K a j v o 6 j i slovanski dnevnik
t Združenih državah.
Velja sa ne leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... .TOO Za inozemstvo cslo leto... $7.00
GLAS NARODA
rielavcev f Ameriki
The 1 a r g e t % Slovenian Dally in the United States.
Xssned every day except Sundays and legal Holidays. WC 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT
NO. 84. — ŠTEV. 84*
Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y-, nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 11, 1922. — TOREK, 11. APRILA, 1922
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
USPEHI UNIJSKIH ORGANIZATORJEV
KLJUB VSEM PREGANJANJE M OD STRANI DRŽAVNEGA KOZAŠTVA TER KAPITALISTIČNIH INTERESOV SO DOSE GL1 UNIJSKI ORG A NIZA O RJI VELIKE USPEHE. — KRIZA GLEDE dOBAVE PREMOGA SE BO KMALU POJAVILA.
Uniontown, Pa., 9. aprila. — Organizatorji ITnit»*<J Mine \York-i i". vi zsiznamovali na sestanku, k; s.'1 jp \t.s^l člane« tukaj in ka-t«■! '"fZn ***• jc vdeležilo približno j.« t tiso«'- neunijskih premolarjev. v. lik iiKpeh, kn s<> vsi delavci iz-j;.vi!i. da Lx>do pridružili stavil . To }*' prvi uspešni naval on strani unije v teku zadnjih dvaj-
M t ill l"t.
— V t<-ku nasledil jih om>ui in šf;ri<K*Nt*tili ur bodo v«i rovi v f onneMsvile okraju zaprti. — se je frlas lo v sporočilu, katero so p'sla I i un j.-Jci voditelji iveorpa-ir, r i ranj tu delavcem, ki so /I tali v veliki dvorani na M-stn-lick. To/adevno izjavo se je sprr-jelo r velikanskim navdušenjem.
Zborovanje, ki je bilo tajno vprizorjeno, je prišlo kot presenečenje ii<* le za premojrarke bam-iif. temveč tudi za splošno javnost. Obvestila jrlede sestanka se je na tajnem razdelilo nuni premojrar-je in slednji so prišli tekom po-j poldneva iz vseh rovov, ki niso bili dosedaj prizadeti o<l stavke.
Fnijski voditelji stavke izjavljajo. <la bi stavka neunijskih pr«'inojrarjev popolnoma prekinila obratovanj«* v Conn el Is vili e prr-in<HHr>kem okraju. Večina delav-<-e\ k so bili navzoči na zbor o-Vi* n ju, je prihla i r zgornje sekcije, k.vi nahajajo najveeje naprave > klarsk h interesov.
1'nijski organizatorji bodo n-sredotočili r*d sedaj naprej svoje tlebivanje jih rove Tnited Stati«* Steel korporaeije. ležeče med Tu-ki-.išiijim krajem ter (V-nnelsville. fHitein ko se jim je posrečilo f»r-vranizirati prem<»«arje v dolenjih" >»« keijab. med Brownsville in Ma- . sontowi^.	1 *
Zborovanje je povzroeilo pre<-ej razburjenja, a opaziti ni bilo njiv« k etra nereda, ker so se držalf dr;»rni kozaki v ozadju, čeprav s > liili pri roki za vsak slučaj.
Sestanek je otvoril s kratkim na rovom m Edvard Tabor, nek t fukajsn.ii odvetnik, k j«' rekel, d; ima ilosti pojnima, <la nastopi i*r? zborovanju ter pozval navzo-«■♦'. naj se zavzemajo ra javni mir in red. Predsedstvo je nato pre-v>el linijski organizator Juhii' O T,ear>-,
teku naslednjih osem in štiridesetih ur bodo zaprti vsi rb-, vi v fonuellsvile okraju. — je iz- \ j. Ht William Keener, star unf.f-1 ' °n?anizator. in kakorhitro je i izrekel te besede, so navzoči pre-i»o«mrji spre>7i izjavo z velikan-*bm navdušenjem. R»kel je na-da se n* srn.-j. neunjiski Pi-emojrarjE vrniti na delo. Če no-«-jo. da bo unija, njih edina za-K'itniea. zdrobljena v teni velikem bo ju ra obstanek.
Prekrižajte rok«» ter ne lio-
tr v bližino rovov jutri. _ je
i«kel William Ilyn^s. Man okraj-iM-jra odbora iz pftts!»uršk"e«ra o. h-aja. Tudi dnifri or~anJzator.fi f-o nagovorili delavce, a posvarili i Mednje, da so unijske finance kaj i i^'.'be in (U np morejo prieakovati nikako finaner\e pomoči. I
Vsi trovomiki so po vda rja® dejstvo, da skušajo dHodajalei zlomiti unijo k tem. da ne upo-i Stevajo sklenjenih k on t rak tov. , To je prvo znamenje prebiranja, kateresra kažejo premoga rski ba- j roni do svojih delavec v in ki bi , izzvalo vladno umešavanje. če bi ■ bila krivda na strani delavstva.
Več kot enkrat pe bilo Čuti iz vrst delavstva, da se ne bodo vr-' rili na delo in da ne bodo poma-pali baronom zlomiti unijo.
Ko je prišel nato pozav. naj j pokaiejo možje uaijake karte, i
je bilo |e malo, ki so s«' inojrli o-zvati temu pozivu. Kakorhitro pa se je ugotovilo dejstvo, j<* po-zval predsedujoči orjranizat-or ljudi. naj dv?jrncjo svoje roke v dot koz. da se hočejo pridružiti uniji.
Y.si so dvigrnili rok".
Vsa znamenja kažejo, da l>o prišla kriza jutri, ko bV.o skušali delodajalc obnovit: obratovanje. v južnem okraju ticer ni vr-j« tj i o. da bi sc fclra to vanje obnovilo. a v severnem, kjer ima kontrolo v rokah T'nited Stat<-s f>eel Corporation, je najbrž priča";'-vati rasnih zapletijajev.
V številnih premogarsk:li na-s'ibnah te<ra okraja, kjer so za-p sleni neunijski delavci, se je že pričelo Y nasilnim izgonom *i;.vkujočih premo«rarj< v iz hiš. ki so kompanijska last.
Številne protlajalne v tem oltra-ji: so objavile. da bodo dajale stavkujočim premo^arjem na kredit blajro. dokler bi dolžna svofa ne presedala štirinajstdnevne plače.
VIHARJI V TEXASU.
Dallas, Texa. 10. aprila. — Viharji, ki s ose završili v soboto zvečer v cuitrabiem Texasu. so zahtevali devetnja&t človeških žrtev. Številne reke. ki so stopilo j reko bregov tekom nalivov, so danes z<»iM't. vpadle.
ARGENTINSKA POLICIJA PROTI RADIKALCEM.
Buenos Aires, Argentina, 10. aprila — Javno zborovanje pristašev Saeea in Vanzettija. dveh Italjanov, ki Kta bila spoznana krivim umora v državi Ma-ssa,-cbusetts je razbila policija Ob isti priliki se je aretiralo štirideset oseb. Nikdo ni bil p«,škodovati. Policija n i hotela dati po-tiebne^u dovoljenja za zIk»-ovanje.
Prav posebne varnostne odr»s7 be so bile v pri zor jene od strani policije, ker se je nahajalo mesto zborovanja v bližini ameriškega, poslaništva.
G1ČERIN PROTI FRANCIJI
T.VKOJ PO OTVORITVI GENOV SKE KONFEENCE JIH JE RU. SKI DELEGAT ČIČERIN ZAST OPNIKU FRANCIJE PAR GOR-KIH POVEDAL. — LLOYD GE ORGE V ULOGI POSREDOVAL CA. — SVETOVAL JE, NAJ SE VSE MIRNIM POTOM DOVRŠL
Na sliki vidite hčere naj bogate j 5-ga angleškega plemenitaša lorda Ashburtona. Svoj dolgčas si pre-lf ganjajo s "sloganjem" kart. Za taho ifro r.i treba človeku prav posebne inteligence.
Genova, Italija, 30 aprila. — Malo je manjkalo, da ni prišlo prvi dan zborovanja do ostrega spora med ru^lro in franesko delegacijo.
Francoski zunanji minister Louis Barthou je imel govor, v ka'-CTem je rekel, da Francija na genovaki konferenci abaclutno nt bo razpravljata o razoroževanju.
Po tej izjavi je planil kvišku zastopnik so v jet ne Rusije Oice-riu ter rekel:
Francoski mmitrtrski predsednik Briand je razpravljal o razoro-ževnnju na konferenci a* AVash-ingtonu in o razoroževanju bomo tudi tukaj razpravjali.
Ktnalo bi prišlo do ostrega besednega boja, er bi nc bil pravo-«".is;u> p«.- ! vmes angleški ministrski pre-1-, ii-1'ik Lloyd George. —
Ta T-re'skusetji diplomat se je takoj zaved-d položaja in rekel t
"\"si delcirati vedo. o čem imajo razpravljati in kaj predlagati. Te ptelbigc smo že ^naprej določil!. Ce l.e.čet? še "inj dmgih predlogov i.ridjati, se fc(< konferenca razbila.
Ta konferenca je podobna ladji. C" jo bo go-pod Cičerin
■^lv'iš;tl rušiti, je nevarnost, da se ta ladja p«>!opi in žnjo \rc<t
tudi gospod ričeiin.
Pustimo gos]K)df. ('i čeri na, naj
se vozi do kenea. Seboj domov naj vzame lol;ko, kolikor moro nest i. Prepričan sem, da se bomo žnjim sestali na kaki drugi voz-r-ji. Z veseljem ga l.omo pozdravili, vedoč, da je liober sopoto-v«;iee.
Genovsko easopifje poroča o tem značilnem dogodku:
Cičerin se večkrat pritoževal. da ponoči ne more spati zn-stran ropotanja avtomobilov. Prejšnjo noč so ]>eli dijaki po u]\ah. Prišedšs pred njegovo stanovanje. je eden njih rekel: Mir. tovariši, mir. Tukaj stanuje Cičerin. Xe budimo ga iz spanja.
Zatem so dijaki molče nadaljevali svojo pot.
BULGARIIN ALKOHOL.
Sofija, Buljrarska, 10. aprila. ?>ojrl;isiio z ofieijelnim or«janom bn!yrarske vlade se bo kmalu u-Jvedlo v Jsobratiju i^redlogo. k oje 1 nnmen je regulirati prodajo o-' pojnih pijač. Soirlasno z ^luen-J cheiter ^redizinisehe AVoehen-jsehrift je glavna vsebina te pred-i Io<re naslednja:
1. — Vse javne in privatne šole morajo v svoj pouk o liigijent vključiti tudi razprave, tikajočo s" škodljivosti alkoholizma.
'2. - Dijaki, vojaki in druirl v staroti manj kot dvajsetih let urina jo pristopa v gostilne in druge j;:vne prostore, kjer se prodaja opi jne pijače.
'i. — Vsi taki javni prostor? morajo bit i'zaprti v nedeljo In na postavne praznike od potih j>o-jvddne naprej.
4.	— V<=^ trgovske t-ransakelje. kontrakte in plačevanje dolgov v omenjenih prostorih je prepovedano ter je neveljavno.
5.	— A' vaseh tie sme presegati -levilo gostilen razmerja ene gostilne na tisoč oseb. A' mestih pri naj se uveljavi razmerje ejje go-siiine r.u vsakih dva tiso«" os'"T>. Davke na prevoznino opojnili pT jač ter direktne davke na alkohol naj se dvigne ni t;soč odstotkov.
Pošiljateljem denarja na znanje.
JAPONSKA IN ČITA REPUBLIKA.
Tokio, Japonska, 10. aprila. — Baron 1'eida, jaj>oiiski minist.tf-za zunanje zadeve, v nekem ugotovilo na domače časopisje Izjavil .da so prenagljena poročila, o dogovoru, ki je bil baje sklenjen v Darien med zastopniki iztočne sibirske republike ter onimi Japonske. Baron Učida pa .te priznal, da se bo sibirski problem rešilo v najkrajšem času.
Izjavil je, da morajo japonski civilisti takoj slediti vojakom, če hi se slednji umaknili iz Sibirije. V takem slučaju bi ne zadele civilistov prevelike izgube. ker imajo le malo posla v Sibiriji ter so razmere vsaki dan slabše.
Pri kr. poštnem čekovnem ura du v Ljubljani smo izposlovali, d» dobimo vbodeče za vsako naše na kazilo izplal-jlno potrdilo d podpi som naslovijenca ali* njegovega pooblaščenca.
Pporaznmno a tem ne bomo za naprej več razpošiljali doBedaj običajnih obvestil z označbo one *a, ko je bil odposlan denar ii Ljubljane na zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo noslali za m ko denarno poSiliatev, ki t.mo jc prejeli dne C. decembra 1921 ab kaaneje, izplačilno potrdilo • pod piftom naslovljenem oziroma nje novega pooblaščenca.
Te vrste potrdila pa prehajajo večkrat le po<Se«n z zadnjih pošl nazaj ▼ urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer ae zbirajo in Šel« aato odpošljejo ▼ Ameriko; rada tega ter dragih možnih zamud nam bo mogoče razposlati potrdila iele ▼ približno devetih' ted nih od dneva, ko nno izdali pr* jemno potrdilo oziroma kakorhitro ista prejmemo. Denar pa bo oeglede nato izplačan enako hi tro in pod istimi pogoji Kot dr •edaj.
VkuklikMilMiBMk.
London. Anglija. 10. aprila.— V nekem poročilu, ki je prišlo iz Jiiinerieka danes popoldne se glasi. da so ustaški (fddelki irske ! republikanske armade zavzeli z j naskokom polieijske barake v j P road ford,- okni j Clare. Streljanje je trajalo precej časa. kajti policijski oddelki se niso hoteli prostovoljno udati. J Ali bo takozvani republikanski ickstremisti na Irskem slavili obletnico znane ponesrečene irske ust a je leta 1016 s tem. da bodo -kosali strmoglaviti sedanjo pro-| vizoricno vlado ter proklamirati na njeno mesto irsko republiko? To je vprašanje, o katerem se je resno razpravljalo v dobro informiranih krogih tako v Angliji kot na Trškem.
Poročevalec londonskega 'Daily Mail" v Dublinu izjavlja, da se je o tem vpašauju povsem prostodušno razpravljalo v Dublinu in da gredo mnenja glede tega precej narazen. Poročevalec je prepričan, da ne bo storila pro-vizorična vlada ničesar, da zatre možno ustajo v svojem poskusu, i da zopet uveljavi mir in red.
Manj glasno pa mu je stališče, [katero so zavzeli najbolj radikalni med republikanskim gibanjem in akcija slednjih je po mnenje poročevalea v veliki meri odvisna od stališča, katero bo zavzelo javno mnenje napram njih prizadevanjem. Poročevalec pravi, da so že sedaj skrajni radikalci kaj malo priljubljeni. med resno mi-[slečim delom prebivalstva Trske j in da se narod v splošnem zaveda resnih posledic, katero bi J imelo skrajno radikalno naziranje na odnošaje med Anglijo in Irsko ter na odnošaje inerf Trsko ter ostalim svetom.
Pozor potniki!
New York, X. Y.. 10. aprila.— Delodajalci, ki so se zbrali tukaj da sc posvetujejo z zastopniki premoga rje v glede uravnave stavke v antracituih premogovnikih, so izjavili, da bi privolitev v de-veinajst zahtev premogarjev povišala ceno premoga za tri dolarje na tono. to 70.0<)0.<KX) na leto. katero ceno bi seveda morali plačati konsumenti premoga, ne pa delodajalci, ki ne iščejo drugega kot velikanske dividende,
—	Te zvišane stroške bo moral plačati konsument. mesto da bi -e cena aiitraeitnega premoga znižala kot* se niža vseli življenjskih potrebščin, — je izjavil Samuel Warriner, — predesdnik Lehigh Coal and Navigation Companv.
"Warriner je predstavitelj delodajalcev ii a konferenci podko-miteja, obstoječega iz ■ zastopnikov premogarjev in delodajalcev ki se pogfcja glede pogojev, na temelju kateroli bi bilo mogoče napraviti konec sedanji stavki v premogovnikih trdega premoga.
—	Devetnajst zahtev premogarjev bi imelo za posledico manjšo produkcijo ter večje stroške. — ;e pripomnil kunštno.
—	Antracit na industrija je plačala leta 1921 celili $260.000.000 ?:a produkcijo 53.000, 000 ton trdega premoga, namenjenega za domačo porabo. C*e bi privolili v zahteve premogarjev. bi znašali produkcijski stroški V-elih 430 miljonov.
Čeprav se je zastopnike premogarjev takoj od počet ka posvarilo, da ne morejo delodajalci nikakor privoliti v zahteve, katere se je stavilo, so zastopniki pcmogarjev vendar pripravljeni nadaljevati s stavko, dokler se ne bo privolilo v vse njih zahteve.
Zastopnik? delavcev so izjavili, da so številke, tikajoče sc produkcijskih stroškov trdega premoga. neresnične. Celo če bi se priznalo, da so stroški večji kot so bili, bi bilo težko pojasniti razliko celih desetih dolarjev med stroški produciranja ter ceno, katero mora plačati konsument, ko dobi premog dejanski v roke.
V tem pogledu pa delodajalci nočejo priti na dan z resničnimi in verodostojnimi podatki.
BOJAXL NAROČAJTE BE KA "OLAJ3 H Alt OD A" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV KS T SDK. DSŽAVAH.
Berlin, Nemčija, 9. aprila. —
General JIrik von Kalkenhavn, prejšni nemški "r.jni minister ter nekaj časa načelnik nemškega generalnega štaba, je umrl v soboto v Wildpark, v bližini Pots-dama.
General Falkenhavn je l»il imenovan nemškim ministrom leta 1913 ter je sledil generalu von Herringen Kmalu po izbruhu vojne je bil imenovan načelnikom nemškega generalnega štaba ter u* sledil v tej lastnosti generalu von Moltke-ju. o katerem se je poročalo ob onem času. da je bo-lan.
Avgusta meseca leta 1915 je stopil na mesto vojnega ministra Ilindenburg in Falkenhavnu se
j'1 poverilo kampanjo v Transilvaniji in Romunski. Glasilo se je oner.: čjisu, da je bil odpuščen kot vojni minister raditega. ker je nasvetoval kajzerju, naj opusi i balkansko kampanjo ter skrči nemško bojno fronto. ,
Falkenhavn je porazil Ruraun-<e v kampanji leta 1916, Pozneje je odšel v azijsko r rčijo, kjer je .poveljeval Turkom.
Po svojem povratku v Berlinu je bil rehabilitiran ter se mu je posrečilo izpodriniti Moltke-ja. ko je padel slednji v nemilost \sled poraza pri Marne. O njem se je glasilo, da ima prav poseben upliv na kajzerja, ki je bil baje "hipnotiziran od tega generala".
General Falkenhavn je slovel kot militarist, katerega bi se dalo primerjati ediuole s pismoje-ii'in Bernardi jem. Bil je tip pru-sl^ega aristokrata in čeprav že ."4 let star ob počet ku vojne, je bil vendar najmlajši med nemškimi vojaškimi voditelji. Kot Hin-denburga so tudi njega v priČet-ku njegove karijere imenovali izjalovi jen je. Prilika, da se odlikuje. je prišla šele ob priliki Bok-^erske ustaje na Kitajskem. Takrat se je odlikoval ter bil imenovan governerjem Tiensina.
NEMŠKA DRŽAVNA BANKA NEODVISNA OD VLADE.
Berlin. Nemčija 6. aprila. — Soglasno z zahtevami zaveznikov bo postala nemška državna ban-!ca neodvisna od nemške vlade in sicer na temeljit predloge, ki je bila vložena v nemškem državnem zboru.
^ *
Parnik "Argentina", ki jc imel 29. aprila odpluti v Trst, je preklican. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik
"President Wilson".
IIT. razred do Trsta $102.50; IT. razred $160.00 in $5.00 vojnega davka.
Ysa pojasnila daje tvrdba Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., ZT«w York, ST. Y.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m potem nafte fcmok« UnSnJeJ« po aliti etnl, maresUiro Is Utr«.
TteaJ m kOe maše eent aledete:
Jugoslavija:
RupoHUa am ndn,'i poite ia lsplafoj« "Kr. p-4tnl iekirrr«! inT is -Jadranka banka" r LjiMjaaL
300 kron ---- $ 1.20	1,000 kron ____ $ 3.70
400 kron ---- $ 1.60 10,000 kron ____ $36.00
500 kron ____ $ 2.00
Glasom aaredbe ministrstva sa pošto In brzo*av	t Jugoslav!JI Jo sedaj mogote tam aakazorail sneske potom poŠt«	edlnole t dinarjih; sa vsake fttiri krme bo izplačan en dinar;	razmerje med dinarjan in krono ostane torej aeizpcemcnjcno.
Italija in zasedeno ozemlje:
BazpoiUJa aa sadnj« pe*U fas Isplainjo "Jadranska banka" v Trsta.
50 lir____$ 3.30	500 lir ____$28.50
100 lir----$ 6.00	1000 lir____$56.00
300 lir ____.$17.70
Kemika Avstrija:
bs izplačaj* "Adriatisdie Bank na ___ -
- -
Radi vellkanBklh ras lik v tečaja Izplačujem« sedaj r Avstriji ura« amerikanske dolarja. Nate pristojbina za vsak« posamezno nekazilo de •it.— znaša 5t reniov; od	do $5».— p* $1.—; Ia sa večja a*,
kazila po 2 eenta od dolarja.
Pod istimi poboji izstavljamo tadl dolar-Ceke in pošljemo ame-rlike dolarje v Jugoslavijo in v Italijo.
Twfcort draarja sedaj m stalna, menja m večkrat nepričakovano; Is teza razloga nam nI mogoče podati natančne eon« vnaprej. ID računam« po ceni Istega Am kol aam poslani deoar Imh v r«k«.
Kot Z—wlnl taotnpnlki "Jadransko Banke" ln «jenia p«dr«<-«1« lamam gajsmčme Izvanredno ngoteo pogoje, ki bodo veliko koristi sa «w, td m i« ali se bodo pooioievall aaAe banke.
Jo iiilatl najbolj po Domsotls Hmj Order, ali ta M M ~
PXAHK »Aim STATI BAJTE, M Cortlandt St„ Haw York
, __
JALOVI IZGOVORI PREMOG, BARONOV
Premogarski baroni pravijo, da bi plačilne zahteve delavcev podražile ceno premoga.
SMRT GENERALA | VON FALKENHAYNA
V bližini Potsdama je umrl mar-| ^al I^alkenhayn neslrvnega spo-| inina. — Dosegel je starost 62 let.;
POLOŽAJ NA IRSKEM VEDNO BOU ZAPLETEN
Ustaši republikanske armade so napadli oddelke proste Irske države. — Bati se je nadaljnih izbruhov.
3tA8 NAHODA, 11. APR. 1922
"G LAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
__	Owntd and Published by
UoTenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK SAKSER, President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
Place of Business of the Corporation and Addreasea of Above Offlcara: U Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. V.
"Glas Naroda'* Izhaja vsaki dan Izvzemžt nedelj In praznikov.
Za	celo teto valja lic« z	a Ameriko	Za	New York za celo leto .....	... (7.00
	In Canado .........	• • • 16.0C		. za pol leta	13.50
Zrn	pol let« ...............	......... t?.oo	Za	Inozemstvo za celo lato	-vr. »7.00
Za	datrt lata	r,........ «1.50		za pol leta .......	.„ »3.50
<X L A S NARODA
(Vole* o* the Pcopli) Issued Every Day Except Sundays and Holiday*. Subscription Yearly »6.0C
Advertisements on Agreement
Doplal brez podpisa In- osebnosti ee re prlobCujeJo Denar naj se blagovoli po-Mj&tl po Money Order. Tri tpremrmbi krajs, naročnikov prosimo, da se nam tudi prejlojo blvolliCe namani, da hitreje najdemo naslovnika. _
GLAS NARODA Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
ČUDNA SODBA O LENINU.
Dopisi.
nobenem slučaju popolnoma posrečil in tudi Rusom ne. ki so prepovedali uporabo \safccga drugepra alfabeta kot je cirilica.
—	Staroda\no <rlavno mesto tega ozemlja-, ki presejra po velikosti nekoliko združeno ozemlje Xew Hampshire ja, Vermonta. Massachusetts in Rhode island. je bii«t Vilna, koje ozke in vijugaste ceste, kameniti tlak in starodavne, solidno zidane hiše dajejo mestu skoro srednjeveški i/raz. Čeprav je sedež sedanje vlade Kovno, se številni dogodki v zgodovini Litvinc-ev osredotočujejo krog Vilne.
—	Viino je ustano\il na sovodju rek Vilne in Vilajke neki Ge-dimin leta	ter je pomočjo železniških črt zvezana s Petrogra-dom ter preko Vai'iave večin«, glavnih mest v Evropi. K«» pe šel Xapoleon skozi to mtsto leta l.šlH na poti proti Moskvi, so se li-t vinski plemenita s i ;.gri?i.iali preko njega, kajti domnevalo se je. da bo nanovo ustanovil staro litvinsko državo.
—	V bližini mesta stoji danes kamen, ki pripoveduje tragično povest na enostaven Tia'in. Na ?ni strani so izklesane besede; — Napoleon Bona parte je šel po tej poti leta 1812 z 400,000 možmi. — Na Irugi strani karatna pa so izklesane naslednje besede: — Napoleon
Bonaparte je šel po tej poti le*a 1812 z 9000 možmi.
—	Tri prejšnje ruske province, Vilna. Kovno in Suvalki. iz katerih se je stvurilo eečino sedanje nove države, ne izgledajo tako dobrostoječe in rodo^ itne kot sosednja i>oljska in nemška ozemlja, nahajajoča se bolj proti jugu. Velik del tega ozemlja pokrivajo močvirja in veliki gozdovi, ki dejanski predstavljalo enega največjih naravnih virov dežele. Poljedelstvo je glavna industrija in poleg poljedelskih produktov se proizvaja les, kože in nekaj drugih stvari.
—	Kljub-splošnemu prepričanju, da je spomlad pravi letni čas za ljubezen, so vrši večina litvinskih porok tekom mrzlega vremena, po zimi. kajti ženit ovah je traja več kot teden dni in poleti in spomladi ni časa za lake gostije. Zimski čas je eas slovesnosti v tej majhni deželi, kjer izpremeni mraz vsaJio močvirje in vsako rečico v lepo uglajeno pot.	,.
Peter Zgaga
Otroci se pogovarjajo. V o-t roških pogovorili tiči včasih velika modrost.
Zadnjič sta se pogovarjala dvjt. Prvi jp n-kel drugemu:
—	Ti. jaz mislim, da je zdravnik prinesel k vam na dom malega otroka.
—	Da, jaz tudi mislim, da je zdravnik prinesel otroka. Pred par meseci sta se zastran nekega denarja z mojim očetom prepirala in zdravnik mu je rekel: Čakaj. jaz ti bom že en trubcl napravil.	< ' ff
* *
V	Brooklymi živi rojak, katerega ime je jako podobno imenu
angelvarha*. Kot znano, se slo-vo "g" v angleščini kot ''ž" Izgovarja.
Možak je začel v zadnjem času zamenjevati očetovske dolžnosti z zakonskimi.
Njegovo žrtev so polali v bolnišnico. on je pa pod petna js t sto dolarjev varščine.
Rojak Angelvar (ali kako "se mi; že pravi") je bil :no"<in steber slovenske cerkve.
Baje je tudi v cerkveno tablo
vklesan.	J
* * *
V	Parizu se je. pojavila nova ženska moda. Obstaja edinole i/j klobuka in dolge široke tančice, j ki pada v obliki pentlje s klobuka. Ženska se zavije v to tančico i te hodi taka po ulici.	i
Modo .je uveal a neka igralka j ter vr.bmlih: žnjo občo pozornost.
Amerikanke jo bodo začele'i I:malo posnemati.
Parižanke te<ra ne bodo mogle j prenesti na ulicah se bodo pojav-1 ijale samo s klobukom na «rlavt. | P«demtakeni bodo zakrivale [m-mo ono stvar, ki je pri ženski Tmvj: '
vsak" Aeljave.
• * *
V	P»elgnuli: se vrše velike priprav«1 r.;\ Aleksandrovo poroko. \ova kraljeva palača je <1 ograjena >,r.i dvoru bo vladala prava dvoroa ciiketa. Nekatere clvomt dame s.« /«■ imenovane. Cerimoni-.lalni rnojsier ho ona velika /ivT-na. pred katero bo vse jMipadalo v prah.
Vzdrževanje dvora bo stalo \s-ko leto šest miljonov francoski!'. frankov.
Aleksander boč»> biti plačan v fiances k i valuti.
Če bi se človeku vredno z«h*ln. 1-i napisa* elanek o toliko proslavljanj jugoslovanski demokraciji.
* * *
Jaz verujem v ljubezen na prvi pogled.
Marsikdo bi so ne }>oročil. če bi svojo nvesto d v ra krat natančnejše pr »gleda*.
"Proletarec" piše nu«d vVstl-cami:
T'rednikom "(lias Naroda" za vidamo. ker imajo fako srečuo :vko. da izberejo samo tako čli-vii. ki čltateljem ugaja.
Isto politiko bi moral tmlfl 'Proletarce' zasledovati. Onim dolu etnikom. ki 'ju vzdržujejo, imj da že vsa; nekaj lahko prebavljivega. sicer mil bodo odrekli podporo.
• • •
Pavletu Zgagi pošiljajo ljudje dolarje za cigare. Tako že vsaj pravi .Zakrajšek. Zemljo, naj kupijo. ženil jo — otroku !
atognBluuattB&a
Ustanovljena 1. 1898
Stalni. dfcitturta
InkorDorirana 1. 1900
1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
t :—r-LS j_l'J
Napoleon je rekel kmalu po svojem padcu, da je bila ena izmed slabosti njegovega imperijata, "da je počivalo celo poslopje le na meni."
—	Jaz sem se moral osebno pečati z vsemi vprašanji, — je rekel, — in zmaga j«* bila moja le, kadar sem bil sam navzoč. V moji odsotnosti niso vedeli generali, kaj naj store, in vojakov ni navdajalo isto navdušenje kot v slučaju. Ha sem l»il jaz poleg. !% večjo pravico kot Ludovik XIV.. 1<* roi Soleil bi lahko rekel: — -laz seni država (Le Ktat. <*«' est inoi.). kajti kralj je bil prineip. ki je preživel človeka. Novica o moji smrti na Ruskem se je razširila po Parizu. <'e bi vsakdo vrjel v to poročilo, bi bil poskus Malleta uspešen, in moje cesarstvo l»i me ne preživelo za štiri in dvajset ur.
V sedaujih dnevih ist«»tako živi «"lovek, ki bi lahko rekel: — Naj odidem	in vsaka stvar je v nevar-
nosti. Naj uiiirem, in vse se bo polomilo.
—	Ta človek. -— pravi ('lenience Pantel v pariškem '*.Joiiriialu*\ — je Lonin. ki je istega tipa kot Napoleon. On pooseblja režim, katerejra jo vstanovil. in kadar kill-lie cni. izjavljajo vsi prosti možje Rusije, da imajo nahod.
—	(Jovnrilo se je. da se namerava Lenin vdeležiti konference v (iennvi. Takoj so vzkliknili visoki dostojanstveniki komunističnega cesarstva ter stari grenadirji rdečih straž s solzami v očeh:
—	Kaj naj storimo, če nas zapusti mi < o prereže kak zarotnik nil njegovega življenja, kaj naj postane iz ruske revolucije? Brez njega je vse izgubljeno... Prosimo ga, naj ostane v Kremlju in če bi kljub temu hotel odpotovati, se poslužimo sile, da ga pridržiino v svoji sredi.
—	Očividno je to kaj laskavo za Lenina, — edinega neobhodno potrebnega človeka našega časa. — kajti na celem svetu ni niti enega kraljestva, niti ene republike, koje načelnik bi imel pravico izjaviti:
—	< c izginem jaz, bo slo vse k vragu.
Ni kdo drugi ne more reči kaj takega o sebi. Kralji, predsedniki, papeži sledijo drug drugemu, in igra gre naprej svojo pot. Lenin pa je neke vrste bog, ki mora biti vedno navzoč v svetišču in katerega ne more nikdo nadomestiti. V Franciji ga nekateri mistiki komune dejanski obožavajo.
—	Do tega konca je prišlo takozvano oproščen je prolctarijata, revolucija, ki je bila vprizorjena v imenu enakosti in bratstva. En sam človek zavzema v komunistični organizaciji mesto kot je bilo mesto najbolj despotskega monarha v zgodovini.
namenil nekoliko opisati.
Delavskih razmer ne bom opisoval, ker s:> nei/.premenjene in daleč p<.d ničlo.
Poro«'-at i »mam. da smo dobili novega slovenskega župnika Rev. Alojzija Mlinarja. Imeli -wno te-.iom enega b ta župnika po rodu Slovaka, ki nas je zapustil dne G. marca t. 1. liil je Rev. Ambrozij Kapitan, miriietra značaja in priljubljen v tej naselbini. Akorav-no je bil. kakor že gori omenjeno, Slovak, se je v enem lelit dobro privadil slovenščine. Preselil je uekam v Pemisyl vaiit j«>.
Župnik u. Mlinar je kmalu j>o prihodu nevarno obolel. Tukaj je rojila :n št1 roji .bolezen, ki ji pravijo influenca. Tudi mene se je lotila. Mislil setn si. že, da bomo f-li, vendar, hvala l>»»gu. otresel sem st- j*- za enkrat. lJal lio«i. da
za vedno. Ta 'poredna bolezen pa lil zahtevala preveč človeških žrtev. Kot je meni znano, je zahtevala le eno in ta je l>i 1 Filip Stare. Prišel je pred par tedni iz Cleve-landa. Ohio, meti svoje stare lead-villske znance. Na delo je šel zdrav, dve uri pozneje so ga ]>a i skoro nesli domov. Po par urah je zaspal /ai vedno. P»il ni član nobenega podpornega društva, ker ni dolgo, kar je prišel iz stare domovine. Vseeno sta mu pa tukajšnji podporni društvi Planinski Bratje I št. f> ZSZ. in sv. Jožefa štev. lv'S'KJ. priredili krasen pogreb. Pokojni je bil član obeh društev pred desetimi leti in potem je šel v svojo rojstno domovino. Bil je lam v vojski tri leta. Po dokončani svetovni vojni se je želel vstanoviti v tej naselbini, kar mu pa kiuta »nirt ni dopustila. Bodi mu lahka ameriška gruga r
Naročnik.
Litvinski zvon neodvisnosti.
Litvinskn, najbol. južna i/med baltiških držav, katero so iz-reral iz telesa prednje <-arsk • Rus je. je sedla za družinsko mizo narodov sveta, ko je s*)i*ej»'la pravosodje stalnega sodišča mednarodne pravice, vendni pa je odkl 'iiila pridružiti se konferenci baltiških držav, ki s(. dogovori1 » gir-de jx>litike. katero naj bi za-sled ovale na konferenc i v Genovi
—	( epra\ nist, Zdi.užcne dr/avt priznale lit vinske vlade kot so priznale več>no diugih evropskih narodov, s«, bili vendar številni pr:n ipiji republikanske 7itvin«l-.i* ih.de vzeti iz ameriške ustave. — se »lasi v nekem noro. itn Nan-une yj»mljepisne družbe .— Eden zadnjih zadnjih doL«o«?kov v /v.-zi t-m l>i|a izročitev "zvona jirostosti kat»'re»a ><, p4,iiai !i I .i? i inei v Združenih drŽavah svo-.u donia«-j (b'/i-li \ prr^lavo ."-e*rt« r-bletniee njene neodvisnosti. f> tem zvonom bodo rvonili ob \>eh narodnih praznikih ter f»t) dnevih. ki so zgodot* n-ke važnosti /a d< želo.
Preko sedanje l.»*vinske, ki ,;e biki nekoč ena največjih držav v Evropi, stezajoča >e od čVneva morja pa do Baltika, so tekom svetovne vojne korakale m in : nemške in ruske armade. Nemci so pogosto navalili na deželo, da /..plenijo govejo živino in Rusi to vprizarjali iwoi nap«de. da < o.ežt jo nejK»sredne uspehe, ki naj bi moralno učinkovali na kak *.n drugem mestu.
—	Ti plavolasi ljudje v modrimi očmi. ki trdijo, da imajo več kot en miljon svojih zastopnikov v Ameriki, govore jezik, o katerem izjavljajo nekateri jezikoslovci, da je najstarejši živi jezik, kar jih je v Evropi ah drugod. Ta >zik j* sličen primitivnemu Sanskrtu ali Ataro-indist-enui jer.ku ter i^opolnoma razlikuje od slovanskih, germanskih ali tatinskih jezikov.
Zmagoslavni narodi, ki ko vladali Litvi od časa do časa. so sicer skušali iztrebiti strm domači jezik s tem. da so prepovedali njega uporabo v šoli ter v javnem življenju, a ta poskus se jim ni v
New Florence, Pa. |
Ki-r imam dosti časa, napišem! par vrstic iz naše male slovenske naselbine, ki šteje, mislim, vseh >kupaj do ljudi in št* ti nismo vr-i Slovenci.
Kar se tiče tlela in premogove industrije, sta dva mala rova. Premog je pa bolj pičel. Širok je, toda nizek, da se človek komaj po Trebuhu priplazi do njega. Mislili smo. tla bo zrastel tekom leta. odkar nismo delali, toda ne. Kot ci-laia po naših listih, naglo širi po celi Ameriki unija. 1st-ft a ko Tukaj v Westmoreland eoiintyjn. Nam peel ar je m se prav- dobro zdi. Le tako naprej, dragi mi rojaki, pa i K) zmaga lia naši strani in dobili bomo. kar se nam spodobi.
Sedaj ko ^e bliža mila spomlad, nam bo malo krajši čas pečlarjem. Kaj nam manjka, je pa samo nežna polovica Dekleta. Velika lieč jt- tukaj. Oglasile se in na prste stopite, ker mi pečlarji smo že pripravljeni /a vsak čas In vsako minuto
Včasih smo kakšen dopis č it ali iz gorate West Virginije in Žane-ta Planinskega, zdaj pa si glave belimo iu premišljamo, kaj se je zgodilo ž njim. Morebiti je pa že kakšno rožo izbral, da jo kratkočasi. Zan Planinski, tukaj te naš peelarski klub Še Vedno pogreša.
Prosim vas vse Slovence, da še kaj sporočite, da bomo vedeli drug za drugega. Pozdravljamo vas vsi pečlarji, kakor tudi dekleta. ter 'vam voščimo vesele velikonočne praznike, da bi jih zdravi in veseli praznovali.
A. I.. F. M.
Willard, Wis.
V bolnišnici v Eau Claire. Wis., se nahaja rojak John Ramovž in se zelo slabega počuti. Bržkone je jetičen.
Tisti, ki so se pred letom dni veselili iziJa okrajnih volitev ter od veselja pozno v noč plesali, so bili pri letošnjih volitvah 4. aprila do kraja potrti in osramočeni. Po cestah so pred letom dni vo-lilee* nagovarjali, naj volijo za blagajnika moža. ki je že dve leti v tem uradu. Ker se je ravno ti-s.j čas nekaj odkrivalo, jih je pri seji prejšnji župan posvaril, da niso njegove bukve v redu. Za to odkritje je moral župan marsikaj grenkih prestali. Nekateri so govorili. če je res kaj. pa ie samo pomota v bukvah. Veliko jim je verjelo iu bil je še v tretjič izvoljen. Blagajnik pa kot zvita buča jo ni mogel do kraja prenesti, kajti bukve niso bile čiste in njegova ve^t tudi ne. zato je pred časom r-signiral in Šel tako <la mu ni bilo treba nič računa dati. Za slovo je še v s/1 vstale odbornike za n» s potegnil, češ. da bo že 7>o-ravnal. če ni kaj prav z blagajno. Kako in kdaj. t»*ga jim ni povedal. \"a dan je prišlo, <la je blagajne olajšal za tristo in nekaj dolarjev. Pri seji se je sklenilo, da pride ta zadeva pred okr. pravd-n;ka (County Attorney).
Poročevalec.
Leadville, Colo.
Ker vidim, dn se noben ne ogla-si iz teh gorskih pečin, sem se jaa
Iz Jugoslavije
Zagrebški blagajnik defravdant.
V Gradcu je bil aretovau blagajnik zagrebške transportne družbe "Transjugo". K. Haupt. ki >i je na škodo družbe prisvojil S4.01MJ K gotovine ter potem s ponarejenim potnim listom poti imenom Josip Loffler poibegnil v Gradec. Na podlagi tiralice je bil v tiradeu aretovau. < >d poneverjeiie s vote je imel se 66.000 K.
Požar na državnem kolodvoru.
Na državnem kolodvoru v Zagrebu se je vnel vagon .sena. Požar se je kmalu razširil na bližnji vagon, ki je bil tudi nagovorjen s senom. Železniški uslužbenci so hitro (Kipeli goreča vagona ter ju zapeljali na drugi tir. fWia vagona s senom vred sta zgorela.
Tvornica mila v Osijeku.
P««.l okriljem ''Srpske banke" se je (»snovala delniška družba '"Sehicht". ki je kupila osiješko tvornico mila. T vomica s^ bo precej razširila in se bodo v njej izdelovala fina toaletna mila. Obenem se bo uredila \ t*, orniei par-fumerija. Družba bo pozneje zgradila tudi ve*'jo tvomico vsak o vrst"
'nega mila v Borovu.	.1
GIstbI lifcnraM,
Predsednik: RCDOLI PEHDAN, 93& E. 186tb 8t., Clrvelaad, O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 10« Pearl A«.. Londm, O. Tajnik: JOSEPH PISFI/'^R. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BSOZICH, Elj-, Minn.
Blagajuik neizplača>jih gmrtnin: JOH N MOVERS, 624 ti. 2nd A«l,
W. DulntH. Mlna.
Trfaonl rinralk!
Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Oblo btreet, N. 8., Plttptmrgti, Pa.
NadvcnJ M%«r:
MOHOB MLADIC, 2808 Sol Lawi^aale At«, Chicago, IU. FRANK SKItABEO, 4822 Washington Street, Denre?. CoJ<t
ParotnS odbof^
LEONARD BLABODNIK, Box 480, Slf, Mlna.
GRECOB J. PORENTA, _MJ1J Beacon Ave, fc?t*ttle, Wash. FRANE ZORICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, JoUet, IIL PAULINE ERMENC, B39 — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STE2LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, CoIol ANTON CELARG 70« Market Street, Waukegan, I1L i -- Jednotlno uradno glasUo: "Glaa Naroda". t i——
Vse stvari tikajoče ee uradnih zadev kakor tudi denarne pcdllja-tvo naj ne pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se podllja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih Članov lu bolniSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Je-Anota se priporoča vsem Jugoslovanom ■a obilen pristop. Kdor ieU -postati član te organizacije, naj se eglasi tajniku bljifsega druStva J. S., K. i Za ustanovitev novih drufitev ie pa obnilte na gL tajnika. Novo društvo se lahko vsttnovi a 8 člani ari Sanicami
Jugoslavija irredenta.
Umrl je v Trsatu
eden najzftauejšili arhitektov na Primorskem Fran Markovi«"-. '1 drugim je /gradil poštno po.-! p-je, velik kolodvor, ear'n-ki urad in skladiš-ča na Reki. kakor tudi narodni kazino v Trsatu. Matko-vič jt,- bil zaveden Jugo>lovai:.
Razstavo "grde umetnosti"
bo otvorila "Liga Nazionale v Trstu. Pozvala je vse ljubitelje iiinetjinsti. naj P'^ljejn na razstavo v>e, kar menijo, da je urd'>. Ni dvoma, da bo "grde umetnosti" dosti na razstavi.
Usoda Reke.
Nihče ne zna tako izrabljati notranjih lioniatij Jugoslavija, kot ravno ltaljaui. Povsod nam odjedajo pravice, povrni nam z:id<i,ja-
lularee za lulareem. S.-iia.i so -pravili na Heko. Pi vi-tno — med vojno — so Italjani Reko priznali Hrvatom, po vojni no dosegli, da >e je osnovala samostojna država, republika pod Viirstv»»m Italije.
sedaj pa jim je tudi t.....i več in
radi bi Reko čisfo spravili p>.d svojo	tla bi lako uničili
njeno trgovino. V ta namen e poslužujejo Italjani fasistov. Ti >e v. br inbami in kanoni napadli palačo reške vlade neka italjanska vojna ladja, ki bo morala kveč-jem vzdržavati red, je celo pomagala. predsednika Zanello. ki j«' hotel na vsak naerii ohraniti !!«•-odvis.nost reške republike, so pregnali in na njegovo meyi!o postavili nekega italjanskeiia poslanea. Italjanska vlada se seveda na zunaj dela silno ogorčeno nad 'aši sti. ki ne dajo miru. na skrivaj pa v. njimi flrži in bo končno rekla: Ker na reki ni nobenega miru. bomo pa Reko pnklopili Italiji iu mir bo vposta vljen !
Za samoupravo Goriške.
Iz (ioriee poročajo:	ponde-
Ijek '27. febr. se je vrši in važna seja goriškega deželnega »wlbora. Na dnevnem redu je bilo kot edina točka vprašanje avtonomije Ooriške. Deželni odbor je imel razpravljati o treh tozadevnih re-
solucijah, katerih -o predlagali j dve italjani. eno pa Slovenci. ; Predse inik deželnega odbora Pet-jtarin je jji'-llozil rcsolnerjo. ki ob-• sega načelno zahtevo po deželni !avt< n mij; (lorLške. Slovenski za-j stopn. \ dr. IleNcdnja-k je v svoji ris 'bieiji zahteval priključitev (Kanalske doline ter idrijskega iu j postojnskega okrajnega glavai -!stVfl h iioriški. Senator litunbig je i itajx^led \ Siiii-lu med Sloveli«*! in llaljiiiii doseženega sporazuma ! predlagra! re>Jueijo. ki ob>-'ga , glavne točke za sestavo bodočega jdežehicua zbora. Vse tri residue i-i je bile soglasno sprejete.
Sklepi goriškega deželnega zb >-ra so izredne varaioa-ti ne samo za Goriško, ampak za vse zasedeno ■ozemlje. 1 omenjajo nekak mejnik
| v zgodovini razmerja nuui Slovcii-ei in Italjani v .Julijski lienečiji. L)očim jia prva dva »klepa v imlni | meri ustrezata slovenskim zalite-jvam. poiuenja tretji skic]) glede : deželnega zbora za Slovence veliko in težko, čeprav lmnientano potrebno žrtev. V .»mislil Pombi-uove rt »obieije bo sestavljen bojih »č i deželni zbor iz '55» poslancev, I ki s" bedo izvolili v dveh volilnih [okrajih, ein*m slovenskem in enem ; italjanskem. Italjanski okraj bo volil	jjnslancev. sloveiislii pa
sam-- 1!'. V deželnem zboru hodo ; imeli torej Italjani večino, čepra v i jih j«- samo polovica toliko kot
! Slovencev, t
Pod naslovom "Prvi korak" »e bavi tržaška "Kdinosl" obširno s j tem d«'jstvom in izjavlja med ■drugim: "Žrtev, ki so jo morali doprinesti goriški Slovenci, da p'> ■ stane sporazum mogoč, je seveda *
lo grenka. Ne gre pa pri tem za i poraz, temveč za žrtev, ki je bila [neobhodno potrebna." V uadalj-nih izvajanjih dokazuje '"l-Mi-jnost". da je bilo edino na ta na i'in mogoč«* rešiti avtonomijo (io-'riške in pridobiti zanjo tudi Ita-jljane Svoja izvajanja zaključuje j" Etlim.-st" tako-Ie: "Prvi korak 'je sti-rjeii. Sleiliti mu morajo vse 'no-,e pokrajine do svojih avt«»n«i-{uiij, s katerimi bod«» najbolje za-|jamčeni njihovi posebni interesi lin • benem K|.dosui interesi države.
5
c.
vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letul$18.25, ali v petih letih $91.25 -
. zakar bi med tem dobili v samih obrestih $10.95,
$5. naloženih na naš "Special Interest Account" tekoia enega leta po 4c/c, bo prineslo $—.20.
$ 50.	naloženih
$ 100.	naloženih
$ 500.	naloženih
$1000.	naloženih
$5000.	naloženih
bo	prineslo $ 2.	na leto.
bo	prineslo $ 4,	na leto.
bo	prineslo $ 20.	na leto.
bo	prineslo $ 40.	na leti.
bo	prineslo $200.	na leto.
Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite s vašimi vlogami TAKOJ DANES—$5—in pošljite jih po pošti.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Streti, Nu Yart, N. Y.
Glavni zastopstvo: JADRANSKE BANKE
GLAS NAHODA, 11. APR. 1922

Maksim Gorki o Rusiji.
Iz ruskega originala prevel Don Le vine.
( Razočarln glede {»osledie velikanskega preobrata v Rusiji, je zapustil Maksim (iorkij sovjetsko republiko ter dospel \ Nemčijo. V prvi »oriji člankov, odkar je zapustil svojo domačo deželo, ji am razkriva pisatelj tnjuc vzroke, ki so doved-li do revolucije v Rusiji).
Ljudje, katere win vajen reS-pektirati. so me naprosili, naj po-vein. kaj mislim o Rusiji.
Kaj n-i-'iiii O svoji deželi, ali da se bolj natančno izrazim, o ruskem narodu, o možicih. ki predstavljajo veliko večino tega n n roda. tn me spravlja v veliko zadrego. Lažje bi bilo zame — sp]tih ne odgovoriti na vprašanje, hjaz sein šel skozi celo stvar ter v« ni pivvft". da bi ini'*l pravico molčati. Treba pa je razumeti.
ne obsojam in ne opravičujem nikogar. temveč da tukaj enostav no pripovedujem svoje številne utise, katere sem dobil. Ni treba, d.*, bi bilo mnenje že obsodba in prav ni«" žal bi mi ne bilo. če bi s«- izkazalo, »h so moja mnenja napačna.
V svojem bistvu je vsak narod anarhičen. Ljudje hočejo jesti to-liko kot le mopoee in delati tako malo kot le mogoče. Imeti hočejo vs" p>-aviee a nikakih dolžnosti. Ozračje breepostavnosi i. v k a te-run j" bilo človeštvo vajeno živeti izza starodavnih časov, pa je dovedio do v ore v p*stavnost — 1 > I «'/'i>osi .*: vnost i.
To s.' tiče v prav {»osebno veliki meri mis ruskih kmetov, ki so bili i/|>osta*» Ijeni bolj dol p i in bolj okruti dobi suženjstva in robstva kot katerikoli drugi na
v
rod Kvrope. Ruski kmet je sanjal skozi stoletja o državi, ki bi ne imele nobenih pravic uplivati na voljo posameznika in na prostost nj'govik dejanj o državi, ki bi r.f inela nobene moči.nad člo-v« kom.
v i ''eioiročem upanju, d.i d«s'->> enako; t za vse. dočim M o*ta ];• pre-lost vsakega pos.i»!> mika r.eo:tic.,< na. je skušal ruski irirmr i»>tao»»\iti tako državo v obliki kozaštva. ukrajinskega Siča. »— Š< sedaj živi v temni duši ruske-g:i sektarea vizija o bajnem "me. :^jansl;ei<i kraljestvu". To obstoja lvkje na "robu zemlje" In ljudje žive tam nemoteni, nepo-z.uivajoe 14 protikrščansko nečl-m urnost." življenja, ne pozna vajo« krčevite muke napredovanja ei vliznei je.
Nomadski nagon ni še iz/inil iz ruskega kmeta. On smatra na-jMire orača za proleletst , n božje ter si neprestano želi. da Iti se pomikal od "nejra mesta na drugo neslo. Njemu manjka agresivne zelje, da bi s? trdno nastanil na i'branem mestu ter uplival na obda ja jočo »a okolieo v svojein interesu. Najmanj, kar se more reči. |m je to, da je ta želja v njem kaj slabo razvita. Kadar pa sklene storiti to se mora boriti s te/ko in brezplodno nalogo. Oni. ki hočejo prispevati k življenju v;:si nekaj, kar je njih lastnega, n« kaj novega, zadenejo le na nezaupanje in sovražnost od strani vj si, ki jih ali izžene ali pa vrže iz svoje srede.
\ e.'no bolj {»ogosto pa se zgo-«li. da zapuste reformatorji sami i r pr<»ste volje vas, potem ko sm prišli v konflikt z nepremagljivim konservat izmoni ruske vasi. Obilo prostora je dnigod. — 1'razna planjava se Širi na vse strani ter mika in vabi k R"bi.
Nadarjeni ruski zgodovinar K ost orna rov je rekel:
— Opozicija proti državi je v«ilno obstajala med navadnim narodom, a radi prevelike zem-lj» pisne razsežnosti dežele je zavrela i 1»!il;n	dezereije do dolžnosti, naloženih narodu od «.r/aev. ne pa oblike aktivnega odpora in boja. Izza dni. katerih s~ tiče ta pripomba, se je preb'-xa!stv«» ruskdi planjav povečalo, dust slo v je naroda je ostalo N-tn ter p našlo svoi izraz v čudnem pregovoru' ... Ne zapusti svoie-•ra | k »si m . a tie opravi svojeg:i «1r la. —
7£'ip»«ln< č-|o\-ek vidi krog s- be od r>t>-t»lvi!i Ini naprej, kakorhitro lahke sloji na svojih n«»«rah. inonumeria^r.f uspehe dela svo-nh prednikov. Od zatvorn'c na Hoiamlskem. pa do tunelov oh italijs n-ki Itivijeri in vinogradov ob Vezuvijn: od velikih naprav Ango.ie. pa do mogočnih šlezijskih tvorr.ic, je celo lic-* Yv-rope na pošto posejano z na i več jin«! inkamaeijami nifranmirano volje človeka. —volje, ki s: je
mtsrikn wnctinciljrtfcr- podjarmi e-
zioeine, svoje samovoljne in ne-pitstovoljne krivice in najmanjše gibanje svojega večno nezadovoljnega duha.
Ker je velik grešnik proti svojemu sosedu in mogoče še večji preti, samemu sejbi. je mučeuik Vsvojli lastnih pridrževati j. ki ga sicer deformirajo in pustošijo, a kijub temu dajej orojstva vedno novejšim mukam in veseljem življenja. Njegov duh, kot oni pro-kietepa Aliasverja. potujočega Žida. koraka v neskončnost bodočnosti. proti srcu Kozmosa ali vse mi rja ali pa pruti ledenim pra-zn nam stvarstva, katere bo mo-goče napolnil s svojo psiho - fi-zično en*-rži jo ter ustvaril nekaj."
ai presega pojmovanje sedanjega intelekta.
Instinkt smatra važnim le ko-istne uspehe napredka človeškega duha. — le to. kar veča zunanjo. materijalno prosperiteto žt-jenja. tudi če bi bila jasna in podla laž.	r
Duh ne najde proces ustvarjanj;. važnim ]>o sebi. Duh .je 7>e-L»st kot solnce. On dela nesebično.
Možje, ki so nastopili preje.
•eii.« ntarre sile narave previdnim interesi ir. človeka.
— Zemlji je v rokah človeka ii on je ti jen rtsnični mojster. — To je utis. katerega sprejm" \a-s.» otrek /-•livuia in ta utis vzbudi v nj« e: spoštovanje vrednosti Tlo-v« na. vcšp"kt do njegovega dela !cr smisel 7u osebno važnost člo-\ .-ka kot »i"d»ča čudovitih del in stvai itvv r.f povili prednikov.
Take ideje, taki občutki it. a-k-i f» .»jenj.i pa ne morejo v-lvli v duši ruskega kmet«i.. Nesle"»u-'-fie pbin.k^ve. ki so na gosto iyis"j-i»ie / v i; s hišami zgraiep'^n iz 'e-a t< r p k-:timi s slamo. .*i".'jo /h>i:< i no leMnost. da opustoši ;o *n\el;a. da »rsesajo njego/e . piraei.ie. Kine^ bo šel včasih ven » .'!.« < <* ! ?a svoje vasi. se f'rrl n oh«.;,jajoei ga ]>ustinji in n k *'ki> -:i-a p«izneje bo čutil kako a piki oba izliva c n.|* .r'
Nik.ii r l iog njega ni videti nobitiib tra iih znakov dei.i n u .♦\ai i nja. 1'oscstva |>lcinpnua-
?	Jii'vilna so in iti n jih
pr'l,.\ajo sovražniki. M~est.i ? Se fislj-"" • so in ne dosti boli i v.l'zirana ko4 sr vasi. Na vs? strj ni se razteza neskončna ravnina in nje središče je neznaten, maj ber-. človek, vržen na to lepljivo zemljo kot- suženj. Tako se loti človeka čustvo brezbrižnosti, ki ubija njegovo zmožnost misli, da se spominja preteklost i ter ust v." rja ideje na temelju svojih iz knšenj. Zgodovinar ruske eivill * zaeije je pri označbi ruskega kmc ta rekel o njem: — Številna praz noverja. a nikakih idej.
To mučno sodbo nam ]>otrjuje e■ lo rusko bajcslovje.
Jugoslovanski odnošaji z Bolgarsko.
V Beogradu, 12. marca 1922.
Pod tem naslov .m piše St. t irkovič v ••Slovenskem Narodu", k ikor slc<li:
Naš izredni pos!:»:iik in jHa-bb.ščeni minister v Sof.ji g. Rakie* je 2~> pr. m. izročil l-< l^arskemu kralju Borisu v svečani i.vdijenci in po tradieije.nalno - diplomatskem ceremonijalu svoja akreditivna pisma. Prieakve s» . la izroči te dni tudi K. Todorov. bolgarski pooblaščeni min ster v Beogradu, n; enak način svoje akreditivu«; spise.
Ti medna-odno diplomatiči i «*;n; so vedno značilni za odnošaje med državam-, za odnošaje med r.ašo državo in bolgarski pa so še posebne važno.-ti.
Bolgari ^ ■ \ srbskemu del;« na»cga naroda tako leta 19KI. in 5e v mnogo več i meri b-t-i 191."» zadali neizlečljive udarce. Bolečin, trpljenja in muk. ki jih je ta del n ašega narcnla pretrpel i»oil divja-, škim režimom bolgarskih okupacijskih oblasti in po številnih ujet-niških taboril: no Bolgariji — sibski del našega naroda za dolgo vrsto let navzlic vsej s\ ».ii dobri volji, tudi ako bi hotel, ne more po-r.al»iti. Predstavniki 'asopisja in |>ei bnuejitarni por«»čevalei beograd-skih. zagrebških in Ij ibljanskih '"stov st» imeli pred kratkim priliko, da so se prop* o-ali. »iasti pa t««\ai iši iz Hrvatske in Slovenije, o re-sn;čnosti vsega tega. kar smo tekli \ gorenjih vrstah. V namilili skupščini so inivedle gosjK* iz Kola srbskih sester v novinarsko sobo in novinarjem predstavile deputaeijo žalujočih in črno oblečenih srbsk'h žen iz Pirota. Knjažev«-a. Zaječara. Negotina. Leskovima. Sur-ilu'ice in drugih krajev vzhodne in južne Srbije, ilošlih v Beograd, da zahtevajo od merodajiuli faktorjev: da se že vendar privedejo nred sodni jo bolgarski zločine i. ki so jjobijali na zverski način njihove može in brate, svečenike učitelje, činovnike. obrtnike itd. Naša se vlada, ako pravijo, odreka svoje pravice po nejski mirovni pojrodbi: da hi bolgarske kri>rc sodile srbske sodnije. pa je naine-mvala. da od^a. ali ',r morda že oddala svoje privoljenej za to. da jib sodijo bolgarski sodnije. Me j -oti temu najodločncjše protesti-lamo in zaliti vimo da se kar ra.ihiheje kaznujejo bolgarski krivci i-i ubijalci našiii mož da se siroč:>di zagotovi življcnski obstanek.
Kazen, k: je zedrbi "Bolgare končani evropski vojn"', po naši m mnenju n: točno »vlmerjei a ; l .-z.en je bila blažja. mno?ro blažja, nerazmerna r. njihovind čini. \*o. t odi ti>. kar je zadelo Bolgare po prebitju na ^obinsk- fronti. :*ias1i odredbe nojskega miro\Tiega :logo%->r?.. ni dvoma o leni. so jih vendar dosti kaznovale.
Po teli Voviih ek'uitacijaii, ko se v svoje geografske karte z naslovom "Carslvo Bigama" uviščali Požarevae, Cuprijo. Niš. Pro-knplje. PrištMtn. Prir.'«'ii in druge kraje; ko se je. lahko se reče z \so pravico, ms bob.-arski narod od poslednjega kmeta do carja Ferdinanda veselil, prevzet divjaš ke radosti, "da je Srbija za vinagi prepadnala"; fo <-j ;z mržnj • do nas bolgarske narodne mase in bolga.i*ska int~r,gcnef' zlasti t': poslednja, z zlobn;m zadovoljstvom pevale "ila živeo df It. Radosbivov i njegova slavna partija" in — "sujusnici ra^nojiiiei*' — so dož»vei Bolgari dogodke, katerih se niso niti na kraju pameti nadej;.li in o katetlih niso nikdar sanjali. —• ^forano so on v oči h 'sega e:v*.li;-iranega sveta ]xuiižani. diskrediti-rani. Teri tort jalno i o stavi ;eni v okvir takih mej. da vsied velike razburjenosti in strahu še zdaj n r morejo priti k sebi; in ona karta velikega bol~a.sketra earstva s Prizrenom kot najzapailnejšo točko obsega sedaj teritorij ir» okrn.j'iiv z S2 srezi in 241'J dt4oma selskib dc'oiea mestnih občin.
Zdaj. ko so prišli med premaganec in s (»občutili težnjo svo-j -ga zločinskega de!-« ;,i izda ie sle.vanske misli, nazivljejo nas svoje stare, dobre brate in takorekoe na kolenih nas prosijo: da se ž njimi kot svojim» rila.i^-ni. slabejšinii in zaostalimi brati pomirimo, da .j'lii odpustimo "se, da » ozabi* krvavo pretekb»st in če že ne drugega. to je. ako jili ne Telimo v državno zajednieo in pod skupni krov z u jed in »enim' Srbi Hrvati in Sb»v«*nei, pa naj vsaj zasn ujemo ž nji-r i odnošaje dobrega sosedstva in tako pričnemo nov oživljen je kot izinirjeoi bratje.
Iz povsei upravičenih n zlogov smo morali, naj se nam to ne zarieri, v kral'i'h i> -.czah jiod/ti nekoliko bolestnih spominov iz ne-d:;vne ]>reteklosti. A v istem času moramo reči. da s ose mase bolgarskega naroda pr'č--e iztre»njevati in da je že znaten del bolgarskega naroda prišle do spoznanja . kako težek greh je storil srbskemu de1*' naveza mroda, ker j-1 Še' pioti njemu na slepo v dužbi f Turki. Madžari \r* Avstroneme*.
Privlvsuii po .'ra'iiio na t »n» mestu pozabiti momenta, ko ve ;es:-r.i IfM.^. po preb 'ju na s«/i:nski ^ronti celi polki bolgiiskih v«»-jako\ napntii: * 8c-f jo Vojaki so si stavili r.f-logo: da sami ni*|>o-srepcie ra/če * j jo raeunr za vrdrr tako s Ferdinandom kor s e. bi n ji govo a ■ »ji i o in eivib o oligarhijo, l<i je bila nagnala Bolgarijo a vojno proti S.i,'ii. T: s krvjo rl>liti in neuspeli revolucionarni krit hol^'a; ski h bdr«in»li mas i - zi U. važen prihologični moment psihično m« in»norf*.»o bo'farskt'ga naroda. Kakor da so se mu š *b takrat »«dp»le oči. je Izpregledal ;r«*iun del bolgarskega naroda --v resnici j* bde to >V zelo ka-no — vendar je izpregledal in uvidei kolike ir. kake so bi].» ambicije, v katere ga vrgel Ferdinand ii njegova klika. Bolgarsk« narod jt* s tem revolueionamim pokrelo»r ra Sofijo iti vse one v Sofiji, ki so «a privedli v ilrugi bratonnnn boj. kateri pole ret je ' »1 j^o beseojl, Stambolijskega narodno delo _ brez sumnjt dosti jasne- pokaz «1. oa se je vs»j za izvestni čas od 11 Ijil od dotedanjih ki 1» rii svi »iii t.praviteljev. Poleg tega treb i t;" hi'i'.sia«iraii t.»li to. je večina bolgarskega naroda pri zadn-d volitvah v narodu«* s« branje kakor tudi pri občinskih volitvah \z kazala zaupanje in da stoji na st rani Stambolijskega. — ( lan kabineta Snambolijskega kot t.idi Rtamboli iski sam. i»a tudi nisi opustili že leto dni nikalte pril Ice. d;> ne bi izjavili lojalnotsi in Ir-» rektiii.sti l-<«!garvke \lado in gotovosti s strani celokupnegi bol ga r skega naroda - da rr.s r.-osi oprcsčeuja Samo po sebi se razume «1; so b'-s< :'e in ib »ar* »a d /ojne rarličr.e stvari. Vendar treba priznat1 j da se je Sta,-d»oIijsi;i. ki je. mimogrede rečeno, pričel vladat: p* Ljeninovih nretodab in kateri si daj evoluira v pravem demokr-'fiz mu. v resniei I.'abi;» .ti « bupro boril in se še bori proti Ferdina"«!*-vi;a strankam.
Privatna lastnina.
i
Nobenega dvoma ne more biti glede ruskega poletja, ko je živo zlato bogatih polja tako krasno, a jeseni stoji orač zop-t pred golo zemljo, ki vnovič zahteva od n.ega kazensko delo. Nato pa pride dolgih in ostrih šest mesecev z..me. Dežela je ovita v presenetljivo bel plašč, viharji divjajo in človek se duši oil postopanja in osamljenosti v tesni. umazani ki č.i. Ničesar ni ostalo od vsega njegovega dela kot slama in ko-. katero pn po.".-e požar naj-anj trikrat v življenju vsake generacije.
Tehiičlno primitivno delo vasi je nepojmljivo mučno in kmet ga imenuje "strada", oil ruskega giagola "stradati" ali trpeti. — Breme dela. vsprieo njegovih brezpomembnih uspehov, poglablja v kmetu instinkt- privatne lastnine. s čemer postane skoro nedostopen za uplive doktrin. kT ju ip sujejo vsa človeška zla ravno sili tega instinkta.
Delo mestnega človeka .v* raznoliko. trdno in trajno. Iz brezobličnih kosov mrtve rude ustvar ja stroje in aparate, ki so presenetljivo zapleteni in katerim svojim v sok i m ciljem je že podjarmil sile narave in slednie so za njega to. kar so bili "Džini" o-rijentalskih povesti za kralja Sa-lomona. Zgradil je krog sebe atmosfero razuma, neko "drugo naravo", vsepovsod vidk.svojo e-neržijo vtelešeno v raznolikosti ii.elian zmov in stvari, v tis<»čih knjigah in slikah in vsepovsod je videti znamenja velikih muk njegovega duha. njegovih sanj in tipanj. njegove ljubezni in sovraštva. njegovih dvomov in ver. — n .if-go ve občutljive duše. v kate-li gori neusahljiva žeja po novih oblikah, idejah in nalogah ter veliko hrepenenje, da razkrije tajnosti narave ter zasledi smisel življenja.
Uničevanje starih oblik.
Čeprav zasužnjen od državne avtoritete, ostane njegov duh vendar pn«*t. R.avno s to prostostjo duha pa uničuje za stan* le oblike t'*r ustvarja nove. Ker je mož akcije, je napravil svoje življenje mučno napornim ter polnim pregreh, a krasnim v svoji ol dosti. On j«' povzroeevalec vseh socijalnih zel. vseh perverznosti mesa i nduha. stvaritelj laži in družabne hinavščine. a o nje tudi ustvaril mikroskop lastne kritike. ki mu dovoljuje s strašno ja-
SBoetjo	oje lastne grebe in
V Rusiji je živel nekoč neki T-van Bolotnjkov. mož prav posebne sreče. Kot otroka so ga ujeli Tartar ji, tekom enega svojh navalov na obmejna mesta moskovskega earstva. K.ot mladenič Je hi i prodan Turkom in je delal na turških galerah. Iz suženjstva so oprostili Benečani in potem, ko je živel nekaj časa v aristokratski republiki dožev. se jie vr-nil v Rusijo.
To se je zgodilo leta IGOti. Moskovski bo jar ji so ravnokar zastrupili nadarjenega carja Boris Godunova ter umorili premetenega, drznega in zagonetnega mladeniča. ki je pod imenom Dimitrija, sina carja Ivana Groznega, zasedel carski prestol in ki je skušal premaVati azijatske navade Moskovčanov. ko jim jc rekel v lice:
—	Vi se smatrate najbolj pravičnim ljudem na svetu, a st-e pokvarjeni in zlobni. Vi premalo ljubite svoje sosede ter niste pripravljeni storiti kaj dobrega. —
Bil je umorjen. Premeteni in dvestročni princ Vazilij Šujski je bii izvoljen carjem. Tedaj pa se je pojavil drugi pretendent, ki jo tndi nastopil kot sin Ivana Groznega in pričela se je v Rusiji krvava tragedija političnega i izkroja. ki je znan v zgodovini pod imenom "konf.izi.ia". Ivan Bolotnikov se je pridružil drugemu pretendent u. dobil oa njega pravico, da r.) vel ju je majhnemu odctlku ]> ris t a še v pret^ndenta. nakar je od':orakrJ ž njimi proti Moskvi, pridigujoe kmetom in s'1/ajeiii na naslednji način:
—	Pobijte bojarje! Vzem'tx njih žene in vse njih blago! Potujte trgovce in druge bogate 1 ju di ter razdelite njih la.tnino med sebe!
Ta mični program primitivnega komunizma je privaIvi k Bo-lotniku na deset, in desetitisoč' tbicatiov. kmetov in potepuhov, Porazili so zopet, in zopet armade < irja Vazilija, ki so bile bolj«' o-borožene in organizirane. Oblegali so Moskvo in le z največjo tež kočo so bili poraženi od čet bojiir-jev in trgovcev. Končno, ko je bila ta prva ustaja kmetov zadušena v rekah krvi. so Bolotniko-ve .1 jel i. mu izkopali oči ter «*a u-topili v vodi.
Ime Bolotnikova se ni ohranJ-'«» v spominu kmetov. Njegovega /i \ienja in delovanja ne opevajo niti narodne pesnik'niti legende. T stno izročilo ntskih kmetov ne vsebuje riti Lesedice glede di-set lttise dobe krvavega kaosa, katerega označujejo zgodovinarsko! šolo "razuzdanosti ter malenkostnega egoizma, ki ni zmožen upoštevati najbolj enostavnih p >t.reb.,T
Vse to pa ni pustilo nobenega sledu v življenju ali spnm|<u luškega kmeta. V legendah Italije živi še vedno s)>omin na Fra Do-lojna. in Oehi spominjajo sv«, jiga Jana Žižke prav tako kot Nemci svojega Tom. Ouetnzeria :n Florine Geier. Franeozi imajo svoje jnnake in mučenike in is-totako Angleži. Gletle vseh teb ljudi so ostale med navadnim narodom pesmi .legende in povest"'. Ruski kmet pa ne pozna svojih junakov in voditeljev. pravice in osvete.
Nadaljna tutaja.
Petdeset let po Bolotnikovu' Je dvignil donski kozak Stepan Ra-
ziu v usta ji kmUee akoro-celega
Dobro!
Kupi te cigarete in prihrani denar.
Dr. Kramar obnavja pa nslavistični program.
Proti genovski konferenci. — Vsaka država mora sama sebi poma-I gati. — Kot edin cilj češke politike priznava edinole ujedinjenje z vsemi slovanskimi naredi pod vodstvom velike demokratične Rusije. — Komentarji.
ko za odlično napredno in demokratično državo.
"Ceske Slovo", ki -toji blizu dr. Beneša, piše mod drugim: "Ym smo si na jasnem, kolik po-iiien l»i imela za nas napredujoča. Rusija. Vendar pa ne mislimo tako čustveno, da bi verjeli, da bi Iluzija kaj riskirala za našo obrambo. K»»t edino jamstvo varnosti našega obstoja smalraino ixlstranitev vseh možnosti za konflikte. Naša vlada mora stati na Svališeu praktičnega soeializma in mi smatramo za svojo dolžnost, da \ se moranvo brcniti, kakor moramo braniti genovsko konferenco
ter ideje Male entente."
-----
j Konec sveta«
Leta UHO., ko m' je imel sq»o-jinladi pokazati Ilalleyev komet, se je prerokovalo o koneu sveta, • kar je povzročilo med ljudmi v^'* liku razburjenje in mnogo jili je ol s?rahu končalo s samomorom, j Toda prerokovanje se je izkazalo za tako lažnivo kakor tisi*': drugih.
Sedaj pa je znašel neki tir. Bernd. ki prerokuje, da bo leta lil'(hi. konce sveta. Svoje prerokovanje utemeljuje s prerokbami ir-,r-Ai-gi* škofa -Malahije, živečega v 12. stoletju. SkoJ" >ialahija jy iz-idal knjigo prerokb, v kateri navaja "točilo vse papeže. Vsakemu pajK-žu je dal posebno označbo. Tako ima po Malahijevih pre-jrol.ovanjih papež lx>on XIII. pii-dextfk "lunn'ii de eoelis" luč z nebes' . kar se kolikor toliko ujema, ka jt' papež lyeon XIII. je imel v svojem grbu zvezdo repatico. IJeiiediktu XV. j<- dejal Malahija )*'religio dejiopulata" (ljudje brez i vere . kar bi za dandanašnji čas tudi veljalo. Po lienediktu XV. našteva, Malahija samo še osem papežev; posleilnji izim-l njih naj Id hil Peter Uimljan. Tedaj bo človeštvo -{»ropatilo in strašni sikI-jiiik bo sIKlil svet.
Dr. llenul pravi, da bo to okoli i, ta J'hhi.. kar se ujema tudi s pre-'roko\anji dnigih nariMlov. V/Jiod-';ii narodi tnlijo, da bo obstojalo jčb veštvo le ♦tMJtl let — :{0(X> let Ipred roj^ivom velikega modrija-,na i "aratustre i/. :i<XH> let }m> nje-«r»»vi smrti. K«-r je bil rojen < 'ara-t ust ra 1«n M; K-t preti Kristom, bi čakala torej naše nasletbiike lfta iLNHMi. neizogrbua smrt.
Pri vseli teh prerokovanjih je čudno samo to, kako more pisati 11;«ke senzacijonalne f-tVari doktor in kako more najti človeka, ki tnu
jih založi in pusti tis'kaiti.
i __ .. _—
| j
Novo veliko industrijska pod-jetje.
V Zagrebu je p rot okoli rana .tvrdka A. Žarkovič, proizvodnja mizarskega kleja. laka za eevljt in tla ter steklenega g>aj»irja.
Iz Prage i{>on«"ajo: Dr. Kramar, vodja čeških narodnih demokratov. ki s» sicer tudi zastopani v vladi, čijih levo krilo pa vendar, napada politiko dr. lieneša, je 'Jo. marca na javnem shodu svoje! stranke o.-tro nastopil proti genovski konfereiiei. svojem govoru, ki je vzbudil v češki javnosti najvi-čj op j večjo po-zorno.st, je izvajal dr. Kramar meti drugiiA:
" (.Ji-novska konferenca bo v vprašanju ureditve evropskih /.a-dev bolj formalnega značaja. Vsaka država mora sama sebi pomagali. V življeiiskem interesu 1'eške je. na vsak način preprečiti, da bi se Rusija iti Nemčija sporazumeli. Z genovsko konferenco pa sc pripravlja pet za ta sporazum.
"Javno življenje Kvrope se m-sme zastrupiti po moskovski agitaciji. Naivno je mislili, da se more 1 tuši j i pomagati, dokler vlada tam boljševizem.
"O liioralieni strani genovske konference se skoraj ne upam govoriti. Dopušča s«.*, da bodo oni blazneži in izdajalci, ki prodajajo Rusijo za nemški denar, prišli v (Jenovo. Samo napram nemškemu narodu kažejo Ji ljudje liumaui-teto (človekoljubje), ne pa tudi proti ruskemu narodu, ki mora vsied genovske konference izgubiti svojo vero v civilizirano Kv-l-opo. Kot edin cilj čcšiie politiku moram priznati edinole ujedinjenje z vsemi slovanskimi narodi pod vodstvom velike demokratske Rusije. V tem zgodovinskem trenutku. v katerem hoče kapitulirati K v rop a preti krvniki uboge Rusije, smatram za svojo dolžnost, da izjavim \ imenu onih, ki verujejo v naš slovanski narod :n v našo hvaležnost in ki si> zvesti svoje slovanske misi je, da sme nedolžni na povabilo boljševikov h 'genovski konferenci. Naš cilj ne smejo biti ideali Male entente.
I temveč oni Sb>vanstva in velike Rusije.f'
! Ta govor ki zelo si>omiiija na izjave tir Kramara v bivšem avstrijskem parlamentu in na pun-slavističiio (vseslovansko priznanje pred vojaškim sotllščem. {»reil •katerega so postavili dr. Kramara za časa vojne, je našel v vsej javnosti velik odmev. Skoraj vsi češki 1 i —tI ga obširno komentirajo, j "t'as", ki ima dobre zveze s predsednikom Masarvkom. piše: "('eški»slovaški republika lii nikoli nič?sar zakrivila proti slovanski misli in proti bodoči demokratični Rusiji. Ako meni dr. Krajina r, tla j.- močno Slovanstvo 'p«H goj za močno «'ešk«islovaško držii-
'vo. se mu mora odgovoriti, tla je (to p rev-1'* širok in skoraj abstrakten poj m. Ako se hoče govoriti [konkretno, se mora .poudarjati, da bo Slovanstvo močno, ako lM»dti močni slovanski narodi. Zaradi tega koristimo Slovanstvu nap bolj, ako napravimo našo republi-
ki
bazina reke Volge ter pričel ]>ro-d'rati ž njimi proti Moskvi.' navdahnjen od iste ideje politične in ekonomske enakosti. Skoro tn leta so njegove tolj»e ropale in morile bojarje in trgovce. Vzdrževal se je v rednih bitkah z armadami carja Alekseja Romanovima. Njegova ustaja sc je malone razširila preko cele kmečke Ku-
»rje. Kil je poražen in nato raztrgan naKštiri del«. Le tri pesmi so se ohranile o njem v ljudskem siK-minu. a pristnost njih ljudskega izvora je dvomljiva. Njih pemen je bil nerazumljiv kmetom v prieetku devetnajstega stoletja.	______-_____
Spominov manjka.
i
K tej sodbi je primerno dostavil: sklep, do katerega je prišel neki inozemee. ki je slrrbno opazoval ruski narod:
—	Ta naroil nima nobenega spomina na zgodovino. On ne pozna svoje preteklosti ter je oči-vidno noče poznati.
Veliki knez Sergej Romanov m! je povedal, da je bil leta 1913 ko se je proslavljalo tristoletnico obstoja dinastije Romanovieev. ruski car N kolaj v Kostromi. Nikolaj Mihajlovič. nadaljni veliki knez. ki je 1 > i I nadarjen zgodovinar ter je spisal celo vrsto dobrih zgodovinskih del. je pokazal ob tej priliki carju njuožico vee tisoč kmetov ter rekel:
—	Prav natančno isti so kot so bil* v sedeinnajstem stoletju, ko
j so izvolili Mihaela earjeni pra^ tančno isti. Ali ne mislite, da je to resno?
Car je molčal. Glasi se. da je vedno molčal v odgovor na resna vprašanja. To je modrost gotove vrste, če ni posledici niti pret-kanosti, niti strahu.
t
\
GLAS NARODA. 11. APK. Vr22
KNJIGE
Knjigarna "Glas Naroda"
KNJIGE
Molitveniki:	I
H«; nwd lutmi. v platno rezano iNi-na pa**. v platno \ezaiio .. 1.25 ir»ii-a popolna, v platuo vezano 1.—, Hoja za Kri-lusom, v platnu vezano ...................... I.—»j
Marija Varliinja:
v t>1hIni vey.ano ............ JMI
\ usnje vezano ...............l.HU
ICajski cUHo>i:
v platno vezano .......... .80
v ko>f VeZjUlo ........................1.70
v u*ii je ............................1,80,
hi rta I n. S pv^ OiiOni <JelM.-ltnii črkami.
v platno vezan«............. JK)
v usnje vezano ............ 1JJ0.
Skrbi za (lii>o:
v platno vezano ...........M
v U"*nj»; vezano ..............1.80
Poučne knjige:
i
Abcrednik mIoi e tiski .............35]
AIm relin k nemški ............ .35
Angleščina brez uritelja .........tU
.Vigleško-»>l<neitski sloiar
<l»r. Krnn .............. 5.00
Angeljska služba ali naim kako
naj m? k sv. maši streže.....10
Ciriliia. Nuvotiili zi čil mu je iu pi-
sa n ju fcrbit'ioe v elrlliei .... JtO Domači zdravnik po kneippu .. Dekletom. Spisal A. II Jeglič .. M <«*«»poditiMvo. 1'rnktima knjiga za
lii*fte gu«<iHMliiije.	1
Tr«lo Vf/.iiio ............ 1JJ0
.......................... liO,
<«m edureja .....................75
Hitri raruitar .................60
JuKOhla« ija. Zemljepisni pregled 1.25 Knjiga o lepem vedenju,
Tnlo vezan................ 1.00
Kaleki/em, veliki (Zabret).....40
Knjiga o dnstojueni vedenju .. «5®! Mladeničem, opisal A. It. Jeglie. !
1.	zvez« k ................60 .
2.	zvezek ................ .60
Mlekarstvo .. erti«-iu»i za živi-
n« »rejo .... ............. .75
Nasveti /a liiš« iu dom. Koristna
knjiua za vsako hiš«)	i
ltroftlraiiu ...................841 ,
...................... 1.00 \
Neniskc znub'ski tolmač .........60
Nasa rdratila ................ .65 «
Naj\«-čji -pisimiik ljnha% nili pisen. .80 -Nem&eina br«-/ tirilelja	i
i. <i« i .....................50 ;
'J. .M .......................50 ;
l*ra\ila /a oliko .................65
IVrotninar.
1. letnik ...................6«
'J. letn:k ...................6« ]
3.	letnik ...................*<0
Praktični raettuar .............75.
Hwni *l«»eu*k«> in »L.\en>ko angleški slovar...............60 !
St«rcmk»wm4i slorar	p
(JuiieCif Iiartol" .......... 4.— !
Splošno knji£<>.odstvo. 1 in 2 del $2.5o , Sio^ensko-anKleška slovnira .— 1.50 Slot en sli o-angleški in angleško
Movenskl *bryur, trdo vezan 1..10
spretna kuhariea .............. 1.23
SlnvensKa kuhariea. tr«l«i v platno
ve za tx*	6.—
Slot ruski sadjar. Tsak zvezek i«> .15 Slovenska Narodna oiladiua .— 1.— Trgovsko računstvo. SiC
1. del .........................60!
1. In 2. «!«•! ..............
t. in dW .............. 1-50
Varčna kuhariea. tr«Jo vezano .. t.— j
Vosihia knjiiicA .............. -50
Veliki slovenski spisovnik razoin
raznih pisem tr«l<» vezsno 150
Vzorei za narodne vezenine......
(^tikanje) 4 nuji;;«'. vsaka .. 1.— Zgodovina Srhov. Hrvatov in hlo-veneev
1. zvezek ....................65
J. zvezek ................85
Razne povesti in romani:
Amerika in Amerikauci\ trd. vez. 250
Andrej Hofer ................
Beneška vedeievalka ......... JBj
Helsrajski Biser ............ .35
Burke in |m> rednosti...........40
I^cll rojaki, trdo vezano ........ 1.00
Bo>, roman, trdo vezano ...... .75
Cvetko .......................23
Či£anova	..............
Can je zlmt* ...................30 J
Cvrtina ItorograjskA .......... 50
Črna žena, trdo rezano ........ 1.25
I>oli z orožjem ...................50
ttve Kliki — Njiv«, Starka —
»Meškol ..................40
Dol« a roka ....................60
Devira Orleanska.............. .50
Deseti brat, (Jurčič) ...........75
Deteljic* .................... JO
Dom in svet. letnik 1!*>8 ____ 2.00
Duhovni Boj ................ J>8
Elizabeta ..................... -15
Fran Baron Trenk.............35
Trs Diavolo .................. J>0
C<ozdovnlk f '-' zvezka i ........ 150
firešnlk Lenard. (Iran Cankar) .75 Gočevski katekizem .......... 53
i • ruda umira ....... ........... 501
fledvika ...................... nt5
llttmoreske. Groteske in SSatire .60 Izbrani spisi. (Dolenc.)
S-|K>mini o Cerkniškem jezeru.
U gozdu. — O burji ........ .60
J«is. Jurčič spisi;
•i i,i. Cvet in sad. Hči mastnega
sodnika. Broširano .........73
Trdo vezano .............* 1.00
5. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano.......75
Trdo vezano .............. 1.00
O. z v. Dr. Zober, roman. Tugom-ir, tragedija v 5. dejanjih.
UroširatiO..................75
Trdo vezano .............. 1.00
Kr< salo duhov ................ 1-00
liralj Matjaž ................ .60
Kmečke povesti, trdo vezano. Vsebuje T i m. vest i .......................60
Kraljira M očrni ca, trdo vezano .80 Knjiga za lahkomiselne ljudi,	,
«1. Cankar) .................. i-50
Ljudske povesti, — Ud hiše do 14-
m., — Sin .................. -60
l judska knjižnica:
1. z v. /nameni« štirih ...... -50:
'j. zv. Darovana. Z^o«I«»vinska
| m. vest ......................,50(
zv. »lernač Zmagovač. — Med
1'lazovi.....................50
1. zv. Malo življenje ........ .65
z v. Zadnja kmečka vojska .75
it zv. (jo/riarjev sin.........30
7. zv. Trili ijač ...............60
1 /.v. Pasjeglarei ............ 1.00
t» zv. Kako sem se jaz likal,
i Breneelj i ................ 1.00
l«i. zv. Kako sem se jaz likal,
<	Breneelj« ................. 1.00
11. zv. Kako sem se jaz likal,
<	Breneelj I ................ 1.00
i^'. zv. Iz dnevnika malega po-
leflneža. tr<1«» vezano ........ 1-00
14. zv. ljubljanske siuur. —
Brenertj» ................ .75
15 zr. »fuan M*>eria. I'orest iz
š]«ni»ke^a življenja .........75
i«, zv. Ne v Ameriko. 1*<» resničnih do^e«lkih .............. .75
Mali ljudje. Vsebnje 0 povesti.
Broširano .................. .75
Trdo vezano ................ 1.35 I
tlimo življenja (Ivan Cankar) .80
Hrt vi (»o.dae ................. .35 '
ifaterina žilrr ................ -80 j
1ir»nno .......................40 ;
Vliklova Zala .................50.
Viol* Klatež ...................70
i]'rko I*ošrtenjakovie ..........
Mitva srea. 1 Vnesti. (I. Tavear) 1.50' Niaša Vas. 1 <b,l vsebuje 1 1 po-I ove<t i. i \«>\ iiotii i —
Vezan........................ 1.30 I
Broširam«« .................... 1.00
Saša \as. «I«-I vsebuj«' !• povesti
Vezano ...................... 1.30
lirošimno .................... 1.00
\a Indijskih otokih............ ."»0
Naseljene i .....................
\a Preriji ...................30
Nihilist ......................10
Natodna Biblioteka: Amerika iu povsod dobro, doma
najboljše ....................45
Berač .......................45
!>oj s prirodo ..............
.45
Itožja kazen .................45
Balnea ...................... 160
Narodna Biblioteka:
Beat in dnevnik ..............80;
Črtiee iz živ ljenja na kmeilh .45 ;
Kmanek. lovčev sin .........45 j
tieneral Lavdon .............80 j
<trška Mytologija, - knjigi .. 2.40 j Kranjska eelieliea. 1'oezije .. .45 j
Kr\na osveta ...............45
Nekaj iz ruske zgodovine.....45
Napoleon prvi ............... 1.20
Nesrečnira ................ .80
Klinska Mjtologija .......... -80
Spis je. VsHnije 11 povesti.....45
SvitoMav ...................45
Spisi w\ndrejekov ega Jožeta, — l*o|M«tni listi, noeni prehod itd. -45
\ Ciorskem zakotju ...........45
Zaroka ob pri nori...........45
Z ognjem in mečem .......... 5.00
Za kruhom ...................45
Žalost In veselje ............. 1.20
Narodna knjižniea:
(Cilke ...................... .20
Iiele noči, — mali junak	.30
Cadje Gnezdo ...............40
Izbrani spisi Valentin Vodnika .30 kuhinja pri kraljici gosji nožiei .60
Malenkosti ...................30
Moje življenje. (Ivan Cankar) .40
1'ikova dama.................20
Paherki in Roža ............20
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 ' 1'ovestiee, Kabindranath Tagore,
Vsebuje 5 ]>o vesti ........ .40
i Petelinov Janez, (Alešovee) —
i Trdo vezano .....................75
Broširano ..................
.CO
I Pol litra Vipavca, trdo vezano 1.00
Pariški zlatar ................ -35
Posljedni Mehikanec .......... -30
j Povesti Maksima Gorkega.....75
Teti svobodnim solncem, knjigi 25fl
Pravljice H. Majar...........3fl
Požigalee .................... .25
Povesti slovenskemu ljudstvu v
1 pouk in zabavo ............. -35
Patria, povesti iz irske junaške i «1O1K» ...................... -3C
Peter Zgaga .................. 50
Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 150 Razkrinkani HabsburžanL — Moja
j preteklost ................. 50
Komariea - -...........-...... .60
Kinaldo Hinald'ni ............ 50
Sveta Genovefa ...............40
Sveta >Jot burca .............." .35
Skazi širno Indijo.............60
Stric Tomova koča ...........50
Slovanska knjižniea. Zbrani spi-spisi. vsebuje 10 povesti.....60
Skrivnost najdenke ...........35
Soneški invalid ................ 50
Spake, satire in humoreske____ 50
Sanjska knjiga .............. 50;
Sanjska knjiga, velika ........ 1.00
Šopek samotarke, trdo vezano .. .50
Strelec ........................30
Stezosledec ...................3?
Sosedov sin, (Jurčič> ..........30
Sveta noč .................... .25
Sisto Šesto, i k »vest iz Abrue^v ^0 Slovenski pisatelji:
I.	zv. Jos. Jurčič zbrani spisi.
Vsebuje «3 i«»ve»ti .......... 150
zv. Jos. Jurčič zbrani spisi. Vsebuje 7 povesti .......... 1.20
ti zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi Cvetje v jeseni. Visoška kronika 2.0© Spihn^nore pripovedke:
zv. Maron, krščanski deček iz Libanona .................. .25
3.	zv. Marijina otroka, invest iz kavkaških gora ............ .25
4.	z v.	Praški judek .....................25
s zv.	Tri Indijanske povesti ..	.30 !». z v.	Kraljičin nečak. Zgodovinska	iKivest iz Japonskega ....	.30
1C. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akharja Velikega............ J85
II.	£7. Rdeča in beta . rtnira. povest ....................... ,30
zv. Korejska brata. Črtica iz
misjoiiov v Koreji .......... ...30
i:i. zv. Boj in Zihaga, povest .. .30 i i. zv. Prisega Hurouskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .....................30
I." /v. Angelj siri nje v. Braziljslc?.
1-o vest ...................... .25
1C. zv. Zlatokopi. Povest.......30
17. z v. Prvič med Indijanci ali
vožnja v Nikaraguo ........ .30
"zv. PregajpjjMije Indijskih mis-
jonarjev .....................30
11». zv. ^Ilada mornarja. Povest .30
šaljivi Slovenec ...............60
Trenutki oddiha ...............40
Višnjeva Kepatiea, Satiričen r«t-
raaii. - knjigi .............. 1.25
Vers, roman ................ .35
/v on ar jeva l^i.................fi5
7. rdni dnevi nesrečnega kralja .6«
Zaklad na kozjem ostrovu.....30
Zadna pravda ................ 50
Zbirka slovenskih povesti:
1. zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35
'. zv. Hudo hrezdno...........35
'». tv. Vesele povesti...........35
t. zv. Povesti in slike ........ .35
"». zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh .................35
Zabavna knjižnica:
•j_\ zv. Pegan in l^ambergar .. .60
zv. Črna smrt ............ 50
JI. zv. Zločinci ...............50
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Bob ca mladi zob, jiesinice .... -30 I»edek je pravil, pravljice .... .40 Martin Krpan z Vrha. Povest s
slikami, trdo vezano ........ .60
MLičim srcem	.25
Narodne pripovedke. 3. zrezek.. .40 Narodne pripovedke, 4. averek.. 50 Pravljice in pripovedke za mladino:
1. zvezek ...................30
J. zvezek .................. .30
Slavček, zbirka šolskih [>csmi —
1 stop .................... .25
stop ........................,25
ZvončekL Zbirka pesnil za mladino:
trdo vezano ................ 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15
povesti ...................... 50
-?. zv.. trdo vezano. Pripovedke in
pesmi ...................... 50
3. zv. tr«lo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... 50
zv. trdo veznno. Vsebuje 8 i»o-
vesti ...................... 50
H. zv., trdo vezano. Vinski brat 50 0. z\'.. rrtlo vezano. Vsebuje 10 povesti .........................50
Cmetniške knjige s slikami:
Mlada greda; pravljica s slikami 50 Pepelka; pravljica s slikami L0C Rdeča kapica; pravljica s slikami ....................... 1.0«
Snegpljrica; pravljica s slikami l.Ot Trnoljčha, pravljica s slikami 1.0C
Knjige za slikanja:
Mladi slikar .................................71
Slike iz pravljic .........................7;
Knjige za slikanje dopisnic popolna z barvami in navodilom:
Mladi umetnik ............................1.24
Otroški vrtec	1.24
j Za kratek čas	1.21
i j Zaklad za otroke .....................1.21
Igre:
Beneški trgovec. Dramska slika v
dejanjih .................. 1.00
Če sta dva. Šala r 1 dejanju .. .30 Doktor Kobiu. Itrra v 1 dejanju .30 Toiina Solz. 3 enotlejanko: Dva
svetova, dediščina, trpini .... 1.00 >ivji lovec. Narodna ifira s litjem v 4 dejanjih .............50
Dnevnik. Veseloigra v - dejanjih .30 F.ndodejanke. Vsebuje C i^er .... 50 (vandeamus. Komedija v 4 dejanjih......................... -25
Gospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v 3 dejanjih .......... .30
Išče tie odgojnik- l^ra v — dejanjih .30
Krivoprisežaik. Igra s petjem v
'-i dejanjih ................ .35
Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra iz l^eseauskeya življenja v 5 dejanjih ...........................30
Mati. Drama v 3 dejanjih.......75
Martin Krpan. Drama v 5 dejanjih ........................ .60
Mož beseda. Igrokaz r 5 dejanjih 50 Medved snuhač. Veseloigra v 1 dejanju ............................30
Naša kri. Igrokaz v 4 dejanjih .60 Nič otrok. Veseloigra v 1 dejanju .25 Ob vojski. Igrokaz v 4 dejanjih .30 Pogodba. Burka s i»etjem v 'J dejanjih .......................30
Pokojni mož. šaloigra v 1 dejanju .30 Rodoljub iz Amerike. Veeloigra s
jietjem v treh «lejanjih .......3o
Razvalina življenja. Ljudska drama v 3 dejanjih .............75
Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 Star samec. Podoba iz življenja
v '1 dejanjih ................ .30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska i±;ra s petjem v
:: dejanjih .................. .60!
Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih .30 V spanju. Veseloigra v 3 »lejanjih .30
Veseloigra v 1 dejanju.....30 j
7a križ in svobodo^ Igrokac v 5 dejanjih ...................... .25
Zbirka ljudskih iger. 2 snopič- Kmet Herod, Vedeže-valka. Župan, Sardamski, Jeza
nad petelinom in kes ........ .30
. snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
Neža, Sanje .................30
7 in 8. snopič. Sinovo maščevanja. Za letovišče, Občinsk tepček, Dve materi. Neža z Bleda, Najdena hči ...................60
. snopič. Na Bctlehemskem polja- J na h, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašica kave ---- 501
lo. simpi«"*. Ferdinandu ali spreobr- | nenje roparja, rdeči nosovi .. .301 JI. snopič. Večna mladost in lepota. Repoštev, Preperljiva soseda .30
12.	snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastirici in kralji* Ljudmila. — Pianšarica .................. -30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marij« Device, Marijin otrok ...... .30
14.	snopič. Junaška, deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. .30.
1">. snopič. Turki pred Dunajem, '
Fabjola in Neža ........ .30
10. snopič. Mojstra Križnika. — Božični večet, Svojeglavna Min-
ka .......................... .30
37. snopič. Dimež, st^ah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen
stan je zaničevan ............ .30
18. in 10. snopič. Pijavka, Skriven 7 ali lad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške
Blejke .................... .60
1*0 snopi?. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............«0
Razglednice:
i
Zabavne. Različne, «lueat ...... .25
New Vorške. Različne, du<-at .. .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ...................... .25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Posamezne po .............. .05
Panorama mesta New York.....15
Zemljevidi:
Združenih držav. Veliki ...... .30
t Združenih držav. Mali.........15
Slovenija .................... «13
Nova Evropa ................
Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Ohio, Indiana, Montana, Mississippi, New York, Washington, Winning — ; vsaki po .................... .23
' Zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Minnes#. ta, Michigan, Wisconsin, West ( Virginia —
^ ^!>akl po	«41
I Velika stenska mapa Evrope .. 2.04
Pesmi in poezije:
Codee; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezeru. (A. Fun tek)
Trdo vezano .........i...... .75
Moje obzorje.	Gangel. Poezije
Tr«I«i vezano ................ 1.25
Balade in romance. (A. Aiškcrc)
Trdo vezano ................ 1.25
Broširano ..........................75
Pesmi. (Siuioti Jenko) ..........45
Poezije. (Simon Gregorčič) —
tr<l«i rezano ........................90
Vijolica. Pesmi za mladost.....60
Slovenska Narodna lirika. Poezije 50
Sto ugank. <Oton Zupančič). — Poezije ..................... 50
Pesmi z notami:
Dve božičnici: Sretonočno zvoue-nje. Čuj prcmila. Za dvoglasna
ženska zbora s klavirjem ...... 50
Gorske cretlice. (T-aharnar>. Za čvetero in jietero mešanih jrla-
S«>v ........................... ,40
Naša zvezda. Za samospev s ki a-*
virj«>ni, (Foerster) ............ .25
Naši himni: Lepa naša domovina.
P.ože pravde ...................15
Gorski odmevi, (I^aharnar.) Zbirka moških zb«»rov in čvetero
pjtevov. 1. zvezek ...............40
2. zvezek .....................40
Planinke. Pesmi za sopran, alt
in brts. l. zvezek ...............40
zrezek .......................MO
Pomladanski odmeri. Pesmi za so-ran. alt in bas
1. zrezek ......................40
t?, zvezek ......................40
Slovenska zemlja. Mešani zbor. —
t Aljaž ) .................... .15
Slovenske zdrav ice. (Fleisehmau)
J. zvezek .......................50
zvezek .....................50
Vcnček narodnih pesmi ca čvetero-ktasni moški zbor. (Grum.) —
1. zvezek ......................30
i............................. 50 j
Zdravice. za iietje in klavir —	i
I Parma t ......................75 i
Narodne pesmi. <Žlrovnik.) 1. zv. .15
—- zvezek .......................15
I!, zvezek .......................25
Narodne himne. (Marolt) ...... 50
Male p«,smance':	1
Na planine ...................10:
P on oknom .................. .10
I*ogle«l v nedolžno oko .......10
Pri okm svo mol Te slonela.....10 J
Jadransko morje ...............10
Slovo .........................10;
Slabo sveča je brlela ...........10;
\ sladkih sanjah ............ „10'
Zrinsko Frankopanka .........10;
Cerkvene pesmi:
slovenskih i«csmi za razne prilike tekom <*erkvenega leta. —
(Foers/"i\i ..................
Pi Tan t um Ergo. (Foerster) .....60
12 Tantum Ergo, fPremeril .... .50 Missa in Honorem Caeciliao —
(Foerster1 ...................60
Mašne pesmi za mešan zbor. —
(sattjjcri ...................©t
SloveTiska sv. maša, za mešan zbor r. spremljavo orgel. (Laliarnar) .50
Note za klavir:
Note za klavir.
Potovanje po Kranjflti. Narodni nalivi. (TakD ................ 1.00
Kot nekdaj v maju. Vslček. 'Jaki) .75 Ljiibavno blebetanje. Polka uia-
yurka. (.laki) .................50,
Ljiibavno življenje. Valček. (Jaki) .75 Našim malčkom. Za klavir in petje. Vsebuje 55 priljubljenih
skladb. (Jaki) .............. 1.30
[Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) 50 Ob morski obali. Valček. (Jaki) .60 Po drav z Bleda. Koračnica. — < Jaki i .................... 50
Pozdrav iz Dolenjske. Koračni<'U. j
Uakl> ........................ 50
Pripoznanje. Polka mazurka. — (J:lkl) .................... 50
Primorski odmevi. Fantazija. — ,
• 'Breznik) ...................50
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ...................54)
Slovenski biseri. Skladba, iz 12S slovenskih narodnih ix^>nni. —
(Jaki) .........................75
Srčno veselje. Potka ..............50
Vesela plesalka. Polka...........50
Ztniraj /vesta. Polka ...........50
Not* za tamburice:
Bom Sel na planince. Pod puri
slov. nar. pesmi. (Bajukt .... 1.00 Na Gorenskem je fletno. (Bajuk) 1.-00 1
Note za citfe:
Sarafan. Ruska i>esent .......... .40
Slovenski citrar, ft najbolj priljuh-Ijenih .-»hn*. pesmi prirejenih za citre z besedami ...............i»0
SLOVENSKO - ANGLEŠKA SLOVNICA
PRIREJENA ZA SLOVENSKI NAROD.
Izdala Slovenic Publishing Company
- Obsepra slede«"e: -
t
Prvi del: Glasoslovje Drugi del: Oblikoslovje Tretji del: .Vaje Četrti del: Pogovori iz vsakdanjega živi j ena. Peti del: Besede, ki se največ rabijo v navadnem, pogovoru. Šesti del: Vprašanja in odgovori za drugi ali glavni državljanski papir.
Knjiga je trdo vezana, stane $1.50.
Ako se želite prhn-iti angleščino ali postati ameriški državljan. naročite i«» poučlji-vo knjigo.
VAŽNO U GOSPODINJE
Izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA
Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-knsna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi.
Knjiga je trdo vezana, - stane $1. -
Slovenic Publishing Co. New York
PRATIK E!
Citateljem naznanjamo, da smo sprejeli par tfcoč Iztiflov
"Družinskih Pratik"
•
t^ En iztis stane 20 centov
25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; ' 100 iztisov $12.00
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street	New York City
V zalogi imamo še nekaj iztisov poučne in zabavne knjige:
Slovensko
Amerikanski
Koledar
Za leto 1922.
Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke:
Proti-delavska spi j ona i ža
Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prohibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski Legiji tujcev
Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk 'Najnoveiša povest o
Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu
Livarji kovin v starem
veku Glavni jeziki sveta rul leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine
Jugoslovanski kralj Zadeva Lopovlča Morilka otrok Nekaj o j etiki Uzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kame
12
Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere
Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po
ulicah velemesta itd.
Cena je samo 40c.
Za Jugoslavijo je ista cena.
Pošljite spodnji kupon.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York.
Priloženo pošiljam 40 centov v znamkah za Slovensko- Amerikanski Koledar.
Ime ..................................
Naslov................................
; i ............. • jt^t •!»•••;•*•. MJiv«; »»• .•>».
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko man dir a j te pismo.
"Glas Naroda"
(Slovenic Publishing Company)
82 Cortlandt St., New York
j----
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
'__
Vladimir Levstik:
GADJE GNEZDO.
f 1 n 1 ■ g,; 1 < i Povest iz dni trpljenja in nad.
(Nadaljevanje.)
Toda gad se kratko zasmeje:
_ Na zdravje vas vseh iu vseli
poštenih ljudi! Ali kupica je zadnja _ nu da. vsaj ena izmed zadnji!), ki jih praznim pri vas: ostati tu iu doma ne videti — kdo bi mogel na modern mestu? Materi m pomori; gorje vsega sveta jI l /i na srcu kot križ na Kriščevih ramah. Karkoli storim, karkoli po-reeem — ona ne sliši, ne vidi; ena trpi.za grehe sveta, in bo. doki« r ni vse pri kraju. Mari na.i stražim mrtvašnico, ko nič ne pomaga .Joža ne obuti i m. stare ne o/dravim. . . Zdaj so časi, ko elo-v« k ne ve, koliko dni mu je dano živeti. In kogar jutri zadene, alf bo manj mrtev, ce se danes čemeli . Radost je naša predpraviea.' dokler ne pride tema. Bog van živi. CJaljot, in vaju — vaju. prelepi sosedi: d revi se peljemo v svet. Saj moram itak kmalu na mesto: veste da je vojna z Lahom gotova reč ?
—	Tak vendar? — vzklikne Galjot, — to sem mislil!
—	Moj polk bo zraven: tam kje pri Gorici padejo v naše roke.
O«" i se mu bi i ska.70, liec 11111 .1« zardelo.
—	(Jre.s rad? — ga pogleda .Tela.
—	Kako re* Vse te dni sem premišljal. . . Res. grenko je odhajati v n<>v pokolj; ljudi, za kater* m' živa du4a no trese, je malo pod solncem. M iili matere bodo jokale grenko, kakor jokajo naše. Ali vseeno! Tn pre za nekaj drugega ; za nas. predvsem Ta nas! Z a tisoč-lelno pravico d<> solnea. ki jo nam taje /e tisoč let; za pravdo, katero ^nin jim tesali v butiee. preden .ie svet poznal Avstrijo in njene meje. Pljuvali so na nas. odkar stiiif s4»sed.jf; iti danes, ko bije u-soiJna ura v življenju narodov. so t .1111 sklenili iztrgati našo ubogo zemljo. da raztrosijo jh» nji svoja kukavičja jajea in potuje* i jo. kar je našega o«l Tekov! Nihee. o-«"a 'taljot, nihče, kar jih zdaj vo-jnje. ni umazal pravice in svotio-«1«' bolj kakor Italija, ko jo pi?e na svojo zastavo. I)a Tii tudi noben lump n<- bil bolj razočaran t
Bog tla j. T« >n e ! — Kozarec j \ sadovi roki drhti. —- l>a 11am j ostane v«*čj< jrrunt. kakor pravi'
K a k telle a!
—	Da nam ostane in zraste zal ti»to. kar je našega pod laškim že7lom! — fiad je planil kvišku; nosnice mu burno igrajo. — Zdaj, ;>r« za nas! Kri. ki bo plavila So-
bo prelita za nu«. kakor pred tisočletjem; ta Kal vari ja bo v Kaše lastno zveličanjc. kakor mi jc-
in sodbe in vse. kar trpite doma. V nobenem boju me ni <?o-zdaj zapustila misel: da bi ostal /iv* Da bi še gledal sobice, dihal zrak in /iv«*! življenje vas srečnih, ki st'- doma. . . Tam dedi mi bo \seeno. <*e z vso svojo srčno krvjo odkupim le zrnee tist«» prsti, da ostane naša naj teče! Naj teče toliko miiše krvi, kolikor je treba, da r.a vekomaj zapečati našo ded-Ščino .našo last : naj živi naša dobra, častitljiva. nedotakljiva slovenska zemlja!
lzj)ije in trešči kozarec ob tla. Tedaj gn prime Zinka za obed ve u.*« si, potegne njegovo glavo k sebi ter pa krepko poljubi na usta.
—	Zaslužil je. — se snteje Ga-l;,ol. — In ti. .Tela, kaj praviš?
Ali Tone je ves vojak na pohotni: t»n jemlje nam in nič ne vprašuj«. . . To je močnejše od vseh \in sveta ; eh. Rop. hudo je troh-neti v Galiciji. k«lor je imel dekle s takimi usti!
—	In vam .oča Galjot. — pravi pad. ko je naplo pripadal sabljo, — l>o moško: pošteno roko. Hvala za vse. kar ste nam storili, za nazaj in naprej. Pa prošnjo imam: ru zapustite matere, ne pozabite brata. Če se vrnem, vara bom hvaležen do groba. in če nikoli več — še v smrtni uri se vas bom spominjal.
Sestri pospremita posta domov, da skoči k stari na kratko besedo; potem se odpeljejo vsi trije na postajo. -Tela je oblečena, ker je bila dopoldne v trpu : Zinka se zgn-raj napravlja. očeta je hlapec po-gl-eal. Tone in -Tela stojita sama in be pledata. Oba molčita, le po-vor oči je <>lasan: njene dise po sladkosti kakor dve zvrhani čaši medice. Gadov pogled sr kali; ne-$cirj hlepi v njem, hoee in se ne
more odločiti. Zdajci pa jo zgrabi okrog pasu in jo stisne k sebi:
—	Še enkrat,	. . Enkrat samkrat še! 3)
Njena plava 11111 leži na rami, usta cveto navzpor kakor škrlaten tulipan r ploboko čašo. Tone pije, pije; pijan je, da se maje svet okoli 11 j epa, in vendar ne more ugasiti žeje.
.Jela, kadar se vrnem, te vzamem namesto Jože, slišiš! Hočeš, Jela?
Dekle se mu izvije; v prešernem smehu zablisne z zobmi;
—	Kaj bi s teboj, ki sanjaš o junaški smrti? Kaj hočemo ženske z žrtvami in mučeniki. povej! Zda j ne skočim več v vodo; živeti hočem, živeti, pozabiti, veseliti se. . . Sniehf: in sreče nam dajte, vi čudni apostoli — malo je 21-viro dr« vaših »robov! •
In pad je mahoma trezen.
—	Prav imaš. .Tela, — mrmra s povešeno plavo. — Vsak po svoje. prav imaš.
Kratek sen se je razsul: toda ni mu žal. da pa je sanjal.
V pomladnem solncu vriska Kastelčevlna s sveže pobeljenimi zidovi, rdečimi strehami in zele-nibi okni: kdo bi si mislil, da sedi v tej bogati liiši žalostna žena. k? še besede ne najde, da bi jo rekla 1 otroku v pozdrav in slovo. . .
Tone je našel Kastelko preči njenim oltarjem: plavo upira v dlani, komolce v mizo in strmi v fitografije. Bop ve, ali piblje ka i v tej sivi plavi, ali j - vse mrtvo in tih«* kakor v ubogi prest re-I ljeni .Toževi lobanji?
-— Odhajam, mati. Zbogom, zdravi ostanite!
Vdova molči; ne ozre se. oči ne obrne.
—	Zbopom. mati! Čez nekaj dni sem na laški front': nihče ne ve. kaj tne čaka. . . Ne »laste roke?
Stara ne sliši; trepalnice se ji spuščajo ploblje na oči. kakor bi j j«» trudnost morila.
Tak zdravi. Ne mislite name. če vam j«' lagl je tako: vseeno, vse-010 bom zmerom pri vas!
—	*/. moj« voljo nikdar. Beži, b« ži. beži! — krikne Kastelka s tolikanj izmučenim glasom. da pa zsjzebe v srce.
—	Zbopom. . .
Kol«-selj drdra )*» cesarski cesti. Jemač poka z bičem. Tone se smeje Galjotovi .Teli, ona siplje iskre z očmi; le Zina je sp<»t otožna in čudn ostrini tjavendan.
Prav si povedala. dela: sreče in siii«-lia nam dajte, dokler dihamo? . J Vžits'. *ence. ]>oeivajte. mrtvi —
I lepota sveta j<> živili, dokler ži-I vr- • •
XV.
Soča teče krvava že «|elj ko Te-1 to dni. Kadar je mirno vr^me. ocl-i iu>*va čez hribe grom topov. T11 ka-! dar piha veter s tiste strani, se
proze vaščani na poljih: lasal je mrliče, božal črvi v a lica, poljubljal steklene oči: dišati bi moral j po smrti, pa dehti po življenju. Baje tudi ptičke pojo tam doli. 1 Drobčkane ptičke sede na mrtvih in žrvpole. . . Nebo in zemlja ne čutita umiranja, le srca ljudi zastajajo. sluteč rdečepa zmaja, ki leze bliže in bliže.
O, ve naše suhe skale na j upu. ^ lačne, žejne! Gorje materam, ki so rodile za vas! Odkar se kolje-na vaših brdili tisočletna lakomnost s tisočletnim pnevora, j*e n? hiše v va*i. ki Tie bi vedela va- j še cene. . .	j
Kastelcev Tone je ves čas tam doli: park rat je bil ranjen, dvakrat odlikovan, že zdavnaj jenad-poročnik. Njegovim pismom se ii/č ne jwzna zamišljeni filozof z naočniki, tihi fant, ki je blodil & knjigo v rtoki po gozdih. Trda bojevniška roka jih piše kratko In skopo. Zdrav je. podi se mu dobro; dokler stoji Lah nasproti, ne pride domov.
Kastelka živi svoje novo življenje; privadilo se je tišine in molka. Morda je mirna v svojem sr-' še nekaj sreče ji je. nemara dodeljene. Toda nihče je več ne sliši kleti. 111 to pomeni, da ni zdravja v nji; Čeprav se ji bliska oko. čeprav se smehlja, kadar hodi po polju! Zdi se, kot bi nekaj rafc-ki-ajalo njeno divjo moč in jo pre-tapljalo v zmedenost. Včasih mr* mra predoč. sama ne razume, kaj: ljudje govore vanjo, ona pa kima in jih ne sliši, pleda jim v obraze. ::i nazadnje ne ve. kdo je bil.
•Toža ja spremlja, povsod. Cel razgovor teče med njima; zdaj se oglaša mati. zdaj sin.
—	Gad. — modruje gospa, ko stopa v žago in pleda oddaleč Galjotov« japneda, — Bopa zahvali. «la si ubit. moj pad; Jela ni bila. zate.
—	Tudi jaz sem že dejal, — pn-11 ju je sin nekje zraven. — Zato mi je laplje spati.
—	Sramoto bi nakopala na tvojo glavo in ves naš dom. Komaj st legel, se je smejala. In zdaj. ko gredo vojske tod sk<«zi in imamo zmerom soldate v vasi. je ne srečaš drugače ko z oficirji. —
—	Da. da. še prej sem jo videl l.a izpreliodu 7 dvema Oproma.
—	Vsak ve. da jih rada pleda ; 1 in koliko je drugega, česar vsak j ne ve!
—	Jaz vem, mati! Jela ni vee, j kar je bila. Njena vroča kri — 1 pravzaprav je vredna usmiljenja. 1 moja žena in nihee ne bi kazat s
prstom nanjo. Meni bi ostala sta ; rada me je imela — kaj bi pravil! Hud j je, mati; vse kar je pri.v. Oni večer sem io videl pod i hruško na vrtu. I	'Dalje prihidnji£.)
Izpred ljubljanske porote.'
I>ue 1. marca j" stala pred po-n/tniki Frančiška Sk«>dler. bivša [dekla pri Jakobu Kopaču v Drav-ljali. Obtožena je, da je svoje dne tl. decembra 1U21 rojeno dete žen-Ukrega spola po porodu pustila !pod odejo in s tem povzročila, da j se je zadušilo. Dete. je bilo neza-Ikonsko in njega oče delavec Ivan ■ Pester iz Zgornje Šiške. Pester je : hotel Škodlerjevo poročiti, ko je zvedel, da je noseča. Vendar do I poroke ni prišlo, ker ni*ta imela t stanovanja in <pa ker se je ol>to-ženka branila, češ, da je Pester I pijanec. Ta položaj je bil Skod-'lerjevi silno neljub, zato se je proti svojemu ljubimcu in tudi \ drugim ljudem često izi-azila, da •bi ji bil<> najbolj ljubo, če dete umre. Ko je obtoženka de4e poro-'dila,. ni o tem nikomnr nič^^r ?jo-vtdala. Ivana Čudon je kritičnega dne opazila, da je obtoženka bol-ua in da jo sJrejsa mraz. Zdelo se ji je tudi. da nekaj pod odejo di-jha, vendar obtoženki o tem ni ni-1 česar omenila. Drugo jutro je go-Ispodinja škodlerjeve šia gledat ! pod odejo in našla tam uirtvo dele. Obtoženka je naio mrtvo dete J zavila v ročno torbico in odšla 'ž njim k sestri Marijani Bovčič ;'na Selo pri Ljubljani. Toda v Ljubljani jo je judicija aretirala. , Obtoženka je sprva vse priznala.
kar ji očita obtožnica, pri razpravi j)a pravi, da se ničesar ne spo-j j 111 in ja Zdravniški izvedenci so iz-I javili, da je izključeno, da bi dete [bilo zadušeno, ker ni bilo opaziti 1 I na njem nobenih takih znakov. !l)ete je umrlo najbrž le vsled' mraza, kar je verjetno, ker je dokazano, da je bilo takrat v sobi ! silno mrzlo, kar tudi obtoženka ' vedno trdi. Za porod se obtoženka ni prav nič pripravila in ni k porodu tudi nikogar poklicala na j pomoč. Porotniki so -vprašanje sklede detomora soglasno, vprašanje glede paznive zanikrnosti prii porodu pa z 0 proti 3 glasovom zanikali. Pač pa so potrdili vprašanje krivde, ker obtoženka pri porodu ni iskala potrebne poino-;čL Skodlerjeva je bila 11a podlagi lega izieka obsojena na dva meseca zapora. Ker je kazen prestala1 Že preiskovalnim zatporoin, je bila takoj izpuščena 11a svobodo. * * *
Dne 4. marca popoldne s;o se zagovarjali pred poroto zaradi hudodelstva tatvine Tomaž Rihar. Jožef Mlakar. A'lojzij Klaučar, Vinko Mlakar in Janez Rihar. ki so bili obtoženi, da so v noči od fj. do 7. avgusta 1921 vlomili v trgovino- T. C. Maver v Ljubljani in ukradli kosov različnega blaga v vrednosti 145,035-K." Obtoženci
glas Naroda, 11. apr. 1922
so bili zelo hladnokrvni iu so svoja dejanja do5*i«.*dno tajili.. Razprava je trajala pozno v noč. Senat je stavil porotnikom 13 vprašanj. Ker so ti potrdili vseli pel glavnih vpftšauj, je senat po kratkem posvetovanju točno ob 12. ponoči razglasil ol>^ >dbo, h katero se kaznujejo: Tomaž Rihar
na 5 let. Jožef Mlakar na 4 l«'ta, ■Janez Rihar na -I leta. Alojzij Klančar in Vinko Mlakar pa vsak na poldrugo leta težke ječe, no-ostrene pri vseli s postom in trdim ležiščem na četrt leta in s temnico vsakega b. avgusta.
* * *
Dne 6. marca se je zagovarjal Ciril Kemperle zaradi hudodelstva poneverbe in prestopka goljufije. Obtoženec je bil dne -0. junija 11*20 izvoljen za tajnika pri ljubljanskem gasilskem društvu. Tri dni nato mu je bilo po ver jenu upravljanje fonda ponesrečenih gasilcev Levca in Žargija. Obtožnica navaja, da je obtožene; od tega časa pa do 12. novembra I. 1021 poneveril iz tega fonda znesek 76,316 K. Razen omenjenega fonda mu je bilo zaupano še precej drugega denarja in pa vložila knjižic«. Mestne hranilnice, v kateri je imelo društvo naloženih 57,!)16 K. Obtoženec priznava, da-si je precej denarja prisvojil, poudarja pa odločno, da je imel namen. si ga samo izposoditi. Od pridržane svote je dal svojim tovarišem gasilcem 18.400 K kot posojilo. Imen noče navesti. Razen tega poudarja, da je izdajal za društvo že razne manjše svote, dasi za to ni imel pooblastila od odboia. izjavlja, da je imel pri društvu mnogo dela in da je vsJeJ tega zanemarjid svojo službo v Jugoslovanski tiskarni, v sled česar je bil tam odpuščen. — Priča Frančiška Leveč izpove, da ji je Kemperle vsak mesec podporo točno in pošteno izplačeval, Franca Žargi in njena mati .pa pravita. da jima je nekoč izplačal le 2000 K. ne pa 84(H) K. kakor trd; to obtoženec. Jožef Barle izpove, da je obtoženec pri svojem vstopu v društvo povzročil veliko zmede s tem, ker je zahteval, da odstopi zaslužni mož za gasilstvo Jožef Turk. — Skoda, ki jo je povzročil Kemperle. je bila par dni po njegovi aretaciji po sorodnikih popolnoma poravnana. — Porotniki so odgovorili na vpraša-\ nje krivde z s glasovi <la in 4 n«*.: obenem pa so potrdili tudi na za-' htevo zagovornika dr. Krejčija stavljeno vprašanje, je-li »»btožc-I ucl* škodo pravočasno povrnil. Zalo je sodni senat Kemperla opro-js'il kazni.
ADVE&TiSEMENTS.__
ZA 7500 DOLARJEV
takoj na prodaj v bližini tobačne tovyrne v Ljubljani krasno pose-' stve, dve enonadstropni hiši (t) I strank) s sadnim vrtom in trav-
inikom, ob katerem teče voda Ura-'dašea. Naslov se izve pri tvrdiki Frank Sakser State Bank, b2 Cortlandt St.. New York City.
(11-13—-4)
POSESTVO V KRŠKEM NA PRODAJ.
Hiša stoji na prav ugodnem mestu, je zelo trdno zidana, ima lepe kleti, v pritličju 4 velike so-jbe, kuhinjo s shrambo, dvorišče j in hleve: v prvem nadstropju o |velikih sob, kopalno sobo in ve-jrando. V hiši je vpeljana električ-ina razsvetljava in vodovod. Hiša je zelo pripravna za trgovino ali večjega obrtnika. Nasproti hiše čez cesto spada k posestvu velik sadni vrt in njiva. Del vrta se lahko pareelira za dve stavbišči iu ostane še velik sadni vrt in ■ njiva pri posestvu Železniška 'postaja čez savski most Videm-Kr-ško ob južni zelezniei. C*ena je 9000 dolarjev. Več pove uprav-i niŠtvo 1'Glas Naroda'T. 8'1 Cortlandt Street. New York Citv. Č1113—4)
'Jltad bi izvedel za brata ANTONA SAJN, podoma.ee Slavcev iz L Knežaka. Pred G. leti je bival v državi Colorado, zdaj pa sem slišal, da se nahaja v državi New Mexico. Prosim čitatelje tega lista, če kateri ve za nje-♦gov nasi OA*, naj mi ga naznani, ali če sam čita naj se oglasi. — ' Frank Šajn. Box 214, Verona, 1 Pa. ; (10-11—4) l____
^ BOJAKL NAftOOAJTS 82 i HA "OUUI "NARODA" KAJ i. VECJI SLOVENSKI Dim i IS 7 SDS. DltiVUL ^B
-------- — i
I
Slika nam kaže notranjščino cerkve sv. \ Quebecu, ki je pred j kratkim pogorela do tal. Pravijo, da so se v cerkvi vršili veliki čudeži. Nekaj dragocenosti so rešili. Da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, je zasluga par brizgalk, katere so ognjegasci pri- ; vedli na povsem naraven nečudežen način na lice mesta.
Iz Slovenije.
Poročil se je
pri Sv. Gregorju nad Ortnekom' načelnik on dot nega Ort a Alojzij Jaklič s pf>dpredsednieo Orlic gdč. Anico Maroltovo.
Ciganska nadloga.
Kakor ne bi bilo že dovolj nadlog, je obiskala naše dolenjske kmete sedaj še ciganska nadloga. Tako piše nek ugleden kmet iz Sinolinj«* viis: pri Novem mestu, kako mu je ukradel cigan dva petelina in dve kokoši Na vse načine sleparijo cigani ljudstvo. I*»e-račijo s'tako st r.ist in^st j«>. da s«1 jih more človek odkrižati le na ta način, če jim iislLši jo- -njo. pank«> varajo žeit>»ke s prerokovanjem na Uvatl« Dasi je naravnost ab«»lno. da bi mogel kdo iz kvart »ju znali 1hm|.,.•!)(«<!. se \«'n-»lar najdf v«- polin« netimnih — drugače jili p.a«"* n<- ni«u*«-mo ime-' novali — babnie. «laj«*j<« kar na litre moke. za «_tlupa ciganska prerokovanja. Duhovni pastirji, kj«-je vaš glas da Im kon»-e Ijmlske-iiin praznoverju Posebiin šk<>«lo ]>a p«f vzr«n'a jo «'ij»ani po gozdovih. k.i«r š«'torijo. Sju-ičo krut«' zini«' so s«*lc;ili «-igani liensmiljeno luj les. «la jim ni hilo premrzlo. Cas je že. «la I«i trblasiva napravila konec tej «-iganski nadlogi in prepoveilala eiganstko potej»an]«*. Jki.-r nikakor m- moremo trpeti in .tudi ne bomo. da bi phsdove na-jšega trdega dria uživali leni. tatinski in ŠktKiljivi cigani.
i
Mcrkantilnc banko v Kočevju
je dovoli! ustanoviti minister '.a trgovino in industrijo Vinku Hajnrihariu. trgovci: v K<»če\ju, Francu licu, trgovcu \" Ribnici, Antonu Kajfežu, trgovcu v Kočevju in drugim. Osnovna delniška glavnica znaša ~> miljoituv K.
Ribniški krošnjarji protestirajo.
Iz Ribnice poročajo; Na pepel-nieo smo imeli krošnjarji. rešetar-ji in obodarji shod. Smo namreč 'na tem, du nas sedanja vlada O')-polnoma zatre", vedno hujše o«l redbe nam pošilja in zdaj je pri-'šlo tako daleč, da bi «mel krošnja-riti le invalid. Iz tega se vidi, ka I ko vlada ljudske potrebe razume jko take jjostave daje. Za. krošnj« j nosit mora l>:ti vendar močan človek. invalidov je pa malo močnih za to že tudi vlada poskrbi. N; shodu je poročal poslanec Škul. in v daljšem govoru obrazloži vladne namere, ki ciljajo za tem da se nam starodavne pravice, k jih imamo že od leta 14D2, zntro Poslancu smo se vsi zahvalili zi njegov trud in skrb za nas. kei uvidevamo, da nam je on najbolj , ši zaščitnik. Sklenili smo potreb ne resolucije, nato pa smo skleni li. da pri papirju ne smemo osta . ti. Drugi dan smo šli — čez 10( nas je bilo — na okrajno glavar sivo v Kočevje. Na čelu deputa . cije je poslanec Skulj obrazloži glavarju naše potrebe in naše za liteve. Lep je bil prizor, ko je tia; stala cela množica, ki je glasni klicala: "Pustite nam težko zaslu
ženi kruli!" Vse se je vršilo mirno. a odločno, kot so bile odločne besede poslanca: "Za svoje pravice se borno borili do skrajnosti, poročajte, gospod glavar, o tem vladi!" Glavar dr. <>grin nam je obljubil tolmačiti naše zahtev«' vladi in jih priporočati. Nato je govoril še rešetar brane Nosan iz Gorenje vasi, ki jt- povdarjal. «la naša obrt ni nam v zabavo, marveč .i«' trudaipolno in mučno <.lelo, a če se hočemo pri tem i>reži vi jati. moramo imeti vsaj to, dokler se nam kaj drugega n>> odpre. Na ljudi, ki s*i trledali la prizor, kot na «-«*lo m«-st«' Kočcvj«* je ta naš na- top na pravil močan vtis. u pamo. da tu«li na vladne može. -vij vlada v Ljubljani j«- bila še tisti ilan brzojavno obveščena.
Kdc ve. kje so njeni bratje? '
Frančiška Klenu-iie, roj. Kavči«"* v Zireh >i ■>'*, išče svojih ."» bra-, |tov: Jožefa. Antona. Ivana, Rudolfa in Kanila l-e"-i<*. k at eri so' 'v Ameriki in o kat«-rih že ne ve'
L*n !ct ničesar. Dni. ki bi kaj o 1 - -1 i • -
njih vedel, je iiajwoseu, da imziia-
iii to na naslov: Fran Frančiška
. Kleiin tn*. 1'es.t K«'»nig Ludwig.
! Heinriehv.trasse \r. 72. Wes?-
[falen, Cerinanv. i
i
Sojenje tobaka v Sloveniji
i je dovoljeno za leto 1!>J2 v okrajnih glavarstvih Olje. Maribor, Ptuj ter Dolnja Lendava in Murska SfJbota na Prekmurskem.
i
Pletarska šola v Strnišču
.je izročena novoustanovljeni pl«--!taroki zadrugi v Strnišču. Namen j zadrugi je pospeševanje plctar-I *iva in uvedba vrbo reje. Ravnateljstvo zadruge j«' prevzel bivši | vodja šole Mirko Ogorelec. I	_
POZDRAV.
Predno odplujem ^ parnikom j "France .se prav lepo zahvalim j vsem mojim prijateljem, ki ste me ,v tako obilnem številu spremili na postajo Rock Springs, Wyo., dne -3. aprila zvečer. Posebno lepu ;se zahvalim Mariji iu Fricu Russ-Uvolt za zadnjo postrežbo, potem moji hčeri Poloni iu njenemu mo-ižu, Štefanu Kavčič, obema Frankoma Jamnik, Antonu Ka^man in , j iz No. 2 vsean skupaj, katerih s !priimki ne moreni imenovati, ker j mi ni znano, kako se pišejo. Potem i pustim pozdravit cel<» družino Le-. < narda Potočnik ter vse Slovence in Slovenke v Rock Springs, kakor tudi vse citatelje in čitatelji-. ce Clasa Naroda. — Frank Mar-jtelak, večletni naročnik Clasa Na-: roda.
'
-Kje je naju oče ANTON KOS?
Zadnji njegov naslov, ki ga i imava, je bil 116 Chambers St., Steelton, Pa. Pnjsiva cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. I da nama poroča, ali naj se pa sam oglasi. — Anton in France i Kos, vas Orehovca. pošta Šent > Jernej, Slovenia, Jugoslavia. C11-12—4)
Pozor, potniki!
—
Potniki, ki prihajajo v New York, kaj lalik«« postanejo žrtev raznih zakotnih agentov, katerih je v New Yorku vse polno. Ko pride potnik iz vlaka, pa obsujejo taki agenti in vsak u;a hoče vzeti s seboj. Ak«« potnik reče, da je namenjen k nam. Ih» agent rekel, da ie on naš zastopnik ter ga pelje v svojo pisarn««. Tam p««tnik šele spozna, da ni prišel na pravo mesto. Ce ima pri nas že aro in agentu t-« pove. mu jo agent takoj povrne. Y tnkem slučaju bi nas agent seveda moral «> Orni obvestiti. da mu povrnemo izplačano »aro; t«ula tega ne stori. Kako si tedaj tak agent povrne tak izda-t«'k Potnik mu pa plača na ta ali oni način in največ pri izmeni denarja.
Takih slučajev je bilo zadnje 4 mesece že 50. Potniki s<^ prišli v New York v namenu, da gredo k nam, pa so bili zapeljani v dru-<go pisarno. Agent jim je aro. ka-Jtero so nam poslali, povrnil, pa jili je na drug način prevaril še za j večjo s>voto.
Vsakdo naj tedaj pri prihodu v j New York pripne naš gumi) na i vidnem mestu, da ga bo naš zastopnik spoznal. A ko našega 7a-stfopnika ne bj bilo na postaji, nas j pokličite na telefon, ali pa prosit«' j železniškega uradnjka ali polica-|ja. da nas pokliče. Naš telefon jel I Cortlandt 4687. Pred svojim odho | dom vedno pišite, po kateri železnici in vlakom pridete in naš za-(stopnik vas bo gotovo pričakoval ,na postaji.
Frank Sakser State Bank. i ~___
j | Zastopniki j
i
Zastopniki "Glas Narmlu" kalen so l»o«.l»la5C-eiii pobirali naročnino za dev-,nJk "tda^ Naroda".
\ s;, k za stopili k izda jiotnlllo za sv«»to, kftero je prejel in jil« rojakom pripo rocauio.
Naročnina za "<ilas .Vnnnla" j«*: Za «-e'.o l«'t«« $ii.«Mi; zn pol leta £i.0<»; štiri nieee«-e ?JO<»: za četrt leta
?1 r.o.
Sati Kranristu, (al.: .Iukei> Lausin. Denver, C'o!a.: Frauk Skiabe«-. Tat lilo, C ol»».: 1'cter i "ulifi. Joliu (ii-rtu,
in 1- rank Jaiiesh. ^alida, Colo.: L«»uis *'«)stello. Indianapolis. Ind.: Alois Ituduiau. ( lintuii. Ind.: l.aiul»ert liol.-kar. Aurora, Ki.: J. Verl»lč. C birago, III.: Jo>«*|'h Illish in Jo«. Bevčič.
Juliet, ILL: Fr. Bam^iC. John Zaletel, liiseoutah. III.: Frank Augustin. North Chicago, III.: Anton K«»l»al in
Math < >yrin. Springfield, III.: Matija Barhorleh. Wankegan, III.: Frank 1'etV.ov.šek. Franklin. Kan;., in okolico: Jolin U«?-
IK.VS.
HUzmiller, Md.: Fr. Vod«»pivec. Chishohn, Minil.: Frank UnvZe. Ely, Minn.: .I</s. J. IVshel. i -2 velet h, Minn.: I.«»uis <;«>vže. »ii!»ert, Minn.: l>rniis Vesel. Hihbin?, Minn.: John rov.še. iiirinia, Minn.: Frank Hr«>v»tlcb. St. Louis, Mo.: Mike Cra^-ian Fast Helena. Mont.: Fr. Hrella. Kirin, Mont.: «;rrgor /Ailie«-. '(•ouanda, N. Y.i Karl Sternisha.
Little Falls. N. Y.: Frank Masle. IJarberton, O.: A. Okulish. Cleveland, <>.: .lanko l*le>k«i. Jak«»b
U<'snik in Chas. Karlinger. Collimvood, 0.: Math siapnik.
I^orain, <).; I.onlK Balant in J. Kumfie. Niles, O.: Frank KogovSek. I^oiuigstowiiw, 0.: Ant«jn Kikelj. Ainhridge, Pa.: Frank Jakše. 1 Jesse mer. Pa.: Txiuls Hribar. Bronghton, Pa.: Anton Ipavec. Burdine, Pa.: John I^msha«*. ,C«nemaugh, Pa.: J. Brezovt-e in Vid RovanSek.
Claridge, I'a.: Anton Kozoglav In A. j Jerina.
Dnnlo. Pa.: Atnon Oiabon. Cxport, Pa.: lx>uis Supanfif. •'orest City, Pa.: Math Kani'.n. Farrell. Pa.: Jerry Okorn. Imperial, Pa.: Salcntin Peternel. fireen^burg, Pa.: Prank Novak. |Irwin. Pa.: Mike PavSek. Johnstown, Pa.: John Polane. I uzerne. Pa.: Anton Osolnik. Lloydell. Pa.: Anton Malovrh. Manor. Pa.: Frank Dem en nr. Moon Run, Pa.: FiTink Mm'-ek, Frank
PodmUSek. Pitlsburgh, Pa.: U. JaKoblch. 7 Jnk-
j" she. v'ac. Arh in Ig. Magister. Ralph t on. Pa.: Martin Korosheti Reading, Pa.: J. Pezdirc. Corkwood, Fa.: A. Hoehevar. Steelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okolico: Frank
Sr-hifrer, West Xcw^ton,
Pa.: Joseph Jovan. ,White Valley. Pa.: Jurij Previ?. jflllfoct. Pa.: J. P?ternel. CoKeton, W. Va.: Frank Koelan. j Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan, Wis.: H. Svetlin. West Allls, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Louis Tancbar | In A. Justin.
i Poleg gori navedenih so pooblaščeni pobirati naročnino tudi rsi tajniki <J. S. K. J,	_	_____
ftLAS NARODA, 11. APR. 1922
Požiga lec-
FRAHC08KI DETEKTIVSKI BOKAH.
Spisal Emil« Gaboriam,
Xi "01*1 Naroda" pravd O P.
81	(Nadaljevanje.)
—	Mislil sem, da bom prišel ob pamet,— je odvrnil Zak enostavno.
S t resa«m" i m se glasom pa je vprašal nato:
-	DrMjri oče, zekaj pa mi niste dali nobenega znamenja življenja 't /.al< a j vas ni bilo tako dolgo"
Marki j ni bil nepripravljen na tako vprašanje. Kako pa je mogel odgovoriti nanj? Ali je mogel kedaj m/odeti Žaku resnično
*krii nost svoje:'i obotavljanja? Ob'nil je svoje oči na stran ter odgovoril :
—	I pal sem, da ti I ,4,n lahko Ooljše na uslugo, če ostanem v Parizu. .
N jegova zadrega j.a je bila prt*\eč velvka. da bi ušla Žaku.
—	Ali uisle dv ot.ili o svojem lastnem otroku, oče? — je vprašal žalostno.
—	Nikdar. — je vzkliknil markij. — Nikdar nisem dvomil niti za trenutek. Vpraša.1 svojo mater in ojia ti bo povedala, via je bila ta ponosna fi\est. I:' m t. Je zadrževala. <la nisem prišel sem. Ko sem cul o stvareh, kateiih te <lolže. sem rekel: — To je absurdno.
Zak je zmajal z glavo ter rekel:
—	Obdol/.itev je biia absurdna in vendar vidiš, kaj vse mi jc prinesla.
Dve veliki solzi, katerih ni mogel zadržati, sta zablestcli v oeeli starega gospoda. %
—	Ti me uolžiš, Zak. — je r« kri. — Ti dolžiš svojega očeta.
Ni pa človeka na svetu, ki bi mogel'videti svojega, očeta, knko pretaka solze, ne da bi čutil, kako se mu mehča in taja srce. Vsi sklepi, katere jc bil napravil Z;:k. so izginili v enem trenutku. Stisnil je očetu roko tr-r rekel:
—	Ne. jaz \as ne dolžini, oče. Kljub temu pa nimam besed, s katerimi bi vam povedal, kako zelo je vaša odsotnost povečala moja trpljcnnja. Mislim sein, da sem zapuščen od vseh zavrženn.
Prvikrat izza miiutka. ko je bil vržen v ječo. je našel nesrečni mladi človek srce. kateremu je lahko zaupal vso trpkost, ki je prekipevala v rijcgovem srcu. V navzočnosti matere ali Dionizije mi je prepovedovala east kaditi obup. Nevarnost Magloarja je onembgo-čija vse zaupan,)*.' in poKpod Folgat, čeprav simpatičen človek, je bil koncem konca popolen tujec.
Tukaj pa j«- imel prijatelja, najdražjega in najbolj dragocenega prijatelja, ki ga more imeti elovck na tem svetu, — svojega o čet a.
-— Ali j,.1 kji Uo tem svetu človeško bitje, — je rekel, — kojjcga nesreča bi bih enaka moji! Biti nedolžen, a^brez sredstva, da dokažem to! Poznat', k/ivca, ne da bi si drznil omeniti njegovo ime! Iz-prva iii<-em spoznal cele grozote svojega položaja. Prestrašil seni se, to je res. Pozneje pa se mi je vrnil pogum, kajti mislil sem si. da bo pravica kmalu i>pravda resnico <.«• <!aiu Pravica! Bil je moj prijatelj Galpin, ki jo je predstavljal in 011 se je vrlo malo brigal za resnico. Njegov edit i c.dj je bil dokazati, da j<* človek katerega, je obdolžil, v resnici kriv. Cilajte listine, oče, in videli boste, kako sem postal žrtev najbolj nezaslišane kombinacije okoliščin. Slehrna stvar je proti meni. Nikdur se ni ona skrivnostna., slepa in absurdna sila razodel a na tak način kot v mojem slučaju, — ona strašna sila, kateri pra' im^ — usoun.
—	Izprva me je elit časti zadrževal, da l>i omenil ime grofice K Idi jez i isto mi je' narekovala tudi previdnost. Ko sem prvič omenit njeno ime gospodu Magloarju. mi je rekel, da lažem. Tedaj sem mislil, da je vse izgubljeno. Nobenega drugega konca n sem videl kot sodišče in po ohiavnavi gabi" ali pa k/mi oder. Hotel sem se uničiti. Prijatelji p;, so mi pojasn'li. da nisem gospodar samega sebe in da nimam nobene pravice razpolagati s svojim življenjem, dokler mi jo ostala le še iskrica cneržije in žarek inteligence.
—	1 bogo ubogo dete, — je mrmral markij. — Ne, ti nimaš te pravice.
Včeraj. - jf nadaljeval Za!;. — me je prišla obiskat Dio nizi ju. Ali vrste. ka. j<» je privedlo semkaj.' llotcla je pobegniti z menoj |Oče. t« siuišni;:\a je biia strašna. Prost in z Dionicijo ob •■ voji strani kaj bi I rigal za eel i svet-' Ona je ustrajala pri svoji ponudbi kot brezhibni deklicy. ki jc v resnici. Na n.;stcm mestu. ..... ' \ kjer stopjite sea«;, ^e »c vrgla na kolena ter me rotila, naj bežim z
njo. Dvomim, da bom mogel rešit? svoje življenje, a jaz ostanem tukaj.
Zak je omabril ra klop te:- pokr\l lice z obema rokama, morda da prikii.it* so";*e.
Naenkrat pa se }»a je lotil eden onih spopadov srda. ki so se pojavljali pri ujeta le j.reveč pogosto tekom njegovega bivanja v ječi. Vzkliknil je:
—	Kaj >em storil da bi zi=]o;il tako strašno kazen?
Lee luftikiju m? j< naenkrat po i menilo in odgovoril jc l^a slovesen način :
—	Poželel si si žene svoj eg.", w.seda. sinko moj.
—	Zak je skitinigii-' z rameni. Rekel ji*:
—	Ljubil sem grelico Kiodije;:. in ona je ljubila mene.
-	Prešcštvo je zločin, Žak.
—	Zločin.' Mag1« ar je rekel isto stvar. Oče, ali v resnici mislile tako? Po.tem )• to zločin. Ki nima ničesar |>osiefmega na sebi, kat -rega pospešuje \M»ka stvar, s katerim se vsakdo postavlja :n katerimi s«- svet smeje. Kes je <la daje pejtava mož uprav ico nad življenjim ip smrijo. l e ]>a se obrnete na {»ostavo, obsodi krivca na šest mesecev ječe al: pa na par tisoč frankov globe.
—	Zak. — ,«e rekel markij; — grofica. Klodijez namiguje, kot praviš ti. d« je ena njenih lična, najmlajša, tvoje dete?
—	Mogoče da je tako.
Markij de Boa s k oran se je stri sel. Nato pa je trpko vzkliknil:
—	Mogo-'e je tako! In ti praviš to tako brzskrbno. brezbrižno, ti blaznež' Ali trsi nikdar pomislil na žalost, katero bi občutil grof Klodijez. čc b; izvedel resnico.' In če bi le domneval resnico. Ali ne m ore * razumeti, da je tak suni popolnoma zadosti, da zagreni celo živi j« t. je in da uniči življenje one deklice? Ali n"»si llik-ilar rt kel samemu uebi. da zadaje tak dvom veliko bolj kruto ka-?cn kot pa je bilo vte. kar si pretrpel ti?
Prenehal je. ^e prr nadaljnil- besed in izdal bi svojo lastno skrivnost. Zadržujoč svoje razburjenje z mogočnim naporom, je rekel:
—	-Taz pa n sen prišel semkaj, da razpravljam s teboj o tem vprašanju. Prišel sem ti povedat, da bo stal tvoj oče vedno na tvo-
ji strani in aj se zgodi kar lioče in da bom sedel na tvojo stran, čie boši izpostavljen sramoti da nastopiš pred sodiščem.
Kljub svojemu vznemirjenju je videl Žak neobičajno razburje-njs svejega očeta Za trenutek je videl kot v megli resnico. Še pred-no pa je mogel zavzeti šuui defiuitivno obliko, je tudi izginil vspri-čo obljube očeta, da mu bo stal na strani in naj pridfc kar hoče. — Vzkliknil je:	1
—	Oče, prositi vas moram odpuščanja, če seni kedaj le za trenutek dvomil o vašeiv. srcu.
Stari Boaskoran si jc na vse ravine prizadeval, da. se pomiri. Konočno pa je rekel z tesnim glasom:
—	Da, ja;, te ljubim, sinko mej Kljub temu pa ne smeš napravili iz mene večjega ."unaka kot pa sem dejanski. Še vedno upam, da nam bo prihranjen nastop pred sodiščem.
—	Ali se je razkrilo kaj novega?
—	Gospod Folgau je našel nekej sledov, ki upravičujejo usekaj upanja, čeprav t dosed a j še ni doseglo resničnih uspehov.
Žak je izsrledal kot poparjen-
—	Sledov? — je vprašal.
—	Bodi potrpežljiv. To so ir medli sledovi, to priznavam in ne bilo bi jih mogoče predložiti sodišču. Od dne do dne pa lahko postanejo bolj odločilni. Imeli pa so ze en dober uč&iek. Privedli so nam nazaj gospoda Migloarja.
(Dalje prihodnjič.)
SEVEROVA ZDRAVILA VZQRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH
■ \
^aji^eclS^c-
msm
AijtTieptJcqo M|«txi lo
Priporočljivo za odporrjoč pri zdravljenju srbečice iq razqit) (\yžqil) bolezqi.
CENA SOc Vpr«j šrtjte pri vOšcn) lei^irjti.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
Jugoslovanska armada in Orlovstvo.
Pod tem naslovom piše/'Slovenski Narod":
Cisto umevno se nam vidi sta l'šče Sokolstva. da ne odgovarja na vsak izpad svojih nasprotnikov. Na eni strani bi bilo to za Sokol-ttvo ponižujoč dvoy.j. na drugI strani pa se Sokolstvo zaveda sile fvoje ideje ter uspehov svojega pozitivnega dela V tem znamenju farnem zmaguje. Ni mu treba nastopati pota negacije. Nas časnikar-J jev ne veže to načelo. Že kot kron isti smo dolžni beležiti dogodke, ki posegajo v kulturno življenje našega naroda. A naravnost dolžni s>no nastopiti proti njim, ako žalijo naše nacionalno čustvo ali skušajo razdirati 'vidtuir e naprave, spoštovan«-češčene v širokih vrstah narodovih.
Kroilika o; še zadnje skupščine nam je v zadnjih dneh prinesla vest o dve! klerikalnih nastopih proti armadi, češ. da ona ne samo. da ne upošteva Orlovstva. ampak pp. prezira ali celo preganja, — Ob teh nastopih ni šlo brez stranskih udarcev po Sokolstvu. Menimo, : da minister ne bo v zadregi za odgovor.
Velika drznost se* na mzdi, sp orejati Sokolstvo Orlovstvo m,
Oi o čisto nacionalno institucijo s sijajno svojo tradicijo istovetiti
z odgrankom klerikalne organizacije. Klerikalcem od Mahničevih ea.-ov je od kraja zameta val svobodni razvoj narodov, vsako nego in krepitev felesa kot posodo za odločnega duha in za zdravo nravnost. Toda ljudstvo v svojem nara vnem nagonu mu ni sledilo. Politični klerikalizem je bil pris ljen Spremeniti svojo taktiko. Orožje v dosego svojega namena je vz.ei iz jezuitskega arznala. Spoztiavši vpliv Sokolstva in njegovega delana naj preproste jše plasti našega naroda, si je predvsem "izposodil/' — da govorimo evfenrstie-t,o — njega zunanjost, njegov kroj, rdečo koSuljo, čepico s peresom, njegove grbe, ptico sinjih višav. Ljudstvo preslepimo, so si de ja'i z zunanjosto, da ne Tio znalo razločevati potem prodremo v ujtgove duše. Nato so kopirali organizacijo, javne nastope, izlete, rlete in telovadbo, pri čemer se niso ženirali izposoditi si Tyrsev vad-oeni sestav. Skratka. Orlovstvo jc plagiat Sokolstva !
Orlovstvo je del klerikalne organizacije, privesek klerikaftie stranke. Držijo se ga vsi grel:i te stranke. Ustanovljeno zgolj z na-m.-»nos\. da dvigne ugled propadajoče stranke, mora služiti njenim namenom — brezpogojno. Kakr vlogo pa. igra klerikalizem in njega stranka v naši državi, nam ni treba posebe razkladati. O tem nam pr.Ča njegovo časopisje, nam s vedo." i jo njegovi reprezentanti pa naj nastopajo na javnih shodi^ in v parlamentu, ali še b<»lj v tajnem krogu rned štirimi stenami. Klerikalizem je sovražnik naše države kakor je sovražnik v.-ake države, ki ga t rezpogojno. pe podpira! Klerikalci P<»znajo le pogojno državljanstvo. Klerikalci so- proti sedanji dinastiji, ker bi bili naravno le za dinastijo, ki bi jim bila kakor habsburška tako čisto ud.ir»a. Klerikalk sc proti naša narodni armadi, ker ta ne podpira in po svojem na rav. sestavu tudi ne more podpirati njihovih teženj, kakor sploh ne kake politične stranke. Ni se treba prav nič opravičevati! Samo čilajte razne zlobne notr-.e proti armadi, s katerimi se skuša sistematično ustvariti v ljudstvu razpo-h ženje ali eelo m rž njo proti skupni armadi. In ta hladni ton, ne red-kokrat podprt z zbadljivimi in ironičnimi opazkami, kadar nanese govor na di nas, i jo, k', daje vrhovno poveljstvo naši armadi.
To obiležje naših klerikalnih strank spremlja vse njihove organizacije, torej tudi Orlovstvo. Ono Orlovstvo, ki je v svetovni vojni rekrutiralo prostovoljce za zmago Avstrije in Nemčije, ono Orlovstvo. ki je našlo hvalo in milost v očeh avstrijskega tiranstva, do-tim je bilo delovanje Sokolstva ustavljeno ter so bila mnoga .sokol-ski društva razpuščena, Sokoli pa proskribirani. In sedaj prihaja dr. Korošec in zahteva od vojnega ministra naše narodne države in naše narodne armade, da ne samo ne sme nastopiti proti Orlovstvu. ampak da mora ž n jim enako postopati kakor s — Skokolstvom' —
S predrznostjo ki ji ne ve para. se to ne pravi nič manje, kakor ;;..Titi gada na prsih Ko bo klerikalizem in ž njim Orlovstvo izpre-menilo svoje mišljenje in svoje čustvovanje napram naši državi in nj. nun vidnim reprezentantom -- žal tega ni pričakovati — ko j>o-*t~ne prožeto iskrenega nacionalizma in brezpogojne pripadnosti nafci državni misli, skratka, ko ne bodo več klerikalci, takrat šele bi smeli zahtevati, da se jih sporedi s Sokolstvom. Danes pa je njih za .it°va — drznost, in njihovo zatrjevanje o dobrem državljanstvu in o udanosti dinastiji in armadi — iieemerstvo.
Naj se zglasi GEO. STAMPFEL, doma iz Morobitz, ki se je na-* hajal v okolici VVilkes-Barre, Pa., Lii pa M. BOLTE. bivajoč pod naslovom 1006 AVvlie Ave.. Pittsburgh, Pa., leta 1017., po-zueje pa se je preselil v Prince-ville, 111.. radi kufrov. ki se na-liajajo pri nas v pobrani. --Frank Sakser State Bank, S2 Cortlandt St., New York City (3x: 8,11,13—4)
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje jo ii Hew York*.
ŽENITNA PONUDBA.
'Želim se seznaniti s Slovenko ali Hrvatico od 25 do 35 let staro.1 čeprav vdova z enim otrokom, •laz sem vdovec let star. imam dva otroka in stalno delo. Pišite na: Ženin D. C., e o Glas Naroda. S2 Cortlandt St., New York City, j
SLOVENKA IŠČE SLUŽBO
i pri družini tudi z otroci.ali brez. j Grem tudi na deželo. Sposobna za i vsa hišna dela in pomagati tudi Iv kuhinji. Prišite ali vprašajte [pri: Fanny Mekinda, 100!) East 66th St.. Cleveland, Ohio.
3EYDLITZ rRANČE JRDUNA rvn dam america finland homeric saxonia hennisula olympic potomac la touraine vtAURETANIA arabic ^ arabic m manchurii HANOVER paris
ROCHAMBEAU 3ROPESA
zeelano n. amsteroai wONE 4TAR SI ^quitanta st. paul la savo ie g. wash'gton homeric kroonland noordam york prance chicago lapland orbita olympic hudson rotterdam caronia andania mauretania mongolia v1ajestic ryndam. america "res, wilson vestris auuitania paris saxonia lapayette manchuria la touraine urduna antonia pinland pr. matoika rcpengaria „ minnekahda france potomac rochambeau olympic n. amsterdam oropesa lone star st. zeeland mauretania st. paul la savoie g. wash'gton homeric
12	aprila	— Bremer		KROONLAND	10	jun. — Cherbouro	
12	aprila		— Havre	NOORDAM	10	*Jun.	— Boulogne
15	aprila	—	Hamburg	AQUITAN1A	13	Jun. -	— Cherbourg
15	aprila	—	Boulogne	PAfR IS	14 Junija		— Havre
15	aprila —		Cherbourg	CHICAGO	15	Jun.	— Havre
22 aprili		—	Cherbourg	rotterdam	1/	Junija	— Boulogne
15	aprila —		Cherbourg	MAJESTIC	17	lunlja	— Cherbourg
18	aprila	—	Hamburg	lapland	17	Jun. — Cherbourg	
20	aprila		Cherbourg	HUDSON	17	jun.	— Bremen
22	aprila		Cherbourg	CARONIA	17	Jun; -	— Cherbourg
22	aprila		Cherbourg	vandyck	17	Jvnlja	— H an. burg
22	aprila		— Havre	caronia	17	Jun.	— Hamburg
CB	aprila		Cherbourg	berengaria	20 Junija		— Cherbourg
25	api:ia		— Genoa	mongolia	21	jun.	— Hamburg
25	april*		— Genoa	olympic	24	Jun. -	— Cherbourg
26	aprila	—	Hamburg	LAFAYETT E	24	Jun.	— Havre
se	aprila	— Bremer		orbita	24	Jun. — Cherbourg	
16	aprila		— Havr«	AMERICA	24	Jun.	— Bremen
27	aprila	— Havr.		ryndam	24	Jun.	— "Roulogne
29	aprila	•—	Hamburg	france	28	Jun.	— Havre
29	aprila	—	Cherbour,	mauretania	27	Jun. -	— Cherbourg
29	aprila		Boulogne	minnekahda	za	jun.	— Hamburg
29	aprila	—	Cherbourg	LA TOURAINE	29	Jun.	— Havre
2	maja		Cherbourg	homehic	1	Julija	— Cherbourg
3	maja	—	Hamburg	SAXONIA	1	Ju I i Ja	— Hamburg
S maja		— Havr.		pr. matoika	1	julija	— Bremen
6	maja		Cherbourg	ANTONIA	1	julija	— Bremen
6	maja		CherLourg	aquitania	4	julija	— Cherbourg
6	maja		Cherbourg	PARIS	5	Julija	— Havre
6	maja		Boulogn*	rochambeau"	6	Julija	— Havre
10	maja		— Bremer	FINLAND	1	julija	— Cherbourg
10	ma,a		— Havr«	manchuria	S	Julija	— Hamburg
11	maja		— Havre	ARABIC	8	Julija	— Genoa
13	maja		Cherbourg	MAJESTIC	8	Julija	— Cherbourg
13	maja		Cherbourg	ORDUNA	8	Julij*	.— Cherbourg
13	maja		Cherbourg	LONE STAR ST.	8	Jui'Ja	— Cherbourg
13	maja —		CiH,rbour£	N. AMSTERDAM	8	Julija	— Boulogne
13	maja		Boulogne	PRES. WILSON	8	Julija	— Trst
13	maja		Cherbourg	OROPESA	10	Jun.	— Hamburg
13	maja		Cherbourg	ST. PAUL	12	Julija	— Hamburg
16	maja	—	Cherbourg	berengaria	11	Julija	— Cherbourg
17	maja	—	H amburg	«/AU BAN	12	Julija	— -Hamburg
M	maja	—	Cherbourt	ZEELAND	12	Julija	— Cherbourg
20	maja		Boulogne	OLYMPIC	15	julija	— Cherbourg
20	tnaja		Cherbourg	NOORDAM	15	Julija	— Boulogne
20	maja		— Tral	LA SAVOIE	15	Julija	— Havre
20	maja		Hamburg	G. WASH'GTON	15	Julija	— Cherbourg
23	mi Ja	—	Cherbourg	MAURETANIA	18	julija	— Cherbourg
24	maja		— Havre	ARGENTINA	15	Julija	— Trst
25	maja		Hamburg	ANDANIA	22	julija	— Cherbourg
20	maja		— Havre	ROTTERDAM	22	Julija	— Boulogne
24	maja		Hamburg	HOMERIC	22	Julija	— Cherbourg
25	maja		— Havre	LAFAYETTE	22	julija	— Havre
27	maja	—	Cherbourg	OROPESA	22	julija	— Hamburg
27	maja	—	Cherbourg	HUDSON	22	julija	— Bremen
27	maja	—	Cherbourp	MONGOLIA	26	julija	— Hamburg
27	maja	—	Cherbourg	FRANCE	26	Julija	— Havro
30	maja	—	cbtboun	CARONIA	29	J < j i 1 j a	— Cherbourg
31	maja		Hamburg	MAJESTIC	29	JjUja	— Cherbourg
31	maja		— Havre	RYNDAM	29	lull ja	— Boulogne
31	maja		— Bremen	vandyck	23	Juiija	— Hamburg
1	jun.		— Havre	AMLRICA	29	julija	— Cherbourg
3	junija		- T^oulognr	AQUITANIA	1	avg.	— Cherbourg
3	jun.	—	Cherbourg	PARIS	2	avg.	— Havre
S	Junija		- Ha—'burp	CRET1C	8	avg.	— Genoa
3	maja		- Hamburg	BELVEOERE	10	avg.	— Trst
6	junija		Cherbourg	LA SAVOIE	12	avg.	— Havre
6	jun.	—	Cherbourg	LAFAYETTE	19	avg.	— Havre
7	junija	—	— Hamburg	PARIS	23	avg.	— Havre
1C	jun.		— Havre	PRES. WILSON	26	avg.	— Trst
10	jun.	—	Cherbourg	ARABIC	29	avg.	— Genoa
10	iun.	—	Cherbouro	j			
[DSUUCHLIHF
•T^aTaviiost v Jugoslavijo^^«
ZNANI PARNIKI. IZBORNE UGODNOSTI Ne Imejte brezpotrebnih stroškov in zamude.
pres. wilson, 20. maja, 8. julija belvedere - - - 15. junija. argentina - - - 15. julija
Vnaprej plačane karte za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri bilžnjl
parobrodni agenturl ali pri
PHELPS BROS. & CO.,
Generalni Agenti * 2 WEST STREET_NEW YORK
Veliko električno centralo
namerava zgraditi Zagreb na Sa-vi pri Krškem. Stroški so prora-'"•una.ii na 290 miljonov 5'2 tisoč 700 kron.
r
JOHN SALMICH, neznanega na slova, ima pri nas ček za večjo svoto chi drža^iega departmen-ta iz Wash i n »rt o na. ^Vko bi kdo izmeti rojakov vedel za njegov naslov, je s tem nasprošen, da nam ga naznani. — Frank Sakser State liank, 8 2 Cortlandt St., New York Citv.
_(7-22--4)
FRENCH LINE
ICOMPAGSIE GE«ERAlETRAKSAtL«N7H}J£ K
^	Cxprvu Pc-siaJ 9«i-r>ce	iBD
Dlrektaa aloiba v
Jugoslavijo
preko Havre
« velikimi pa rnlki or\ S tn S vijake
LA TOl KAINK.......22. aprila
l'ARIS ............... 26. aprila
IKOtHAMHKAL ...... 27. aprila
LA SAVOIE .......... 6. maja
Izhnrne udobnosti tretjrpa. razreda. Kabine z umivalnico in tfknčo vet-do. za 2. 4 In 6 oseb. 1'osr-bna jedilnica, soba Zii. kajenje, bara in brivnica na razpolago i»ottiikom tretjega razreda. Vino in pivo brez-'pl«<>no. Za nadaljne podrobnosti IvpraAajte pri lokalnih zastopnikih 'Krem-h I.itie.
Jaz spodaj podpisana bi rada iz vedela, kje se naaajajo J AKO! i in JURIJ liAVEiR ter ANA VARIM A NOVA in KUTINOVA, doma iz Kuželja, i.ira pri Kob-telu na Dolenjskem. Svoje-ča»no fk) bili v lirooklynu, New-York, zdaj pa ne verni, kje se nahajajo. Zastorej jaz podomaee Tisiarjova fwl fare pri Kastelu jih zdaj iščem. Jaz sem prišla •pred nekaj meseci semkaj v New York. Prosim, ako katrri gori navedenih eita ta oglas, da se mi takoj oglasi na sledeči naslov: Mrs. Agnes Reven Jerman, 1P4 Storlin Place, Brooklyn, New York. (10-11—4)
6 POTOVANJU.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIjA
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik Ercegnovl, Jelaa, Korčula, Kotrr, Kranj, Ljubljana, Marloor, Metkovid, Sarajevo, Split, Slbenlk. Zagreb.
NEMŠKA AVSTRIJA
Dunaj.
IT ALI JA T ret. Opatija, Zada r.
Svetopisemski nauki.
Duhovni gospodje, ki bi nadvse ;-adi pasli delavce kot svoje ovči-ce in backe, pač dobro poznajo sveto pismo. Saj ga radi citirajo, kadar je prilika za*to in kadar ji ni. To spada v njihov poklic in tako daleč bi bilo to popolnoma v redu. Če nam stvar ni do-ccla všeč. imamo za to le razlog, d.n so gospodje zielo enostranski. Kot dobri poznavalci kv. knjige b imorali biti tenleljitejši. V svetem pismu stoji tudi isrek, da naj se delavcu ne trga zaslužena plača. Nebeški valpeti g-otovo ne bodo tajili tega. ker se jim vsak hip lahko dokaže črno na belem. Sveto pismo ni narodnogospodarska študija, pa se.jie more pričakovati, da bo na dolgo in široko razlagalo, kaj je pravičen zaslužek. Nit? ne bi bilo težkega izračunati. kakšna plae aje pravična. Koliko so vredne surovine., ki jih delavec dobi za obdelovanje se ve. Koliko je vrecUio izgotovljeno
blago, je tudi znano. Koliko pri delu/-obrabijo strojev in koliko drugega, eventuelno gospodarjevega dela. tudi lahko doženejo. Ali poznajo mazil jeni gospodje kakšno podjetje v Jugoslaviji, ki plačuje svojim delavcem na tak način ? Lahko bi vprašali, kako so kapitalisti sploh prišli do tovarn, de železnic. drT jam, do ogromnega sveta, do strojev, do surovin. Toda brez obzira na to bi morale biti delavske plače najmanje dvakrat do trikrat tolike kakor-sne. so. Te bi se v jemalo s svetim pismom. Zakaj ne povedo poznavalci svetega pisma in advokat r hožje pravičnosti tega gospodu Pollaku in drugim? Ker se jim ne smejo zameriti. To je vzroka dovolj!
Porcelanski denar
V vrednosti po 5 mark sta izdali mesti Stuttgart in Ludwigsburg. Denar je h^rve slon o ve kosti in t»ia zlat rob.	i
Za potovanje spomladi, poleti ! in začetkom jeseni je drugi razred na prekoceanskih pamikih že ' več mesecev naprej razprodan. Že i sedaj je težko dobiti prostore dru- i i?ega razreda za junij in dru^e mesece. Le malo prostorov je Sv ( ia razpolago. Kdor fci tedaj hotel j potovati prihodnje mesece v dru-1 $em razredu, naj nam takoj na mani, da mu preskrbimo prostor Frank Sakser Stat« Bank
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodnika v Avetrij tli Nemčiji, kateri je tam pristo jen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. N* lalje zamorejo sedaj ameriški dr Pavijani dobiti žene in otroke iz ood 18. leta i2 -Jugoslavije ali za ledenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo pla •sti vizej pii ameriškem konzulu ' amerikanskim denarjem in rav io tako morajo na ElUa Islandn voto $25.00 pokazati v ameriški i ol ar jih.
Glede denarnih pošiljatev v T. S. dolarjih, za vsa pojasnila rlede potovanja, potrebnih listin affidavitov") in voznih listkom -e obračajte na najstarejšo slovensko *vrdko:
Frank Sakser Stat« Bank. 82 Cortlandt St, New York, N. Y.
IZVRŠUJEMO hitro In poceni denarna tzpl&fila v Jugoslavija Tlavjb, in Nemški Avstriji ter izdajamo teko v kronah, Urah ir denarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki tn »seh n,':nlh podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje ia za vse £rte. (Vidi zgoraj kretanje parni'tov.) Kadar ste no pota v staro douovino in se nahajate v New Yorkn, se Vam ho izplačalo, ako se zglasiie glede vreditve Vaših denarnih zader pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ocira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadraaski banki izvruredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se ie ali m bodo poaluievall
Frank Sakser State Bank
Znižanje cene za 40°|o.
—Najnovejša 14K. čisto zlata ZAPESTNA URA
za ž«?ne In dekleta, na 15 rubr fino kolesje, do.
bite dane. .a $29.£0 PH IVAN FAJK,
24 MAIN STREET	CONEMAUGH, PA.
DR. LORENZ
644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI ILOVCN*KO GOVOREČI ZDRAVNIK SPEC IJ AL. 1ST MCŠKIH BOLEZNI. Maja strok« Ja idrav»;»n>» akutnih In kronlfinlh bolezni. Jas ■am ie zdravim nad 23 lit ter Imam slutnje v v*ah boleznUi In kar znam alovenako, aato vaa mortm popolnoma rvurnatl lit apoanati vašo bolezen, da vaa ozdravim In vrnem mot In zdravje, t'kozl 23 let sem pridobil posebno ekuinjo pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zato morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Jo, 0« vaa popolnoma ozdravim. Ne edlaiajte, anpVk pHdlte £lmpr«Je,
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje In lise po telesu, bolezni v grlu. Iz.
padanje la«, bolečine v **eateh, stare rane; o sv ibe'ost«2lv£ne 'n bvleznl v mahu.
Juledlcah, jetrah, Želodcu, rmenlco rwmatlzem, katar; zlato tile, nfcduha Itd Uradna ure: V ponedeljek: aredo ln petek od B. dopoldne -do Z. popoldne;
t torek, Četrtek ln aobota od S dopoldne do t. zvečer: v nedelja* tn prasnllilb od 10. dopoldn« do S popoldne.