štev. 1 Cena 15 cjin PTUJ, 8. januarja 1960 Letnik XIII N@voletna poslanica predsednika Tita SKrb za liudi Beograd, 1. januarja — (Tanjug). »Državljani in držav- ljanke Jugoslavije! Petnajsto Novo leto proslavljamo v svo- btf)dni Jugoslaviji, zdaj povsem preobraženi z ustvarjalnimi na- pori resnično združenih naro- dov Mše socialistične skupno- sti. ^ Kratko je to obdobje v zgo- dovini dežele, toda redki so narodi, ki so prehodili tako trnovo pot, kakor je pot, ki so jo prehodili naši narodi v tem obdobju. Mi smo res lahko po- nosni na uspehe, ki smo jih doslej poželi vzlic ogromnim težavam, na katere smo nene- homa zadevali na tej poti. V novo, 1960. leto, stopajo naši narodi z ogromnimi pri- dobljenimi izkušnjami na vseh področjih naše družbene in go- spodarske dejavnosti. S poseb- no velikimi uspehi se poslav- ljamo od leta 1959, v katerem so bili s polnim uspehom kro- nani napori in ustvarjalno delo naših delovnih ljudi v indu- striji in kmetijstvu. Ne bi hotel utrujati poslušalcev s tem, kaj vse smo dosegli v minulem letu, ker je to bolj ali manj že znano, pač pa želim poudariti, da so nam lahko dosežene iz- kušnje in lanski uspehi naj- boljši dokaz in jamstvo, da smo na pravi poti in da bomo v na- daljevanju te poti v prihod- njem letu dosegli še večje uspe- he ter s tem omogočili hitrejše zboljševanje življenjskega stan- darda naših delovnih ljudi in naših državljanov nasploh. V procesu družbene in gospo- darske dejavnosti je bilo lani nekaj pomanjkljivosti in na- pak, ki jih bomo morali v no- vem letu dosledno odstranje- vati, da bomo lahko še hitreje napredovali v celotnem razvoju našega družbenega življenja. Skrbeti je treba zlasti za ljudi, za človeka, v delu nižjih orga- nov, v raznih odborih in komu- nah rta te skrbi še zmerom ni dovolj. — Tu ne gre toliko za gmotne težave, marveč v glav- nem za nerazumevanje in ne- zadostno skrb za ljudi. Skrb za ljudi pa je v socializmu naj- važnejša stvar. Naše delovne kolektive ča- kajo v novem letu zelo važne naloge: še bolj moramo izpo- polniti sistem nagrajevanja, povečati delovno storilnost, od česar naj imajo koristi pred- vsem sami proizvajalci. V tem oziru smo že dosegli v mnogih podjetjih zelo lepe uspehe. Jo- da to mora zajeti vsa podjetja in vse kolektive. Seveda se mo- rajo kolektivi ob pomoči sin- dikatov skrbno pripraviti na uresničevanje novega sistema nagrajevanja, pri čemer lahko porabijo izkušnje kolektivov tistih podjetij, ki so v kratkem času dosegla zelo lepe uspehe. Isto velja tudi za kmetijstvo. Lani smo dosegli v kmetijstvu izredne uspehe, toda v letu 1960 moramo še odločneje napredo- vati v kmetijski proizvodnji in s tem dokazati polno vrednost uveljavljenih ukrepov. Visoka industrijska, zlasti pa kmetij- ska proizvodnja, seveda impe- rativno zahteva, da odstranimo ozka grla v transportu in v vskladiščenju proizvodov. Te- mu problemu morajo posvetiti voditelji v prihodnjem letu največjo pozornost. V letu 1960 bomo investirali v naše gospodarstvo doslej naj- večja sredstva. Prizadevajmo si, da bomo ta sredstva kar najbolj racionalno izkoristili za cilje, ki so jim namenjena. Sle- herno razsipanje ali povečanje investicij čez plan nam lahko prinese samo nove težave in negativno vpliva na standard delovnih ljudi in naših držav- ljanov nasploh. Kar zadeva mednarodni po- ložaj, mislim, da lahko z večjim optimizmom gledamo v prihod- nost in da se lahko mirno po- svetimo ustvarjalnemu delu za napredek naše socialistične dežele. Boj za mir, ki se je bil in ki se še zmerom bije na svetu, je začel roditi sadove. To nas še bolj bodri, da skupaj z vsemi miroljubnimi deželami nadaljujemo boj za uresničenje načel, ki lahko zagotove mir in miroljubno sodelovanje med narodi. Državljanom in državljankam Jugoslavije, vsem delovnim lju- dem v naših mestih in vaseh, naši mladini in najmlajšemu pokolenju — pionirjem, in pri- padnikom Ljudske armade ter službe varnosti, najprisrčneje želim srečno leto 1960.« Novoletno praznovanje m razpoloženje Letošnji navaj čestitk ob novo- letnih praznikih je bi. tud'i za ptujsko pošto izredno močan. Zad- nje dni pred novim letom je bilo n.a območju ptujske pošte in tudi drugih pošt našega ctomočja malo hiš in družin, ki jih te dni n: obiskal pismonoša. Mnogo čestitk so prejeli predstavniki oblasti, organizacij, pcdjetij, kolektivi, družine in posamezniki. Precejšen dotok pošte je bil tudi iz ino- zemstva. Več kot povprečno je bilo tudi paketov. Nekaj ptujskih pKxijetij je pri- pravilo za člane kolektiva pa tudi za poslovne prijatelje lepa novo- letna darila in voščila, nekateri ce- lo koledarje. Tokrat so bile v mo- di velike čestitke, kombinirane s slikami, večinoma zimskimi moti- vi. Pri čestitkah se močno občuti, da imamo v Ptuju tiskairno. Trgov- sko fx>djetje »Merkur« je bilo po- sebno radodaimo z žepnimi in stenskimi koledarji. Ptujskim iz- ložbenim aranžerjem je treba priznati, da so izložbe zelo okus- no urediM in so res vzbujale no- voletno razpoloženje. Za prijeten zunanji videz je rKJSikrbel tudi Komunalni zavod, ki je raizobesi! z omrežja ulične razsvetljave v središču mesta novoletne jelke, razsvetljene z raiznobarvnimi žar- nicami Vse dni pred >k)vim le- tom je bilo p>o vseh trgovinah zelo živahno, kar je nedvomno vpliva- lo na visoko prelkoračen plan pro- meta za leto 1959. Posebno iznajdljiva so bile to- krat večja ptujska gostišča, ki so s predprodajo sedežev za silve- strovanje poskrbela za pora^zde- litev gostov po vseh lokalih, pred- vsem pa sebi zagotovila obisk rednih gostov. Vsa gostišča in društvene dvorane s-o bile dobro zasedene, rorzpoloženje pa pK>vsod prav prijetno. V noči med starim in novim letom so bi't v ptujski bolnišnici sk^^raj brez de'a, ker so se ljudje po gostiščih vzdržal: pijančevanja in ni prišlo do ni- kakih nevšečnosti. Tudi v p>orod- nišnici n- bilo nič posebnega. Na fx>šti je si::er pogosto brnel tele- fon, vendar tokrat zaradi čestitk marljivim telefonistkam. Na re- ševalni postaji so več čakali kot vozili Organi LM niso imeli po- sebnih skrbi. »Petrolova« nova servisna postaja je imela vso noč goste iz smeri Zagreba in Mari- bora. Zadnji dan starega leta so menda najbolj občutili železni- čarji in uslužbenci avtobusnih pcdjetij, saj so bila vozila v vse smeri nabito polna. V splošnem so pustili ti novo- letni prazniki na vso javnost p»ri- jeten vtis. Zadovoljni so bili otro- ci po vrtcih, šolah in podjetjih ter domovih, saj jib je povsod obiskal Dedek Mraz ali pa jih je pozdravi, na svojem pohodu po ptujskih ulicah in jim obljubil darila. Praznično so bili razpolo- ženi odrasli Marsikdo je za praz- novanje žrtvoval več kot sdcer z izgovorom »Enkrat na leto je no- voletni dan!« Po družinah je bilo veselo, saj so priš.i sinovi, hčerke, zeti, sinahe, vnučki itd. na obisk. Trije dnevi so hitro minili in v nedeljo so se na vlakih in avto- busih našli stari prijatelji na poti v kraje, kjer bodo preživeli ostale dni leta in opravljali vsakodnev- ne naloge leta 1960. VJ Pred novoletnim prazaiikam je predsednik občine tov. Vogrinec na sprejemu predstavnikov gospodarskih organizacij nazdravil vsem delovnim ljudem v občini, želeč jim srečno novo leto Ob koncu novoIetnSi praraikov so tudi ptujsko postajo napolnili potniki Našim bralcem in naročnikom Naročnikom in vsem poslovnim prijateljem našega lista, ki so nam posla'i pismene čestitke, nam telefonično ali osebno čestitali za novo leto ter nam obljubili tudi v bodoče vso pomoč, se lepo za- hvaljujemo za pozornost. Želimo, da bi se nam vsem uresničile do- bre želje za 1960. leto. S to številko se nadaljuje izha- janje našega lista, ki mu je za- čelo teči 13. leto obstoja. Pred nami je zopet 51. novih tednov in z njimi 51 številk tednika. Toli- kokrat t>o marsikateri pismono- ša obiskal naše naročnike in bo od njih slišal pohvale in kritiko, ali smo jim poslali ogledalo našega časa in prizadevanj ter uspehov ali ne. Ponosni bomo na pohvale, ko jih bomo zaslužili in prisluh- nili kritiki naročnikov in bralcev, ko jih ne bomo zadovoljili. Z ?a- upanjem gledamo v leto 1960 in naše delo, ker smo dobili vrsto novih zamisli in pobud, kako bo- mo lahko svoje naloge uspešneje opravljali. Pokazane so nam hibo, ki jih ne bomo ponavljali. Potom naših sodelavcev v kolektivih, društvih in organizacijah ter vseh krajih bomo morali biti stalno v sredini življenja in iz njega zaje- mati k dobremu izpodbudno ter poučno jedro ter ga podajati v li- stu v poljudni, resni a'i zabavni obliki. Pri vsem tem prizadevanju nas bo nedvomno podpirala vsa napredna javnost in se nam ni tre- tja bati,- da bi morah tožiti zara- di slabe vsebine, pomanjkanja sredstev in sodelavcev. Krog na- ših naročnikov se bo lahko pove- čal in zvišala naklada in listu se ne bo treba vračati na minimalni obseg in dohodke. S to perspek- tivo smo se letos lotili de'a in za- upamo v popoln uspeh. Zaradi povečanja obsega lista na 6 strani smo zvišali naročnino za domače naročnike na 750 din letno. Toliko se že doslej plačeva- li za list bralci, ki so ga kupovali v kolportaži po 15 din za izvod. Naročniki v inozemstvu bodo pla- če^/ali zanj letno 1250 din. Tudi ceno za oglase smo vskladili s ce- nami pri drugih listih. Naročnino bomo še dalje sprejemali v upravi in dvakrat letno pobrali s pismo- noši. Vsem dosedanjim sodelavcem se priporočamo za nadaljnje sodelo- vanje, naročnikom in bralcem za nadaljnjo naklonjenost, delovne kolektive, organe delavskega in družbenega upravljanja naproša- mo, naj nam olajšajo v njihovi sredini spoznati člane, ki so pri- pravljeni sodelovati z listom, da bi se z njimi pismeno ali osebno do- govorili o vsem potrebnem. V vr- sto naših dosedanjih naročnikov in bralcev pa vabimo še nove do- ma in po svetu. Veselilo nas bo, če nam bodo oblastni forumi, organi delavskega in družbenega upravljanja pošilja- li vabila na svoje seje, sestanke, posvetovanja, prireditve in drugo, da bomo lahko poskrbeli za ude- ležbo naših sodelavcev in za po- ročanje o njihovem delu. Uredništvo in uprava V sindikalnih podružnicah se v tem času rešujejo odgovorne na- loge v zvezi s temeljitimi pripra- vami na letne občne zbore in vo- litve novih vodstev. Letni občn; zbori sindikalnih podružnic v usta- novah in zavodih bodo v drugi po- lovici januarja in v prvi polovici februarja 1960. Letn; občni zbori sindikalnih f>odružnic gospodar- skih organizacij pa bodo šele ta- krat, ko bedo znani zaključni ra- čuni organizacij za leto 1959, kar bo izhodišče za sestavo p>oročil in razprav na zborih. V občinskem sindikalnem svetu so se pričele priprave že v okto- bru z delom podkomisij organiza- cijsko-kadrovske komisije občin- skega sindikalnega sveta, ki pro- učujejo politično vlogo, organiza- cijsko ureditev m kadrovska vpra- šanja v sindikalnih podružnicah. Doslej izdelana poročila za posa>- mezne sindikalne podružnice go- vore, da imamo v ptujski občini vrsto dobrih sindikalnih podruž- nic s sposobnim; vodstvi na čelu, ki s čutom odgovornosti in po- žrtvovalno opravljajo zahtevne in odgovorne naloge v sindikatih. Druga poročila iz nekaterih sin- dikalnih pcdružnic pa govore, da še niso v dovoljni meri doumele svojih novih nalog in vloge, ki sta jo začrtala sindikatom VII. kon- gres ZKJ in IV. kongres ZSJ. V takih sindikalnih podružnicah je razumljivo, da vodstvo ni dovolj tesno povezano s svojim član- stvom, da premalo p>ojasnjuje te- koča politična in gospodarska vprašanja, da ne proučuje in re- šuje vsakodnevnih problemov, prav tako pa slaba vodstva ne vodijo dovoljne skrbi o delovnem človeku. Vse dosedanje ugotovitve orga- nizacijsko-kadrovske komisije je občinski sindikalni svet temeljito proučil skupaj z gradivom o pol- letnih konferencah in izdelal kon- kretne predloge ter smernice za vsako sindikalno podružnico, kaj bo potrebno storiti, da bodo od- pravljene slabosti in da bo po- družnica kos svoji vlogi v kolek- tivu. Tu gre za konkretno pomoč in politično ter organizacijsko utrditev organizacij še pred let- nimi občnim' zbori. Predvolilne konference Posebnost priprav na letne obč- ne zbore so predvolilne konferen- ce članstva. Na teh konferencah, ki bodo že v januarju, bo razpra- va o izvajanju petletnega družbe- nega plana o^bčine in lastnega pod- jetja in o družbenem planu za leto 1960. Na predvolilnih konfe- rencah bo članstvo razpravljalo o izvajanju zaključkov IV. plenuma občinskega sindikalnega sveta z dne 23 decembra 1959; bistvene probleme podjetja in dalo smer- nice za program dela sindikalne podružnice v letu 1960, ki bo nato sprejet na letnem občnem zboru. Članstvo bo tudi razpravljalo o kandidatih za novo vodstvo sindi- kalne podružnice, kar bo zagoto- vilo, da bodo prišli v \'odstvo naj- boljši in najsposobnejši. Vsebina občnih zborov Vsebina poročil na letnih obč- nih zborih se bo v marsičem raz- likovala od dosedanjih. Novo vse- bino in obliko občnih zborov do- ločajo zaključki in sklepi IV. kon- gresa ZSJ, ki so jasno začrtali politično in družbeno vlogo in na- loge sindikatov v socialistični Ju- goslaviji, Poročila bodo obravna- vala, kako se uveljavljajo v delu sindikalne podružnice sklepi IV. kongresa ZS3, prav tako pa tudi zaključki IV. letnega občnega zbo- ra- RS ZSJ za Slovenijo. V zvezi s tem so izvršni odbori sindikal- nih podružnic začeli temeljito pre- učevati gradivo omenjenih zborov. V poročilih bodo obravnavatli, ka- ko so v p>odjetju gospodarili v letu 1959, ker jim bodo to že omogo- čili zaključni računi gosp>cdarsk'h o'-ganizacij. Tako bodo sindikalne podružnice na svojih občnih zbo- rih lahko <:ktivno p>osegle v raz- pravo in vplivale na gospodarjenje v proizv^cdnji in pri razdelitvi sredstev. Občni zbor bo tako pro- učil gospodarske tispehe in slabo- sti v minulem letu, istočasno pa bo sklepal za boljše delo in raz- poreditev sredstev za najbolj opravičljive investicije; Tako bo razprava o razporeditvi sredstev odprla vrsto vprašanj, kot so: sta- novanjska FK>litika, preskrba, vpra- šanje družbene prehrane, tople malice, socialna in zdravstvena vprašanja, izobraževanje kadrov, kulturnoprosvetna dejavnost, pro- bleme šolstva, stanovanjske skup- nosti in drugo. Zanimiva bo razprava o nagra- jevanju po delovnem učinku, ker bo v poročilih posebej obravnava- no, kako se je uveljavil v delov- nem kolektivu novi tarifni pravil- nik. To bo pa predvsem sprožilo razpravo, kako še izboljšat: na- grajevanje po delovnem učinku in omogočiti povečanje osebnih pre- jemkov delavca. Vsekakor bo po- trebno tud'' ugotoviti, kako še iz- boljšati organizacijo dela, prav tako pa tudi delovne in življenj- ske pogoje delavcev, kar posebno vpliva na dvig proizvodnje in de- lovne storilnosti. Na letnih občnih zborih bo torej vrsta vprašanj, ki so najtesiieje povezana z življe- njem delovnih ljudi, z nadaljnjim razvojem podjetja in komune ter s fx>večano skrbjo za delovnega človeka in njegovo družino. Da pa bodo občni zbori res imeli živ- ljenjsko v.sebino, bodo morala vodstva sindikalnih organizacij iz- delati številne analize, zbrati po- datke, primerjave in spregovorit: na letnem občnem zboru v razum- ljivi in lepi delavski besedi, ki jo bodo delavci razumeli in spr^.i-^i' kot svoj program. BF Če bi samo dva ali trije dko- reli nacisti kupili v trgovini bar- vo in čopiče ter narisali kljuka- ste križe in izpisali stene sina- goge s protižidovskimi gesli, bi lahko odgovorili, da je to dejai- nje storilo nekaj ljudi in da po tem dejanju ne moremo soditi vsega nemškega naroda, niti za- hodnonemškega reda. Stvar pa je drugačna. Napisi so se pojavili v tako vedikem številu, da gre za organizirano akcijo. Ko pa so iz drugih držav poročali o podobnih protižidovskih izpadih, je izginil vsak sum, da gre za p>osameznike. Ne bi govordli, kaj predstavlja kljukasti križ in kaj so Nemci pod tem znamenjem delali. Šte- vilka pet milijonov ubitih evrop- skih Židov nam dovolj zgovorno priča, da se moramo bati klju- kastega križa in da se ne sme- mo ogibati nevarnosti, ki še ved- no ždi nad Evropo. Poduk iz druge svetovne vojne je dovolj grozen. Tokratna mednarodna akcija pa nam je dala nov poduk: zahodni zavezniki in Nemci sami so v po- vojnih letih storili mnogo pre- maiio. da bi preprečili novo raz- širjanje nacistične literature in miselnosti, še več, vse premalo so storili, da na vidnih p>oložaj:h, v sodstvu, v policiji in v šolstvu ne bi sedeli ljudje, ki so bili tesno povezani z nacističnim re- žimom m ki so posredno ali ne- f>osredno sodelovali v nemških zločinih. Bonnska. vlada je takoj naro- čila svojiim diplomatskim zastop- nikom, naj zagotovijo prizadetim državam, da bodo strogo kazno- vali kršilce in netilce rasne ne- strpnosti. Dejala je tudi, da ob- soja takšno početje, obenem pa je povedala, da gre za posamez- nike, k. izrabljajo svobodo in ka- lijo ugled Zvezne republike Nem- čije. Zagotovilo, da bodo kaznovali zlikovce, je zaenkrat samo zago- tovilo, kajti policija doslej še ni odkrila skorajda ničesar. Ko bo- do res pred vsem svetom s strogimi kazrumi dokazali, da na- sprotujejo neonacizmu, bomo ver- jeli njihovim uradnim zagotovi- lom. Meti nas pa eno, in to ugo- tovitev, da gre za p>osameznike. Prav s takšnimi besedami so pred Hitlerjevim prevzemom oblasti opravičevali nacistične zločine. S temi besedami so dovolili, da se je razraslo nemško zlo in presto- pilo meje Prav zato moramo biti oprezni :n zato tudi upravičeno z dvomom sprejemamo obljube, da bodo kaznovali krivce. Kdo je kriv? Vsekakor sistem, ki je dovoljevali, da so se vrinili v nemško javno življenje ljudje, ki ne morejo poaabiti na Hitler- ja. Kdo je kriv, da povedo nem- ški mladini o nacističnih rver- (Nadaljevanje na 2. strani) STR.AN t PTUJSKI TEDNIK PTL'J, DNE 8. JANUARJA 1960 Ob inski liudski odbor Ptuj (ODLOKI IN OBVESTILA) Občin«iki ljud>ki odbor Ptuj Po 1. in 2. odstavku 25. člena zakona o spremembah in do- polnitvah zakona o stanovanj- skih razmerjih (Uradni list FLRJ. štev. 4:-:53/59) ter 1.. 2., 3. in 5. točki navodila o načinu določitve akontacije nove sta- narine (Uradni list Fl.RJ, štev. 50-7i:/3Q) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seii občinskega zbora in na seji znora proizva- jalcev dne 30. decembra 1959 sprejel Odlok o plačevanju akontacije nove stanarine in o obročnem plače- vanju povišane stanarine za mesec januar 1960 na območju občine Ptuj. 1. člen Ker stanovanjski organ Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj ne more do 31. decembra 1959 izdati odločb o stanarini v smi- slu 116. člena zakona o stano- vanjskih razmerjih, se za sta- novanja, za katera niso izdane odločbe o stanarini, plačuje akontacija nove stanarine. 2. člen Akontacija nove stanarine «;e določi tako, da se poveča sta- narina za mesec december 1959 za 100 »/o. 5. člen V primerih iz 10. člena ured- be o izplačevanju nadomestila za povečano stanarino (Uradni list FLRJ, štev. 48/59) plačuje nosilec stanovanjske pravice, ki to zahteva od hišnega sveta oziroma lastnika stanovanja v državljanski lastnini, kot akon- tacijo nove stanarine, znesek, ki ga je plačal za stanovanje za mesec december 1959, pove- čan za nadomestilo, ki ga spre- jema od skupaj z vsemi upo- rabniki stanovanja za poveča- no stanarino. 4. člen Akontacija nove stanarine se plačuje od 1. januarja 1960 do prejema odločbe o stanarini, toda najdalj do 31. marca 1960. 5. člen Ne gj^e na določilo 2. člena tega odloka plačajo delavci ^n uslužbenci, ki prejemajo svoje osebne dohodke iz rednega de- lovnega razmerja za nazaj, za mesec januar 1960 stanarino v isti višini, kot so jo plačali za mesec december 1959. Povišano stanarino za mesec januar 1960 pa plačajo v šestih enakih me- sečnih oibrokih s tem, da pla- čajo prvi mesečni obrok v me- secu februarju 1960. 6. člen • Ta odlok velja od dneva ob- jave v >Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št. 01/1-14126/1-59 Ptuj, dne 30. decembra 1959 Podpredsednik Obč. ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1 .r. Obvestilo Obveščamo vse hišne svete in zasebne stanodajalce na ob- močju občine Ptuj, da je z od- lokom Občinskega ljudskega odbora Ptuj štev. 01/1-14126/1-59 od 30. decembra 1959 določeno, da plačujejo najemniki stano- vanj, ki niso dobili odločb o novih stanarinah, akontacije za stanarino. Akontacijo je potrebno po- brati v višini dvakratne stana- rine. Za mesec december 1959 od vseh onih najemnikov, ki prejemajo osebne dohodke v naprej. Pri najemnikih pa, ki prejemajo osebne dohodke za liazaj — t. j. v januarju 1960 bodo dobili osebne dohodke za december 1959 — se pobere sta- narina v višini decembrske sta- narine. Povišanje za januar 1960 bodo ti najemniki plačali v šestih obrokih, tako da bodo plačali prvi obrok v februarju 1960. leta. Tisti najemniki, ki bi morali plačati večjo akontacijo, kakor bo znašalo skupno nadomestilo za zvišano stanarino vseh čla- nov družinske skupnosti, plača- jo akontacijo v znesku decem- brske stanarine, zvišane za skupno nadomestilo vseh čla- nov družinske skupnosti, če to nosilec stanovanjske pravice zahteva. Ce tega ne zahteva, plača akontacijo ^ isti višini, kakor je navedena v prejšnjem odstavku. Hišni sveti obračuna io na- jemnino pri stanovanjski skup- nosti, kakor so jo obračunavali v letu 1959. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadere ObčLO Ptuj Jedrski reaktor tudi v naši državi Konec preteklega leta je za- čel obratovati v \ inči pri Beo- gradu jedrski reaktor, ki sodi med najpomembnejše naprave za raziskovanje in praktično uporabo jedrske energije. S to napravo se je Jugoslavija uvr- sti a v vrsto tistih osmih držav v svetu, ki edine razpolagajo s takšnimi napravami. Takšen reaktor, kot je jugoslovanski (obstaja več tipov reaktorjev), najbolj ustreza za znanstveno delo in za proizvodnjo radio- aktivniii izotopov, ki jih na ši- roko že uporabljajo v raznih praktičnih področjih znanosti: v medicini, industriji itd. (»rad- nja jugoslovanskega reaktorja je stala okrog 4 milijarde di- narjev, v tem Da je vštet zne- sek 1,5 milij. dolarjev, kolikor so stale naprave, ki smo jih kupili v SZ. Jugoslovanski reaktor bo lahko proizvajal znatno večje količine izotopov, kakoj jih lahko v državi porabimo. Zato brez rezerve lahko pričakuje- mo, da se bo uporabljanje izo- topov odslej lahko še bolj raz- širilo tako v medicini kakor v industriji, kmetijstvu itd. Reak- tor bo začel proizvajati izotopr^ že spomladi, da jih nc bo po- trebno več nabavljati v ino- zemstvu ter zanje plačevati dragocene devize. Naši znanstveniki, ki preuču- jejo atomsko energijo, sodelu- jejo z znanstveniki iste stroke različnih dežel: Francije. Šved- ske. Poljske, Indije. Belgije, Italije in drugih. Posebej se zavzemajo za sodelovanje z znanstveniki dežel, ki si pri zadevajo uporabljati znanstve- ne dosežke na področju atom- ske energije v miroljubne na- mene. Naša država je tudi ena med dvanajstimi državami, ki so ustanovile Mednarodni cen- ter >a atomsko raziskovanje, katerega dosežke bi naj kori- stili v miroljubne namene. V zvezi z uvajanjem jedrske energije v razne veje življe- nja se postavlja vedno bolj v ospredje uporaba te energije v energetske namene. V naši državi sicer trenutno premog in voda še zagotavljata gospo- darstvu energijo, cenejšo od atomske, vendar bo naš jugo- slovanski program gradenj energetskih kapacitet slej ko prej moral zajeti tudi gradnjo atomske centrale — v začetku vsaj v poskusne namene — da bi imeli, ko bo kaloričnih izvo- rov energije začelo primanjko- vati in ko hidroenergetski iz- vori več ne bodo zadoščali po- trebam po energiji, potrebne kadre in izkušnje v gradnji in obratovanju atomskih central. Medtem bo tudi znanost našla nova pota in načine v izkori- ščanju jedrske energije, da bo to gotovo cenejše, kakor je trenutno glede klasičnih ener- getskih virov. Na srečo imamo v državi do- volj jedrskih surovin. Doslej so namreč odkrili v Srbiji in v Makedoniji, pa tudi na za- hodu države zadostne količine uranove rude. ki je osnova za uporabo jedrske energije v ko- ristne namene. Novi raziskovalni jedrski reaktor v Vmč; sodi med 8 največjih na svetu PTUJ lirbctnisti no defu v torek, 5. januarja 1960, so se urbanisti v Ptuju odločili, da bi bila avtobusna postaja ni prostoru, kjer stojijo šupe mi- noritskega samostana in kjer je dvorišče in skladišče Cestne uprave. Ta prostor bo itak prej ali slej urejen za nove namene. i\a njem bi bilo dovolj prosto- ra za avtobuse, ki vozijo v Ptuj in iz Ptuja v razne kraje. Je Ijlizu bencinskega servisa, je lahko dostopen na novo cesto in dovolj prostoren za obrača- nje avtobusov in za avtobusni paviljon, ki je predviden za postajo. Seveda bo še nekaj prostora za okrasne grede, i jih ima tudi servisna postaja. Po izjavah urbanistov se bo ta del Ptuja v nekaj letih močno spremenil. Zraven nove avtobusne po- staje bo v smeri Lackove ulice namesto nizke skladiščne zgrad- be nad kletmi Kmetijskega go- spodarstva »Haloze« (prej Vi- narske zadruge) stala lična nova zgradba z raznimi servisnimi paviljoni, na odcepu Lackove in nove ceste pa bo sedanjo staro zgradbo nadomestila nova poslovno-stanovanjska stavba. Ko bo zraven Minoritskega sa- mostana z obnovljeno fasado na mestu sedanjih razvalin bivše- cerkve stala še nova poštna ali druga zgradba, bo ta kompleks lepo zaključen in bo imel prijaznejše lice. Nova šola na stavbišču nekdanje mestne ekonomije Nadalje so urbanisti mnenja, da bi bilo najlepše mesto za poslopje nove šolske zgradbe na prostoru, kjer je stalo ne- kdaj gospodarsko poslopje Mestne ekonomije, ki ga je uničil požar. Ta prostor je do- volj velik • za samo šolsko zgradbo kot tudi za šolsko dvo- rišče. Po gradbenih spremem- bah v tem delu mesta bo v središču stala nova šola, ki bo blizu novega stanovanjskega naselja, lilizu postaje, nedaleč od bolnišnice, vendar toliko oddaljena od največjega pro- meta, da dela v šoli ne bo mo- til nikak ropot. Za graditev nove šole zraven (Mladike) Osemletke Jožeta Lacka je ob Zrinjsko-Franko- panski cesti premalo prostora. Proti drugačni lokaciji tudi go- vori v^rsta drugih činiteljev (nizka lega. visok vodostaj, ne- primerno okolje, moten dohod itd.). Sedaj izbrano mesto 'eži na visokem, visoko nad vodo- stajem, na sončnem mestu. Jz- ven največjega prometa, mož- nost širitve in drugo. Še en nov blok v Gregor- čičevem drevoredu Nadalje so se urbanisti še sporazumeli o lokaciji za novi stanovanjski blok v Gregorči- čevem drevoredu, ki ga bo gra- dila Stanovanjska skupnost in bo imel 24 stanovanj. Bo enaka zgradba kot je že več zgradb v Gregorčičevem drevoredu, ki jih je gradilo gradbeno jjod- jetje »Drava«. Ta zgradba bo stala na prostoru zraven sta- novanjskega bloka bolnišnice. Letos se bo sicer v Ptuju še več gradilo, vendar so bile te lokacije za letos prve. To pri- ložnost so še izrabili urbanisti za ogled, kje bi naj stala na Bregu poslovno-stanovanjska zgradba, v kateri bi bila trgo- vina »Izbire« in stanovanja za učitel jstvo. V letu 1960 se obeta Ptuju velika gradbena dejavnost, zla- sti če bo prišlo poleg graditve nove zgradbe Zadružne hranil- nice v Lackovi ulici še do gra- ditve novega bančnega in pošt- nega poslopja, nove šole. To- varne avtomobilske opreme, še enega bloka Tovarne glinice in aluminija. Kmetijsko gospodarstvo »Drav- sko poljeu, ki ima sedež v Kidri- čevem, ima kot prvo gospodarstvo v Sloveniji sušilnico za sušenje žitaric in zelene krme. Montažna dela pri tej sušilnici so bila kon- čana v zadnjem tednu 1959. Uvo- žena je bila iz Anglije. Služila bo kmetijskemu gospodarstvu »Drav- sko polje« in ostalim gospodarst- vom v občini, pa tudi kmetijskim zadrugam, saj posuši na uro nad 4000 kg žitaric ali 1500 kg de- telje. S pridobitvijo te sušilnice je za območje ptujsko občine odstra- njena skrb zaradi sušenja žitaric po žetvi s kombajni in košnji de- telje neglede na vreme. Povečana proizvodnja žitaric, zlasti italijanske pšenice in hibrid- ne koruze, je marsikje vzbujala upravičeno skrb, kako zavarovati pride'ek pred plesnijo in klitjem, ker še nimamo silosov in primer- nih skladišč. Ta skrb je tudi na- rekovala nabavo omenjene sušil- nice, ki bo. lahko sproti sušila pri- delek, ki ga bodo poželi s kom- bajni. Dnevno namlačeno zrnje bo šlo skozi sušilnico in nato v vre- če, kašče ali mline. Z dograditvijo večjih živinorej- skih centrov kot je na pr. center v Kidričevem, kjer bodo imeli nad 700 glav goveje živine, plemene tudi nastala potreba po sušenju detelje takoj po košnji, da bi ji ohranili čimveč beljakovin. Nova sušilnica Jim bo omogočila tudi drobljenje sušene detelje na veli- kost žitnih otrobov. Tudi temu namenu bo služila novomontirana sušilnica z odgovarjajočo kapaci- teto . Najprej bodo v novi sušilnici in mlade ter večsto teet v reji, je posušili vso heterozno koruzo, po- sebej pa bodo obravnavali seme heterozne koruze, ki so ga dosegli s križanjem na svojih njivah. Za prihodnjo setev bo na razpolago že domače seme hibridne koruze, ki ga bodo lahko dobile kmetijske zadruge in podjetje Semena v Ma- riboru in ga ne bo več potrebno uvažati. Sušanica v Kidričevem ob montažnih delili 10 Eet delavskega uprav- ljanja Leta 1950 je bil sprejet v Zvezni ljudski skupščini zakon o upra^ljanju v gospodarskih podjetjih. S tem zakonom je bi! podstavljen temelj delavske- mu u|)ravljanju v podjetjih, to je osnova za delo delavskih svetov, kot svobodnili uprav- Ijalcev in odločujočih faktor- jev pri končni delitvi čistega dohodka gospodarske organi- zacij e. Zakon o delavskem uprav- ljanju v podjetjih jr najdra- gocenejša pridobitev delavske- ga razreda v naši državi, ki pa je po svojem pomenu daleč preseda jugoslovanske razme- re. Za premnoge posameznike v svetu je i)il Io drzen poskus, ki mu je veljalo posvetili vso pozornost, predvsem pa budno opazovali, kdaj bo »eksperi- ni«'n(< p(»knzal svoje slabe stra- ni ali pa celo povzročil gospo- darski polom. Kakor nam je vsem dobro znano, ni bilo pr- vega, niti "drnsiepa, pač pa je uvedba novega gospodarskega sistema, ki je bil istočasno z delavskim samoupravljanjem uveden v naši državi, pomenila vsalvolefni dv^T proizvodnje za povjirečno t "».S odst. ter stalen dvig živlienjskega standarda v sornzmerju z rastočo proizvod- njo. Prav noseli^ei se kažejo dobri rezultati donavskega sanin- uprnvljanja rn našega gospo- darskega sistema sploh v zad- njem času, ko se ugotavlja, da bo naše gospodarstvo izpolnilo svoj petletni perspektivni go- spodarski načrt za obdobje 19S7-6t v štirih letih, to se pravi leto dni pred predvide- nim rokom. Ta podatek. kak(»r tudi po- datki o tem, kako delovni ko- lektivi razpolagaj') s sredstvi, ki jim osta«ai<. na pn to raz- polaganje zgovorno pričaio o tem, da je stopnja družbene zavesti nenosredniii proizvajal- cev na takšni slonnii, da re- snično ni bilo potr<'!»no niko- mur dvomiti v to. ali '»o delav- sko samoupraviianje imelo po- zitiven ti negativen učinek na gospodarstvo. DeloAui k«)l->ktivi so na pri- mer povečali sklade »josoodar- skih org''"'''a(i i od 1^7 m^Min^d v letu 19=»^ na nad 600 mili- jard v letu 19^8. Od skupno nad miliiard. kolikor so imeli k'-lf>kti>'i v skladih skun- ne porabo, so ti največji 1«^1 lejra zneska porabili za stano- vanja, nad 600 mili ionov dinar- iov nn za sknnne nofrebe svo- jih krajev ali širših poHro"ii: za zdravstvo, prosveto. zh raz- ne kopn-nalne objekte, otro" .e vrtce itd. Zrelost v ustvarjanju in zr'*- lost v frošonju nstv^rienih sredstev, to je velik« si'a de- lavskega samounravl }an »a in niosfova najuspešnejša afirma- cija. Zdhvala predsednika Tita za čestitke BEOGRAD. ?. jan. (Tanjug). Predsednik republike Tito je prejel ob novem letu 1960 od delovnih kolektivov, ljudskih odborov, političnih in družbe- nih organizacij, ustanov, )ri- padnikov jLA. verskih skupno- sti, državljanov in pionirjev, od naših diplomatskih predstavni- štev, naših študentov in drugih državljanov v inozemstvu mnogoštevilne čestitke, za ka- tere se jim po tej poti pri- srčno zahvaljuje z najboljšimi željami. (Iz kabineta predsed- nika republike). Zahvala Občinski ljudski odbor Ptuj se zahvaljuje za pozornost vsem, ki so mu poslali brzojavne in pisme- ne čestitke za Novo leto. Predsedstvena pisarna Ljudska skupščina LRS sklicana za 14. januar Predsednik Ljudske skupšči- ne LRS je sklical oba zbora skupščine na seje, ki se bodo začele v četrtek, 14. januarjo dopoldne, "^o začasnem predlo- gu dnevnega reda bo skupščina obravnavala predlog republi- škega družbenega plana za le- tošnje leto, predlog zakona o proračunu LRS in republiški proračun, predlog z.ikona o do- ločitvi udeležbe občin in okra- jev v skunnih virih dohodkov, predlog zakona o spremembah zakona o o!)močjih okrajev in občin v LRS. predlog odloka o določitvi odstotka zemljišč pri arondaciji, predlog odloka o določitvi osnove ter višine splošnega prispevka od kme- tijskih dohodkov in splošnega osebnega prispevka za zavaro- vance za zdravstveno zavaro- vanje kmetijskih proizvajalcev ter predlog za izvolitev in raz- rešitev nekaterih sodnikov. Iz- vršni svet pa bo odgovoril na nekatera vprašanja ljudskih poslancev. Posvetovanja o delu zadružnih ekonomij Za območji poslovnih zvez Ptuj in Orm:ž je danes, v p3tek, 8. ja- nuarja 1960, v prostorih Krrt-etij- ske proizvajalne poslovne zveze Ptuj posamezni- mi komentarji nemških časopi- sov, ki mečejo krivdo za neona- cistične akcije na nemške komu- niste, češ da bi s tem radi oropali Nemčijo njenega ugleda in da bi vsaj na ta način n.adailjeva'i hlad- no vojno. Tudi domneva, da bi vzhodnoevropske države in komu- nisti radi izrabilii dogodke, da bi onemogočili Adenauerjeve aikcije pred sestankom na vrhu, so izvite iz trte in nam še bolj dokazujejo, da ne moremo verjeti nemškim zagotovilom o preganjanju ;n kaznovanju, dcikler izrabljajo svo- je napa'ke za napade na druge. Tukaj sevoda ne gre za uradno stališče, pač pa za mnenje ne- katerih nemških časopisov in nji- hovih bralrev, ki pa jih tudd ni malo. Čeprav še nimamo podatkov o razširjenosti organizacije, ne smemo pozabiti, da sta rasistična nestrpnost in velikonemško sa- moljublje še vedno nevarnost, mimo katere ne moremo. V torek, 5. januarja, t. 1. je bi- la seja upravnega odbora in šta- ba odreda Občinske gasilske zve- ze Ptuj, ki se je je udeležilo nad 22 gasilskih funkcionarjev. Na njej so obravnavali o pripravah na občne zbore društev in o ob- činskem zboru, o delitvi nagrad društvom ter o raznih tekočih zadevah. Na območju Občinske gasilske zveze Ptuj bo 58 občnih zborov društev. Z njimi so že začeli in so ga najprej opravili v Cirkula- nah na dan Noveaa leta. Večina zborov bo ob sobotah in nedeljah, nekaj pa tudi med tednom. V sredo. 6, ianuarja. t. 1. je bil občni zbor v Bukovcih, ki je bil v zvezi s 50-letnieo društva. Ptuj- sko društvo bo letos slavilo 90 -letnico. Na zborih bo nekaj najagilnej- ših gasilcev prejelo republiško gasilsko odlikovanje, nekaj pa jih bo pohvaljenih in nagrajenih. V coboto. 9. januaria, bodo zbori pg Ptiii«;ki gori. v Narapljah, pri Lovrencu in v Apačah, v nede!.io 10. ianuaria, bodo zbori v Zavrču, v Zamencih, na Polenšaku, v Za- gajičih in v Sobetincih. Zbr«ri so bili že v Cirkulanah, Žetalah. Jablanah Starošincih. Medvedcah in Sikolah pa tudi v Bukovcih. Gabemiku. Grabšin- skem bregu. Moškajncih in Mez- gove! h. V sredo, 13. januarja, t. 1. bo občni zbor v Selah. Na prvih občnih zborih se je izkazalo, da so ti povsod dobro obiskani. Na njih volijo nove od- bore, članstvo pa se zanima za ra2ryoj društva in o njem tudi pridno povsod diskutirajo. PTUJ, DNE 8. JANUARJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Za časnikarje je že stara na- viicli). (ia se ob Novem letu po- zaniinnjo med driipiin tudi za novorojenčke v najbližji po- r(-{liiišnici. Ptujsko porodnišni- co s'-ni obiskal 2. januarja do- poldne. Javil sem so i)ri de/ur- pcMii zcjraviiikii in pri babici Mariji, še posfboj pa pri pred- stojnici ndchdka dr. Tauzesovi. Vsi so bili zelo prijazni kot na- vi^diio, ko jih srečujem in prav novoletno veselo razpoloženi. Kmalu sem se znašel v sredini službujočih tega oddelka. Na željo sem smel pogledati v le- po urejeno in prijetno toplo sobico, kjer niti nisem mogel prešteti glavic, ki so se videle iz boksov. Seveda nisem hotel moliti v globokem spanju dve deklici in dečka, ki so bili ro- jeni 1. januarja 1960. Babica Marija jih je lepo razvrstila po mizi za slikanje. Mala jelka — Jožica se je prva zbudila, za njo pa še Milena in nazadnje še Tonček. Vsi trije so se začeli počasi oglašati . . . V eni izmed sob me je ba- bica Marija predstavila mami- cam treh novoletnih rojenčkov in sicer Katici Frank iz Staro- šinc. Nežiki Strafela iz Nove vasi in Kristi Pavko iz Placar- ja in jini povedala, da sem se že seznanil z njihovimi malčki. Vse tri so mi skoraj enako odgovorile na vprašanje o svo- jih željah za hčerkici in sinčka. Frankova. katere mož je dela- vec v Kidričevem, želi svoji Jelki — Jožici, da bi bila zdrava in pametna deklica in da bi dočakala srečno bodočnost. Na- rodila se je ob 2. uri 1960 leta, 51 cm dolga in 5.50 kg težka. Babica Marija je Frankovi po- vedald, da je pozdravila malo Jelko pri porodu navzoča ba- bica: >Oho, deklica, srečno no- vo leto!« Torej prva ie bila deklica. Ob pol tretji uri se ji je pridružila še Milena Štra- fela Nežke iz Nove vasi. Njo pa je pozdravila babica Ančka in ji izrekla novoletno dobro- došlico. Po dolžini in teži sta si z Mileno enaki. Ob pol štiri- indvajseti uri pa je babica Ma- rija sprejela prvega in zadnje- ga dečka tega dne Pavkovega Tončka, tretjega sina te dru- žine. Njemu želi mamica, da bi bil zdrav, krepak in bister de- ček in da bi mu bilo v življe- nju lepo. Mamicam je babica prinesla malčke. Vsi so bili tiho, ker jim je gotovo prijala mamina toplota. Vsem sem želel dobro in se poslovil v hodniku od njih. ki so me ob obisku ob- dajali. Ob tej priložnosti sem ob- iskal še bolnika Rudija Pobolj- šaja iz Ptuja, ki je sam prišel 1. januarja 1960 v bolnišnico na zdravljenje poškodovanega očesa. Z zraven ležečim Fran- cem Janžekovičem iz Bukove sta se ravno nekaj leže pogo- varjala kot sobna in posteljna soseda, vsak s svojimi težavami in bolečinami. Dežurni zdravnik in sestre kirurškega oddelka so mi po- vedali, da je bil letošnji no- voletni dan tudi za ta oddelek brez posebnih novih bolnikov in težav. Včasih je Silvestro- vanje zahtevalo hude žrtve, tokrat pa so se ljudje kulturno zabavali in bflo je le par manj- ših prask. Jz raznih strani ob- tnočja ptujske bolnišnice pri- peljane tri poškodovance so po obrezovanju lahko napotili na- zaj domov. VJ. Novorojenčki: Jelka, Milan in Tonček Na skujMiih novoletnih prireditvah in pri družinskih novoletnih jelkah je bilo prijetno Dedek Dlmz v Dorneui Društvo prijateljev mladine v Dornavi je povabilo Dedka Mraza, naj le pride kaj v Domavo :n Dedek Mraz se je povabilu rad odzval. Prišel je in z njim zaj.- č ek - S kak a jček, vever i č ka - Le pot i č - ka, misdved-Godmjavček, Dašen- ka in Pašenka in ... mame in sta- re mame in tete s cicibančki, pri- šli so nestrpni pionirji in živahni mladinci... V dvorani pa je že čakala vsa v belem novoletna jel- ka, cfe jelki pa gore ličnih zavit- kov ... Cicibani in pionirji so zajčku-Skakajčkii obljubili, da bedo pridni in komaj je prijazni :^ajček odskakljal, že je bila na odru razvajena Pašenka, že je bila tu dobrosrčna Dašenka. De- dek Mraz je dal obema zasluženo plačilo. O, in potem je Dedek Mraz od- prl veliko rdečo knjigo, kamer so vpisovale dobre vile vsa lepa de- janja dornavskih pionirJ3v in mla- dincev, škratje pa — no, saj so pionirji oJbljubili, da škratom dru- go leto ne bedo dali več toliko dela ... Ne samo, ker so vile naročile, da mora pohvaliti dekleta, ki po- magajo v šolski kuhinji, ampak, ker je že sam slišal o njih da so pridne, vestne in spretne, jih je pohvalil in izpodbujal še za na- prej. Še pcisebno je pohvalil mia- dince, ki so se spomnili na pone- srečene otroke v Tržiču in sami organizirali akcijo za pomoč. Po- hvalil je še vse tiste pionirje, ki najdejo marsikatero delo sama od &ebe, ki pazijo na red, na snago, pomagajo ■ kjerkoli je potrebna pcimcč. Pa še pionirje iz prvega razreda je pohvalil, saj si pred jedjo lepo umivajo roke, si pogr- nejo mizice za malico, niso iz- birčni in Se že prav lepo vedejo med jeijo, no, pa tudi sicer. - Kar pošteno bi se skoraj raz- jezil Dedek Mraz, ko je prebiral, kar so napisali škratje. Saj res! Naj le bo sram tiste — skratka — paglavce, ki uničujejo družbe- no imovino, se pretepajo, zame- njavajo .s-topnišča za tobogan, še ne vedo, da frača ni igrača, tem'- več merilno orožje — in — no, sicer so pa pionirji itak obljubili, da bodo zares pionirji in škratje drugo leto ne bodo imeli kaj pi- sati v rdeče knjigo. Še potem, ko Dedek Mraz ni b«l! več Dedek Mraz, so obljubili, da ostanejo »mož beseda«. Gora slaščic ob novoletni jelki je kaj hitro kopnela, saj se je stegovalo več sto parov rok po njih. Naš dobri »kinc-striček« tov. Mikša, ki zavrti naši mladini pre- nekatero zabavno tn poučno stvar, je to poit prav rad ustregel želj; Dedka Mraza in zavrtel znameni- tega »Lovca Svinčnika« in prav- ljico »Sladka mlečna kaša«. Še nasmejani, zadovoljni so se cicibančki, pionirji in mladinci poslavljal' cd vsega lepega, doži- vetega .. Še dolgo po njihovem cdhodu je žarel topel plamenček v očeh vzgojiteljev, saj mladina kljub pisani mavrici doživetega ni po- zabila stisniti tudi njim roke s prisrčno željo: »Srečno novo leto!« ★ Pripomiba. Da je moglo Društvo prijateljev mladine prirediti novo- letno jelko v res kakovostni obli- ki, so poleg prirediteljev in vzgo- jiteljev v veliki meri prispevali tako člani društva sameg^a, s pri- spevki pa: SZDL Dornava, ki je prispevala 5000 din, TVD Partizan in Prosvetno društvo, vsako po 3000 din. Prostovoljno gasilsko društvo z 2000 din. Sindikat usluž.- bencev D-ma za duševno defekt- ne otroke 5000 din, učiteljski ko- lektiv 2200 dm, ZPM Ptuj pa je poklonila DPM Dornava 2000 din, Pionirskemu odredu pa 4000 din. Pionirji so se razveselili kolek- tivnega darila: lične garniture za tehnični krožek ter kolekcije mla- dinskih knjig za Pionirsko knjiž- nico. Vsem darovalcem se DPM Dornava toplo zahvaljuje. Meta ZAHVALA Občinski .sindi.oln: svet Ptuj se zahvaljuje vsem kolektivom, predstavnikom kolektivov, dru- štev in organ.zacij ter njihovih članov, ki so nam pismeno, tele- fonično in osebno čestitali za 1960. leto. Pisarne OSS Ptuj Sindikalni icoiedar Danes, v petek, 8. januarja 1960, bo ob 15.30 v Ptuju v dvorani občinskega komiteja ZKS [>osve- tovanje vseh tajnikov sindikalnih podružnic v zvezi s poročili o or- ganizacijskem in ku tuirnoprosvet- nem delu v sindikatih in z dru- gimi tekočimi nal<:gami tajnikov sindikalnih organizacij. Kolikor tajnik px3Svetovanja ne bo mogel udeležiti, je nanj povabljen predsednik sindikalne organizacije. Podrobnosti o sa- mem posvetovanju so navedene na ra^zposlanih vabilrlh. Blagajniki sindtkalnih pK>diružnic so z istim vaibilom povabljeni, naj do sobote, 9. januarja 1960, prine- sejo na Občinski svet Zveze sin- dikatov v pregled osnutsk za- kljtjčnega računa sindikalne po- družnice za leto 1959 in blagaj- niško knjigo sindikalne pvodruž- nice. Pv. * V ponedeljek, 11. januarja 1960, ob 15.30 bo v dvorani sindikata Tovarne glinice in aluminija Ki- dričevo posvetovanje tajnikov sin- dikalnih organizacij z območja Kidričeva, Ix>vrenca in Majšperka z istim dnevnim redom kot na posvetovanju v Ptuju. Istočasno lx> tudi razgovor z blagajniki sindikalnih podružnic m pregled zaključnih računov po- družnic za 1959. leto. V prihodnjem tednu bo na Ob- činskem sindikalnem svetu v Ptuju sestanek predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic 17 ustanov in zavodov v zvez: s pri- pravami na občne zbore. Vabila bodo povabljeni prejeli od OSS Ptuj. Drugi siričelc urednik! z željo, da objaviš spodnji spLs v Vašem listu. Te tovariško po- zdravljam. Spis je sestavljen na podlagi lastnih izkušenj, ki jih , preživljam v nižji kmetijski šoli Tumišče, in misilim, da bi bilo dobro z navedenimi na^uki v sjpi- su seznaniti tudi šolsko mladino. CILJ JE BLIZU - TODA TEŽAVNA JE POT DO NJEOA čas v katerem živimio je svoje- vrstno zelo zanimiv. Živimo v dobi silnega razmaha na vseh področjih znanosti. Človeški ra- zum predira vedno globlje m globlje in tako odkriva vedno no- ve strani na področju znanosti. Ra^mo ta nenehna odkritja so rodila pri mladini željo in strait, da se je začela vedno bolj vklju- čevati na raznih področjih zna- nosti. Hoiče se dvigniti na neki določen cilj, do katerega je zelo težavna pet. Uveljaviti se na ne- kem področju ni lahka stvar. Ti vidiš v določenem poklicu nekaj širnega, prelepega in neizmerno doibrega in si želiš, da si ustvariš trden korak na tej poti. Pred te- boj pa so postavljene težke na- loge, ki jih j« treba dobro obvla- dati. Preden se odločiš za svoj poklic, moraš vedeti, alli ti prfc- rodna inteligenca ustreza za do- ločen poklic, in ali se ti je vtisnil .v duši sm'ise! za določeni poklic za vse življenje. Zraven tega je nujna tu predvsem doslednost, na katero se moraš navaditi takoj v začetku svojega dela — pri nabi- ranju znanja. Naučiti se moraš vzdržnosti in potrpljenja ter do- bro garat; pri praktičnem delu. Skratka moraš tu proučevati, pri- merjati in kopičiti dejstva. Druga važna naloga, ki je postavljena pred teboj, je skromnost. Nikdar si ne smeš misliti, da že vse veš. Ne smeš se vdati, da bi te pri tem ne omamil ponos! Zaradi njega se boš v tem primeru upi- ral tam, kjer je treba soglašati; zaradi njega se boš odpovedal koristnemu nasvetu in tovarlški pomoči; zaradi tega izgubiš čut za stvarnost . .. Ena izmed teh nalog, k' se jih je treba držati je — \n\ema. Za^pomniti si moraš, da terja učenje od človeka vse njegovo življenje, na drugi strani pa tudi ogromen naipor in veliko oorečncsti. Preden se boš dokopal do zaželenega cilja, boš imel za seboj mnogo poskusov, tisoče opa- zovanj in tudi težkih premisle- kov in dvomov samega sebe. ki jih preživljaš tako do'go, dokler ne prideš do točnih dognanj, "r katerih p.-item zraste harmonična zgradba tvojega znastvenega ustvarjanja. Toda vse re težave je treba prebroditi s požrtvovalnim delom, kajti le vztrajno in požrtvovalno ter potrpežljivo delo bo pripelja- lo človeštvo do boljših časov, da bo brez strahu pred nesrečami. Vi jih narava, ali bolje, neriozna- vanje nara.vnih sil grmadi nad ljudstvo, živelo n^? z'-rrM>''i<:keni površju. Antar.ja Zajšek Eoilši delovni poiofi Leto 1959 je bilo tudi za pro- gcvne delavce uspešno in so se de!c\mi pogoji precej izboljšali. Na vztrajne predloge sindikata železniških delavcev, da progo.vni delavci, ki mrmrajo delati na pro- gi ob vsatkem vremenu, da je za- varovana varn^cst prometa, po- trebujejo tudi zaščitna oblačila, je generalna direkcija JŽ v Beo- gradu pri,sta'a na to in izdala predose na osnovi HTZ za vsako službo possbej. Tako .'^o lani do- bili progovni delavci delovne ob- leke, v jeseni kožuhovinaste jo- piče z rckavi, obhodniki proge pa močne čevlje. Dežne plašče dobi- vajo že več let. Da se de''ovni in življenjski pogoji zboljšujejo, je rezultat marljivosti celotnega ko- lektiva progovne sekcije Maribor kakor tudi upravnega odbora in direktorja tov. Premka. Kjub te- mu, da se delovišče podjetja raz- teza cd Prevalj do Šentilja 'n Rardgone ter Hodoša, skrbi vcd- stvo podjetja zb' napredek pcd- ietia in za človeka, seveda v da- nih možnostih. V pretel^lem letu je doseglo naizo"n'?tvo lepe de'ovne uspehe. P-:io.rj rednih in nujnih prog'vzdr- ž°va^n-'h del je bilo rem'^ntirano 3 km proge na relaciji Ptuj—Mo- šk^nici, popravljeni so bili indu- strijski tiri ,n številne železniške .-tavbe in mostovi. Prdjetje skrbi tudi za vzgojo kadrov. Vsako Jeto so tečaji za progovne čuvaje in ^obhodnike proge. Precej mladih delavcev pa gre v tečaje za promet. V minu- lem letu je precej p>olkvalificira- nih prcaovnrh delavcev d^bi'o po desefetnem delu na progi naziv kvalificiranega prcgarja. Franc Vauda Novoletno cbdarovcinfe Po uspešno zaključenem letu 1959 je dedek Mraz obiskal30.de- cembra tudi kolektiv nadzorništva proge Ptuj in obdaroval vse pred- šolske in šolske otroke članov ko- lektiva. Prireditev je organizirala sindi- kalna podružnica skupno z uprav- nim odborom podjetja. Ko je vsto- pil dedek Mraz v dvorano, je pio- nir Stanko V. zaigral na harmo- niko dve pesmici, kar je še bolj poživelo razpoloženje. Dedek Mraz je nato pozdravil otroke in jim želel mnogo uspehov v šoli ter jim priporočil, naj ubogajo svoje starše in učitelje. Nato je pozdravil vse prisotne še nadzornik proge, ki je apeliral na očete, da naj skrbijo za svoje otroke, za kar imajo danes mnogo boljše možnosti, kakor so jih imeli starši pred leti. Grajal je posa- meznike, ki zapravljajo zaslužek in grenijo življenje svojim otro- kom in celo družini. Po obdaritvi otrok se je dedek Mraz spomnil tudi vseh članov kolektiva in jih obdaroval z moč- nimi čevlji za delo. S prireditve so odhajali vsi za- dovoljni. V-a Novoletna jelka v Vidmu pri Ptuju v n;dsljo, 27. decembra, so v Vidmu pri Ptuju praznovali ob n-voletUi jelki. Že ves december se je za ta dan pripravljala šol- ska miladina, vaška mladina in uči- teljski kolektiv. Nabrali so nekaj skromnih sredstev za obdarova- nje šolskih otrok. Učenci so pod strokovnim vodstvom naštudirali pester spored, ki .so ga skupno z godbo izvajali v nedeljo dopoldni. Uspela pa je tudi novoletna jel- ka za predšolske otroke in za cd- rasle. Učiteljski kolektiv je or- ganizira! zbiranje daril za pred- šolske otroke, da je tudi te Dedek Mraz lahko obdaril. Vaška m šolska mladina ter uči- teljski kolektiv so skupno uprizo- rili otroško igrico »Muci.n dom«. Igrica je materialno zahtevna, saj nastopa v njej 27 živali. Za vse te je bilo treba izdelati maske, pri čemer je F>okazalo učiteljstvo vso prizadevnost in požrtvoval- nost. Igrica je lepo uspela. Poleg malčkov si jo je opledalo tudi ve- hko število odraslih. Ku'turno življenje v Vidmu or: Ptuju je pričela oživljati. M-a Silvestrovanje na Desterniku Na Silvestrov večer je bilo tudi v Desterniku prav veselo in pri- jetno. Za zabavo s plesom je po- skrbelo Gasilsko društvo J)e- senci. Prosvetna dvorana je bila pretesna. Prišli so odrasli in mladina iz Desternika in okolice. Igrali so domači godci. Okrog miz v prosvetni dvorani so se zbrali znanci in prijatelji ter sorodniki, na plesnem pro- storu pa se je vrtela predvsem mladina in med njo tudi odrasli pari. Razpoloženje je bilo res prijetno. Videlo se je. da so prišli vsi z dobrim namenom. Skupno so se hoteli posloviti od starega leta in skupno pričakati 1960. le- to, za katerega so si medsebojno želeli mnogo zdravja in uspehov v osebnem, družinskem in skup- nem življenju in prizadevanju. Vsem je hi\o toplo. Tega niti ni- so pripisovali samo moči vina. Zvoki godbe, ples, petje in vri- skanje ter razgovori — vse je bilo po svoje skladno z razpolo- ženjem v dvorani in podobo marljivih ljudi tega dela Sloven- skih goric, ki se znajo vzdržati v ncvolji in jezi, v veselju pa so radi sproščeni in glasni. Tokrat je veselje trajalo do 4. ure zju- ^?^i^.kpnčalp pa brez posebnih težav. Ljudje niso dovolili, da bi kdo kalil njihovo veselo razpolo- ženje, čeravno se še vedno najde kak posameznik, ki to poskuša. FEBRUAR.JA BO SMUČARSKI TEČAJ ZA UČITELJE Za učitelje osnovnih šol bo od 4. do 16. februarja 1960 smučar- ski tečaj v Kranjski gori na po- budo Sveta za šolstvo LRS v Ljubljani. Nanj bo .sprejetih iz večjih šolskih centrov po 6 učiteljev ali učiteljic, ki niso strokovni uči- telji telesrie vzgoje, ki še niso bili na takem tečaju in ki so voljni učiti smučanja poleg učen- cev svojega razreda še učence ostalih razredov iste šole. Smu- č.irski tečaj bo razdeljen na tri oddelke in sicer na začetnike, na smučarje, ki jim je potrebna iz- popolnitev in smučarje, ki bodo svoje smučarske sposobnosti da- lje razvijali. Repuhli,ški svet za šolstvo je o tem tečaju obvestil svete za šol- stvo pri okrajih in občinah. Mila zima omogoča kmetovalcem domača opravila Kakšni so pogoji za gradbena posojila iz rezerv bank in Državnega zavarovalnega zavoda Beograd. 7. ianuarja (Taniuel. Karodna banka je izdala navodilo za odobravanie posojil !z 20-odstotn)ti hranilnih vlog in matematičnih preniijskih rezerv življenj- skega zavarovanja, po tem navodilu lahko banke m hranilnice uporabijo do 20 od- stotkov neposredno zbranih hranilnih vlog in matematičnih preraijskih rezerv življenjskega zavarovanja pri Državnem zavarovalnem zavodu za posojila. Posojila lahko dajejo za graditev šol s povračilnim rokom do 25 let, za sta- novanjsko graditev na 10 iet, s povra- čilnim rokom do 5 let pa za komu- nalno graditev, za popravila stanovanj- skih poslopij, za graditev in popravila kmetijskih objektov, za manjša dela na prošnio organov sanitarne in drugih in- špekcii ali za odstranitev okvar, nasta- lih zaradi višje sile, za nabavo in adap- tiranje osnovnih sredstev zaradi uspo- sabljanja zadružnih poslovnih zvez in kmetijskih zadrug, za odkupno dejavnost ter za sodelovanje zadružnih organiza- cij pri investicijskih stroških, ki se fi- nansirajo iz družbenih investicijskih skla- dov. Posojila za vse te namene bodo odo- bravale vse banke iz neposredno zbra- nih hranilnih vlog in matematičnih pre- mijskih rezerv življeniskega zavarovanja pri Državnem zavarovalnem zavodu, ki so bila naložena pri njih. Okrajne Na- rodne banke in podružnice Narodne ban- ke bo odobravale ta posojila za ce- lotno področje okraja, če pa je v okraju več podružnic Narodne banke, bo vsaka odobravala posojila za področje svoje teritorialne pristojnosti. Tudi saraostoine občinske komunalne banke in mestne hranilnice, ki neposredno zbirajo vloge. lahko dajeio iz teh sredstev posniila. Zadr, hranilnice bodo dajale posojila sa- mo iz hranilnih vlog, ki so jih neposredno zbrale, in sicer samo za graditev in po- pravila kmetijskih objektov, za nabavo in adaptiranje osnovnih sredstev zaradi usposabljanja zadružnih poslovnih zvez in kmetijskih zadrug, za odkupno delavnost ter za sodelovanje zadružnih organizacij pri investicijskih stroških, ki se finan- sirajo iz družbenih investicijskih skladov. Posojila bodo odobravali upravni od- bori bank. Obrestno mero bodo določali upravni odbori komun, bank ter mest- nih in zadružnih hranilnic Podružnice Narodne banke bodo dajale posojila po obrestni men 6 odstotkov na leto. To navodilo veiia od 1. ianuarja leta 1960. V Paradižu bodo popravljali cesto Krajevni odbcr Paradiž v Ha- lozah namerava v teku zimskih mesecev urediti cesto Cirkulane— Medribnik—Paradiž, ki je nujno potrebna popravila. Navoziti bi morali gramoza na daljavo 2,3 km cn urediti kanale, kakih 400 m ce- ste pa tlakovat:. Stroški tega popravila ceste oodo znašali okrog 600.000 d.n. Del teh stroškov bedo prihranili z delom in vožnjami okoliškega prebivalstva, za ostala sredstva pa so zaprosili pristojne organe. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, b. JANUARJA 1960: POVRTNINA: krcmpir 20, če- bula 40—50, česen 140—160, rde- ča pe.sa 40, zelje v glavah 25 do 30, chrovt 40—50, .solata endivija 50—80. korenček 40—50, peter- šilj 50—60, luščeni fižol 50—50. kislo zelje 50. radič 120, moto- vileč 150, por 50. SADJE IN SADEŽI: jabolka 50 do 70, suhe slive 70, crehi 200 do 220, med 200, suho sadje 50. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajdova kaša 100, pšenica 30, koruza 30, proso 40, koruzni zdrcb 50, ajdbva moka 60, koruzna mo- ka 40, prosena kaša 80. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30. smetana 160, sir 40 do 80, surovo maslo 500. PERUTNINA IN JAJCA: kokoši 100—600, piščanci 400—800, jajca 20 din. STPA.N I PTUJSKI TEDNIK PTUJ DNT 8. JANUARJA 1960 Friciobitve arheološkega oddelka O posameznih najbolj po- membniii pridobitvah smo s|)r(i- ii poročali, vendar je po kon- cu leta prav. če jih pregledtimo v celoti. Pridobitve namreč ni- so le predmeti, dospeli v mu- zej, ampak vsak navidez ne- znaten podatek, ki nam včasih naravnost presenetljivo dobre osvetli davno minule čase. Novo pridobljeni podatki in predmeti so skoro iz vseh ob- dobij naše najstarejše zgodo- vine. V aprilu in maju je hodila po Slovenskih goricah ekipa Mestnega muzeja in Pokrajin- skejra muzeja iz Maribora. Tam je zbirala, merila in zapisovala vse podatke o arheoloških najdbah. Lahko rečemo, da je prehodila vsako njivico in vsak gozd in tako s pomočjo najdb orodij in drugih predmetov, ki so jih rabili davni prebivalci nadaljnje zgodovinsko dogaja- in kako so živeli pred 2000 ali več leti. Seveda bo marsikako nejasnost morala razjasniti lo- pata. * Dobro je že poznano, da je bila v Ormožu pred nekako 5000 leti velika naselbina ver- jetno že ilirskega plemena. Zgodnja železna doba. iz katere je bila ta naselbina, je bila doslej še zelo malo poznana, dasi je zelo pomembna za vse nadaljnjo zgodovinsko dogaja- nje v Evropi. Zadnje čase jo pa zelo raziskujejo in tudi izko- pavanja v Ormožu bodo dala važen prispevek k temu delu. Del železnodobne naselbine so raziskoval več let na vrtovih južno za hišami Mestnega trga v Ormožu. Avgusta pa je bul- dožer v Skolibrovi ulici zadel na drugi del te velike naselbi- ne. S pomočjo ObLO Ormož se je arheološka ekipa pod A^od- stvom tov. B. Pere takoj lotila dela in spet smo zbrali celo vrsto predmetov, ki so jih davni predniki uporabljali, in smo posneli natančne načrte tlori- sov hiš, ki so se v ilovnatih tleh še ohranili. Letošnja dela so posebno pomembna, ker smo ob njih verjelno ugotovili del utrdbe — nasipa, dasi ga nismo mogli do konca raziskati. Zbrali pa smo poleg delov ka- menitega orodja nešteto delcev lončene posode, ki jim zob časa v zemlji edino prizanese, med- tem ko so nam izdelki iz lesa, tkanine itd. za vedno izgublje- ni. Ena na iprivlačnejših iiajrlb je lončen kipec goveda z dol- gimi rogovi. * O posameznih najdbah z ob- močja Poetovia-Pt uja v rim- skem času. torej v prvih sto- letjih n. št., smo že večkrat prej govorili. Omenili smo že n. pr. najdbe grobov in na- grobnika na liajdini, svinčeno rakev iz Rabeljčje vasi, velik novec z njive poleg cerkv sv. Ožballa itd. Vse te najdbe nam dopolnjujejo in potrjuje- jo, kar že doslej vemo o Poe- toviu. Tako nam je n. pr. na- grobnik Granije Procule iz Akvileje potrdil, da so bila na Hajdini grobišča najstarejše rimske naselbine v Ptuju, to- rej rimskega vojaškega tabora in mesta naseljencev iz Italije. Zanimive podatke o obsegu mesta smo zbrali tudi ob izko- pih za vodovodno na))eljavo po Ptuju. Tako je v dolinici med panoramskim in grajskim gri- čem izkop prerezal rimsko ce- sto — mogočno plast grušča. Ob cesti so se vrstili ostanki teme- ljev nekdanjih rimskih stavb. Niže doli v današnjem mestu, so pa sledovi povsem izginili. ker se Poetovio tja ni širil. Vsi ti podatki so zbrani iz lege po- sameznih kamnov, ostankov opeke, ki se skoro ne razlikuje od današnje itd., ko smo ])az- Ijivo s|)remljali skoro vsak udarec z rovnico pri delih. Med pridobitve pa moramo končno šteti tudi vse, kar je bilo narejenega v lihih muzej- skih pisarnah pri proučevanju vsakega predmeta, ki je že v muzeju. To delo je podobno delu umetnika-mozaista. člove- ka, ki iz drobnih raznobarvnih kamenčkov sestavlja sliko. Tudi muzejski delav(>e iz neznatnih podatkov drobnih predmetov vsakdanje u])orabe sestavlja sliko življenja pred tisočletji. Upajmo, da bo slika, ki jo jav- nosti lahko posredujemo, z vsa- kim dnem popolnejša. L Miki Mitrej na Bruyu pri Ptuju Spomini na narodno- osvobodilni boj Objavljamo izjave o delu za osvoboditev naše zemlje v času fašistične okupacije, ki smo jih dobili v arhivu Mestnega muzeja v Ptuju. Pripravljeni smo objaviti tudi spomine, ki nam jih l)o(l() poslali naši čitatelji. da bomo z njimi še bolj osvetlili naporno pot ljud- stva ptujskega okraja v boju za svobodo. Sodelavec narodnega heroja Jožeta Lacka v letih 1941 in 1942 pri delu za Osvobodilno fronto pok. Alojz Lovrenčič iz Nove vasi pri Ptuju je tako na- pisal svoje spomine: NEKAJ IZ LETA 1941 Meseca marca proti koncu so se vrnili iz koncentracijskega taborišča v Medjurt'čjii vidni politični delavci, komunisti, na svoje domove. Med njimi je bil tudi dr. Jože Potrč iz Janezove, Jože Lacko iz Nove vasi, Franc bsojnik in drugi. Ob prvem srečanju po vrnitvi mi je Lacko dejal: »Vojna je neizogibna. Potrebno bo najti način in mož- nosti upora proti osvajalcem!« Ob času mobilizacije vojnih obveznikov jugoslovanske voj- ske je Lacko prines'^1 vest in željo, naj vsi vojaško sposobni komunisti stopimo v jugoslo- vansko armado, ker je to naša nacionalna dolžnost. Tako se je tudi zgodilo. Pri Lackovih so se zbrali: dr. Jože Potrč, Franc Rajšp. Franc Peršon in drugi, da se bodo prijavili vojaški ko- mandi v Ptuju. Vflor hitlerjevske armade pa ic bil tako nenaden, da so že 8. aprila prispele v Ptuj prve enote nemške vojske, jugoslo- vanski vojaki so se umaknili v Haloze. Tako se je z jugoslo- vanskimi vojaki umaknil tudi Jože Lncko. Po treh dneh je bil zajet pri Podčetrtku. Njecrovi tovariši komtmisti niso bili z njim. Lacko je iz ujetništva pobegnil in se po tednu dni hoda in izmikanja novemu ujetništvu vrnil na svoj dom. O vsem tem mi je pripovedoval po vrnit.vi kakor tudi o vzrokih razsula jugoslovanske vojske, ki nima prave komande. ()ku- )ator je z lahkoto osvojil naše vrajc. V Črni gori i i Srbiji pa bo odpor |Hav močnejši. Hitlerjeve! na delu Kulturhiiiulovci so bili desna roku okupatorju ob ])revzema- nju oblasti po naših krajih. Ptujska občina je dobila začas- nega župana Alberta Scharner- ja. Za prebivalstvo so i)riri'jali »apele«. Na koncu maja 19-il. leta je bil tak >;apel« za p<>de- želanc v Rogoznici na dvorišču Scharnerjeve opekarne. Zbralo se je mnogo ljudi. Govorili so: Scharner, dr. Weselli in neki vojaški predstavnik v uniformi. Slovensko je govoril Scharner o nacioiuilsoci ilizmu. velikem munškem ?-ra 11111" in o moči nemške armade. Dobro sem si zapomnil, ko j(> dejal, da je nemška armada zasedla Jugo- slavijo v nekaj urah iu bi lah- ko bila v Moskvi v 14 dnevih. Poudaril je. da je spodnješta- jerska dežela hčerka velikega »rajha« in z njo neločljiva. Po- zival je ljudi, naj pridno de- lajo v korist velike zmage in naj ne nasedajo klevetam, da bodo Nemci izselili vsakega, ki se mu rodbinsko ime končuje na -ič. Dejal je: »Zagotavljam vam, da ne bomo skoraj no- benega Štajerca izselili!« jo/e Lacko je na tem sestan- ku stal poleg mehe. Pri teh Seharnerjevih besedah me je butnil s komolcem in mi po- šepnil »s k o r a j« s pomemb- nim poudarrkom. Lcicko snuje upor NedolfTo za tem apelom so že ponoči brneli kamioni po ce- stah ter nalagali žrtve za izse- litev, biideč jih, sredi noči iz spanja, neglede na to, ali se njpgovo ime končuje na -ič. Lacko v tistem času ni več spal doma. ampak je ob veče- rih prihajal k meni. Prenoče- vala sva skupaj na podstrešju našega hleva ter poslušala brnenje kamionov. Neko noč se je sredi noči ustavil pred našo hišo kamion. Zaslišali smo nem- ške glasove, po katerih smo spoznali, da iščejo mojega so- seda, starega učitelja v pokoju Alojza Bajca. Laiko je pogle- dal skozi šjiranjo in ugotovil, da sta šla dva zelenca po svojo žrtev. Lacka je to prevzelo, ker je bil stari učitelj njegov pri- Nemci so noč za nočjo nemo- teno opravljali svoj posel. Na pobudo komunistov pa tudi mi nismo mirovali. Prirejali smo ilegalne sestanke, na katerih smo razpravljali o uporu, hiden izmed takih sestankov, ki ga je sklical Jož« Lacko, je bil meseca junija v noči, na pro- stem, ob robu gozda v Gojči- čevi Dobravi med vasjo Nova vas — Žabja k. Na sestanek so prišli: Jože Lacko, Leopold Voda, železničar, Rudi Žnida- rič, železničar, Franc Cucek, kandidat veterine iz Ptuja, Franc Osojni k, kmet iz Desenc, Franc Rajšp. delavec iz Doli- ča. 1'rane Peršon. mizarski po- močnik iz Ptuja in jaz. Takrat sem bil zaposlen kot občinski sluga na občini Rogoznica. Na tem sestanku smo sklenili, da si porazdelimo delo, ki ima skupen cilj ))ripraviti oborožen upor. Vsak prisoten je bil za- dolžen za zbiranje orožja ka- kor tudi zbiranje denarnih sredstev in materialnih sred- stev za upor. Mnenje je bilo, da bi se uporniki zbirali na Pohorju, ker je tam varnejši teren. Lackovi sodelavci Mihael Anžel iz Zabjaka je prevzel nalogo, da bo spravil večjo množino orožja, ker ve nekje v Markovcih zanj. Zvon- ko Sagadin je predlagal, da bi napadli grad Bori in osvobodili zapornike, sam pa si je zadal nalogo, da bo v Ptuju miniral nemško civilno skladišče. Vsa- kdo naj opravlja sabotažnc ak- cije v škodo nemškemu pro- metu s polaganjem deščic t cestni prah z navzgor obrnje- nimi žeblji. Leopold Voda naj bi v železniških delavnicah or- ganiziral sabotažna dejanja za iztirjanje vagonov itd. Vsaka najmanjša sabotaža poraagra slabiti moč okupatorja. Franc C uček mi je naročil, naj pri- dem drugi večer k njemu po večjo količino živil, predvsem svinjskega mesa, ki ga je imel za svojo družino. To sem res storil. Pri njem sem napolnil nahrbtnik z mesom in prejel 600 RM. pištolo z rezervnimi naboji kalibra b,'^5. Naročil mi je, naj še pridem naslednji ve- čer ob istem času, vendar ga takrat nisem več našel, ker so ga gestapovci že odpeljali za izselitev. Tega večera so prišli k meni Rudi Žnidarič, Franc Peršon in Mirko Muren, ki so jih doma iskali gestapovci. Na- stanil sem jih v svoji hiši, ki je blizu gozda in zato primerna za potreben beg. Teden dni so se pri meni pripravljali na od- hod k partizanom na Pohorje. Potrebno je bilo dobiti še zve- zo in orožje. Čučkovo pištolo je prejel Peršon, ni pa bila najboljša, ker je bila prema- lega kalibra. Tudi potrebno obleko smo še morali zbrati. (Dalje prihodnjič) Anekdote VLJUDNOST Einstein je bil zelo raztresen človek. Nekoč je vstopil v briv- nico. sedel v naslonjač, zamrmral »striči« in nadaljeval svo.ie raz- mišljanje. — Oprostite, gospod profesor, — ga je vljudno opozoril frizer — prosirr) vas če se odkrijete. — Oh, oprostite, — je odsotno dejal Einstein — niti ooazi! nisem, da so v brivnic: tudi dsme! VSE JE RELATIVNO Slavni francoski slikar Renoir je izdeloval veliko sliko z zgodo- vinsko temo. Ko pa mu je neko nedeljo delavec prinesel v atelje premog, se je s hrbtom slučajno na.slonil na svežo sliiko in je s suknjičem razmazal b&rve po njej. Ko je to videl, je Renoir zavpil: — Nesrečnež, poglejte, kaj ste naredili! Delavec je pogledal zamazani suknjič 'in besno odvrnil: — Na, popackal sem si svojo nedelj.sko obleko! Z^kaj, za vra- ga, pa ne napišete, da je sveže prep!es'kano! Ni majhna stvar biti dober vzgojitelj, saj je za vsakogar, ki bi rad dobro vzgajal, eno glavnih vprašanj, ali je med njim in tistim, ki ga vzgaja, avtoritativen cxlno&? Kaj pa je bistvo avtoritativ- nega odnosa? Je neke vrste moč. ki izžareva iz vzgojitelja tako privlačno, prepričljivo in nevsiljivo, da mladega človeka odpre, ga naredi popolnoma sprejemljivega ;»a vzgojiteljev vpliv ter ga močno, pa isto- časno blago oblikuje. Mlad člo- vek vzgojitelju zaupa, se mir- no in pre()ričano zanese na njegova mnfuja in stališča, s'^ zato rad in iz lastne volje pod- reja njegovim ukrepom, ga ceni, išče, potrebuje in ga ima rad. Zato bi bila potrebna siste- matična vzgoja odrasle mladi- ne in staršev, da bodo čim uspešneje lahko vzgajali. V Sloveniji je bila v ta namen že pred petimi let= ustanov- ljena prva šola za starše, letos jih je pa že samo v ljubljan- skem okraju 16. Prodrle pa so tudi med kmečko in delavsko |)rebivrilstvo. bolj kot kjerkoli na svetu. V šolskem letu 1958-59 jih je bilo 30. V revijo Otrok in družina, ki je tudi šola za starše, pa se offlnšnjo starši z navidez drob- nimi vprašanji, s katerimi se |)a ukvarjamo, vsi. N. pr.: Kako naj vzbudim svojima otrokoma veselje do dela? Preden grem z doma. jima naročim, kaj vse morata narediti, a pri tem sto- kata in največkrat na vse po- zabita. — Ko sta hodila še v otroški vrtec, ju je vzgojite- ljica hvalila, da sta delavna. Tudi v šoli rada delata, le do- ma se dela otresata. Moja šestnajstletna hčerka pa me nagovarja, naj ji kupim delovno haljo za šolo, meni pa nekako ne ugaja uniformira- nost deklet, posebno zato ne, ker sem bila v mladosti kot gojenka neke internatske šole primorana, da sem dan za dnem nosila črno haljo z belim ovrat- nikom. Čemu bi zdaj nosila haljo še moja hčerka':' Prosim, kakšno je vaše stališče? Moj otrok je padel z ograje. Bridko je jokal, čeprav se na srečo ni jioškodoval. Našeškala sem ga. ker ni ubogal, da na ograjo nc sme plezati, ženske pa so me oštevale, češ da bi morala mirno iti preko vsega in se s|)loh ne zmeniti zanj. Ena izmed njih pa mi je sve- tovala, naj ga tolažim, namesto da sem ga tepla. Povejte mi, kaj jc prav? Kako bo z otrokom po najini razvezi? (Podobnih vprašanj razvezancev je veliko in so pretresljivi klici po pomoči.) Na vsako teh vprašanj je le- vija Otrok in družina odgovo- rila in opravlja s tem pleme- nito delo. Vzgaja starše in omogoča s tem mladini lepše življenje. DOMISKCE Nič ni nevarnejše od revnega zdravnika — niti reven gospodar, niti reven posestnik. * Neumnosti ne gre zaničevati. Kdaj pa kdaj je najpametneje na- rediti se neumnega. Tragedija življenja je manj v tem, kar ljudje trpijo, pač pa v tem, kar zamudijo. * Dober spomin je velik dar. Kdor pa lahko kaj pozabi, je še boljše. * Prav spoznaš človeka šele tedaj, če moraš z njim deliti dediščino. KAREL ČAPEK: Nekega jutra se zbudiš s čud- nimi občutki. Glava te boli, v kri- žu čutiš bolečine, v grlu te nekaj praska in v nosu čutiš ščegetanje. Ah, kaj bi to, saj vse vkup ni nič! Toda ves ljubi božji dan je človek slabe volje, razdražen in nerga na vse, tudi če mu ni treba in če ne ve, zakaj. Proti večeru občuti človek nekakšno moro, vsi udje postanejo mehki, meso se kar trga, najmanj dvanajst- krat zapored kihne — že je tu! OČI se solzijo, sključen, vsi že^pi so polni mokrih robcev, dru- ge spet suši v vseh kotih, čepi v copatah pri peči, kiha, vleče skozi nos, pije nekakšno čajevo brozgo, kašlja in pakašljuje. se potika po sobi, se izogiba vsem ljudem in za živ krst se ne zmeni, nekoliko ga trese mrzlica, name- sto glave ima težko, bolečo kro- glo, udje 5o kot polomljeni ;n kar naprej tišči robec pred nosom: grozna podoba. Vsi. ki vidite te- ga nesrečnega človeka, mu izgi- nite po prstih izpred oči! Vaša hruona in izzivajoča radost ga muči. Potreben je samote, poglo- bitve in predvsem suhih robcev. Najraje bi si snel glavo in jo obesil v dimnik, da bi se posu- šila. Vse telo z bolečimi udi in razmehčanim mesom bi najraje razko-^al in soravil vsak kos zase. Rad hi rad bi . . . Ah ko hi le vedel, kdj bi rad! Če bi le kaj bilo na tem božjem svetu, kar bi • si mogel poželeti! Ko bi bilo v vsem vesolju vsaj kaj toplega in ljubega, kar bi moglo to ubogo, težko glavo lajšati ali jo pogrez- niti v pozabljenje. Da bi človek spal? Saj bi, če bi ne bilo teh zmedenih in zoprnih sanj! Da bi se zabaval s kvartami ? Bi se, če bi se pasiansa t=ko iztekla, kot si želi. Da bi kaj bral? Že, toda kaj? Zdaj se ta človeška podrtija malo vzdigne in se opoteka h kniižnim policam. Knjižnica — pisana, v sto in sto knjigah; rad bi si izbral kakšno knjigo, ki bi potolažila nesrečnega, zavrženega človeka. Naka, nakž, ti že ne, moj debeli filozof, tebe danes pač ne bi mo- gel prebaviti, možnani so se mi preveč skisali. Rad bi bral kaj takega, kar bi me ne spomi- njalo moje otopelosti in taponla- vossti; rad bi bral kaj kratko- časnegg, kaj lahkega, zabavne- ua . .. Fej, izginite mi izpred oči, humoreske, s svojo robato zlobo, ki z njo zasmehujete ubogega človeka: danes ste mi strašansko zoprne' Ej, ti jvmaški roman, ali bi me t: povedel v daljno pre- teklost, v enične čase. kjer ni nobenega nahoda, kjer so sami nravi in prekrasni možje, ki svo- jena ne':'"amnega tekmeca' prej vržpjo na t^t. nreden se jaz utegnem usekniti. A roka, ki sega po 'knjigi junakov in njih velikih dejanj, vsa onemogla omahne. Danes ti ne bi verjel v tista ve- lika junaštva; človek je pač majhno, nebogljeno, slabotno, strto in miroljubno bitjece ... Ne, ne — danes kar proč z vsem junaštvom in z vsakršno čast .jo! Proč z velikimi strastmi in zma- goslavnimi lovorikami! Proč od mene vsa ljubezenska čustva in omamne strasti zaradi prvega, po- ljuba kake kraljevske lepotice! Le kako naj bi zdaj, pa še z mokrim robcem prA nosom, mo- gel misliti na kaj takega! K vra- gu, to ni tisto, kar f>otrebujem! Hej. sem z detektivskimi zgod- bami, tem se bom prepustil. Sem z na|i>etim dejanjem krvoločnega puhoglavca, ki me bo vsega za- soplega vodil po razburljivih sle- dovih kakšne strahotne skrivnosti. Ne, to spet ne bi bilo tisto, kar bi rad. Danes ne maram nič vedeti o zločinih, podzemskih hodnikih in razbojnikih. Pokažite mi prijazen obraz življenja, po- kažite mi človeka, kakršen je v vsakdanjem, preprostem življenju. Vendar n'kar nobenega razkosa- vanja duš, za bož.jo voljo, nikar! Toliko potrpljenja pač ne bi zmo- gel, da bi se ukvarjal s čustvi in nagibi. K vragu, dušeslovje pač zmerom človeka muči in aa razi<-raia. Kot da bi vsena tega ne iimeli več kot preveč na svo- jem lastnem telesu! Počemu sploh pišejo knjige? Tale že zopet, v tej je preveč resničnosti; danes bi sploh rad pozabil, da živim. Tistale knjiga tamle pa je do kraja žalostna in te razočara. Ona tamle je kruta s človekom in terja od njega kdo ve kakšnega trpljenja in odre- šen.]a. Tista tam je spet lahko- miselna, prazna v svoji modrosti — ne maram je! Tale v rdeči vezavi mi je preučena in tista rumena tamle preveč bridka. V vsaki knjigi je nekaj bolečega. Zakaj pravzaprav samo hudobni in nesrečni ljudje pišejo knjige? Človek je v zadregi precl pi- sano zbirko knjig in se trese od mraza in žalost;. Le kdaj naj bi človek vzel kaj... kaj preprosto dobrega... in prijateljsko čute- čega z nami. siromaki . .. kaj to- lažljivega, kar ne rani .,. kar ne bije po človeku, ko je ves maj- hen, nebogljen in F>onižan? Tedaj poseže roka v kot knjiž- ne police in prinese drobno knji- go iz nje. knjigo, ki .jo je človek verjetno že desetkrat bral in zmerom takrat, ko ga mučijo te- lesne in duševne nadloge. Nato se človek stisne v naslanjač, vzame suh robec n olajšano za- vzdihne preden začne brati. Saj ne vem kat»r» knjina je to. p bržkone jc stari Charles Dickens. Muzikalični sosedi pri počitku Spcmincek s silvestrovanja PTUJ. DNE 3C DECEMBRA 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 Nujstarejši narod Evrope To so Baski, ostanek prebival- cev današnje Španije. Živijo na obeh straneh zahodnih Piran« je v — večina na Špana-kam, 120.000 pa v Francija. Vseh Baskov je ne- kaj nad 700.000. I>omnevno so po- tomci Iberijcev. Iberijci so bili narod, ki se je najbrž že dva do tri tisoč let pred našim štetjem naselil po Sredozemski kotlini. Feničani so poznali ,Iberijce že 1900 let pred našim štetjem. Z veliko gotovostjo domneva.io zgo- dovinarji, da so iprišli Iberijci v Evrof>o ze pred velikimi egiptov- skimi dinastijami v tretjem tisoč- letju pred našim štetjem. Prišli naj bi bili iz Hmdastana, ki je bila njihova pradomovina. Jezik Iberijcev — kot tudi je- zik Baskov — sta zelo podobna jeziku prvih bram?nov v južnem Hindustanu. Sorodna sta tudi sanskrtu, »omikanemu jeziku in- dijske književnosti« v 3. stoletju pred našim štetjem. V pradavnih časih sosedi Arijcev v Srednji Aziji, so Iberijci prej kot oni od- rinili proti zahodu in se naselili v Evropi, kjer njihovi potomci ži-' vi.jo še danes. Jeziki vseh narodov v Zahodni Evropi .spadajo v indo- germanske skupine, govorica Bas- kov je edina izjema. Leta 1980 bo Jugoslavija po šte- vilu prebivalcev znatno večja ka- kor zdaj — v njej bo živelo naj- manj 23 milijonov ljudi, se pravi okrog pet milijonov več kakor zdaj. Toda ostao prebivalstvo se bo, kot pravijo demografi, znatno razlikovalo od dosedanjega. Pred- vsem bo pbvprečni Jugoslovan te- daj nekoliko starejši, ker se bo delež mlajših letnikov skrčil, de- lež starejših pa povečal. Tako so izračunali, da se bo v letih 1960 do 1980 število otrok do 14 let povečalo za 660.000, za- poslenih 'judi, se pravi ljudi, sta- rih od 15 do 64 let, za 3,240.000 med tem ko bo ljudi nad 65 let za 600.000 več. Potemtakem bo imela naša dežela veliko več delovnih rok kakor zdaj, to okoliščino pa imajo ekonomisti za zelo ugodno zname- nje za svoje kolege in gospodar- ske planerje v letu 1980. V tem letu se bodo prvič v zgo- dovini Jugoslavije ženske znašle v manjšini. Zadnji dve svetovni voj- ni sta namreč močno razredčili število moških prebiva'cev. Tako je leta 1948 na tisoč moških prišlo 1080 žensk. V povojnih letih raz- merje počasi postaja normalno: demografi računajo, da bo prihod- nje leto na tisoč moških prišlo 1042 žensk, leta 1980 pa — samo 994. Prav tako pomembne spremembe bodo nastale tudi pri sestavi za- poslenega prebivalstva, predvsem kar zadeva razmerje med dvema velikima skupinama — kmetovalci in nekmetovalci. Po prvi svetovni vojni se je v Jugoslaviji okrog 85 odstotkov prebivalstva ukvar- jajo s kmetijstvom. Leta 1957 je bilo kmetovalcev okrog 60 odstot- kov. Z nadaljnjo mehanizacijo se bo število kmetovalcev še zmanj- šalo. Predvidoma bo namesto 5 mi- lijonov kmetovalcev, kolikor jih je bilo leta 1957, leta 1980 samo 4,5 milijona, medtem ko se bo število ljudi v nekaterih poklicih povečalo od 3,2 na 6,7 mi'ijona. Tako bo dosegla Jugoslavija glede poklicne sestave prebivalstva leta 1980 raven, na kateri je zdaj nje- na republika — Slovenija, kakor tudi večina razvitih evropskih dežel. VEDNO VEČ VOZIL Po podatkih, ki jih je nedavno objavilo trgovinsko ' ministrstvo ZDA, se je lani povečalo števiio registriranih vozil v svetu za 5 odst Dne 1. januarja letos je znašale to število na vsem svetu 113,024.224, leto dm prej pa 108 milijonov 12,260. Zanimivo pa je, da izkazujejo največji porast šte- vila registriranih motornih voa. azijske države, ki so imele ob začetku letošnjega leta 3,465,107 motornih vozil oziroma za 22 odst. več kot cb začetka lanskega ieta. Lanski porast števila regi- striranih motornih vozil v Evro- pi je znašaj 10 odst., s čimer se je omenjeno število dv.gn..o na 27 milijonov 174.229, v Afriki pa z« 12 odst. in je doseglo 2.320.248 motornih vczil. V ZDA je bilo 1. januarja letos v prometu 56,870.685 registriranih osebnih avtomob lov, 11,158.560 tovornja- kov in 270.163 avtobusov. Po po- datk.h iz istega vira je imela Sov- jetska zveza naveder.<^ga dne 500.000 oeebnih avtom-bilov. 2,965.000 -ovornjakov in 35.000 avtobusov. Ob istem času je ime- la Francija 6,040.086 registriranih motorn.h vozil* Velika Britanija 5,912.708, zahodna Nemčija pa 3,777.900. Če se nob ga leta aau ja^nu zdani, lufiKO mua uu osiru zima siedi. Ce je januar brez snega, april ga se vedno lahKo da. ce VtnKa (22.) sonce pece, ob trgatvi lahko u prazne sode vino teče. ce januarja zima poka, bo oo letu belQ p^enicua moka. FEBRUAR: Ce na soečnico (2.) močno sneži, sonca videti ni. Ce na Matijevo (24.) piha jug in sonce sije, 2 lahkoto Matija — led razbije. Kadar v februarju letajo musice, SI brez skrbi snames rokavice. MAREC: Kadar na štirideset mučencev (10.) dan dežuje, se siabo vreme štirideset dni pričuKu je; če medtem se ne zjasni lepo vreme s.edi. Ce se Jožeta (19.) dan jasno zdani in če lepo vreme dvajset dni drži, več v marcu dežja pričakovati ni. APRIL: Če aprila grmi, se ob toplih jutrih slane bati ni. Ce aprila pogosto deži, rada trava zeleni. Če je Markov dan oblačen, kmetic ob polni skledi ne bo lačen. MAJ: Ce je v maju lepo in toplo, je dobro za kruh in seno. Ce na Pankratovo (13.) lepo vreme drži, dobri vinski letini bogata trgatev sledi. Slana sredi maja, polju in goricam nagaja. JUNIJ: Če je v juniju vreme lepo po dobri žetvi kruha manjkalo ne bo. Kakor vreme na dan Medarda kane, če se ne spremeni, tako ves mesec ostane. Če na Vidovo (15.) deži, se seno ne suši. JULIJ: Če na Marijino (2.) močno grmi, rada ploha sledi. Če julija suša nagaja, grozdje drobno postaja. Če na Jakobovo (25.) močno sonce peče, se vsakdo rad v senco zateče. AVGUST: Če na Porcijunkulovo (2.) deži si potnik nad sabo marelo drži in se cestni prah v blato spremeni. Če se v avgustu lepo zjasni, lepo vreme do prvega dežja drži. SEPTEMBER: Če je vreme do petnajstega lepo, pa se pa petnajstem spremenilo ne bo, bo celi september freme lepo. Kdor v septembru kosi, ob slabem vremenu težko suši. Če se zgodai seUio ptiči. bo novo leto teden po božiči. OKTOBER: Če se listje nerado obleti, brez drv se vsak naj zime boji. Če bo Ur'^ka (21.) z mrzlo sapo pričela, se bo 21 decembra zima začela. Naj bo Gal (16.) deževen a'i suh, je v tem času le še malo muh. NOVEMBER: Sonce v novembru nam ne sije, ko megla zemljo kriie; če se to voaosto oonovi, je le malo sončnih dni. DECEMBER: Kakšno vreme na SVve^trovo kane takšno do konca 'eta ostane. Na svetlo dal Alojz Cestnik Drobne zanimivosti Zobje ne bodo več gnili Iz sline skupine ljudi, katerim se zobje nikoli niso pokvarili, pa čeprav jih dolgo časa niso nego- vali, so zobozdravniki na univerzi v državi Ohio izločili kemično snov, ki uničuje klice, katere vplivajo na kvarjenje zob. Sestavo te snovi še niso ugotovili. Pač pa so ugotovili, da uničuje bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo in preprečuje njihovo rast. Na sestanku Društva ameriških bakteriologov je dr. Gordon Green izjavil, da je na vsdkih 100 ljudi približno eden, ki nima zobnega kamna. Zdaj skušajo kemiki na- praviti sintetično snov, ki bi igra- la isto vlogo, to se pravi, da bi preprečevala kvarjenje zob. ZAKAJ JE TELEVIZIJA UPORABNA Pridobitve sodobne znanosti bo- do, kot vse kaže, omogočile arab- skemu kralju Saudu reševanje pre- cej kočljivega osebnega vprašanja, kjer mu naj koristi televizija. Saudski suveren ima namreč v svojem haremu 40 zakonskih žena in povrhu še 95 nezakonskih. To je vsekakor precej za enega člo- veka, zlasti še, če se mora spom- niti vsake po imenu in obrazu. Kralj ni bil temu kos, zato se je moral pogosto sprehajati po ha- remu, da ne bi bilo pomote glede družice, katero si je hotel izbrati. Po notranjem televizijskem si- stemu menda ne bo več teh težav. Dovolj bo, da bo v svoji sobi pre- mikal gumb na televizijskem spre- jemniku in pred njim se bodo na televizijskem okranu zvrstile vse zakonske in nezakonske žene in ne bo več težav pri izbiri. Hkrati pa bo lahko v vsakem trenutku opazoval, kaj delajo njegova de- kleta. Star uli sulod Neki ugledni strokovnjak nam pove, po čem je moč presoditi starost človeka. Takole pravi: »Mladost ni doba življenja, marveč stanje duha Za miadost niso bistvena trda lica, rdeče ust- nice in gibčna ko ena, marveč volja, domišljija in bujno duhovno življenje. Biti mlad, pomeni biti pogumen in hrepeneti jpo doživet- jih. Vse to pa lahko čuti človek tudi po 50. letu. Niiiče ne postane star zato, ker leze v leta. Človek s postSra, ko izgubi ideale. Leta lahko zgubajo kozo, ne morejo pa ubiti navdušenja. Skrbi, negotovost in strah, to je krivo, da se zde leta človeku neskončno dolga. Ne glede na to, a'i je star člo- vek 16 ali 60 let, mu lahko zaigra srce od občudovanja in navduše- nja, lahko je radoveden, kaj bo še doživel, lahko se še veseli življe- nja. Človek se počuti toliko mla- dega, kolikor je v njem vere in toliko starega, kolikor ga navda- jajo dvomi, mlad je to'iko, kolikor je v njem samozaupanja, star pa toliko, kolikor ga je strah, mlad toliko, kolikor ima moči. star pa toliko, kolikor je razočaran. Starost presojamo tudi po spo- sobnosti za opravljanje določenega dela. Tako mnogi strokovnjaki menijo, da je atlet »star« s 30 le- ti, policaj v Ameriki s 50, član ameriškega Kongresa pa šele z 80 *eti. V neki razpravi o ljudeh med 40. in 70. letom je bilo malo raz- like med enim in drugim. Razlika je bila najbolj očitna pri delavcih in ljudeh, ki vrr sreča v življenju' ni bila naklonjena. Iz poročila, ki ga je objavila mednarodna organizacija UNESCO, je na svetu še vedno 840 milijo- nov ljudi, starejših nad 10 let, ki so nepismeni in nima.jo niti naj- osnovnejše šolske izobrazbe. Od teh 840 milijonov jih je 700 mi- lijonov odraslih. To pomeni, da se pri številu nepismenih v zadnjih 30 letih pravzaprav nič ni spre- menilo, ker so tudi pri zadnjem ugotavljanju nepismenih leta 1929 našteli 840 milijonov nepismenih. Vendar je treba upoštevati, da se je v tem času povečalo število svetovnega prebivalstva za več kot pol milijarde ljudi, zato znaša re- lativno zmanjšanje nepismenosti v tem razdobju 18 odstotkov in se suče danes odstotek nepismenih na svetu med 43 in 45 celotnega prebivalstva sveta Najvišji odstotek nepismenosti je bil zabeležen v Afriki, kjer je med 104 milijoni prebivalcev 98 milijonov nepismenih, torej 80 do 85 odstotkov celotnega prebival- stva »črnega kontinenta«. Na dru- gem mestu je Azija s 510 do 550 milijoni nepismenih (60 do 65 od- st.) in je n. pr. v Indiji pismen le v.sak peti prebivalec. Nepismenost v Severni in Južni Ameriki znaša skupno okoli 20 odst., v ZDA sa- mih pa imajo okrog 4 milijone ali 3,2 odst. nepismenih, dočim v sa- mi Braziliji vsak drugi prebivalec ne zna pisati. Stanje nepismenosti v Evropi znaša 7 do 9 odst., v po- sameznih državah pa je slika na- slednja: Turčija ima 83 odst. ne- pismenih žena in 52 odst. nepi- smenih moških; v Grčiji je 39 odst. nepismenih žena in 12 odst. nepismenih moških; na Portugal- skem je 44 odst. nepismenih; v Španiji znaša nepismenost 20 odst., v Italiji 14 odst., v Belgiji 3 cdst., v Francija 3,3 odst., do- čtm so najnižjo stcpnjo nepisme- nosti zabeležili na Švedskem, kjer po podatkih UNESCO sploh n: več nepismenih ljudi. Med drža- vami, ki jih navaja porcčilo UNESCO, pa mnoge dežele sploh niso zajete, kakor n. pr. Danska in Velika Britan.ja, ki se prav tako pcnašata z nizk? stopnjo nepismenosti. Razmer:ma nizko število nepismenih imajo tudi v Sovjetski zvezi, kjer so dossgli največji uspeh v borbi proti ne- pismenosti;'medtem ko je znaša- lo število pred oktobrsko revolu- cijo 75 odst. prebiva stva, raču- najo, da je danes v Sovjetski zvezi še ckoli 28 milijonov ne- pismenih ali 7 do 9 odstotkov ce- lotnega prebivalstva. Bolj za šalo kot zares ^ Kronika za leto 1959 (Miro Cobelj že več let piše kro- nike in jih je. doslej objavljal le na silvestrovanju pri podjetju »Slovenske gorice«, Ptuj) Spet staro leto je pri kraju, treba novo bo začet'! Kar hudega bilo je v starem, pokopljimo globoko v klet! Še prej pa naj povem, kar slišal sem in vse kar vem, kar v Ptuju dela se, godi, to kroniko zdaj čujte vsi! Mesto Ptuj je starodavno, prav zato od nekdaj slavnol Muzeji in pa dobra vina, to so Ptuja našega vrlina. Zdaj tudi Ptuj spreminja lice svoje, povsod že vidijo se novi skoki, saj vsako leto zrasejc nam lepi in prav moderni novi bloki. Hranilnica že novo si gradi poslopje in v centru mesta temelje si koplje. Zemlje treba bo skopati težke tone, saj to bo stalo komaj 3 milijone. Še nov hotel naj v Ptuju bi zgradili. Dokončno nismo se še odločili. ker v Ptuju je navada ta, da šele ob koncu leta odločitev , obvelja. Letos len smo novi most dobili, res ponosni zdai smo nanj. Četudi n^knj narka smo zgubili, nismo dolgo žalovaM zanj. »Petro1'< črpalka nova 1'^ dobrina! Mr>rsikoia na zelo skomina, da namesto nr^vena hen'"ina polna žlahtnega bila bi vina. 9i"ndiknti na^i kii'i'k- 9^ vTieljali, da ta nesrečni vodovod končno bi končali. Videz je, da zimo bomo snet presp?h'. Pnč1a ie svoi čas direktiva: v"lika podjetja dele naj se na mala! TJonorarno dp'o ip vzcvetelo! Zd^i zopet so združili male in honorarce kar čez noč je vzelo! BHo PO svPtM hude «:o nonliave, a Ptuj poplavili so uvoženi avtomobili, ki na-! h; iih baie velikodušno sorodniki prek meje podarili. V resnici pa naši ljudje v tujini kot težki so delavci garali, da lahko so avtomobile stare vseh vrst in tip domov si pripeljali. Zdaj konec hlapčevanja je, trpljenja, začetek je drugačnega življenja. Spet v veljavi domača je mašina, za kar z uredbo poskrbela je carina. Sploh živimo v času motoristov, saj ceste polne so že mopedistov. Vodstvo pa mlekarji so prevzeli, ki celo do avtov so se že povzpeli V Ptuju šole vse se bolj množijo, deca pa se vedno manj učijo. Pa veste, kaj še staro leto pravi? Da to se tudi v novem ne popravi! Zdaj čujte mamice in otročiči, yias!3 ni in mleka več ne bo treba piti. Jugolit — M'ekarne ptujske novi apostrof: namesto mleka daj otroku — knof! Čitali pred kratkim strašne smo stvari, da ptujska pošta se pogreza, že visi. Pa mislite, da poštarje to hudo skrbi? Če pošta zniža se za metre tri — pač znašli bodo v vinski se kleti! Največja dika naš je ptujski grad. zato pa Bori šel je skoraj spat. Vaibo'jše aost« odlično vino. j]>aJ)tujskem avadu ie dobimol Že v starih časih bile so pesmice: Slovenske gorice kot lice so device! Danes predstavlja to ime najboljša vina, medalje zlate in odlikovanja ter s celega sveta priznanja ! Življenje športno v Ptuju napreduje! Prvaki v nogometu! — Dovolj to! dokazuje! In še košarka, rokomet, kegljanje, šah in strelci, vse to nas navdušuje! Združili so se Haloze in Dravsko, Ptujsko polje, 10 tisoč glav živine naj rede po planu! Zamisel idealna, a pomisliti je bolje. če za teleta bo prostora v hlevskem stanu. Globoko nas pretresla je novica, da jo Ptujski tednik kruta smrt pograbla in za tolažbo nam pustila samo — Vrabla! Na srečo ta je vest bila prenagla! Nadomesti naj se Ptuju zamujeno, to vroča želja je prav vseh občanov. Nazaj dobi naj mesto staro slavo in tudi gospodarsko spet razstavo! S tem sem skoraj zdaj končal in vsakemu darilo dal, Večerjo smo vam zamastili, zdaj ga bomo le še pili. V novem letu vam želim, mnogo sreče in uspeha, dobre volje, dosti smeha, da uspešno vaše delo, bi potekalo veselo. Vas pozdravlja mali Miha, ki boter mu je stric Pavliha! Do predkratkim so bili znan- stveniki prepričani, da je Mesec popolnoma ohlajen. Raziskovanja v zadnjem času pa so privcdia do drugih zaključkov. Sovjetski aka- demik Nikolaj Jerusalinski je iz- javil, da je sedaj ugotovljeno, da ie na Mesecu že prišlo do vulkan- skih izbruhov, kar dokazuje, da naš najbližji sosed v vesoljstvu še ni popolnoma ohlajen. »Površina Meseca je valovita in porozna,« je rekel Jerusalinski, »in ima omenjeno sposobnost pre- vajanja toplote. Možno je, da so razpoke izpolnjene z ogljikovo ki- slino in da je na Mesecu tudi vo- da. Kadar je Mesec v senci so na njem vidne pege. Mnogi astronomi menijo, da so to sloji ledu. Če je to resnica, se lanKo preapo- stavlja, da so pod površino Mese- ca taki pogoji, ki dopuščajo živ- ljenje preprostih organizmov, n. pr., bakterij.« To, po besedah Jerusalinskega, ni dokazano, a je povsem m.ogpče. Dodal je še: »Da se prepreči prenos mikro- bov na Mesec s poletom prvega vesoljskega potnika psa Lajke, v umetnem Zemljintm .>atelitu in napotitev raket z drugimi živalmi v velike višine, so podvzeti vsi ukrepi — vse to priča o razvoju nove znanosti — kozmobiologije. Ni daleč dan,« je zaključil sovjet- ski znanstvenik, »ko bodo pogoji v vesoljstvu taki, da bo človek lahko brez skrbi poletel v veso- lje.« Zrsierna prehrana - dolgo življenje Prejšnje leto so se v Bat Neu- enahru pri Frankfurtu zbrali stro- kovnjaki in znanstveniki za pre- hrano z vsega sveta in ugotovili med drugim naslednje: Preobilica hrane pospešuje ar- teriosklerozo. Če je tak bolnik debeluhast, mu zdravnik in stro- kovnjaki priporočajo," naj omeji oživanje maščob. Prav tako pri- poročajo, naj uživa več vitaminov, zlasti vitaminov A. E in B-6. Nem.ški profesor Cremer je pvo- udaril, da znanoi^t še ne more jasno povedati, koliko maščob je treba uživati. Poudaril je nada- lje, da je n.apačno splošno mne- nje, da .se živalske in rastlinske maščobe med seboj razlikujejo. Po njegovem mnenju ni važno, ali človek uživa stvari priprav- ljene na živalski masti ali na olju, marveč je pri maščobah po- glaviten odstotek nenasičenih mastnih kislin teh pa je ravno toliko v ra.stlinskih. kot v žival- skih maščobah. Na tiskovni konferenci so ude- leženci omenjenega kongresa po- vedali, da kažejo najnovejše sta- tistikp za Zahodno Nemčijo 35 odstrtkov sm^-tnih primerov kot i>asled>n arterioskleroze in bo- lezni, so z njo v zvezi nr^dtem ko v tej dežpli umre samo 2 odst. ljudi za i etiko. V ZDA to razmerje še bolj kaže na nevarnost arteriosklero- ze, ki terja svoje žrtve predvsem v mestih. Ta bolezen na se po- '•'a^ia predvsem zavoljo mastne hrane. Zanimivo je. da so med vojno ugotovili, da se je spričo slabše prehrane znižal od.stotek zaradi skleroze. Iz tega lahko pri- demo do zakl.jučka, da je bolje jesti manj, predvsem manj mast- nih jedi, kot pa streoi teku in si tako kopati predčasni grob. PraMtIčni nasveti Belo perilo namakajte vedno 12 ur. Tudi barvasto telesno perilo naj nekaj časa leži v hladni vodi. Laže boste prale, če boste dodale vodi, v kateri namakate perilo dve pesti kuhinjske soli. Boraks je za belo perilo izvrst- no neškodljivo belilno sredstvo. Lahko ga uporabljate tudi name- sto pralnega praška in sicer vza- mete pest boraksa na dva litra vode. Razen tega ima boraksova raztopina to lastnost, da utrdi barve na pisanem blagu. Če boste novo vzorčasto obleko potopile v boraksovo raztopino (žlico borak- sa na liter vode) vab barve ne hodo tako hitro obledele kakor navadno. Kuhinjske brisače bodo ostale brez madežev, če jih po kuhanju in izpiranju prelijete s tole raz- topino: na pol litra vode dodajte žlico kuhinjske soli in žlico amo- niaka. Pustite brisače v raztopini 10 minut, nato pa jih obesite. Ko 50 suhe. jih spe* sk-h--ite v mil- nici in operite kakoi navudno. Rja ne pride sama Rja napravi vsepovsod, torej tudi v gospodinjstvu, veliko škodo. Vendar ta škoda ne pri- de sama od sebe, marveč je po- sledica nepazljivosti ali napač- nega ravnanja. Najboljši dokaz za to je perilo. Kadar se pojavi na perilu rja, bodo kaj kmalu nastale še druge rjaste lise, če pride zarjaveli kos v stik z dru- gimi vlažnimi rečmi, na primer če oprano perilo leži v hladni vodi. Vedeti pa je treba, da so ne- varni samo sveži rjasti madeži, ki jih najbolje in najhitreje od- stranimo z limonsko kislino. Zarjaveli kos perila ali blaga dobro namočimo v tej kislini, nato pa držimo perilo nad vodno paro ali ga obesimo na sonce. Potem je treba rjasti madež dobro oprati, in sicer najprej v mlačni, nato pa v hladni vodi. Kako nastane rja na perilu? Na robce jo pogosto prenesemo s ključev, ki jih brez tulca no- simo v istem žepu. Žepni robec pač ni vedno suh. Včasih pride rja na perilo, ko ga namakamo v lesenem škafu in visi čez rob na obroče. Ce so na škafu leseni obroči, moramo paziti, da so žeblji vedno dobro zatolčeni v les. Ce mokro bluzo ali obleko obesimo na obešalnik s kovin- sko kljuko, se kaj lahko razvije rja. Tega se ubranimo, če klju- ko ovijemo s kosom čistega platna. Ne pozabimo: pletilke, škarje in podobne reči zarjavijo na vlažnem mestu in potem pu- ščajo rjaste madeže na ročnem delu, ki ga imamo trenutno v rokah. Spomin je čudežna moč, ki pre- tvarja človeka. Kdor pozablja to, kar je bilo lepo, se spridi, kdor pa ne ve več, kar je bilo slabega, pobebi. Ideali so kakor zvezde: doseči jih ni mogoče, pač pa se po njih uravnavati. STPAN 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 8. JANUARJA 1960 22 AROV ZEMLJE na Sp. Bregu prodam. Naslov v upra'vi. STROJ ZA MLETJE GLINE in rabljene modele za visoke peči prodam. Franc Bnimen, Savci štev. 37, Tomaž. KOLO, moped za 70.000 din, mlin- ske kamne, žrmlje, deske ter krompir ugodno prodam. Sta- novanje z gospodarstvom dam v najem pošteni družini. Naslov v upravi lista. MALO POSESTVO z gospodarskim poslopjem v bližini Ptuja pro- dam. Vprašajte: Vitomarci 46. SOBO IN KUHINJO v Muršičevi ulici zamenjam za enako v Ptuju. Naslov v upravi lista- Razpis Uprava za vodno gospodarstvo LRS, Sekcija za Dravo, Ptuj — razpisuje mesto 1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJA. Pogoj: nepopolna srednješolska izobrazba z nekaj let prakse v gradbeni ali sorodni stroki. Plača po zakonu o javnih usluž- bencih. Nastop službe takoj! RAZPIS Ravnateljstvo Osnovne šole Mar- kovci pri Ptuju razpisuje delovno mesto šolskega snažilca. Nastop službe 1. februarja 1960. Intere- senti naj vložijo prošnje do 15. januarja 1960. RAZPIS GOSPODINJSKO POMOČNICO s celodnevno oskrbo iščem. Na- slov v upravi lista. Naslednji tečaj za mopediste Naslednji tečaj za mopediste pri Avto-raoto društvu v Ptuju se začne v torek, dne 12. ja- nuarja 1960, ob 17. uri v pro- storih društva pri kinu. Nasled- nji izpiti za mopediste bodo 19. in 23. januarja 1960 ob 15. uri v prostorih društva pri kinu. Avto-moto društvo Ptuj PROSIM NAJDITELJA GOJZARI- CE, ki sem jo izgubil 3. janu- arja letos na cesti Kidričevo— Ptuj—Tržeč, naj mi jo proti nagradi vrne, Stanko Vrbančič. Kidričevo, tovarna. NAJDENI SO MOŠKI NIZKI CRNI ČEVLJI. Naslov v upravi. ZAHVALA Ob smrt. mojega moža Avgusta Vogrinca iz Ptuja se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z menoj soču.stvovali, darovali ven- ce in spremili pokojnika na poti k večnemu počitku. Ptuj, 4- januarja 1960. Žalujoča žena in sestra Terezija VABILO V nedeljo, 10. januarja 1960, bo dopoldne ob 8. uri v železničar- skem sindikalnem domu v Ptuju, Ormoška cesta, redni letni občn: zbor Občinskega strelskega od- bora Ptuj z običajnim dnevnim redom. Prijatelji strelskega športa — vabljeni! Odbor JAVNA ZAHVALA Dr. Carh Milanu, ptujskemu zdravniku se prisrčno zahvalju- jem za njegovo izredno požrtvo- valnost pri uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in jetrne bolezni. Alojz Kampl. Katastrski urad - Ptuj Obvestilo Plesna športna sekcija DPD »Svoboda« Ptuj obvešča, da prične dne 9. januarja 1960 z začetnim in nadaljevalnim ples- nim tečajem ter tečajem za od- rasle. Prijave se sprejemajo 6., 7., 8. in 9- januarja v Narodnem domu (prvo nadstropje) od 18. do 19. ure. Opozorilo Opozarjam vsakogar pred na- kupom kakršnihkoli predmetov od Franca Toplaka, Grajenščak 93, ker so predmet: tudi moja last. Marija Toplak, Grajenščak 93 LJUBLJANA. NEDELJA, 10. JANUARIA 1960 6.00—6.30 Domače za nedeljsko ju- tro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 6.30 Z glasbo v dobro voljo. 7.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled dnevnega sporeda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar in prire- ditve dneva. 7.35 Pihalne godbe v za- bavnem tonu. 8.00 Mladinska radijska igra: Riževo drevo (kitajska pravljica v radijski priredbi). 8.35 M. Vodopivec: 7 miniatur za klavir (izvaja avtor). 8.45 Nedeljska panorama. 9.40 Carl Ditters- dorf: Kcncert za čembalo in godalni or- kester. Izvajajo: Li Stadelmann in Za- grebški solisti p. v. Antonia Janigra. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Cveto Novak-.lustin Ažman: Mirkovo življenje in smrt. 10.30 Naše pesmi. 11.00 V ritmu današnjih dni. 11.30 Zdravko Ste- fančič: Stara zamisel postaja resničnost. 12.00 Kaši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.50 Lahek spored za podeželie. 1415 Kaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in obvestila. 15.15 Rekla- me. 15.30 Za liubitelje zabavne glasbe. 16.00 Humoreski tega tedna. Eliot White: Ura počitka. 16.20 George Gerschwin: I. dejanje opere Porgv in Bess. V glav- nih vlogah: Camilla Williams. Laurence Winters. Inez Mathews. Avonc Rong, Rov,-n Warren, Coleman. 17.05 Plesna čaianka. 17.30 Radiiska igra. lao Solo- vič: Cez net minut bo polnoč (ponovitev). Režija: Marian NTarinc. 18.20 Francesco Malioiero: La Cimarosiana. 18.35 Zado- volini Kranjci v radii';kem študiju. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.05 Izberite melodiio tedna fzabavno-glasbena oddaia z nagradami). 20.55 Cmo in belo. 21.00 Obiski ori naših skladateliih III. — Ma- riian Kozina. 22.00 Naooved časa. oo- ročila. vremenska napoved in pregled sooreda za naslednii dan. 22.15 Zaple- šite z nami. 23.00 Poročila 23.10 Skri- njica s poticvk?!mi 23.30 T. Brahms: Go- dalni kvintet štev l v F-duru o^. 88. Tzvaiaio: Ferdinand Stangler — viola in dunaiski (rodalni kvartet. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Mestni kino Ptuj predvaja od 8. do 10. januarja ameriški barvni film »Prišel je neznanec« in od od 12. do 1'4. januarja nemško-francoski film »Salemske čarovnice«- FILMI, KI JIH BOMO GLEDALI Nemško-francoski film SALEMSKE ČAROVNICE Krutost časa, fanatizem in ne- strpnost, ki so se razdivljali okrog leta 1690 med puritansko prote- stantsko versko sekto priseljenih Angležev v ameriškem mestecu Salem, so se v zgodovini že več- krat ponovili, vselej pa so bili tudi piogumni duhovi, ki so vstali proti telesnemu in duhovnemu nasilju. Gorje človeku, ki je zdvomil v Salemu nad uradno vero, ki se ni ra\Tial po nezaslišano strogih verskih predpisih. Kje neki, da bi v nedeljo človek kaj postoril, če je bilo prepovedano otrokom celo se igrati ob »gospodovih dneh«! Takšna zagrizena verska blaznost je skalila tudi najintim- nejša človeška čustva in najglobje odnose. Elizabeth Proctor je' iz nekega »božjega otroštva« in bo- jazni pred »grehom« povsem od- bila naravnega, zdravega in tem- peramentnega moža Johna, ki se je ujel v ljubezenske mreže lepi in mladi služkinji Abigail. Ko je Elizabeth odkrila njuno razmerje, je služkinjo pognala s kmetije. Nerazsodno dekle se je mašče- valo. Prav so ji prišli glasovi o čarovništvu neke stare zamorke in o skri\'nih shodih ponoči v hosti, kjer da se salemske ženske shajajo s hudičem. Abigail je ob- dolžila čarovništva tudi Elizabeth, ta obdolžitev pa je pomenila že tijdi smrt na vešalih. Izredno so- dišče za čarovnice je začelo de- lovati- Z mučilnimi napravami je izsililo zaželena priznanja, ječe so se polnile, na pol božjastni otroci so nastopali kot priče za čarovništvo salemskih žena. John je pred sodiščem razkril lažno obtožbo ljubosumne zapeljivke in priznal, da je imel z njo razmerje, toda žena Elizabeth je zanikala moževo nezvestobo, misleč da mu bo tako obvarovala čast in mu dokazala svo.jo ljubezen. Zaman, zlobna Abigail je še njega obto- žila čarovništva in ga spravila na vislice. Zaslepljena strast, blazno Dobožnjakarstvo in duhovna za- ostalost so ubili čisto in globoko ljubezen prav v trenutku, ko se je ta v vsej svoji leooti razkrila med Johnom in Elizabeth. Soo- znanje. da je bil John človek z najbolj čistim srcem, ki je tudi Elizabeth zbudilo k novemu živ- ljenju, je bilo prepozno. Teror, podlost, laž. živalska histerija zbegane človeške črede so po- končale oboje — življenje in lju- bezen. TEDENSKA SLUŽBA ZORAl'NIKOV Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrŠ! od 14. do 7. ure po sle- dečem razpK)redu: 8. 1. dr. Siobodan Zakula 9. 1. dr. Ladis!-cwv Pire 10. 1. dr. Ladislav Pire 11. 1. dr. Nada Pavličev 12. 1. dr. Emil Blagovič 13. 1. dr. Franc Rakuš 14. 1. dr. MMan Carli Pomožni dežurni zdravniki vr- šijo dežurno službo samo po po- trebi, in sicer od 16. do 20. ure Po sledečem razporedu: 8. 1. d.. Miian C&rli 9 1. dr. Emili Blagovtč 10. 1. dr. Emil Blagovič 11. 1. dr. Franc Rakuš 12. 1. dr. Ladislav Pire 13. 1. dr. Nada Pavličev 14. 1. dr. Siobodan Zakula Ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo od 14. ure dalje; ambulanta Pcdlehnik posluje vsak ponedeiijek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po slede- čem razporedu: 8. 1. dr Aleksander Poznik 9. 1. dr Ljuban Cenčič 10. 1. dr. Ljuban Cenčič 11. 1. dr Aleksander Poznik 12. 1. dr. Ljuban Cenčič 13. 1. dr. Aleksander Poznik 14. 1. dr. Ljuban Cenčič Jugoslovanska loterija L'RADNA ŽREBNA UZlk NOVOLETNE LOTERIJE OTROŠKE POSVETOVALNICE 8. 1. ob 14. uri v Ptuju, 12. 1. v Leskovcu, 13. 1. v Zetalah, dne 14. 1. v Vidmu cd 13.30 dalje. Vse informacije in naročila hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj. številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah, pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Uprava ZD Ptuj NOVI KRVODAJALCI Krvodajalci iz Destemika so dairovali svojo kri 17. decembra. Vsem darovalcem in organizator- ju tov. Antonu Simoniču se v imenu bolnikov is^kreno zahvailju- jemo. Krvodajalci so: Trglavčnik Kri- stina, Marguč Antonija, Drozg Marija, Vidovič Marija, Marinič Marija, Vavpotič Marija, Breznik Jožefa, Irgl Kristina, Harič Ma- rija. Kokol Jožef, Kolednik Tere- zija, Korošec Matilda, Herega Mi- ha, Potočnik Ivana, Poharič Jože, Polanec Marija, Omik Francka, Rajh Majda, Kline Katica, Rojko Mimika, Krajnčič Ivan, Horvat Jože, Holc Jožefa, Koren Alojz, Fras Karel, Potočnik Marija, Me- sarec Terezija, Potočnik Janez, Toplak Janez, Pšajd Srečko, Hedl Franc, Visočnik Konrad, Murko 'Vincenc, Kramberger Terezija, Svenšek Marija. Ostali so še: Stubičar Anton, Vedernjak Hugo, Svenšek Ciril. Krwdajalci i'z Podlehnika so prišli 23. decembra. Vsem daro- valcem in organizatorju tov. Fr. Krušiču se iskreno zahvaljujemo! Krvodajalci .so: Kozel Neža, Mlakar Gizela, Cafuta Marija, Je- len Marija, Čermelj Viika, Kozel Neža, Krivec Justina, Kozel Ana, Hriberšek Marija, Svenšek Ignac, Ovčar Avgust, Cafuta Anton, To- polovec Juljana, Sakelšek Barba- ra, Ribič Marija, Cigler Nežka, Svenšek Konrad, Mere Marjeta, Repec Nežka, Širovnik Marija. Drevenšek Terezija, Gosak Mari- ja, Drevenšek Ana, Šmigoc Tere- zija, Sirec Janez, Cafuta Antoni- ja, Trafela Jernej, Drevenšek He- lena, Bedrač Juljana, Fideršek Anton, Fideršek Marija, Kozel Ro- zailija. Vidovič Marija, Kozel An- ton, Ovčar Marica, Drevenšek Ignac, Cafuta Simcn, Vidovič Ju- ljana, Rep Jože, Vindiš Ivan, Pod- goršek Marija, Podgoršek Barba- ra, Kozel Anton st., Mohorko Ma- rija, Šuler Marija, Šprah Elizabeta. Širovnik Emest, Hojski Marija, Mohorko Katica, Drevenšek Ivana, Drevenšek Liza, Širovnik Anton,' Bigac Viktorija, Habjanič Jože. Svenšek Konrad. Splošna bolnica Ptuj, postaja za transfuzijo krvi Rojstva, poroke in smrti NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ ROJSTVA: dečke so rodile; Te- rezija Milošič, Cirkulane 31 — Si- mona; Marija Šamperl, Spuhlja 28 — Marjana; Terezija Brumec, Skorba 54 — Milana; Dragica Breznik, Mestni vrh 28 — Janeza; Ivanka Čavničar, Grabe 10 — Sta- nislava; Marija Horvat, Bukovci 122 — Janeza; Antonija Voglar, Budina 48 — Franca; Leopoldina Kropeč, Pečke 29 — Antona; Deklice so rodile: Marija Žitnik, Rogoznica 18 a — Angelo; Marija Vuzem, Cvetkovci 82 — Silvo; Jo- žefa Panikvar, Trniče 29 —Jožef o; Vera Kolarič, Vičava 17 — Vero; Rozalija Zupanič, Stojnci 91 — Angelo; Neža Štrafela, Nova vas 35 — Mileno; Katarina Frank, Sta- rošinci 46 — Jožico. POROKE: Anton Cvetko, Varaž- din, in Marija Muršec, Ptuj, Or- moška 7. SMRTI: Josip Kmetec, Cvetlin 99, roj. 1959, umrl 26. decembra 1959. V letu 1959 je bilo na matičnem območju Ptuja rojenih 736 dečkov in 637 deklic. Umrlo je 95 moških in 82 žensk. Porok je bilo 67. Vsaka žena je lahko lepa in mlada, če uporablja PLACEHTAL-BSO-CREMO PLACENTAL-BIO-CREMA je najnovejši dosežek modeme ko- zmetike (metoda Dr. Filakova). PLACENTAL-BIO-CREMA vsebuje ekstrakt humane placente v komlbinaciji s hipericinom in kompleksom vitamina ter provita- mina Odmrle celice kože nadomestite z novimi živimi celicami in s tem vračate koži svežo st, gibčnost in mladost. Gube na licu, vratu in rokah izginejo. Predhodna proučevanja na več kot 100 ženskah so pokazala fantastične rezultate, posebno pri žpnah nad 30 let Brzoturnir DPD Svoboda—ŠD Ptuj za m.esec januar 1960 bo 12. januarja v Narodnem domu s pričetkom. ob 19. un. Vabljeni tudi nečlani. Izdala oPruislc tednik« Direktor fvap K^-anjčii' Orpjujp ^dhor f)for 156 Cekovn- ra rračamo. lu>klai;ii>ui»k