^dtnrmn sobotni 1 to praznikov. d(Uj except Saturdays, and Holidays PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote' Uredniški in upravnlškl prostori: S607 South Lawndala Ave Office of Publication: 1687 South Lawndala Am Telephone. Rockwell 4004 ^7xXXVni Con. lint, jo $0.00 'ISSSfZE'SZ iT^c&eS 2 EiSVSK CHICAGO 23. ILU ČETHTEK. 20, AVGUSTA (AUGUST 20). 1040 Suboortptloo 00.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 100 Acceptance for moiling at special rate ot postage provided for in taction 1103. Act of Oct S, 1817. authorised on June <1818. zk o I med Sovjetsko unijo zapadnimi silami se povečal tnka in Velika Bri- jjaia sestanek žuljih ministrov prta protirus- a kampanja ^ 28. avg.—Razkol m$d Juko Rusijo in zapadnimi se je povečal, kar ograža „jo konferenco. Amerika Ilika Britanija sta storili za sestanek zunanjih jtrov štirih velesil, da re-mirovno konferenco pred ožnost je, da se bodo zuna-ministri Rusije, Amerike, i Britanije in Francije se-- četrtek, dasi Rusija še ni tvorila na sugestijo. Nobe-dvoma ni, da je sestanek (ben, ker se mirovna kon-lahko razbije ob peči-aesoglasja in neenotnosti. iz ameriškega vira pra-i sta se ameriški državni Byrnes in britski zuna-uinister Bevin, preden je iji odpotoval v London, izza konferenco z ruskim ijim ministrom Moloto-Vlogo posredovalca sta Brila Georgesu Bidaultu, Iniku francoske vlade in Bjemu ministru. Zdaj je bi-izknto, da Byrnes in Molo-niita izmenjala nobene be-na mirovni konferenci ra-v formalnih debatah in na iih sestankih. Člani de-Hj zapadnih držav sploh, ne jejo z Rusi, dočim sta ime rrnes in Bevin več privat-nzgovorov. teku ljute debate na mirov-iferenci je Molotov obdol Wtralsko delegacijo, da vo-Idprto in premišljeno proti-Mako kampanjo in da hoče "iti poražene sovražne dr ameriškim in britskim krajem, ki bi radi grmadili o-■we profite. Obdolžitev je nigič, odkar se je pričela frenca, potisnila v ospred-jno ekonomsko vojno med in zapadnimi silami mje glede mirovnih ' poza bivše satelite Nemčije poostrilo. fcj je Andrej Višinski, ru-zunanji podminister, obdol-»vsiralsko delegacijo ob-kije Obdolžitev je razka-Johna A. Beasleyja, avstral-» vrhovnega komisarja v tonu in člana avstralske de-On je v jezi tolkel po m kričal, da se ne bo uklo-Razkačila ga je zlasti izja. Višinskega, da ne reprezen-•vstralskega ljudstva. "Po »ju Višinskega nobena de ne predstavlja ljudstva, "nestrinja z njim," je reke *>' "Dosti je obrekovanja Fokevanja na tej j odprt Francija, 28 avg.— ^DH Mont Cenia n IUlijo je bil Sovražnik sovjetov priznal zaroto Zveza z japonskimi generali Moskva, 28. avg. — Osiveli Gregorij Semenov, največji sovražnik sovjetske vlade, znan v Rusiji pod imenom "beli bandit iz Sibirije," je na obravnavi pred ruskim sodišče« priznal zaroto proti Sovjetski uniji. Dejal je, da je imel tesne zveze z japonskimi generali v drugi svetovni vojni in da je organiziral špionski sistem. On je skoval zaroto z namenom, da bi Japonska dobila vso azijsko Rusijo. Semenov je bil ujet v Mandžuriji, ko so ruske armade adrobile odpor japonskih sil in zasedle deželo. Poleg Semeno-va se mora zagovarjati pred sodiščem sedem drugih zarotnikov. Sovjetska vlada se je trudila skoro 30 let, da dobi zarotnike v svojo pest. Semenov je nasledil generala Aleksandra Kolčaka kot poveljnik ruske bele garde v Si beri j i . 1917. Ta garda je imela oporo Dri Veliki Britaniji in Ameriki, ci sta storili vse v prizadevanjih za strmoglavljenje sovjetske vlade. * Predsednik vojaškega sodišča, pred katerim se morajo zagovarjati zarotniki, je general Vasilij V. Ulri?.* Med obtoženci je princ Nikolaj Uktomski. Skoro vsi so bili visoki vojaški častniki v ruski armadi pred boljše-viško revolucijo. Semenov se je podal sovjetskim četam, ko so okupirale Harbin. Takrat je izjavil, da se kesa vsega, kar je storil proti sovjetski vladi in da je vesel, ker je Tdeča armada zdrobila japonske sile v Mandžuriji. Po padcu ruskega carja je Semenov Dodpiral vlado, katere predsednik je bil socialist Alexander Kerensky. To vlado so boljše-viki strmoglavili v revoluciji. Semenov je tudi priznal, da je skoval zaroto za umor Lenina in drugih vodilnih boljševikov in skušal organizirati kontrarevolucijo. Polna uposlenost v čikaškem okraju Okrog dva milijona delavcev na plačilnih listah Chicago. 28. avg.^-Skoro polna uposlenost je bila dosežena v čikaškem industrijskem dlstrik tu. To kaže pregled federalne uposlevalne službe. Iz pregleda je razvidno, da je okrog dva milijona delavcev u poslenih v industrijah okraja Cook in okraja Du Page. Indus-trije so absorbirale skoro vse delavce. Pomanjkanje je še delavk in izurjenih delavcev. Divizija illlnoiskega department za brezposelnostno zava rovanje Je naznanila, ds se Je število prosilcev za brezposel nostno podporo znižalo v avgustu. Podporo prejema seds 87,000 oseb. V Juliju je prejemalo podporo 100,000 oseb. V južnih krajih države Je problem brezposelnosti, dočim Je v centralnih in severnih krajih pomanjkanje delavcev Med o-nimi. ki prejemajo brezposelnostno podporo, Je veliko število vojnih veteranov, Domače vesti List PM objavi Adamlčov članek New York.—Prihodnjo soboto. 31. avg« bo newyoršld dnevnik PM objavil vašon članek pisatelja Louisa Adamiča gleda ama-rlšldh-Jugoslovanskih odnošajev. V bolnišnici Neffs, O.—Leo Plahuta, predsednik društva 4 SNPJ, je hudo bolan. Bil je v bolnišnici, zdaj pa se zdravi doma. Članstvo mu želi hitrega okrevanja. Is Clevelanda Cleveland.—V bližnjem Pains vlllu je po dolgi bolezni v bol nišnici umrl Frank Janežič, star 40 let In rojen v Clevelandu. Bil je član društva Strugglers 614 SNPJ in živel pri starših v Madisonu, O. Poleg staršev za-pnušča brata, tri sestre in ses trično Mary Slibar.—V soboto je bil zadet od srčne kapi Martin Snider (Znidaršič), ki je še isti dan podlegel. Star je bil 68 let, doma z Jezera pri Trebnjem, v Ameriki od 1901 in član društva 126 SNPJ. Zadnji dve leti je živel v pokoju, prej pa je delal 35 let pri White Motor Co. Tu kaj zapuiča ženo, poročeno hčer in brata Matevža, v starem kraju pa brata in dve sestri.—Po kratki bolezni je umrl Nick Ru mora, star 66 let, doma iz vas Pag in član HBZ. Bil je vdo vse. Tukaj »opušča tri sinove in jioroČeno hčer.—Po dveletni bolezni Je umrl Frank Hajdu, rodom ogrski Slovenec, star 57 et, v Ameriki 41 let, vdovec zadnjih 20 let. Zapušča sina.— o dolgi bolezni je v Euclidu umrl Nick Strahine (Strainič), rodom Hrvat, v Ameriki 34 let. Tukaj zapušča ženo, dve hčeri, tri sinove in dva brata.—Zakonca Anton Černe sta odpotovala v Smyrna Beach, Florida, kjer si ustanovita svoj novi dom. V Clevelandu sta živela 30 let. Poljska vlada obsodila vmešavanje Velika Britanija bo držala poljsko zlato Varšava. Poljaka« 28. avg.— Besednik poljske vlade je izrazil začudenje, ker sta Aemrika in Velika Britanija protestirali in naglasili, da so bile izvršene nepravilnosti pri referendumu na Poljskem zadnjo pomlad. Ta je bil povezan t pripravami za splošne volitve, pri katerih bo izvoljena nova poljska vlada. Amerika in Velika Britanija hočeta nadzirati splošne volitve na Poljskem. Vlada v Varšavi je izjavila, da bi bilo to vmešavanje v poljske notranje zadeve. Tako vmešavanje bi bilo v nasprotju s suvereniteto Poljske. Washington in London sta kritizirala poljsko vlado in ji očitala, da hoče preprečiti normalne demokratične aktivnosti. London. 28. avg.—Britska vlada je odgovorila na poljske ob-dolžitve glede vmešavanja v poljske notranje zadeve z nazna-niolm, da bo še nadalje držala poljsko zlato v vrtdnosti $16, 000,000. Vrnjeno Ji pe bo, do kler ne bo Velika Britanija dobila zagotovila, da bodo splošne volitve na Poljskem svobodne in demokratične. Medtem pa je poljski poslanik v Londonu obdolžil britsko via do, da odprto podpira poljske , grupe, ki vodijo opozicijo proti vladi v Varšavi. odprt Francoski sa boter ji so poškodovali tunel pred dvema letoma Švedska poquja kredit Rusijr^ff^ Pogajanja o sklenitvi dogovora v teku Britske operacije v Indoneziji BataviJa, Java, 28. avg. — Britske vojaške čete so obnovile vojne operacije v Indoneziji. Cilj teh je zlom odpora domačinov proti holandski nadvladi. Britski topniški oddelki so bombardirali predmestja Batavije, kjer se zbirajo rebeli. Poročilo omenja bitke med domačini in britskimi četami. Pokvarjeni irapneli ubili 38 vojakov Washington, D. C., 28. avg.— Senatni odsek, ki preiskuje o-brambni program, Je naznanil, da so pokvarjeni šrapneli in izstrelki ubili 38 in ranili 127 a meriških vojakov pri eksplozi jah. Senator Mead, načelnik od seka. Je izjavil, da bodo člani odseka vodili formalna zaslišanja o tej zadevi v septembru. Farmar d rial zamorce v peonaii Atlanta, Ga.4 28. avg.-Farmar Roswell P. Biggers Je bil areti ran po federalnih detektivih na obtožbo, da Je držal pet zamorcev v peonaži na svoji farmi On je bil že enkrat prej areti ran zaradi istegs prestopka Biggers bo postsvljen pred federalno veleporoto v oktobru, Razštava ruških' raketnih letal Moskvs, 28. avg.—Prva rez-utava ruskih rsketnih letal Je bila odprta v Moakvi. Imela )e več tieoč obiskovalcev prvi dan. Med obiskovalci ao bili tudi čla ni zunanjih poslanstev v Ruaiji. Stockholm, ftvodska, 20. avg. —d vedska, ki je ponudila kre dit Rusiji v vsoti milijarde kron, si hoče s tem zagotoviti nevtralnost v slučaju Izbruha vojne, če bi bila Rusija zapleiena v vojno. Uradniki vlade priznavajo, da bo bolje za fivedsko, če naveže tesne stike z Rusijo in ko operira z njo, kakor pa da bi se naslanjala na Veliko Britanijo. V Stockholmu je ruska trgovinska misija. Člani te se po gajajo s švedsko vlado glede sklenitve trgovinskega dogovora. Če bodo pogajanja uspešna, je gotovo, da bo švedski parlar ment odobril dogovor. Stranka socialnih demokratov, ki ima večino v obeh državnih zbornicah, podpira politiko, katere cilj je povečanje trgovine s Sovjetsko unijo. Proti akle nltvl'dogovora ae je pojavila o> pozicija*, ki pa ne šteje dosti. , Zs kredit Rusiji so trgovinski minister Gunnar Myrdal* flnan čni minister Ernest Wlgforss, minister za socialne zadeve Gustav Moeller in premier Per Al bin Hansson, voditelji socialistične stranke. Zavzeli ao sta lišče, da se bo d vedska lahko izognila depresiji s sklenitvijo dogovora z Rusijo. Industrijci niso navdušeni zs sklenitev dogovora z Rusijo Švedske industrije so povečale svoje aktivnoetl v vojni in povojni dobi, toda potrebujejo več surovegs materiala Premog je eden izmed problemov in to po jaanuje, zakaj Je ftvedaka za sklenitev dogovore z Rusijo Poljska, ki Je pod aovjetaklm vplivom, bi lahko povečala dovoz premoga na ftvedako. La Follette por aken z majhno večino glašov Madison, Wis.. 28. avg.—Urad državnega tajnika Je nežne nil, da je bil senator Robert Follette poražen pri primer nih volitvah z majhno večino glaaov. .Dobil Je 202JM7 glaaov njegov protikandidat Joseph R McCarthy pe 207,953 glaaov FAŠIZEM SPET DVIGA GLAVO IV ITALIJI Centri faiištične propagande uetanovljeni V mestih v GIANNIN1 NAPADA LEVIČARJE Rim. 28. avg. — Naraščanje simpatij za fašizem se opaža v Italiji, kakor tudi sovraštva do Rusije in Jugoslavije. Nekateri trdijo, da je to posledica težkih pogojev v mirovni pogodbi za Italijo, katero so sestavili zunanji ministri štirih velesil—Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije. Falizem Še ne ograža nove i-talijanske republike in znamenj, da bo italijansko ljudstvo osvojilo Mussollnijeve doktrine, fte ni. Pred volitvami 2. Junija, ki so rezultirale v odpravi monarhije in ustanovitvi republike, so bili fašistični elementi aktivni v podžiganju nepokoja. Takrat ao trdili, da ima* S. A. M., podtalna grupa bivših članov fašističnih vojaških enot, tajna skladišča orožja. Po volitvah je bilo več voditeljev te grupe aretiranih. Komunisti, socialisti in drugi levičarji trdijo, da imajo fašisti močno centralno organizacijo. Glavna stana organizacije sta v Rimu in Milanu, centri fašistične propagande pa so bili usta novljeni v Tarantu, Brindislju, Bariju In Vidmu. Eden center jO bil ustanovljen v kapuci n skern anmostanu v Sarzaill. Možnost je, da komunisti pretiravajo v poročilih o fašistični propagandi, toda priznano dejstvo je, da so fašisti zdaj glas nejši kot kdaj prej od strmo- glavljenja Mussolinilevega reži ma. Nekateri Italijani odprto trdijo, da je edino fašizem pro-tistrup za komunizem. Razka čeni so, ker je Italija izgubila večji del Julijske Krajine ter Brigo in Tendo, ki sta prišli pod Francijo. Guglielmo Glanninl, ki je o-značen kot fašist in najnevar nejša oseba v Italiji, je proslavljal prvo obletnico ustanovitve stranke, ki se imenuje Uomo Qualunque, z napadom na ko muniste, socialiste in vlado. Kandidati te stranke so dobili čez 1,500,000 glasov pri volitvah v juniju. Glanninl je dejal, ds stranka, kateri načeluja, sprejema fašiste za člane, če niso zlo činel. Svetovna učiteljska or ganizacija uitanovljina Endicott, N. Y., 28. avg.—Delegati iz 28 držav, ki ao prišli na mednarodno konferenco uči teljev, so se izrekli za ustanovi lev svetovne učiteljske organi zacije. Delegati niso uradni predstavniki svojih dežel, tem več reprezantanti učiteljskih grup. Na konferenci je bila sprejeta resolucija z izjavo, da bodo učitelji aodelovali z orga nizacljo Združenih narodov v prizadevanjih za trajni m)r. Jugoslavija bo izpustila turlkega častnika Belgrad, 28 avg—Turški stot nik, ki je bil ranjen, ko ao ju goalovanakl letalci streljali na ameriško tranaportno letalo 0. avgusta In ga zbili na tla, bo Izpuščen, kakor hitro bo okreval, pravi uradno naznanilo. Vladimir Velebit, pomožni zuna nji minister, Je zanikal poroči la, da /e bil čaatnlk pridržan na ixxllagi sumnje, da Je Ipfon Gradnja hiš za vojne veterane Cikaski sklad se izčrpal Washington. D. Cm 28. avg.— Wilson W. Wyatt, stanovanjski direktor, je naznanil omejitev gradnje tovarn in drugih projektov, da se pospeši gradnja hiš za vojne veterane. Program določa zgradnjo več tisoč hiš za vojne veterane pred zimo. Stavbni material bo šel v glavnem za gradnjo hiš. Ako bo Wyatt uspel, se bo gradnja drugih projektov zavlekla. Njegovo akcijo je podprl John R. Steelman, direktor za vojno mobilizacijo in preureditev industrij. Vojni veterani imajo prednost v iskanju stavbnega materiala. Administracija za produkcijo civilnih potrebščin, ki je vodila opozicijo proti Wyattovemu pro gramu, je revidirala stališče. Chicago. 28. avg. — Program gradnje hiš za vojne veterane v Chicagu in okolici je naletel na ovire. Glavna Je pomanjkanje materiala in izčrpanje sklada. Federalna stanovanjska oblast je Izjavila, da se je sklad izčrpal zaradi vieokih stroškov. Pro gram je določal zgradnjo 5660 hiš za vojne veterane, to število pa je bilo zdaj znižano na 2254. Orvil R. Olmsted, pokrajinski direktor stanovanjake oblasti, je naznanil omejitev gradnje hiš za vojne veterane. Hutseini sodeloval z Nemci Rekordi z dokazi objavljeni Frankfurt, Nemčija« 28. avg.— Haj Amtn Husseinl, Jeruzalemski muftl, ki je dobil zavetje v Egiptu, Je sodeloval z Nemci najmanj tri leta v zve^l s sa-botlranjem zavezniških vojnih naporov na Bližnjem vzhodu. To Je razvidno Iz tajnih \i»m-ških rekordov, ki so v rokah za ve/niških avtoritet. Rekordi dokazujejo, da je Husseinl, vodja muslimanov v arabskih deželah, večkrat kon feritni z nemškimi vohuni. On je bil v Berlinu v juliju I. 1042. Potem je naslovil poslanico svo Jim vernikom s pozivom, naj sodelujejo z Nemci v vseh ozlrlh. Muftijev zaupnik Said Sha mil Je navezal stike med nem ško srmado in muslimani. Nje govi agenti so a« spustil na tla z nemškimi za ruskimi linijami pri Oroznyju v svrho sabo tsže. Oba sts bila kandidata na llaU republikanske stranke McCar thy Je zmajnl z večino 5.306 glasov DrugI muftijev zaupnik Je bi Kašid Ali Clallanl, bivši pred »ednik iraške vlade. On je pod žgal levolto v Bagdadu, ki pa ae Je Izjalovila. Gallanl In Husseinl ata bila goata arabake ko Ioni je v Berlinu I. 1942. Ban keta, ki jima Je bil prirejen v počast, so udeležili tudi član Hitlerjeve vlade In vtaoki nem iki vojaški čaatniki. SOVJETSKI POSLANIK BO ZAPUSTIL GRČIJO L Odmev napadov na Rusijo v grikih listih DEMONSTRAC I. J A AMERIŠKE SILE Atone. Grčija, 28. avg,—K. K. todionov, sovjetski poslanik v Atenah, je vprašal grško vlado, naj mu izda vizo, da bo lahko zapustil deželo, zaeno pa Je namignil, da sa ne bo vrnil v Grčijo. Vprašal Je tudi za vizo za svojo ženo ln hčerko. , Zadevno naznanilo je objavil tephanoa Stephanopoulos, grški zunanji podminister. Rodlo-nov Je prišel v Atene kot ruaki Mislanik 28. novembra pretek-ega leta. Ne grlkl zunanji podminister in ne 80vjetsko poslaništvo ni komentiralo Rodiono-ve odločitve. Prej je zapustil Atene Izidor Cankar, jugoalo-vanskl poslanik. Domov ga Je jozval maršal Tito, Jugoslovl-a in Grčija še vzdržujeta diplo-matične odnošaje, čeprav je Cankar odpotovil v Belgrad. Stephanopoulos je dejal, da je Roriionov protestiral proti na->adom na Rusijo v grških listih, ukor tudi proti prepovedi predvajanja ruskih filmov v nekaterih grških dlstrlktlh. Cankar Je bil tudi odpoklican v znak protesta proti blatenju Jugoslavije v grških listih, ki 80 pod kontrolo monarhiatov. London. 28. avg.—Odločitev, ali Iki Grčija prišla v krog ruskemu vpliva na Balkanu ali o-stala edina država na Balkanu pod vplivom zapadnih sil, bo sadla v nedeljo, ko se bodo vr- * šile volitve. Grki bodo volili o vprašanju, ali naj ae kralj Jurij, ki Je v Londonu, vrne na prestol ali ne. Grški krogi v Londonu so*u-verjeni, da bodo zmagali mo-narhistl. Vlada premierja Konstantina Tsaldarlsa, ki je prišla na krmilo v zadnjem marcu, Je -monarhlstlčna in opira se na bajonete bri takih čet. Te so v decembru I. 1944 razorožile grške partizane, ki so se borili proti Nemcem in Italijanom. Nobenega izgleda ni za zmago komu-nlatov in drugih levičarjev pri nedeljskih volitvah. Washington, D, C« 28. avg.— Ameriške ^>jne ladje bodo obiskale grške luke, pravi naznanilo mornaričnega departmenta. To bo demonstracija ameriške pomorske sile In to v momentu konflikta mod Rusijo in Turčijo glede kontrole Dardanelske ožine. V grško luko bo dospel največji ameriški letalonosec Franklin D. Roosevelt. McNarney zagotovil voditelje Udov Frankfurt, Nemčija, 28. avg.— General Joseph T. McNarney, vrhovni poveljnik amerlžklh o-kupacijaklh sil v Evropi, je za gotovtl voditelje židovskih or gsnlzacij, da bo 78.500 brezdom •kih židov, ki so v ameriški oku pacljski coni v Nemčiji, dobilo večjo beaedo v admlnlatraclji. Generala so obiskali rabinoc .Stephen Wiae, dr. Nahum Gold man, Philip Forman In več dru glh voditeljev židovakih organ racij. Okrog 20.000 Židov, ki ao pobegnili Iz poljekth krajev v Nemčijo, ho dobilo zavetje v a-meriški okupacijski coni. ^ | Bojne ladje bodo obiskale Pl-rej, luko pri Atenah, In Solun. Enote uključujejo križarke in rušilce, Demonat racija ameriške pomorske sile je v bistvu grožnja Rusiji in Jugoslaviji, čeprav je ameriški državni pod-tajnik Dean Acheson izjavil, da Je obisk grških luk le gesta uljudnosti. Acheeon Je tudi naznanil, da bo Amerika zahtevala odškodnino od Jugoalavlje za Izgubo življenj članov poaadk ameriških letal, katere so zbili na tla jugoslovanski letalci. Aretacija britskih agentov v Perziji Teheran, Perzija, 28 avg.— Pet britakih agentov je bilo aretiranih na ukaz Quavama ee Sul Uneha, predsednika perzijske vlade. Slednji Je zagovarjal ak-iejo in politiko svoje vlade na sestanku z zunanjimi čaanlkar j(. Izjavil je med drugim, da je odredil aretacijo agentov v interesu varnosti perzijakagt ljudstva. PROSVETA 't PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Org«« of aad publkM by Notional Naročnina aa Zdrušene državo (lavo« Chicoga) in Kanado NJI na leto. ViJOO sa pol lota. 61.&0 aa četrt lota; aa Chicago la okolico Cook Co~ $7.50 so celo loto, $3.7» sa pol leta; sa inosemstvo MJO. Subscription rates: for the United States (except Chicago) aad Canada MAO por year. Chicago aad Cook County 97M por year. foreign countries UJO per year. Cono oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov la nenaročenlh člankov se ne vračajo. Rokopiei literarno vsebino (forties, povesti, drame, pesmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je prUošll Advertising rates on agreements-Manuscripts of and unsolicited articles will not be returned. Other such as stories, plays, poems, *tc~ will bo returned to sendee only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vse, kar Ima stik s listomi PROSVETA ♦ 2857-59 So. Lawndala Ave« Chicago 23, Illinois SSSSSJLSS^K ^jla&Dvi h, na&ifL noAsdbht Gonja proti novi Jugoslaviji Že skoraj tri tedne buči širom dežele velika časopisna in radijska gonja proti T|tovi Jugoslaviji. Svoj višek političnega hujskanja je dosegla žadnji teden, ko je iz ameriške note Jugqslaviji napravila skoraj pravcati vojni ultimat. Ta nota v resnici ni bila nič takega, marveč le "ultimat", ako Jugoslavija v 48 urah ne izpusti letalskega moliva, ki ga je po prisiljenem pristanku na Sorskem polju držala v ljubljanskem hotelu Unionu kot jetnike, tedaj bo zadevo tirala pred zaščitni svet Združenih narodov. Ameriški politični hujskači, predvsem ves kapitalistični tisk, so ne samo iz te pote, marveč iz vsega tragičnega incidenta napravili pravcato poliffčho vojpo proti Jugoslaviji in ameriško javnost temeljito zastrupili. V enakem času ni bilo v zadnjih letih niti proti Hitlerjevi Nemčiji izbruhanega toliko strupa kot zadnjih par tednov proti noVi Jugoslaviji in proti-SRusiji. Sploh je ta propaganda slikala Jugoslavijo le kot orodje Rusije in da so njena vojaška letala napadla dvoje ameriških vojaških transportov nad Slovenijo npt povelje—Moskve. * Prosveta se ne bo postavila na stališče slepega partizanstva in zagovarjala sefjtreljevanje tujih letal nad tem ali onim ozemljem na podlagi kcšjj,ye nekakšne puhle "suverenitete". Toda prav tako ne bomo zagovarjali izzivalne In provokativne politike, katero zasleduje naša ameriška vlada napram Jugoslaviji, posebno pa naša okupacijske, komanda v Avstriji in Italiji, ki po vseh videzih namenoma ifi%iva Jugoslavijo in se obnaša napram njej skrajno naduto—kot kakšen "superiorni" rasist proti "manjvrednemu" človeku—belopoltpi bigot proti zamorcu, "gentil" proti Židu, oba proti "manjvrednemu" rumenopoltcu etc. Precej te svoje "superiorne" psihoze je ameriška liberalna in reakcionarna buržvazija pod Truman-Byrnesovo administracijo prenesla v medparodno areno in z njo nastopa proti malim državam v sovjetski sferi, predvsem pu proti Jugoslaviji, da o njeni gonji proti Rusiji sploh ne govorimo. Glavni razlog je v tem, ker je v sovjetski sferi kapitalizmu, vsaj pa velekapitalizmu odzvonilo. Za mednarodnp politično vojno, za katero se skrivajo imperiali-. stične težnje, pa je s strani zapadnih sil, posebno anglo-ameriškega kapitalizma potreben čut—"demokratične" in etnične "superiorno. str, ki se v nadutosti čestokrnt dosti ne razlikuje od—nacijske "supcriorno$U". Za psihološko vedo je to vsekakor zanimiv predmet—študiranje današnje mednarodne politične in etnične psihoze. * Naj bomo glede tega bigotstvu, prenešenega v mednarodno areno, konkretni! Kot smo pred več tedni čitall v poročilu nekega ameriškega novinarja iz Trstu (če se ne Inotimo, v depeši ONA), ameriški (in m#nda tudi angleški) voiaki v okupacijski coni A Slovencev in drugih Jugoslovanov drugače skoraj ne nazivajo kot z žaljivko "Jugs" in "Communists". Beseda "Jug" ali "Jugs" (v dvojini ln množini) ima v tem primeru isti pomen kot med vojno "Jap" ali "Japs", ali pa kot beseda "nigger" ali "Jevyr" V ustih ameriškega rasnega bigota. V isti depeši smo tudi čitali, da je neki ameriški podčastnik prisilil prostuka, da je vse primorske Slovence tituliral s—"komunisti". Z drugo besedo: ameriške (in angleško) okupacijske sile gledajo na Jugoslovane kot na—1"manjvredne" ljudi. O veliki arogancl okupacijskih s|l v coni A napram Slovencem govore tudi druga poročila. Nas, kt gledamo na Ameriko kot na našo novo domovino in jo ljubimo, to boli, kakor boli tudi naše ljudi v starem kraju, kjer so v zadnjih letih pokazali toliko herojstva in prelil! toliko krvi za svobodo in poraz nacifašizmu. Posledica tega je, da na eni strani Amerika izgublja na ugledu (ne kot dežela, marveč kot etnična in politična enota), na drugi strani so pa jugoslovanski, kakor tudi drugi slovanski narodi bolj in bolj prižemajo k Rusiji. Vsa nadutost in provokativnOst se dalje zrcali tudi v sledečih dejstvih: 1) V rožljanju s struni okupacijskih sil v coni A in ameriške bojne mornarice, proti Jugoslaviji; 2) v Ignoriranju ali celo namernemu teptanju jugoslovanskih pravic s samopašnlm letalstvom nad jugoslovanskim ozemljem; 3) /. zasego in držanjem vsega jugoslovanskega podonavskega brodovna (po številu okrog 170 rečnih ladij), katerega so nafiji odpeljali v zgornji tok Donave, zdaj pa to brodovje drže amerifcke okupacijske sile v Avstriji. Pri tem naj omfnimo, da kolikor je nam znano, Jugoslavija še tudi ni dobila vseh svojih ladij iz savezniškega "poola", čeprav je preteklo že več kot leto dni po porazu Hitlerjeve Nemčije, Ameriška propaganda Ignorira vsa ta dejstva, ki kažejo kot da bi bila Jugoslavija v zadnji vojni zaveznica Hitlerjeve Nemčije in Mumioltnijeve Italije, ne pa /ave/nica /-ujHidnlh sil. Se več! Ta propaganda sama nastopa proti novi Jugoslaviji kot aovražnlcl In siplje politični strup proti njej kot proti največjemu garjevcu In kal licu svetovnega nitru. katerega pa nI nikjer. Vse to radi tega ker se Je naslonila na Rusijo, ker *e bori za svoje pravice v tria škem vprašanju In Jnlijski krajini »n ker hoče biti gospodar v svojih mejah trr si urediti novo «li>avo po svojih lastnih želJah NI stremljenju—po željah in stremljenju velike večine delovnega In kmetskega naroda ter napredne inteligence. Ta pravief Je bila v Atlantskem čarterju sicer zagotovljena vsem narodom, tudi jugoslovanskim Ampak ta čarter je bila le kopica lepih beafd, klim ostale le na papirju, oriroma eo bile le krpa papirja. sestavljene za blufanjc ljudstev, dokler ao Jih potrebovale zapodne sile z Rusijo vred v gigantism torbi proti oslščnemu imperializmu. kater« ae je hotel nasititi na njih račun Pod masko demokracije" te pravice zdaj najbolj ranika nov. Jugoslaviji naša Amerika! fcele k to tragedijo-* rbttjem dveh amen,kil, vcjkfltih transportnih letal na tla-Jt evet nekoliko Iz- DOGODEK IZ PRETEKLOSTI Springfield, 111. — Dopis br. Johna Filipiča iz Clevelanda, O., kateri je bil priobčen v Pro-sveti dne 15. avgusta t. L, mi je obudil spomin iz časa četrte redne konvencije SNPJ, katera se je vršila v mesecu oktobru leta 1909. Med kansaškimi društvi SNPJ in tako tudi med delegati omenjenih društev je bila navada, da so skupno odpotovali na vsako konvencijo, tako smo skupaj šli tudi na četerto redno konvencijo. Vlak je dosjael na postajo v Cleveland nekako zgodaj proti jutru, in s postaje smo hodili še skupaj v mesto, tam pa smo se razšli. Ena skupina je odšla v neki hotel, z drugo skupino smo pa odšli do neke družine, katera je bila poznana e-nemu delegatu izmed naše skupine. Ko pridemo do dotične družine, so nam takoj odprli in prijazno sprejeli. Takoj se je pričel ali razvil med nami vsestranski pogovor o raznih zadevah. Med [»govorom je gospodar o-menil, kako lepo cerkev imajo in da mu je žal, ker mu ni mogoče, da bi jo nam pokazal, ker je prezgodaj zjutraj, pa tudi čas mu ne dopušča. Ob času pogovora mu ni nihče ničesar oporeka] ali kaj nasprotnega omenil. Ko smo pa odšli, mi je delegat društva št. 65 Rok Godina Smehom omenil, da njega prav r^č ne zanimajo elevelandske cerkve, nakar sem mu pritrdil, da tudi mene ne, da nisem prav nič radoveden, kakšne so od zunaj ali pa znotraj. Stanovanje sva potem dobila skupaj z br. Godino v neki gostilni, katera se je~nahajala čisto pred pragom cerkve sv. Vida. Poleg naju sta nam bila nastanjena še dva druga delegata. Bilo je v soboto zvečer pri. večerji, ko je stopila gospodinja pred nas in dejala: "Fantje, danes je sobota večer in jutri ne-< elja. Bilo hi lepo od vas, ako šli tudi kaj v cerkev pogledat, ako že ne jutri v nedeljo, pa vsaj danes zvečer." Oba z br. Godino sva naenkrat odgovorila, da naju prav nič ne zanimajo cerkvene reči, niti odzunaj, toliko manj pa znotraj. Gospodinja se je obrnila n nevoljno odšla. V nedeljo popoldne smo Šli na razgled po mestu. Ko sva zvečer se vrnila z br. Godino ob času za večerjo, je bila gostilna napolnjena s pivci, tako tudi kuhinjski prostori. Br. Godina ml omeni, da je bolje, da greva skozi kuhinjo v najino sobo, kar sva tudi storila. Ko vstopiva v kuhinjo, se je naenkrat zaslišal močan glas nekega pivca: "Pr-mejkrš—š, to so pa ta rdeči hudiči!" Nadaljnjih besed nisva razumela, ker sva odšla v najino sobo brez obotavljanja. V sobi mi je br. Godina rekel: "Vidiš. John, med kakšnimi ljudmi sva! Najbolje je, da se odstraniva." To sva tudi storila z namenom, da ne bo imel nikdo nobene prilike za nadaljnje zbadanje. Bila pa sva pod vtisom, da je gospodinja tem ljudem potožila o dogodku prejšnjega večera, kar je dalo povod za zbadanje dotični osebi. Ves dogodek sem si predstav ljal ravno tako kot v stari domovini, namreč v Zagorju ob Savi so se nefttevilnokrat slišale alične zbadljivke od nezavednih ljudi, kateri so bili naščuvani od verskih voditeljev, da so na tak način napadali In zmirjalipoJtene in zavedne o- Nobeden čudež ni. da so imeli verski voditelji po slovenskih krajih oziroma po Jugoslaviji na evoji strani toliko nevednega ljudstva, katero je bilo priprav Ijeno na povelje teh ljudi mo riti evoje lastne narodne brate In sestre ter vršiti grozodejstva nad njimi. Ako Je ljudstvo v prišlo do spoznanja, da so mu nepotrebni kronani voditelji, potem naj dela tudi na to, da so jim tudi nepotrebni verski voditelji. Kadar se bo ljudstvo znebilo tudi teh, takrat bode šele slovenski narod postal popolnoma svoboden. John Goršek. POZIV NA SEJO PODRUŽNICE 108 SANSa Detroit, Mich.—Redna mesečna seja podružnice 108 SANSa se bo vršila v nedeljo, 1. septembra, pričetek ob treh popoldne v Slovenskem delavskem domu. Seja je velike važnosti radi našega bodočega dela in pomoči stari domovini. Kakor vsi vidimo, se zopet nekaj črnega zliva nad našo staro domovino in se jo ovira do njenega uspešnega okrevanja. Deluj mo in uresničimo demokracijo tudi v praksi in ne samo na papirju! Federativna ljudska republika Jugoslavija si želi miru, kajti ona je izgubila in žrtvovala mnogo mladih življenj za svobodo vseh narodov, zato je tudi upravičena do svojih zahtev. Jugoslavija hoče svoje, za tuje pa se ne briga. Pokojni predsednik Roosevelt je obljubil vsem malim narodom svobodo, danes pa kapitalisti rožljajo proti njim z orožjem in atomsko bombo. Naša dolžnost je, da obsodimo tako* postopanje dolarskih demokratov. Pridite na sejo in se bomo tudi o tem pomenili, kajti to je velike važnosti za nas vse, kakor tudi za* bodoči mir. Na tej seji bomo razpravljali tudi o vinski trgatvi, katera se bo vršila v nedeljo, 8. septembra, v Slovenskem delavskem domu, 437 S. LivernoilTttve. To trgatev bodo priredila vsa slovenska društva na) zapadli strani De-troita in ve* prebitek bo porabljen za stroške delegatov, ki se bodo udeležili Vpeslovanskega kongresa v New Yorku, kateri se bo vršil od 20.-22. septembra. Torej ne pozabite te važne seje in vinske trgatve. Vabljeni ste od blizu in daleč. Za postrežbo bodo skrbele članice gospodinjskega kluba SDD. Imeli bomo tudi dobro godbo. ftrank Modic. tajnik 108 SANSa. PISMO IZ MORAVČ Clalrion. Pa.—Prejela sem zopet pismo iz stare domovine, ki je zelo zanimivo. To pismo je pisal moj nečak iz Moravč. Glasi se: "Draga teta in ostali!—Moral sem si vzeti toliko časa, da Vam napišem nekaj vrstic iz naše domovine. Vašega pisma sem bil zelo vesel. Pisal bi že prej, pa nisem imel časa. Ravno so minuli binkoštni jprazniki, katerih se tudi vi gotovo spominjate. Pred leti je bilo prijetno na Limberški gori, v času okupacije pa je bilo prepovedano praznovanje. Letos pa je Limberška gora zopet oživela. Romarji so prišli iz vseh krajev. Lepo vre me jih je privabilo neverjetno število. Saj niso Nemci pustili na ta hrib nikogar tri leta, ker smo bili vsi banditi, kakor so nas imenovali. Hočem Vam nadalje opisati, kako se nam zdaj godi in kaj delamo. Veš, teta, dela imamo več kot preveč. Jaz aem bil skozi vso zimo in splomlad v gozdu, kjer sem pripravljal les za novi hlev. obenem pa sem pomagal teti Matički sekati les za hišo. Vsajenega imamo ae^aj tudi toliko, da mislim, da zahaprej nam ne bo treba kupovati živeža. | V Vašem pismu ste vprašali, da bi Vam podrobneje opisal iz našega življenja v teku zadnjih štirih let. Ni mi mogoče opisati vsega naenkrat, pač pa Vam bom večkrat plaal. tako da Vam bom podal vsaj približno sliko ----------- Slavka, /a katero ste vprašali v nail atari domovini JugnalavijiIpismu, je imela toliko sreče, da je niso z drugimi odgnali v koncentracijsko taborišče. Nje nanv- reč ravno tedaj ni bilo doma, kajti je žela pšenico v Podgori. Ko pa se je vračala domov, je šele videla kako Hrastnik gori, ni pa vedela kaj se je zgodilo z ljudmi. Potem, ko so zveri odšle, je prišla domov. Našla ni nobenega Hrastničana, ampak le kup razvalin in sežgana telesa. Drugega je rii kazalo, da se je skrivala, kmalu pa so prišli partizani in se jim je pridružila ter šivala zanje, zaeno pa bila ves čas njihova obveščevalka, namreč prenašala je tajno pošto, radi tega je bila v stalni nevarnosti, da bi jo dobili Nemci v roke. Tistega, ki je prenašal tajno pošto, so takoj ustrelili, ako so ga dobili v roke. Zadnji mesec, predno se je zgrudil nemški pes, so jo pa u-jeli, vendar pa tedaj niso bili tako strogi, kajti vedeli so, da jih jemlje hudič. Nekaj časa so jo imeli zaprto v Kamniku, potem pa je morala 14 dni kopati jarke v Tuhinjskih hribih. Od tam je zbežala in prišla domov nekaj dni pred kapitulacijo o-kjjpatorjev. Sedaj pa bom malo opisal, kako se mi je godilo v Tretjem raj-hu. Mene so odgnali že 1. 1942 v Celovec na Koroškem, kjer sem moral delati. Toda kmalu smo se organizirali in pričeli s tajno propagando. Ponoči smo sredi mesta trosili plakate, ki smo jih dobili od partizanov. Imeli smo tudi radio-aparat in vsak večer poslušali poročila iz Moskve, New Yorka in Londona, tako da smo vedeli, kako se je godilo Nemcem na frontah, d očim so oni doma poročali, da zmagujejo. Kmalu smo vedeli, da lažejo. Tam sem nameraval ostati še nekaj mesecev, predno bi šel v partizane, toda usoda je hotela drugače. Bila je mrzla sobota v zimi 1.1943., Prišel sem prav na kolodvor v Celovcu, ko so me nenadoma obkolili gesta-povci, pet po številu. Vrgli so me v avto ni odpeljali v zapor. Zaprli so me čisto samega v temno celico. Od tu naprej se je šele začel moj križev pot. Teta, povem Vam, kdor je prišel v roke gastopvcem, ta je bil revež in ni odnesel zdrave kože. Vsakega so strahotno mučili. Mene so imeli dva dni na zaslišanju. Imeli so me zvezanega ves čas in pretepli so me trikrat do nezavesti, tako da nekaj časa nisem mogel niti hoditi. Hoteli so iz mene izsiliti vsemogoče priznanje, kajti o meni so i-meli točne informacije, a sem jim vedno tajil. Saj če bi kaj 'priznal, bi me takoj ustrelili. Čepel som več kot dva meseca v tisti luknji in nikdar nisem videl sonca. Potem pa so me odpeljali skrbno zastraženega v slavno mesto smrti Dachau. Se poprej pa so me vsega oropali, kar sem imel. Na sebi so mi pustili le obleko, katero pa so mi v taborišču zamenjali za razcapano, marogosto pleteno obleko, za nameček pa sem dobil tudi lesene coklje. Ostrigli so pas po vsem telesu, povrhu pa še obrili. Seveda, v taborišču nismo bili več človeška bitja, temveč živali, številke, ki smo jih imeli pripete na prsih in na desni hlačnici. Naše življenje je bilo silno o-bupno. Močnejše jetnike so po- Sovjetska.Rusija v povojni dol --Spisal Victor Manuel Villasenor_ Z avtorjevim dovoljenjem prestavil V. Zebre iz 1 Uvod Družba za mednarodne odno-šaje si je nadela nalogo dati v javnost različna dela pisateljev, ki se bavijo s svetovnim položajem. Med ta dela spada pač predavanje odvetnika Victor j a Manuela Villasenorja, ki ga je podal na Narodni ekonomski u-niverzi v glavnem mestu Mehike. Ta prosluli mednarodnik je prepotoval po navodilu mehiške vlade v letu 1945 skoraj vso Evropo in kar je videl in opazil v teh deželah po končani drugi svetovni vojni, je podal mehi-kanskemu ljudstvu v sedmih predavanjih. Predvsem se je oziral na politične, gospodarske in družabne razmere v Poljski, Rumuniji, Čehoslovaški, Grški, Jugoslaviji in Rusiji. Jemajoč v poštev množino podatkov in dokazov, ki so tukaj navedeni, dobro vemo, da ne bodo nikdar in nikoli zadostovali za uničenje vsakdanjih zavijanj in mrženj, ki jih vodi reakcija proti Rusiji. Gola dejstva, ki nam jih podaja odvetnik Villasenor, eden prvih mehikanskih mednarodnih znanstvenikov, so našo družbo (la Sociedad de Estudios In-ternacionales) napotila dati v javnost njegovo zadnje predavanje, ki ga je imel na univerzi, upajoč, da doprinesemo s tem delom razjasnitev mednarodnih težav. On pričenja: I. % Leta 1935 sem obiskal prvič Rusijo. Od leta 1929 do 1934 sem živel v Združenih državah severne Amerike. Imel sem priliko opazovati polom ameriškega gospodarskega blagostanja (1. 1929), katerega posledica je bila strahotna ekonomska kriza, ki je potem več ali manj prizadela vse kapitalistične države na svetu. Brezposelnost, lakota, de moralizacija, brezupnost so bile naravne posledice propada borz, ki so razmajale vse temlje Wall Streeta v tragičnem mesecu oktobru. Strahota te nevihte je prizadela Evropo, Azijo in Južno Ameriko. Kakor gradovi v oblakih, so razpadala v prah velika bančna podjetja, mali podjetniki so bili čez noč berači, Mehiki vrženi na ulico delavci znašli v krušnih vrstahV verjevih "vaseh". Milijo^ trpeli lakoto in v veiemes videl dolge repe ljudstva-in obupani obrazi, čakajc šček kruha in skodelico cai kave. Na drugi strani pa jt lo žito v ogromnih zalogah, ko so spuščali v kanale, u. vali so ogromne zaloge bon) in zažigali kavo. V začetku lota 1931 je | sednik Angleške banke Mor Norman podal sledečo ii "Če ne uvedemo v najkra času najstrožje ukrepe, bo kapitalistični sistem pred cem tega leta uničen za ve< Prebivalci velikih industrij držav niso mogli porabiti to so pridelali. Družabni re razpadal in po njegovih linah so tavali milijoni kak< gubljene duše. Edina dežela, kakor je dalo, ki je ta vihar ni zaje bila Rusija. Leto dni pre< lomom Wall Streeta, je Mo pričela svoj prvi petletni gram. Opazil sem čudno stvo: medtem ko je produ v kapitalističnih državah strofalno letela v prepad, pa v Rusiji delalo s polno Gradili so velikanske jezov gromne tovarne so se dvig tal, poljedelstvo je pričelo rabljati veliko množino velikanske planjave so pri vali za prihodnjo setev in videvala so se tako ogrt podjetja, da je sloviti pis H. G. Wells označil vsa r stremljenja kot sanje, ki * bodo.nikdar uresničile. Ali glej čuda! Koncem 1932 je Moskva razglasili vsem svetu—naš prvi pet plan (pjatiletka) je bil dov v štirih letih in treh mes Dne 1. januarja 1933 pa pričel drugi petletni plan, terim si Je Rusija nadela go—uresničiti še veliko večj topijo! Ameriška javnost je mačila ta pojav v Rusiji v nasprotujočih se podatkih, sem se tedaj odloČil, iznx se iz teh zmešnjav in razkrit licu mesta, kaj in kako stvarjo v tej socialistični de (Dalje prihodnjič.) razdelili po drugih manjših la-gerjih. Tudi mene so poslali v šest kilometrov oddaljeni Al-lach, kjer je bilo še slabše kot v Dachau. K delu so nas vedno priganjali, vmes pa delili klofute in brce. Padalo je po hrbtih in glavah. Skoraj vsak dan smo prinesli domov po več mrtvih tovarišev. Njihova zadnja pot je bila krematorij. Beg iz lagarja je bil nemogoč, kajti obdan je bil trikrat z žično o-grajo» ki je bila napojena z visoko električno napetostjo in kdor se je je dotaknil, je bil na-mestu mrtev. Nekateri so pobegnili z dela ponoči, toda so skoraj slehernega ujeli in do smrti pretepli, na to pa obeseli v svarilo drugim. Najhujša pa je bila lakota. Saj smo imeli čisto malo jestvin. zvedel kako r a pa d ne sile spoštujejo pravice Jugoslavije, na katero gledajo t vtika kot Je gledal srednjeveški fevdalni grof ali kralj na evoje tlačane nil pa Hitler na svoje podVnžnfke, nererman«ke narode,—O tem spregovorimo še prihodnjič. Na sliki sta dva dijaka In ena dijakinja, ki so se vpisali v delav ffco šolo v San Prandacn. vsi »rile volni veterani. Na levi Je dlrek tor Holland Roberts, poleg nloga pa Wing Ari. Jimmy Randall In Margaret Geghardt. ki študirajo zgodovino delavstva. Zjutraj črna in grenka kava kosilo trieetrt litra kol« juhe, za večerjo pa 10 dkn' nega kruha, 5 dkg konjske lame in grenki čaj, vtm 1 raj vsako uro zračni nap Veš, teta, ni bilo prav prije kadar so pričeli Američani bijati s težkimi bombami. , ko to zgleda, vedo vsi tisti so'bili v Nemčiji. Po zraki letali svetli ptiči, katerih je lo včasih na tisoče, meU svoje debele hruške, da se je zemlja tresla. Nekoč »-m skoraj zasut, kajti bomba jI darila precej blizu rorm kaj jih je bilo mrtvih. J-i sem odnesel zdravo koža Naša največja želja je^ Mprišla osvob In r ><"» ' ce. vendar Ne morete s. PJ^^ ko je prišla OH veeelja smo m **** poljubov;.!! zemljo Bil, *mn vvobad^2 nismo smeli »P** radi bolezni * ^^ Jgv^- - 000 oseb TUkaj ko op bi hot' moral i (Dal*** vam ^mojr j vu> natai*^ .(Misti k i*e sli iz nove, prerojene ironije in Jugoslavije i ji pridelek sadja obeta nji lep dohodek hub suši, ki je prvotni pri-! sadja občutno zmanjšala, L pojavom cvetožera in o-»dnih škodljivcev, ki so brili v nekaterih sadnih bo vendarle pridelek v Sloveniji zelo dober. -anborskem okrožju, kjer w približno polovico ce-» pridelka sadja Sloveni-tudi letošnji pridelek naj-Precejšen bo tudi pride-, novomeškem okrožju, kjer fcato na sadju zlasti Krško Najboljše vrste našega bomo predvsem izvozili, sadje pa bomo porabili ^e sadje, v glavnem jabolko lahko izvažali največ rfko, potem pa tudi v Av- i, v Sovjetsko zvezo in raz-dinavske države. Sadna lina bo prosta, in bodo v sodelovali vsi trije sektorja gospodarstva: državni, jjžni in privatni, pod okri-driavnega podjetja "Sad-Pri nas v Sloveniji bosta dim in državni sektor na-ila zlasti pri prodaji na zu-ih tržiščih. Cene bodo svo-ter jih bo regulirala po-in povpraševanje; bodo e za vse producente, ne na oddaljenost nakladal-tttaj. Predvidevajo se ce 15 do 1.5 din za kilogram ovosti sadja. Državna tr-i podjetja v posameznih talnih edinicah bodo zbirala le na teritoriju svojih re-t. Pri nas bo to opravilo je d. d.", v Hrvatski "Voče, v Srbiji ter Bosni in Her ni "Vočar, d. d." in v Ma Milji "Gradinar s. d.". Se-bodo posamezna podjetja Jpala sadje tudi drugim fe-im edmicam. Izvoz v ino- trgovino bo Sloveniji po 8 krfdit v znesku 130 mi-dinarjev. Za izvoz bo "Sadje, d. d." organiziralo po aebne tečaje za sortiranje. Na teh tečajih bodo tečajniki, ki jih bodo poslale zadruge spoznali osnovna načela sortiranja. Od teh tečajev, ki bodo v Mariboru, bo prvi koncem junija in drugi v sredini julija. Tečaji bodo trajali po teden dni. V kratkem bo izšla uredba o kontroli blaga. Odpadki slabo sortiranega blaga gredo na račun zbiralca samega. Ko blago sprejme v skladišče zadruga, gre kalo na njen riziko, ko pa blago sprejme v skladišče "Sadje, d. d." pa na njegov riziko. Zaslužek zbiralcev in prebiral-cev bo provizija od kilograma, ki se bo gibala od 0.20 do 0.50 din, ter poleg tega še posebna nagrada za dobro izvrševanje dela. Izplačevanje se bo vršilo na mestu. Voditi se bo pa moralo točno knjigovodstvo. Večina okrajev mariborskega okrožja ima že ustanovljene o-krajne odbore za organizacijo sadne 4rgovine. Ostali kraji, ki tega še nimajo, naj takoj začno z delom. Kajti treba je pričeti takoj s pripravami za zbiranje in nakup sadja. Zbirati je treba točne podatke o stanju sadne letine in o tem poročati o-krožnemu kmetijskemu oddelku in oddelku za trgovino in preskrbo. Takoj je treba organizirati skladišča, pravilno je treba izvesti rajoniranje in zbrati nakladalne postaje v krajih, ki leže blizu železniških postaj, oz. od koder je dovoz na železniške postaje najlažji. Takoj je tudi treba začeti z gradnjo sušilnic za sušenje sadja. Poataja za predelavo sadne mezge v Mur ski Soboti bo sprejemala samo sadje iz predelov, okuženih po kaparju San Jože, kajti tako sadje bo na trgu prepovedano, ostalo industrijsko sadje pa se bo izvažalo predvsem v predelo-valnico sadja v Celju. da padla na rodovitna tla. V vasi je bil izvoljen odbor in žene so obljubile, da bodo hodile na sestanke. Razdelile smo nekaj časopisov, dve ženi sta se naročili na "Našo ženo". Ko je že padal mrak smo se poslovili od vaščanov, mladine in žena. V srcu pa nas je spremljalo veliko zadoščenje, da bo ta naš obisk rodil še obile sadove. M. B. r industr ■Ulj ' «• b, t, izvoz 'trija izdelala potreb-N«. Pri nas je naročenih Ml>"j možnosti i I prevoznimi stroftk. Potrebna skladišča. )x>trebnege pre * '»"do sadje preva ' rajonskih zbi k4' f* staje. Po "/•'•'ne vlade bode prevozna sred ki bf)do oprav M /biralce\ iralnlcc, kjet prevzemalo dr F I "Ujetje "Sad >kih zbiralni r jravjti primer ' bo. sadje lah "kalo. Tu se br ; "'». a kvslifikaci ,f> *>odo oprav " ^"vnjaki. Vslec r^kovnjakov bo Življenje na Selah pri Mirni Lepa pomladanska nedelja je izvabila naše mlade fizkulturni-ke na izltet v uro oddaljeno vas Selo, da obiščejo tamkajšnjo mladino. Selant so bili vso vojno dobo nenaklonjeni narodnoosvobodilnemu pokretu, pa tudi po osvoboditvi se položaj ni dosti spremenil, ker so že zmeraj nasedali reakciji in njenim izmišljotinam. Z mladino smo obiskale to vas tudi žene protifa-šistke iz Mirne, da dopovemo in razložimo tem ženam naš politični položaj in da jih organiziramo v žensko organizacijo AFŽ. • " Ko smo se bližale vasi pa smo» bile nenadno in prijetno presenečene. Nasproti nam je prlko rakala z zastavo na čelu cela če-| ta mladine in prepevala parti /.anske pesmi. Resnično smo bi le ganjene do solz, ni nas več ikrbelo, ali bo prišla katera že-na. na sestanek ali ne, zdaj se lam je mnogo razodelo. Posla-e so nam in naši mladini naproti svoje otroke, zaupale so nam jih, ki so jim najdražji. Veselo pojoč smo prikorakali v vas. Mirenska mladina. Sel->ka mladina a članicami AFŽ in •lani fizkulture iz Mirne. Iz vseh hii so gledali radovedni »brazi zaupljivo in iskreno. Sredi vasi se je ustavila pestra po-vorka. Oči so bile uprte v to varita predsednika fizkulturne-4a društva iz Mirne, ki je v pomembnem govoru pozdravil vso to mladino, vse te ljudi. Med itroke smo razdelili bele žemlji-?e. ki jih je prinesla naša mla lina lz Mirne. Tovariiko In pri srčno se Je povezala mladina o-Vh vasi..v priietni zabavi in Tiislila na pretekle dni. v pesmi !n Titovem kolu je za zmeraj if-dila svojo vez. Žene smo Imele sestanek AFZ-"Vlilo Je 72 žena in kakor so ^le v začetku trde, vendar na se Je wot < koncu sestanka h kazalo, da je marsikatera bese- Da k i jeva brigada v Beli Krajini Bela Krajina je pred dnevi sprejela dolgo pričakovane goste. V Gradac je prikorakala mlada armada delavcev, ki bodo zgradili progo Otovec—Bubnjar-ci, katero ao morali v času narodno osvobodilnih bojev porušiti partizani, da so zaščitili na tisoče življenj in domov v sončni Beli Krajini, kamor je okupator pogosto silil, a vselej zaman. Razveseljiv delavni polet, ki ga je mladina Jugoslavije pokazala pri gradnji proge Brčko— Banoviči, je rodil posnemanja vredne vzglede. To, nad čemer so se spotikali vsi črnogledi, da mlade roke ne bodo mogle uresničiti načrtov maršala Tita, ki je gradnjo bosanske proge za* upal mladini Jugoslavije, je preseglo zaupanje, ki so ga konstruktivni in k plodnemu delu usmerjeni voditelji naših narodov zaupali mladini. Tudi slovenski pionirji in pionirke, mladinci in mladinke niso hoteli zaostati v tem delu. Mnogi so pohiteli v Brčko in navdušili tudi ostale za delo, ki naj služi skupnosti. V gradaškem gradu se je namestila II. delovna brigada "Stanka Semiča-Dakija". Zaved ni in požrtvovalni ter v narodno osvobodilnih bojih prekajeni Belokranjci so mlade udarnike dela sprejeli na' trgu v Gradcu tako, kakor se spodobi. Predsednik kraj. L. O. tov. Franc Graf je v imenu Gradaca pozdravil brigado delavcev, k jo tvorijo po večini dijaki iz Ljubljane in nekaterih krajev Gorenjske. Želel Je uspeha pr plodnem delu sinovom in hčer kam borcev, ki so Belo Krajino spoznali takrat, ko ao pred fašisti branili meje te sončne deželice. Za njim je v lepem, zanosnem govoru nagovoril brigado "Da-kija" tov. Skrabar, delegat o-krožnega L. O. v Novem meatu, v imenu gradaške AFŽ pa je mladino pozdravila tov. Heda Dim. Pri sprejemu ao aodelovale vse krajevne organizacije in zastopniki okrajne O. F. iz Črnomlja. Učiteljski pripravniki, ki so se udeležili pedagoškega tečaja v Gradacu, otroci črnega revirja iz Trbovelj, Hraatnika in Zagorja pa so za zaključek zapeli nekaj lepih pesmi. Bil je velik !n pomemben praznik za vso Belo Krajino, ki od srca želi, da bi delo mladih rok kmalu rodilo sadove in da bo tudi belokranjaka železnica znova povezala Slovenijo z bratsko Hrvatsko. Brigada Dakija, pozdravljena! Mi pojemo z vami: "Hej, brigade, hitite!" Glasovi iz naselbin (Nedaljavanja s t. atraal.) tednov smo Še čakali v taborišču, predno smo se napotili do-mov. Med tem časom smo imeli vaega dovolj, hrana pa je bila prav dobra. Očistili so nas tudi uši in druge nasnage. Pot proti domu je bila najlepša v mojem življenju. Američani ao nas pripeljali z avtomobili do Kam nika. Po vseli vaseh na Gorenjskem so nas vaščani pozdravlja-in obsipavali z rožami. V Kamniku so nas prisrčno sprejeli. Bili smo vsi kot brez uma. Sedaj smo zopet v svobodni domovini, ki je z nami vred hudo trpela.* V pismu ste omenili, da v Ljubljani prodajajo a-meriške pakete. To je res, toda ti paketi ao od Rdečega križa, ki jih je poalala Amerika. Dobijo jih samo-tisti, ki imajo dodatne živilake karte, toda niao dragi, kajti zaračunajo samo za prevozne stroške. Privatnih paketov pa ne vzamejo nikomur. Teta Marička je ravno danes prejela dva paketa ln denar. V enem je bilo tudi pismo, v katerem omenjati, da ste poslali že devet paketov. Mislim, da bodo tudi ostali prišli v redu. Teta, vprašali ate me tudi, kam smo dali "gospode", ker se sedaj vsi nazivamo tovariši. Da, pri nas se je marsikaj spremenijo in nimamo nič več gospodov, ne bankirjev, imamo pa ljudsko oblast, katero zastopajo poštene osebe. Prihodnjič bom tudi poslal slike od naše požga* ne vasi. Zaključujem in Vas vseh skupaj prav lepo pozdravljam. Vaš nečak Ivan." Chrieftiae Urabanlja. status tega internacionalizira-nega ozemlja. Končno pa namerava nagla-lati poljska delegacija, da je tudi gospodarsko življenje takega ozemlja v nevernosti, ker je odtrgano od svojega naravnega zaledja. Dobro fe še spominjajo, kako so sami gradili svoje poljsko pristaniiČe Gdynia, ker so ieleli postati' neodvisni od Danciga. Ne glede na to, v koliko je bil Denoig prizadet radi izgraditve luke Gdynia, kar ae tiče Trsta, pravijo Poljaki, je popolnoma jasno, da bo podlegel uredttvi drugih jadranskih pristanišč v bližini, ako bi zares zmagalo nazlranje, da mora Trst postati mednarodno ozemlje.. v Jugoslavija je baje odločena, da bo razvila drugo pristanišče na Jadranu, ako bi bil Tf«t in-ternaclonallzlran. Iz vseh teh razlogov je poljska delegacija prepričana, da bo ravnala zaaluftno za bodoči mir, ako dvigne avoj svarilni glaa proti internacionalizaciji Trste. Eden poljskih državnikov Je dejal, da je vaekakor bolje napraviti alabo mejo, ki bo vsaj do neke mere odgoverjala narodnostnim zahtevam, kot puatHi bodočim generacijam zapuščino mednarodne cone, ki bi neiao gibno postala • vir in verok neprestanih mednarodnih homa tij in večinih težav — prav kot ozemlja Danciga in Memela. Aktivizacija delavskega gibanja v Indiji Konec druge avetovne vojne ni izboljšal položaja delavskega razreda v Indiji. Nasprotno, veliko pomanjkanje iivil in nagla podražitev življenjskih potrebščin ata še bolj znižala življenjsko raven indijskih delavcev. Zato so za drugo polovico leta 1045 in prvo polovico 1946 značilne številne velike stavke. Prišlo pa je tudi do drugih nastopov, na katerih so množice protestirale proti policijskim početjem in terjale neodvisnost Indije. Pomembno vlogo v aktiviza-ciji delavskega gibanja igrajo sindikalne organizacije. Vodilno središče indijakega sindikalnega gibanja je Vseindijaki kongres sindikatov, največja delavska organizacija v Indiji, ki se je v zadnjih letih precej okrepila. Na 25. zasedanju kongresa v Madrasu v začetku 1. 1945 Je bilo ugotovljeno, da se je Število sindikatov od prejšnjega zasedanja v maju leta 1943 povečalo od 209 na 416, število članstva pa od 352,000 na 500,000. Pripomniti Je treba, da je vpliv sindikatov v Indiji. Čeprav Je v njih združen sorazmerno nizek odstotek delavcev (12-13'«'), ve-llk. j; Ameriški list "Ameraaha", ki ae poaveča posebej vprašanjem Vzhoda, je nedavno pisal: "Vseindljskl kongres sindikatov se je zavzemal in ae zavzetna za aeatavo zastopniške nacionalne vlade in zahteva oavobodltcv 4k DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pUele Prosvetl ali e glavni urad SNPJ. ne pozabite v naslovu napraviti poštne številka 23 sa besedo "Chicago". Na kuverti vsala) sspiiitei Chl cago 23. 111. To bo olajšalo dalo na čtksškl poŠti, nam pa po spetilo doetavllasit« poite. j j u ritf'""**** Poljska nastopi prati internacionalizaciji Trsta Pariz —- ONA — I* verodostojnih' virov Jt prejela Overseas Agency vest, da namerava poljaka delegacija prihodnji teden akrajno odločno nastopiti proti internacionalizaciji Trata. Ta napad na aklep velike če-tvorice bo najbrže najhujši, kar jih je bilo do zdaj na ta del mirovnih predlogov. Poljski delegati bodo poudarjali, da ao internacipnalizirane cone« sicer teoretično privlačne — za oči — a da v praktični izvedbi ne morejo zadovoljivo poslovati. Mednarodna cona med dvema državama je vir neprestanih sporov ln trenja, vir mednarodnih zapletijajev in povrh tega še otežkujoče kolektivne poizkuse za obrambo. Kar se tiče naroda, ki živi v takih mednarodnih conah, njih zvestoba in naklonjenost bo o-stala neomajna napram narodu, iz katerega izhajajo. Upravne oblasti so večinoma slabotne in dovzetne za vsak pritisk iz zunanjega sveta, a mednarodne oblasti so brez učinka in površne. Pravica, katero uživa tako mednarodno ozemlje, da se more pritožiti na mednarodne instance, Je bila v preteklosti če-sto zlorabljena v jiolitične svr-he tako v Dancigu kot v Meme lu. Domača policija, kateri Je bila prvotno poverjena skrb za Javni mir in red, je bila na skrivaj organ'z!rana v vojatko silo, ki Je bila pripravljena, da nastopi sama v slučaju prve mož-Vihti, da apremani mednarodni ZAGONEHA MET NAD ŠVEDSKO Napisal Donald Bell Blesteči meteorji, ki se v zadnjem času pojavljajo v ozračju nad Švedsko, vzbujajo v ljudeh strah, da utegne te pojav na nebu pomeniti vojno. Ta strah ne isvira iz praznovernosti kot v davno minulih Časih—teh modernih "meteorjev" Je. preveč, da bi mogli biti naravnega Izvora. Prlhajajb vedno iz iste smeri —iz juga. Razlete se nekje sredi neba ln se razprše v nič, bres sledu. Švedi se spominjajo sljč-nih pojavov, ki so jih vsnemir-jali pred par leti, ko so Nemci delali svoje poizkuse t raketnim orožjem. Takrat izstrelki niao potovali tako daleč in tudi niso izginili tako popolnoma brez aledu. Sem ter tja je bilo najti drobce kovinastih lupin raket, katere eo Nemci pošiljali na Švedsko i/ svojih poizkusnlh naprav v Pee-nemuendu. \ Ko so Rusi zavzeli Peene-muende, je bilo konec tega streljanja. Zadnje mesece, približno leto dni zatem, so se ti meteorji nanovo pojavili, Navidezno imajo te rakete mnogo večji domet. Ako je verjeti veatem iz Švedske, lete nove rakete naj-manj 600 milj daleč, in morda do p00 milj. Poročila ao neuredna, kajti švedaki generalni štab noče deti nobenih pojasnil. Izstrelki so brec naboja, tako da ne morejo napraviti nobene Škode razen po naključju Opremljeni ao očividno z neko poeebno napravo, ki jih popol noma uniči v trenotiu eksplozije. Navzlic temu je lahko razum Ijivo, da postajajo Švedi nekoli ko razburjeni. Kdina razlega ki j« videti mogoča m verjetna, je ta, da so ruake sile začele de lo, katero so morali opustiti Nem ci, Ur da jim je uspelo izbolj šati nemške metode in ustvariti orožje, ki ima neverjetno dolg domet, ki potuje z nezaslišan'« brzino in k»Urrc učinak jc ne znan. To bi bila torej tehnična raz laga toga pojava. Tu prične poli Oomia t lika. ki lo » iadel CIO. •asorao kal* k also tnftarlla Miro rmaUm ko« navijanju cen. CIO si prlsadeva. da vlada polleM cene »asa) m Mm. ki le Mla e vellevi 10. Jenija. Učna uganka. Cemu niso Rusi odnesli vseh naprav iz Peene-muenda v Sibirijo? Nihče ne bi vedel, kaj delajo tam. Rusi so dosdaj vedno skrbno skrivali vse* svoje vojaške priprave. Čemu naj bi opustili to načelo ravno v pogledu Švedske? Nekateri Švedski krogi se boje, da skušajo isvajeti na njihovo deželo pritisk političnafia značaja. To je malo verjetno, kajti Rusi nimajo nobeni* potrebe, da bi želeli strahovati Švedsko z raketnim orožjem. Rdeča armada Je dovolj blizu Švedsko da bi mogla na stari način zase-Nti vso deželo, posebno zdaj, ko Finaka ni več zapreka vojaškega značaja. Ruska sila je zadostna, da te sama po sebi izveje prtt'tik na skandinavske deželo Resnični razlog Je brer. dvoma drugačen, Zamislimo si, da bi želeli Rusi povedati zunanjemu Hvotu, da imajo novo raketno orožje. Ako bi povabili Inozemske opazovalce na "predatavo", slično našemu bikinskomu poizkusu r. atomsko bombo, ne bi bilo pravega učinka, kajti naši strokovnjaki in naša Javnost bi le zaključili, da imamo tudi ml slično orožje in še mnogo dru- Ako žele Rusi dopovedati Angležem, da jim ne bo težko, raz* rušiti I^ondon In Liverpool, ako pride do atomske vojne, morajo r»s vseeno streljati nekam, kjet bo svet videl in razumel, za kaj gre. Ako bi uamerlll svoje streljanje na Francijo ali Anglijo, bi utegnili iti predaleč In potisniti ti dve deželi Ae bolj globo ko na ameriško stran. Švedska, ki je šibka, bi uteg nila protestirati in tedaj bi Ruai mogli brez nadaljnjega ustaviti svoje poizkuse, ki bi bili dosegli, kar je bilo nameravano. Nikdar pa ae ne bi Švedska pridružila zapadnemu bloku, kajti Kualja in njeriH ogromna sila sta preblizu. Nemški vojaški strokovnjak grof Mehtiefferi je v začetku te-ga stoletja dejal, da imajo val naiodi enake možn«#«t! v pogledu novega orošja. Rusi nedvomno verjamejo v njegove besede Tajnost, v katero so savHi tre nut no še ti "meteor H", ki Preletavajo nad Švedsko, opominja morda zapadno Evropo rta dej sivo, da so vsi modemi narodi več ali menj enaki v pogledu znanja in tehnike oboioževanja političnih jetnikov. Med vojno je kongres zahtšval aktivno sodelovanje Indije v borbi proti državam osi inpo žival je indijske delavce, naj zagotovijo nepretrgano proizvodnjo vojnega materiala. Hkrati se je kongres aktivno boril za pravilno racio-niranje življenjskih potrebščin in za nadzorstvo nad cenami, da bi bile premagane prehranjevalne težave, preprečena lakota in da bi se zvišal minimum, ki je potreben za življenje." Istf list je pisel, da je Indijska federacija dela, ki je skušala biti tekmec kongresa, bankrotiraj ker je uživale javno pokroviteljstvo kolonialnih oblasti. Decembra 1944 je "Amerasha" pisal, da sta morala predsdenik Indijske federacije dela Ottm-nadas Mehta tn podpredsednik Aftab podati ostavko, ker Je bi* lo javno ugotovljeno, da sta jemala subvdhcije od indij vlade "za dvig literal nega med indijskimi delavci." Po tem incidentu ae je vključilo v Vselndijski kongres sindikatov 145 zvez, fned njimi IU1-kutaka zveza mornarjev, velika organizacija, ki, Je bila prej vključeno v Indijski federaciji dela. Izstop zveiie mornarjev Je pomenil končni polom federtcl-je in zdaj Vaeindljski kongres sindikatov lahko trdi, da sestopa vse orgsnlzirano delavstvo v Indiji, Bombajski dopisnik Usta "Sco-nomist" piše tudi v članku pod naslovom "Perspektive sindikalnega glbartja v Indiji" o aktivi-zaolji delavskega gibanja v deželi: "Ce vzamemo katero lyrii sindikalno organizacijo v Indiji, iprevldimo, da njeni člani bodisi stavkajl, ali s« pripravljajo na stavko, odnosno so svoje kehtf-ve predložili vladi, all pa so sindikati le dosegli kakine izboljšave delovnih pogojev in svlli-nje mezd. Vse to nI nič čudni-ga, če pomislimo, da so mW!e Indijskih delavcev najniijc ne svetu tn da se Je v detel! zdaj razširila lakota v strelnem obsegu ter smrt Janje stotlsoče ljudi." Zadnje čase so stavkali bombajski delavci petrolejske In-tustiije, pristaniški delavci in ekstflno delavstvo; stavkali so Icreltisoči učiteljev ln novinar* tekle, nagla- Opo una'' jev; prišlo je do nemirov dlja-'tov Jn železničarjev in končno (o upora mornarjev v Bombaju, '{i Je zbudil odmev solidarnosti ned delavstvom vse di "Economist" vsnemlrjsno nagi \n "stavkovno vročico" ln atja na nevarnost "izbrul ielavsklh nemirov v Indiji. KeneUski štirinajstdnevni lU»t •Marlin's Mugazln* pfle v članku "Nemiri v Indiji": "V Indiji diši po smodniku, tisoči navsd-lih udeležencev politične in ekonomske borbe razvijajo svoje Mijiie zastave, Množice se drs-mijo. Cedsije močnejše je pro-iengleško razpoloženje, ki ga je povsročilo trdno preprlčenje, da Anglija ne bo zapustile Indije, dokler je ne bodo prisilili." Posebno čudni se zdijo — ds ne rečemo drugegs — spričo ne-cnoenlh razmer indijskega de-avstva moralni nauki nekete-ih članov Indijskega nacionalnega kongresa, ki skušajo pregovoriti delavce, "naj ae lepo ve-Jejo". Tako n pr. član kongre-ia Valabhaj Patel, kakor pile dopisnik "Kconomista", svetuje delavcem, naj si prlzadevsjo doreči svoje zahteve t "vljudnim vedenjem " Patel je dejal: "Kulturni delavec. če živi pošteno In preprogo ter dela v znoju svojega O-braza, bo mnogo srečnejši, kaknr kateri koli tovarnar ali drug bo gataš" Pa tel o ve rmnlroett v dobro jnenem "patriarhalnem Slogu" se ne odlikujejo t originalnostjo ln nikakor ne m<»reJo prisiliti delavstva, da bi v pričakovanju bodoče "sreče" zapirali oči pred sedanjo Indijsko atvarnosljo. Trud, NAROČNIKOM Datum v) (Av*. II. IMD imena *a naaleva vam |e a tem datumom Mereča I na. Poaoette fe • ee vam Mat fes MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR = (Nadalje vanje) "Dolgo vas le nI bilo pri nas, gospod Leso- veJ!H "Dolgo le ne, gospodična I To je bilo vse, kar ji je vedel prvi hip odgovoriti. .Obrnila je v stran obrazek, ali Lesoveju vendar ni mogla prikriti solz, ko so ji zalile oko. "Pravijo, da zahajate v Sotesko!" je zdihnila. Ozrla se Je zopet proti njemu. Skrčilo se mu je srce In že se je bal, da bo omagal, da jI tudi danes le ne bo Izpregovoril slovesa! Pred duha si je poklical ponosne ženske ponosno podobo in na srce si Je pritisnil roko, kjer mu je počival cvet, ki se je nekdaj kakor kaplja rdeče krvi spuščal po njeni obleki na mehko preprogo. Ojačil se Je in izpregovoril: "Gospodična Ana, nekdaj sem menil, da sem vas ljubil!" "Pravili ste mi to nekdaj!" Kako težko je izrekla te besede! "Čemu bi se Vam hlinil, Ana! Sedaj vem, da to ni bila ljubezen! Človek ne pozna vselej svojega srca! In kakor megle po nebu se iz-premlnjajo nali občutki., Ljubezen se ne da izsiliti!" Vedela je, da pride ta hip. Ali da bo tako gorjup, tega ni vedela. Poslednjs kaplja krvi ji je zapustila lice in da je imel le količkaj srca, bi se mu bila morala smiliti, tako uboga je bila! "Kaj hoče zakon potem," je nadaljeval brezsrčno, "zakon brez ljubezni je življenje z mrtvim srcem! Zategadelj vas prosim, pozabite, kar je bilo, in upajte na cvetno prihodnjost. V svojo srečo"—je dostavil s prečudno vsakdanjostjo, "je človek tako ustvarjen, da lahko pozabi na to, kar Je bilo." "PričAkovala sem vas časih, poprej. Ali sedaj že ne več. Morebiti vas pozabim." V bolesti in trpljenju je to govorila. "Tako je prav! In vidite, jaz s svoje strani sem Že delal nekoliko pokora. Tam pri prepadu je bilot Saj veste, tisti dan, ko svs gledala v globoko ravnino pod sabo!" "In so zvonoiri peli k odhodu kneza in škofa, preblagega Janeza Evangelista!" je dostavila trpko. "Vaš oče mi je bil mnogo dolžan in časih bi gs bil s pismi, ki sem jih imel v rokah, lahko spravil na beraško palico! Da ga nisem spravil, se ima zahvaliti vam, gospodična Ana!" "Vedela sem, da smo izgubili imetje!" Vdano je nagnila glavico. "Prizanašal aem mu, ker sem menil, da ljubim vas. A potem, ko se mi Je razjasnilo ob-nebje srca, sem stal nekega dne zopet pred prepadom in v roki sem tiščal vse tiste listine, s katerimi bi bil poprej lahko spravil vašega očeta na beraško palico. In spustil sem jih, da so sfrfotale globoko v žrelo zevajočemu prepadu, kjer so za večno zakopane. Vidite, to je moja pokora, to je bila moja žrtev, ki sem jo posvetil spominu vašemu! Ali srca svojega vam žrtvovati ne morem!" Bistro ga je pogledala. "V redu je torej vse! Vi ste plačali, kar ste mi bili dolžni! In sedaj se mi zdi» da vas bom laglje pozabila, nego sem mislila. Z Bogoh, gospod Lesovej!" Ravno tedaj je prihitel grof Welser iz sosednje sobe ter prosil, da bi smel z njo plesati. Vstala je in odšla. Z olehčanim srcem je vstal tudi Bogomir. Kmalu potem je zapustil Ni-žavo skrivaj, da se niti poslovil ni! Tu pri mizi pa sta sedela starca in še vedno pila. "Kje pa sta otroka?" vpraša Sodar. "Plešeta zopet!" odgovori Malec. "Izginila sta torej, aha, se je že spredlo!" "Mogoče!" 'Ti mladi ljudje, ti mladi ljudje!" In ko oni ničesar ne odgovori, pristavi še: "Kaj hočeva! Ljubezen Je ljubezen!" V sosednji sobi p* Je razbili Kožica po klavirju in pari so se vrteli in smejali so se in glasno govorili. Vmes pa je pltsala tudi gospodična Ana in počivala Je tujemu vojaku na prsih in se tudi sladko smejala kakor druge, ženske vse. Ali v resnici Ji je hotelo počiti mlado srce in pred dušo se Ji je razgrinjalo prihodnje življenje kakor pusta, peščena ravan, Ajer ni niti hladilnih vrelcev,, niti zelenih ledin., , Triindvajgeto poglavje . ^ Pismo ' (Bogomir Lesovej prijstelju Ivanu K.) Umrlo je meni srce, Umrle so nade sladke. Umrla ljubezen goreča. Umrla življenja je srečs. 8. Gregorčič. Močno se boš čudil, ko ti dospe ta drobni list v roke. Svojim očem ne boš hotel verjeti, ali končno boš moral verjeti! Resnica je, tožna resnica je, nekdanji prijatelj tvoj je zapustil malo svojo domovino in sedaj se že razprostira vesoljno morje med njo in med nJim! Če ti pride v roko ta list, bo moral poprej prepluti neskončno vodno planjavo, ki se v sivi svoji večnosti širi med mlado Ameriko in med staro Evropo. Obupal sem nad življenjem v stari Evropi in pobegnil semkaj, hoteč pričeti novo življenje! MoJe srce Je kakor dolgočasno zimsko polje! Kamor seže oko, pokriva blestečega snega odeja mrtvo livado. Vse je mrtvo pod to odejo, kar se je spomladi radostilo pisanega življenja, in nikjer drugega, nego enolična, dolgočasna, misli moreča belina! Nad njo pa se ziblje tu-intam črn vran, počasi, težko in trudno pluje s perotmi, kakor bi hotel sedaj in sedaj poginiti ter pasti navzdol v gomilo, v kateri spi vsa prl-roda smrtno spanja. Vidiš, tako snežno polje je sedaj srce moje! Nad nJim p* se dviguje črni vran temnega obupa in se počasi, ali neprestano preletava tja in sem! * (Dalje prihodnjič.) Življenska pot gorenjskega proletarca Gorenjska je gorata in v pogledu preživljanja prebivalstva precej paaivna pokrajina. Tako je bilo nekdaj ln tako je tudi še danes. Ljudstvo, ki tu živi že tisočletja, je v svojem bistvu zdrsvo in delavfto. Zato je bilo v kmetskih, kočarskih ln delavskih domovih vedno dovolj o-trok, ki jim skopa domača zemlja ni mogla dati dovolj kruha. V mnogih družinah je bilo po deset in tudi več otrok. Starej ši sin Je po očetu dobil doma čijo, drugi sin ie tudi morda še ostal pri hiii, hčere ao se pri-možlle drugam, oatall alnovi— med njimi tudi marsikateri de< seti brat—pa ao morali iti s trebuhom za kruhom v širni svet. Plodne zemlje je v gorenjski pokrajini razmeroma malo. Tudi gozdovi in pašniki niso mogli dostojno preživljati vseh ljudi Zato so morali naši predniki ie v sivi davnini aeči v nedrje in tudi v osrčje domače grude, kjer so izsledili železno rudo in dru ge naravne zaklade. Iz železne rude so začeli kmet je v nekdanjih malih plavžih topiti železo. Kmet je staro in kamentto orodje in orožje kmalu zamenjal z železnim. Leseni zapahi pri hlžnih vratih in ok nih—ao bili kmalu zamenjani z železnimi Udellri. ki ao bili pra- vi umotvori takratne ln aedanje dobe Iz starih listin ln i« debelih In zaprašenih matičnih knjig jr razvidno, da sta praetrano S<>r-Ško polje ln široka gorenjska Prešernova pokrajina dali pred stoletji telo malo delavcev žele mr+i obrti V ravninah ao bi-le fte tedaj koftaU kmetake do- mačije, ki so nudile kmetsklm ljudem dovolj dela ln kruha. Tudi iz Bleda ter iz malih gorenjskih mest je bil dotok delavcev zelo majhen, ker sta trgovina in obrt lahko preživljali domačine. Žlvljenake potreba prebivalcev revnih planinskih vasi in stranskih dolin in aoteak so bile tiate gonilne sile, ki so usmerjale odvlšne delovne moči v kraje, kjer so se nahajala rud-na ležišča in železarska obrt. V bližini rudnikov, gozdov vodnih padcev in belih ceet, ki so vodile v širni svet, so pred davnimi leti nastala mala kna povska in delavska naselja, iz katerih so izšla številna delavska pokolenja, ki tvorijo Jedro delavstva v železarski obrti ln industriji od nekdaj do danea. Železarska obrt je pred stoletji dobro uspevala v Zgornji Savski dolini, v Bohinjski in Tržiški kotlini, v dolinah Radov-ne, Lipnice, Kroparice, Sore in Poljanščicc ter v gorskih teeneh potokov Belce, Jesenice, Javor-nika in Završnice, ki hite is atr mih bregov v zeleno Savo. V teh dolinah In tesneh ao živeli večinoma le revni ljudja. ki no služIli bogatim domačim In tujim go»podarjam. Ob potokih so bile stare kovačije, mlini in žage. Mimo hite Je bobnel potok. za htfto ao bili strmi bregovi, nekoliko v stran pa krpe ska lovite in agrbančenr /cmtje. Ljudje iz planinakih vaai In malih delavskih naeeltj ao bili v tisti dobi močno navezani na skromni zaalužek v rudnikih, plavžih, kovačijah in ogljarakih kopah, kjer ao t malim raslut-kom težko živeli Tudi ls daljnih krajev 1 ao priili Ko se je pred 75 leti iz ma lih gorenjskih plavžev in fužin sestavila in osredotočila železarska industrija na Jesenicah, je marsikateri delavec *li uradnik v daljnih krajih prisluhnU. Mnogo, zelo mnogo jih je,'bilo, ki so tu dobili stalno zaposlitev in razmeroma dober zaslužek in veseli so bili, da iim ni bilo tre ba iti za delom in kruhova še dalje po svatu. m Na Jesenice so prihajali delavci, profesijonisti, mojstri in uradniki iz pokrajin ob Soči, Idrijci, Ljubljanici, Krki, Kolpi, Savinji, Sotli, Zilji, Dravi in Dravinji. Prišli so tudi iz daljnih pokrajin slovanskega juga, Iz bra take Češke ln poljske zem Ije ter iz raznih nemških pokra jin. Domači gorenjski živelj je bil vkljub gospodarski odvisnosti ln germanizaciji dovolj mo čan In narodno zaveden, da je popolnoma obdržal svojo narodno aamobit in uapešno kljuboval vsem silam, ki so hotele preko atovenskc^i ozemlja zgraditi nemški most na Jadran. Doba narodnega In kulturnega preporoda Duhovna raven gorenjakega kovinarja je bila pred 50 leti še precej na nizki atopnji. Težke goapodarske in aocijalne razme re ao ga po svoje Izoblikovale. Takrat je naš delavec gledal na svet z višine domačega cerkve nega zvonika, m taleč, da ae gori nad strmo Mrla ki jo že pričenja modro nebo tn da ae na akraj-nem zapadnom koncu Zgornje Savakr doline—gori nekje pri Ratečah ie neha svet To miš IJenje našega delavca Je bilo po-veem razumljivo. Mattanakih Šol takrat še ni bilo, v osnovnih šolah pa se je naučil citati, pisati in računati toliko, da se je nekoliko lažje prebil skozi življenje. Nekaj let kasneje so se začela v železarskem revirju u-stanavljatl prosvetna, telesno-vzgojna in stanovska društva ter organizacije. Člani teh društev so bili večinoma delavci, ki so tekom desetletij prišli večinoma iz gorenjskega podeželja. V društvenih domovih je bilo tekom desetletij na tisoče gledaliških predstav, jpevskih in glasbenih koncertov, akademij, gostovanj, na tisoče predavanj znanstvene, politične in gospodarske vsebine, na tisoče debat-nlh in družabnih večerov, na katerih je bilo na desettisoče udeležencev, ki so razpravljali o najbolj važnih in aktualnih vprašanjih tiste dobe. Tudi na višjo izobrazbo je naš delavni človek polagal veliko pozornost, čeprav je živel v težkih razmartah. Svojim otrokom je hotel dati boljše in trdnejše osnove za življenje. Iz revnih rudarskih, plavžarskih pokolenj so tekom desetletij izšli dobri gospodarji, samoatojnj, .trgovci, obrtniki, odlični kulturni delavci in organizatorji, športniki in olimpijci. h , Nešteto delavskih in name-ščenskih dtrok' je absolvfralo srednjo in trgovsko šolo, glasbeno šolo, tehnično srednjo šolo, učiteljišče, bogoslovje ln vseučilišče. • Iz vrst delavnega ljudstva so izšli učitelji, duhovniki, oficirji, profesorji, inženirji, pravniki, zdravniki, skladatelji in književniki. Naš kovinar, ki ima težak in truden korak, žuljave roke in od skrbi razguban obraz, je vedno stremel k napredku. On je večkrat na lep in viden način pokazal, da ima svojo domovino, da ima's*)je toplo in rodno gnezdo, aa je drobec živega in večnega naroda, da hoče živeti globoko duhovno življenje, ki daje telesnemu obstanku šele pravo vrednost in pravi smisel. Krvava domovinska vojna Prišla je'druga svetovna voj-fta. Pričela se j*, krvava borba za osvoboditev zasužnjene domovine. ; fedaj je naš kovinar prvi zgrabil za puiko. Na tisoče borcev Je Šlo v gozdove v boj proti krutemu okupatorju. Nešteto najlepših gorenjskih mož, fantov, žena in deklet je bilo izseljenih, ali pa so padli v ju- naških borbah ali kot talci za narodno svobodo. Nepozabni nam ostanejo dnevi od 1. do 10. maja 1945, ko so partizanski odredi pridrveli z gora in gozdov kot silen plaz in pregnali brutalne okupatorje z naše lepe zemlje. Iz krvi naših borcev nam je posijala zlata svoboda in iz ruševin naše izmučene slovenske zemlje je spet vzbrstela naša kultura. Gorenjska v svobodi Težka in krvava domovinska vojna nam je prinesla duhovno, kulturno in gospodarsko svobodo. Po tisočletnem robstvu je postal naš človek na svoji zemlji svoj gospod. Strti so okovi suženjstva, a s površja naše slovenske zemlje so izginili tuji izkoriščevalci, ki so v bogastvu in razkpšju živeli od krvavih žuljev ln potnih srag našega delavnega ljudstva. Ljudstvo je iz polnih prsi zadihalo življenje svobodnega človeka v svobodni državi. Ko so krasne barve bližajoče se jeseni pozlatile naše gozdove in dobrave, se je na velikem kulturnem festivalu "Gorenjska v svobodi" zgrnil na Jesenicah slovenski* 'narod, ki živi med Dravo, Sočo in Jadranom, narod, ki ga ni in ga ne bo mogla za-treti nobena sila. Jeseniški kulturni festival nam *je .odgrnil zaveso iz davne prošlosii, odgr-nil nam je trpljenje malega člo veKa iz davnih in do današnjih dgi. V ogromnem sprevodu je bilo v živih slikah prikazano trpljenje pregnancev, žalost neštetih mater in žena za ustreljenimi in padlimi sinovi in možmi, ' povezanost vseh stanov in poklicev, vseh vrst ljudskega življenja in gibanja v gozdovih, na gorah, na polju in na vasi. Festival "Gorenjska v svobodi" je poleg drugih gostov iz Primorske in Koroške strnil vse ljudstvo iz Gorenjskega podeželja. Prišli so pokončni kmetski možje in fantje, častitljivi očan-ci, brhke žene in dekleta v krasnih narodnih nošah in v svatov-skih oblačilih. Na trdih jeseniških tleh so si spet bratsko podali roke kmetje in delavci, sinovi iste lepe zemlje, iz istih vasi in domačij, iz katerih so nekoč gorenjski rudarji ln kla divarji izšli. Potomci nekdanjih rudarjev in plavžarjev ter oglarjev so bi ti glavni tvorci velikega gorenj skega kulturnega praznika, ki je pritegnil nase ogromne množice delavnega ljudstva. V spomin na težke čase, ki jih je prestalo delavno ljudstvo, v spomin na velike zgodovinske dneve, ki so nam spomladi 1. 1945 prinesli zlato svobodo in na veličastno prireditev "Gorenjska v svobodi" bomo izdali primerno knjigo. Posavski (M. Sušnik.) ^I^avgusta b^??' mali ogi Rasni mali oglasi HIŠNA GOSPODINJA Delo pri družini štirih, dekle 11 ln fant 17 let. Svojo sobo. Nič perila, ne oken umivati, m bloka do "L". Dobra plača—druga pomoč. Kličite: INDEPENDENCE 8211 POMOČ! - POMOČ! -POMOČ! MOŠKE POREBUJEMO TAKOJ ZA TOVARNIŠKO DELO Stalno delo skosl vse leto v stabilni Jedilni Industriji NAJVI&JA PLAČA in DOBRA PRILIKA ZA NAPREDOVANJE Isvrsinl delavski podporni programi DOBRE DELAVSKE SORODNOSTI Zglaalie se.pri katerem koli navedenem uradu: CORN PRODUCTS REFINING CO. »"K 63rd AND ARCHER - ARGO. ILLINOIS , U.S.E.S. •17 -125 Exchange Ave. - Chicago, Illinois U.S.E.S. . 6321 S. Aahland Avenue - Chicago. Illinois DIAMOND T MOTOR CAR CO NEEDS AT ONCE - BILLER That eaa operate international Electromatic - STENQSRAPNERS ' - TYPISTS' - STOCK RECORD OLERKS ' «- SWITQN MUD OPERATOR Automatic Multiple 2 Poeltlon—12 Trunk Board Ideal Working Conditions - 40 Hour Week Good Starting Rate Apply DIAMOND T MOTOR CAR CO. 4517 W. 26th Street Delo dobi KUHARICA Lahka hišna dela, ni umivanja oken, le osebno perilo. $25.00 in< vožnja poul. kare. 6 dni. Doma ponoči. PLAZA 6394 Samo s SLUŽKINJA Splošna hišna J*«ak Svojo] kopalnico. D^ 1 Kličite- ^EKLEALTSSA Dobi hrano m slanovanje ^ Plat0 za sPl"šna dun»č hišna dela. Kličite: _INDEPENDENCE 4; DEKLE ALI ŽENA za lahka hišna dela. Ni kuhanja, malo perilo in pomagat pri otrocih. Zanesljiva in voljna delati stalno pri trgovski dvojici. Kličite po 10 AM. LAKEVIEW 3055 * DELO DOBI . ZANESLJIVA ŽENSKA Skrbeti za tri mesece starega otroka. Lahko hišno delo. Mora ostati pri nas. Dobra plača. Kličite: MONROE 3673 WILL PAY HIGH CASH PRICE for a dependable car, capable of pulling trailer on long trip. Call DORCHESTER 5853 Apt. 1. Ask for Tonrf GIRLS wanted for general factory work GOOD SALARY . STEADY POSITION Food Processing Plant 44 hour week Time and one half over 40 hours Southland Products Co. 2129 W. Pershing Road virginia 5006 GIRLS with High School Education aa INSPECTORS Capable of reading Blue Prints and ure of Micrometer 90c per hour to start with automatic monthly increase Steady position Excellent working conditions NOWAK MILLS 1031 North Throop Street MEN & WOMEN assemblers rivet machine operators packers Steady work - High rate of pay Time and V4 for overtime Excellent working conditions Hospitalization Insurance Paid rest periods and many other benefits E-Z Electric Manufacturing Co. 5S4 W. Adama Street dekualtžena Lahko hiSno delo. paziti na otroka. . stalno. Dobra plača. Kličite: INDEPENDENCE 569 Punch Press Operi bench mechanics! for Bronx* and Bran Metu Experienced and b*ci AUTO SCREW MACI OPERATORS PLATER HELPERS Good psying job»—Sl»iM Also Shipping Room Pack Garden City Plati| & Mfg. Co. 1430 8. Talman Ava . Near GIRLS-W01 18-35 LIGHT FACTORY W01 $33.80 to $36.40 Starling Automatic increase 2nd k 4th Earn up to $65.00 ptr on Piece Work Permanent job, free life and ha insurance. Sick benefits. Ca! in plant. Vacation with pay. and evening work. Bonus foi ning work. NACHMAN COR 4560 W. ARMITAGE A ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOST Telefon kompanija Ima takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plats 72 H uro, po treh mesecih 77 ns in po šestih mesecih po 12* uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V Vt DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BEUI TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu ss i v pritličju 309 W. WASHINGTON NAROČITE SI DNEVNIK PROSO Po sklepu 11. redne konvencije se lahko naroči as list Prosvateli Prišteje eden. dva. tri štiri ali pet članov is ene druilne k anlna"* ninL Ust Proeeota stane aa vse enako, sa člane ali nečlane 1640 a one letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo pri aaesmantu ll-io« tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI *sroks. rte da )e Hst predrag aa člane SNPJ. List Prosvata je vsis lastnina « gotovo Je v vsaki druftlni nekdo, ki hI rad čltal list vsak dan. Pojaaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha CJ™ SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam no) tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, ki jf tsko naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti uprsvn»tvtH»" ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosvels Ako ir*» stori, tedaj mora upravništvo mižati datum rs to vsoto naroen. Cena listu Pros veta jot Za Zdruft. drftave in Kanado SUM I tednik in_________4J0 S tednika in S tednike in 4 tednike in I tednikov in Za Chicago in okolice J« 1 tednik ln-------- 2 tednika in -—— 3 tednika in — - 4 tednika in 6 tednikov la » ______»1.00 tj i.i M sj 21 1J 4J0 3 60 IM LSS nič Za Evropo Jo- lapelnite spodnji kupon, prileftito potrebno Money Order v pismu in si naročite Prosveto. list. ki Ja »asa PROS VET A. SNPJ. MS7 Se. Lawndala Ave. Chicago SS. IIL Prilofteno pošiljam naročnino aa Ust Prosvato 1 L bna..____ ______._____ČL druitva IVaslov__________________ Ustavite tednik ln ga pripišite k aaoji nare^ * členov meje dmftinei t. ............................................... ČL društva N— S................................1.....ČLdrešm*- C _________ČL dri*"*- L ...............................................Čl- an*"*- __________________Drša*a □ Staenofočolk 0