AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER U ui^l'ti NO. 157. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 7th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXI1. Dobrodelnim družbam v Cleveland« preti precejšen deficit Dober dokaz, kako izvrstne čase imamo v Clevelandu je naznanilo od strani dobrodelnih družb, ki izjavljajo, da bodo imele v letu 1930 deficit najmanj $250,000. Nikdar v zgodovini Clevelanda niso dobile dobrodelne družbe še toliko prošenj za podporo, kot v tem letu. Ravnateljstvo Community fonda je izjavilo, da bo moglo upoštevati le najbolj nujne prošnje za podporo, ker sicer se zna zgoditi, ako bi upoštevali vse prošnje, da bi podporo dobili oni, ki je niso ravno nujno potrebni, a v resnici nujni slučaji bi bili prezrti. Lansko leto so imele dobrodelne družbe v Clevelandu $175,000 deficita, kar se je pokrilo iz dohodkov od raznih privatnih oseb. letos pa preti deficit $250,0,00, in ako kriza ne odneha, bo deficit mogoče znašal pol milijona dolarjev. In to je tudi en znak fine Hooverjeve republikanske prosperitete. -o- Konj je hitrejši kot železniški vlak Washington, 5. julija. Dne 4. julija, 1880, so imeli prvo vožnjo po progi Baltimore & Ohio železnice. To progo so zgradili vojaški inženirji. Ob onem času so lokomotive seveda počasi vozile. Da se prepričajo, kdo je hitrejši, konj. ali lokomotiva, so vpregli konja pred železniški Voz, ki je tekel po progi, in konj ter lokomotiva na drugi progi sta ob istem času začela dirkati. Konj je prehitel lokomotivo, toda slednja je tekom desetih minutah prehitela konja, končno je pa zmagal konj, kajti lokomotiva se je pokvarila in je moral obstati, dočim je konj dirkal naprej. Tako naznanja vojni oddelek vlade, ki je našel tozadevni spis v svojih arhivih. Radio program Uredništvo "Ameriške Domovine" je stopilo v zvezo z radio postajami WTAM, WHK, WJAY in bo njih programe dnevno prinašalo za en dan naprej. Namesto, da bi gledali po angleških časopisih za radio programe, iščite jih v "Ameriški Domovini." Več čitateljev je izrazilo tozadevno željo, in tej želji smo ugodili. Kako plačujemo davke Država Ohio je lansko leto dobila vsega skupaj v davkih $360, 867,959.70. Od tega so plačala mesta $180,000,000, farmarji $54,000,000, lastniki avtomobilov $49,000,000, trgovci $33,000, 000, električne družbe $23,000, 000 in izvanredni davki so znašali nad $19,000,000. Demokratski piknik V soboto, 9. avgusta, se vrši piknik demokratske stranke v Orchard parku, na Northfield Rd., stop 62, Akron-Cleveland proga. To je sobota pred primarnimi volitvami, ko se zaključi kampanja za izvolitev R. J. Buckleya senatorjem države Ohio. Ljubimca oropana Zaljubljen fant in punca sta sedela včeraj v avtomobilu v Gordon parku blizu baseball prostora in se grlila. Pa pride bandit z revolverjem, ki je prisilil ljubimca, da sta izročila vse, kar sta imela pri sebi: $5. * 20,000 brezposelnih je demonstriralo včeraj po ulicah Bu dimpešte. Ameriški suhači importi- Mnogo sprememb na mest- Kongres je zaključil zbo- Najvišja sodnija je zavrni- Zvezna vlada pravi, da se Butlegerske barone pobirajo Turka, da zago- nih sodnijah glede var- rovanje, predsednik , la pomiloščenje za Moo- mora male grešnike jajo pri belem varja prohibicijo ščine in zapora je zmagal neya in Billingsa pustiti v miru dnevu Atene, Grška, 5. julija. Na potu v Ameriko se nahaja Zaro aga, 160 let star Turk, ki je po poklicu nosač prtljage na železnici. Pred odhodom se je izjavil, da so ga najeli ameriški suhači, ki ga bodo kazali v raznih mestih v podporo prohibicijske-ga amendmenta. Stari Zaro je dospel danes v Atene, v glavno mesto Grške, kjer ga je pozdravil grški ministerski predsednik Venizelos, nakar odpotuje v štambul, kjer se bo vkrcal na parnik, da se odpelje v Zedinje-ne države. Zaro izjavlja, da tekom svojih 160 let, ni nikdar poskusil opojne pijače niti se ni pritaknil tobaka. Kako bo starec Amerikancem to dokazal, ker ne zna druzega jezika kot turškega, je seveda še vprašanje. Ko so ameriški reporterji vprašali, kdo ga je najel, da gre v Ameriko, je izjavil, da so mu imena neznana, samo toliko ve, da ga bodo rabili v svrho prohi-bicije. Za.ro pravi, da je bil rojen leta 1770, in se je boril proti Grkom v njih borbi za svobodo pred 104. leti. Zaro je živel, dočim je vladalo 12 različnih turških sultanov. Oženj en je bil štirinajstkrat, toda ne ve, če je sedaj oženjen, niti se ne spominja imen svojih otrok. Včasih sem bil pijan, je rekel Zaro, pa tega ne smete povedati ameriškim suhačem. . . . Bančni roparji so presle- parili šerifa Toledo, Ohio, 5. julija. Urad šerifa Zimmermana v tem mestu je dobil anonimno telefonsko sporočilo, da se pripravljajo štirje roparji, da izropajo banko v Swanton, v bližini tega mesta. In dočim je šerif z osmimi pomočniki dirkal proti Swanto-nu, da prepreči rop, so pa štirje roparji v tem mestu napadli Ohio Savings & Trust Co., kjer so odnesli $13,500. Mladi roparji Joseph Dolezal, 10 let stari dečko, ki stanuje na 2957 E. 50th St., je bil včeraj oropan za 50 centov po štirih fantih, starih od 16 do 18 let, Malega Jo-sepha je poslal oče v trgovino, ko je naletel na Nursery Ave. na mlade roparje, ki so zahtevali denar. Dečko je bežal, toda starejši so ga kmalu dohiteli, in dočim je eden držal nož nad otrokom, so mu ostali trije iztrgali 50 centov iz rok in pobegnili. Miren 4. julij Cleveland že dolgo časa ni imel tako mirnega 4. julija kot je.bil letošnji. Nobene večje nesreče se ni pripetilo, nihče ni bil ubit od avtomobila, dasi je bilo kakih dvajset ranjenih. Vršile so se povsod velike slav-nosti. Samo v Brookside parku je bilo 125,000 oseb, ki so gledale svečanosti v zvezi s podelitvijo diplom učencem državljanskih šol. Pozdrav iz Detroita Nekdo nam je poslal iz Detroita karto, toda se je pozabil podpisati, ker pa želi iskreno pozdraviti vse prijatelje in sorodnike, posebno pa ata in mamo ter staro mamo in Mrs. Po-lončič, Mrs. Pelan, Mrs. Modic in Mrs. Lausche, priobčujemo te pozdrave na tem mestu. * Ameriške vojne ladje Utah, Florida in Arkansas, so dospele v Kiel, Nemčija. Vrhovni sodnik mestnih sod-nji, Dempsev, je odredil več važnih sprememb glede poslovanja na mestnih sodnijah. Dose-daj je bila navada, da ko je policija aretirala tega ali onega, da je aretirani, ako je imel upljiv, poklical sodnika po telefonu in je sodnik telefonskim potom odredil varščino, da so aretiranca izpustili. To bo v bodočnosti nemogoče. Ta odredba je posledica spora med policijo in med mestnim sodnikom Greene, ki je imel navado, da so ga aretiranci klicali po telefonu in je vselej po telefonu odredil varščino, nakar je bil aretiranec izpuščen. Policija se neprestano pritožuje, da stori svoje najboljše, da po-lovi znane sumljive ljudi in zločince, toda sodniki postavljajo tako malo varščino, da je vsakomur mogoče priti na svobodo, predno more biti zaslišan na sodniji, in na ta način se izognejo nevarni zločinci sodbi, kajti varščina je v največ slučajih tako majhna, da oni, ki jo postavi, se ne briga, če varščina zapade ali ne. 14-letni deček ustrelil pijanega očeta Sallisaw, Okla., 5. julija. Eli-i jah Benton. 14 let star fant, je i bil včeraj tepen od svojega očeta, ker se je branil iti po žganje za svojega očeta, ko je bil slednji že itak pijan. Dečko si je tepež tako k srcu, da je tekel v sosednjo sobo, kjer je prijel za revolver in ustrelil očeta. Enajst ubitih v tovarniški razstrelbi I Castleford, Anglija, 5. julija. V Hicksons & Parsons tovarni kemikalij je danes nastala silovita razstrelba, ki je,na mestu ubila 11 delavcev. Policija še vedno išče med razvalinami tovarne, ako je mogoče še kaj mrtvih trupel. 20 oseb je do-; bilo silne poškodbe. Razstrelba je bila tako silna, da se je slišala dset milj daleč, in je poleg | tega uničila tudi kakih 40 delavskih hiš, tako da je več koti 500 oseb brez strehe. Poroke v naselbini Pretekle dni so se poročili v naselbini: Miss Josephine Schummer, 14406 Jeane Ave. in Mr. George Seketa. Miss Pauline Dolgan in Mr. Peter Adams, 656 E. 162nd St. Miss Molly Je-ran in Frank Sajn. Miss Mary Hlad, 6532 Metta Ave. in Mr. Frank Zakrajšek, 6609 Bonna Ave. Miss Theresa Rakos in Mr. Anthony Vulich, 1015 E. 63rd St. Vsem mladim parom izrekamo prav iskrene čestitke! Kot'je videti, ne bo še izumrl naš slovenski rod v Clevelandu. Tekom junija smo imeli v naselbini 59 porok. Na obisku Te dni se mudijo v Clevelandu Mr. in Mrs. John Tome ter njih sinovi Viktor, Laddie in Stanley ter njih stric Louls Tome, vsi iz Chicage. Tu so gosti Mrs. Therese Gorenčič, 1189 E. 61st St. Volivne koče Te dni so razpeljali volivne koče na njih prostore po mestu. Avgusta meseca se namreč vršijo primarne volitve. Nekoliko zgodnje so, koče namreč, toda opominjajo nas, da se pripravimo za volitve. Washington, 5. julija. 71. zborovanje ameriškega kongresa, ki je trajalo slcoro neprestano skozi 15 mesecev, je bilo včeraj zaključeno, potem ko je kongres sprejel postavo glede večje pokojnine vojnim veteranom, katero postavo je Hoover tudi nemudoma podpisal, da je postala veljavna. Tri ure so debatirali v zbornici poslancev in i v zbornici senata glede nove postave, toda končno so se pobotali, in ko je bil istočasno v obeh zbornicah stavljen predlog, da se kongres zaključi, je bil nemudoma podpiran z glas-; nimi živijo klici. Predsednik; Hoover se je nahajal v kapitolu ob času, ko je bila veteranska | postava sprejeta, katero je ta-: koj pdpisal. Prvotno je predsednik vetiral to postavo, češ, da naklada preveliko breme Zedinjenim državam, toda ko je kongres pokojnino znižal in še enkrat glasoval o postavi, je predsednik Hoover se izjavil, da je pripravljen podpisati postavo. Takoj po zaključku zasedanja kongresa je večina kon-gresmanov in senatorjev odpotovala proti domu. Zasedanje; 71. kongresa je dovolilo več stroškov kot sploh kateri drugi kongres pred njim. -_o- Madžari se i*e posg2u*j&jo za kralja Otona Budapest, 5. julija. Ogrski legitimisti izjavljajo, da se jim; nikakor ne mudi, da bi se po-! ganjali, da bi spravili na ogrski kraljevi prestol princa Otona, najstarejšega sina zadnjega av-! strijskega cesarja Karla. Princ Oton gre letos študirat na slavno angleško univerzo v Oxfor-du. Pri zborovanju legitimi-stov je bilo naznanjeno potom grofa Apponya, da legitimisti nikakor ne bodo skušali Ogrski vsiliti kralja, ako ga narod ne želi. Imena novih naših ameriških državljanov Zadnji četrtek se je vršilo zaslišanje za ameriško državljanstvo na zvezni sodniji, in sledeči naši ljudje so dobili ameriško državljansko pravico: Matt Penko, Mary Kobal, Frank Sto-par, Frank Valenčič, John čes-nik, Leopold Jenko, John Zi-merman, Mary Josipovich, Jos. Žulich, Mary Gregorin, Frank! Gregorich, Jos. Bruckner, Jos. j Pausche, M. Ivanovič in Matija Strebelj, skupaj 15 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 177, danes 15, skupaj 132 novih naših državljanov letos. Vsem iskrene čestitke.! Nekaj novic iz lorainske naselbine Pri družini Mr. in Mrs. Jos. Mramor na 33. cesti se je oglasila dolgokljuna tetka štorklja in zahtevala vstop. In ko se ji je dovolil vstop, je pustila pri družini malo punčko prvoro-jenko, tako da ne bo preveč dolgočasno pri hiši. čestitamo! — Poročila sta se Mr. Anthony Logar in Miss Ana štembal. Bilo srečno! Republika Peru časti Ze-dinjene države Predsednik republike Peru; Leguia je brzojavil predsedniku Hooverju, da je republika Peru priznala dan 4. julija kot narodni praznik v počast Zedinjenim državam. Sacramento, Cal.. 5. julija. Najvišja sodnija države Cali-fornije je včeraj glasovala s 6 glasovi proti 1, da ne priporoči governerju države, da bi pomi-lostil Thomas Mooneya in Warren Billingsa. Oba sta bila leta 1916 obsojena v dosmrtno ječo, ker sta baje zagnala v neko pa-triotično parado bombe, ki so ubile 10 oseb in jih ranile 40. Toda kljub glasovanju sodnije ima governer še vedno pravico oba pomilostiti, ako tako želi. Governer Young je izjavil, da se bo odločil v nekaj dnevih, kaj bo storil. Ko je Mooney v zaporih zvedel za odločitev sodnije, se je nasmejal in rekel: "Boj še ni končan. Do zadnjega trenutka se bom boril, da dokažem svojo nedolžnost." Mooney in Billings sta vedno trdila, da sta bila obsojena, ker je več prič po krivem priseglo, dočim je mnenje najvišje sodnije, da v vseh listinah, ki se tičejo obravnave, niso mogli dobiti nikjer najmanjšega znaka krive prisege. -o- Poboj med belimi in črnci Emelle, Ala. 6. jul. Druhal več kot 300 oseb išče v gozdovih štiri črnce, ki so umorili dva bela moža, Grover Boyda in Charlie Marrsa. Do izbruha je prišlo, ko je Boyd zahteval denar baza baterijo, ki jo je prodal nekemu črncu. Mesto denarja, je dobil Boyd kroglo v glavo, nakar se je začel splošen poboj. Oblegali so hišo nekega Črnca, ki je streljal na oblegajoče. Pri tem je bil ustreljen imenovani Marrs, neki drugi pa težko ranjen. Oblegani Zamorec je bil ustreljen, nekega drugega so pa belci linčali. štirje Zamorci so pobegnili v gozdove, kjer jih sedaj iščejo. 15,000 upornikov umorjenih na Kitajskem Shanghai, 4. julija. Vladne čete, pritiskajoče od severa in juga, so zajele Kwangsi uporniške čete in povzročile strahovit pokolj med uporniki. 15,000 upornikov je bilo poklanih na licu mesta. Obenem je bilo oproščenih nad 50,000 vladnih vojakov, katere so uporniki pred več tedni zajeli. Washington, 5. julija. Generalni zvezni pravdnik Mitchell je pravkar naročil vsem višjim prohibicijskim uradnikom, ki se nahajajo sedaj pod njegovo kontrolo v justičnem oddelku vlade, da pustijo pri miru priprostega državljana, ki se menda zmoti in pogasi svojo žejo'z opojno pijačo. Nasprotno pravi generalni zvezni pravdnik, da morajo prohibi-cijski uradniki s toliko večjo energijo zatirati velike organizirane družbe, ki se pečajo z importom in prodajo na debelo, kar se tiče opojne pijače. To pomeni, da Hooverjeva administracija čimdalje bolj odriva prohibicijsko vprašanje, in da se bojijo izjave ljudskega mnenja pri prihodnjih volitvah, ko je narod potom raznih poskusnih glasovanj jasno pokazal, da mu ni mar za prohibicijo. In kam pes taco moli, jasno kaže, ko je pretekli četrtek senat sprejel postavo, glasom katere se osebe, v katerih posesti se dobi galona pijače ali manj, ne more smatrati za kršilce prohi-bicije. Poleg tega je bila sprejeta postava, ki olajšuje kaznovanje prohibicijskih kršiteljev, ^se zgleda, kot da se sedanja administracija boji ljudske jeze pri prihodnjih volitvah, in skuša sedaj na vse načine, da pokaže narodu, da prohibicije i v resnici ni treba spolnovati. Zahvala Mrs. Ana Zalar se lepo zahvaljuje vsem obiskovalkam tekom njene bolezni. Ni mislila, da je imela toliko prijateljev in prijateljic. Prav iskrena hvala! Izlet društva "Zvon" V nedeljo 3. avgusta priredi društvo "Zvon" svoj letni izlet v Garrettsville, za člane in njih j prijatelje. Vozil bo tudi bus, in sicer samo tiste, ki se bodo naročili že vnaprej pri Andy Žagarju. Zadnji čas za naročilo je do nedelje, 27. julija. Na obisk v domovino Poznani rojak Jos. Koncilja se je podal na obisk v staro domovino. Obiskal bo svoje starše v vasi Dvor pri žužemberku. In nič predolgo se ne zamudi, Joe, ker te bo boljša polovica komaj čakala, da se vrneš! Pevski zbor "Zarja" Vodstvo pevskega zbora "Zarja" naznanja, da ima izvanredno pevsko vajo v torek, 8. julija, v novem poslopju S. N. Doma ob 8. uri zvečer. Nekaj prijetnih obiskov rojakov iz Jolieta V soboto se je oglasil v našem uradu Mr. Jos. Fabijan, ki je dospel v Cleveland na obisk s svojo soprogo, iz Jolieta. Njega je spremljal tudi Mr. Frank Vi-dic iz Rockdale, 111. Mr. Fabijan .je obiskal brata svoje žene Mr. Fr. Udovicha na 81. cesti in Mr. John Strausa, bratranca, ki ju je j pripeljal v naš urad. Mr. Vidic je pa obiskal svojo sestro Mrs. Caroline Bobnar na 82. cesti ter hčerko od sestre Mrs. Agnes Žagar, soprogo Andy Žagarja iz Newburgha. Vsem se je v Clevelandu prav dopadlo, in le žal je, da so že v soboto zvečer odpoto-! vali. — Nadalje nas je obiskal poznani slovenski krojač iz Jo-i lieta Mr. Frank Žagar, ki je prišel v Cleveland s svojo soprogo in štirimi otroci. Obiskal je na-I šega slov. krojača Mr. Andrew Jarca na 61. cesti, pri katerem je svoje dni delal kot pomočnik. Obiskal je tudi Mr. John Zrimca in Martin žerjala. Vsi so nam bili prav dobrodošli. Je nemogoče pobiti rekord Lindbergha New York, 5. julija. Sem je dospel zrakoplovec James Collins iz Californije. Za svoj polet preko Zedinjenih držav je porabil 16 ur in pol. Prejšnji rekord hitrega poleta preko kontinenta ima Col. Lindbergh, ki je lansko leto s svojo ženo preletel kontinent v 14 urah in 45 minutah. Hoover zahteva odpoklic načelnika Washington, 4. julij. Predsednik Hoover je danes brzojavno obvestil načelnika repu-- blikanske stranke, Claudius Hustona, da resignira iz svojega urada najkasneje do 10. ju-ilija, ker Huston baje nima či-| stih rok. V soboto popoldne se je pripetil v italijanski naselbini v Clevelandu zopet dvojni umor. Joe Porello, priznani butleger-ski baron odkar sta bila umorjena brata Lonardo, je sedel v soboto popoldne v restavrantu na 12601 Mayfield Rd. Ravno si je prižgal cigareto, ko počijo trije streli in Porrelo se zgrudi na tla s prestreljeno glavo. Ko so ga pobrali -mrtvega, je še držal v ustih prižgano cigareto. V prostorih se je istočasno nahajal njegov osebni varuh Sam Tiloc-co. Kakor hitro je videl, da se je : njegov boss zgrudil na tla, je zbežal iz restavranta in hitel proti svojemu avtomobilu, ki je j bil v bližini. Komaj pa je napra-; vil par korakov, ko so zagrmeli ; nadaljni streli in tudi Tilocco se je zgrudil mrtev na tla. Vse je bilo delo par sekund. Pri obeh umorjenih so našli nabasane revolverje, katerih pa oči vidno nista utegnila rabiti. Policija, ki je bila kmalu na licu mesta, je j preiskala hišo, kjer se je izvršil dvojni umor in je našla vsepol-no žganja, pive ter veliko množino raznega orožja. V lokalu je bila postavljena dolga bara, kjer i se je javno točilo pivo in žganje. Policija je baro razbila, časopisje piše, da je imel ta lokal v varstvu republikanski councilman De Maioribus. Policija je zaprla pet sumljivih oseb, toda ne ve se, ako je dobila v roke prave morilce. Policijski načelnik Graul je ukazal, da se izčisti ves italijanski okraj raznih sum-| ljivih lokalov, kjer se toči pijača. Pred dobrim tednom je bil tam v bližini ustreljen Italijan Velotta. Vse te umore pripisujejo maščevanju butlegerjev, ki hočejo monopolizirati pijačo v Clevelandu. Prijetna jezerska vožnja je vabljiva Kdor izmed vas še ni videl : krasnih slapov Niagara, ta je ! veliko zamudil. Poleg narodnega i parka v Wyomingu in Montani, so niagarski slapovi največje čudo Amerike. Iz Clevelanda do Niagara Falls vozijo dnevno par-niki. C. & B. družbe, ki odplo-: vejo vsak večer ob deveti uri, in i zjutraj ob 7. uri ste v Niagara , Falls. Vožnja je zelo prijetna in i poceni, in gotovo vam ne bo žal, i akc si enkrat ogledate to krasno j točko ameriške zemlje. Družba i obenem operira tudi dnevno parnik med Clevelandom in Port | Stanley, Kanada, kjer se za par dni lahko okrepčate z vsemi do-! brotami, ki so v Ameriki prepovedane. Lepa avtomobilska mapa in vse podrobnosti se lahko dobijo, ako pišete na The Cleveland & Buffalo Transit Co., ; Clevelannd, O. Gangeži povzročili dva umora v Detroitu Detroit, 4. julija. Dva moška sta bila ubita in neki tretji moški je bil nevarno ranjen, ko so nepoznani morilci stopili pred avtomobil slednjih, ki se je nahajal pred La Salle hotelom. Oba morilca sta takoj po streljanju se podala v hotel, kjer je bilo v veži stotine gostov, in sta zginila pri zadnjih vratih. Oba umorjena sta znana chicaška gangeža, ki sta prišla v Detroit j v butlegerske svrhe. U AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto ....................$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko, pol leta ....................$3.000 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 157. Mon. July 7th, 1930. Manager ali župan. V Clevelandu voli približno 150,000 državljanov pri splošnih volitvah. In kadar so volitve posebno zanimive, tedaj pride "na površje" do 225,000 državljanov, kot se je to zgodilo, na primer, pri zadnjih predsedniških volitvah, ko je kandidiral Al Smith za predsednika. Na vsak način je to premalo število volivcev. V Clevelandu bi moralo glasovati vsaj 350,000 državljanov, toda jih je tisoče takih, ki pripustijo, da drugi vladajo, a sami si pridržijo pravico, da kikajo, kadar jih oblasti prehudo po-dregnejo pod rebra. V skoro vsakem drugem večjem mestu je več zanimanja /a volitve kot ga pa imamo v našem mestu. Ameriški krogi trdijo, da je vzrok, da se več ljudi ne udeležuje volitev, dejstvo, da je v Clevelandu preveč tujezemcev, in da slednji niso postali še ameriški državljani. Kar je na en način pravilno, na drug način pa popolnoma napačno mnenje. Pravilno je, da je večina tujezemcev v Clevelandu amerikaniziranih, da so ameriški državljani. Nepravilno pa je, da se naturalizirani državljani ne udeležujejo volitev. Mnogokrat v večji meri kot tu rojeni Ameri-kanci. Resnica je pa tudi, da mnogo ljudi ostaja doma pri volitvah. Volivni čas je tako odmerjen, da je vsakomur mogoče voliti, najsi dela ponoči ali po dnevu, trgovec ali delavec. Politični dogodki zadnjih let pa so vendar prinesli nekako mnenje narodu, da se ne izplača voliti, ker se baje splošno ljudsko mnenje ne upošteva, in se naredi vse eno drugače kot ljudje volijo. Kar ni resnica. Le tisti tako govorijo, ki ne volijo. Ako pomislimo, da je v Clevelandu 350,000 ameriških državljanov, ki so upravičeni voliti, in če pomislimo, da pride pri povprečni volitvi le 150,000 državljanov na volišče, tedaj je jasno, da ne moremo imeti take vlade kot bi jo želeli. 200, 000 državljanov doma godrnja in premišljuje, če se izplača voliti ali ne, in medtem so volitve gotove, pa se naredi tako kot onim 200,000 ljudem, ki so ostali doma, namesto da bi volili, ni po volji. Letos v novembru mesecu bomo imeli v Clevelandu iz-vanredno važne volitve. Šlo se bo za spremembo mestne vlade. Zadnjih šest let je načelnik mestne vlade ravnatelj ali manager, ki ni izvoljen od naroda, pač pa imenovan od coucilmanov. Mnogim se ta sistem ne dopade in želijo, da bi v Clevelandu zopet volili župana. Da se dožene, kaj Cleveland v resnici želi in zahteva, bi moral sleherni Clevelandčan, ki je ameriški državljan, priti na volišče. Tam je edino pravilna pot, da se odda svoj znak protesta ali odobravanja. Vsako godrnjanje po hišah, po tovarnah, po uradih, na sejah ali kje drugje je brez vsakega pomena. Mestna vlada je ona, ki vas bi morala najbolj zanimati Mesto upravlja bolnišnice, vam daje policijo in ognjegasce, čisti ceste, pobira odpadke, izdaja licence, skrbi za kopališča in parke, vas preskrbuje z vodo, elektriko, sploh vodi vse one posle, ki so v najbližjem stiku z vašim vsakdanjim življenjem. In kdo načeljuje taki vladi, vam nikakor ne more biti vseeno. Odločiti se morate in povedati svoje mnenje z vašim glasom, do katerega ste kot ameriški državljan upravičeni. Želite župana? Dobro, volite tako! Želite, da se sedanji sistem mestne vlade obdrži, volite tako. Toda, volite! Zedinjene države so demokracija, kjer ima sleherni državljan svojo besedo in pravico. Le žal, da se priprosti ljudje tako redko poslužujejo te pravice in nehote in nevede prepuščajo odločitev prebrisanim in pretkanim, ki se zavedajo, da je velika masa naroda indifirentna, to je, nezavedna, oziroma se ne zanima za splošen položaj, pa hodijo taki ljudje fta volitve, dočim so poštenjaki doma. V Ameriki je pa več dobrega ljudstva kot slabega, in če bi poštenjaki prišli na dan, bi bilo vse drugače. Ako hočete samim sebi dobro — volite! George Porenta pošilja pozdrave dr. Seliškarju in Rud. Perda-nu. Od Mr. Ciril Armenca pozdrave za družino Penosa. Od. Mrs. Mary Sadar za Tone Sadar-ja. Jernej Krašovec pozdravlja vse Ložane. Profesor Jakac je dobil pozdrave od družine Rih-tarjeve, kjer se je mudil lansko poletje. Na Cumberlandu smo obiskali trgovca Fr. Potočnika, starega naseljenca, ki toži, da je s tem, da ni posla v rudnikih tudi ni več življenja s trgovino. Pot je nas peljala naprej in sicer v Vancouver B. C. Canada. Iz Seatla, Wash, se potnik vozi ob široki vodi podobni jezeru, na kateri pa so sami otoki in parne žage ter vseskozi lesni promet. S čolni vlačijo po vodi silne množine debelih hlodov ali lesa na žage. Debla so tako debela in dolga, da se je čuditi. Kar je prinas po mestih železna industrija, je tam vse lesna industrija. To je življenje v državi Oregon in pa Washington in naprej v Canado. Razume se pri tem, da so to zelo ugodni kraji za podnebje; kjer rado raste drevje, tam so zdrava podnebja in to je tukaj. Zelo smo se radovali teh pokrajin. Vse je bilo le ob vodi in ob otokih in na drugi strani pa gozdi. Videli smo tudi cele vlake, ki so pripeljali silno debela drevesa na parne žage. To je bilo za nas veselje opazovanja. Od Seatla do Vancouver j a je 178 milj. Ko smo to vožnjo prevozili, smo že dobili "Kanadčana" ki nam je šel v slast. Utabo-rili smo pri svojih ljudeh, namreč; na domu Mr. in Mrs. John žitko, rojaka, ki je doma iz fa- re Preserje. Mrs. žitko pa je moja nečakinja; Smo se prav po domače imeli. Tam smo našli tudi več naših novih naseljencev kakor tudi nečaka ali brata od Jos. Grdina in sestro njegovo, Mrs. žitko. Par dni je bilo malo kratko za tako ugodni kraj. Ogledali smo si mesto in park. še nikdar v življenju nisem videl tako velikih dreves. Enega sem hotel obseči, moral sem petkrat stegniti svoje roke, da sem ga mogel obseči, pri tem je pa tudi dolžina neznanska, do dvesto čevljev. To je naravna krasota, ki je vredna občudovanja. Goz-. dovi med vodami, kaj si more človek misliti lepšega. Pri tem je pa še ena ugodnost in komo-diteta. Šli smo v gostilno, ne, niso nam dali "špage," tudi se ne dobi iste za nobeden denar v | gostilni. V gostilni je sicer bara, kjer se toči pivo na kozarce, vendar pa se ne pije pri bari, marveč se moraš vsesti k mizi in piješ kozarec pive ali pa dva. žgane pijače bi lož je dobil v Ameriki v gostilni nego jo dobiš v Kanadi. Zelo je strogo za kršilce, ker bi takoj izgubili licenco, če bi kršili postavo. Družine ali posamezniki si lahko kupijo steklenico žgane pijače v lekarni, ki jo pa smejo piti samo doma in ne v gostilni ali drugod. Kdor ima lahko go stilno, mora imeti tudi toliko sob za prenočenje ljudi, podobno, kakor da bi bil hotelir, vsaki ne more postati gostilničar. To je malo boljši red in pravica kakor jo imamo sedaj v Ameriški. Kdor tam kupi pijačo lahko ve, da je kupil vrednost, za kar je izdal denar ker država nadzira ves liker. (Pride še.) MAŠČEVANJE YAHRE MED NAŠIMI ROJAKI PO ZAPADU Piše Anton Grdina V Orcgonu (Portlandu) smo ostali en dan in večer, prišli so Slovenci iz Oregon City k sli kovni udeležbi zelo številno. Pot iz San Francisca je peljala v Oregon državo, od tam smo potovali v Seatle, Wash. \i Seatla pa smo obskali zelo važno farmarsko naselbino oziroma dve skupaj: Enumclaw in Cumberland. V Enumclaw smo našli pristne pijonirje, ki so v resnici bili prvi farmarski naseljenci, ki so si iz črnih gozdov naredili rodovitne farme pred 40 in 45 leti. Tam sem občeval z par osebami, ki so dosegle nad 80 let starosti, eden od teh je prišel v Ameriko leta 1875, drugi 1881. Taki so vedeli nekaj povedati in kar so povedali je bila resnica. Kraj, kjer se nahaja ta naselbina je popolnoma podoben kraju kakor se dobijo v staremu kraji, kjer se nahahajo temni gozdi, krog njih pa se nahajajo visoke gore kakor na Gorenjskem in Notranjskem. Ti rojaki so prvi doma iz Bele Krajine in iz štajerskega; oni rojak, ki je j dospel prvi je bil Štajerec in ko j je pisal ugodno nazaj v domovi-I no, se je pričelo pogosto naseljevanje. Na zapadu so starejši na-'seljenci nego na vzhodu. Dogod-be, ki jih pripovedujejo ti možakarji so naravnost interesant-ne. Tam se nahaja tudi brat Mr. Jakob Laušina, kateremu pošilja vesele pozdrave v Cleveland. Alice Mitchell je ležala v viseči mrežnici na verandi svojega bungalova (koče iz bambusovih stebel). Pekoče solnce, ki je ves dan žgalo na vse, kar živi v džungli, je zahajalo. Počasi se je izgubljalo za vitkimi debli dreves in orjaškimi stebli bambusa. Alice se je od časa do časa dvignila in strahoma oprezala po ozki stezi med bohotno trto in visoko travo. Domačinka je smuknila izza pisanega zastora in neslišno pripravila mizo za večerjo. Alice se za temnorujavo dekle ni zmenila; njene misli so se mudile pri možu. Kdaj se bo i slednjič vrnila z njim v lepi, gosposki dom v Londonu in se rešila iz te neznosne vročine in soparičnega rastlinja? Ali ni bila čisto posebna muhavost usode, da se je ona, Alice Drake, ki ji je bila zamrza proti vsej golazni, posebno pa proti kačam, naravnost prirojena, poročila s profesorjem zoolo-gije Mitchellom, in da so ravno j njenega moža poslali v te divjine na lov za neko posebno nevarno vrsto kač? Morda ji je bilo neizbežno namenjeno; na vsak način ji je od časa do časa čudna groza stisnila srce. Branila se je in se osrčevala, češ: "Kaj se mi neki more zgoditi!" Toda slutnje se niso dale pregnati in so se vedno znova vračale, če je bila nekaj časa sama. In odkar je hodil njen mož v spremstvu domačinov zalezovat kačo yahro in je prodiral vedno dalje v pragozd, je bila veliko sama. Alice Mitchell se je spominjala dneva, ko je njen mož \Richard brez sape in blestečih oči prihitel domov in ji zaklicali "Alice, potovala bova! Predsednik zoološke družbe mi je dal časten nalog, da grem na Malajski poluotok raziskavat glede neke redke vrste kač. Ali veš, kaj se to pravi? — Če se mi ekspedicija posreči, potem je moja bodočnost zagotovljena!" Že tedaj je Alici čudna groza stisnila srce; vendar se je skušala premagati in je možu smehljaje podala roko. Pri tem je nekaj jecljala, ne da bi vedela kaj. Mož je bil tedaj preveč prevzet veselih nad, da bi opazil ženin strah. Alice se je kasneje še večkrat sama grajala, češ, da povsodi vidi strahove in prikazni. V tem se je oglasil klic iz gošče in takoj nato je stopil iz gozda profesor Mitchell s svojimi spremljevalci. Ko so prišli bliže, je Alice opazila na rujavih ramah enega izmed nosilcev orjaško kačo. S široko odprtimi očmi je strmela Alice v pisano telo. Kača je bila dolga sedem čevljev; blesteče, s črnimi in rumenimi trakovi pretkano telo je težko in mrtvo viselo z Malajčevib ram. V svoji radosti, da se mu je slednjič posrečilo zasačiti dolgo iskano kačo, je raziskovalec burno objel svojo ženo, ki pa od kače ni mogla odtrgati po^ gleda. "Alice, moja ljuba, ali mi ne boš častitala na redkem plenu?" je rahlo razočaran dejal profesor Mitchell. "Oh, Richard, sam veš, kako se veselim tvojega uspeha!" je rekla z nekakim trudnim smehljajem Alice. Toda mislila in videla je samo eno: izpremi-njajoče se kačje telo, ki so gir hoteli domačini nesti v hišo. "Richard!" je zaklicala Alice obupno za svojim možem, ki je hitel naprej, "ne daj spraviti kače v hišo—meni na ljubo!" "Toda, Alice, ne razumem te! Skoraj pol leta se nahajava v tej divjini in toliko časa sem zastonj lazil za to golaznijo, sedaj pa, ko mi je dragoceni plen slednjič prišel v roke, pa hočeš, da kačo pustim zunaj! Ali hočeš, da pridejo ponoči njeni sovrstniki in mi truplo od-neso? Potem je bila moja ekspedicija zaman." "Ne, ne, tega ne!" je mrmrala Alice, ki jo je misel, da bi morala v tej uničujoči samoti ostati še daje, še bolj vznemirila. Zmajevaje z glavo je mladi raziskovalec odšel v bungalov. Čudnega strahu svoje žene si ni mogel razložiti. V tem je ni nikoli umel. Nastala je noč. Zrak je bil soparen in prozren. Bila je ena tistih noči, ki s svojo nenavadno jasnino in tajnostnostjo razlivajo preko tropične pokrajine neizrekljiv čar. Enolično je do-inela pesem domačinov na uho| obeh Evropcev, ki sta sedela na verandi in zatopljena v misli in občutke zrla v migotajoči zrak tropske noči. Velika in fantastična je pogledovala luna skozi orjaško drevje pragozda. Nekje je nekaj zašumelo v visoki travi. Nekje se je odlomila suha veja in se zapletla v bo hotnem rastlinju plezalk. Alice se je zdrznila: zdelo se ji je, da je v bližini nekaj za-sikalo. Njen mož se je smejal njeni plašijivosti in jo skušal razvedriti z živahnim pripove dovanjem. "Tako krasnega primerka, kakor je ta kača, še nisem videl,"'je dejal in se udobno zleknil v svojem pletenem stolu. "Pravo čudo je, da sem jo našel, kajti po drugem strelu je še mogla bežati in se skriti. Samo bistre oči mojih Malajcev so jo mogle izslediti, čudno je le to, da sem na ubiti kači našel samo eno rano. A oddal seni bil nanjo dva strela." Alice na to ni nič odgovorila. Čez nekaj časa je prekinila molk s ponovno prošnjo, da bi kačo odstranili iz bungalova. Začuden se je profesor ozrl vanjo in v njegovih očeh je bila tiha prošnja. Tedaj je Alice umolknila, ker je svojega moža bolj ljubila, nego se je bala kače. Kaj ji je mogla tudi mrtva kača prizadeti! Ko sta Richard Mitchell in njegova žena legla k počitku, Alice ni mogla zaspati. Slišala je zunaj tajnostne glasove tropične noči in bila vznemirjena. Ni trajalo dolgo—mesec je plul visoko nad drevjem—ko je Alice vstala in odšla na verando, ker je bila v sobi neznosna soparica. Leči je hotela v visečo mrežnico in upala, da bo tam mogla zaspati. Richard Mitchell je v tem trdno spal. Sanjalo se mu je, da mu je predsednik zoološke družbe, g. Ward, stisnil roko in mu častital na uspehu. Že je samega sebe videl kot naslednika g. Warda—o da; Richard Mitchell, predsednik . . . Tedaj!... Kaj je bilo to? . . . Raziskovalec je planil kvišku, prebudil ga je bil pretresljiv krik. Tedaj je čul na verandi zamolkel padec in jasno, razločno sikanje—nato še en krik. ki je šel skozi mozeg ... O Bog, ali ni bil to glas njegove žene? Mitchell je pograbil revolver in nepopisno razburjen planil ven. V veži je ležala mrtva kača na mestu, kamor so jo bili položili prejšnji večer. Na pragu verande je za trenutek postal in si proti tropski nočni jasnini zasenčil oči, da bi bolje videl. In kar je sedaj videl, mu je zledenilo kri v žilah. Njegova žena je ležala mrtva v mrežnici. Okolu njenega vratu je bila ovita orjaška yahra. Tiho je zdrselo kačje telo na tla, a oni del, ki je bil ovit okolu vratu raziskovalčeve žene, je le polagoma popuščal in slednjič zdrsel na tla. Kača je imela osušeno rano na hrbtu in svežo v glavi. Kako je bilo to? Ali je bil morda prejšnji dan s svojima i dvema streloma jzadel dve kači, ne da bi bil vedel? Potem je ta druga žival . . . Misel je bila strašna in nepojmljiva. Mesec je neusmiljeno odkrival samo eno resnico, da je bila Alice mrtva in poleg nje mrtva še ena yahra. RADIO PROGRAMI 10:45 11:00 11:15 11:30: 11:40: 11:45: 11:59: P. M. 12:05: 12:15: 12:30: 12:40: 1:00: 1:30 2:00 2:30 3:00 5:00 5:15 5:30 6:15 6:25 6:30 6:59 7:00 7:30 8:00 i 8:30 9:00 9:15: 9:45: 10:15: 10:30: 11:00: 11:05: 9:30: 9:45: 10:00 10:30 10:45 11:00 P. M 12:15 12:30: 1:00: 1:01: 1:10: j 1:30: i 1:53: 2:00: 2:20: ! 2:30 3:30: 4:00: 4:15: 4:30: 4:40 4:45 5:45 6:00: 6:01: 6:02: 6:25: 6:30: 6:45: 6:59: 7:00: 7:0: 7:45: 7:59 8:00 8:30 9:00 9:15: 9:59 10:00 10:15 11:00 11:01 11:02 12:00: Za torek, 8. julija WTAM A. M. 6:30: Sinn on Station WTAM. 6:31: Wood and Wade. 7:00: On the 8:15 (NBC). 7:15: Recorded Program. 7:30: Cheerio (NBC). 8:00: Morning Melodies (NBC). 9:00: Opening Live Stock Market Report. 9:05: Hits and Dits. 9:30: Pat y Jean's Chat. 9:45: WTAM Physical Culture How. 10:00: WTAM Cooking School. 10:30: Don Douglas. P. M. 12:30: 1:00: 1:30: 2:00: 3:00: 3:30 4:15 4:30 4:45 5:00 6:00 6:05 7:00 7:15 7:30 7:40 8:00 , 11:40: I A. M. 12:25: 1:00: A. M 6:30 7:30 7:59 8:00 8:30 9:30 A. M. 7:00: 7:30: 8:00: 8:30: 9:00: 9:30: 9:55: 10:00: 11:00: 11:13: 11:30: 11:45: 12:00: The Canny Cook (NBC). William DeVeny. Woman to Woman—Kirkman Program (NBC). Melodic Musings. Schulte United Sketches. Home in the Sky. Time Signals and Hygrade Announcer; Weather. Closing Live Stock Market Report. Jubilee Singers. Sessions Time; Fruit and Vegetable Markets. Dairy quotations. Charles Auld. Merle Jacobs from the Golden Pheasant. Noonday Melodies. Jolly Pour. Playlet. Baseball Game—Cleveland vs. St. Louis. Martin Provensen. Meditation. Orgon Processional Hour. Where to go; Hygrade Announcer; Weather; Sessions time. Morgan and Stone. Baseball Scores. Hotel Statler Orchestra. Bulova Time. Spang Baker—Charles Hamp Frontier Days (NBC). Everready Hour (NBC). Happy Wonder Bakers (NBC). Enna Jettick Song Birds (NBC). S andard Oil Program. WTAM Players. Uncle Abe and David (NBC). Golden Gems (NBC). Dulova Time. Announcements Joe Smith from Euclid Beach Midnight Melodies. Russ Lyons from Hotel Aller -ton. Sign off. WHK Radio Reveille. Morning Devotions. Gruen Guild Watch Time. Something for Everyone (CBS) U. S. Army Band (CBS). Radio Homemakers, Ida Bailey lien (CBS). GCedar Time (CBS). Radio Homemakers, Jean Carroll (CBS). Julia Hayes. Famous Folk (CBS). The Boy and the Girl Friend Ethel and Harry. Manhattan Towers Orchestra (CBS). Organ Recital by Helen Wy-ant. Morton Bellin, Tenor. F. B. Strawn & Co. Elgin Time. F'rimer for Town Farmers; Livestock Market Report. The Threevus. The Aztecs. Latin, American and Spanish Music (CBS). Health Talk, Dr. C. C. Winfrey. Housekeeper's Chat, "Food Poisoning-How to Prevent it." Cleveland Theronoid. Tea Time Topics. U. S. Army Band (CBS). Rhythm Kings. Freddie Rich's Orchestra (CBS). Uncle Gordon's Club for Children. Bert Lown and His Biltmore Orchestra (CBS). World Book Man. Messenger Boys. Review of Current Events and Fori Industry Weather Report. F. B. Strawn & Co. Elgin Time. Schedule for the Evening. Wille's Lake Shore Garden Orchestra. Raybestos Sport Flashes. "Standard Trust Topics," by F. Dwight Conner. "M. Quality" (Ted De Turk). Shaw's Jewelry Time. Blackstone Program with Fr. Crumit and Julia Sanderson (CBS). Kaltenborn Edits the News (CBS). Singing the Blues, Patsy Griffin with Irma Haschert at the Piano. Raybestos Radiogram. Henry and George (CBS). "Savings Tone Picture (CBS). Graybar's Joe and Vi, "By-Products" (CBS). Grand Opera Miniature, "Stradella" by Floto (CBS). Gruen Guild Watch Time. Anheuser-Busch Antics (CBS) Slumber Hour. Organ and Mixed Quartet. Rubberneck Man. Montgomery Ward. Ed Day's Bedford Glens Orchestra. Old Time dance music). Wille's Lake Shore Garden Orchestra. WJAY Morning Melodies. Elaine and Sis. Wurlii.zer's Morning Hour. Dance Music. Elgin Time. Heessa Knutt. Organ Recital. Lucille Dollee Beauty Talk. Student Prince Weather Forecast. Mr. and Mrs. Shopper. Nock-O-Twins. Hawaiian Echoes. Estella Brandt-Julia Prassee. Rock Austin. Elgin Time. Student Prince Weather Forecast. Oxford Manor, Victor. Guy Lombardo. Brown Sisters Trio. Freddy Slone, Round. Table. Studia Program. Delaurice Alexander and Bcr- nice Armstrong. Club Harlem Orchestra. Paul Parks. John Cherko. Connie Gates. Joe and Harry. Elgin Time. Student Prince Weather Forecast. Len Cogans Orchestra. fearce and Manpo. Wilcox and Keck. Joe and Sam. Dick and Renny. Elgin Time. Sign off. Ce verjamete, al' pa ne... Ker imamo vedno toliko piknikov na levo in desno, je prav, da povem, od kod izvira beseda piknik. Beseda piknik je slovenskega izvora in pride od tega, ker nas včasih, ali pa vedno, na takih izletih prav pošteno opikajo komarji. Zato pravimo tem izletom piknik. Nekateri ga pa imenujejo tudi pitnik, in ta izraz se meni bolj poda, ker je tudi bolj na mestu, ker dobesedno pove, čemu in po kaj gremo na piknike. Besedo "pitnik" Amerikanci ne poznajo, namreč samo besedo ne poznajo, pijačo pa. Besedo piknik so najprej rabili naši rojaki, ki so prišli iz svojih izletov na farme vsi opi-kani domov. Potem so začeli pa še Amerikanci to besedo rabiti. Kmalu je prišla v rabo in kadar so rekli, da gredo na farme, so rekli, da se gredo nekoliko opi-kat. In ker taki izleti niso bili brez pijače, so drugi rekli, da se gredo nekoliko napit, pa je nastala beseda pitnik. Oboje je pravilno in na mestu in Amerikanci so lahko veseli, da smo iznašli tako lepo ime: piknik. Kar jih je moje vrste, največkrat rabimo besedo: pitnik, in se pomena te besede tudi zvesto in v največji meri držimo. A Na železniški progi se je bila zgodila velika nesreča. Vlak je zadel nek avtomobil in ga razbil na drobne kosce. Lastnik avtomobila, ki je slučajno ostal pri življenju, je tožil. Poklicane so bile priče, da se dokaže, čegava je krivda. Poklican je bil tudi paznik, ki je imel paziti na dotičnem križišču. Nesreča se je bila zgodila ponoči, zato vpraša odvetnik, ki je zastopal železnico tega paznika: "Ali ste bili omaijeni večer na križišču?" "Seveda sem bil." "Ali ste imeli v roki signalno luč?" "Gotovo, gospod odvetnik, kakor vedno." "To je dovolj, lahko greste," reče odvetnik. Paznik gre iz dvorane, pri vratih se pa obrne in zakliče odvetniku: "Sreča moja, da me niste vprašali, če je bila moja luč prižgana!" A žena nekega železničarja je umrla. Na dan pogreba pa načelnik postaje vidi moža umrle na svojem službenem mestu. Ves začuden ga vpraša: "Kako pa to, mar niste šli k pogrebu svoje žene?" Nato reče železničar: "Ne, gospod načelnik, najprej služba, potem pride šele zabava." A Nekdo je vzel v najem celo hišo, katero je lepo papiral in prebarval, predno se je preselil notri. Novo stanovanje je prišel pogledat tudi Njegov prijatelj, ki mu reče: "Vse si lepo uštimal, ampak kako pa to, da si papir na steno pribil s žeblji, mesto da bi ga bil prilepil?" "Veš, to pa zato, ker ne vem, koliko časa bom ostal tukaj." A "Sedaj sem šele pogruntala, kje ostaja moj mož vse večere." "Torej si ga vjela, cigana?" "Da, zadnjič enkrat sem ostala zvečer doma in sem ga tam našla." A "Sin, šparaj," je rekel' oče svojemu sinu, "kaj pa bo s teboj, kadar jaz umrjem?" "Nič se ne boj očka, meni se bo dobro godilo, raje pomisli, kaj bo s teboj, kadar boš umrl." A Pri nekem pikniku sta mož in žena dobila vsak po eno nagrado. Mož je dobil nagrado, ker je v tekmi najhitrejše tekel, žena je dobila pa valjar, ker je bila prva za njim. Pa ne, da bi so bila že doma v tem vadila? IIIIOUUIDllUIUIIlUIIIUIIIllllllMUIIlllllNllllUDlin IIMIIIIIIIIIIIIIllilllMlllllllllllllllllllllllllilllMlllllllllllllli ■lllllll1 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! SAMO ZA EN LAS Spisal GABARIOU OVČAR MARKO Janez Jalen Prvi je spoštovani župnik iz Brechy. Ta potrdi izpovedbo obtoženca. Omenjeni večer je bil pri večerji pri družini Besson in da je prišel ponj pozneje njegov služabnik in da ni bilo ta čas nikogar v župnišču. Nadalje je izpovedal, da sta se domenila z Jakobom, da bo prišel enkrat med tednom, da opravi svoje verske dolžnosti, ki jih zahteva Cerkev pred poroko. Poznal je Jakoba že iz otroških let in da ni nikdar poznal bolj poštenega in spoštovanja vrednega človeka. Po njegovem mnenju ni o tolikokrat omenjeni jezi Boiskrana napram grofu, nobenega govora. Ne more verjeti in nikdar ne bo verjel, da bi obtoženi dejanje storil. Druga priča je bil duhovnik iz sosednje župnije. Izpove, da je bil omenjeni večer res blizu vasi Brechy, da je bil večer zelo teman in ker je skoro enake postave kot župnik iz Brechy, ga je tista kmetska deklica lahkp zamenjala z domačim župnikom. Predstavljene so bile še tri nadaljne priče, ki niso izpovedale ničesar važnega. Potem se vzdigne državni pravdnik, ki je govoril več kot eno uro in dokazoval krivdo Boiskoranovo. Opisoval je krasno posestvo Valpinson, obdano od senčnega drevja, ki se opazuje v modrih valovih reke Seille. "Tukaj," je rekel državni Pravdnik, "sta živela grof in grofica Klavdij. On je eden tistih starih plemenitašev, ki jim je čast nad vse, ona ena tistih žensk, ki so v čast ženskemu spolu in pravi vzor hišnih čednosti. "Nebo je blagoslovilo njiju zvezo in jima dalo dva troka, katera sta zelo ljubila. Sreča se jima je smehljala od vseh strani. Spoštovana od vseh, skoro oboževana, sta živela srečno in nadejala sta se še dolgega življenja v sreči in zadovoljstvu. "Toda ne, mržnja in sovraštvo jima je pretilo. Nekega večera je ognjen zu-belj zbudil grofa. Hitel je ven, zaslišal je strel puške. Slišal ga je drugič in zgrudil se je na tla v svoji krvi. Tudi grofico zbudi streljanje in hiti na mesto. Opoteče se nad truplom svojega ljubljenega soproga in tudi ona se zgrudi nezavestna na tla. "Ali naj bodo tudi otroci uničeni? Ne. Previdnost je čuječa. žarek inteligence razsvetli za trenotek možgane slaboumneža, k' hiti skozi plamena in reši otroka gotove smrti v plamenih. življenje otrok je rešeno, toda požar uniči vse. "Ob glasu rogov ognegascev hiši okoliško prebivalstvo na lice mesta. Toda nikogar ni, ki bi nadzoroval delo; niti gasilnega orodja nimajo. "Toda kmalu pridejo na pomoč tudi ognjegasci in kar je v človeški moči, se stori takoj. "Toda, moj Bog! Kaj pomenijo kriki groze, ki se začujejo naenkrat od vseh strani? Streha nad poslopjem se je podrla in pokopala pod seboj dva moža, najhrabrejša med hrabrimi — Boltona, trobentača in Guille-baulta, očeta petih otrok. "Njiju vpitje prevpije sikanje plamena. Na pomoč kličeta. Ali naj bovsta izgubljena? Neki orožnik plane naprej in z njim neki kmet iz Brechyja. Toda njih pogum je zastonj, ogenj ne izpusti svoje žrtev. In tudi ta dva rešitelja bi bila izgubljena, da ju ni množica z največjim naporom potegnila iz gorečega pekla. Toda bila sta strašno ranjena in bosta ostala pohabljenca vse svoje življenje, izročena na milost in nemilost bližnjega." Potem opisuje državni pravdnik,i kako je klečala grofica pri svojem umirajočem možu, katerega je skušal državnik ohraniti pri življenju. Potem pa nadaljuje: "In kaj je delal povzročitelj tega zla ves ta čas? Ko je bilo njegovo maščevanje izvršeno, je bežal skozi gozdove domov. Ali se je kesal? Ne. Kakor hitro je prispel domov, se je vsedel k večerji, pije in kadi cigaro. Njegovo stališče v družbi je tako visoko, da je gotov, da se mu ne more ničesar zgoditi. Popolnoma miren je. Čuti se tako varnega, da pozabi na vse varnostne ozire. Niti toliko se mu ne zdi vredno, da bi izlil proč vodo, kjer si je umil svoje roke, očr-njene od ognja, ki ga je pravkar povzročil. "Pozabil je, da Previdnost pokaže vedno in povsod pot pravici. "In kako naj bi zakon našel pravega krivca v enem naj odličnejših mož okraja, če ne bi bilo Previdnosti? "In našli smo požigalca in morilca na gradu Boiskoranu. "In upamo, da se ne bo nikdo oglasil in rekel, da je bilo preteklo življenje Jakoba Boiskorana tako, da bi bil on nezmozen'take-ga strašnega dejanja. Nam je znano njegovo preteklo življenje. "Kakor vsi taki mladi možje, ki jim sreča vrže v naročje bogastvo, za katerega niso niti enkrat ganili z mezincem, tako je živel Jakob Boiskoran. In izjavljamo, da on niti pravega poklica nima. Brez koristi družbi, v breme samemu sebi, je šel skozi življenje kakor čoln brez krmila in brez kompasa, udajajoč se brezdelju, samo da so mu tekle ure življenja naprej. "Toda bil je slavohlepen. Toda ta slavohlepnost je držala v ono smer, kjer se največkrat sreča v intrigah, kar privede končno do zločina. "Videli smo ga v politični stranki, ki je bila v toliko škodo j našemu narodu, in . . ." Magloire. — Če je to politična afera, bi se nas bilo moralo o tem obvestiti. Državni pravdnik. — Tu ni nobenega govora o politiki. Govorimo samo o življenju moža, ki je bil vedno apostol resnice in pravice. . Magloire. — Ali se državni pravdnik zaveda, da nam tukaj pridiga miroljubje? Predsednik. — Prosim zagovornika., naj ne moti državnega pravdnika. Državni pravdnik. — In v tem samoljubju obtoženca moramo iskati ključ za vse tisto sovraštvo, ki ga je dovedlo do tako strašnega zločina. Tista tožba o vodi nima dosti pomena. Jakob Boiskoran je nameraval postati kandidat pri prihodnjih volitvah. Obtoženec. — Niti sanjalo se mi ni o tem. Državni pravdnik. — (Ne oziraje se na medklic). On sam tega ni izjavil, toda izjavili so zanj njegovi prijatelji in govorili povsod, da pri njegovem bogastvu, njegovih družinskih zvezah, je on edini logični kandidat republikancev. In imel bi bil najlepšo priliko biti izvoljen, če ne bi stal med njim in njegovim ciljem grof Klavdij, ki je že več kot enkrat premagal enake politične mahinacije. Magloire. — (Strupeno). Ali cikate name? Državni pravdnik. — Jaz nisem nikogar omenil. (Dalje prihodnjič.) "Sem. Pa ne tebi na ljubo. Zavoljo Marka. Hej! Kozek! Hej! Teci! — Teci! — Teeeci!" Rozalka se še ni oddehnila, ko so že znova zarožljali vsi zvončki v kozjem tropu. Kožar Peter Koraček je dočakal svoje pomladi. Dan se je raztegnil in noči skoraj ni bilo. Solnce je zorilo žita in žgalo v Peči, da je puhtela od njih vročina kakor bi gorela v peči grmada. Zavrhom je pozibavalo pisane metulje in za-redilo v trate vse gosto hroščev, V tropih so odcvrčavale iz tra- Mica ga je hudomušno pogledala, in Marko bi se bil najrajši vgriznil v jezik. Zavedel se je, da je preveč rekel, in je hitel iz-peljavati pogovor drugam: "Zakaj pokrivaš sedaj jamice s smrečjem ?" "Kadilo in jajca bodo znosile mravlje vanje." Razkopala je ? rovnico mravljišče. "Vidiš, tako nabiram krajcarje Zavrhom. In kaj misliš, komu jih bom pustila?" "Meni jih daj, ko mi tako manjka denarja," se je šali) Marko. Mica pa ga je prijela za rokav in mu popolnoma resno pogledala v obraz: "Lahko je moj denar tvoj, če hočeš." "Saj te prosim zanj." "Ne smejaj se. Resno mislim. Frčejevo Rezo vzemi in z njo dobiš tudi moj denar. Njej ga bom pustila." Marku je prišepetavala iz-ima vendar ve kobilice pred jarci. V gorah je pogledalo v najbolj skrite globe- j ^r]^. ^^ h in raztopilo sneg do zadnjega Joža rada» pe^iš,ča- . .. . , , ! "Pusti Ančko, pa se bo tebe Solnce je sijalo dan za dne- .. , v , , . , '. , „ . .. prijela. Kakor sama sebe jo po- vom. Na daljši dez ni prav nic kazalo. Plohe pa so pridno zali j ale rožam in jagodam, travam in gobam. Poletje je nastlalo vsenaokrog divjačini s hrano in zredilo po goščah zverjadi obilen plen. če je poginil jarec in obležal na odprtem svetu, ga ni več čez 1 noč odnesel volk. Še lisica ni rada prišla do njega. Jastreba, ki sta gnezdila za Stolom nekje, in krokarji in gorske kavke so ga razparali in obrali in solnce je obelilo kosti. V trdi zimi se bodo volčje zravsali zanje. Živina po planinah se je take znam. Verjemi!" "čedno dekle je. Če bi vedel, da bi me res marala . . .," je bolj sam sebi kakor Mici govoril Marko. "Gospodar si že, pa še tako otročji. Po postavi in pameti si fant za tri Jože. Z medvedom bi se lehko spoprijel za medvedko, nikar s tem kolednikom za de-| kleta." Marko se je zamislil, Mici pa se je obraz razvedril. Mravlje so hitele skrivati ka-I dilo in jajca pod smrečje kakor na skrivnem znašajo dobre tete . . , , revni nečakinji predivo in žito lepo m tako mirno pasla, da se i , , ... . . v i. .i za Daio. je pastirjem, ki so polezavali pri tropih, kar samo smejalo. Koraček je zagnal koze v skale in v skokih pridrevil po str- Zvečer je prišel Marko obrit v Rodinsko kočo. Reza in Mica in Franca in ..,„,, , . . . , , Meta in Joža vsi so ga veselo mini k Marku, ki je slonel nad i pozdrayili> le Teyž je obmolknii. Marko se je razživil. Največ- odprto knjigo in pisal s prstom v zravnan pesek pred sabo. Kožar se je začudil: "Ali copraš ali zagovarjaš?" "Ne. Brati' se učim." "Le počemu ti bo učenost pri jarcih?" "Škodovati ne more." — "Kaj bi mu razlagal," je mislil Marko, "bi tako ali tako ne razumel, zakaj se moram učiti brati." Koraček mu je najprej povedal, kako je zjutraj ustregel Ro-zalki, ki je zaležala, potem šele ga je prosil, naj bi malo pogledal čez dan za kozami, ker bi sam rad šel čez Vrtačo na koroško stran k mačevskim kočam. "Aha! Te h Korošam vleče, K Majdi?" "Samo videl bi jo rad." Kožar je odšel. Marko pa se je presedel za tropom in se zopet zamislil v "tablo teh puštabov,' zravnal nov pesek in vanj p-i-s-a-1 — pisal, dokler ni Peter privriskal z Mačevske planine. "Si jo videl?" "Ahm. Prijazno je govorila z mano in rekla, naj še pridem. — Jujujuh!" Marko je nagubal čelo in v zrak napisal: "A-n-z-k-a." Ni vedel, ali je prav zadel; v knjigo pa ni utegnil več pogledati. Volkun je gnal trop že proti kočam. Bajtnikova Mica je izkopala okrog mravljišča ozek in plitev jarek, obrisala s predpasnikom ; poten obraz in zagledala pred sabo Marka. Ni slišala, kdaj je prišel; bobnela je Završnica mimo nje. Prestrašila se ga je Ujel jo je, ko je baš premišljevala, na kakšen način bi zvedela od Marka, kako in kaj misli: "Obril bi se, Marko. Dekleta nimajo rade resastih fantov." Marko je pomislil samo na Ančko: "Za jarce sem dober. Ka- krat se je zapletel v pogovor e Frčejevo Rezo in ji je pripovedoval same vesele, da se je od srca smejala in drugi z njo. Bajtnikova Mica že dolgo ni bila take volje. Mežkov Joža se je čimdalje bolj poredkoma oglasil in je ve-1 nomer hodil gledat na prag, kdaj se bo ulila ploha. Tevž je ugenil njegovo žalost in je računal, da bo držal Joža z njim, če nabode Marka. In ga je: "Ti, Marko! Ali se zato učiš brati, da boš Podlipni-ka zagovoril, da bi Ančko dal ovčarju?" Vsi so obmolknili. Kakor bi jo bil naprosil, se je prav takrat ulila ploha. Zgnetli so se med vrata in gledali, kako so psi po-skakali iz vseh staj in bežali pod streho v koče. Jarci so vstali in 1 se tesno stisnili drug k drugemu. V napol nepokritih, v zemljo ukopanih stajah so se prele-gale krave pod streho. Slišali so pa zapeti samo največje zvonce, tako je glušil dež, ki je bil na drevje, na koče in staje in na travo, čofotal v jezerci in nastale mlake. Vmes se je nekajkrat zabliskalo in zagrmelo. Marko je gledal ploho z drugimi vred; zaradi lepšega; v resnici pa je ostro premišljal, kako bi Tevžu z eno samo besedo zamašil usta. Tudi Mica je premišljevala, kako bi ugnala tretji-neka, ki je iskal prepira. "Ne bo hudega." Umeknili so se k ognjišču. "Tretjinek bi rad vedel, zakaj se učim brati," je začel pogovo'-Marko. "Veste zakaj ?" "Zakaj? Povej!" "Samo zato, da bi iz črnih bukev znal prebrati tisti zagovor, ki na nogah poravna podvite palce." Vsi so se glasno zasmejali, I dar pa grem v dolino, bom gla- Tpyž . rdel od jeze. «Kaj ho. dek kakor dekle pri šestnajstih ; g ^emr» letlh>" I "Da boš potem ti bolj brez Mica je ugenila njegovo mi-1 skrbi ponoči apug o o o o o o o o o o 0 1 i o o t o t 77c kupi nove praznične srajce za moške iz broadclotha, pisane ali bele, vse mere; navadna cena $1.49. j 4c I kupi biserne gumbe, gumbe i za obleke, vredne do 15c. $1.43 kupi boljše obleke za ženske, napravljene iz rayona in voiles; navadna cena $3.98. 4c zaponke, bele ali črne; navadna cena 10c karta. 83c kupi overalls za moške in fante, delane iz najmočnejšega blaga in unijskega izdelka, mere 32 do 44; navadna cena $1.25. 2c kupi robce za ženske; navadna cena 5c. 7c kupi par delovnih nogavic, ali napol prazničnih, drugi iz naše 15c zaloge. 2 za 5c kupi cunje za prati; navadna cena 5c vsaka. 7c kupi modre ali rdeče robce, 21 palcev mere; navadna cena 15c. 12c par kupi kratke otročje nogavice, svilene in mercerized; navadna cena do 39c. 18c kupi obleke za blazine, mere 36x45; navadna cena 29c. 19c kupi deške atletične union suits, mere 28 do 32; navadna cena 49c. 19c kupi turške brisače, posebno velike; navadna cena 35c. $2.37 kupi težak, dvojni blanket, mere 66x80, vse barve; navadna cena $3.98. 9c jard kupi jako fin, neobeljen muš-lin; navadna cena 16c jard. $2.67 kupi žensko svileno obleko, kakih 200 na izbero; prejšnja cena $6.98. 37c • kupi kopalno obleko za dečke, Speedster izdelka; navadna cena 69c. 12c jard kupi pravi, hope muslin, 36 palcev širok; navadna cena 19c jard. 18c jard kupi creton, vse najnovejših vzorcev; navadna cena 35c jard. 44c kupi zastore za okna; navadna cena 69c. $1.27 kupi kopalno obleko za fante in dekleta, kakor tudi volneno kopalno obleko za moške; navadna cena $2.98. 43c kupi delovne srajce za moške, z ovratnikom, strojno šivane, delane iz težkega chambreya, vredne sigurno do 79c. 67c kupi posebno težke rayon svilene bloomers za ženske, iz naše 98c zaloge. 50c kupi krasne prte za na radio, ledenice, omare, mize, itd.; navadna cena $1.49. 39c par kupi bele ruffled zastore, 2*4 jarda dolge; navadna cena 79c. 74c kupi žensko obleko za dom, ki je vredna do $1.98. 77c kupi union suits za moške, s svilenimi črtami in broadclotha, mere 38 do 46; navadna cena $1.29. 18c JARD kupi naše najboljše pisano blago za obleke, najlepše barve; navadna cena 29c jard. 77c kupi lepe swe^atre za male dečke in deklice, vredni do $1.49. $1.33 kupi moške delovne hlače, jako težke; navadna cena $1.98. 43c kupi moško atletično spodnje perilo; navadna cena 69c. 17c jard kupi satenaste izgotovljene lingette, 36 palcev; navadna cena 39c. 77c kupi moške khaky hlače za delo, mere 30 do 42; navadna cena $1.25. 97c par kupi rayon svilene zastore s franžami, 2 Vi jarda dolge; navadna cena $1.98. 84c kupi posebno velike eno-vrstne blankete; navadna cena $1.29. 10c jard kupi 27 palcev belo flanelo; navadna cena 16c jard. 67c kupi ženske, najmodernejše nogavice iz čiste svile, malo neperfekt-nih; navadna cena $1.49. 35c kupi moške atletične srajce, vseh mer; navadna cena 49c. 63c kupi športne srajce za dečke, ali bluze, iz broadclotha; navadna cena 98c. $1.97 par kupi švicarske zastore s čipkami; navadna cena $4.98. 27c kupi moške spodnje srajce; navadna cena 49c. 35c kupi moške atletične srajce s kratkimi rokavi; navadna cena 49c. Ta razprodaja se vrši samo v naši Glass Ave. trgovini. Chicago Chain Store, 6101 Glass Ave. 3uipn ®IP;683uns8ifj8»ai4djaA