel razde- litev dela in poravnaval spore med dolavci, ki so razdeljeni na tri zadruge. Ljudske kuhinie bodo pod nztdzorstvom posfrbne komisije. Itali}anska tobačna rcžijr* bo zvišala produkcijo cigaret in zaposlila 5e 300 delavcev. Tovarna torpsdov bo začela izdelovati za ita- lijansko mornf-rico. Velika železniiika nesreča v AmLTiki. V državi Wyoming blizu mesta Lochette je privozi! iz Cliicage osebni vlak z vso brzino na most, ki se je v istein trenutku prelomil in padel v vodo. Pet vagonov je izginilo v valovih dva sta pa obvisela v zraku. Dosedaj so naSli 50 mrličcv, mnogo je ranjenih. Večina potnikov je utonilo, ker se niso mx)gli rešiti iz vagonov. !"v. 112. »nova n o p. a Stran 3. JÄNKO LEŠNIČAR: v v CRTICE IZ ZGODOVINE ZADRUZNE ZVEZE V GELJU. I. Skornj ni preveč rcčeno : zgodovina Zadružne Zveze v Celju je zgodovina slovenskega zadružništva. Najsi sc je ta nasa današnja jubilarka imenovala preje Zveza slovenskih posojihiic, najsi se imenuje sedaj Zadružna Zveza v Celju: v prvi 231etni in v sedanji 17 letni dobi obstoja obeh firm sc je dogajalo in jc bilo v zvezi z njima ysG, kar je pospeSevalo, dvigalo in zopet tlačilo naäe slovensko zadružnišivo. Pied celjsko, to je prvo zadružno zvezo, imamo prav nesistemati-čne začetke slovenskega zadružniStva: J. N. Horakovo Obrhio po- možno dništvo v Ljubijani \z 1. 1855. (usta- novljeno kot 6. samostojna organizacija v celi bivSi monarhiji), Ijutomcrska Okrajria posojilnica in Posojilnica pri Sv. Jakobu v Rožu, po zadružnem zakcnu iz 1. 1873. ustanovljene posojilnicc v Mozirju, Soštanju, Metliki, Ormožii, Celju, Mariborn, Postojni, Vrhniki, Žalcu, Ljubijani (Kmetska in Hran. in posoj. dniStvo). Se je z ustanovitvijo Zvczc v 1. 1883. (tretjc v bivši Avsiriji) se pričenja sisiemaiična organizacija zadružne propagande, tchnične ureditve zadrug, de- narne sporavnavG. Zveza je doživela in prcživčla vplive dnevnih političnib bojev za zadružnišivo, preživela boj mej Schulze- jevim in Raiffeisnovini sisiemom, doživela svojo kakor občeslovensko zadružno go- spodarsko konsolidacljo in konečno osvo- boditev našega naroda in vstop slovenskega zadružništva v zvezi z zadmžništvom osta- lega jugoslovanskega Ijudstva v širok svet. To je zgodovina Zadružne Zveze v Celju in to je, osobilo do I. 1896., ko se jc usta- novila v Ljubijani Zveza kranjskih poso- jihiic, zgodovina slovenskega zadrnžništva. O vsein tern bi želel podati v sledečih črticnh neko, naravno zelo nepopolno sliko. Sistematski spis zgodovine zadružnega gi- banja v Sloveniji z vsami podrobnostmi vred €aka še spretnejšega peresa. II. Uslanovitev Öbrt. pomožnega dmstva v Ljubljana v 1. 1855. je ostal takrat spo- radičen pojav. Skoraj gotovo je ustanovitelj tega drušlva, rokovičar ). N. Horak, rodoin Aloravan, sledil idejam češkega pisatelja in ustanovitelja »obcauskych založen« Fran- tiška Simačka (1834-1885). *Stanje na- rodncga gospodarstva po čeških 2ßm!j.ih v Jtitih šestdosetih in scdemdesciih je biio tako,« pravi dr. L. F. Dvorak,* »da so bili predpogoji za zadružno gibanje dani pred- vsern v vrstah srednjegii meščanstva. Alesta po čcških zcniljah so takrat še le obc'utili prve začetke industrijskega življenja. Jedro mest so tvorile vrste obr'nikov in ttgovcev. V njihov delokrog je pcčasi začela vplivati konkurenca, domača in luja, ki jo je okrepihi osobilo trgovinska pogodba med Ävsirijo in Anglijo ter njciiimi. zemljami, sloneča na sistcmu svobodne trgoviue. Med Čehi je vplivalo še to, da nsrodnili denarnih za- vodov sploh ni bilo. Hraiiilnice so bile po mestih večinoma nemške in so se bavile poleg tega v prvi vrsti s hipoteknrnim kre- ditom. Ni čudež, da so našla streraljenja Schulze-Delitzscha rodovitna tla med češkim meščanstvom, ki se jih je lotilo kot sredstva za gospodarski in nacijonalni napredek. Treba je priznatl, da so češki Nemci v tern stremljenjn daleč zaostali za Čehi, v glavnem pač radi tega, ker se je med njiini bolj razyilo hranilnišivo. Radi tega je blip na Ceškem 1. 1874. posojilnic po sistemu Schulze-Delitzsch 307, med njimi 226 čeških in 81 nemskih, na Aloravskem 218 poso- jilnic, med njimi 192 češkili in 26 nemških.« Schulze-Delitzsch se je namreč posebno zavzel za gospodarslto resitcv obrtnika, katerega so prvega zadele gospodarske posledice v prvi polovici 19. stoleija na- stajajočega gospodarskega liberalizma. »Mo- derne zadruge so nastale kot reakcija proti izrastkom brczmejnega gospodarskega libe- ralizma. Pokazaio se je namreč, da ima * Dr. L. F. Dvorak: Družstevnictvi českoslo- venske, str. 6. I novi c'as gospodarske svobode poleg miiogih jasnih tudi jako nevarne senčne strani. Kapital je začel podjarrnljati v vedno več- jem obsegu osebo in naslalo je socijalno vprašanje, kako najti družabno, kapitali- stično obliko, ki bi sg mogla prilagoditi razmerarn gospodnrsko slabših krogov pre- bivalstva in bila zmožna ohraniti mala in srednja gospodarstva ssmostojna.«* Vsled tega je Schulze skušal organi- zirati skupen nakup, prodajo in produkcijo pri obrtnikih, lotil se je pa tudi skupne dobave potrebnih denarnih sredstev za oui'slt. Tako so nastale med drugim prve njegove kredirne zadruge (prva v Eilen- burgu), ki nosijo vse znake sistema Schulze; nabava čim visjih, a vedno obrestovanih deic.žev, solidarno jamstvo in v slučaju likvidacije delitev rezervnega zaklada. 0 tch »ljudskih bankah,« kakor jili irnenuje sam Schulze, je slišal potom Simačka in Čehov naä Horäk v Ljubijani in je ustanovil s pomočjo svojih prijateljev »Obrtno po- možno društvo«, da bi poinagal ijubljanskim obrtuikcm do lažje dobave kredita in torej tudi do večjega gospodarskega napredka. Pa tudi politične cilje je imel, kakor pise J. Lapajne:** »Koj v začetkn svojega bivanja med Slovenci se jc oklenil z vso ljubezirjo narodne stranke in njej ostal zvest do svoje stnrti. Tedaj je vladal v Ljubijani najgrši nemškutarski birokraiizem, kateremu je mrzelo vse, kar je bilo slovenskega. Horak je tedaj začel nagovarjati Ijtibljp.nske obrtnike, naj ne zatajujejo svoje narodnosti, naj se vprö nenibkemu birokratizmu in naj skrbe za svoje gmotno blagostanje neodvisno od vladajocih krogov. Horak je deloval na to, da si obrtniki ustanove svoje posebno pomožno društvo in posrečilo se inn je. S takim delovanjem si je pridobil slavljencc splošno Gpoštovanja in zaupanje, postal je voditelj r.«jrodnih meščanov in vcren so- delovalec Janeza Bleivveisa. Leta 1865. je ustanovil Horak takozvano »mcžčr.usko stranko« v Ljubijani in edino tej siranki, oduosuo njznemu vodji Horäku se je bilo zahvaliti da je dobila Ljubljana po smrti /luibroževi narodnega župmv.i dr. Costo.« Sorodnost med njegovim dclom in zgoraj popisanimi siremljenji češkega meščanstva v 60. letih je torej ocividna: potom za- družnišlva, potom samopomoCi pridemo do gospod»rske in narodne svobode. Ta dva momenta zasledujemo lahko v celem raz- voju slovenskega zadružništva, ki je bilo z neko malo izjemo pravi »Selfmademan,« ki se je nstvarilo in se ustvarja še danes samo z zasebno pridnostjo in delavnostjo, kar priznavajo tudi Nemci.*** Horäkovega »Obrhiega poinožnega društva«, ki sc je preosnovalo 1. 1874. na pocilani novega za- ] lcona v zadrugo, ni danes- vcč v zadružnili vrstah. Likvidiralo je pred tremi leti ob priliki ustanovitve »Obrt. banke< v Ljubijani. III. Izven Ljubljane pa je bilo takrat malo slovenskega meščanstva, vsled česar se Schulzejeva ideja za kreditno samopomoč ni širila med slovenskim obrtništvom. V 1.1865. je bil ustanovljen v Alariboru »Äiishilfs- kassenverein«, ki je dclal med neniškini mcSčanstvom. Začetek tega društva je bil idenličen, kakor piše josip Peycr :**** »Koncem 1. 1863., to je ob času, ko ni bilo v Mariboru niti kreditnega društva niti banke in so bili mali, kredita potrebni Ijudje navezani na dobroholnost in poslovni cut (alias oderuštvo) privatnikov, sta sklicala Mihael Marco in Ivan Picho javen shod, da bi dokazala potrebo ustanovitve takega društva za Maribor in okolico. ki bi nc le pospeševalo štedljivpst med člani, temveč * Dr. Otto Neudörler: Grundlagen des Ge- nossenschaftswesens, str. 20. ** J. Lapajne: Dvajsetletnica Zveze sloveti- skih posojilnic v Celju, str. 22. *** Dr. Evg. Jäger: Der ländliche Personal- kredit, str. 573. **** Josip Peyer: Denkschrift aus Änlass des 50 jährigen Bestandes des Atsshilfskasse-Vereines in Marburg, str. 3. bi jim tudi olajševalo z medsebojno denarno podporo boj za obstanek.« Zborovanja se je udeležilo 80 clanov'in 24. dec. 1863 je bila ta najstarejša zadruga na Stajerskem ustanovljena, ki obstoja še danes. Med fuukcijonarji se najdc v 70. in 80. letili tu in tarn kakega Slovenca; tako je bil dr. Janko Seniec clan nadzorstva od 1. 1881. do 1.1903. Za naše narodno delo pa seveda ta zadruga ni prišla v poštev. Schulze-Simačkove ideje so vplivale šc enkrat in takrat odločiluo na razvoj našega zadružništva, pred vsem na razvoj našega kmetijskega zadružništva. Nsišcmu kmetu sc ni godilo takrat bolje nego obrtniku. Dr. Ivan Prijatelj* piše: »(Nacijonalno) mizerijo slovenskcga naroda v začetku nove ustavne dobe je dopolnje- valo še skrajno slabo materijalno stanje Ijudstva. V kosteh so'mu tičale še vse slabe posledice pred kratkim minevše tlačanske dobe, v kateri je bil Slovenec hlapec in gospodar njegov — Nemec. Revni kniet se je čutil po dolgi navadi še vedno prive- zanega na borno, skopo grudo; o podjel- nosti in industriji ni bilo niti sledu. Tu kakor v trgovini je gospodoval še vedno tujec. V celovškem »Slovcncu«** piše Franc Levstik: »¦Äkoravno sedanji Cas vsakecia ^3pcdbada, prcbivalci na Kranjskem veči del sg le sta- rega kopita drže, serianjemu času primernc naprave in znajdbe se le redkoma pri uns vpeljejo, le sila malo premožnih gospodov si prizadeva nove fabrike ali tovarne nn- praviü in tako Ijudein k polrebnemu za- služku pomagaii, pa tudi ti premalo dorno- Ijubno mislijo in navadno 1g jujca za boljše službe sklicuJGJo, akoravno se mnogo pre- bivalcGv domačinov z raznimi vednostmi nahaja.« Vendar pa takratno slovensko vod- stvo ni našlo leka za odpomoč. Tu jc došla pot dr. Josipa Vošnjaka v Prago — starejši ad bralov Vošnjakov poseže tu prvič v raz- i'oj zadružne misli v Sloveniji. Dne 16. maja 1868 se jp položil tenieljni kamen za čcško narodno cjlcdnližče v Pragi. Ma to slavnost so bili povabljeni zastopniki v/seh slovanskih narodov. Slovenec je zn- stopal edini dr. Josip Vošnjak, takrat zdravnik j Slov. Bistrici in eden od najbolj vztrajniii isrodnih dclavcev v dežcli.*** Na banl:etu, d sa }¦:: vršil ob priliki te slavtiosti, je bil ir. Vošnjak predstavljen najiiiienitnejšeniu .edaüjcmu češkcmu politiku dr. Riegru. Po- jovor je naiiGsel tudi na vpraSanje gospo- darske osamosvojitve češkega naroda in rezullat je bil, da ga je dr. Rieger seznanil s češkim deželnim poslancem Kratochvilom, rd je bil član »založnc«, posojilnicc v Roud- licah. Tarn si je dr. Josip Vošnjak oglcdal oiavila, knjige in sploh vse poslovanje iruštva (takrat še ni bilo zadrug v danaSnji Dbliki) in rezultat je bil obsiren popis de- .ovanja čeških posojihiic v članku ^Učiino 3G od Čchoslovanoy<- v »Slov. Narodu«. Kasneje, 1. 1872. je od 6. febr. dalje znova Disal o tem v >-Slov. Narodu« in sicer v :eli seriji člankov pod naslovom: »Založ- lice in posojiinice«. Smisel za potrebo raz- jmnega gospodarskega dela je začela po- üasi prodirati. Sijajna doba slovenskili ta- sorov v 1. 1868. in 1869. jc pokazala v jvojih posledicah, da je polcg navdušenjn jotrebna za povzdigo naroda krepka cjo- spodarska in društvcna organizacija. O tem c pisal Božidar Raič 1. 1871. v »Slov. Na- •odu« in kakor gori omenjeno, še pred njim ir. Vošnjck v »Slov. Narodu* in za njim :nova leta 1872. v citirani seriji člankov. 3r. Vošnjak piše lam med drugim :**** >-Ne :adostuje, ljudstvo samo budiii po veselicah, ¦azgovorih na taborih itd., ker navdušenost :a vsako novo idejo trpi samo nek čas, cteremu treznost sledi. Obstoječe jc samo o, kar materijalno stanje naroda zboljša in rsakdanjim praktičnim potrebam Ijudstva jomaga ... (Dalje prih.) * Dr. Ivan Prijaielj: Janko Kersnik, njega delo rj doba, 1,62. ** Celovžki »Slovenec« 1865, St. 54. *** Dr. Josip Vošnjak:Spomini, II 20 in sied. **** Dr. Ivan Prijatelj: Janko Kersnik, njega delo n Hnha 1,'IRQ in «lort Pletarje izurjene, sprejema proti dobri plači od komada Pletarna v StrniSČt», Slovenija r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno. 5 — 4 De'o sta'no. vzamem takoj v najem, event, na račun. Naslov pove upravništvo. Opremljeno sobo čisto in 'zračno, če mogoče s kopalnico ter v bližini kolodvora, iSČe solider? ^ospod. Cenjene ponudbc na »Vodstvo novogradnje 1. hrv. štcdionice. 2—2 registrovana Kredftna in sfavbena s;adraga z omejesto zavezo, Presernova ul. 15. Sprejema Uran. vloge in fin obr. po 61/3% to fe 6 50 Dln cd slo, pro?« odpovedt do S Din od Me. Pri vecjih naložbab po dogovorn Sir.;. ,.__________________________________________________ -» !»' O VA- D 0 B A «______________________,____________________gtev. 112 Telefon štev. 75 In 76 i^ffSHSIH"7^"^ PorfPUZiiRGS 5L >¦.._'.-55........ ; PoBtnl ček.rač. 10,598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniška glavnica in rezerve približno GClTtl*9i2B V LjUlSljj«Hll Delniška glavnica in rezerve približno Din 45,000.000— * * Din 45,000.000*— Ustar.ovljena leta 1900 Brežlce, Črnomefi?, Gos* ca, Kranj, Maribor, Metkovftč, Nov. Sad, Plus, Sarajevo, Split, Trsf. Sprejema VlOge na knfižice lit ie&OČI SE8E Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, raČUSl protl ugodnemu ©toresiovan? i $%&% valut in dovoljuje VSakOVFSlne Kredite« Px*ocü^jLt specke cLr^ft-srx&o pazredne Io1»ex»ije. Olvarja aKreditive in izdaja kreditna pistna za iu- in Inozemstvo. Razne vesii. Marconi — fašist. Kakor javlja Ascnzia Stefani je bil senator Marconi na njegovo željo sprcjet v lmlansko sekcijo fašistovske stranke. Ueenjak se jc zahvalil z navdušenim pisniom za sprciem v vrsto onili, k' bodo zopct d'a- li doinovini velic'no in slavo. Jiižna želczn«ca spremeni svoj'e inic in so bo od fccdai nuprej iniciiovala I")o- navsko-sav.ska-jaclianska želcziiica. Nogomot v Braziliji prepovcdan. Iz Rio de Janeiro^ javljajo, da je brazilska zboniica .sprejcla zakon,, ki prepovcdu- je nicdnarodnc noj^omctiiL1. tekme na o- zernlju brayilske rcpublike, z motivaci- .jo. da ie strast že tako napredovala, da jc odvisna cast kakega naroda od' vred- nosti iijihovili no.ccoinetnih i^raicev. Odgovorni urednik: Lie. Edvard šimnlc. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celiu. Proda se umetni mlin na stalni. močni vodi. Naslov v upravi. 2-1 BöC!lC!ÖCiitrezs,re kp in lip .VW Majdič, Sp. Hudinja. Sprejme se eden vajenec kakor tudi več dobrih slikarskih pomočsgikov pri V. Schunko, Gaberje 9, Celje. 3-3 dobzxy. .i Lokal odkupi brivec Koštoma,]. BREZPLAČNO « vam poSiljam cenj. dame svoje ; knjige in bposus'e ! ki obravnavajo vsa diskretna žen- ska vpraSanja. Spoštovane /rospe, na vsak način morate brati moje broŠLire, da se izognete skrbem in pomanjkanju. Na vsa diskretna vprašanja vam odgovorim takoj in vestno. Zahtevajte takoj bro- Suro rZ, proti poSiljatvi 10 Din (ne znamke) od med. At. Bork—te, Frankfurt a. M., Moseistrasse 48. Hgft __ g|_ & VS. ^^ _ 0Ol9Lllf IJSffWO tzkoi po dnevnih censh vse stroje in orodje za mizQPJB, tvornicc poiiištoa, holarjB, zap, za hljučovničarie, mchanihc in delnunicc za psprovila, hlEparje, tuornicc ploc, in liouinskifi predmetou. Bogato »kSadišče tfansmisij, ^u^owooSj?iih in b^ncin- moiorjev, 5s a kor napr&ve z& varenje in Lsele kovine, ¦212? HURL 1ETZBÜEHER, zÄä Prvovrstne pšenične otrobe Blagovni oddelek Zadružne Zveze v Celju. Yinsko poskušnjo priredi ob času »Jugoslovanskega zadruž- nega kongresa v Celju«, tj. 5., 6 in 7. oktobra delikatesna trgovina in zajutrkovalnica Frece & Piahuta SlelisandrBva ulica 7. CßlJB Sletisandraya ulica 7. Vinsk« :^3^fiapa w Cel;u< Kle*srsko druš^o v Stara in nova vina v sodu in steklenicah. Firma Frccc S Fiohuta be ni'dila go tej priiih! izbOk'ne delibatese. R.SRLHIC-CELJE (NflRODNI DOM) Ogromna zaloga usakoursfnih up, zlatnine, sre- brnine, briljanlou, optike, očal itd. Nainižje kon- kurenčne cene. Poprauila fočno in zanesljiuo. Kupujem staro zlato in srebro. Ustanov. leta 1899. oMena m. Hranilnica mestne občine Celje «¦»«««»• 52-34 = V lastni L»&,lauei pi?i htolocliroirw. == Stanje hranilnih vlog K 42,030.00$, ======== Msrednosi rezerwnega zaklarfa X 8,000.000. mUNlLNE vioge, ki se sprejemajo od usako- SPREJEMA tudi u varno shrambo od slrank OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo in na] gar, užiujjo najpopolnejšo uarnost in ugodno In sodišč raznc ureilnoslne papirje, uložne knji- kup nseh urst urednostnih papfrjeu ltd. Izur- obrestouanje. Poštne položnice slranköm brez- žlce l.i.d. Daje u najem PREDALE v svojih šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- pinfno m razpolago. Kenfnino plafuje zaucd safeblagajnah, lake, da obdrli kljuC stranka uila najkulantneje. IZPLACILA u inozemstun 1z suojega. II sama. izrcdno ngodno In promptno. PosojsBa wseh wr«t pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna poiasnifa in slrokounjaškl nasoeii u useh denarnih prašanjih. 5 i 1° N I r» a o s *•