Št. 16.
V Gorici, dne S. februvarja 1900.
Izhaja trikrat iia teden - šestih lzdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne, vežemo izdauje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letuvr«d po pošti pre-jemana   aH   v   Gorici   na doni pošiljana:
Vse leto........13 K 20 h, ali gld. 6-60
¦'• pol leta .....   .4rVtt«* , W<~*   » . „   3\JQ
četrt leta.......3 . 40 „ . ,     ,    1-70
IWiiii6ne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški TiskarnN A. Gabršcek vsak daiv od 8. ure zjutraj do li. zvečer; ob nedeljali pa oU 9. do 12. ure. >'a naročilu brez doposhine naročnina m ne oziramo.
„PRIMOItEC'' izliaja*neodvf§iro o* «Socn» vsak petek in stano vso leto 3 K 20 h ali gld. H>0.
«So8a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni ,Scliwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakaroi Lavrenčie na trgu deila Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra.
S O Č A
Tečaj XXX.
(Večerno izdanje).
ilreduiStvo
se nahaja v,Gosposki ulici Sfc .7 v Gorici v I. nadslr. . Z urednikom je mogoče govoriti  vaaki.v«a od S. do 12. dopoludne ter od 2. do B. popoldne; ob nedeliafr m  praznikih  od   9.   do   12.   dop.    UpravnUtvo" se nahaja v Gosposki ulici št. 9.                 '                y
»opisi uaj so poSHjajo le luadiiigtvu.    '
Naročnina, reklamacije in drage re5i, katere ne ¦„ spadajo v delokrog ureduištva, naj 36 posiliaio le-upraviiištvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.                   ______
Oglasi in poslanici* se računijo po petit-vratah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi, — Večje črko po prostoru.                                      •   ¦•'
KaroKaino in oglase Je plačati loco Gorica.
„Gorigka Tiskarna« A. tiabrscek tiska In zalaga razen «So5e» m »Primorca. Se -Slovansko knjižnic*«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vistfoa.
Odgovorni urednik in "izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
»Gor, Tiskarna* A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Večina ljudstva - že »zapeljana".
Zadnja »Gorit*a< igra ros tragi-komiško ulogo.. Ilovica so nam kar smili!    - Poglejmo!
V člank n V o 1 i 1 o i z a p o 1 j a n i. — ljudstvo za poljan o'- priobcujo najproj to tri brzojavko na grofu 1'oroni n i j a :
1.     Grof Alfred Coronini ¦ Gorica«; Podpisani volilci izrekamo največje iipz a« panj o, ogorčenj e in pomilovanje, da sto so spet vrinili v našo politično življenje. Le naši 1-stvo in denar spravilo Vas je na rakovo pot naše slovenske politiko*.
svaril, Bergant, Orol,Turk, Ilavbar, Caharijn, Grndon, Tance, Kobenoel, Pahor, Dnjee, Obersnel Janez, Obersnel Andrej, Pernareič, Porhavo, Antonio, Kavčič, Gruden, Skrk, (Jrilane, Bergi-nec, Skok, Kariž, Fabijan, Petelin, Bur-dian, Vodopivec, Muha, Obersnel, Lah, Švub, Potrič, Sunum, Lozoj, Kralj.
2.   »Visokorodni Alfred grof (o-ronini        Gorica : Volilci na Tolminske n izrekamo popolno nezaupanje.
Volilci.
\i. Iz Sežane: Gospod grof Alfred Coronini-Gronborg ~ Gorica: Neomejeno zvestobo prisegajo Vam Vasi volilci.
»Gorica* je seveda navdušena le za zadnjo brzojavko, dasi je odpošiljala niso niti podpisali, ker večina se sramuje svojega dejanja. Teh imen je tudi komaj tretjina vseh volilnih mož na Krasu - in so drugače po veliki večini brez pomena.
Prvi dve brzojavki pa hoče Gorica potlačiti v nič! Hoče namreč razumeti, da so se volilci dali k nepremišljenemu činu zapeljati po brez vest n i h koristoloveih .... (Vedno ista pesem! Kdor ne trobi v »Goričanski rog, je vsak brezvestnež, koristolovee itd.! l*r.) I »al je namiguje, kakor da naša stranka zadnje dni ni bila več tako gotova zmage, zato da je trosila vest, da grof i\ ne sprejme izvolitve in da je sprožila misel: Njegovi nevolilei naj   mu  energično izrazijo svoje neza-
•   W2   -
MARCO   V1SCONTI
ZGODOVINSKI   ROMAN
Jlalijaivski napisal Lommaso 6rossi.
(halje)
Biče je skočila po koncu vsa prestrašena. Toda Pelagrua se ji je približal, in s svojim navadnim ponižnim vedenjem je dejfil, kazaje hudobca :
«Je dober človek, veste. Škoda le, da se večkrat opiva! in pri takih priložnostih... je revče zgubljeno.... Zat<5 se ga nisem upaLpred vas pripeljati... Ker ste pa prav hoteli, sem vas ubogal. Že ko'je došel,. ga je imel precej pod klobukom. In še tu je v jednomer pravil, da ga žeja, in tak<5 je. pil in pil, da ga je sedaj poln. Vendar če ga želite izprašati, mislim, da bo Še vedno vedel kaj povedati.
«Pr.prašajte ga, ali je videl mojega soproga, prodno je odSel», je dejala Biče.
upanje, pa pojdo>, -- t. j. da grof G. izvolitve ne sprejme!
Na to izjavljamo:
Sorodstvo grofa Goroninija jo zatrjevalo zadnje dni nasproti raznim dostojanstvenikom, da grof G. nič ne ve o  škandalu   pri  Itohkti,  niti  ne, da je
zopet kandidat.....   Dan   prod   volitvijo
pa da so jo izjavil (ker ga jo baje dr. Greg. rotil pri vneli svetnikih!), da morebitno izvolitev sicer sprejme, na Dunaj pa da ne pojde v takih razmerah. (To jo povedal tudi v svoji zahvali vo-lilcem !) Ako jo torej govoril dr. Turna v Čitalnici (ko so razni gospodje hoteli staviti na zmago (-. ali S), da grof G. ne sprejme, jo povedal nekaj, kar sejo zatrjevalo iz sorodstva in celo iz rodbine grofa (\ Prof, C. je moral to seveda lakoj nesti v uredništvo v Gorice s da ta po svojo zavija....
Prav, se vsaj poznamo !
Iz toga hoče Gor. dobiti dokaz, da so bili volilci zapeljani, da so brzojavljnli grofu (\! ¦ - Mi smo bili zmage gotovi! Zato nismo poslali ni-jednega zaupnika ne v Sežano, in ne v Tolmin, ker smo imeli glasove seštete in gotove! -Gorleanska« klika pa je pošiljala po Krasu svoje mošotarjo, ki so glasove kupovali. To je povedano tudi v gori natisnjeni brzojavki, katero jo podpisala večina volilnih mož, najuglednisih Kraševcev! Tu torej ni govora o »Sočinih« lažeh, marveč o dejstvu, katero nam potrjujejo kraški veljaki s s v o-j i m i j) o d p i s i!
Ako so torej  volilci v  Sežani  in Tolminu poslali grofu  G.  znani   hrzo-i javki, so to storili  popolnoma iz svoje j inicijative,   ker  so  bili   ogorčeni,   raz-s burjoni in v svojem slovenskem poštenju j užaljeni, -d a  se  je grof C. urinil j na rakovo pot slovenske poli-! tike  z   —   nasihtvl in denarjem.   Oni I sami  so bili   prepričani, da zmaga dr. ! Stanič; zato jim ni bilo treba pripraviti se na tak protest. Število kupljenih izdajalcev je poštene, zavedne volilce tako presenetilo, da so dali duška žaljenemu ponosu  z   brzojavko, ki ostane  večen
imenu   grofa    Alfreda
Pelagrua se je približal k navideznemu pijancu, ga jo potolkljal po rami in mu dej;'il: « Slišiš,-Mastino, tu milostljiva gospa te1 vpraša, ali si videl tistega viteza, za katerega si prišel iz Sepria ?-
«Kaj, viteza?* je dejal hudobec z opotekajočim glasom: «da-li sem videl viteza ? Kaj bi ga ne ? Saj mi jo on ukazal prinesti tisto steklenico vina, kakor sem ti pravil. Pa kako vino, veš, o kako vino!... In tudi to ni slabo, povem po pravici, le nekoliko trdo je*.
Oskrbnik mu je segel v besedo rekoč: «Kaj ti je rekel, prodno te je odslovil?*
«Ti je rekel? — Nič ti ni rekel. A — tak<5 ti je rekel: spi j ga to steklenico na moje zdravje; in jaz sem ga spil. In tu s "m ga poslal doli še dve drugi steklenici, da bo delalo družbo tistemu prvemu, in vse to na njegovo zdravje, ker on je dober vitez, in nima raka v žepu, kakor nekdo drugi, o katerem vem že jaz, da no odpade nikoli nič od njega*.
«Poslu*aj, Mastino, kaj ti pravim jaz: ali je bil še kdo ž njim ?»
madež   na Goroninija.
Da no lio nepotrebnih zamer, naj si pa naši nasprotniki zapomnijo to-le:
Mi delamo razloček med pravimi volilci in izdajalci. Priznavamo, da jo bila lopa manjšina vnlilcov Že s početka namenjena grofu (3.: in pro-pričnnje te manjšine mi spoštujemo, proti njej ni žal besede od našo
strani.....! Vos naš odpor so obrača le
na tisto izdajalce, ki so bili izvoljeni pod našo zastavo ali ki so se izrekli odločno za dr. Staniča, a so so ivuiove-rili dani besedi......
; Goriou< pa piše o veČini kritikih volilcev: Kraški možje so..... podpisali spri č e v a 1 o s v o j e g a d n Š o v n o ga si r o m a š t v a!« In na drugem mestu jih po ovinku Imenuj« »politično o tr o čaje-. - AH ste slišali, Vi zavedni Kraševei iz noj-glavniših občin, Vi sto duševni siromaki, ste otročaji, ker sto imeli toliko poguma, da ste grofu G. jasno in glasno povedali, da so jo zopet vrinil v državni zbor le z nasilstvom in denarjem, za kar sto Vi najboljšo žive priče! Vi ste videli, kako Vam pred očmi z denarjem demo-ralizujojo svoje rojake in dali sto javen izraz svojemu studii nad takim početjem zato Vas »Gorica^ zmerja z otročaji! Zapomnite si to »Goričansko« nesramnost ! Saj bo gotovo kmalu zopet prilika, da daste izzivalcem in žalileem primeren odgovor!
»Gorica« pa gre še dalje. Štiri gospode obdolžuje, da so s svojim podpisom »tudi javno potrdili svojo n e z n u čaj n ost«. To so štirje volilni možje gg.:  M u h a, G ruden, D u j e c
in  P e r h a v e e.....' Vsevedna  »Gorica«
se je pri prvem vrezala, ker volilni mož M u h a ni tisti, ki je načelnik cestnemu
odboru  in  deželni poslanec....., ki zdaj
sam vidi, kako\strašon terorizem vlada v »Goričanski-bandi. Ako bi bil g. poslanec Ni u h a tudi res volilni mož in bi   volil dr. Staniča, zato
bi še iie bil ne značaj nož..... kajti
nazori o osebah se menjajo, — kakor se spreminjajo osebe same! Včeraj smo imeli  koga za poštenjaka, a danes ga
<-Pa kaj ti nisem že rekel, da sem bil jaz ?>
<Jaz te prašam, ali je bil še kdo drugi ?»
«Soveda je bil še kdo drugi».
¦ Kdo?*
• O, ta je lepa! on jo bil». «OnV kdo jrr bil tisti?.
<On, tisti vitez. Bes te lopni, kdo je mogel biti še? Kaj vem jaz?»
Pelagrua se je obrnil k Biči, ter je zmajal z rameni, kakor da bi hotel reči: Sedaj vidite sami, da ni opravka ž njim. — A revica, ki je vendar taktf vroče želela kaj izvedeti o svojem soprogu, je dejala oskrbniku: t Poskušaj to ga vprašati še to, aH mu je rekel, da pride danes zvečer».
«Bom poskušal», je dejal hinavec; in je prijel grdina za roko, stresel ga pošteno in mu zakričal v obraz : «Obrni se sem, kaj gledaš v uni teden ?» Na to ga je vprašal: «Ali je rekel tisti vitez, da pride danes zvečer ?»
«No, zdaj še to!» je dejal malopridnež, glasno in nespodobno se smejč, «pravi, da je že večer!« Stopil ^e dva koraka nazaj, in, opotekajo se, je skri-
moramo imenovati sleparja! Ali smo zat6 mi  neznačajni?!
Kar se tiče državne podpore »a most čez S n S i c o, govorimo na drugem mestu, nanireS: da hvala grofa 0, in dr. Gregorčiča je le velik Svlndl! Saj ta slučaj ni osamljen, da sta si Goro-nini in Gregorčič pripisovala zasluge, katerih si nikdar nista pridobila. Katje vlada sama storila v interesu države v Hak vedno zanemarjeni obmejni dožeiici proti Italiji; podpore za cesto in drugo, ki so doSle v državni proračun docela brez vednosti grofa C. in Gregorčiča — vse to so je pripisovalo v zaslugo državnima po-shincoma in ljudstvo ju je zahvaljevalo
v svoji pohlovnosti.....Podobnih slučajev
ni malo! In gospoda poslanca nista prav nič zarudela od srama, ko sta sprejemala zahvale za zaslugo, katerih si nista nikdar pridobila, - ako jima no štejemo v zaslugo tega, da nista protostovala proti državnim podporam...!
Ako jo torej cestni odbor sežanski zahvalil državna poslanca, jo storil to v nozadolženi zmoti; grdo pa je od poslancov, da sta sprejela tako zahvalo, in še grše, da jo zdaj tako drzno iz-koriščata v dosego nečednega namena: ogrditi 4 člane cestnega odbora v javnosti za — neznačajneže! — Kdo je neznačajen: ali tisti, ki se dajo hvaliti za zasluge drugih, ali tisti, ki so ta švindl spoznali ter volili 29. jan. po svojem prepričanju!?
Odgovor čitatelju, ki spozna tudi
iz tega slučaja, kako »Gorica«  opsuje
vsakogar, ki noče trobiti v njen rog.
Včeraj  ga je  hvalila,  danes  ga  pre-
i klinja. To v spomin  tistim, ki podobne
' reči kaj radi očitajo »Soči««.
„11 Priuli Orientale".
V italijanski stranki na Goriškem so bila mirnemu opazovalcu že dlje časa vidna znamenja nekega razkola. V prekernem položaju, kakor je italijanski položaj proti našemu, se je zd«io kolovodjam prenevarno, ka^ati razdvojenost tudi na javno. Izid daljših pogajanj  med različnimi glavnimi  kolo-
vil život, stegnil roko, in, kazaje s tresočim prstom proti Pelagrui, je kričal s hripavim glasom: «Pravi, da je večer, ko še poldanni». tO pojdi, tepec! meši se ti v glavi. Sram te bodi, da si že ob tej uri pijan !»... «Pa tudi jaz ga čem piti, prinesi tistega dobrega, ker me tako* žge v grlu, kakor da bi imel vrag svojo kovačijo v njem».
«Tiho bodi, prismoda, in spametuj se vendar jedenkrat. Povej, al? je rekel vitez, da pride danes zvečer Y»
«A — da-li pride danes zvečer, to hočeš vedeti?*
«I)a, nerodnež!?
«Seveda pride danes zvečer,, o, gotovo pride».
Biče se je razveselila vsa, a to njeno veselje je bilo le kratko, ker oskrbnik.je stopil koj k malopridnežu in mu zakričal v uho:
*Ali nisi meni pravil, da pride jutri zjutraj ?»    '
«A, da, da, jutri zjutraj; gotovo jutri zjutraj».
«Tak<5, pomisli  vendar dobro, če. moreš: ali pride noc6j ali jutri zjutraj ?». (Dalje pride).
vodjami stranke je ta, d* je prevladala ek- I stremno-narodno-demokratična stranka, in se je odtegnil s pozorišča dr. Graziadio Luz- j zatto in ž njim »Cerriere di Gorizia". Nova stranka se je hotela osvobodili upliva Ita-lijanov-židov; glavni njen smoter pa je, zastopati odločnejšo narodnostno borbo. V to svrho je jel izhajati nov političen list ,1! Friuli Orientale". V prvi svoji številki na prvem mesta je poudarjal ta list, da hoče biti do skrajnosti intransigenten.
Vsi vemo, da »Corriere di Gorizia" in goriški židje niso bili nikdar prav prijazni slovenskemu življu. Ako torej novi list poudarja v prvem svojem stavku, da je bilo dosedaj vse premalo, in da treba skrajnej-šega boja, tedaj tudi vemo, kako misli na- I stopati nova ekstrerana stranka. Predali novega lista mrgole različnih napadov na vse sloje našega slovenskega ljudstva. Zadira se najpridneje v naše narodne uradnike, v prvi vrsti pri sodišču, in bolna njegova stran so tudi naše zdrave, pridne, čvrste dekle. Od cestnih pometačev gori pa do dvornih svet- | nikov hoče ,11 Friuli Orientale" vse preleviti in preliti v kompaktno italijansko maso. Zato kriči: .Proč s slovenskimi deklami I proč s slovenskimi sodniki !* Čudno je, da se je ,11 Friuli Orientale" lotil najbolj teh dveh stanov. Moramo sklepati, zakaj so mu največja preglavica, in menda zadenemo pravo, ako pravimo: Italijanom na Goriškem manjka krvi, in treba je naših zdravih gorskih dekel, da se popolnuje. Marsikateri veljak in voditelj italijanske stranke se je očvrstil po taki materni krvi, ki se v njem vzburja, kakor pri vsakem mešancu in renegatu. Pravijo, da tudi mestni župan goriški čuti nekaj takega v sebi. Brez drugega pa je pritoka zdrave krvi potrebna, in hrani naj se je ,11 Friuli Orientale", kakor se jo je branil svoj čas ,Corriere di Gorizia", treba je bode še. j V drugi vrsti pa so na poti voditeljem okoli j „11 Fr. Or.« naši sodniki. Mi, ki poznamo j vsestransko zgodovino zadnjih let, tudi na ! sodnijah, kjer so gospodarili dolgo sami Lahi, že vemo, zakaj I
Eno glavnih orožij italijanstva v Gorici proti našemu življu je bilo dosedaj, da se je naše ljudstvo zaničevalo in psovalo s »ščavi" in na različne druge načine, in da so jih pri tem poniževanju podpirali celo uradni krogi. Tem potom so vplivati na nižje sloje, da so se jeli sramovati svojega pokoljenja in so se naposled odrekali svoji narodnosti, ako so se hoteli dvigniti, ako so hoteli kaj postati. Tako so uplivali na nje, da so hrepeneli po boljši italijanski vnanji oliki, ter so isto priznavali tudi potem, ko so postali neodvisni, ko so kaj imeli, čuteči se boljše nad onimi, ki za njimi prihajajo iz njih rodnih krajev.
To je psihologičen moment, ki se ponavlja povsod, kjer nastopa nov, svež narod v dotiko s staršim, kulturnim. Vzbujati zaničevanje proti naši krvi, to je bilo vedno orožje Italijanov- tnešancev v našem mestu in ostrilo se je do neznosnosti po po-tuhi, katera se je dajala od vseh stran i j. Koliko vzgledov imamo iz preteklih let, kako se je našemu ljudstvu po-vsodi pri vsaki dotik: z uradnimi krogi godilo ! In ako je sedaj bolje, ako imamo na primer poleg večine italijanskih sodnikov tudi nekaj sodnikov slovenske narodnosti, in ako so ti sodniki ponosni na svojo slovensko "kri, ako imajo pogum, prosto in pred svetom priznavati svojo narodnost, seveda to boli sprijeno goriško mešanice, da zasmrdi zastrupljena kri v njenem životu. Nič drugega nismo dobili, nego proste sodnike, ki 30 si svesti svoje prisege, ki spolnujejo svoje dolžnosti pred Bogom in pred ljudmi, ali to boli ongavo kliko, ker ne sme več delati z našim ljudstvom tudi pred sodnijo, kar bi hotela.
Pa, kakor je mnogo trivijalnega v vsakdanjem življenju, je še neki drugi razlog, važen razlog, ki vznemirja živce pisateljev ,11 Fr. Or.«. Italijanski odvetniki, italijanski notarji žive ob vinarju našega kmeta; ob tem si je nabral premoženje italijanski trgovec. Ce pride naše ljudstvo do spoznavanja in si poišče svojega odvetnika, svojega notarja, svojega trgovca, kam pojdejo ti gospodje, židovski, furlanski in renegatski odvetniki po kruh? Ali v blaženo Sicilijo ali celo v Sardinijo ? In ta točka leži gospodom tudi mi felodcu, in morda je ona še najbolj prvi razlog, da se gospodje tako pridno ba-vijo 7, našimi deklami in — sodniki. Klic po pomoči, da jim ne opeša kri, vzburja jih . proti našim deklam, bojazen pred resno sodbo daje jim pero v roko, žeiodec pa je tisti,
kateri jih je združil v en zbor, in menda je v tem zboru tudi mnogo zidov, ki so bili prej pri ,Corr. di Qor.\ nad katerim se je osnoval novi list ,11 Fr. Or.", ali vsi se razburijo o tem koru, naj si že bode židovski tenor ali furlanski bas.
,11 Friuii Orientale" pa je značilen tudi po svojem imenu. Dočim je Madame Luz-zatto urejevala prav imenitno naslovljen list .Corriere di Gorizia", sicer tudi po vzgledu italijanskih listov a la »Corriere di Venezia* ali »Corriere di Milano« itd., novf stranki ni bilo dovolj tako pohlevno posnemanje italijanskega imenovanja časopisa. Zamislili so se tako-le : »Friuli" je ena celita, stara rimska nekdanja provincija spatfa v dva dela, v zahodni in vzhodni del, zahodni spada k blaženemu kraljestvu, vzhodni pa bi moral. Najbolj označimo to svoje stališče, ako pravimo : Mi spadamo k Italiji, in sicer k onemu delu, katerega Italijani v kraljevini imenujejo ,11 Friuli Orientale". Ne smemo povedati in označiti svojega stališča odkritosrčno, ker imamo nad seboj avstrijske bajonete; ali mi smo in ostanemo edino le ,11 Friuli Orientale", tako kakor nas imenu e pravi Lah in tako kakor se mi čutimo. Tudi mi bi lahko govorili, kakor tolikokrat ponavlja ,11 Friuli Orientale", da bi se ob početju novih patriotov le sožaljno nasmehovali. ali, ker se že toliko bavi z nami in obefta, da se bo še mnogo, še več pa zato, ker imamo mnogo kratkoumnih gospodov v onih krogih, katerim glas ,11 Fr. Or." močno imponuje, in ki se, dasi bi ne smeli, pri različnih izrekih vendar le ozirajo na ta glas, zaraditega hočemo tudi mi večkrat katero pribiti, da se nam ne poreče, da molče priznavamo, kar bi morali oporekati.
Dopisi.
Iz Komnu. —'(O voli t vi volilnih I mož). Cenjeni g. urednik! Tukaj   vam  navedem, kako se je vršila volitev volilnih mož. I
j Prej lega nisem hotel, ker seru mislil, da se J podajo na pravo pot, ker pa sem to zastonj
I pričakoval, torej z resnico na dati!
Pred volitvijo ni bilo nobene brige med ljudstvom radi  volitve,  in   mislilo se je, da
[ bode volitev takoreč mrtva, ali temu ni bilo |
I tako. V prejšnih letih kakor tudi letos voli komenska županija 5 volilnih mož,  in  sicer I
j v Komnu 2 in v okoličanskih vaseh 3. Letos j se je ljudstvo za volitev malo zanimalo, in 1 splošno sa je mislilo, da ne bode strankar-
I skih prepirov. Žalibog, temu pa ni bilo tako, ampak ravno nasprotno.   Precej po otvorjeni J volitvi  je  prihrumei g. dekan in kaplana v j volilno dvorano. Dekan je volil prvi, in sicer J sebe in kaplana, in kaplani ravno tako, konec volitve pa je dobil 3 glasove! A  zraven je
I pa neznansko  agitoval  in   kričal, naj volijo rajše protestanta kakor dr. Staniča, in stra- j hoval jih je tudi s smrtnim grehom, kdor voli j dr. Staniča, in ko ga neki rodoljub opozori, t da to ni njega  poklic, je  zarezal  in zacepetal z nogo rekoč: »Jaz kot duhovni pastir moram skrbeti za svoje ovčice!"                    |
O, volk v ovčji podobi!  Vi skrbite za j svoje ovčice, ker bi jim   rad  kožo  odri,  in 1 izrabljate   svojo    službo  v agitaeijske   namene,  in v ovčji  podobi   ljudi  zapeljujete! Mar je to v sv. pismu zapisano   in  zauka- I
Izano?   Vi, dekan,  H  pomnite,  ko  ste pred t kratkim   časom z leče propovedoval  svojim j vernim   »proč z agitacijo;   vsak  naj voli po I svojem prepričanju!"   in  sedaj  ste nastopil kot  agitator   in  ravno   proti   svoji   besedi, kakšno je tako   postopanje?   Sramotno,  da j ste kot kandidat vdobil le 3 glasove, svojega in od kaplanov?!  Od  prostega ljudstva pa
I nobenega! Ne mislite, da je ljudstvo sedaj v šestnajstem   stoletju   v temoti, ne,  v istem stoletju smo, v katerem  bo  odklenkal  pre- j napeti   samovladi  nekaterih   mrtvaški zvon! Za tri leta, ako ne prej, se vidimo v volilni
I dvorani, ali takrat i a;boljše* da  ne  pridete
j blizu!                                                     ¦        j
V sredi volitve je prihrumei sveeanski načelnik s svojimi Svečani, in sedaj je začela prava agitacija. Dekan in svečanski načelnik  sta  stopala solidarno  ter jnadvladala
j volitev, in ako je prišel kateri drugi volilec, J ga je prijel dekan  in   pretil   mu s smrtnim grehom, ako ne voli s Svečani.
j           Tako, g. dekani   Za razne potrebe  se
J poslužite tudi Svečanov, razpor sejete a vihar
J bodete žel 1 Iz Tomaževice ni bilo volilcev, iz Volčigrada eden ali dva in iz Kornnajihje nekatere obrnil dekan na stran Svečanov, nekateri niso došli; ni čudo, da so Svečani
j vdobili    3   volilne   može, Komen  jednega, '
Volčigrad   jednega. Ali   to,  mislim,   prvi in I zadnjikrat za sedaj, je dejal nekdo.
Pred volitvijo v Sežani nas je pa potolažila vest, da so si voliini možje podali 1 roke, da bodo solidarno volili dr. Staniča. One, ki so se izneverili, jih najodločneje obsojamo in pomilujemo, ker prodali so se za kozarec vina! Kličemo jim »prodano meso!" — AH zapomnijo naj si, da ne bodo nikdar več pri nas igrali nobene take vloge pri-volitvah.
*S Kras«. — Dopis s Krasa v\»Gorici" gled6 volitve poslanca v državni zbor kar mrgoli ostudnih lažij. V očigled sijajne moralne zmage zdrave in čile »Sočine* stranke hočejo nasprotniki dokazati baš obratno. — Stari slovenski pregovor pa pravi, da laž ima kratke noge — zato bo moral tudi mlečnozobi »Goričanski* poročevalec stisniti svoj rep ter se mlati resnici. — Ravno vo-iint možje sežanskega okraja so dokazali, I da pridobiva svobodomiselna »S o čin a* stranka čim dlje več uglednih razumnikov in vseskozi spoštovanja vrednih pristašev, med, tem, ko klika okoli »Gorice* izgublja nagloma vse, kar je pošteno in neodvisno. D.i je agitacija »Goričanske* bande pod vodstvom znanega Suholazca in učitelja Hrovatina dosegla vspeh, gre na račun rumenjakov in preobilnega gratis-teran.i. »Na vagi* v Sežani je bilo naročeno kosilo za 20 oseb že ob 8. uri zjutraj. Zbrali so se tam tudi vsi oni, ki so bili podkupljeni, agitovalo pa se je največ z »argumentom*: Stanič še ni nič napravil S — Mlajši C. iz Tomaja je držal pošteno roko Suholazcu, napadal je učiteljski | stan, kateri mora spoštovati vsak pošten I Slovenec, uganjal še razne druge čine ter se predrznil celo nekemu našemu možu pri- ' peti na hrbet kos papirja z napisom : Živio Goronini! ter mu vložiti v kapuco v havc-lok ostalih koščekov kruha. Nesramno!
Rečena je v »Gorici", da so stali volilni možje iz Komna trdno kakor skala na strani Coroninija. Ali te skale so se jako majale moralno in fizično. Dom« m trdili, da bodo volili moža, katerega se okjene g. župan v Komnu, dokazali pa so nasprotno. Trojica je volila proti. — No, pa saj je znano, da možje, ki so stali na Coroninijevi strani, so taki, da niso kdo ve kako upoštevani pri nas. Vsaka laskava beseda jim je mazilo, ! nekaterim pa je prepričanje — cvenk. — Nekemu izmed onih mož je bilo toliko gra-tis-terana zlezlo v glavo, da mu mora biti . dobro znana širina ceste, celo sežanski redar mu je moral kazati pravo pot, in le nekemu uglednemu možu se ima zahvaliti, da ni spal v občinskem zaporu. To so res »zavedni" voliici, ki delajo čast Coroninijevi stranki.
V nekako paralelo je bil stavljen »pek* z g. županom   Grilancem.   Ta  šala je pač slabo voljena, ker baš peku ne more  nihče očitati niti najmanjše reči glede prepričanja, J G.   Grilanc  pa  je  poznat   vsestransko   kot I poštenjak in ugleden mož.  Torej  šala,  na- | menjena tema  dvema,  pade   nazaj na  one I podle  duše,  katerim   ne  gre  za   korist na- J roda, ampak le za polnjenje Želodca in žepa I j Tako je, prijatelji!                  K ra š e v e e.     j
Z brkinske planote. —*  Resnica je, da »Goričani* se niso  ničesa naučili   in ni- 1 česa pozabili. Pijani  na »sijajni  zmagi"   ne J vedo sami, kaj pisarijo v »Gorico*, in hočejo j na nesramne načine kazati svetu, zakaj niso j ti in ti nehvaležni voliici oddali svojih glasov j grofu C, kakor je prej to komandiral, potem pa lepo prosil »voditelj in ljubljenec* naroda dr. Gregorčič razne volilne može.
»Gorica* od 1. dne februvarija prinaša j notico: Zakaj so Brkini glasovali! proti grofu Coroniniju. Kmalu spodaj pa kvasi znani kraški dopisnik - nevolilec, ki že 10 let študira »cajtenge*, o volitvi v Sežani, da bi opozoril »Goričane" na velike zasluge, ki si jih je 29. januvarja stekel na političnem polju.
Torej poslušajte, Brkini! 6. deželni poslanec Muha iz Lokev je delal na to, da so Brkini volili dr. Staniča ! Res človeku se studi tako natolcevanje! Vsakdo, ki je prišel k prvotnim volitvam, je priča, da ni bilo prav nobene agitacije, in tudi g. Muha ni bil isti dan na volišču. Po volitvi so se izvoljeni možje razšli in niso prav ničesa skupno skle- j nili, komu oddajo svoje glasove. Ko so se I na dan volitve v Sežani volilni možje sešli, so bili vsi jedne misli, da v teh tužnih razmerah bi bil najbolji poslanec dr. Stanič, in tega mnenja, kakor se je potem pokazalo, je bila večina kraških volilcev. — Mar misli gospoda pri »Gorici", da se politično prepričanje v naši krajini kar po kakšnem »vo-
ditelju", komandi ali pa z vinom in desetaki kupuje ? Ko so lazili razni agitatorji po sivem Krasu okrog volilnih mož, zakaj se ni nihče upal tudi v Brkine pokukat?
Čemu toraj udrihati po g. Muhi, ko je vendar že od prej znano, da Brkini ne prodajajo ne Muhi, ne Gabrščeku, ne še tako imenitnim »voditeljem" svojega političnega prepričanja.
In »Gorica* da očita g. Muhi ta velik • greh ? Saj je g. Muha dež. poslanec, in »Gorica", pravijo pri nas ljudje, da je glasilo devetorice dež. poslancev. — Predno se je upala »Gorica* jednega izmej svojih tako napasti in pa s takimi »titelni", zakaj se ni prej informovala pri g. Muhi ? Lepa taka ko-legijalnost! — Baje tudi med devetorico ni we čisto, kakor kaže. —Ko smo »Gorico" čitali, smo vskliknili: »To »goriško* kraljestvo je samo zoper sebe !* More torej tako , kraljestvo obstati ?! Po evangeljskih besedah ne, — vsaj dolgo ne. -»-* Res, pri »Gorici** je dosti konfuznosti!
Alt je mar to pot sedaj po »zmagi", ki vodi do miru in sprave, da razuii dr. Turne se je začelo še clnip poilance pitati s »troti«. Po »zmagi* so postali gospoda pri »Gorici" tako prevzetni in rabjozni, da jim zadošča že vsako sumničenje, da dolže po nedolžnem. — Le tirajte ta voz le dalje, ljudski zastopniki, pomislite pa, da daleč ne pridete, ker kakor ste pri zadnji nadomestni volitvi videli, ima ta voz dve kolesi že strti. Mi smo smatrali g. dr. Staniča samostojnim kandidatom. Ker pa se je ta duhoviti človek tudi »Sočinemu* uredništvu ravno tako dopadel kakor nam in večinoma volil-ceni _ morda tudi g. Muhi (kar pa nam ni znano), misli Že gospoda pri »Gorici", da nas je »ta sam peklenšček v podobi Gabršceka-vseh 128 volilcev preslepil — nas Brkine pa vrhu tega še g. Muha.
Ne, ne, gospoda to ni tako! 128 zavednih volilcev, in kakor je rekla »Edinost*, ne najslabših, je težko preslepiti. To znači: 99% naroda je oči odprlo in jelo soditi vaše delo, vaš prepir in po teh dveh vspehe,
G. dež. poslanec Muha ni bil volilec in tisti dan ga ni bilo v Sežani« Pač pa je bil njegov sin, posestnik in podžupan v Lokvi. Gospod Muha mL je jeden izmed najinteli-gentnejsih in naobraženih mlajših mož go-renjega Krasa. V njem vidi domača občina, Brkini in ves Gorenji Kras, moža, kakoršnih bo v naši krajini nujno treba.
Ali mogoče takim naobr&ženccm politično prepričanje kar narekovati ? Ce pa je bil g. Muha mlajši, sin deželnega poslanca, odločno za dr. Staniča, ni morda to tudi značilno? Še bolj značilno pa bi bilo za »goriško" stranko, če bi v resnici dež. poslanec Muha proti dr. G. in grofu C. agitoval. Da se je g. grof C. prav strašno trudil na Dunaji, da je pridobil za nov most čez Sušico, ki bode stal čez 40.000 K, 18.000 K podpore, ni prav nobenemu Btkinu čisto nič znano. Znano pa nam je vsem Brkinom, da za to podporo je neprestano na Dunaji mo-deloval nek drugi grof, ki je bil pred nedavnim c. kr. okrajni glavar v Sežani, — Pa bodi si, da je gospod grof C. kako formalnost v tem ob/.iru res storil, mar ni bila to njegova »prokleta" dolžnost? — Saj je njemu in g. dr. G. tudi naša krajina pripomogla do dijet po 10 gl. na dan ! — Ce mu je cestni odbor za to formalnost poslal zahvalo, kojo je podpisal tudi g. Muha, je to le čin uljudnosti, a kake obveznosti od nas volilcev in cestnega odbora vendar ne morete zahtevati.
V prihodnje, zakaj ne bodo Brkini volili tako, kakor bodo komandindi v »Gorici", prašajte direktno nas, če hočete resnico izvedeti.
Morda se vam tudi v prihodnje splača, poslati kakega agitatorja v Brkine. — 6 glasov pri tej suši ni kar tako zavreči.
Le »korajžno", gospoda, tako naprej do miru, sprave, in — zmage l!
Domače in razne novice.
Osebne vesti. ~ Cesar je podelil profesorju na trgovinski in pomorski akademiji v Trstu dr. Mih. S te n t i povodom proše-nega trajnega upokojenja vitežki križec Fran Jos. reda.
Dr. Schuster, bivši tržaški finančni ravnatelj, znan izza afere z milijonarjem Reineltom, vsled česar je bil umirovljon, je imenovan dvornim svetnikom pri upravnem sodišču.
(Jtosp. kurat Budln v Pevml je priobčil v »Gor.« poslanico, v kateri ni prav niCesa dokazal. Kar se tiče njegove afere z dr. StaniCem, ga prepustimo njemu, ako mu hoCe kaj odgovoriti.
Kar se tiče »nesramnega dogodka na Katarinijevem vrtu do polnoCi, kjer niti bil nisem", kakor pravi B„ moramo najprej popraviti" lapsus, da je bif Btia7n^dostr~Le:r polnoCi v sobi v enaki družbi in enakega vedenja, kakor smo povedali zadnjic. Da bi mi v ,Soci" danes našteli imena družbe in vse podrobnosti, nam ne pade na um, ker to bi bili- storili lahko že ]prviL,-ako bi bil tak naš namen. Gosp. B. stori paC najbolje, ako Jppo molCi in hvali Boga, da je »Soča" v vseh tukih rečeh docela liberalna..... Mi smo vso reč od daleč omenili, k e r j e imela dotiko s tiskovno pravdo, je bila znana v italijanskih krogih in se ima g. B. nekomu zahvaliti, da takrat vsa reč ni bila objavljena v »Gorrieru*, kar bi silno vplivalo na izid pravde. — Ako ho g. B. dalje izzival, utegne dobiti primpreu odgovor, a ne več od naše strani.
.Popravki*. - G. sodovodar Hro-vatin nam je poslal kar 2 popravka. Kolikor se da posiliti iz ist h in zlasti iz njegovega ustnega pogovora, je g. Hrovalinu pred vsem do tega, da se konstatuje, da on ni kroš-njaril po Krasu, pa C pa priznava, da je ngi-toval v bičani za grofa G. No, mi smo pisali tako, kakor smo biii iuformovani; morda naši poročevalci ne poznajo osebno g. Hro-vatina, pa se jim ji* mord.i reklo od kake strani, da je on, in tako so potem nas iu-formovali. Kaj pa je počel v Sežani g. liro-vatin, ki kot obrtnik in kol šolski vodja »Šol, doma" goloto ui poklican za agili»eijsko borbo v takem obsegu, kakor jo je razvijal, — to vedo naši čitutelji iz dopisov v »Soči* in »Kdinosti".
S tem je storjeno, kar se da storiti .sploh v prilog g. Ilrovatina glede na pisavo v .Soči" in s tem je tudi končano; naj nam torej prizanese z da jiiimi popravki!
Nadalje hi ra l polemiztival z nami kurat Plesničar n Gor. Trebuse, kateri Min je poslal tudi »popravek". Istega ne priobčimo, ker je sestavljen tako, da nismo vezani k temu, — rečemo le, da že vemo, kaj smo pisali. Iti s tem punklum!
Mmt čez potok Susieo na Krasu j; menda edina »zasluga", s katero je mogel GregorCiC agitovati za Goron. 'tudi v zadnji ,Gor." zopet omenja vUdino podporo 10.000 kron, katero sta baje pridobila Greg. in Gor., za kar jima je cestni odbor svoječasno poslal zahvalo! — Res je pa, da vlada je bila dejala v proračun 16.000 kron podporo na predlog in zahtevo primorske vlade, za kar se je posebno poležal bivši sežanski glavar grof Schaugolscls. Ko je bila ona podpora že v proračunu, je bila tudi že —dovoljena. Gregor, in Goron. nimata tn prav nikake zasluge. Ako sta dobila res kako »zahvalno adrcso", bi jo bila morala •— vrniti in ne košatih se s tujim perjem!
Go«p. poslanec M u h a je dobil v »Gor." pri tej priliki — brco. Ne bomo je ponavljali. Rečemo le: Gosp. poslanec Muha je bil izvoljen proti »Slogi" in dela lahko, kar hoče.... Da je bil vedno do Gregorčič-Coro-nintjeve klike prelojalen, ima danes brce za plačilo l Hvala Boga, da g. Muha prav nič ne potrebuje »Slogašev*, paC pa oni njega!
Jasni se! — ,Gor." je ponatisnila pod tem naslovom članek iz- nekega lista, ki ima proti »Edinosti" take namene, kakor »Gor." proti »Soči*. Da goriški Slovenci za take glasove nič ne damo, je umevno samo po sebi. Saj bi bila isti članek prinesla lehko tudi »Gor*! Pisan je že po »Goričanski" kon-fuzno in je enako neresnično vse, kar je ondi povedano.
Lažiiikl po poklicu, ki so bit: grozno razkrinkani po shodu pri Rebku, še ne mirujejo. Dasi so soglašala poročila v „Slov. Narodu", »Slovencu", »Prim. Listu" itd. popolnoma s »Sočo*, vendar bi radi še zdaj dokazali, da je lagal Andrej Gab.ršček, ki na shodu sam niti ni Ml. In kako dokazujejo? V zadnji »Gor/ pravijo, da so volile Goroninija občine Sv. Križ, Lokavec, Skrilje, Kamnje, Vrtovin, Gojafte, Gabrje, Šmarje, Rihemberg, Dornberg, Šempas ui Vo-gersko — in s tem je dokazano, kdo s lep ar i. Res je, tudi s tem je dokazano, da šejalje sleparijo znani razkrinkani laž-niki po poklicu. Prvie ni res, da so vsi volilci iz naštetih občin voliii Goroninija. — Drugič je res, da je bilo več gori naštetih
občin pri prvi volitvi za dr. Tonklija in odločno proti G. Res je, da so prav Tonklijevi volilci tudi razsajali nn shodu pri Rebku, kar je tudi potrdila »Gor." v svojih napadih na nje; res je, da so njih poročila v raznih listih soglašala s »Sočo". Ako so pa pri ožji volitvi glasovali za Coroninija, je pač znano, da tega niso storili z veseljem.... ~ • --Kdw.-druga4fc*govori: Slepari javnost še danes vkljub dogriani in od vseh stranij potrjeni resnici!
Voditeljev ni — slovanskih. — Iz članka v ,Ed." dne 31..pr. m. pod tem za-glavjem priobčujemo- to-le:
»Malokalera volitev v državni zbor je v Slovencih vzbudila toliko zanimanja, kolikor v ponedeljek završena dopolnilna volitev po odstopu grofa Goroninija. Zanimanje je bilo tem večje, čim se je vnel pred par loti raz-por v Slovencih uprav tam, kjer loka? in premeten sovražnik preži na Slovence, in kjer prav samo jeden glas odločuje v dež. zboru. Ce kje, razven Kranjske, morejo Slovenci za sedaj dospeti do kakih znatnih in pomembnih vspchov, je to možno le na Goriškem. Uprav tu treba ha narodnem polju največje zlož-nosti, največjega samozatajevanja posamičnih voditeljnih oseb z ozirom na njihova svojstva in njihove osebne nagone, tu treba največje dalekoglednosti in histrosti. Tu treba temeljitega znanja slovanski- zgodovine, slovanskega svojstva, in kremenitega značaja.
Nam, ki živimo drugod na Primorskem in ki s paznhu okoih opazujemo narodno gibanje na Goriškem in ki se nam zdi čudna marsikatera reč, ne prihaja na misel svetovati Goričanom, naj si volijo lega ali onega, ker bi se nam lahko očitala nsiljivost in ker domačini gotovo bolje poznajo posamična osobna svojstva. Zdaj pa, ko jo dopolnilna volitev završena, in ko je na veliko začudenje iz volilnega boja vzkrsuil zmagaloc isti odstopivši grof Goronini, ki je mnogo vzrokov navedel za to, da se je čutil pri-moranega odstopiti, zdaj, ko je neki svečenik iz Istre v »Kdinosti" izrekel drastični stavek : »Svet je lunip", zdaj pa moram tudi jaz reči svojo. Nastopili so bili trije ponudniki, bodisi uaravno>t ali ne naravnost; dejstvo je, da so se Slovenci razcepili na tri stranke: zmagal je Goronini. Mnogo, mnogo let se že čudim in se ne morem uačuditi Slovencem, <la toliko klečeplazijo pred plemenit asi, ki niti ne znajo slovenski. Kako slovansko prepričanje morejo imeli taki gospodje, katerim uiti ni do tega, da bi se dobro naučili jezika tistega naroda, med katerim kakor zastopniki v deželnem zboru zavzemajo najodličuejšo iiarodno službo! Od časov Karola Velikega do 184H. 1. je pleuienitaški stan stiskal naš narod in dozdeva se nam, da seje to 1000-letno rohovanje tako zaleplo v srca pohlevnih Slovencev, da brez plemenitašev v državno-zborski'delegaciji sploh ne morejo bili. Mislijo« li Slovenci, da nam ti gospodje kaj pomo-rejo po tistih svojih visokih zvezah ? Do zdaj še nič. O izberi kandidatov za državno poslanstvo vladajo v Slovencih docela zastareli in tilisterski nazori. Novo stoletje nastopa in napovedujejo se nam novi časi in se tudi prikazujejo. Slovencem se ni treba zvijati okolo grofov; baronov in reichsritterjev, ampak ozrimo se na domače sinove, ki so bistrega uma!"
Iz Šcmpasa. — »Naša »uk in bogo-častje" (učitelj Rusija in župnik GrCa) sta se vozila od volitve po noči domov. Vsled prevelike odnševljenosti radi dobljene »zmage* sta menda voznika tako žalila in zbadala, da mu je bilo vsega preveč — in je zapodil oba z voza; ker sla se branila, je dokazal meč svojega bičnika na debelem kraju. Pozno v noč sta potem privapljala domov.
Drugo jutro so klicali župnika za neki nujen krst, ker je otrok umiral. Ali župnika ni bilo, kaplan pa tudi ni hotel vstali. Ko-neCno je bil otrok krščen — in umrl je kmalu potem".
»Čitalnica" v Renčali priredi dne II. februvarja t. 1. besedo s tamburanjem, petjem in igro: »Sam ne Ve, kaj hoče*. Pri tam-buranju sodeluje oddelek tamb. zbora »Goriškega sokola« pod vodstvom g. E. Sirca. Po besedi plesna zabava, pri kateri svira oddelek vojaš. orkestra iz Gorice. Ustopnina k besedi 50 h. sedež 30 h, k plesu pa 3 krone. Začetek točno ob 6 7* uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Izjava. — Ozirom na govorico, da sva
podpisanca volila dne 29. pr. m. grofa Go-
I rGninija,  izjavljava  in potrjujeva s svojo
I Častno besedo, da sva volila po svojem pre-
pričanju in  po želji  najinih volilcev g. dr. Staniča pri prvi  kakor tudi pri ožji volitvi.
V Batujah, dne 4. februvarja 1900.
Alojzij M r m o 1 j a in Anton U š a j,
volilna moža (I. r.)
Opomba uredništva: Nimamo vzroka, da ne bi verjeli tema dvema volilnima možema, da sta volila dr. Staniča. .— O tej priliki se nam pizdiTredtfo'zopet omeniti, da je šlo v dvorano v Gorici 64 volilnih mož za dr. Staniča, ali glasov zanj oddanih je bilo le 52. Skoro smo prepričani, da vseh teh 64 mož bi dejalo, da so volili dr. Staniča, ako bi jih pozvali na odgovor — in vendar je odpadlo 12 glasov! Odkod ta razlika?!?
Razgled po svetu.
Spravne konference. — Tudi v mo-ravski skupini v konferencah so poudarjali na sploh potrebo sprave. Sklenilo se je, za-početi nemudoma razpravljati o načrtu za I uravnavo rabe jezikov pri državnih in drugih oblastih. — Nekateri listi so vsi polni nad, da konference skončajo z dobrim vspehom, toda kdo ve to naprej. Stališče vseh strank je še vedno isto, vspehi pa so odvisni le od Nemcev. Ako I i pri poznajo ravnopravnost Gehom ter so zadovoljni z nopretiraniml njihovimi zahtevami, tedaj utegne priti do spo-razumljenja, drugače pa težko. — Ako bo državni zbor sklican, pred no skončajo konference, bi to najbrže slabo uplivalo r.a izid, ker hi državni zbor odvzel njim velik del neobhodno potrebne pozornosti! To bi"bilo nekaj, kar bi ulegnil Korber obžalovati I
(*VSkl piiNluiid, to je mladočeški in veleposestniški, so imeli včeraj skupno sejo, v kateri so dosegli popolno sporazumi,enje glede na spravne konference. O tem izdajo poseben komunike.
Mladočeški poslanci obž.ilujejo, da se nekam zavlačujejo spravna pogajanja; izjavili fo celo, da ho morda treba nadaljevali ob-slrukcijo, ako se skliče državni zbor v kratkem, prodno skončajo konference.
Izvolitev hipnim v Vngl. — V torek že smo povedali, da je izvoljen Staročeh dr. Srb županom v Pragi. Izvolitev Mlado-čehom ni po volji. Vnled te izvolitve so sklenili mladočeški tneslni odborniki, da ne sprejmi) mesta podžupana ter tudi ne drugih upravnikih poslov; sploh pa se odpovedo vsi, ki so bili izvoljeni na podlagi kompromisa, po katerem baš je bil zadnjič izvoljen županom dr. Podlipnv.
Lahi na delu. — To se jim mora priznati, da se potezajo za »svoje pravice" tako, da se moramo mi tega kar od njih učiti. Sicer je razumeti pod njihovimi »pravicami- krivice, prizadete Slovanom, pod našimi pravicami pa je razumeti boj za obstanek. Kakor že znano našim čitateljem, namerava vkula ustanoviti v Pazinu pripravljalni razred za učiteljišče, in sicer s hrvatskim učnim jezikom, kar je umevno že samo po sebi. Italijani pa bi to radi preprečili, in zato je /.e poslala »Sociela po!i-lica Islriana" — kakor čilamo v »H Popolo Istriano" — posebno protestno pismo na-uCnemu ministru. V istem premleva tiste stare fraze o zatiranju italijanstva, o predrznosti, da bi se postavil lak zavod na italijanski zemlji v Pazinu (!), ko tam že stoji hrvatski gimnazij itd. Ali dosežejo svoj smoter ali ne, o tem np. moremo še danes soditi, ™ gledamo le agilnost italijanske stranke, ki je tako ročna pri vsaki „f.varj ter ne zamudi prilike, da stavi ovire Slovanom, kjerkoli le sluti, da bi utegnili priti do kake svoje pravice v javnosti. In mi? Kako počasni smo v tem pogledu, in kako nedelavni! Vzor počasnosti in nedelavnosti na to stran pa je goriška — »Sloga"! Ali  ni res tako ?
Itusija. — Predsednik akademije zna-noslij veliki knez Konstantin je prestavil na ruski jpjsik »Hamlet"-a. Igrali ga bodo nn ruskeri dvoru pod osebno režijo prestavljalca. Posamezne vloge so razdeljene med člane cesarske rodhine.
Ruski carjevič-prestolonaslednik Mihael odide v Perzijo na spomlad; pot da bo ofi-cijelna. Sprejeli ga bodo z vsemi pristojnimi Častmi v Teheranu kakor tudi v drugih mestih Perzije.
Stavke. — V Judendorfu na Štajerskem se odločijo rudarji (v nedeljo, aH začno stavko ali ne, v Fohnsdorfu pa ustavijo morda delo že te dni. Jeden" batalijon pešpolka št. 17 v Gelovcu je že dobil nalog, pripraviti so na odhod v Fohnsdorf.
Število strajkujočih železničarjev v Re-žici na Ogerskem je naraslo te dni na 180Q.
—   V čeških okrajih je položaj glede na-stavke nespremenjen. — V Mostu so pridelali 158 vagonov premoga, v treh rovih v Plznu pa 51. Mir se ne kali nikjer. Pogajanja med delodajalci in delavci nameravajo . nadaljevati. — Tudi iz Karlovih var, Falk-nova, ostrovsko-karvinskega okraja in Kladna. prihajajo vesti, da položaj je nespremenjen.
Vojna t južni Afriki. — Toliko se je pisalo, da general Buller je prekoračil reko Tugelo, ali iz Gapstadta brzojavljajo še 6. t. m., da nimajo še nikakega obvestila, da bi bil Buller prekoračil" Tugelo. — Burci so dne 5. t. m. zopet bombardovali Ladysrhith.
—  Iz Koppjesdama naznanjajo, da general Macdonald je dospel v Goodoosberg, to je na kraj, ki gospoduje med cestami v Cape* town, Kimberlejr in Duglas, S tem je bajo preprečil združenje 2 mogočnih burskih poveljnikov.
Grajalni predlog po8l, Ftaauriceja glede vojno v južni Afriki v zbornici poslancev v Londonu je bil odklonjen s 352 glasoyi proti 139. Vlada se veseli te zmage.
Korespondciicnl bir6 na Dunaju pro-osnnjejo tako, da bo mogoče dajati nepri-' stransko potrebna pojasnila o vprašanjih no« tranjo politike in državne uprave. — Nepn-stranosti pri tem bir6-ii glede na Primorje je bilo veliko preveč. Ako se reforma izvrši povoljno, bomo morali le hvalo vedeti Kor-berju.
Narodno gospodarstvo.
Shod proti klavzuli sklicuje don Zanetti, poslanec furlanskih kmečkih občin, na dan H. t. m. v Gradišču oh Soči, V to Bvrho je povabil pososlnike iz prizadetih občin. Italijani pravijo, da takega shoda ni potreba, ker se je govorilo o klavzuli že na shodu Vorzegnassijovem islotam!
Proti vinski klavzuli. — h budim-peščnnskih časnikov posnemamo, da je bila minoli teden pri ministerskem predsedniku Szellu glede klavzule deputacija 150 ogor-skih vinotržcev in vinogradnikov, katerim so se pridružili še nekateri poslanci; pritožila seje, če se klavzula ne odpravi, resp. če se pogodba z Italijo nespremenjena obnovi, bode to v neznansko škodo Ogerski. Szelljim je odgovoril, da ve vse to, da so tožbe popolnoma opravičene, ali ničesar ne obljubuje itd. — Pritiskati bo treba na vlado — kakor je razvidno — da zopet ne bo dolgo dobo treba našemu vinogradniku trpeti tako velike škode.
Kontingontna komisija za pridob-ninski davek je imela svojo otvoritveno sejo na Dunaju dne 6. t. m. izvolili so pododsek 12 članov. Za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo je določen referentom dr. Majaron, odvetnik v Ljubljani. Prihodnja seja podod-seka bo 19. t. m.
Anketa o vinski klavzuli.
(Dalje). •
Po skončanem poročilu društvenega uradnika je poprosil besede gosp. Prinčič Anton iz Kozane ter dejal: Zdi se mi, da ni gosp. poročevalec omenil glavnega vzroka, zakaj se je sklenila zloglasua klavzula. Avstrija je hotela svojemu lesu zagotoviti stalen trg v Italiji — zato ji je odstopila na tem polju. Sem proti klavzuli, ker mi je na srcu naš vinogradnik, katerega klavzula uničuje.                                                 ,    .
G. Gubršček Andrej pojasnjuje, da izvoz lesa v Italijo ni tako velik, kot se smatra. Vprašanje je, če res izvoz lesa v Italijo odvaga izvoz vina. Kupčija z lesom v Italiji je riskirana. Trgov za naš les je dovolj, samo najti jih je treba. Pri tem opozarja na dr. Pečnika brošuro »Slovenci in mednarodni promet" ter pravi, da bi bilo dobro, ako »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško"« iz statističnih ' podatkov poišče razmerje mej uvozom italijanskega vina k nam in izvozom našega lesa v Italijo.
Gosp. Kovač Ign. ml. iz Ajdovščine se pridružuje mnenju gosp. Gabrščeka, češ t lesa od nas, v Italijo gre malo. Klavzula provzroča nam nedvomno desetkrat več škode kot pa imamo kori-ti od izvoza lesa v Italijo. Bil pa bi zato, da naj se carina zviša od 3 gld. 20 kr. na 20 gld. (40 kron) zategadelj, da bo naše vino lahko konkuriralo z italijanskim, katerega pa še vsekakor potrebujemo.
Gosp. posl. Muha iz Lokev je za to, da naj se naredi carina tako visoka, da v obče italijanskih vin sem ne bo. Klavzula škodi nam selo.
G. Stapančič iz Renč je istega mnenja, pravi, da ne rabimo italijanskega: vina prav nič.
Gosp. S a u n i g Ivan iz Biij: Res je, da ne bomo rabil: italijanskega vina in da bomo domačega pridelka tudi dovolj imeli, - ali to le veleposestniki i Kaj pa bo z malim posestnikom, ki je uničen po trtni uši! Tu bi morala vlada izdatno priti na pomoč. Trtna uš je malemu posestniku uničila vinograd, sam ga ne more spraviti na noge. Brezobrestna posojila bi bila na mestu. Odprava klavzule bo precej pomagala, ali — kakor rečeno — le bolj večjim posestnikom. Pogled na ameriške trte, je grozen, od teh je pričakovati malo. „ZastonjskeB trte so bile prav slabe. Ko so se že »dajale", naj bi bile saj dobre, ker s slabimi se je neznansko škodilo ljudem. Delo enega —-dveh let je bilo zaman!
G. P r i n č i Č Anton iz Kozane: Za sedaj se še le trte poskušajo. Mislim, da je za nas »Ruhestris monticula" najboljša. G. Saunig iz Bilj je proti.          (Dalje pride).
Št. :«i.
Razpis dražbe.
Dno  12.  februvnrja  t. 1. se odda v občinski pisarni« v Št. Andrežu pri Gorici na javni dražbi od  10—12. ure predpoldne  gradnja  nove   tu k. cerkve. Delo  je  cenjeno na 32.929   gld. 33 kr. — Gradbeni načrti in pogoji so razgrnjeniv ob uradnih  urah v obe. pi-sarnici v Št. Andražu do dneva dra/be. Vsak vdeležitelj dražbe moral bode položili-dražbeni komisiji 10% varščino. Županstvo v Št. Andrezu iS. junnvurja 1900.     • Župan:
L a t m a n.
Franc Obrdank,
dosedanji poslovodja sodovke 1. Josipa Hrovatina na Goriščeku •
naznanja gg. odjemalcem, da je prevzel to tovarno v svoje prodročje.
Izurjen uradnik,
zmožen slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, vešč v napravi vseh vrst listin, zemljeknjižnih ulog, tožb itd. išče službo pri odvetniku ali c.kr. notarjn. Ponudbe na naslov: I. S. Poste res talite, Žiri (Kranjsko).
DRUŽBE
SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI. Tvarina je najboljša cikorija.
rajiiktiiiii
V LJUBLJANI,
Cenjena gospettinja!
Ke dajte si vsiljevati togih izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej fesbovi
kavi, to je cikorija ali: „Xava družbe sv.
Cirila in IReioda v Ljubljani'!
Rudolf Benedetič,
čevljarski mojster
v Gorici, ulica Morelli št. 5.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno j
prodajalnico jestvin.
Priporoča svojo čevljarsko delavnico j           v ^^ imata tod| raznovrstne pijače> n
vsem domačinom, ter rojakom na deželi: -, pr . franCoski Cognac, pristni kranjski brinje-gospodom, damam, gospicam, trgovcem j vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, in obrtnikom za izdelovanje bodisi pri-    g«»ružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-
Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
jVlaurenčič f rane,
čevljarski mojster
I      v ulici sv. Antona (Kopačeva hiša) št. 7,
i so preporoča svojim rojakom, zagotav-; ljaje  dobro  delo in točno postrežbo
zmernih cenah.
po
prostega ali najfinejega obuvala. Izdelek je trpežen delo pa ukusno, po ugodnih cenah.
Prva kranjska tovarna testenin
Žnideršič & ITaleneie
v H.' Bistrici
priporoča velespoštovanemu  občinstvu svoje-priznano Izborite
¦NT- testenine, -*S
kot makarone, ftdeline in različne
vloge   za   na  julio   v   različnih
kakovostni.
Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je la. u.\ se ni v n:iSem okraju v treh lotili toliko tcsti-nio z.ivžito kot najinih v toni fasu kar jih izdelujeva.
Spoštovana gospodinja! .Srzilc po tel. pti-tno doniiirih testeninah, katere pri nas se.iaj m- oni > slastjo zavživajo, ki doso.laj o tes oniiiah L«• vimIcIi ni;<o hoteli. Ker m> bolj okusne, lefne in ri-dilno kakor vsake (lrupc, sva gotova tla so morajo vsikouiu pii-Ijubiti, kdor jih pokusi.
Dobe se v vseh |)i'xlajalnirah jestvin; povsem zanesljivo najino pa ko 1« one, ki so prodajajo v zavojih po 'j kiloin*. z najino lirrno.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj
in franko.
Z odliSnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovea v SemeuKki ulici Št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Anton Obidič,..
čevljar
v Semeniškt uliei štev. 4 (§19"* v Gorici, "W|
prtporofrt <*"
za raznovrstna naročila po meri
za gospe iti gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi K a s t olju 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
1'0TREBŠCIXK
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svctinjice. — Kožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       "1 'Ah - 8*
00©0©0000©0000000Q0000
fL   Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici  Vf
©     Koiyedie <& Zggec     I
®                                                     (prej (i. Parim)                                                ®
®    preti iiadškofijo siv 5. Podružnicn Koiipc Naštela Siv  2.   w
®             Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši.             @
Qp              Priporoča po najnižjih cenah  svojo  bopato zalogo najboljšega    VP
<¦       štajerskega železa, železne, clnkaste, pocinjene in medene plo-
6j|     ičevine, orodja za  razne obrti  in pohlftnaga, itedllna ognjišča,
JS^     peči, cevi in predpečnlke, nagrobne križe.
fjj              Vsakovrstne   okove  za   pohištvo  in  stavbe. Prevzemata vso
dgk     naroehe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
^&f                     Glavna zaloga za Gorico in okolico
S    izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
V^              Pripoznano najboljših patentevanih kotlov gosp. Nussbaum-a
fin     v Ajdovščini po tovarniških cenah.
gt                              Edina zaloga
0      najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Qp              Zaloga Portland in  Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
Jgk     prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni eeni.
0@00000©0 0000000000000
YA
s
Izšel je za leto 1900.
I
\
| Kažipot in koledar po Primorskem |
i natanjčnimi podatki
raj   vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd.   Ey
yi                                                          Vdobiva se                                                          |M
®             v „Goriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici.             m
L Cena: mehko vezan 80 kr.,  trdo vezan fl. 1*20                 'Mit        Kd
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: IVANO JEBAG1NU v LjaHijaRl
Xarol praščiK,
pekdvski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe z:i
birmance, torte i. t. d.
PriporoCa se slavnemu občinstvu zsi rnnogobrojna. naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
tisksma ustanovljena leta 1893., jfr eskrbljetia z najniodernejšinii črkami. „ Salonska knjiŽniea"
„5Iovanska Knjižnica*'.        „^njtžnica za mladino".
.."primorec".              ,.SOČA".                kažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABBŽCEK, zaloga vsakovrstnih izgotovljenih tiskavin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade
v Gosposki ulici štev. 9. v Gorici,
sprejemu naročila zu tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vafeila k veselicam in plesom, račune, zavitke in lislov-ni papir z natisnjeno  tvrdko za trgovce in zasebnike,
' raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegant-
}                                       nimf skatljicami.
I tiskovine po uzorcu za zasebnike, urade, društra itd.
:                       izvršuje točno in natančno po zmerni ceni.
Sledeče tiskovina ima tiskarna Ugotovljene v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajitični dnevnik {/. glavo), sklep računa, proračun, doniovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), postni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za eerkvene uratfe:Uber bapt., Liber def., Liber matr.. Status anim.,
.   Tcstim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr..
Nota pro den. factis (iti factendis), Fides Nativit. et Bapt., Teslim.
status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za
plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šole so v zalogi vse- fiskovine v slovenskem, hrv. in itai. jeziku, kakor ra2rednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršiirie prošnje itd. itd.
Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgoiovi v teku 29 ur.
V zalogi „GoriškG Iiskame" k Gabršček „. izšlo knjigo
„fltaterino delo za Boga in domovino41', z.i si.n.-nko prindii Si
umu (Jro^oroio ml. Cona s puHtnirtn To kr
„Zgcdov, erties iz poknezene grofije goriške in gradiške*'. spU-ut SitiKtn Kutar. Cona s piMnin«> r».> kr.
„Venee slovanskih povesti*4. Trtico h rusko^a, {»..ijskoga, slova;k»>-»a in lirvasko^a življotijn. I. t'ona s jmStnino ."">.*» kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. <vna Ht-ni izdaji :;o kr.
jStnt. jFuntka izbrane pesmi,   Cona Urni izdaji :.o kr.
Fagliaruzzi-JKrilanovo poezije (tlvo knjigi* in spisi v prozi. Cona \>-om snopiorm s poštnino 1 fjld. w» kr.
Anton Ktodičev „Materin blagoslov". Cona s poStn. is kr.
„Lpizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košfok zgodovino K«>riško^a o. kr. jiimnazija. Spisal nions. Andr. Martino. Cona s poštnino i- kr.
,f Slovanska knjižnica". Izhaja l.*>. dan v mosocu. Do konca lota IS'.»V je izšlo SI snopioev. (Vlol»tna nan>onina j»ld. t?s<)
Cona vsakemu snf>-fiobi po -20 kr.
„Knjižnica za mladino", izšlo jo -1 v snopičov. piou jo i!.') kr. Kdor naroči vse snopičo, jih <
f,Salonska knjižnica", ?.a odraslo, zaoola izhajati zafotkor.i I.  iw*7. I. zvezek .,(> to  ženske!"  stano broširan \*M> l*lo, vezan Kbl. 1*W». V krsi;tkoni izide II. in III. knjiga zanimive vsebino.
„Glukonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. ^.*»0 strani  velike osmino. Spisal Anton Iluiiež. Znižana eena gld. t*30.
„Sele  noči", Sentimontalen roman. Cena 2o kr.
„23en - ffur4^ roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. \Vallaco, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-fiTi. mohkovozan gld. 1:«'.
„Kako je ravnati Z mlekom ?" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, t iztis 15 kr., W iztisov gld. 1.
Trti« vezan grld. 1JM).
Mehko vezan gld. 1*60.
PjniHOfl
IVCGKO-CjLOBŽHCKlft- GlOBAPB
(Ročni Rifsko - Slovenski Slovar)
IN
Kratka slovnica ruskega jezika
(KpaTican TpaMMaTHKa P.tfceKaro H3Mica) V kratkeni izide „SIovensko-ruski slovar" in „rusko-slove«ska slovnica"