tpeflTi.loae In Leto XXII., št. 98 Ljubljana, četrtek io. aprila 1942-XX Cena cent. 7? (Jpnvodno: Lfubltana, Puccini jeva olici J. Telefon fc. 11-22. 31-23. 31-24 (nserami oddelek : L rabi tana. Puccini j era «lica ) - Telefon . Revež sedi v hladni sobi in ga zebe. Spomin na zimo mu je celo prijeten, kajti tedaj je vedel. pri čem je. Dejstvo je, da pomlad pri odraslih, prav tako, kakor pri otrocih, prinaša celo vrsto obolenj, ki so gosto povezana s posebnimi vremenskimi razmerami. Seveda ima pri tem veliko besedo človekova lahkomiselnost z ozirom na obleko pri odraslih in otrocih. Postanemo preveč komodni. da bi se toplo oblekli. Prekmalu nas zvabi nov poletni kostim, ki je pa samo polovico tako gorak kakor stari zimski plašč. Otroke prekmalu oblečemo v lahne oblek-ce in kratke nogavice. Vsak dan močnejša svetlejba in toplejši sončni žarki nas zapeljejo, da ne premislimo dobro, kakšno je prav za prav toplotno stanje. Tudi štednja s kurjavo v zgodnjih pomladnih dneh je večkrat vzrok, da se v nezakurje-nih sobah prehladimo. Če govorimo o pomladnih obolenjih, moramo poudariti, da ta izraz ni popolnoma pravilen, ker je v medicinskem smislu takšn h obolenj malo. Dejstvo pa je, da ima skoro vsak človek svoje pomladansko, obolenje. Poglejmo torej, kaj je pomladna utrujenost? Zakaj pri snaženju zob včasih krvavi dlesno? Zakaj vzlic obilni jedi (ne glede na racionirane obroke) včasih čutimo neprenehoma lakoto? Od kod pride pri odraslem človeku neprijetno zbadanje v mišicah? Zakaj čutimo spomladi tako imenovanega mačka? Dejstvo je, da ima vsak človek svojo »slabo stran« ali kakor se to strokovno imenuje: locus minor« re-sistentiae, torej kraj. kjer je najmanjša odpornost. Naravno je. da so dihalni organi najbolj prizadeti, ker so največ izpostavljeni zpremembam zraka Potemtakem je pomlad čas bolezni zaradi prehla-jenja, gripe, bronhialnega katarja in pljučnice, ki v naših zemljepisnih širinah spomladi kažejo višek. Razen temperaturnih razlik na razširjenost pomladnih obolenj vplivajo tudi talne vode, ki navadno spomladi dosežejo svoje najvišje stanje; tedaj torej dodobra namočijo in ovlažijo zemljo. Na njej kakor tudi v vlažnem zraku pa je leglo vseh obolenj revmatičnega, nevralgičnega in nevritičnega značaja. Prva zadevajo sklepe in mišice, drugi dve vrsti obolenj pa živce, ki so razdraženi, včasih pa tudi vneti. V udih. ki jih taki živci preskrbujejo, nastopajo večkrat pojavi ohromelosti. Defektni, piškavi zobje in vneti mandeljni so vrata, skozi katera vdirajo bakterije v telo Zato ne smemo jemati obolenj teh organov prelahkomiselno. Bolezen, ki jo spremlja vročina, je pogosto zagonetna, zlasti sk'eoni revmatizem in napake srčnih zaklopnic. Vsemu temu so vzrok bakterije in njih strupen izloček Bralec pa naj pravilno razume te vrstice. Ni treba, da bi vaeteo lahko vnetje ▼ vratu imelo težke posledice. Tudi nahod je bolj nedolžno obolenje. Prištevamo ga k spomladanski bolezni naših krajev in ga imenujejo >seneni nahod«, ker se pojavlja, ko začne trava cve-teti, od maja do julija. Ta vrsta nahoda ima vzrok v preobčutljivosti živčnega sistema. Zato moramo živčni sistem zdraviti. Najbolj enostaven način zdravljenja bi b i. če bi se ob kritičnem času preselili v podnebje, ki ne nudi možnosti obolenja. Slično velja za koprivnico, recimo po zaužit ju jagod. Ona ima tudi svoj vzrok v nervomi preobčutljivosti, oziroma razdraž-ljivosti. Koprivnica se pojavi na drugem telesnem organu: na koži nastane izpuščaj, kakor da bi jo opekli s koprivami. Najboljše zdravilo je, da se izognemo vzroku, ki to bolezen izziva. Med tako imenovane pomladne bolezni prištevamo tudi pomladni očesni katar. Največkrat se javlja pri otrocih in predstavlja nedolžno vrsto egiptovske bolezni Povzroče srbenje in pritisk v očeh zaradi voeličkov, ki se nahajajo na notranji strani zgornje veznice Po daljšem času bolezen sama od sebe mine, ampak se spomladi vrača. Se neka kožna bolezen se pojavlja spomladi. Na zgornjih in spodnjih okončinah, ali po domače na rokah in nogah, se pojavijo kot leča ali fižol velike pege, ki izgledajo kot ozebline, toda ne srbijo. Tudi ta bolezen Je nedolžna in stoji v znamenju pomladi, ne da bi vedeli za njen vzrok. Kaj pa Je pomladna utrujenost? Zakaj krvavi pri snaženju zob večkrat dlesno? Zakaj čutimo vzlic temu, da se obilno najemo, neprestano lakoto? Od kod zbada-joče in trgajoče bolečine v mišicah — pri zdravem in odraslem človeku: Prot Brauer originalno zaokroža to vprašanje. On namreč smatra vse to kot posledice pomanjkanja vitaminov, ki je tako rekoč sezonska bolezen. Pri svojih raziskovanjih Je našel zgoraj omenjene znake: utrujenost, občutek lakote kljub obilni hrani, lahke krvavitve dlesna in bolečine v mišicah. Brauer smatra, da v naši hrani v zimskih mesecih ni zadosti vitaminov. Manjka nam sveže zelenjave, predvsem pa svežega sadja. Kar se tiče zelenjave, je je pri nas pozimi zadosti, tako da nam ni treba uporabljati konzerv. Sadje pa bi moralo biti tako poceni, da bi bila ljudska hrana in ne luksus. Med zelenjadnimi konzervami je sicer nekaj takih, v katerih so še vitamini, vendar še te pri kuhanju uničimo. Pomladna utrujenost ni nič drugega kakor lahka prehodna avitaminoza. Zdravnik ima pri otrocih kakor tudi pri odraslih precej priložnosti, da opazuje take pojave. Lajik pa je v tem oziru na boljšem. Vedno ve. odkod pridejo bolezenski znaki. Mazoli, ki jih dobi spomladi, pridejo od »nečiste krvi«, prav tako po njegovem mnenju izvirajo motnje v prehrani, nespečnost, glavobol in druge bolečine, ki ga spravijo ob dobro razpoloženje, tudi od »nečiste krvi«. Pomladno zdravljenje s čajem za snaženje krvi naj b? po večteden-skem zauživanju — po laiškem mnenju — bilo vzrok izboljšanja. Vse zgoraj omenjeno ni neko telesno obolenje, ampak duševno depresivno stanje, ki ga opazujemo pri gotovih ljudeh, ki so enkrat najbolj yeseli, potem pa do smrti žalostni. Pri odraslih osebah je takšno razpoloženje tudi v zvez: z erotično seksualnimi zadevami, ki kot vsako organsko življenje pridejo spomladi do največjega izbruha. Dr. D-l Lažni sijaj v Monte Carin Monte Carlo (pravi poročevalec Jung) je zadnje tedne in mesece živahen kakor že dolgo ne. Dobiček uživa v prvi vrsti Kazino, ki beleži dnevni čisti dohodek do pol milijona frankov. To sicer ni predvojni frank, ali vendar — ogromne vsote zapravijo igralci dan za dnem, noč za nočjo. In kdo so ti igralci, kdo v Evropi ima danes še čas, mir in denar, da lahko preživlja svoje dni ob ruleti v Kazinu ? To so židovski krogi, ki so se zbrali iz vse Evrope. Igralnica v Monte Carlu olajšuje mednarodno židovstvo za znatne vso- te. Veliki maček pa bo za kneževino Monaco nastopil tisti trenutek, ko bo vprašanje židovstva urejeno v vsej Evropi. Toda zaenkrat diha Monte Carlo srečo in blaginjo, v kolikor gre za zunanji videz. Denar v tem mestu lahkomiselnosti spet nima nobene cene. In človek bi temu videzu sreče domala verjel, če ne bi Številni napisi na zaklenjenih vilah in hotelih pričali, da je tudi za Monte Carlo minila doba »pravljičnega angleškega vrta na rivieri«. Tega ne spremeni dejstvo, da posamezni bogataši dan za dnem zapravijo kakih 100.000 frankov. Od ostalth tujcev, ki so še ostali — nekaj suhih lordov in lady — bi igralnica ne mogla živeti. Marsikdo se je že trudil, da bi iznašel svoj sistem, v katerem bi »razbil banko«. Finska se Važno vprašanje vključitve Finske v novo Evropo se je v glavnih obrisih izvršilo že med obema vojnama proti Sovjetski zvezi: finska zunanja trgovina se je preusmerila s prekomorskih poti na kontinentalno Evropo. Medtem ko sta bili prej Zedinjene države Amerike in Anglija glavni odjemalki finskega izvoznega blaga, lesa in papirja, je zdaj stopila Nemčija na njuno mesto. Nemški delež na finski zunanji trgovini je porasel od 15 na 55 odstotkov in se še vedno dviga. Tudi finska zunanja trgovina z njenima bližnjima sosedoma Švedsko in Dansko se je dvignila od 10 na 14 odstotkov, oziroma od 5 na 8 odstotkov. Kakor se je finska zunanja politika naslonila na prostor Vzhodnega morja, tako je tudi njena zunanja trgovina vedno bolj navezana na te dežele. Preokret zunanje trgovine je zagotovil finskemu gospodarstvu trdnejšo oporo, kajti po vojni se bodo nudili izvozu finskega lesa, papirja in rud na evropski kontinent še večji izgledi. Finska industrija potem ne bo samo največji dobavitelj niklja in bakra, ampak bo preskrbovala evropski trg z izdatnimi množinami kobalta, svinca, cina in cinka. Važen pogoj za vključitev Finske v novo gospodarstvo kontinenta je varnost državnih mej pred napadi z vzhoda. Stoletja je imela Finska stražno službo na severovzhodu Njene vzhodne pokrajine so bile neprestano prizorišče bojev. Najboljši del finske mladine je končal v bojih proti Novgorodu in Moskvi. Šestnajst odstotkov celotnega prebivalstva je tudi danes pod orožjem, odstotek, ki ga ni dosegla nobena druga država. Dežela pa je že pred dvema letoma morala plačati visok krvni davek. Brez nemške pomoči Finci skoro ne bi mogli uspešno braniti 1600 km dolge meje. Zato potrebuje Finska laže hranljive meje: med Belim morjem, Oneškim in Ladoškim jezerom. Pokrajina ie tod preprežena z vodnimi cestami, ki jih, primerno utrjene, lahko branijo majhne posadke. Za na vzhod pomaknjeno mejo pa ne govore samo strateški razlogi, tam Je tudi domovina finskega plemena, ki je moral stoletja živeti ločeno od svoje narodne in državne skupnosti, čeprav je njegova oripadnost, k finskemu plemenu očitna. Karelija je domovina starih finskih pesmi, tu so nastale in se pripovedujejo pravljice o predzgodovinski dobi Fincev. Dežela pa nudi žalostno sliko- mesta, vasi ia gozdovi so zanuččeni. prebivalstvo pa premano z rodn'h tal. Vorašanje zo-petne obnove in nasel'tve Kareliie se zdi zaradi obubožane dežele skoraj nerešljivo. Finska z vzhodno Karelijo meri preko Tudi danes se še najdejo med stalnimi gosti v Monte Carlu taki, ki leto in dan natančno isto minuto stavijo sto frankov, nakar spet odidejo, samo da so zadostili svoji igralski strasti. V teku let so nabrali izkušnje, toda smehljaje skomignejo z rameni, če jih o tem vprašaš. Pogostokrat so izgubili in tudi marsikdaj dobili, roda premoženja se ni še nikdo ustvaril s pomočjo igralnice. Tudi zadnji čas se je primerilo, da je kak bogat igralec na en 'mah dobil sto tisoč frankov, nakar Je svoj dobiček povišal celo na pol milijona frankov. In zdajci ga je zgrabila mrzlica in je Igral dalje in ni izgubil samo dobička, marveč je zapravil vse premoženje. In danes visi njegov frak v kakSni skriti ulici Monte Carla, kjer lahko kupiš frake in smoklnge tistih, ki so izgubili ne samo igro v Kazinu, marveč tudi igro z življenjem. Zaloge trgovinic s fraki in smoking! so se znatno povečale in ta elegantna oblačila — večji del po pariškem kroju --lahko dobiš brez točk. In kaj še velja reči o Monte Carlu T Da so ceste ln trgi še vedno zelo negovani in čisti in da teden za tednom cvete po nasadih vedno lepše cvetje. Kazino plača vse. Kazino plača tudi operetno elegantne in pestre uniforme policistov. Oskrba mesta je boljša kakor v Nizzi. To pa zato, ker Je treba prehranjevati manjše število tujcev, kajti večji del obiskovalcev Kazina prihaja od zunaj. Pridejo, igrajo in spet izginejo, črna borza je seveda na višku in cene v restavracijah so visoke. Dobiš pa vse. Si poželiš pečenega purana? Treba ga Je samo naročiti — zakaj pa ne, če imaš na razpolago 4500 frankov! Celo kuhano gnjat ti ponuja plačilni, celo gnjat, ki jo lahko vzameš s seboj. Tehta poldrugi kilogram in stane 3000 frankov. Monte Carlo se ne brani petičnih gostov, treba je izkoristiti »konjunkturo«. Saj kdo vé, kako dolgo bo še trajal ta lažni sijaj. v novo Evropo 500.000 kv. kilometrov in šteje okoli 4.2 milijona prebivalcev. V primeri s svojo severno lego, dežela še ni tako redko naseljena. Intenzivno kmetijstvo in močnejša industrializacija pa nujno zahtevata, da se število prebivalstva še izdatno poveča. V Južnem in srednjem delu Finske živi dandanes na približno 75.000 kv. kilometrih okoli 2 milijona prebivalcev, na velikanskem prostoru na severu in vzhodu, ki meri 310.000 kv. km, pa živi le 1.7 milijona ljudi Ogromne gozdne površine na severu in vzhodu še niso raziskane in tudi rudna bogastva še niso začeli črpati iz zemlje. Za te naloge bo treba dalekosežne racionalizacije industrije in seveda številnih delovnih moči. Tudi kmetijstvo bo potrebovalo mnogo pridnih rok, da bo moglo prehraniti prebivalstvo v severnih in vzhodnih pokrajinah. Dandanes uporabljajo še vedno 50 odstotkov obdelovalne zemlje samo za pašnike in le šestina površine je zasejana z žitom, čeprav bi rž uspevala prav do polarnega kroga, ječmen in krompir pa bi dajala dober pridelek tudi še onkraj te meje. Število rojstev je v zadnjih 40 letih padlo od 31.1 na 16.9, naravni prirastek ljudstva pa od 13.2 na 6 na tisoč prebivalcev. Ce bi šel razvoj v tem tempu naprej, bi leta 1975 število prebivalstva začelo že nazadovati. Oblastva hočejo zato z odločnimi ukrepi poseči vmes in uporabiti vsa sredstva, ki so jim na razpolago. Glavna skrb bo posvečena izboljšanju socialnih pogojev in večji skrbi za zdravje prebivalstva. Na Finskem namreč umira 7 odstotkov dojenčkov in letno 6 do 7000 ljudi za tuberkulozo. Zato nameravajo v najkrajšem času ustanoviti celo mrežo materinskih posvetovalnic, otroških bolnišnic in okrevališč za jetične. Uvedli bodo posojila za zakonce in mnoge druge olajšave za družine s številnimi otroki. Da je Finska trdno na poti ustvarjalcev novega evropskega reda, nam dokazujejo vojaki ns fronti in ljudje doma, ki ne opuste nobenega dejanja za dosego končne zmage. GOSPA RAVNATELJEVA «— Ali ima gospod ravnatelj čas? — O. sa lepe dame ima vedno čas! — Torej mu povejte, da Je njegova Cena tukaj. ŠTORKLJA Dv« štorklji, samec in samica, sta stali na vrhu strehe, v gnezdu pa je bil mladič. Samica: »Danes me je naš mali vprašal, kako je prišel na svet Kaj naj mn rečem?« »JUTRO« št 98 4 -Cetrtak, 90. IT. T9Q-TX: Načrt orjaške železnice čez Evropo in Azijo Nemški listi poročajo o zanimivem načrtu, ki ga je izdelal dr. Wiens, višji uradnik v berlinskem prometnem ministrstvu. Načrt se zdi na prvi hip fantastičen, a če pomislimo, kako je moderna doba uresničila že nešteto misli, katerih izvedba se je zdela nemogoča, ko so se pojavile, moramo priznati, da tudi zamisel dr. Wiensa ni brezpogojno nerealna. Dr. Wiens se zavzema v svojem načrtu za orjaško železnico, ki naj bi prečkala Evropo in Azijo. Za današnjo normalno širino železniškega tira (1.4 m) ne govore nikaki nujni tehnični razlogi, saj niti ne vedo, kako je prav za prav nastala. Mnogi so mnenja, da so tir prve železnice kratko malo prilagoditi šinni tira ugobne kočije. potem pa so to mero prevzemali pri vseh železnicah, ki so jih gradili. Da se zdi normalna širina danes tako nespremenljiva, je vzrok le v tem, da je uvedena skoro po vsem svetu. Zlasti obvladuje vso Evropo z izjemo Rusije, Irske, Španije in Portugalske, ki imajo večjo širino, ter nekaterih železnic, zlasti v goratih predelih, ki imajo manjšo širino. Tudi Severna Amerika ima železnice z normalno evropsko širino, dočim ima Južna Amerika špansko mero (1.7 m). Zaradi svoje splošne razširjenosti bi sprememba sedanje normalne širine zahtevala ogromnih investicij, ki jih narodi v dogledni dobi ne bi zmogli. Zato računajo vsi železniški reformatorji s sedaj običajnimi širinami, ki jim skušajo prilagoditi svoje načrte. Tudi dr. Wiens je mnenja, da sedanjh širin, zlasti ne evropske in severnoameriške normalne, ne gre spreminjati. Izjemo pa je po njegovem treba narediti za velike transkontmen talne železnice, ker si je pri teh nemogoče zamisliti bistveno izboljšanje, dokler so vklenjene v sedanje širine. Dr. Wiens obravnava, kakor rečeno, na-črt evropsko-azijske prekocelinske železni- ce. Vezala naj bi Vladivostok z Berlinom, lahko pa bi se podaljšala še dalje proti zapadu do Atlantskega oceana in se nekje odcepila proti jugu do Sredozemskega morja. Tir te železnice naj bi bil širok 4 m. Tehnična veda je danes tako napredovala, da ni več nepremagljivih ovir ne za gradnjo tako široke železnice, ne za gradnjo za to širino potrebnih lokomotiv in vagonov. Osebni vagoni na takih železnicah bi bili lahko 40 m dolgi, 6 m široki in s kolesi 5 m visoki. Grajeni bi bili v dve nadstropji in bi predstavljali torej cele hiše. V takem vagonu tudi preprosti potniki lahko potovali tako udobno, kakor potujejo danes le oni, ki si lahko privoščijo vožnjo v ekspresih. V vsakem vagonu bi bilo prostora za 500 do 600 potnikov, ki bi imeli na razpolago vse mogoče udobnosti: čitalnico, umivalnice, jedilnico itd. Tovorni vagoni naj bi bili dolgi po 25 m, široki po 6 m in brez koles 2.5 m visoki. Njihova nosilnost b: bila do desetkrat večja od sedanjih vagonov. Na tak način bi dobili orjaške vlake, ki bj lahko prevažali enako količino ljudi in blaga kakor srednje veliki oceanski parniki. Dr. Wiens priznava, da bi bile za gradnjo te orjaške železnice potrebne ogromne investicije v denarju, blagu in človeški sili. Dokazuje pa, da bi se kljub temu taka železnica izplačala kot zveza med Tihim in Atlantskim oceanom preko Azije in Evrope. Vožnja iz Berlina v Vladivostok bi po njegovih računih trajala le pet do šest dni. dočim je treba sedaj v sib'rskem eks-presu za pot iz Moskve do Viadivostoka 14 dni. Tudi tovorni promet b; se zelo pospešil, obenem pa bi se omogočila eksploa-tacija ogromnih prirodnih dobrin, ki jih krije srednja Azija. Nova železnica bi zato z uspehom konkurirala pomorskemu prometu, a najbrž tudi letalskemu. «tote la tfeoče Židov tudi n* Kftajjfco. Njih prva postaja so bili Sanghaj in druga večja pristaniška mesta, od tam pa w m potem selili dalje v notranjost Preden so zasedli obrežni del Kitajske Japonci, je bilo tam 40 taborišč z okrog 40.000 židovskimi priseljenci. Polovica jih je ostala v obrežnih pokrajinah tudi pod japonsko okupacijo, ostali pa so se preselili ▼ notranje kitajske province. židje na Kitajskem Na Kitajskem živi skoro polovica vsega človeštva. Nič čudnega ni, da so večni Ahasverji, Zid je. našli pot tudi v te pokrajine, ki tvorijo svet za sebe. Koliko je Zidov na Kitajskem, ne ve nihče, cenijo pa jih na blizu milijon duš. Po ogromni veČini žive na Kitajskem že dolga stoletja in so na zunaj prevzeli tudi večino kitajskih običajev, vendar pa so se po rasti ohranili dokaj čiste. Mešani zakoni med njimni in Kitajci so razmeroma redki. Čeprav deli ogromna večina kitajskih Zidov usodo s kitajskimi množicami in so torej revni in civilizacijsko zaostali, je vendarle med njimi zelo malo takih, ki bi se preživljali s poljedelstvom ali rokodelstvom, kakor se preživlja devet desetin Kitajcev. Po veliki večini se Židje tudi na Kitajskem bavijo s posli, ki ne zahtevajo težkega telesnega dela, zlasti s trgovino, denar- stvom in posredništvom vseh vrst. Čeprav velja Kitajec sam za dobrega trgovca, je vendar v židovskih rokah skoro polovica velikih trgovskih in bančnih tvrdk. ki so se ustanovile in razvile na Kitajskem v zadnjih 50 letih ln zavzele ponekod že velik razmah. Zgodovinarji cenijo, da so prišli prvi Zidje na Kitajsko v večjem številu že 500 ali celo 1000 let pred Kristusom. Drugi večji val je prišel v času dinastije Sung, ki je vladala dvesto let konec prvega in v začetku drugega tisočletja po Kristusovem rojstvu. Židovsko središče je postalo takrat in je o stalo vse do novejšega časa mesto Kajfeng ob Rumeni reki. Ka.ifeng je bil nekdaj prestolnica Kitajske in je igral v kitajskem življenju veliko vlogo. V teku sedanjega tisočletja je sled lo nato še nekaj večjih židovskih priseljevalnih valov na Kitajsko, zadnji prav v najnovejšem času, ko se je iz Evrope zateklo na Siluri aerei sistemati in nn campo dell'aviazione italiana — Na nekem italijanskem letalskem oporišču so pripravili letalske torpede Važen razlog Sodnik: »Vsi ostali obtoženci ao se tepli samo s pestmi. Zakaj ste morali vi odlomiti stolu nogo in udrihati z njo?« Obtoženec: »Gospod sodnik, zelo so ml je takrat mudilo, pa sem hitel, da čimprej opravim svoje delo.« Pri zobozdravnika Pacient pozvoni na vrata zobnega zdravnika. Odpre mu služkinja in mu pove: »Zal mi je, a gospod doktor ni doma.« »A tako — hvala lepa. kdaj pa ga spet ne bo doma?« Zaupna posvetovalnica Kupon za odgovor v »Zaupni posvetovalnici« dobite v vsaki nedeljski Številki »Jutra«. ž. in L. Sta še mlada, neizkušena, malenkostna. Vsekakor utegneta harmonirati. Vi grešite, ker enostavne stvari komplici-rate. že sama misel na to ali ono utegne človeka onesrečiti. Glavo pokoncu, bodite naravni, pa se bo uredilo. Ali ste zaradi tega že bili pri zdravniku? Marjetka Gorenjska. Rokopis izdaja neodločno, živčno osebo, ki je že mnogo hudega pretrpela in rada zapade tujim vplivom. Zaradi vašega značaja vam bom odgovoril. ko mi boste lastnoročno obširneje opisali zadevo. živci, že delj časa bolujem za nevraste-nijo, ali je ta bolezen ozdravljiva? — Seveda je ozdravljiva. Obrnite se na dobrega zdravnika, ki bo ugotovil izvor bolezni in vam predpisal potrebna zdravila. Seveda, kar čez noč ne boste ozdraveli. Predvsem morate imeti mirno okolico in vero v ozdravljenje. Radovednica. Ste odločni, dobrosrčni, obzirni, ljubeznivi, prijazni in lahkoverni, zato ne zaupajte vsakomur, da ne boste nasedli. Zaslužite poštenega moža. Plamen. Neuspeh v življenju morate pripisati samo dejstvu, da neprestano delate načrte, gradite nemogoče zgradbe v oblakih in zaradi tega nimate časa živeti. Od časa do časa zadenete v trdni in mrzli zid, ki mu pravimo stvarnost in tedaj s pravljičnih višin priletite na zemljo, kjer lep čas obležite. Zato stopajte po trdnih tleh in üspeh ne bo izostal. Tulipan 2. Seveda držimo moški skupaj! čeravno sem torej z vami v »bojnem stanju«, moram priznati, da je vaš mož lahko srečen, ker ima ženo, ki ima samo to »napako,« da je odkritosrčna; razburlii-vost in pozabljivost danes nista nič nenavadnega: vi ste pa lahko srečni, ker imate moža, ki pri vas drugih napak ne najde. — Nadebudna hčerka ima zvrhan koš dobrih lastnosti. Njen značaj pa še ni izoblikovan, zato je nadaljevanje dobre vzgoje še vedno na mestu. Ker jo veseli učenje, naj poizkusi v prihodnjem juniju polagati privatne izpite? Zaradi poklica se odločite, ko se razmere uredijo. Prijaznemu vabilu se bcm gotovo odzval in tudi tuli-pančka poiskal. Kraški. Ali ste prepričani, da je rokopis njegov ? ? Tista stvar je originalna. Je svojevrsten človek, skoro čudak. Vašega značaja na podlagi priloženega ne morem natančno analizirati, ker ste pisali na tako slab papir, da "se ie črnilo razlilo. Le zaupno razložite svoje skrbi in pismo osebno izročite vratarju, kjer prejmete tudi z;i-željeno. čitatelj X. Y. — Lj. Ste dosledni, praktični, natančni, samozavestni, sebični ln uspeha željni. 2. I v trgovini i v pravu boste uspeli, zato se izmed teh dveh posvetite onemu poklicu, do katerega imate večje veselje. 3. Ni dvoma, da vam je do nje, zato ne odlašajte in je ne mučite, posebno še, ker ima, kakor sami zatrjujete, vse dobre lastnosti in misli na vas. Glasba — harmonika. Zaenkrat vam ne morem svetovati, če ste nadarjeni za glasbo, boste sčasoma dosegli uspeh. Potrpite. morda se bo dalo pozneje ugoditi vaši želji. čo—čo—sam. Ali je glavna oseba »Madame Butterfly«, gejša čo—čo—sam res živela? — Da. Puccinijeva opera temelji na resnici. Konec je bil seveda drugačen. Kakih 15 let potem, ko jo je ameriški poročnik zapustil, se je poročila z grofom Sa-to. Premieri »Madame Butterfly« na Japonskem je gospa Sato osebno prisostvo- Caccia italiani ad nna base al fronte russo — Italijanski lovci na nekem letališču na ruski fronti vala Umrla Je pred nekaj leti v visoki starosti nad 90 let. Zaupanje. Močno trpim na sklepnem rev-matizmu. Rad bi se zdravil v kakih toplicah. — V naši pokrajini imamo Dolenjske Toplice, k-'er se prav uspešno zdravi sklepni revmatlzem. Dolenjska vasica. Imam 6 razredov gimnazije in bi rad dovršil srednjo šolo. Ali bi bilo še možno sedaj, ko sem že 22 let star? Menda bi me v gimnazijo ne sprejeli. — Kot rednega učenca vas v gimnazijo res ne bodo srejeli. pač pa lahko polagate privatne izpite, ki so vsako leto junija. Jesen 42. Ker ste imeli prvič smolo, ni rečeno, da so vse take. Ne bodite tako nezaupljivi, poglejte okoli sebe in nI dvoma, da boste našli pošteno žensko. Poizvedujte prej kako in kaj, saj »poštenega dekleta glas gre v deveto vas«. Pomlad. Zdaj, ko tekmeca ni. in je ostala vaša draga sama, boste lahko dosegli, kar želite. Morate pa pohiteti. Kdo drug na vašem mestu bi bil sr?čen, da se je ie rešil, ko je bila nezvesta. Zaradi tistega darila nanj ni vezana. Marjetica. Ste plahi, občutljivi, šibki, neodločni, neiskreni. Ker ste še mladi, vam bo življenje značaj primemo izoblikovalo. Bodite pošteni, pa boste z vztrajnostjo in voljo dosegli uspeh. Toti teater 1942. Ste močno čustveni, obene mzelo razumski. Včasih pedležete prvemu, včasih zmaga drugi. Na drugo vprašanje vam bom cdgovoril, ko sporočite vsaj približno starost. Opišite zadeve podrobneje! Značaj IS. Mladi ste še in neuravnovešeni. Odlikujejo vas skromnost, pridnost in dobrodušnost. Ni se vam treba bati življenja. Marjetica. Ste plahi, občutljivi, šibki, neodločni, neiskreni. Življenje vam bo značaj primerno izoblikovalo, ker ste še mladi. Maj. Danes vas učenje ne veseli, ker ste še zelo mladi, če bi ga opustiK, bi se pa kmalu kesali. Vztrajajte vsaj do konca gimnazije, potem se pa posvetite umetnosti, ker ste nadarjeni, zmožni, čustveni, imate bujno domišljijo, dobro srce in mehko dušo. Kaj pa vaše pesmi? Ostalim. Potrpite, na vrsto pridite vsi. Nadaljevanje v ponedeljek. ANEKDOTA Kemik prof. Mitcherlich je izpraševal nekega medicmca in mu zadal nadvse lahko vprašanje. Vprašal je. kako se izdeluje žveplena kislina. Eskulapov učenec; ni dolgo pomišljal. odgovoril je s sigurnim glasom: »Vzamemo žveplo in ga polijemo s kisom!« Mitcherlich jc mladega moža. ki je na tako svojevrsten način rešil to vprašanje, kar gledal. Nazadnje mu je dejal: »Veste kaj, mladi prijatelj, vsekako bi bilo bolje, da obesite medicino na klin in osnujete tovarno za žveplcno kislino po vaši novi metodi!« Obnovite naročnino! COCVO'W' »1» B» t COPC"*»«» ■:■:> ( \ -J A x TS* o-" 4 ' - * X'&ivi^&l >& - • © • : Adamson v Tičistanu KULTURNI PREGLED študija o umetnosti M. Jame Za sedemdesetletnico enega rzmod repre- j zentantov slovenskega impresionist i čnega slikarstva Matije Jame im v zvezi s katalogom retrospektivne razstave njegovega dela, ki je izbrano v Jakopičevem paviljonu, je izdala Narodna galerija 20 strani obsega-jočo, lepo ilustrirano brošuro: »Matija Jama. Slikarjevo življenje in delo ob njegovi sedemdesetletnici.« Umetnostni zgodovinar in kritik dr. Fran Š i j a n e c, ki je izdatno sodeloval pri ureditvi sedanje razstave, je dal kljub tesnemu obsegu zaokroženo in poglobljeno podobo Jamovega umetniškega razvoja. Tako je nastala majhna, po obsegu skromna, vendar po vsebinski višini, ilustracijah in tisku dovolj pomembna monografična študija, ki opozarja obiskovalce razstave, pa tudi vse naše kulturno občinstvo na poglavitne značilnosti Jamovega dela in njegove st va rja Ine osebnosti. Dr. Sijančeva študija se začenja z nekaj stavki tz Jamovega sestavka»»O impresionizmu iai kritiki», ki je izšel leta 1927 v tedniku »Življenje in svet« in ki bi — prav kakor nekateri drugi njegovi članki — bil vreden ponatisa kot eden izmed avtentičnih dokumentov o estetskih naukih najzanimivejšega pojava v slovenskem slikarstvu — impresionizma. Sijančeva študija ni samo nov donesek k človeški in umetniški biografiji Matije Jame. marveč posebno značilna »ta k*r }• umetnikov profil orisan na ozadju naScfa imprs^orvizma. b kateremu zavzema mlajša generacija slovenskih umetnostnih teoretikov in kritikov mnogo bolj umevajoče in pozitivnejše sta- lišče kakor njena predhodnica, ki je stala pod vplivom stilne anarhije prvega desetletja po prejšnji vojni. »Prva leta po prvi svetovni vojni,« piše dr. Šijanec v uvodu, ' »je zmedenost nove .poduhovljene' estetike grozila znova diskreditirati mojstre slovenskega impresionizma, češ da v njihovem grobem materialističnem posnemanju narave ne bi bilo najti dovolj duhovne vsebine itd. Šele po ponovnem uveljavljenju čistih slikarskih in umetniških načel v sodobnem slikarstvu s v prvi, četrti in šesti sliki. Večje vloge imajo seveda še drugačne zahteve. Najtežja od vseh je pač vloga Tatjane, Id je zelo problematična v pravilnem psihološkem umevanju ljubezni mladega dekleta, porojeni iz fantazije in strasti. Tudi vse manjše ženske vloge so delikatne, ker zahtevajo spretnih igralk, da zakrijejo s primerno igro okorne praznote med besedilom. Iz takega značaja opere pa je jasno, da je 2ZL njeno uspešno uprizoritev potreben odličen orkester, ki naj s svojimi docela simfoničnimi zvoki dostojno prikaže presunljivo glasbo; potreben je odličen zbor, ki ne omahne na ritmično težkih mestih; končno so potrebni trije dobri glavni pevci: Tatjana, Onjegin in Lenski, pa tudi Olga, Knez Gremin in Filipjovna morajo biti na mestu. Omenjenim zahtevam naša uprizoritev samo deloma ustreza. Spominjam se, da je že pokojni Emil Adamič očital orkestru v oceni o Onjeginu, da je »mnogo not padlo pod pult«. Tudi podpisani sem imel že pred leti neprijetno nalogo javno ugotavljati podobne pomanjkljivosti pri izvedbi Onjegina. To je pač glasba, ki zahteva od instrumentalistov zelo točne informacije in prav temeljitega obvladanja parta, saj se pogosto vrste nenavadni intervali v razmeroma močni kro-matiki. Spremljevalnih fines je v podrejenih glasovih toliko in njihovo izrazno bogastvo tako polno, da jih le precizen študij more prav razporediti in jih zvočno primerno dvigniti. Ne pritožujemo se pa čez orkester sam na sebi, ker menimo, da bi se s potrebnim številom skušenj njegovo muziciranje dalo prav lepo tehnično popraviti in muzi kalno osvežiti. Tudi naš orkester bo znal potem občutiti močno spevnost čajkovskega melodike in njene dvige v najrahlejša utripanja čustvenega ženskam na ulici Iztrgala ročne torbice. Za tak rop je v Nemčiji kazen neizprosno stroga. Eden izmed roparjev je bil obsojen na smrt zaradi torbice, v kateri ni bilo več kakor štiri marke. * Avtomobilska cesta med Sirijo in Ara. bijo. Iz Damaska poročajo, da je bil med Sirijo in Saudovo Arabijo dosežen sporazum glede gradnje avtomobilske ceste do Hedžasa. Cesta naj bi bila namenjena predvsem romarjem. Z deli bodo takoj pričeli. * Ukrajinski prevod Svetega pisma. Že dolga leta je čutilo ukrajinsko prebivalstvo potrebo po modernem prevodu svetega pisma v ukrajinski jezik. Želja mu bo zdaj izpolnjena. Prof. Ohienko, škof ukrajinske-ske pravoslavne cerkve, slavist in poznavalec ukrajinskega jezika, bo oskrbel prevod. * Sveče po 80 lir kilogram. V Teanu so organi leteče finančne straže zaprli Giova nn ina Čorbo, ker so mu pri preiskavi trgovine dokazali, da je navijal cene svojemu blagu in je zlasti sveče' prodajal po 80 lir za kilogram. Zlikovca so ovadili sodišču. * Usodna pomota trgovske pomočnice. V neki rimski trgovini se je primeril nesrečen slučaj, da je prodajalka, ko je stregla kupcu, obenem z blagom zamotala v zavoj tudi denar, ki je bil namenjen za oddajo glavni blagajni dotične trgovine. V kuverti, ki je pomotoma prišla v kupčev paket, je bilo 1300 lir, kar se je šele naknadno opazilo. O kupcu, ki je tako nenadno dobil precejšnjo vsoto, še nimajo ni-kakih obvestil pa tudi sam se še ni javil. * Tri mesece zapora zaradi navijanja cen kruhu. V Tranju se je morala prei tamo-šnjim sodiščem zagovarjati trgovka Lucija Lamorte, ki je skrivaj prodajala kruh po 18 lir za kilogram. Sodišče jo je obsodilo na 3 mesece zapora in na 4000 lir globe. * Smrt na fronti. Nemški stotnik Dietrich Steinhardt je padel 12. aprila pri bojih južno od Bmenskega jezera na čelu svojega bataljona. Odlikoval se je kot poročnik v vojni proti Poljski in je skupno s poročnikom Stolzom prejel po razdejanju utrdbe št. 2 pri Varšavi viteški križec reda železnega križa. * Sonce v morju. O prodoru sončnih žarkov v morske globine so različne sodbe. Po novih dognanjih je ugotovljeno, da je v globini 500 metrov popolnoma tema, ker sončni žarki niti opoldne v najjasnejšem vremenu ne morejo prodreti tako globoko. Globlje pa sežejo ultravioletni žarki, ki prodro do 900 metrov v morsko vodo. IZ LJUBLJANE u— Pogreb prof. Emesta Tornea. V torek popoldne so spremili na zadnji poti profesorja klasične gimnazije Emesta Tornea številni pokojnikovi prijatelji in znanci ter predstavniki kulturnih in verskih organizacij. Med pogrebci so bili tudi bivši ban dr. Marko Natlačen, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, načelnik prosvetnega oddelka Visokega komisarfata dr. Su-šnik in celotni odbor Katoliške akcije. Od svojega vzgojitelja so se seveda skoro pol-noštevilno poslovili tudi dijaki zavoda, kjer je prof. Tomec dolgo vrsto let deloval. Pogrebne molitve je opravil škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci oo. frančiškanov. Nato se je od pokojnika v imenu Katoliške akcije poslovil dr. Basaj, ki je orisal življenjski lik prof. Tornea in poudarjal zlasti njegovo uspešno borbo proti komunističnemu brezboštvu. Zatem je pevski zbor bogoslovcev zapel žalostinko, nakar se je z žal do pokojnikovega poslednjega dom> vanja razvil dolg pogrebni sprevod. Ob odprtem grobu se je v imenu katoliške akademske mladine poslovil od njenega vodnika g. Kovačič, za katoliške dijah«e pa je poslovilne besede spregovoril g. Zaje. u— V spomin Josipu Reichu. Kakor smo zabeležili, je v ponedeljek 27. t. m. umrl na svojem posestvu v Dolu pri Ljubljani vpokojeni šolski upravitelj in posestnik g. Josip Reich, star 79 let. Po rodu iz Ljubljane, iz znane barvarne na Poljanah, je pokojnik po dovršenem študiju na učiteljišču služboval kot učitelj na Vinici, na Igu in končno v Dolu pri Ljubljani, koder je užival svoj zasluženi pokoj. V vseh krajih svojega službovanja je pokojnik užival splošno spoštovanje, saj je v svojem prostem času prebivalstvu vedno pomagal, posebno pa pri vrtnarstvu in sadjarstvu. V Dolu je bil funkcionar pri mnogih lira-jevnih organizacijah in je zlasti sodeloval pri gasilskem društvu. Njegov značaj je bil neomahljiv in njegova življenjska smer je bila ravna, brezkompromisna. Njegovi soprogi ge. Minki, ki živi v Dolu, in osta- hm sorodnikom izrekamo Iskreno sožalje, gospod Reich pa naj uživa zasluženi mir in pokoj! u— Koncert mojstra na òelu, virtuosa N. Brunellija, se bo vriU drevl točno ob pol 7. tiri v veliki Filharmoničnl dvorani. Brunelll je eden najpomembnejših sedanjih italijanskih čelistov z veliko umetniško kariero. Svoj instrument obvlada z vso virtuozno tehniko in njegova igra je globoko občutena. Bogati spored nocojšnjega koncerta mu bo dal priliko, da pokaže in dokaže vse svoje bogato znanje in svojo umetniško dušo. Spored obsega naslednja dela: Strauss: Sonata opus 6; Paradisi: Siciliana; Boccherini: Rondo, Boccherlnl: Koncert v d-duru z Brunellljevo kad en co; Alfano: Romunski ples; Dunkler-Brunelli: Predica; Debussy: Sanje; Rimski-Korza-kov: òmrlov let. Na klavirju bo spremljal umetnika njegov stalni spremljevalec Richard Simoncelli. Opozarjamo, da je začetek točno ob pol 7. uri, konec pred 8. uro. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. u— Popravilo Tržaške ceste naglo napreduje in so zdaj dela v teku že pri Stanu in domu. Odsek od ure na začetku ceste do Stana in doma Je že popravljen. Delavci so cestišče na debelo posuli z lom-Ijenim kamenjem, parni valjar pa Je novo plast utrdil in ugladil. Na isti način bf» popravljen tudi ostali del cestišča. u— Zavod za italijansko kulturo v Ljub» ljani obvešča, da se popoldanski tečaji jezika in kulture v četrtek 80. t. m. ne bodo vršili. u— Sola Glasbene Matice bo praznovala prihodnji mesec 60-letnico svojega obstoja. O priliki tega dogodka se bo vršilo več produkcij šole Glasbene Matice, prva bo v ponedeljek, dne 4. maja ob pol 6. uri zvečer v mali Filharmoničnl dvorani. Nato pa bo od 8. do 15. maja propagandni teden šole Glasbene Matice pod naslovom: Učite se glasbe. Natančni spored bomo priobčili, danes pa že opozarjamo na jubilejne prireditve naše prve glasbene šole. u— Nabavljal na zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5, prične razdeljevati blago za mesec maj po naslednjem vrstnem redu: dne 4. maja črke A B C C D, dne 5. maja črke E F G, dne 6. maja črke H I J, dne 7. maja črka K, dne 8. maja črke L M N O, dne 9. maja črke P R, dne 11. maja črke S š T, dne 12. maja črke U V Z Z. — Vse člane naprošamo, da prinesejo vrečice za blago a seboj ! u— Od trgovcev bo mestni preskrbovalni urad sprejemal odrezke živilskih nakaznic za mesec april v petek 1. majnika od črke A do L, v soboto 2. majnika pa od M—2. Pozneje predloženih aprilskih odrezkov preskrbovalni urad ne bo mogel upoštevati, zato pa opozarjamo vse trgovce, da se natanko ravnajo po navedenem vrstnem redu. Nakazila na odrezke za mesec maj bo pa začel urad dajati 4. majnika po razporedu, ki je bil pred kratkim objavljen v ljubljanskih dnevnikih. u— Priročnik terminologije bolezni za statistiko vzrokov smrti je sestavil Osrednji statistični zavod Kraljevine Italije ter poslal nekaj izvodov tudi ljubljanskemu mestnemu fizikatu. Visoki KomisarHt zdravnikom priporoča, naj se od 1. majnika dalje poslužujejo tè nove terminologije. Zdravniki, ki žele novi priročnik, naj se oglase na mestnem fizikatu. u— Nizki semenski fižol — ribničan «n medalj on — bo po nalogu kmetijskega oddelka Visokega Komisariata nakazoval ljubljanski mestni gospodarski urad ljubljanskim pridelovalcem. Interesenti naj vlože prošnje današnji četrtek, jutrišnji petek ali v soboto, torej 30. aprila, 1. in 2. majnika v sobi št. 35 v n. nadstropju mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ul. št. 7. V prošnji mora biti navedena velikost parcele ln tej velikosti primerna količina potrebnega fižola. Pripominjamo pa, da je količina fižola omejena ter naj bodo zato prosilci kolikor mogoče skromni. u— Nesreče. V torek so pripeljali v ljubljansko bolnišnico naslednje štiri ponesrečence: 42-letna mestna uboga Tončka Brčanova je padla po stopnicah in se hudo potolkla na glavi. 27-letni železniški delavec Matija Stele iz Ljubljane si je poškodoval prste na desnici. Isto poškodbo ima 29-letni kolar Miha Zibeljnik iz Ljubljane. Na cesti je padla in si zlomila levo nogo 17-letna hči pekovskega mojstra Slava Lilekova iz Ljubljane. POČASEN STRUP — Opozarjam vas, da Je alkohol počasen strup! — Nič ne de, gospod doktor, meni se sploh ne mudi. Iz Novega mesta n— živinski sejem. Ponedeljkov živinski sejem na Loki je bil kljub neugodnemu vremenu zelo dobro obiskan, vendar je bilo tokrat dokaj manj kupcev kakor običajna Pripeljanih je bilo 289 preSičev, med njimi večina za rejo, prodanih pa le 232. Večje zanimanje je vladalo tokrat za konjski sejem, na katerem so Imeli glavno besedo konjski meSetarji in kupci iz Bele Krajine in šumbreka. Na sejem je bilo pripeljanih 44 konj, ki so bili vsi v kratkem času prodani. Cene prešičem se od zadnjega sejma niso spremenile, pač pa so se dvignile cene za konje in prvič je prav lep konj dosegel za vidno ceno 20.000 lir. n— Cepljenje zoper koze. V zdravstveni občini Novo mesto se vrSi letos cepljenje zoper koze v naslednjem redu: 1. maja ob 8. na šolski polikliniki v Novem mestu; ob 16. v Malem Slatniku; 2. maja ob 14. v šmihelu, ob 16. v Bučni vasi; 4. maja ob 11. v Vavti vasi; 5. maja ob 9. v StopiCah in ob 11. na Dolžu ter 6. maja ob 10. v Podgradu. Pregledi se vrše v istem vrstnem redu teden dni pozneje. Cepiti se morajo otroci rojeni od 1. marca 1941 do letos 28. februarja ter vsi otroci, ki so lani izpolnili 6 oziroma 12 let. S šest let starimi otroki morajo priti starejSi spremljevalci, da dajo za otroke potrebne podatke. n— Uradni dan za kontrolo sodov. Dne 4. in 5. maja bo v Novem mestu uradni dan za kontrolo sodov, na kar se opozarjajo vsi gostilničarji, vinski trgovci in ostali lastniki sodov. n— Zbiranje živilskih odpadkov. V današnjih časih, ko se je tudi po mestih razširila reja malih živali, da ima že vsaka mestna rodbina nekoliko kuncev in perutnine, prei stavi ja vprašanje zbiranja živilskih odpadkov eno izmed najbolj perečih vprašanj. Znano je, da so posebno kunci veliki prijatelji pomarančnih olupkov ln jabolčnih ogrizkov, kljub temu pa je posebno v Novem mestu dan za dnevom ves Glavni trg in mestni park posut s temi olupki in ogrizki, kar poleg velike gospodarske škode kazi tudi zunanje lice mesta. S Spodtafe štajerske Govor Adolfa Hitlerja je zbudil živahne odmeve tudi V štajerskem časopisju. »Tagespost« pravi, da bo Adolf Hitler koristno izčrpal izkušnje pretekle zime pri nadaljnjem vodstvu vojne na težavnem področju vzhodne Evrope. Ni Nemca, ki ne bi razumel pomena sedanjega velikega obračunavanja in ki se ne bi zavedal, da gre za obstanek aH propast vsega naroda. Na vzhodu b0 padla odločitev. To temeljno spoznanje, pravi »Tagespost«, opravičuje velike žrtve in vztrajnost, ki jih je zahtevala zima na vzhodni fronti. Ofenzivna pripravljenost za poletje 1942 je torej grandiozna zmaga nemške vojske in nemške preskrbe, ne da bi jo merili po kvadratnih kilometrih ter po Številu ujetnikov in plena. Propaganda nemške ljudske pesmi. Ženske štirih krajevnih skupin mesta Celja se vsak teden shajajo v Nemškem domu, kjer se učijo nemških ljudskih pesmi pod vodstvom Marije Hotko. Podobni pevski sestanki so po krajevnih skupinah celjskega okrož a. Mariborski dnevnik poroča: »V pokrajinah, kjer prebivalstvo Se ne obvlada nemščine, se shajajo ženske vsak teden enkrat na večer. Tu se goji nemška pesem, ki pripomore, da se ženske lažje naučijo nemščine.« Prodajo zemljišč je treba prijaviti. Sef civilne uprave je objavil: »Kdor hoče na Spodnjem štajerskem prodati ali v najem oddati zemljišča, mora prositi za dovoljenje deželnega svetnika v Celju. Pogodbe, ki od njega niso odobrene, niso veljavne.« Na vinogradniški šoli na Kšpeli pri Ljutomeru se prične 3. maja nov letnik. Sprejeti bodo mladeniči po dopolnjenem 16. letu, ki so nemški državljani in sprejeti v Heimatbund. Tečaj 3e bo zaključil decembra in ni treba plačati šolnine. Pristojnost kmetskih voditeljev. Zadnji čas so se spodnještajerski kmetje y denarnih zadevah pogosteje obračali na Šefa civilne uprave. Ta je sedaj objavil, da so take prijave brezuspešne. Kmetje se morajo v sleherni zadevi obrniti na krajevnega kmetskega voditelja ali na prehranjevalni urad v Celju, šef civilne uprave ne reSi ničesar, o čemer nI bil prej obveščen krajevni kmetski voditelj. O stari vinogradniški vasi Pišecah poroča v kratkem članku graška »Tagespost« in pravi, da Je to že od nekdaj izpostavljena predstraža nemštva. Za časa princa Evgena do začetka 20. stoletja, pravi član-kar, so bili tu naseljeni odsluženi vojaki, ki so v časih sile segli po orožju, da bi branili nemško domovino in so v teku stoletij ustvarili majhno, toda močno nemško trdnjavo. Izredno dobra plšečka vina dolgu- jejo zahvalo ne samo dobri zemlji, isvrtt-nemu podnebju in marljivosti vinogradnikov marveč tudi pièeékemu izvirku. Nad cerkvijo izvira iz PiSečke gore p<*ok, ki je pozimi ln poleti enako močan in tana «talno temperaturo 12 stop. C. Takoj pod Izvirom žene devet mlinov in varuje trsje v dolini pred pomladnimi in Jesenskimi pozebaml. Po nJem se iznaftuje podnebje: poleti Je ohlajeno, pozimi pa toplo. Jeseni se meSa mlinski klopot s pesmijo klo-potcev po vinogradih. Ta studenec, zaključuje člankar, šepeče staro in večno mlado pesem o nemški deželL Z Gorenjskega Smrt stare piemenltašinje. Na graščini pri Domžalah je umrla Marija Hipolita baronica Lichtenbergova, po rodu baronica Apfalttreroova. Dosegla je visoko starbst 85 let. Hilmer baron Bülow, ki je po njej objavil oemrtnico v celovškem dnevniku, pravi, da je vse njeno življenje veljalo priznanju k nemškemu narodu. Zato so jo tudi pokopali po nemškem narodnem obredu in sicer so jo pretekli ponedeljek ob 10. položili v rodbinsko grobnico v Komendi. Za napredek čebelarstva. Ker je strd V Nemčiji važen prispevek k prehrani, te zlasti k oskrbi vojakov na fronti, ranjencev po bolnišnicah in šolske mladine, posvečajo pristojna oblastva čebelarstvu na Gorenjskem kakor na Štajerskem vso pozornost Gorenjski tednik Je ponovno objavil opozorila, naj prebivalstvo pazi na pašo za čebele in naj posadi čim več vrbo-vega drevja. Vsem čebelarjem in prijateljem narave velja poziv: brezlzjemno pobijanje in preprečevanje vsakega opustošenja njiv in trganja za čebelarstvo važnih vrbovih mačic. Samo skupen nastop lahko rodi uspehe, zato morajo starši učiti otroke čuvati naravo. Bogata pomladna paša v rani pomladi pomnoži in ojači panje ln to je najboljša podlaga za dober pridelek medu, če Je tudi vreme ugodno. Veliko zborovanje je bilo prirejeno v škofjl Loki. Igrali so brambovci, nastopili » govorni zbori, pela je šolska mladina. Okrožni govornik, šolski svetnik Wüstner je — kakor poroča gorenjski tednik — žigosal sovražnike Nemčije in je zaključil s besedami: »Tudi pokrajina Oberkrain je bila s Führerjevim dejanjem obvarovana pred uničenjem boljševizma in v zahvalo za to je tudi tukaj na mestu obveza, ki se zrcali v soglasnem vzkliku: Führer, mi te ubogamo!« V Železnikih so imeli zborovanje narodno socialistične stranke v okrašenem domu koroškega Volksbunda. Nastopil je govornik Mllhle iz Kranja, ki je govoril o bojih Adolfa Hitlerja. Podobno zborovanje je bilo v Smledniku, kjer je govornik Me-lak govoril o razmerju med Nemci in Gorenjci. Šolski otroci so prednašali pesmi nemSkega pokreta in razne izreke. Sejmi plemenske goveje živine v Kočevju Ljubljana, 29. aprila. Obveščajo se vsi živinorejci, da bo v dneh 5., 6., 7., in 8. maja v Kočevju velik sejem za plemensko govejo živino, kamor bo prignanih nad 1000 glav, predvsem dobrih plemenskih krav in telic. Začetek sejma bo vsakokrat že ob 9. uri. Teh sejmov se morejo lideležiti vsi živinorejci, ki želijo kupiti plemensko živino za daljnjo rejo. Zlasti se opozarjajo na te sejme oni posestniki, ki so lansko leto vložili prošnje za nakup plemenske živine z državno podporo. Onim posestnikom, ki so vložili tozadevne prošnje in ki so vsled rekvizicije po bivši jugoslovanski oblasti utrpeli škodo ▼ staležu svoje živine, bo na licu mesta priznana 40*/» državna podpora k nakupni ceni Hvali, ki so jo bodo posestniki sami lahko odbrali ln kupili. Ker oni prosilci, ki so vložili prošnje za nakup konj oz.* plemenskih kobil, teh ne bodo mogli dobiti, bodo lahko prejeli podporo za nakup plemenske goveje živine, ako jo bodo želeli kupiti. V interesu tukajšnje pokrajine je, da se čim več živine odkupi, zato se priporoča čim večja udeležba. Nepričakovana reakcija. »Vež. pisala sem terpu nemogočemu tipu zadnje pismo in mu enkrat za vselej prepovedala, da bi mi še kdaj pisal. Pomisli, kaj je ta falot naredil: niti odgovoril mi ni!« PRI ZOBOZDRAVNIKU — Človek božji, kaj pa rjovete, saj se zebr.Se dotaknil nisem. — Vem, ampak stojite mi n» kurjem očesa. sveta. — Kar smo dejali za orkester, velja tudi za zbor, ki ni dovolj zanesljiv v folklorni pesmi prve slike in v nekaterih mestih četrte slike. Od solistov, ki svojo nalogo opravijo, kakor je bilo že omenjeno, naj opozorim na Sladoljeva, ki postaja zelo dober Lenski, tudi igralsko precej bolj razgiban od prve uprizoritve, in na Stritarjevo, ki se s svojim mladim in svežim glasom in s smiselno igro odlično uveljavlja. Predvsem pa omenjam Heybalovo kot Tatjano. Prav za prav je uganka, odkod jemlje Heybalova tisto moč svojega pevskega ln igralskega prednašanja, ki nas tako selo prevzame. Ce bi hoteli to do kraja dognati, bi nedvomno naleteli na vprašanja o umetnostnem ustvarjanju samem, na tiste sile, ki narekujejo in dovoljujejo umetnikom, da se ob posvečenih trenutkih bližajo div-nim svetovom umetnosti. Ob Heybalovi se nam zdi, da gledamo življenje samo. To niso note, napisane, da jih pevka poje, niso besede, natiskane na papirju, temveč dejanje, polno boli, strasti in hrepenenja, kakor da bi se tisti hip resnično godilo pred našimi očmi. Redki so pevci, ki morejo poslušalca zamakniti in ga prepričati o resnobi in pomebnosti svojih vlog in neizmerna zahvala In ljubezen velja tistim, ki to znajo. Heybalova je med temi. Svojo izrazno moč uveljavlja celo ob glasovni indispoziciji. Poleg notranje sile pa je na njej še nekaj izrednega: njen zunanji lik, plemenitost kretenj in mimike. Najtrpkejši izraz in največja bolest na obrazu učinkujeta vselej estetično in to je bil vselej zakon klasične umetnosti. Mladina, nepristransko in nepokvarjeno sprejemajoča vase ta krasni umetniški lik mlade pevke, zna instinktivno presoditi njeno kvaliteto. Upajmo, da se tudi operna uprava zaveda, koga imamo v Heybalovi, ki je že deines zmožna ustvariti si evropski sloves. Ker se letošnjo seziono njene in-dispozicije pogosto ponavljajo, svetujemo vodstvu, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da se pevka docela pozdravi in da s svojimi močnimi dejstitvami izpolnjuje svoje poslanstvo v našem gledališču v plemenito uteho poslušalstva. Marijan Llpovšek Vombergarjeva „Voda" v Zagrebu Zagreb, v aprilu V Zagrebu sta do nedavnega obstojali dve slovenski igralski skupini: igralska družina Slomškovega prosvetnega društva in dramska skupina Slovenske kmečko-delavske sloge. Prva ima že nekajletno tradicijo, druga pa je bila ustanovljena šele pred nekaj meseci v okviru kulturnega odbora SKDS. Medtem Je kulturni odbor tega društva sredi prejšnjega meseca v celoti demisioniral, ker se je v samem društvu smotrno otežkočalo njegovo delo. Tako je prenehala delovati tudi dramska skupina, ki je uživala vsestransko priznanje za svoje resno in umetniško delo, pri katerem se je skušala kar le mogoče otresti slehernega diletantizma. Tako je spet ostala samo igralska družina Slomškovega prosvetnega društva, ki je v nedeljo, 19. t m. vprizorila v tukajšnji dvorani sv. Hije-ronima Vombergarjevo veseloigro »Voda«. Lahko bi se vprašali, ali je prav danes primeren čas za vprizoritev komedije, ki je pri vsem tem znana v tukajšnji slovenski družbi Se izza zadnje vprizoritve iste igralske družine? Po pravici mislimo, da v sedanjem zadosti resnem času ni naloga slovenskega odra, da skrbi za ceneno zabavo občinstva. Ob priliki vprizoritve Kociprovega »šent-jurjevskega provizorja« smo zapisali v glavnem vse bistvene značilnosti te igralske družine, njenega dela in njene kvalitete. Temu ni mogoče ne kaj dostaviti in ne kaj vzeti. Tudi ta predstava je imela vse značilnosti diletantske vprizoritve, samo da Se ji je dokaj poznalo, da režija ni bila v rokah g. Davorina Petančiča. Predvsem je potekala nenavadno počasi in utrudljivo, brez potrebnega tempa, z velikimi presledki v dialogih in povsod se je čutila nepovezanost in velika aktivnost — šepetalca. Pri igranju so se najbolj odlikovali: Marko Košir kot Hribaričin Tonče, Minka Rus kot njegova mati in France Srakar kot občinski tajnik Jaka Jakopič. Le-ta je imel režijo igre. Ostali so bili povprečni ali zelo podpovprečni. Epizoine osebe so dobro podali Jože Kramar kot Knè, Ivan Pecigus kot Primožek in France Sevšek kot Spin. Ta je bil hkrati izvrsten v maski, medtem ko drugi niso imeli niti v tem posebno srečne roke. Posebno ponesrečeno je bilo, razen pri Koširju, šminkanje. V odmorih med posameznimi dejanji je igral trio harmonikarjev žal samo neke koračnice in modne Slagerje namesto lepih domačih pesmi. Vzlic večjemu ali manjšemu trudu vseh po vrsti, da bi bili dobri in č:m boljši, bi vendar predstava ne prenesla resnejšega umetniškega kriterija. Toda take vprizoritve je treba meriti z drugim merilom: z občutkom vneme za domačo stvar in z razumevanjem volje, ljubezni in požrtvovalnosti, ki so bile vložene v to kulturno de-jalnost. Danes Je treba tem bolj ceniti in spoštovati tihi idealizem in trud poedincev, ki žrtvujejo svoj prosti čas in Se mnogo kaj, da store kaj dobrega za svoje rojake ln za svojo domačo besedo. —s. ZAPISKI B. Croce. Založba Laterza v Bariju, ki izdaja zbrane spise znanega filozofa, esteta in literarnega kritika Benedetta Oroceja, je objavila za njegovo 751etnico knjigo »L'operna filosofica, stonica e letteraria di B. Croce*. V knjigi je natisnjenih dvajset esejev italijanskih in tujih avtorjev, ki obravnavajo Crocejevo delo. Posebna bibliografija kaže njegovo dejalnost v letih 1920 do 1941. Knjiga je tehten donesek k proučevanju Crocejeve osebnosti m dala. sodi o nji G imbattista Salinari v obeeži» oceni, ki jo je pravkar priobčil obzornik »L'Itar-lia che scrive«. Prof. Ettore Lo Gatta, avtor najobsežnejše zgodovine ruske literaturo v tujem jeziku, je izdaH leto« poleg 570 strani obsegajoče »Storia della letterature russa« v zbirki »La Civiltà europea« novo, predelano izdajo manjšega pregleda ruske slovstvene preteklosti z naslovom »La letteratura russa« m v izdaji Cremonese. Rim. Bacchetti o Ros*iniju. Pisatelj Riccardo Bacchili, avtor velikih romanov »Mai d'Africa« fei »II mulino del Po«, je izdal daljšo življcnjepisno študijo o skladatelju Rossini ju. Leopardi, drama njegovega življenja in deta. V Rimu in v Parizu je izšel v francoskem jeziku spi® Eugčna Anagnma »Le drame de Leopardi«, ki obravnava v vrsti izčrpnih poglavij, odlikujočih se po življe-njepisni natančnosti kakor po podrobnem študiju dela. človeško in pesniSco osebnost rotta, filozofa, moralista in jezikoslovca G Lac coma Leona rdi ja. W. H. Chamberlaina zgodovina ruske revolucije je pravkar objavljena v italijanski ödaji z naslovom »Storia della Rivoluzione russa«. Izšla je v dveh knjigah pri Emaudiju y Torinu. »JUTRO« St. 98 80. TV. 1942-XX SPORT Ali bo samo dvobo] med Torinom in Homo ? Novi Komentarji o nogometnem prven-stvu v Italiji po nedeljskem XXIII. kolu Dodatno k prvim poročilom, ki smo jih o tekmah za nogometno prvenstvo Italije objavili v torkovi Številki našega lista, dodajamo zdaj še nekaj podrobnejših podatkov o dogodkih minule nedelje in splošnih misli o nadaljnjem razvoju tega pr venstva v sedanji zaključni fazi. Dan reprize v tekmovanju, ki je tri tedne počivalo, je prinesel ljubiteljem tega sporta mnogo zadovoljstva. Iz Venezie in Triestea sta bila javljena dva izida, ki sta močno postrigla peruti poraženim «jajstoricam. To sta bili moštvi Venezit in Genove, ki sta bili do tega termina še edini, da bi bili lahko skupno s Torinom in Romo vzdržali borbo v zadnji fazi za osvojitev prvenstvenega naslova. Po čudnem naključju sta se oba žilava kandidata morala sprijazniti s porazoma, čeprav ita bila ves čas iger večinoma v napadu fn sta izgubila igri z najtesnejšim rezultatom, da celo tako, da sta vsak s svoje strani zamudila priložnost za izravnanje, prav iz enajstmetrovke. Morda bosta ti dve zgrešeni enajstmetrovki postali še zgodovinski v razvoju letošnjega prvenstvenega tekmovanja? Vodilna enajstorica Torina je prav tako z enim samim golom razlike stria odpor krajevnega rivaia Juventusa in tako je prišlo, da sta Roma in Torino ostala v osprediu sama. med seboj oddaljena za eno točko, toda precej bolj od ostalih neposrednih zasledovalcev. Računi na papirju kažejo, da se bo zaključni dvoboj za naslov prvaka Italije razvijal v bodoče temo še med njima samima. Med ostalimi dogodki zadnje nedelje je vredno omeniti dober nastop Milana v Bergamu. ki je v tej tekmi zmagal že šestič zaporedoma, in pa uspeh Ligurie, ki je utegnila spraviti obe točki v borbi z lanskim prvakom Bologno. Tudi Fiorentina je po zmagi nad Livornom zapustila dober vtis. Med klubi ,ki tvorijo konec tabele, sta se posebno Napoli in Modena vrgla v boj z velikim elanom. vendar sta morala prepustiti točke nasprotnikom, čeprav bi niti ne bilo krivično-, če bi bili ti dve tekmi zapisani med rezultate zadnje nedelje kot neodločni. Se več podatkov o stanju med 16 kandidati iz divizije A daje prvenstvena tabela. ki bo do prihcdnie nedelje taka-le: Torino 23 13 6 4 37 25 32 Roma . 23 12 7 4 35 18 31 Venezia 23 U 6 6 29 18 28 Genova 23 8 10 5 34 26 26 Lazio 23 9 7 7 39 29 25 Milano 23 10 4 9 44 35 24 Juventus 23 9 6 8 34 32 24 Bologna 23 10 3 10 36 27 23 Triestina 23 7 9 7 22 24 23 Liguria 23 8 6 9 33 39 22 Fiorentina 23 8 5 10 36 40 21 Ambrosiana Livorno Atalanta Napoli Modena 23 6 9 8 26 32 21 23 7 6 10 28 40 20 23 7 5 11 27 31 19 23 4 7 12 23 42 15 23 4 6 13 15 43 14 V diviziji B je vodilno moštvo Barija rešilo svojo postojanko, čeprav je moralo to nedeljo nastopiti na težavnem terenu v Spezii. Vrstni red moštev je torei v glavnem ostal nespremenjen, res pa je, da se je drugoplasirana Padova še bolj približala Bariju in so za njo še štirje kandidati, ki bi vsako nedeljo rajši posegli v odločitve na vrhu tabele. V vrsti teh moštev pa je prvenstveni ples odigran šele do šeste povratne nedelje, kar pomeni, da bosta preostali dve tretjini tekmovanja verjetno še v marsičem prevrgli račune. Do prihodnje nedelje, ko se bo tekmovanje nadaljevalo tudi v tej diviziji, je razpored moštev po do zdaj doseženih uspehih naslednji: Bari 24 14 6 4 33 20 34 Padova 23 13 6 4 38 14 32 Vicenza 23 10 10 3 34 10 30 Novara 23 12 6 5 33 16 30 Pescara 23 12 6 5 39 18 30 Brescia 23 11 6 6 34 24 28 Spezia 23 10 5 8 29 23 25 Alessandria 23 10 4 9 27 31 24 Fanfulla 23 10 4 9 34 27 24 Pisa 23 10 3 10 30 39 23 Udinese 24 9" 5 10 23 31 23, Savona 23 8 4 11 30 30 20 Siena 23 8 3 12 29 31 19 Pro Patria 23 6 7 10 25 28 19 Fiumana 23 6 5 12 35 39 17 Prato 23 5 6 12 19 38 16 Reggiana 23 3 8 12 14 32 14 Lucchese 23 2 3 18 14 68 7 * Med raznimi večjimi in manjšimi presenečenji, ki so jih doživeli zadnjo nedeljo prijatelji nogometa v Italiji, spada na najvidnejše mesto poraz, ki ga je doživela enajstorica Pro Gorizie v prvenstveni tekmi z moštvom Griona iz Pole. Moštvo iz Gorizie je vodilo v svojem okrožju, v katerem se bori za točke in slavo še 15 drugih moštev, ves čas z velikim naskokom in je v teku letošnje prvenstvene kampanje zmagalo 15-krat, remisiralo pa 7-krat. Po 23 nedeljah ali skoraj šestih mesecih neprestanih zmag ali vsaj remi-sov je zadnjo nedeljo prvič moralo oddati ves izkupiček drugemu, in sicer slabo plasiranemu Grionu na 14. mestu v tabeli, tako da poznavalcem obeh moštev še danes ne gre v glavo, kako je to prišlo. Grion je zmagal z 2:0. vendar ta uspeh njemu ne bo pomagal, Pro Gorizii pa tudi ne bo škodoval. Toda to pot se je spet en-crat videlo, da je žoga okrogla v vsaki tekmi — tudi taki, ki je »dobljena« v naprej! Dve kratki Med Italijanskimi teniškimi igralci O teniškem turnirju vseh najboljših italijanskih igralcev, ki so bili skoraj ves pretekli teden zbrani v Firenzi, da so jih pregledali odločilni gospodje od zveze, smo nekaj splošnih opomb zapisali že pred dvema dnevoma, zdaj pa smo dobili v roke tudi nekaj številk, ki bodo še bolj pokazale, kako je prav za prav s formo italijanskih igralcev pred otvoritvijo mednarodne sezone. V moškem singlu sta zmagala Del Bello in Rado. in sicer prvi nad Bossijem v štirih setih z 2:6, 8:6. 6:1, 6:4, drugi pa nad državnim prvakom Cucellijem, prav tako v štirih setih s 6:4, 3:6, 7:5, 6:3. V moškem doublu sta bila zadnja zmagovalca Del Bello-Cucelli nad pyom Sada-Ra-do v treh setih 6:2. 7:5. 6:2. V ženskem singlu je bila senzacija največja, ker je tamkaj igralka iz II. razreda Artigiani porazila nekdanjo prvakinjo Bossi v treh setih s 7:5. 3:6. 8:6 V mešanem doublu sta v finalni igri prišla do zmage Allia-ta in Del Bello nad bratom in sestro Quintavalle. V glavnem pod vtisom teh izidov je tehnična komisija teniške federacije določila še v nedeljo reprezentanco, ki bo v dnevih od 8. do 10. maja v Budimpešti nastopila v turnirju za rimski pokal. Italijanske barve bodo zastopali: Bossi, Cu-celli, Del Bello, Quintavalle, Rado, Roma-noni in Sada. Moštvo bo vodil član tehnične komisije dr. De Stefani. Zadnji trening bodo imeli italijanski beli mušketirji ves ta teden v Romi. Kakšen pomen prisojajo športu in telesni vzgoji tudi vodilni državni krogi v Turčiji. je razvidno iz naredbe turškega pro- svetnega ministrstva v zvezi z govorom turškega državnega predsednika Ismet Inenija. Državni predsednik je nedavno na svojem potovanju v Smirni govoril o velikih nalogah, ki čakajo turški narod v dogledni bodočnosti, posebno pa še njegovo mladino, za katero sta sport in telesna vzgoja neprecenljive vrednosti. Govor državnega predsednika bodo sedaj po odredbi prosvetnega ministra čitali na vseh turških šolah in tudi še podrobno razpravljali o posameznih najvažžnejših mislih v njem. Med nekdanjimi slavnimi boksarji, ki se spet vračajo v areno, je treba sedaj omeniti tudi bivšega italijanskega svetovnega prvaka Primo Carnero, ki je že nekajkrat znova poskwsil svojo srečo na deskah. Pred kratkim so ga povabili na švedsko in kakor se sliši, bo konec maja v Göteborgu res že nastopil proti precej močnemu švedskemu boksarju Richthofenu. Hrvatski hokejisti na travi gostujejo te dni v Rimu in so prvo tekmo, ln sicer proti reprezentanci Italije, Izgubili z 0:2. V drugem srečanju, ki ni bilo tako oficiel-no, se jim je godilo bolje. (Glej tudi včerajšnje vrstice o nedeljski kroniki. Op. ur.) španski nogometni prvak FC Valencia je prejel vabilo, da bi 21. junija v prijateljski tekmi nastopil proti Romi. V zvezi s tem gostovanjem naj bi španski nogometaši odigrali še nekaj tekem po Italiji. Prostovoljno se je javil za službo na vzhodni fronti norveški športni vodja Egil Rechsbjorn-Kjennerud, ki je obenem vstopil v norveško legijo. Oglasi v »Jutra« imafo vedno uspeh! Radio Ljubljana ČETRTEK. 30. APRILA 1942-XX Ob 7.30: PoročSla v slovenščmi. 7.45: Lahka glasba; v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert alti-sitke Bogdane Stritar-Sturnomcrve (pri klavirju Marijan Lipovšek). 12.40: Koncert pianista Ja nosa Sziranija. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 1315: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Operetno glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca ter tenorist Ado Darjan. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Izmen jafltni koncert z Nemčijo. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.10: Prenos iz Kr. Opere v Rimu: Gotovac, Ero z onega sveta. 1. dej. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Pisana glasba 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščmi 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.45: Koncert ritmo-simfo-ničnega orkestra, vodi dirigent Semprini. 21.50: Predavanje v slovenščini. 21.55: Koncert Edvarda delle Vedove. 22.45: Poročila v italijanščini Mali oglasf Službo dobi tteseda L -.60. uksa - -Ot ■s liuOiC oaslova tli a šifre L i.—. Brivskega pomočnika dobrega spreimem tako).— Poizve se Prešernova 54-11. 5491-1 Mlajšo ali starejšo osebo iščem za prodalo po hišah. Kupec vsak — zaslužek dober. Oglasite se takoj : Moste, Krekova 4. 5551-1 Natakarico vajeno hišnih del, staro 18 do 28 let iščem na deželo. Naslov v vseh posi. Ju tua. 5549-1 Iz Hrvatske Plitvička jezera bodo proglašena za narodni park. Po poročilih hrvatskih listov je v ministrstvu za trgovino pripravljen prei-log, po katerem bo področje Plitvičkih jezer proglašen za narodni park. Gavrilovičeva tovarna povečana. Vodstvo znanih Gavrilovičevih tovarn mesnih izdelkov v Petrinji bo znatno razširilo to varniški obrat. Hrvatski državni zavod za ljudsko pro-sveto bo izial publikacijo, kjer bodo objavljeni podatki o vseh hrvatskih kulturnih in prosvetnih organizacijah ter društvih. Dve novi župniji v Zagrebu. Nadškof dr. Stepinac je ustanovil v Zagrebu dve novi župniji Prva bo v naselju Rudešu, kjer stoji cerkev blaženega Nikole Taveliča, druga pa za kraje okoli letališča v Boron-gaju. Poletno škropljenje sadnega drevja Po dolgi, hudi Zimi odpira sadno drevje svoje cvetove, da zarodi in nam jeseni do-nese obilen sad. S pomladjo pa se prebujajo tudi raznovrstni sadni škodljivci, rastlinski in živalski, da nam uničijo sadni nastavek, ki je letos posebno obilen. Preteklo zimo ni bilo mogoče opraviti škropljenja sadnega drevja povsod tako, kakor bi bilo to potrebno. Zato bomo morali tem skrbne j e in kar je najvažnejše pravočasno izvesti spomladansko in poletno škropljenje pred in po cvetenju. Posebno s škropljenjem pred cvetenjem, ko so brsti že odprti in vidni cvetni peclji, cveti sami pa še zaprti, preprečujemo v Ljubljani in okolici radi vlažnega podnebja le z 2—3 odstotno kaliforniško (žveplenoap-neno) brozgo nevarni in škodljivi škrlup na sadnem drevju. Škrlupovi trosi namreč pre-zi imi j o na odpadlem listju in sadju. Veter jih spomladi raznese na mlade lističe od-pirajočih se brstov, kjer v rosnih in dežnih kapljah izkalijo i» okužijo mlado listje, da na njem in pozneje tudi na sadju nastanejo znane pege in okvare. Škrlupovi trosi se raznašajo in kalijo do kanca maja. Zato je potrebno škropljenje ne samo pred cvetenjem, ampak tudi P° cvetenju, ko beli cvetni lističi odpadejo. Ce dodamo kaliofrnijski brozgi 0.2 odstotka (200 g na 100 1) apnenega arzenijata (arezina, mentola), uničimo obenem tudi grzočs živalske zajedavce, pred vsemi malega zimskega pedi ca, zavijača, ki povzroča črvivost sadja i. dr. Mesto žveplenoapnene brozge uporabljamo lahko tudi l®/o nosprasen ali nosprasit, ki vsebujeta oba baker in arze-nik. Teh dveh sredstev bo pa sedaj težko dobiti. Ko so plodovi debeli kakor lešniki, sledi drugo poletno škropljenje, čez tri tedne pa še tretje Škropivo treba z dobro škropilnico fino porazdeliti po listju in drevju, da ne teče od drevesa, ker bi sicer nastale hude opekline. Ko drevje odpira brstje, se izvalijo iz prezimujočih jajčec že tudi listne uši in bolhe, koncem maja pa razni kaparji Da se ubranimo teh škodljivcev, škropimo sadno drevje z lVe tobačnim izvlečkom ali izvlečkom mušjega lesa (kvasije) z 2% dodatkom mazavega (kalijevega) mila. Vsa škropljenja opravlja svojim članom j Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I po naročilu in po določenem nizkem ceniku. Naročila je nasloviti na podružničnega blagajnika T. Drenika, Cesta v Rožno dolino 36 (tei 23-55). Članom, ki hočejo to delo opraviti sami, pa izposoja podružnica ročne in nahrbtne škropilnice proti majhni odškodnini ter jim oddaja tudi žve-plenoapneno brozgo itn druga škropiva. Natakarico nedeljsko sprejme takoj gostilna Pri dveh ribičih. Šiška, Janševa ul. 3. 5562-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. Naslov v vseh posi. Jutra. 5560-1 INSERIRAJ V „JUTRU"! Službe išče Reseda L —.50. taks» — j6b »» daianie oaslova tU tr lifro l 2.—. Konservatoristinja višješolka z znanjem klavirja in klavirske harmoni( ke išče kakršne koli zaposlitve za dopoldne 02. do 3. popoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez sredstev 5« 5548-2 Pletilja za strojno pletenje dobro izurjena želi zaposleni«. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva« 5535-2 Vajenci (-ke) iT» f ' Beseda l —.60. taksa —.60. -iaianie oaslova tU n šifro L 3.—. Šivalni stroj skoro nov pogrezliiv, divan kuhinjsko gredenco in dva plinska kuhalnika poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. J'itra pod »Stroj« 5539-6 Stanovanje "eseda l —.60. -Al laianie oaslova tU v-_iifro L i.—. Hladilnik na led primeren za manjše gospo dinjstvo, dobro ohramen— prodam. Naslov v vseh po slov. Jutra. 5536-6 Kupim Beseda L —.60, taksa — 60. -iaiaote naslova tli » šifro t 3.—. Otroški voziček Je dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam« 5512-7 Avto, moto Beseda i -.60. cafcst —.60. t» datarne naslovi «11 a lifro L 3.—. Osebni avto dobro ohranjen novejše tipe z tli brez generatorja kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »10 do 15« • 5541-10 Pohištvo Beseda L t.—, takt« —.60. »j daianie oaslova tli a lifro L 3.—. Prodam omaro, nočno omarico in posteljo. Pugljeva 12, Ko-deljevo. 5547-12 Posest Beseda L -.60. taksa —.60, 'i dajanie oaslova tli a* litro L 3.—._ Vilo t* daianie oaslova tU z> šifro L 3.—. Beseda L -.60. taksa —-60 sobami in vrtom ku- pi realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvet-ska 7. 5557-20 Širite „JUTRO" Brivskega vajenca in vajenko sprejmem takoj Lombar Gilbert, Celovška cesta 34. 5540-44 Pol stanovanja prazno sobo, souporaba kuhinje in kopalnice, center, nova hiša nudi sa mostojen gospod oni osebi tli zakoncema brez dru žine, ki dobavi tudi opre-DO kuhin;e in delno samske sobe. Ponudbe z navedbo osebe in pohištva na ogl. odd. Jutra pod »Nudim opremo takoj« 5550-21 Sobo odda Beseda I -.60, uksa -.60 '3 datarne oaslovs tli « lifro L 3.—. Opremljeno sobo oddam čez dan odsotni go spodični. Naslov v vseh posi. Jutra. 5545-23 Lepo sobo sončno z 2 posteljama oddam s 1. maiem. Šinigoj, Bolgarska 17-11. 5544-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom z uporabo kopalnice oddam dvema osebama. Naslov v vseh posi. Jutra. 5555-23 Prazno sobo oddam. Rožna dolina, cesta I!., št. 6. 5554-23 3 pisarniške sobe oddam skupno v centru mesta. Ponudbe pod »Pisarna« na ogl. odd. Jutra. 5552-23 Lepo sobo z 2 posteli ama, zračno oddam Naslov t vseh posi. Jutra. 5559-2$ Sobo z uporabo kopalnice oddam samo 2 gospodoma. Naslov t vseh posi. Jutra 5561-23 Sprejemnico in spalnico za 2 osebi opremljeno oddam takoj, stan 14-1. Trnovski pn-5556-23 Pridelki Beseda l —.60. taksa —.60, « daianie oaslova tU zj šifro l 3.—. Sladkega sena nekaj tisoč kg kupim. Ponudbe : gostilna Vodnik,— Podutik 25, Ljubljana 7. 5546-33 Obrt Beseda l —.60. taksa —.60, '5 -laiante naslova tU rt Sifrr 1 * — Vso kožuhovino sprejmem čez poletje ▼ shrambo, kakor tudi vsa popravila po najnižji ceni. Kožuhovina Danilo Preda-lič, Ljubljana. Sv. Petra cesta 18. 5010-30 Krznarstvo Eligij Eber. Ljubljana, Kongresni trg 7 — prevzema v popravilo in shrambo vso kožuhovino čez poletie. 4931-V) Whsà pfwlfli ; - - "'• ' .»yr^ • - Za vedno nas je zapustil naš najskrbnejši, ljubljeni soprog, očka in brat, gospod med« nniv. dr. Srečko Puher zobozdravnik previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 51. leta starosti. Blagopokojni počiva sedaj na svojem domn v Gregorčičevi uL 32 — pogreb bo v četrtek, dne 30. aprila 1942, ob pol 5. ari popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križa. Ljubljana, dne 28. aprila 1942. Globoko žalujoči: soproga: FRANCESCA roj. SUSMEL; otroci: URŠKA, REZKA, MATIJA, MARLENA, BRIGITA, SREČKO; brat: dr. MIROSLAV PUHER, san. polkovnik — in ostalo sorodstvo. f ' ^ ' • " : • r *■• •* v» ' .: » /-j V *'» , -V E. Salgari: 44 Črni gusar Roman Oba sta molče gledala drug drugega, še vsa presenečena od priznanja svoje ljubezni. Nato jo je blaženo objel in jo za roko od vedel k stoloma, med katerima je stal svečnik. »Najprej mi povejte, po kakšnem čudežu ste tu? Ne upam se verjeti svoji sreči!« »Šele tedaj, če mi obljubite, da odpustite mojim sokrivcem!« »Vašim sokrivcem?« »Sama se vendar nisem mogla vkrcati na .Folgore' in ostati tu štirinajst dni!« »Dobro, ker so mi pripravili tako krasno presene, čenje, jim bodi odpuščeno! Kdo so bili vaši poma-gači?« »Stiller, Carmaux in črnec!« »Lahko bi si bil mislil!« je vzkliknil gusar. »Kako ste si le zagotovili njihovo pomoč? Gusarji, ki se pregreše zoper ukaze svojih starešin, se ustrelijo. kaj ne veste?« »Bili so prepričani, da poveljniku ne bo nevšeč-no. ker skrivaj so bili opazili, da me ljubite!« »A kako ste se vkrcali?« »Ponoči, preoblečena v mornarja, sam z njimi vred prläki na ladio!« »Torej so vm imeli tubai skrito?« je «nabijata 1 se vprašal. »V kabini, ki leži zraven vaše. Od časa do časa so mi prinesli hrane, ki so jo jemali iz kuharjeve jedilne shrambe. Kljubovali so smrti, da bi videli svojega vodjo srečnega!« Poljubil ji je roke in vzdihnil: »Kdo ve, koliko časa bo trajala ta sreča!« »Nikar tako ne govorite!« je tesnobno zaprosila. »Še dve uri, pa napoči novi dan! Tedaj vas moram zapustiti.« »Ko sva se komaj videla in našla!« je bolestno vzkliknila. »Ko vzide sonce na obzorju, se bo vnela v zalivu bitka, kakršne tortuški gusarji še ne pomnijo. Osemdeset topov bo obstreljevalo trdnjavo, ki jo brani moj smrtni sovražnik! Šest sto mož, odločenih, da zmagajo ali poginejo, se bo pegnalo v napad. In jaz jim bom na čelu!« »Tako izzivate smrt!« je zavpila vojvodinja. »Pomislite, da že dve leti hrepenim po trenutku, ko bom mogel kaznovati tega lopova!« >Le kaj vam je storil, da ga preganjate s tako net>omirljivim sovraštvom?« »Tri brate mi je umoril in zagrešil strašno izdajstvo!« »Kakšno?« Gusar ni odgovoril. Vstal je in jel z mračnimi očmi in stisnjenimi ustnicami hoditi sem in tja, kakor da je pozabil njeno navzočnost. Nato je sedel k vojvodinji. ki je plašno gledala sa njim. t«r izpraaovoril: »Poelu*«1te me in presodite, ali ie mola so vre-štro upravičeno! — Deset let i« minilo od tistaoa še doživljaja, a vsake podrobnosti se spominjam zdaj, kakor da je bilo včeraj! »Poseči moram daleč nazaj. Kakor veste, je leta 1686 izbruhnila med Francijo in Španijo vojna za posest Flandrije. Ludvik XIV. je bil takrat na vrhuncu svoje moči. Ker je hotel uničiti svojega-naj -močnejšega nasprotnika, ki je bil izvojeval nad francoskimi četami že mnogo zmag, je drzno vdrl v pokrajine, ki jih je bil nekoč strašni vojvoda Alba osvojil in z ognjem in mečem ustrahoval. »Ludvik je imel tiste čase velik vpliv v Piemonte Ko je poprosil vojvodo Viktorja Amadeja II. za pomoč, mu ta ni mogel odbiti svojih najboljših polkov, aostskega, niškega in mornariškega. Pri tem smo služili mi, moji trije bratje in jaz, kot častniki. Najstarejšemu je bilo takrat tri in dvajset let, najmlajšemu, ki je pozneje zaslovel kot ,Zeleni gu-sar\ pa dvajset »Na Flandrskem so bili naši polki že nekajkrat zmagovito posegli v boj, tako pri prehodu čez Skal-do, pri Gandu in pri Tournayu. Združene vojske so potisnile Špance nazaj do Anversa, ko je nekega dne oddelek naše mornarice, ki je bil prodrl do ustja Skalde, da bi zasedel postojanko, ki jo je bil sovražnik opustil, mahoma napadlo tolikšno število Špancev, da se je moral zabarikadirati v mestnem obzidju. Le s težavo je rešil svoje topove. »Med temi branilci smo bili tudi mi štirje. Odrezani od francoske armade, z vseh strani obdani od desetkrat močnajieoa sovražnika, ki 1e hotel vaino trdnjavo po vsaki «ani «pat oarojitl, kar la bik aaa1 ključ do «nem iamad «Urnih rokavov Skal da. «no Imeli mu dvoja oa izbiro: vdati sa ali poginiti. O predaji ni govoril nihče. Narobe: prisegli smo bili, da se rajši pokopljemo pod razvalinami, kakor da bi pobesili slavni prapor ponosnih vojvod Savojskih. »Za poveljnika polku je bil Ludvik XIV. ne vem zakaj določil nekega starejšega flamskega vojvodo, o katerem so pravili, da je hraber in izkušen voj-ščak. Ker je bil tisti dan, ko so nas zaskočili, baš pri naših stotnijah, je on prevzel vodstvo obrambe. »Boj je divjal na obeh straneh z enako besnostjo. Sovražni topovi so nam vsak dan rušili branike, a vselej smo drugo jutro nadaljevali odpor, ker smo ponoči v naglici popravili, kar je bilo razdejanega. Štirinajst dni in štirinajst noči so se vrstili napadi, izgube so bile hude na obeh straneh. Na vse pozive, naj se predamo, so odgovarjali naši topovi. »Moj najstarejši brat je postal duša obrambe. Ponosen, hraber, spreten v rabi vsakršnega orožja, zmerom prvi pri naskoku, je.vodil pehoto in topništvo. Hrabrost mladega bojevnika je celo razvnela v flamskem poveljniku ljubosumje, ki nam je kasneje vsem prineslo nesrečo. »Ta ničvrednež je nekega dne pozabil prisego zvestobe na vojvodski prapor in tako omadeževal plemstvo, ki so ga bili svojčas podelili njegovim meščanskim prednikom. Skrivaj se je sporazumel s Španci, da jim z izdajstvom omogoči zopetno zasedbo trdnjave. Mesto guvernerja v ameriških kolonijah in velika vsota denarja naj bi bila plačilo za to sramotno dejanje. Ponoči je z nekaterimi tvojih •orodnikoT odprl trdajavska vrata in «pustil sovražnike. ki so sa bili skrivaj približali, skoai obzidja. Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.