HZ. »nilta. V Uubliaii, i »trt. Z3 iniji 1916 XUK. to«. .Stovtndrf Ntrođ* T*1J« p9 pottfti u Avitro-Ogrete: ćelo leto skopaj naprtj . K 25- - pol *«u » • . • • 13— Ćetrt leta m . • • . 650 na mesec „ m 9 . 9 2 30 za N«nd)o: cek> teto naprej . . . . K 3O — u Amerfko in vic druge delde t ćelo leto naprej . • • . K 35,— Vprašanjera gUđe Insentov se naj priloži za odgovor dopisnica a!f znjtnki, 0»r*Tmi*tT9 (tpodaj, tvoritte levo), imaHoTm mito« *. i, ttiifon ittS. Iifcaf« vssk 4aa ivcCer lzTzmil bmUII« la prasalk«. lasera ti veljajo: petcrcstopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., xa dvakrat po 18 vin., za trikrat ali vcćkrat po 16 vin. Parte in zahvat vrita 25 vin. Poslano \T«ta 30 vin. Pri večjih iiisercijali po dogovoru. UpitvntStvu naj se po*iljajo naroinine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari. —————. Pcsamezaa itav£lka vel{a to vlner|«v. ■ Na pismena careviia brez istodobne vposlatve r.aročnine st ne ozira. „Harodaa tiskama" telefon *t S5. .Slovenski Narod* velja v 14«bl|«ai -a ćom dostavljen: i eelo I cio naprej • . • • K 24*— I pol leta „ • • « • • 12*— I cetrt leta m . . • • 6*— I na mesec „ • . • « ^>— ■ . r upravništvu prejeman: ćelo leto naprej • » • • K 22*— pol leta „ • • • • • U*— ćetrt leta m • . . • • 550 I na mesec „ . . . - • 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oređatitroi KaaOoTa ulica it 5 fv prltHfju levo,) teltfon «. 94. >Ai>L LRAD.NO PUROCiLO OD SRt'DIZ* Dunaj. 21. junija. (Kor. urad.) U radno se razglaša: Rusko bojfšče. V Bukovinu v vzhodnji Galiciji in v prostoru pri Radcivilovu nobe* nih posebnih dck'Odkov. V Volinlji so pod povelistvom generala von Linsingena stojeće nemške in av stro - ogrske boine sile navzlic najl]utejše;nu sovražnetnu odporu zonet prldobile na prostom. Pri Gruziminu so naše čete z žilavo vztrajnostjo tud! četrti sunek ruskih mas popolnoma odbile, pri čemer ie bilo prlpeljanih 600 vjetnikov od raznih sovražnih divizi!. V ceiem \e biio včerai v Volinifi vjetih nad 1000 Rusov. Namestnik načelnika generaioega štaba pi. Hofer, fmi. m NAŠE SINOČNO LRADNO POROCILO. Dunaj, 22. junija. (Kor. urad.) L radno se razglaša: Rusko boi Uče. Včeraj smo odbHt pri Guraha- j jnuri ruske napade. Sicer Južno Dnje-stra nobenlh posebnih dogodkov. Zapadno Višnjovčika nas je so-vražnik znova z močnimi silami na-padel. Njegove jurišaioče kolone so se razbile deloma v zapornem ognju artiljerije, deloma v boju z nemško fn avstro - ogrsko pehoto. Imel je težke izgube. Pri Burkanovu so za-vrnile naše čete ruske ponoćne napade. V Voliniji se boreve zavezni^ke bojne sile so nadalje napredovale *e-vemo Gorohova, vzhodno crte Lo-kači - Kisjelin in pri Sokulu. Na teh bojiščih in pri Kolkift so se ponesre-čili vsi ruski, z največjo trdovrat-nostjo ponovljeni protinapadi. Namestnik načelnika generaineza štaba pl. Hofer fral NLM^KO LKAUNO POKOCiLO OD SREDE. Bcrolin. 21. junija. (Kor. urad.) VVoltrov urad poroča: Veliki 2?avni stan: Vzhodno bojišče. Armadna skupina gfm. von MlPilti.-iburvia. Šunki na;ih čet severovzhodr.o ! in južno Dvjnska. Hizu Dubaiovke, > severovzhodno Smorgona in na obeh j stranci Kreva «o imeli do^er uspeh. ! B Iza Dufcnt'jv^c si:h> t?irja?e prodrli preko veČ ruskih nozicij. VJeli ^mIo i nad 200 nenHjateHev. ter vplenili I ftroine puške in metala min. Krvave j ' sOvražnikove iz?nhc so bile težke. i Nemške le;a!ske flotilie so na- I padle kolodvora Zales»e in Molo- j dečno. Armadna skupina Jffm. princa Leopo'da Bavarskega. Položaj ]2 neizpremenien. Arrnadna skupina generala von Linssngena. Pri Gruziatinu zapaiuo KfHkov smo vrgli ruske sile, ki so prodrle čez Stir, s protisunkom nazaj. Sovražne napade smo odbili. Severovzhodno Lučka se je sovražnlk našemu prodi-raniu moćno upiral. Napadi ostaieio v toku. Tu !T? pri Gruziatinu so izsu-bili Rusi pr'b'žno 1000 vietnikov. Tuđi južno Tur:»e ere stvar naprej. Pri četah generala grofa Both-meria nofce»ie si?rcmen!be. Vrhovno armadno vodstvo. NEMSKO SINOCNO LRADNO POROCILO. nerolin, 22. jun i ja. (Kor. urad.) Wo!ifov urad poroča: Veliki slavni ^t^n: Vzhodno bojišče. Sa severnem delu fronte «c iz-vzemši uspešna podjc.ia nemških pa-trulj ni ničesar pripetilo. Na žeJczni-ški most čez Pripiet, Južno Lumi-n|eca smo metali bambe. Armadna skupina generala \«>n Lir^in^ena. Ruski šunki pro*; poziciji ob kanalu, juso - zapadno Logi>ina. so se porc^rcčili: takisto ludi ponovni napadi zapadno Ko!kov. /Aed Sokulom iit Linievko so osvojile naže čete ru->ke pozic?je ter jih obdržalc navzlic moćnim proti na pad om. Opetovan1" sovražnikovi napori, nam iztrgati severo - zapadno Lučka izvojevane usnehe, so bili brezuspešni. Na oheh stranch Turij^ in dalje južno čez splošno crto Svinjski - Gorohov, smo potisni!! Ruse se bolj razaj. Pri armcrii j?eiK3ra*a Rrofa Both--neria srno odbili mno^okr?tfte moČ-net na crti Haivarotika - Bobulince (severno Przewloke> izvršene na- , sprotnikove napade r na)tia sovražnika, po-tiskajo združeni Avstrijci in Nemci Ruse korak za korakom naza] in pri-dobivaio neprestano na prostoru. Z Ijutimi udarci na leva krilo Linsinge-novc armade ob O^-fi^kcin kanalu skuša neprijatelj iritirati nemške pre-liodc čez Stir hraneče čete, zaman. In tako morda dan ni več daleč. ko borno prejeli vest, da se je ruska ofenziva v Voliniji, torej na oni točki, ki se zdi samemu generalu Rrusi-lovu najvažnejša, vpehnla in ko se hodo protisunki hrabrili branitc'iev sprcmenili v splosno uspešno proti-ofenzivo. — V ostalein se zdi. da se tuđi na severu. pri Hindenbur^u. pri-pravljojo večji dogodki. Nemško uradno noročilo od srede omenia na treli krajih izvršene uspešne kratke šunke Hindcnburgovih čet. — V Bukovini so prodrli Rusi do Ourahamu-re ob reki Moldavi. v jugo - v.rhod-nem delu de/cle. Doj?odki v Bukovini pa za splošni stratcRični noVožaj nimalo nobene^a večjega poinen?.. RUSKO URADNO POKOCILO. 19. j u n i j a. Na fronti armade generala Brusilova je poskušal so-vražnik s protiofenzivo zadržavati na?c prodiranje proti Lvovu. V oko- lici vaši Rogoviči, 6 km jugo-vzhcd-no vaši Lokači ter 45 km zapadno Lučka, 6 vrst južno veiike ceste Luck - Vladimir Volinjski, so Avstrijci v gustih vrstan napadli naše čete. so v bečili en odseli naše bojne fronte ter so vplenili 3 tope neke baterije, ki se je do zadnjega ljuto bra- j nila. Priklicana ojačenia so vrgla sovražnika nazaj, tnu vzela zopet 1 top ter zavojevala 300 vjetnikov in dve i strojni puški. X okolici Korituice, ju- j go - vzhodno Svinju lio v. 13 km jiigo-vzhodno Lokačev. je preprečil eden naših izbornih polkov protinapad sovražnika. kateremu je prizadejal izgube. Vod naših lahkili baterij je odkrito zapcljal na rob gozda ter je pokril nmikajočega se sovražnika z direktnim ognjem. Pri tem boinem dogodku smo vplenili 4 strojne puške ter vjeli 100 vojakov In 3 častnike. Vzhodno Gorohova. 25 kilometrov iuž. Lokačev. smo po liutem odporu osvojili £ozd pri vaši Borcev, 5 km vzhod. Gorohova. Vjeli smo pri tem 1000 vojakov tn vplenili 4 strojne puške. Pri napadih v okolici Njemi-rovske, 5 km jugo - zapadno Radc*-vilova, se je sovražnik posluževal metalčev plamenov. Tu smo vjeli 1800 vojakov. Naše čete, ki so osvojile Črnovice. so dospele na mnogih točkah dalje proti jugu ter energično prodirajo proti Seretu. Pri zavzetiu črnoviškega mostišča so vjele čete generala Lešickega, kakor se poroča. 4Q častnikov in nad 1500 voja- • kov. Vplenili smo razventega 10 to-pov v blizini Črnovic. Pri zasledo-vanju sovražnika smo vjeli nri vaši Kučurmare. 10 km južno Črnovic, 400 vojakov ter vplenili 2 tcžka. 2 lahka topa, mnogo murucijskih voz in nad 1000 voz z živili. Pri vaši Storožinec. 20 km jugo - zapadno Črnovic, smo vjeli 2 častnika in 85 voiakov ter vplenili 1 strojno puško. CeloVnpno število dne 18. junija zarobljenih vjetnikov se je zvišalo na približno 3000 mož. Na kolodvoru Stara Zučka 3 km severno Črnovic, smo vplenili pijonirsko skladišče. — Severno gozdova in na fronti ob Dvini se nadaljuje artiljerijski boj. 20. j u n i j a. Z a p a d n a f r o n-t a. \T nekaterih odsekih fronte Bru-silovih arniad i/vršujejo nasprotniki ljute protinapnde. Po spopolnjenih poročilih. ki obsegajo boje v okolišu severno vaši Godomiee ob Stinu za- padno vaši Kolki, so vjele naše čete tani dne 17. junija 96 častnikov in 3137 vojakov ter vplenile 17 strojnih pušk. Z našim cgnjem smo odbili so-vražni napad, ki so ga podpirale nemške čete v okolici vaši Vovončm (8 km scvero - vzhodno Kisjelina). 7 vrst severno velike ceste Luck-Vla-dimir Volinjski. Po vesteh. ki so dospele v zadnjih urah, so pognale naše čete po protinapadu v okolici Rogo-vičev (5 km jugo - vzhodno vaši Lo-| kaci) sovražnika nazaj ter so mu od-vzele 16 častnikov, 1200 vojakov in 8 strojnih pušk. Poroča se. da i« v tem boju eden naših strelskih bata-ljonov iako spretno manevriral. Napade! je sovražnika ne Ie frontalno, temveč tuđi z boka. Ta bataljon, ki pripada eneniti naših najslavnejših strelskih polkov. je prisilil so\rražHi-ka, da se je umaknil ter mu je zopet odvzel one 3 topove, o katerih izgubi smo poročali. Drugi bataljon je vjel včeraj 200 sovražnikov in vple-nil 2 strojni puški. V okolici kolodvora Ohotnikovo (44 km vzhodno Zar-nov) smo prisilili neko nemško letalo na tla ter smo vjeli pilota in opazo-valca. V okolici Hajvoronke in Vi-šnjov-čika, severno Buczacza, se sovražnik srdito upira. Na skrajnem levem krilu se umika sovražnik v popolnem razkroju; naše čete ga energično zasledujejo. Zasedli smo vaši Zadova (33 km zapadno Črnovic) ter Storožinec in Hliboko (22 km južno Črnovic) ob Seretu. — Scvero-zapadna fronta. Na fronti ob Dvini nadalje ljuto obstre-Ijujemo SDvražne utrjene točke. Severno Spiagle (vzhodno Višnjeva) se ie poskušal sovražnik približati našim jarkom. Moral se je v našem ognju umakniti. Obletnica osvoboditve Lvova. Včeraj. dne 22. junija je poteklo leto dni, odkar so naše zmatrovite. pod poveljstvom generala B6hm-Ermollija stojeće čete zopet osvojile glavno mesto Galicije ter Je osvobo-dile ruskega gospostva. Ob 4. po-poldue je vkorakal general Bohm-rlrmolli v veselja vriskajoce mesto. Po enern letu so se Rusi zopet pripravljali, da udarno vdrugfič na Lvov. Ruski komunike z dne 17. ju-nija je to odkrito priznaval. Toda na stotine kilometrov pred vrati gališke prestolnice so jim naše čete zaklicale gromoviti: Stoj! kilw I EbIVb Chonchette. Francoski spisal MarceS P r e v o s t. (Dalje.) Isti dan ob pol štirih. Listo sama — popoTnoma naravno — in ne da sem na to mislila, sem se ob večernem odmoru podala na stavbišče. In sem se vsedla na maloleseno klop, z rokami sem si za-krila Vce in vzbujnla svoje snomine. O. sem si mislila, kako strašno, ljubiti jo tako silno se zdaj. ka ie mrzla do dna. Dolgo ne morem več igrati te vloge. ki sem si jo naložila iz go-lega samoliubja. K njcj pojdem in na kolenih io prosin:. naj me ljubi. Ko sem tako sanjarila, sem zs-cutila. kako me je obielo dvoje rok in so usta poljubila moje !ase. Louisa je stopila za moj hrbet. ne da sem io Misala. Vsa moja jeza se Te razkn^ii-la... Privila sem jo k sebi in pia-kala. — Ne ljubiš me več. sem ji dela. ne ljubiš me več! Posadila me je na koiena ter me nežno poljubila na lase, čelo in lica... A dobro sem čutila, da to ni več nekdunja ljubezen. PovedaJa sem li to ihtć. — Grdo je, Louisetta, da si me cei mesec pustila brez vesti. Nimam nikogar, razun tebe, Lcuisetta moja. Glej, daleč od svojega očeta in Dine v Soupizu nisem srečna. Vzela me je v naročje in me zi-hala kaVor majhnega otroka. — Zagotavljam te, dragica moja, mi je odvniila. same neumne misli si detas. Jaz te pozabila? Jaz. da te ne ljubim več? Bcži. beži. tega niti sama resno ne misliš... Zago-tavljam te. da sem imsla toliko posla z našimi sorti, da nisem imela niti trenotka zase ... Toda nič več nisem slišala. kaj mf je pripovedovab. \'sa zmešana sem bila od njene blizine. Dvigniti sem se hotela, da jo poljubim na ust-nice ... !z3nakni!a ^e mi je. — Nič več nočeš! sem vzklikni-la z Klasom, katerega sem se sama ^strašila, zakaj zdelo se mi je. kakor da govori nekdo drugi. Obotavliala se je. Opazila sem v njenih očeh nekaj kakor milovanje. Nato me je poljubila na čelo in mi odgovori!? : — Ne, draga moja. nikakih takih neumnost? več. Bila sva prava otroka. preteklo leto. Zagotavijam te ... Zvoncj je naznanil konec odmora. Louisa me je se enkrat stisni-Ia med svoje roke. potem pa mi rekla: — 7 bogom, dragica. ljubim te... Ljabim te še bolj kakor, prej! Še bolj ine ljubi! Kolika krutost, govoriti mi tako! Ah, moj Bog, kdo jo je sprenr?!!«! v tako kratkem času ? H. oktobra. Preživcii! :m dan, ne da sem vi-dela Louiso. Nič več se mi ne ljubi. Skušam se premotiti z delom, da pozabim. O, strašno nesrečna sem. Zakćij me je dobri Bog poklical na svet ? thnrla bom. M^j Bog:, izkaži mi mihst, da umrjem. 5. oktobra. Vse vein! vsc vcm! Kako. da nisem na to mislila? Pred kratkim sem morala iti v sprc-jemnico. Dina me je tam pričako-valn. Prinesla ini je lonec z rožami, šokolacle w papanovo pismo. Ko sem se razpovarjala ž nj), opazila sem v drufem koncu dvorane gospo Bćtoume, njej nasproti pa je sedel na stolu mlad človek v uniformi, ka-tere ne poznam ... Ne vidim tako daleč . . . Takoj sem seveda vse uga-nila in skoro sem se onesvestila. Tedaj je vstopila Louisa, vsa ža-reča. nikdar je še nisem take videla. Sla je tik mimo mene. ne da nic je opazila, naravnost v naročje mada-me Bćtourne. Nato pa se mi je zdelo. kakor da je osupnila. On in ona sta si podala roke. dokaj boieče. Toda njuna zađrega ju je prav hitro minj- ia ... Trcnotck poziieie sta kakor pozabila na svojo okolico in govorila, govorila ter se gledala. Nisem razločila obraza mlađega častnika . . . in približati se Jim nisem i'pala. Poslovila sem se od Dine ter pobegnila v malo kapelo kongregacije in tam sem se razjokala. Isti dan ob pol štirih. Zc poznam njegovo ime. Imenuje se Jean d* Es.arpit. 6. oktobra. Louisa mi je pisala: Noče mi, tako pravi, povedati ustmeno, kar ji leži na srcu, ker se boji, da se ne bom pametno veJfa. Pripove-duje mi. da jih je v z-idnjih počitni-cah prišet v Locnevinen obiskat go-spod Jean d' F.scarpit. Gospod Jean d' Escarpit je Jean. mali Jean, o kate rem mi je zadnjič pripovedovala, njen bratranec. OčiviJno je ta obisk pripravila gospa Betournć; od njunih otroških let je že mislila na to, da se nekoč vzameta. Ta Jean d' Escarpit je pomorski praporščak. ^tiriindvajset let star. Odlikovan je, ker Je spremljal Fran-cisa Garnier v Tonking . . . Zdi se mi, da obožuje Louiso; ona vsaj pravi tako. Vsekako se je hitro pustila za-vojevati . . . »Tako dober je, pravi Louisa, tak izvrsten človek! Ali ni lep? Prepričana sem, da ga v^liufciš,, mojega dragega Jeana, kakor hitro ga spoznaš.« Ljubiti ga! Moj Bog! Njega, ki mi vzame vse, kar ljubim! . . . 10. oktobra. Zdaj pogosto vidim Louiso. Tako dobra, tako materinska ie zame, da ji ne morem reci: »Jezna sem na-te!« Pa tuđi „ . kako bi ji mogla kaj takega reci. Će mi zaupa svoje nacrte, svoje misli o dolžnostih žene, gospodinjstva. do otrok . . . me je prav gotovo sram, tem sanjam o po-žrtvovalnosti postavljati nasproti svojo sebičnost in, dasi silno trphn. ne upam se ji nič omeniti. Svoj obraz skrivam pod krinko zadovoljnosti. Zvečer na primer Jokam. Zdi se mi. da je vse končano . . . Ah, poželim si časov, ko sem živela še čisto sama v »veliki hiši<. kakor divja de-klica in ljubila sliko. Moja uboga mama je imela prav. rekoča: ->Ne ljubi nikiar!« Ljubiti, glej, pomeni trpeti . . . Poročita se koncem marca. Teđaf dobi Jean d' Escarpit. ki je zdaj v Parizu v ministrstvu. dopust . . . Potem se vrne v ministrstvo in ne ure več na morje . . . Louisa ne bo čakala končnega izpita . . . Meseca januarja odpotujc v Locnevinen. Jean d' Escarpit prida tja prej ko mogoče. (Đ*U» »rt***** stran z. .SLUvcNSKJ NAKOD*, dne 23. junija 1916. 142. Siev Rusi t ćrnovicafu Dunajski listi poročajo: Za na-ćelnika mestne uprave v Črnovicah so Rusi tuđi tokrat imenovali Ro-rnuna, m sicer župnika romunsko-pravoslavne cerkve dr. Jurja San-dru. Mesto je mimo. Većina prebi-valstva Je zbežala. V bojih za crno-viško mostišče so izgubili Rusi 8000 do 10.000 mož. Sodba dunaiskih političnih krogov o vojnem položaju. »N. Fr. Pr.« poroca, da pre^oja-jo dunajski politični krogi vojaški položaj popolnoma mirno. Prepričani so, da se bo zavezniškim četam posrećilo preprečiti ruske nakane. Za vznemirjanje ni nobenega povoda. Izguba nekaj ozemlja je morda ne-prijema, roda v strategičnem oziru to ni nobena škoda. Zavezniške ar-made so pred letom premagale dokaj hujšo situvacijo ter jo spremenile sebi v prilog. Tuđi tokrat se bo gotovo pokazalo, da so optimistična naziri-nja povsem upravicena. Uspeh! armade Llnsingen. Vojni poročevalec »Beri. Ta&-blatta« javlja: Nemške in avstrijske čete so si izvojevale v Voliniji važne uspehe. Nemci so osvojili močno rusko oporišče pri Kisjelinu, ob cesti na Vorončin, na severu je zavzeto Raj-mjesto. most čez reko Stohcd, južno Zvidnikov, je v naših rokah. Avstrij-ci so zasedli kolonijo Perchodi, južno Stohoda. Pri armadi Linsirr^en so se boji še le prav začeli in zopetna osvoiitev ozemlja se morda ne bo dala tako naglo izvršiti, kaknr je bilo izgubljeno. Toliko pa je že danes gotovo, da bodo morali Rusi svoj plenssevečilmi i z g u b a m i zo-petdatinazaj. »Kolnische Za?.« poroca: V proti ofenzivi proti Rusom v Voliniji smo dosedaj osvojili zopet 375 km2 ozemlja. Protinapadi s treh stran!. Londonski »Dailv News« si dajo iz Pctrograda poroCati; Pri oferzivi najdalje proti zapadu pomaknjeni ru-^ki oddelki se nahajajo že 4 dni v Ijutem boju. Preko Rovna in Dubna ter čez Luck prihajajo neprestano nove rezerve, ker napada sovražnik naše čete iz treh smeri, iz zapadne, severozapadne in jugozapadne. Ruski Ietalci so ugotovili, da je dobil sovražnik ojačenja. Vsled tega se mo-rajo predvsem obraniti sovražnih s treh strani izvršenih protinapadov. Za to je treba tem večjih naporov, ker so ruske čete vsled ofenzive izmučene in ker so imele velike izgube, ki se morajo naćomestiti in ki za-htevajo tuđi nova razvrščenja. Relativno skromna transportna sredstva za fronto seveda še bol! omejujejo dosedanjo gibčnost ruskih čet. Ruska ofenziva bo ustavliena. »Dailv Mail« poroca iz Petro-grada: Mogoce je, da bo ruska ofenziva v bližnjih dneh za nekaj časa ustavliena, da se armada retablira, na to pa se bo boj z novo silo zopet pričel. Ruski vojaški krogi smatraio sedanjo ofenzivo za prvo perijodo velikoga ruskega šunka. Bru^ftov o svojih uspehih. Londonske »Times* objavijajo razgovor svojega korespondenta z generalom Brusilovom. ki je dejal: Uspehi moje armade so posledica naših izkušeni v dveletni vojni. Preteklo zimo in spomlad smo se trudili, prilagoditi svoje operacije modernim bojnim metodam. To se nam je posrećilo. Sodelovanje vseh armad-nih zborov je izborno. Napad se je pričel istočasno na ce!i fronti. Naj-važnejše se nam zdi naše prodiranje iz prostora pri Rovnu. Naš namen je, osvojiti Kove!, katerega moramo za vsako ceno dobiti v svojo pest. Šte-vHo vjetnikov. o katerih poročaio ruski komunikeji. da je normalno in da odgovarja načinu moderne obrambe. Trdno zgrajene pozicije se dajo s frontalnim napadom le težko osvojiti, treba jih ie obkoliti. Ce se to posreći* potem se branile! navad-no ne morejo več umakniti. Povrh imajo Rusi municiTe dovolj In prepreci jo vsako umikanje z zapornim ognjem. Dvoje vrste ruska poročfla. Nizozemski »Vaderland* objav-ija razgovor z nekim častnikom av-strijskega generalnega štaba, ki je izjavil: Opozarjam na dejstvo, da so poročila ruskega generalnega štaba mnogo skromnejša, kakor pa poročila petrogradske brzojavne agenture* ki so prikrojena za inozemstvo, kateremu slikajo ruske uspehe v čim najsvetlejši luči. V ruskih poro-čilih so Ie dotične navedbe jasne, ki so v skladu z našimi poročili, vse drugo je megleno in vzbuja v Rusiji mnenle, da so dosezeni veliki uspehi. medtem ko Rnsi pravzaprav nišo ničesar dosegli. Rusi javljajo n. pr.f £t SO vfeli pri Okni 16.000 Avstrtt- cev. Pozicija pri Okni pa niti ni tako velika, da bi se moglo na njej naha-jati 16.000 Avstrijcev. Vojna je dovolj dokazala kratkodobnost ruskih uspehov, ki so jih morali Rusi tako pogosto plačati s katastrofalni. NtkdaJ NlkolaJ#vlč v Vofafll? Đukareška »Dreptateac javlja: Veliki knez Nikolai Nikolajevič je prispel iz Kavkazijc v Ismail ob Do-navi ter se je podal na volinjsko fronto. Heiipreneuei piližni u rniii froiti NAŠE URADNO POROClLO OD SREDE. Dunaj. 21. junija. (Kor. urad.) LI radno se razglaba: (talijansko bojište. Položaj je neizpremenjen. V odseku Plockena ]e prišlo do živahnih artiljerijskih bojev. Na fronti v Doiomitih so zavr-nile naše čete pri Rufreddu napad s težkimi izgubarni za sovražnika. >led Srento in Adiio se večii boji nišo vršili.Posamni uaiijanski šunki so se ponesrečili. Dva s^vrazna le-talca sta bi!a sestreHena. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. NAŠE SINOCNO URADNO POROClLO. Dunai, 22. juniLu (Kor. urad.) Uradno ss razglaša: Italijansko boiišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik na^elnil^ eeneralnega štaba pl. Kofer. fml. * m ITALIJANSKO LRADNO POROClLO. 19. juni] a. Bitka na visoki planoti Sctte Comuni se ljuto nada-ljuje. Južnozapadno Asiaga ponavlja sovražnik svoje napore na naše pozicije. Severovziiodno naša proti-ofenziva krepko napreduje. Včeraj zjutraj so ponovile po besnem arti-Iierijskem streljanju moćne sovražne kolone napade na frontni odsek med Iiribom Magnaboschi in Bosconom, bile pa so vsakikrat odbite z najtež-jimi izgubami. Sledilo je strašno ob-streljevanje iz številnih baterij vseh kalibrov. naše čete so kljub temu trdno obdržale crte meJ hribom Ma-^nabosehi in Bosconomoni. Severno doline Frenzela je skušal sovražnik včeraj zmanjšati naš pritisk s proti-napadi. ki pa so bili hladno zavrnie-ni. Nato so naše čete nadaljevale svoje počasno ali gotovo prodiranje. Vecji uspehi so dosezeni na desnem krilu, kjer so alpinski oddelki, ki so se odlikovali že prešnje dni. osvojili Cima d' Isidoro in napravili 100 vjet-^liko^^ Na ostali fronti artiljerijske akcije. 20. junija. Dne 18. t. m. smo zavrnili male sovražne napade na gorenjem koncu Genovske doline, vtrdbe Daone ob Chiesi, v smeri na hrib Ciove v Posinski dolini. Na visoki planoti Sette Comuni je trajal včeraj živahen boj v frontnem odseku severno in severnovzhodno Asi-aga. Ljuti viharji so napravili naše prodiranje še težavnejše. Navadni vstrajni protinapa<3i, s katerimi je skušal sovražnik ustaviti naše uspe-vanje, so bili zavrnjeni. Na desnem krilu so vzeli alpini sovražniku zopet 200 vjetnikov. V gorenji dolini Boite je napadel sovražnik v noči na 19. t. m. ponovno od nas pred kratkim zavojevane pozicije, bil pa je odbit z občutnimi izgubami. Naši težki topovi so obstreljevali železnisko postajo Toblach in cesto v Landro. dolina Rienžka. V Karniji in ob Soči malo artiljerijskega delovanja. [talijansko bojlšče. »Baseler Nachrichten« ooročajo iz Milana: Cadornova zagotovitev, da se ne pošiljajo avstro - ogrske čete na rusko fronto, se živahno komentira. Poročila iz Pariza trdijo pa nasprotno. Vojaški kritiki priprav-Ijajo javnost na hude boje, ker Av-strijci nišo trpeli nikakega oslabljenja vsled ruske ofenzive. »Secolo« piše, o položaju na bo-jisču med drugim, da je sovražnik odmor par dni izborno izkoristil in da prične svoje delovanje z novimi moč-mi. Kje da napade z vso svojo silo italijansko armado, se ne more ve-deti, gotovo pa je to, «da cilj napada bo hrib N o v e g n o. »Corriere della sera-r poudarja, da so italijanski pro-tinapadi jako težki in svari ljudstvo, naj ne pričakuje od njih hitrih uspehov. »Corriere della seTa« piše na* dalje, da se vpliva ruske ofenzive nlč ne občuti, da je vsaj potrebno, da se Ttalija zanese na samo sebe. kar bo toliko Častneie, ker se bore na njeni fronti najboljši vojaki in stoji tu naj-izbornejša avstri?ska artiljerija. Primolano. Zaporni sistem v Primolanu spada v velik trdniavski pa«, ki lo ga napravili Italijani na avstrijski mejL Glavni oporuci tega pasa, ki Iteje ćelo vrsto moćnih vtrdb, sta glavna dva torta Primolano in Cismo-n e. Nahajata se v smeri iz severa proti jugu in zapirata prehod čez Brento, ob katerem se nahajata. lako ščitita veliko armadno cesto, ki vodi skozi Sudansko dolino. Trdnjavski prostor Primolana stopa sedaj v ospredje vsled zmagovitega prodiranja avstro - ogrskih čet. Na-daljevanje vtrdb proti jugovzhodu tvori hrib Cismone, to je drugo oporišče zapornega vtrdbenega pasa. Mrib je visok 1271 metrov; seveda je za obrambo pripravljen z vsern potrebnim. Italija odpovedala svojo trgovsko pogodbo z Nemčlio. Grof Sahini, trgovski prisedniški svetnik italijanskega poslaništva v Parizu, je izjavil poročevalcu »Štampe ., da je Italija vsled pariške gospodarske konference odpovedala svojo trgovsko pogodbo z Nemčijo in do-stavil je, da je Italija tako sedaj osvo-bojena vseh obveznosti do osrednjih držav in ne more za seđaj tuđi ne skleniti kakih novih obveznosti. Angleži ne ^erjamejo Cadorni. -Ruskoje Slovo« poroca iz Rima, da je anglesko armadno vodstvo poslalo posebne veščake svojega generalnega štaba na italijansko fronto, ker hoće iineti hladno sodbo o tem, kaj je res in kaj ni res v Ca-dornovih poročilih. Naj se kmafu pavrne. Kim, 2\. junija. (Koresp. urad,) Kralj Viktor Emanuel je odpotoval po rešitvi kabinetne krize v glavni stan. Pri njegovem odhodu iz Rima so mu zaklicale na kolodvoru prisot-ne gospe, naj se kmalu povrne. Ilovo If eliiaĐsko mlnistrstvo. MinistrsKi svet. — Zbornica sklicana na 28. junij. Dne 20. t. m. se je vršil prvi mi-nistrski svet, katerega se je utieležilo vseh 19 ministrov. Ministrski svet se je bavil pred vsem s skiicanjem par-iainenta, ki se je določilo na 28. t. m. Na dnevnem redu bo samo poročilo vlade. Ministrstvo se predstavi zbornici in poda svoj program, na kar se seja zaključi. Takoj na to poda ministrstvo jednako poročilo senatu. V drugi seji prične debata, katere pa se uoče zavleči čez 1. julij. Novo ministrstvo bo zahtevalo od zbornice po-daljšanje provizoričnega pooblastila do 31. decembra. »Avanti« pravi, da pri prvem glasovanju dobi ministrstvo Boselli zaupnico z 260 glasovi proti 50. Glede na skupno število poslancev okoli 500 je ta zaupnica šibka podlaga in kaže, da bo novo ministrstvo najbrže le malo časa na krmilu. Kakor izvaja »Stampa*, skupine Giolittiiancev ne smatra ministra C o 1 o s i m a radi njegovega pristo-pa k demokratični alijanci več za svojega zastopnika. Oiolittijanci to-rej v kabinetu nišo zastopani. V ministrskem svetu je Boselh nrečital došli Cadornov odgovor, v katerem pravi, da se čuti počaščene-ga po Boselliievem pozdravu in da ie ponosen, da načeluje vrlim četam. v katerih imenu vrača pozdrav. Imenovanje državnih podtajnikov. Rim, 21. junija. (Kor. urad.) Bo-sellijev kabinet se je izpopolnil z imenovanjem državnih podtajnikov. Po nekaksnem omahovaniu so se oprije-li načela, da prejšnji državni podtaj-niki ostanejo le v onih resortih. kjer ni bilo izpremembe na ministrskem mestu samem. V ministrstvo notra-njih stvari je bil poklican poleg de-mokratskega ministra konservativen državni podtajnik, namreč posl. Bo-nicelli, v finančnem ministrstvu na-domesti Basliniia conte Danielli, v Doljedehkem ministrstvu postane podtajnik reformist Canapa, v pošt-nem Giolittijanec Rossi in v ministrstvu za kolonije nacijonalist conte Foscari. Lugano. 21. junija. (Kor. urad.) Med 15 italitanskimi državnimi pod-tajniki pripadata samo dva skrajni Ie-vid, ostali pa zmerneišrm stran kam, s cimer je konservativna formacija Bosellijevega ministrstva, znatno okrepljena. Eden med državnimi taj-niki, ki ^a zaradi njegovih prejšnjih zvez označajo za Giolittijanca, se prav tako ne more smatrati za Gio-Iittijanca, kot tuđi minister Colosimo in zakladni minister Carcano ne. V Đosellijevem kabinetu ni nobenega zastopnika Beneške. med državnimi podtajniki pa so Štirfe. Refformni socOalist Bissolattl. Sedaj je đosegel reformni socijalist Leonkla Bissolatti cilj svojega hrepenenja. Enkrat 2e je stal na pragu ministrstva. Ko ie Giolitti v marcu 1911. sestavljal četrtič ministrstvo, mu je ponudil en portfelj. KraJj je ta-krat sprejei Bissolettija v enourni avdijenci, h kateri je prišel v navadni obleki, samo nove glacć - rokavice si je bil kupil; toliko samo se je vdal ceremonijelu. Takrat je izjavil z dopisom v časopisju, da mu je nemogoče izpoljnjevati družabne dolžnosti, ki so združene z ministrskim uradim, Bissolatti je lani v zgodovinskih dneh meseca maja razvil bojno zastave In mobilizira! v Rimu ulico, da vpliši vojne nasprotnike in jih prežene. Med vojno si je pridobil popularnosti, ker je prostovoljno vstopil v armado, da^ si ima že 59 let In je služii sprva kot navaden vojak, potem kot narednik in se boril na fronti. Najprvo je bil ob soški fronti potem se je bojeval pri planinskih lovcih na Adameliu. Njegovo bojevanje ob fronti je končano, sedaj se bo moral učiti družabnin dolžnosti kraljevskega ministra. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Italijansko vrhovno armadno po-vcljstvo je naznanilo armadi, da vsi oni vojaki, ki se dajo vjeti, izgube svoje državljanske pravice in imajo pričakovati kazen po sklepu rniru. K zaprisegi novega ministrstva pred kraljem je prišel B i s o 1 a 11 i v navadnem črnem suknjicu in z na-vadnim klobukom, vsi drugi pa v salonski oblekftn s cilindri. — Pri Asi-a g u so vpleniie naše čete topove vseh kalibrov, puške, drugega materijala, platna, olja, moke, fižola, vina, mila, riža, petrolej pa so bili izlili. Ita-lijani ne dele špecerijskega blaga, vsega pa nišo mogli pokvariti, riž so polili s crnilom pa tu'di nišo mogli vsega pokvariti. Zapadno hojišče. NEMŠKO URADNO POROClLO OD SREDE. Berolin, 21. junija. (Kor. urad.) VVolfifov Urad poroca: Veliki giarn! stan: Zapadno bojišče. Na raznih točkah fronte med belgijsko - franeosko mejto in Oise ie vladalo živahno delovanje v artiljerijskih in boiih z tninami ter v letal-ski službi. Pri patruliskih podietiih v okolici Berrv au Bac in Srapelle, vz-hodno od Saint Die, smo vjeli franco-ske vojake. Pri Pujojeux severovzhodno Ba-paume je padlo v našem obrambnem ogrnu angleško letalo na tla. Eden le-talcev je mrtev. Pri Kematu severovzhodno Pont a Moussona smo prisl-Kii franeosko letalo. da ie pristalo. Letalci so vjeti. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKO SINOCNO URADNO POROClLO. BeroHn, 22. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroca: Veliki glavni stan: Zapadno b o J i š č e. Slaboten angleški oddelek ie bil pri Frelinghjenu (severno - vzhodno Armentieresa) zavrnjen. Neka nem-ska patrulja je pripeljala zapadno od La Bassee iz angleške pozicije nekai vjetnikov. Vzhodno Može so se razvili in-fanterijski boji, v katerih smo izvo-jevali zapadno utrdbe Vaux uspeh. Z obrarnbnim ognjem smo se-strelili po eno franeosko letalo južno Cote de Poivre in pri Dussu; letalci poslednjega so vjeti. Naše letalske flotilje so napadle včeraj kraje v dolini Može, južno Verduna, kjer se nahajajo čete, danes zjutraj pa železniške naprave in ta-borišča čet v Revigny. Vrhovno armadno vodstvo. • » * FRANCOSKO URADNO POROClLO. 20. junija ob 11. ponoći. Ražen precej živahnega artiljerij-skega boja v okolišu južno forta Vaux, ni s ćele fronte nobenega važ-nega dogodka sporociti. 21. junija ob 11. ponoči. Na le-vem bregu Mase je bil popolnoma ustavljen nemski napad na novestrel-ske jarke, ki smo jih zavojevali 15. t. m. na južnih obronkih Mort Hom-mea. Na desnem bregu Mase so Nemci po hudem obstreljevanju s težkimi granatami, ki je trajalo ves dan pri visavi 320, pri gozdu Chapi-tre in pri gozdu Fumin. napadli naše postojanke zapadno in južno Vauxa. Naš ogenj je dvakrat ustavil sovražnika, ki je imel težke izgube. Na drugih frontah samo streljanje s topovi. Letalci: V noči na 21. so naša bojna brodovja vr^la 210 granat na kolodvor v Aranville in 276 granat na vojaške naprave in na kolodvor v Metzu, skupaj 486 granat. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 20. j u ni j a. V odsek Loos delovanje z minami in medsebojno ob-streljevanje; včeraj ponoči smo tu presenetili velik oddelek sovražnih jarke kopajočih delavcev, jih obme-tali z bombami in jim prizadeli števil-no izgubo. Angleška ofenziva? Curlh, 21. junija. Poročevalec »Neue Zuricher Nachrichten« javlja: Angleži se menda pripravijajo za splošno ofenzivo, če tuđi v vse dm-gačnem in zmernejšem obsegu, ka-kor Rusi. Pri Neuviile - St. Vast, se- w verno Arrasa. ob cesti v važni I^ens divjajo večji boji. Pripraviti se je treba na nove hude boje na s krvjo pre-pojenem ozemlju pri Ypernu in Arrasu. Pariška gospodarska konferenca. O sklepih gospodarske konference četverozveznih držav je izsla uradna nota. Ta nota pravi, da je namen storjenih sklepov, zagotoviti četverozveznim in nevtralnim drža-vam popolno ekonomično neodvis-nost in dobre trgovinske zveze med seboj. Skiepi so razdeljeni na tri skupine: prva zahteva, naj še za čas vojne prepove vsako kupčevanje s sovražniki, uvoz blaga iz sovražnih dežel in uvoz živil v sovražne deže-le. Druga skupina sklepov zahteva, ker so postale vse trgovinske pogodbe neveljavne, na| se pri novih po-godbah ne dovolijo sovražnikom ni-kake, pac pa naj se četverozvezne države med seboj določijo olajšave. Tretja skupina sklepov zahteva skupno delovanje in medsebojtio pomoć aliirancev pri preskrbovanju su-rovin in prodaji izdelkov ter tuđi pri povzdigi produkcije. — Zdi se, da je vse le bolj a&ademičnega pomena in da so ti skiepi okvir, v katerem do-slei Še ni niČ. Trancosko minfstrstvo. Iz Curiha poročajo, đa je stali-šče franeoskega ministrskega pred-sednika- Brianda resno omajano. Izgube, ki jih ie morala pretrpeti fran-coska armada, so pretresle vso zbornico in baje hočejo nekateri poslanci predlagati obtožbo vlade in armad-nega poveljstva, Francoski parlament Pariz, 22. junija. (Kor. urad.) Zbornica je s 454 proti 89 glasom sprejela dnevni red, s katerim izreka vladi zaupnico. Razpor v angleškem ministrstvu. Iz Haga poročajo: Dasi poskuša londonsko časopisje zakriti nesoglas-je, ki je nastalo v ministrstvu zaradi irskega vprašanja ter zatrjuje, da so se voditelji irskih strank izrekli za LIoyd - Georgesove predloge, se lazdor vendar ne da utajiti, kajti »Times,* prizna brez zadržka« da je vsled nasprotij, ki viadajo glede ir-skega vprašanja, ministrska kriza skoro neizogibna. Temu nasproti po-udarjajo drugi listi, da sta irska voditelja Carson in Redmond popolnoma istega mnenja, kakor ministrski predsednik Asquith in miniter Lloyd-Georges in da se spričo tega vse drugo le postranskega pomena. Vstafa na Irskem. Obširni telegrami iz Kodanja, iz Amsterdama in iz Rotterdama poročajo, da so se na Irskem novič začeli veliki nemiri. V Dublinu so veliki ce-stni boji, katerih žrtve so mrtvi in ranjeni; na glavnih železniških probah je od petka ustavljen ves promet, ker so nastali novi nemiri in so se zgodili atentati na železnice. Irski pristani so večinoma zaprti. V Dublinu so se vstaši zvijačno vtihotapili v ietnišnico in osvobodili vse jetnike. Tuđi poštni in brzojavni promet z Irsko je ustavljen. Boji na morju. Potopljene ladje. London, 21. junija. Agentura Lloyd javlja: Parnik »Blachv« (4718 ton), franeoski parnik »Olga« (3129 ton) in italijanski parnik »Poviga« (3360 ton) so bili 17. in 18. t. m. potopljeni. Berolin, 21. junija. Ruski listi javljajo, da je sovražen podmordri 142. štev. „šLOVfcNSKJ NAKUU-, ane 23. jiinij* i»io. SUan 3. Čoln napadel ruske obrežnc batertfe v Crnem morju. Ko je podmorski čoln opravil svoje delo, je zopet izginil. Berolin, 21. junija En ruski podmorski čoln, ki je vozil ob švedskem obrežju, se glasom ruskih listov ni vrnil in velja za izgubljen. Bern, 22. junija. (Kor. urad.) »Petit JournaU javila iz Fecampa, da je bila trojamborna ladja »France es Russie« (329 ton) v Sredozem-skem morju po podmorskem čolnu potopljena. Moštvo je rešeno. Bern, 21. junija. (Kor. urad.) »Temps« lavlja: Parnik »Scacomet« i2 Filadelfije je na potu iz Arhangel-ska v London naletel na mino in se potopfL Kristiansund. 21. junija. (Kor. u.) Pamik »Aquila« je bil 100 milj pod Marziljo torpediran; vozil je premog v Livorno. London, 21. junija. (Kor. urad.) Nizozemski pamik »Otis Tarda- se je potopil. Berolin, 22. junija. V Sredozem-skem morju je podmorski Čoln napadel japonski parnik »Hatori Maru« n ga težko poškodoval. Spravili so ga na Malto. Velika četverozvezna eskadra v tarentskem zalivu. Italijanski listi poročajo. da se zbira v tarentskem zalivu velika eskadra zaveznikov. Namen tega na-groinaćenja bojnih Iadij iz italijan-skih listov ni raz\iden^ Turska vojna, TURSKO URADNO POROČILO. 20. junija. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku: Nič po-membnih dogodkov. — Kavkaska fronta: Na desnem krilu no-bene premembe. V središču v neka-terih odsekih artiljerijski ter infan-terijski ogenj. Na levem krilu se je ponesrečil napad, ki ga je poskusi] sovraznik z enim delom svojih sli, vsled našega, takoi nastalega ognja. Pred Seddllbahr došlo Iadjo Je naš agenj pregnal. Nekaj sovražniri letal. ki so !etela Čez otok Kosten. je naš ogenj pognal na morje. Dne 18. junija ob 7. zjutraj je devet sovražnih letal napađlo El Ariš z bombami in s strojnim! puŠkami. Naš ogenj je uni-čf1 đve sovrafni letal i. Eno je, kakor smo dognali, padlo vse v plamen ih nizdol. Ta, dve uri rrafajoči boj letal *e bfl brez koristi. Sovražnik ni mo gel nič Škode napraviti. 21. j u n i j sl Fronta oblra-ku: V odseku Eufrata smo napadi! engleske predstraže, ubili devet art-gleških vojakov in zaplenili njih puške. V odseku Šerpo in Zahab vzhodno Ka?r-Sirina ter vzhodno in severno Bancha nadaljujejo naše čete s pritiskanjem na Ruse. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu ni bistvenih prememb. V srediŠću precej znatno mfanterijsko strelja-nje. Na levem krilu praske med po-izvedovalnfrrri kolonami. Od slabih sovražnih sli poskušen napad na vse točke naših naprel potisnjenih Čet je bil T lahkoto odbit. Dne 18. junfja o nofnoči sta pole teli dve naši letal i čez otoka Imbros m Tenedos in metala z usmenom bombe na ondotne shrambe letal in na dve torpedovki. Ena lacHa te bila zadeta na krov in so }o drugare ladje vlekie v Teredos. Na shrambi letal je na dveh kraiih začelo goreti. Trije izmed sovrržn'*1 letal, ki so dne 18. jni?? nar^d'^ F1 Ariš. ie bilo zadetih. Fn letalec je bi! vjet. Prvo letalo je p?£ilar, skozi katero gre cesta na Kavalo. Pne 18. t. m. so se v Solunu vkrcale močne franeoske čete, da prehitijo Bolgare v Kavali. Nove angleške in franeoske nasilnosti. Iz Aten poročaio: Francozi so zasedli pristaniSče na otoku Salamis, Angleži pa otok Gulos v zalivu Suda na Kreti. GfšKd kriza na vrhuncu. EatenTa |e iznfib Eriki iitinahi. — wt je Ininininl. Petrograd, 21. junija. (Kor. ur.) Petro^radska brzojavna agentura poroca: Zastopniki četverozveze b<^-do dne 22. junija izročiii ^rski vladi ultimatum, v katerem zahtevajo sle-deče: demobilizacijo, šest a-v o k a b i n e t a. ki jamči za dobrohotno nevtralnost in je pripravljen, se vdati željam zakonito iz voljene zbornice, nado-meščenje pod tujim \'pli-\'om stojećih policijskih uradnikov z uradniki, Ki bodo imenovani v sporazumu z entento. Lug2'io. 22. junija. (Kor. urad.) Agrenzia Stc^hani javlja iz Aten 21. junija.: Kakor sporo-ja \eence d' Athene^. so izročili pos!?niki enterUe grški vladi kn!ektivno noto. ki zahte-va splošno demobilizacijo, tako jšen razpust zbornice, nove v o1 i t v e i n odstrani t e v nekaterih viš-jih u rad ni kov. Nota te zahte-ve opširno utemeljuje. Kad?l]e javlja Agenzia Stcpliari dne 22. junija iz Aten: Y zbornici je naznarnl minfstrski predsednik Sku-fud;s demisijo k a b i n e t a. šte-vilne vojne ladje četvenzveze so prispele v Phaleron. »S?colo^ potr-juie v porbcilu iz Aten dve navedlM ^-\Renzie Stephani- ter pripomin:a. da se je zbomicr« do kmra kahiretne krize odgrvdHn. PazreSitev krize ho. kakor se sodi, pre-vzel Za im ts po sporazumu s -»oslaniki fetvero^vc?-n i h d r ž a v. Nota četvemzveze je bila spreieta rbsoTutno mirno. Lupano, 22. kinin. (Vnr. urad.) četverozveza zahteva od nrskc, d a razpusti s e d a r i n zbornico i n s k 1 i č e brez n o v i h v o-litev v ji7TiMu 107 ^ :zvolieno. no~ zne:'e razpnsčeno zbornico, 1: i ima venizelistično veči-no ter da se odstavi načelnik ?enera!ne^a štaba D u s m a n i s. Londott, 27. junija. ^Kor. urrri.) »Daflv News« poroč^io !z A ton: N\-rtistrsVi rircJscinik S k r 1 u d i s i n njegov kabinet sta demi-s i j o n i r ? 1 n. va mero^ajnem mc-stu ta vest se n' pntrjena. Dvnai, 22. jnnin. rFremden-hhtt" p^ro^a: Trkn^nii prški nosla-nik 'C dobil u radno obvesti-1 o. da te mi^vstrstvo Skrt^tis demi-sijoniralo. Krrli i> r^veril sestavo novefn kn*>iret^ Zoimisi!. (7n!rr»is ie btf Ž? one+avano mi-nfstrski preds^-^nik +er veVn z?. ene-°"a r*afspr°tTiei?^ cr^Vib <1r;?Tvn^kov. Tudf po VenizeVsn«7^m ra^cn ie bil nrevrel v'^rto. d? ni ostat doleo "n krTmiti. Z^mris je ne\^r^V*c+. toda pnjatej je en+en^e in tuđi r Veriizelo-?om gz vežefo intimni stikf. Na dru-sri strani pa ufva tn^i 7r>tjr»am*e kralja. Entertino čn^o^^ie je v zadniem časii vedno na^aš^lo. da «miatra Zafm;s^ za onecra moža. ki bn pripravi! Venfzefp«u zor»ct pot k dr?av-Tierrm krmilu. Pokazalo se bo kma-hi. ?li ^o te trditve uteme^ene. ali ne. Vsekakor ie sm?tr?»ti kabinet 7aimis — dosedai 5«» rrirnam^ nornčila. da se ie posrećilo ^a tud! res fe sesta-vit? — za <*isto po^mTio. ^orej pač Ie prnvizorič^o ministrstvo.) A*e?^, 22. iHTim. (Kor. tiradi ATerne Havas: KraH !e snre^el v?e- raj Zaimisd in davojii ru^kenm joosla- niku avdijenco. Poslaniki Francije, Angiije in Rusije so izročiii ministr-skemu predsedniku Skuludisu skupno noto. Spis sicer potrjuje voljo treh zaščitnih držav. da ne kršijo nevtral-nusti Grškc, razlaga pa. da imajo proti sedanjemu kabinetu resne osumljevalne vzroke vspričo neir.ške propagande v Grški, katero trpi in vzprico nje^ovega postopanja v času, ko so vdrli Bolgari na grško ozemlje.Na drugi strani se nivzadnjili casih na grško ustavo vedno zvesto oziralo, posebno ne povodom zadnjih splošnih volitev. ki so se izvršile na-vzlic mobilizaciji .številnili voliicev. Opirajoč se na pogodbe in imajoč pred očmi samo interese grškega naroda so sklenile Franciia. Anglija in Rusija, zahtevati cd Grške, da izvede nemudoma te odreddbe: Dejansko splošno demobilizacijo j?rške arma-de. radomecti'ev Skuludisovega mi-nlstrstva s kabinetom, ki izpolni vse garancije prlede izvršavanje dobrohotne nevtralnosti napram ententi, odgovarjajoče obveznostim gr^ke v.ade, razpust zbornice, splošne nove volitve: dalje nadomestitev policijskih uradnikov, ki so bili Ie pre-večkrat poslušni !no.?ernskemu pri-erovarjaniu. Ako hi grška vlada teh zahtev ne hotela sprejeti. bi bi!a sama odgovorna za dogodke. ki bi mog!i na to nastopiti. > BerofTn, 22. junija. (Kor. urad.) Listi izražajo svoje ogorčenje nad po5topaniem ertente. ki izjavlja. da se bori za prrvice malih narodov. ki na nesr^mno krši mednnrodna prava in pravil?. GRŠKA SE JE VD\LA PRITISKU ENTENTE. Pariz, 22. junija. (Koresp. urad.) Age*ice Havas javlja iz Aten: Zaimis je obiskal franeosko poslaništvo,kjer so bili zbrani poslaniki ententnih držav h konferenci, t er je i z j a v i 1 v imenu kralja, da Grška akceptira vse zahteve en-t e n t e. Francozi in Angleži v Pireiu. Francoski listi poročajo: Nad 50 zavezniških vojnih Iadij križari pred Pirejem. Sodi se, da se name-ravajo zavezniki izkrcati in prista-uišče zasesti. (Pirej ie atensko pri-stanišče. ki je od grškega glavnega n:esta ^e kakih 10 kilometrov od-daljeno.) Solun, 22. junija. (Kor. urad.) Brodovje aliiranih ladjevij ie dobil povelje, da križari pred Pire-iem. To demonstracijo bo, ako treba, potfniral detašement, ki se b o i z k r c a I in katerega intervencija bo odvisna od dogodkov. m STAREJŠE VESTL Lugano, 22. junija. (Kor. urad.) »A gen zla Stephani^ ob javlja tri, si deloma nasprotujoče. z dne 21. junija datirane vesti iz Grške. Prva pravi: Položaj se ni izpremenil. Ministri od-ločno izjavljaio. da so trdovratno se vzdržujoče vesti o kabfnetni krizi neresnične. Druga: Z ozirom na položaj, ki je nastat vsled blokade in drugih prisilnih ukrepov Četverozve- j ze, razmišlja vlada, ali b? ne bilo : oportuno, da d em i si joti i ra. Kralj je i poklical Zaimisa, da se f. njim posve- i tuje. Uradno se potrjuje, da izvrše l Francozi na otoku Tazos, ki so ga zasedli, vojaške in administrativne ukrepe, da si zasigurajo varnost na oioku. Tretje poročilo se glasi: Grška je akceptirala vse zahteve četverozveze. — Na-sproti tem vestern javlja »Secoio« iz Soluna: Četverozveza ni dosedaj se nič zahtevala, temveč počaka, da bo prosila Grška za preklic blokade ter bo sele potem sporočila svoje zahteve grški vladi, pri čemer se Anglija, Rusija in Francija kot va-ruhinje Grške ne trebajo ustrašiti tuđi dalekosežnih korakov. (Te vesti so vsled poročil o demisiji kabineta in o izrocitvi ultimatuma deloma za-starele. Op. ur.) Grška dernobilizaciia !e navidezna? Sofijska »Kambana« poroča. da je grška vlada dosedaj odredila Ie demobilizacijo 40.000 do 50.000 mož. »Secolo« pa je izvede!, da je sicer od-puščenih 10 starenih letnikov, kate-rim pripada Ie malo moštva, zato pa sta vpoklicana 2 letnika rekrutov, tako da je grška armada sedaj prav-zaprav še številnejša, kakor je bila prej. Kralj Konstantin se ne uda. Iz Aten poročajo: Kralj Konstantin je trdno odločen vstrajati na svojem znanem stališču do konca. Prej je pripravljen se odpovedati presto-lu, kakor pa se udati pritisku četverozveze. Ententni krogi dolžijo zlasti načelnika generalnega štaba Dusma-nira, da ščuva kralja in da je duša vsega ententi sovražnega gibanja. Finančne stfske grške vlade. Iz Aten poročajo: Deficit grškega proračuna znaša 265 milijonov frankov. Vlada predlaga uvedbo raznih vojnih davkov ter najetje 115 mi-lijonskega posojila pri grški narodni banki. Položaj v Romuniji. Francozi nonuiaio Bukovino Komunom. Francoski listi smatrajo, da je sedaj prišel trenutek, da se Romunija vme?a v vejno in da uveljavi pred-vsem svoje zahteve glede Bukovine. >Echo de Pariš« piše: Kolikokrat bo treba Bukovino še osvojiti, da bo res pripadala Rornunom? Ponesreceno zboravanje romunskih intervenciionistov. Iz Bukarešte poročajo: Povodom osvojitve Črnovic po ruskih četah sklicano zborovanje vojnih hujska-čev Filloescove in Jonescove stranke, se je ponesrečilo. Rova Daseics! w* Wte ID Zeifinisoim! tmnm. Zjediniene države in Meksika. ^panska kolonija, v Meksiki je naprosila španskega kralja Alfonza, naj posreduje, da se prepreci vojna med Meksiko in med Zjedinjenimi državami. Poročevalec novoyorške »Eve-ning Post« javlja, da je poslanih do-volj vojakov v mekši kan ske obmejne pristane in dovolj vojnih Iadij, da va-rujejo amerikanske državljane v Meksiki. Amerika se bo držala v defenzivi, tuđi če bi Caranza začel z napadom. Na prodiranje in zavojeva-nje ne misliio Zjedinjene države. No-voyorška »Times« zopet javlja, da začne Caranza z napadom, Ie če bi Amerikanci prekoračili meksikansko mejo. Zlasti veliko razburjenje vlada v severni Meksiki. Caranza je poslal Zjedinjenim državam ultimatum, s katerim je za-hteval, naj umaknejo svoje čete. V svojem odgovoru je drž. tajnik izja-vil, da imajo čete samo namen, varo-vati ameriške državljane ter je vsled tega ultimatum odklcnii. V zvezi s tem poročaja, da se je pri Carrigolu ?e vnel boj in da so imeli Amerikanci 20 mrtvih, 17 mož pa je bilo vjetih: Meksikanci so izgubili 40 mož, med njimi generala Gomeza. Reve sreeks avstrllsk^gs Rdecega križa. Avstrijski Rdeči križ je dobil dovoljenje za izdajanje srečk. To je po 27. letih prva iziema zakona v za-branitvi izdajania srečk z leta 1889. Namen tega zakona, preprečiti neprestano preplavljanje trga s sreč-kami, osobito z inozemskimi srečka-mi, odstraniti stare srečke in tako nastalo redko vrednr»st izrabiti Ie za izvanredne spT.išne korfstne naloge, se je Dopolnoma posreći!. V zadnjih letih so se fzžrebale in izemile nas^ednje vrste srečk: Clarv srečke, Donavske parobrodne srečket ^nomoške srečke, Krakovske srečke, Palffv srečke. ■ t^udolfove srečke, i ^almove srečke. ■ Solnggra^ke srećke. St. Genols srečke, Tržaške srečke in Waldstein srečke. V naslednjih letih bodo izginile te vrste: 1917: srečke iz leta 1860^ 1818: srečke iz leta 1864., 1924: Ogrske premijske srečke, 1924: Dunajske komunalne srečke, 1929: Ljubljanske srečke. Po letu 1929. bodo krožile v prometu Ie še tri avstrijske srečke: Avstrijske Bodenkredit srečke 1. in II. izdaje in stare avstrijske Križeve srečke. Oškodovanje občinstva radi visokih srečkinih kurzov. Ker so izginile stare vrste srečk, ker se je vsako leto izžrebalo veliko posojil na srečke, so se pojavili v letih 1909 in 1910 poskusi, z nakupo-vanjem srečk kurze zelo zvišati in od občinstva, ki se ne more ločiti od srečk in ki hoče za izžrebane srečke skoraj nadomestila. terjati poseben davek. Kurzi na srečkinem trgu so se takrat zvišali, kakor razvidno iz naslednje tabele: Im toz boe. 1.1908. knc. 1 191L Avstrijske kreditne srečke .... 467 537 Srečke za reguliranje Donave . . . 252 293 Ljubljanske srečke 63 95 Stare srečke avstrij. Rdečega križa . . 50 98 Dunajske komunalne srečke . . . 479 527 Ogrske premijske srečke.....185 225 Srečke Dombau . . 20 44 Srečke Dombau premijski listi . . 5 15 Ogrske srečke Rdečega križa . . . 27 67 Ogrske srečke Rdečega križa premijski listi.....10 21 Srbske srečke iz leta 1881.....90 128 Srbske tabačne srečke .....17 31 Srečke Bodenkredit I. izd. dobitk. listi . 38 98 Srečke Bodenkredit II. izd. dobitk. listi . 69 139 Italiian. srečke Rdečega križa ... 42 80. Nastalo Je torej ravno* pri malih srečkah, posebno pa pri dobitkinih listih (premijskih listih) zelo preti-rano, stvarno neupraviče-no precenjevanje. Očividno pretiravanje kurzov, zvlšanje na ce-no, ki je morala vsakemu kupcu po-vzročiti težko izgubo, se je ponesrečilo radi mimega preudarka lastni-kov srečk, ki so se radi visokih kurzov radi iznebili starih srečk, potem pa tuđi radi vladnega posredovanja. Kurzi malih sreck so odsedaj naprej n;očno padli, še vedno pa trpijo last-niki srečk poleg izgnb na obrestih še občutljivo izgubo na glavnici povodim izžrebanja z naimanišim dobitkom in osobito premijski listi (d o b itk i n i listi) imajo ponajveč cene, ki so popolnoma neupravičene. Pridobltev srečit do sedaj kupčija z izgubo. V Avstriii smo se pod zakonom o zabranitvi izdajanja srečk navadili na nekaj kakor samoobsebi umev-nega, da je pridobitev srečk — v slučaju izžrebanja z nalmanJŠim dobitkom — kuDČija z izgubo; vedno se pa še kupuielo srečke, vsak upa pač na srečo. Obdarovanje otrok in slu-žabnikov s srečkami ie avstrijska ljudska navada. Nove srečke bodo dale stršim slojem priložnost za na kup cene srečke. Avstrijska družba Rdečega križa se je odločila, vporabljaje redko dovoljenje za izdajo posojila na srećke, da ustvari malo srečko. Zadnja mala avstrijska srečka ie bila stara avstrijska srečka Rdečega križa z leta 1882. Nato so i-zšle Ie še Bodenkredit-srečke II. izdaje z leta 1899. in potem ?e izŠe! zakDn o zabranitvi izdaianja srečk. Po 34. letih se torej prvič zopet ponuja ljudstvu mala srečka iz prve roke. Zgodovina srečkinega trga kaže, da so se Dojavili ravno pri malih srečkah naibolj neugodni in nevarni učinki zakona o zabranitvi izdaianja srečk. Oškodovani so bili manj premožni sloji, kl radi nalaga-io svoje prve prihranke v srečkah, da pridobilo obenem vređnostne pa-pirje in tuđi možnost dobička. fe tega stahšča je iz volitev male srečkine vrste prfporočati. Ta prva Izjema zakona o zabranitvi izdajanja srečk provzroči lahko izboljšanje razmer na srečkinem trgu ravno pri malih srečkah in zabrani novo nakupova-nje in oškodovanje šimih slojev, kakor se je poskušilo leta 1909./10. Avstrijska družba Rdečega križa pa bode naravno iz tega izjemnega do-volienia skušala pridobiti si najveČjih nspehov za svoje lastne namene, na drugi strani p^ bode UJOfcajA vajgfe^ ^ftrff! 4« .SLOVKN5IU NAKOU", Oae ^S>. JUtUI* ltflb. 14?. Mv. vati splošne koristi, tako đa ne bo-do nastali previsoki kurzl. Kurz izdaje in najmanjši d 0 b i t c k se naj ne fazlikuleta posebno. Zabranijo se naj dossdaj na-\adne občutnc izgube na glavnici povodom izžrebanja z najmanjšim dobitkom, tako da se bodo stroški uđeležitve pri igri omejili na izgubo obresti. ki vsebujcjo pri majhni srećki vsote* ki se brez nakupa srećke tuđi ne prihranijo, ako mso naložene na obresti. Iz stališča upravičenih zahtev kunovalcev sreck je važno, da ne padajo d o b i t k i — kakor je bilo to pri starih posojiiili na srečke navada — po kratkem uvodu z visokimi vso-tami takoj in do konca izžrebanja na revne vsoticć. Nova Prečka ne bo imela no-benifi dobitkinih listov, tako da ne bo% imelo občinstvo V prihodnje v feni oziru nobčne Škode". V vsakem oziru bod'? nova sre-Jka zadovoljavala; kupovalci bodo na eni strani dobivali malo avstrij-ško srečko s nogoji, kakor se to Že će.7 ."0 let ni doscaialo na srečkinem trgu. na drugi strani pa bodo imeli zadoščenje. da so storili z nakupova-iijem srečke Rdečega krtfa v odlo-čilnem trenotku za vse prebivalstvo vaČnega razvY>ia. veliko uslugo. Izdaja male srečke nudi širnim slojem prilf>znost udeležbe. Posameznostf srečkine izdaje. Cclokupna izjaia obsega dva rriliiona sreck. glasečih se na 20 K, katerih imenovalna vTednost je z ozirom na naimanj*i dobitek, ki se začne takoj s 30 K, pač nominelna. Oba 2,000.00-) *rečk sta se. da se popolnoma zagotavi Avstrijska družba Rdečega kriza, trdnos pri-mernim nadntaolom odđala že vna-r-rej bančnemu. nr>d vodstvom An-£ 1 o - Avstrijske banke sto-ječemu konzorciju, kateremu pripadao vse avstrijske velebanke kakor ludi Rothsdiildova hiša. Avstrijska družba Rdečega križa se udeležuje morebitnega dobitka bančnega sindikata povodom daljne odđaje na ob-činstvo. Deleži pri dobičku znašajo do 7(\°c. Banke nameravajo nove srečke ponuditi v kratkem potom javne-£ a pndpisnvania. Spominf na prednja podobna pod-pisovanja srečk. Leta 1882. se fe del avstrpsklh ^reck Rdeecga križa izdal v javno podpisovanje. ravno tako srećke ogrskega Rdečega križa in nekaj let pozneje srečke italHanskega Rdečega križa. Pod pisalo se Je veliko pre-več, tako da so dobili vse srečke le tišti, ki so malo SteviTo zabtevali. Na vsa večja podrivanja Je odpadel le en đel nažnanienih sre*k. Ta živahna podpisovanja so radi te^a za-nimiva. ker takrat še ni bilo zakona o žabranitvi izdajania srečk. temveč je stal tt% pod vplivom čez 20 let traiajočc dobe pnlne fzdaj srečk. Ktiub temu pa je tr;:r vzel v promet r.Ofj.onO avstrijskih. £00.000 ogrskih in okoli 400.000 itaUjanskih srečk PdeČega križ?. (Kolefcovante 1$S9: 4^7.300 i talijanskih.) Tavno podpiso-vanje. ki se vr?i no ^Otetnem odmoru, naiđe povsem izpr»me?i.fene tržne razmere. \ se avstrijske banke s po-družnicami. ki so bile pred 30. leti neznane, se bodo udeleževal?. pa tuđi druga mesta. Inozemske, ćelo ogr~ ske srečke bodo :zkMučene, zopetna i2jema zakona o zabranitvi izdaja-rja srečk je po tei iziemni odredbi malo verietna. Ako se ne dovoli no-bena nadalina izdaja ^rečk. bo nova srećka avstrijskeera Rdečega križa po letu 103". edina avstrijska srečka v prometu. Kazne politične vesti. — Poljsko vprabanje v ogrskem državu em zboru. Poročali smo že. da se je v ogrskem drža\-nem zboru razvila tuđi debata o poljskem vpra-šanju. Zadevo je sprožil v imenu neodvisne stranke posl. grof AiKLrassy, ki je izvajal: Ncmški državni kaneler je že dvakrat izjavil. da ni pripravljen vrniti Rusom Poljske. Tuđi fran-cosko in angleško časopisje zavze-ma stalisče, da se osvobojena Poljaka ne srne več priključiti ruskemu carstvu. M i moramo iti se dalje iti izjaviti, da pod nobenim pogojem n e privolimo v novo delitcv Poljske. To je kardinalna točka in eno najvažnejših vprašanj svetov-ne politike. Poljska ]e bila že trikrat pri živem telesu razkosana in oJ)čuti sedaj strašne posledice irvTšene vivi-sekcije, ko se morajo Poljaki brat proti bratu boriti. Ves poljski narod ic v skrbeh, da bo znova raztelešeo. Mi ga moramo pomiriti ter mu vrniti duševno ravnotežje. sicer ga žene-mo v naročje panslavizma, kar bi bilo z madžarskega stališča največ-ja siepota. Poljakf so pred vojno popolnoma obupali. da bi bfli še kedt] Tt&ni iusktga iarma; zato ie nastala med njimi struja, ki Je ragovarjala modus vivendi z Rusi na podlagi skupneflft sovraStva proti Nemcem. Zato moramo porabiti vsa sredstva, da iztrRamo poljsko narodno dušo iz te nerarnosti. Nikdar ne smemo pri-pustftK da stopijo Poljaki v službe vseslovanstva. Sedaj jim Rusi oh-liubljajo vse mo^oče. Toda poljski narod jim ne verjame. zato rusofihka agitacija med njimi pač ne bo imela uspeha. ako ji sami ne damo orožja v roke. Ako bi bila naša zmaga za poljski narod udarec. potem se V-o poljski narod obrnil strastno preli nam. Kdor pozna njega zveze. organizacije, njega revolucionarno prakso, ta ne bo podcenjeval škodljivih posle-đic, ki bi nastale, ako se poljski narod obrne proti nam in postavi na princip slovanske vzaiemnosti. Ne-razdeljivost Poljske je sine qua non po'jskega vpra§anja. Grofu Andras-svju je odgovoril min. predsednik grof Ti sz a. Rekel je: »Grof An-drassv je grajal. da je izjavo »ne borno dopuščali, da bi Poljska zopet prišla pod rusko gospostvo«, podat samo nemski državni kancelar in da so glede zunanie politike avstro-ogrske monarhije pristojni činitelji molčali v tem \"prašanju. Proti tej trditvi morem samo ugotoviti, da je nemski državni kane ar. po naravi stvari same, mogel i dati to izjavo samo sporazumno z iu sim ministrom zunanjih stvari. Saj je vendar državni kancelar pripomnii v istem govoru, da morata za usodo Poljske sporazumno med seboj skrbeti sred-njeevropski vlasti. Potrebo tega sporazuma poudarja popolnoma pravilno tuđi grof Andrassv in izraza le željo, da se ta sporazum doseže koli-kor mosroče kmaln in se da tako vladi možnost. da se bo mogla izraziti o podrobnostih. Tej želji se priključujem tuđi jaz popolnoma in si dovo-Ijujem o sedanjem stanju stvari po-udarjati le toliko, da vprašanje osvo-boditve Poljske, po naravi stvari same, navdaja z iskrenim veseljem vsakega z ozirom na zunanjo politiko monarhije pristojnega činitelja, mor-da v dvojni meri pa ogrske činitelje, kaj ti osvoboditev Poljske izpod ru-skega gospostva in ž njo zvezano odrinjenje meja ruske države ie zelo važen in bistven interes obeh sred-njeevropskih vlasti. Poleg tega pa je stvar poliskega naroda zadeva. ki v vsakem svobodo ljubečem človeku vzbuta najgloblie simpatije in s podvojeno silo v ogrskem narodu. Zato morem zagotavljati. da se bo vsak pristojni činitelj monarhije prizade-val. da se poljsko vpra^anje uredi z naiđalekosežnejšim u pošte van j em želja poljskega naroda in njegovih eksistenčnih interesov. — Ogrski korespendenčm u rad popravlja zadnji stavek tako-le: »Zagotoviti moram čestito zbnr-nico. da se bo prizade\al vsak pristojni Činitelj monarhije, da se resi poljsko vprašanje po možnosti dalekosežno upoštevaje želje noljskega naroda iv. njegovih eksistenčnih interesov.« Dopis siovecsMeoa zrskoolovca. Sedaj sem tu v F. pri Dunaju. Bil sem na itaiijanski fronti, kjer sem pri sedanji ofenzivi srečno odnesel deloma zdravo kožo. — Krasna so sicer naša gorovia, po katerih se vije Soča, ki se izgubTja z vi-socine 4000 do oOOO metrov v maj-hen potoček, toda nevarna so ta go-rovja, ko priplavamo čez moKOčni Mangan v smeri proti Krnu, katc-rega se izognemo. ko pričneio ftali-jani raz>ajati s svojimi »sklapi^ (opotnb.: crkljanski izraz za orožje, ki ima moćan pok, pa majo učinka). Tako priplavamo v dolino Taglimen-to ali po kaki drugi dolini v ravnino Po, katero si dobro ogledamo. Tu pa tam posije moj opazovalec Italija-norn par izdatnih pozdravov, ki pa jim gotovro nišo dobro došli. Nekega jutra meseca maja potr-ka že na vse zgodaj mož dneva (Tagscharge) na vrata moje sobe, leno se oglasim ter vprašam, kaj je. Odgovor: >Na povelje gosp. stotnika morate biti piloti (bili smo Štirje pri kompaniji) v teku ene ure pripravljeni za polet nad sovražnika.« Za-spano se obrnem v postelji na drugo plat. med tem ko mu naročim. naj me čez pol ure zopet pokliče, saj oblečen sem tako in tako krnalu. Takoj minulo je tuđi te pol ure. Vstati je treba, domovina kliče. Bilo je lepo. tiho iutro. Niti listić na dTevesu se ni ganil v tej mirni naravi. Jutro, katerega se mi zrakoplovci veselimo, kot ženin neveste po poroki. ker nepopisen užitek je plavati v takem vremenu tla gori v plavo nedosežnost. Pripravljeni smo. Vse v redu. Se nekaj naredb poveljujočcjra stotnika, par pogle-dov na ^emijevid !n kompas, da vsak določi smer Doleta. Kratek pozdrav Dovdjnika »Qut Land« (običajni po- zdrav zrakoplovcev), strofi labućc in že se dvigajo kolosi drag za drugim pod težo bencina. bomb in municije strojne puške proti iasnemu nebu, liitreje in hitreje viie se dvokril-nik, ki ga vodim tja gori proti iasnemu plavetnu obočju nebesa, med tem ko ropot sjroja moti tibbto mir-nega ozračja. Le tam o* špici mo-Ročnega Mangana vlačijo se bele megle v znamenje, da jih preganja v tej visočini moćan veter. Kako mo-gočno razsaja, toda zaman se upira proti dvokrovniku, ki ga goni 165 konjskih sil, močan, zvesto delujoč stroj. Z opazovalcem trdovratno kljubujoč nevarnostim, ki jih nama pošilja sovražnik. zvesto zasleduje-va smer do cilja, ki nama je dolo-Čen. Zq sva preplavala gorovje, sama ravnina razteza se pod nama, Ie tam daleč v ozadju po2dravljajo naju se !epi griči. ki irginjajo v neravni crti. Že sva z opaz^valcem tuđi da-nes vestno izvršila dano nama nalo-go. Vračava se proti domu, toda tem ljuteje zasleduje naju sovražnik s svojimi jeklenhni kroglami, ki se navadno v podobi okroglega oblačka razkrope deloma previsoko ali pre-nizko. deloma preoddaljeno od zrakoplova, le tu pa tam odlete deli eksplozivne mase ob jekleni plošci, ki se nahaja spodaj in ob straneh zra-koplovnega telesa v varstvo, da naju ohvaruje nevarnega jekla. Zopet moćan pok . . .. stemni se mi pred ocrni, toda le za hip. Kaj se je zgodilo? Zadet sem, kri mi curkoma lije po obrazu ter iz desne roke, toda ne morda radi velikih ran, temveč radi redkegn zraka v tej visočini. Kaj je z zrakoplovom, kaj z opazo-valcem; V padava tja doli v neizmer-no Klobočino? Takoj pregledam situacijo, v kateri se nahajava, Dvokril-ni kolos, zadet v desno spodiije krilo, ter znatno poškodovan od eksplozivnih delov. se izmučen prične nagi-nati na poškodovano stran. Toda kljub temu se mi posreći, vzdržati ga z vodiinimi napravami dvokrilnika v ravnotežju. Opazovalec lahko ranjen v nogo. obveze mi za silo od šrap-nela opraskan obraz, da mi vtolaži nekoliko neumirljivo kri. Kakor zadet ptič v necotovosti, medtem za-sledovam se vedno od sovražnega ognja, zibljeva se nad sovražnim ozemljem v ?meri proti domu. V na-jino srečo deluje stroj, kot bi se nič ne zgodilo, še vedno s konstantnimi obrati: tuđi barograf kaže še vedno prvotno visočino. upanje, da v teh nkolnostih se lahko priplavava v na-iino domovino, ako nama sovražnik iznova ne pristriže poškodovani pe-ruti. Ze dospeva nad sovražne posto-janke. Pod nama razsaia vojska, grozno bohnenje topov preglasa zopet ropot delujočega stroja. Prav kakor bi se zemlja puntala ter hotela satna sebe uničiti. Midva pa plavava v negotovosti dalje in dalje. Kaj če nama odpove poskodovani kolo?, da sva prisiljena, spustiti se v *o peklo? — Pa usoda nama je bila inih. Srečno sva dospela tja nad naše ozemlje. Stroju odvzamem silo in v velikih lokih pričneva se spusčati proti zemlji. Lahek zdihliaj. resena sva! Sele sedaj začutim otrDlo nogo ter skele-ce bolečinc na obrazu ter na desni roki. tuđi moj opazovalec je priče] tožiti. da z? boli noga. Končno sva ćospela na zemljo, saj bilo je skrajen čas, ker z zadnjimi nanori sem še ob-držal poškodovani kolos v ^a>no-težju. P. V. Psldesellofnlca bitke in Kusloo. Jutri proslavlja naša monarhija pomemben in krasen dan. V boju za obstoj in življenje, ohdana na vseh straneh od sovražnikov, se ozre domovina jutri za hip tja čez jugo - zapadno fronto na italijanske ravnine ter se. občudujoč slavne čine svojih braniteljev proti verolomnemu so-vrainiku. spomni s hvaJežnostjo in občudovanjem onih svojih hrabrih sinov, ki so pred 50. leti, dne 24. juni ja 1866, iz vojevali zmago pri Ku-stoci ter strli za dolga desetletja v prah prednike onega ^»sacroegoiz-ma«. ki je v sedanji svetovni borbi znova stegnil svoje grabežljive roke po »neodređenih deželahklonjenimi sdavami in solze globoke pvariške boli so padale na Tvoje ; ledelo lice. — Dragi tovariš! Tvo- a duša ne čuti naše boli, tvoje uho e slisi poslovilne pesmice ostalega *^ora — vse je mrtvo — le v surovo I skalo izklesan križ in Tvoje ime bo- 5ta dolgo pričala, da leži tu strto na- Nebudno človeško življenje. — Ranjen je bil na tirolski fronti dne 16. junija že drugi sin tukaj-šnjega ravnatelja zasebnega učnega -avoda. gosp. Josipa Christofa, Emil Uiristof, sotrudnik tvrdke P. Mag-dič v Ljubljani, medtem ko leži tretji - in Henrik bolan v neki bolnišnici v palmaciji. — Ranjen je bil dne 10. junija na tirolskem bojišču enoletnik Albin Za-Inznik, rojen v Št. Petru na Krasu, ter se zdravi v bolnišnici v Ino-mostu. — Nove srečke Rdečega križa se bodo prodajale komad po 30 kron. ■ Družba Rdečega križa Je vse srećke <~ddala posebni bančni skupini za gotovo vsoto in bo v veliki meri ude-ležena tuđi pri čistem dobičku, ki se napravi pri razprodaji. Bančna skupina, ki je prevzela srećke, bo posvetila iz čistega dohička večje zne-ke za podporo beguncev z juga in 7a akcijo avstrijske družbe Rdečega križa proti jetiki. Pri dolocitvi cene srečk se je poleg želje, dobiti čim več za avstrijsko družbo Rdečega -:riža, upoštevalo tuđi utemeljene že-'ie občinstva. Zato se cena ni dolo-iiia višje. kakor znaša začetna vred-nost najmanjšega dobička. Povračil-na vsota za vsako srečno znaša po-1 vprečno 40 K in z ozirom na to se je določila podpisna cena za srećko na 30 kron. — RdeČi križ. Gospa Helena Suver - Petričič v Ljubljani je daro- ala Rdečemu križu stanarino v zne--ku .61 K 96 v. Darovalki prisrčna 7 ah vala! — Za stepe vojake. V ta namen -o poslali deželnemu odboru nadalje arove: Prečast. kriezoškofiiski ordinarijat v Ljubljani zbirko 635 K 76 vin.: učiteljski zbor idriiske realke T"iGsečni l^c prispevek od plač 28 K 72 vin.: katol. slov. izobraževalno društvo v Suhorju po župniku J. Paviovčiču 104 K; Marila Kaluža na Punaju. po upravništvu Rocroljuba, dar dveh članic tržaške Marijine družbe fi K: c. kr. okrajno sodišče v Ilirski Bistrici iz neke kazenske po- rvnave 10 K; Frančiška Snarovec, r^ katol. tiskov. društvu v Ljubljani 40 kron. — O skrbstvu za invalide pre-! đava v deželnem gledalištu (Kino- Ccntral) nocoj ob 6. organizator te I -^anoge vojnega skrbstva in vodja - )!e za invalide na Dunaju. višje--tabni zdravnik in vseučiliški profesor dr. S p i t z y, ob nredvajanju kinematografskih slik. Prlstop je brez-rlacen. Prostovoljna darila za soški zaklad se hvaležno sprejemajo O vsebini predvajanja, ki obeta biti iz-redno zanimivo. borno poročali. — Organizacija prehrane. Ko-respondenčni urad brzojavlja z Du-naja: Odposlanci avstrijskih organi-zacij konsumentov so imeli zborova-nie, katerega so se udeležili tuđi za-stopniki centralnih oblasti in dunaj-skega mestnega sveta ter prizadetih korporacij. Po daljši razpravi je bil soglasno sprejet sklep, ki zahteva ustanovitev najvišjega urada za prehrano in ustanovitev posebnega sve-:a konsumentov in ki opozarja na ratrebo. naj se preskrba hrane uredi enotno za ćelo državo in odstranijo vse umetne ovire. Zlasti naj se ne-mudoma uredi pridelovanje in pora-na najvažnejših živ il, v prvi vrsti mesa, masti, mleka in surovega masla. — Ureditev prometa s kavo in napoved kavinih zalog. Po ministr- :em ukazu z dne 18. junija 1916 mora vsakdo, ki hrani zase ali za ^ruge surovo ali žgano kavo v množini 100 kg ali več, naznaniti tako zalogo po stanju z dne 20. junija 1916 "ajpozneje do 27. junija 1916 politič-nemu okrajnemu oblastvu, v čigar kraju se natiajajo take zaloge. Množine, ki so dne ZO. junija 1916 še na transportu, je naznaniti prejemniku ^kom treh dni po prejemu. Kava v zmislu tega ukaza je surova ali žga--a Kava v zrnih, kakor tuđi »mes ta-ke kave 2 drufimi izdeiki. 2a naf^ vedi je vporabljati le uradne formu-ltr]e, katert \t dobiti prt okratmh glavarstvih, mestnem magistratu in občinah. Napovedi je podajati v dveh izvodih. Kdor posije' napoved po pošti, jo mora oddati na pošto najpo-zneje dan pred potekom napovedne-ga roka. — Dobava lubia krtilike. Lubje krhlike (Faulbaum. rhamnus frangu-la) daje polnovredno nadome^tilo za ćelo vrsto drog, ki so doslej prihajale iz inozemstva, in katerih uvoz je sedaj nemogoč. Podrobnosti glede pridobivanja in nakupa lubja krhlikc v zdravilne svrhe daje: Komitee zur staatlichen Fprderung der Kultur von Arzneipflanz^n in Osterreich, Wien II., Trunnerstrasse 3. — Cena lepe-mu lubju za 100 kg je sedaj 40—50 K. Najboljše lubje se pridobiva spomia-di, ko krhlika zbrsti. Krhlika izvrstno uspeva na vlažnih in mokrih tleh. — Dobava voz in vprege za prevažanle transportov. Zadoščajoč potrebam časa daje ministrska naredba z dne 2. junija 1916, drž. zak. št. lfv*. možnost, da se nakažejo potrebni vozovi in vprege za prevažanje tovorov, če je to na korist državi, javnih korporacij, zasebnih obče-koristnih ali pridobitnih podjetij. Prošnje za nakazilo vprežne živine in vozov z vozniki }e pošiljati potom političnih oblasti c. kr. deželni vladi. Dobava se izvrši proti odškodnini. — Promocija. One 20. t. m. je bil na praški Karlo - Ferdinandovi uni-verzi promoviran doktorjem prava c. kr. avskultant Ijubljanskega de/el-ncira sodišča Josip Bavdek iz Sv. \'ida nad Cerknico, seđa! enoletni prostovoljec 17. pešpolka. Čestitamo! — Iz politične konceptne službe. Okrajni komisar Kranjske politične uprave dr. Henrik Schaffer, prideljen notranjemu ministrstvu, je imenovan za namestništvenega tajnika osmega cinovnega razreda; ostane na svojem sedanjem službe-nem mestu. — Za redne člane deželne^a sa-nitetnega sveta na Kranjskem za dobo treh let so imenovani: dr. Otmar K r a i e c , dr. Ivan J e n k o . dr. Ju-lij Schuster in dr. Alfred V a -lenta pl. Marchthurn, vsi v Ljubljani. — Med zagovornike Pred voja-škimi sodišči je prejet dr. Juro H r a -š o v e c . odvetnik v Celju. — Notarska vest. Notar v Seno-žečah g. dr. Ivan S t o j a n je preme-Ščen v Trebnje. — Normalni iedilni list. Tuđi v Avstriji namerava vlada s 1. julijem uvesti normalni jedilni list za gostil-ne. To pomeni, da bodo smeli v vsaki gostilni pripraviti vedno samo dve mesni jedi. na brez mesne dni pa ne bodo smeli dajati ne divjačine, ne kuretine. — Prodaja telečjega mesa. Te-lečje meso se jutri ne bo prodajalo. pač pa v nedeljo na enak način kakor včeraj. — Učitelii In tiradnik! nujno pro-sijo c. kr. deželno vlado, naj bi se jim povrnili stroški. ki ?o jih imeli lansko jesen kot komisarji pri popisovanju žitnih in krompirjevih zalog. — O reji kuncev ali domačih zaicev je že izšel daljši spis tuđi v slovenščini, žal le oddelkoma in si-cer v ceh'ski »Zadrugi« leta 1911. — Domaća zlatarska umetnost. V izložbi tvrdke H. Suttner (eksportna trgovina nasproti nemškemu gle-dališču Gradišće št. 4) je videti umet-niškj izvršen izredni namizni pribor in posodo, ki jo je naročil neki boga-tiiš v počajščenje domaćega umetni-štva. »Diana« kopališka zadruga na Bregu pri Celju ima svoj občni zbor v sejni dvorani Narodnega doma v Celju, dne 3. julija 19I/S ob 6. zvečer. tfennv Porten v Kino - Idealu. Kakor znano, se predvaja jutri, v soboto 24., nedeljo 25. In ponedeljek 26. junija v tukajšnjem kino - Idealu najnovrejši Hennv Porten - umetniški film »Margareta Volkmann«, pretre-sljiva drama v 4 dejanjih s ffenny Porten v glavni vlogi. To ganljivo igro smemo po pravici prištevati med naifepše filme Henny Porten serije. Henny Porten igra tu vlogo mučenice iz hvaležnosti. Kot poštena žena, kateri je zakonska zvestoba nedotakljiva in sveta, a preslaba, da bi mogla iz srca iztrgati grešno lju-bezen, gre brez madeža v smrt. Po-leg čudovite, naravne moistrske igre Hennv Porten, je omeniti glede tega filma še odlično režijo fn pa ten-nično izborno izdelanje slike. — Kot druga točka tega Monstre - sporeda se predvaia sifajna dvodej^nska bur-ka: »Ste li morebit! Tlđell mo}o ne-vesto?« Zabavna in duhovita vesc-loigra z Ernestom Matraycm v Rlav-ni vlo^i, ki nas s svojo nepreKosljlvo komiko pripravi, da se do solz na-smejemo. Najnovejši Sascba • Me*-strov tećen 84 a nam kaZe ^animfvc slike z vseh vojnih pozoriič. — Ta Monstrc - srored *e DredvaJ« to «1 sobote 24. do ponedeHka 26. Junija in 1 mu ie u&mčm kototalen Mspek — Kino - ideaL izpređ sodfiiL Iipred tukajMitega Irjeranega so- Oštra kazdii. Na založni klopi je sedel iiietni Ludovik buster pristoje« v Ljubljani), zaradi tatviue že štirikrat predkaznovan. Obtoženi je bil sprejet od tukajšnje tvrdke Back *X Fehl za trgovskega slugo, zlorabil pa je vanj stavljeno zaupanje in je zaćel po svoji stari navadi izmikati. 1 ako je sredi meseca rruirca ukradel za 240 K »Soških znakov«, začet- ■ kom majnika 240 K vredne kože in sredi majnika 35 K vredni plašč. TvrJka je bila primorana ga zaradi ten nereJnosti odsloviti. Obdolženec pa vzlk temu ni miroval, mLirveč je v noči na 23. majnika vlomil v pro-Uajalno ter vze Ibo9 iv 13 v gotovine, žepno svetilko in 4 škatlje svalčic. Po storjenem delu je šel v kavarno »Eggia«, kjer se je okrepčal s kavo in pivom, nato pa krenil v beznico, kjer se je prav kavalirsko obnašaj, j klical šampanjca in dajal dekletom mastne napitnine. Tako je potrošil v eni sami noči već sto kron. Takoj po odkriti tatvini se je sum obrnil na šusterja, kajti le temu so bile kra- ; jevne razmere docela znane. Pri nje- i govi aretaciji se je našlo več iz trgovine vzetih reci in del ukradene-ga denarja. Skupna vredno^t ukradenih reci znaša 2180 K 78 v. Sodišče, ki je obdolženca v celem obsegu krivim spoznalo, mu je prisodilo 5 1 e t težke ječe. Zaradi zlorabe uradne oblasti se je moral zagovarjati Ivan Srim-š e k, davčni sluga v Cerknici. Njegova žena je bila od c. kr. okr. gla-varstva v Logatcu zaradi prestopka \)o § 22. obrt. reda obsojena na 20 K denarne globe, oziroTn i na dva dni zapora. To kazen bi bila morala, ker ni plaćala denarne globe, odsedeti. Pa bi to preprecil, je zabeležil obto-ženec v zaporni zapisnik, da je nje-eova žena to kazen dne 30. novembra 1915 ob 6. uri zvečer pri okraj-nem sodisču v Cerknici prestala. Okrajno glavarstvo v Logatcu je pa | opetovano stavilo vprašanje gl°de iz\TŠitve kazni, nakar je Srimšek dne 27. decembra 1915 osebno v ob-činskem uradu v Cerknici pred^ož!l brez vednosti svojega predstojnika zaporni zapisnik, tikajoč se nastopa kazni njegove žene. Po nadal.inem poizvedovanju se je pa le dognalo, da Marija Srimšek, kakor ie sama predstojniku priznala, nikoli ni rastopila te kazni ter je denarno globo 20 K naknadno plaćala. Obdolzenec je pri razpravi svojo krivdo priznal ter je bil obsojen naenmesecte-ž k e j c č e. Smrtna obsodba zaradi deto-mora. Na zatožni klopi sta v sredo sedeli 27 let stara Ivana Ferjančič in njena 301etna sestra Frančiška, obe posestnika hčeri, iz Slapa pri Vipavi, prva zaradi izvršenega detomora, druga pa zaradi napeljavanja k umoru. Obtoženki sta zadnja leta mnogo občcvali z vojaki ter ništa bili v svojem okraju v moraličnem oziru na posebno dobrem glasu, pa tuđi s so-sedi ništa živeli v najboljšem sporazumu. V drugi polovici leta 1915 se je Frančiška čutila mater, kar so sosedi kmalu opazili. Se pred porodom je obtoženka Frančiška večkrat tožila svoji mlajši sestri Ivani, da bi bilo najboljše, otroka odstraniti. Dne 14. maja 1916 okoli 4. popoldne je Frančiška Ferjančič porodila v na-vzočnosti svoje sestre Ivane otroka moškega spola. Tekom poroda pa je nezakonska mati nagovarjala Ivano, naj otroka umori. In res je ta z levico stisnila otroka za vrat in ga takoj zadušila, kar je tuđi zdravniško raz-telesenje dognalo, s pripombo, da je otrok prišel živ in dobro razvit na svet. Umevno je, da so sosedje tekom nekaj dni pri Frančiški Ferjančič takoj zapazili in tako je prišlo hudodelstvo obeh obdolženk na dan, ki svojega dejanja kasneje ništa tajili. Obtoženki je zagovarjal dr. Oton Fettich - Frankheim. Sodišče je ob-sodilo Tvano na smrt. njeno sestro Frančiško pa na 12 let težke ječe. Bazne stvari. * V rusko vjetflistvo sta prišla med drugimi dva člana avstrijskih torvjev, grof Franc Ledebur in grof Ferdinand Wilczek. * Skrb ti dobro obuvalo na Nem&keni. Nemška vlada je prepo- i vedala izdelovanje čevljev s papir-natimi podplati. * Mlad roparski morflec. V Wal-du na Predaiiskem je 14letni Andrej Thoma roparsko napadel dva oskrb-nika konzuinnega društva in }u smrtnonevarno poškodoval, * Esađ m$* — otosojea. Vojno *xfc**? X Carigradu Jo um&fr^ banskega vodjo obsodilo na smrt, ker se je zdmžil & sovražniki sultanata in kalifata. Esad pa§a se nahaja v Italiji. * Zapovedana abstlneoca. Norveška vlada je predložila parlamentu zakonski nacrt, ki določa, da inorajo biti vojaki, železničarji, uslužbenci cestnih železnic in šoferji abstinenti. * Iz itaiijanske sodne dvorane-Neki Alazetta je bil ogrski državljan pa sin italijanskih staršev. Ob izbru-hu vojne je šel v Italijo in dobil tam mesto pri vojni pošti, kjer je pone-veril poštnih pošiljatev v vrednosti 700 lir. Vojno sodišče je priznalo za vzrok krivde gorečo domovinsko Ijubezen mlađega moža: »vsi njegovi nesrečni slučaji izvirajo iz tega, ker ni note! zatajiti svojega italijan-skega pokoljenja.« Iz tega razloga je bil oproščen dokazane in pripo-znane tatvine. * AngJeško plemstvo se je po dolgem prizadevanju in po velikih žrtvah pridobil ameriški milijardar \Villiarn VValdorf - Astor. Postal je 1. 1^99. angleski državljan in začel takoj delati, da si pridobi plemstvo. Za 22 milijonov mark je kupil list »Pali Mali Gazette« in ga napravil za glasilo angleške aristokracije. Darova! je več milijonov za razne zavode in ustanove, ki so pod protektoratom kralja, daroval 10 milijonov za bolni-šnice in dobrodelne naprave, a plemstva še ni dobi!. Dal je potem 17 milijonov za torv - stranko, štiri milijone za slavnosti, katerih so se udeležili Člani kraljevske rodbine, a še ni do-segel plemstva. Končno je daroval šest mifijonov za podporo v vojni padlih vdov in siret in zdaj je dose-gel cilj. Listi pravijo, da je moral žrtvovati za to čast celih 63 milijonov. * Zavod za lepotičenje v Mona-kovem. Lastnica zavoda za lepotičenje v Monakovem Margareta Winter je bila zdaj obsojena na tri mesece ječe in 1500 mark globe, ker je neko damo tako polepšala, da bo imela vse žive dni popolnoma popačen obraz. Pri obravnavi se je pojasnilo, kako znajo v takih zavođih stare obraze pomladiti in popraviti. Zgodi se to s parafinom, ki se vbrizga pod kožo. Parafin je mineralična maščo-ba, ki se raztopi in če se vbrizga pod kožo ostane na mestu. Tako so popravljali nosove, odpravljali gube in sploh popravljali obraze. V zavodu so pri tem seveda tuđi goljufali. Tr-dili so. da je parafin — pristna člove- \ ška mast od mladih deklet v Parizu. Nekatere polepšanja željne dame so plaćale po 1000 mark. Brizganje s parafinom je pa tuđi jako nevarno, ker nastanejo popačenja, vnetja in je tuđi marsikaka nečimernica že osle-pela. Monakovski zavod za lepotičenje je sijajno uspeval in so se ženske iz vseh krogov, od opernih pevk in aristokratinj pa do hišnic kar trgale, kdai priđe katera na vrsto, da jo bodo pomladili In polepšali. * Črnl opal. Crni biseri in crni opali spadajo med najredkejse drago-cene karrme. Ta opal, ki ima precej romantično zgodovino, so pripeljali zdaj v London. O njem se poroca: Pred nekaj tedni je prišel v Brisba-ne parnik, čigar kapitan je pripeijal seboj črn opal. Ta je bil seveda shra-njen v blagajni in pred to sta morala pomoršcaka stati noč in dan na straži. Ta opal je najlepši, kar so jih kdai našli v Avstraliji. Možje, ki so ga našli, so ga skrbno skrili, a neke-ga dne so v gostilni vendar izčenčali, , kak zaklad da imajo. Od tega dne ! nišo več imeli miru. Neprestano so se oglašali kupci in ponujali za ta ka-i men velikanske svote. Toda Iastniki nišo hoteli kamna prodati in so vse kupce odpodili. Eden pa se ni dal od-poditi. To je bil neki juvelir iz Mel-bourna. Dve leti je vsak dan nai je bilo še tako slabo vreme prijezdil vprašat, če opal še ni na prodaj in vsak dan je zanj več ponujal. ker je imel v Londonu že kupca. Naposled Je vendar dosegel. da mu je bil ta opal prodan za ogromen denar. Za-varoval ga je za velikansko svoto in zdaj je dospel v London, kjer bo raz- stavljen. Milijonarji se že zdaj kar trgalo« kdo ga dobi. * V obrambo proti spolnim bo-feznim. šlezvikholštanjsko generalno poveljništvo Je, kakor poroča »Ber-Hner Tageblatt«, začelo prsdctično voditi boj proti spolnim l>oleznim. Izdalo je namreč naslednji ukaz: »Pre-nos nalezljivih spolnih bolezni na drugo osebo, če se izvrši namenoma ali zaradi malomarnosti, je kazniv po državnem kazenskem zakoniku. Za uspešno odvraćanje spolnih bolezni prepovedujem take telesne poškodbe v interesu javne vamosti tuđi na podlagi zakona o obsednem stanju in odrejam v svrho izvedbe te prepove-di naslednje: Kdor je bolan za kako prenosno spolno boleznijo, mora ne-mudoma, ko izve za to, naznaniti stvar pismeno ali ustmeno pristojni policijski oblasti in policejskemu uradu. Policijske oblasti imajo pravico, da dajo osebe, ki se jim zjde sumljive, da imajo kako nalezljivo bolezen, preiskati po zdravniku, Tiavadno po uradnem zdravniku. Take osebe se smejo v svrho zdravniškega opazo-vanja, Če so bile spoznane za bolne, toliko časa prisilno odpraviti v bol-nišnico. Prekršenja te,h določeb se kaznujejo z zaporom do enega leta, če so pa olajševalne okolnosti, pa z globo do 1500 mark. Preskršenja so naslednja: 1. opustitev predpisane naznanitve nalezljive spolne bolezni; 2. preziranje po policijski oblasti v posameznem slučaju v odvmitev bolezni ukrenjenih odredeb, n. pr. če dotičnik vkljub povabilu ne priđe k zdravniški preiska\i. Za vojaške osebe velja glede dolžnosti prijave, pre-iskaVe in zdravljenja namesto policijske oblasti predpostavljeno službeno mesto.« Umrli so v Ljubljani: Dne 19. junija: Franc Bevc, po-sestnikov sin, 21 let, Radeckega cesta °. — Ana Črnak, tobačne tovar-ne delavka v p„ 77 let. Japljeva ulica 2. — Fran Verbajs, bivši hlapec-hiralec, 60 let, Radeckega cesta 9. — Anton Homar, sin šivilie, 1 uro. Vodovodna cesta 177. — Ana Rauch, bivša delavka - hiralka, 75 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici. Dne 15. junija: Janez Narobe, zidarski delavec, 44 let. Drm 16. jrniija: Ivana Likar. učiteljica, 60 let. — Marija Prepeluh, žena bajtarja, 72 let — Josip Zari, ?o* stilničar in posestnik, 50 let. Dne 17. junija: Ana Furian, žena tovarniškega kurjača, 33 let Dne 18. junfla: Ana Delorenz^g žena železniškega sprevodnika 31 let. lauaSaj; tist obscga 6 slranL Izđa}aief) ]n odgovora! urednik: Valeatin Kopitar. Lastnlna In tisk »Narodne tiskame«. Metao stasofanie z eno eventualno dve sobi ter uporabo kuhinje, 86 Ođđa. . 198S Židovska steza St, h, II. utetr. l^uf>ariea dobro imrjena, ieU VStOplt! tikoj v službo ali pozneje, 1993 Fani rer4#rberf Tržaik« cesta štev. 45. f^f" l^£e se "^Hi meNou. stonounnje z dvema sobama, kuhinjo in vrton% Če mogoče v vili. — Pismene ponitdbe na upravn. »Slov. Naroda« pod nTTt/ 1M4IC. 1984 Poljudne znanstvene predstave v KINO CENCRAL v deželnem siedoiKfii. P»t»»o %m utočo se mladino, pa tndl za vsakaga odrastlaga TelazamlflUv*. ftf- Po vzorou danejeke „URANIJE". ~M ▼ tobitf, 24. luija ali 'AS mri po«., ▼ nsdsllo 25. fvnlla ob fsl IL mri dop. la ▼ poaoMllok 26. frutlla ob VsS. ori popoldne i Film iz centrale za znanstvene iolsko kinematografijo. GOZD, kar w njem živi in kar « njega nastane. V treb odcJelkifeu Poleg tega nmJAovejla filmska vojna poročila ili veS znanstvenih ftlmov. Pri loH pretstaTali ioH—■ vslopotna i Seđcii ▼ \oUh I. vrste II, v ostalib !ožth , i. vr»U bmikon ia rtzcrviiaiu se4«JEi m ft »*■■ vsi Mtall «c4«2i fip 10 f|ai Sun 6. .SLOVENSKI NAROD", cne 23. junija 1916. 142 strv. s posebnim Thodom m takej e^Ma solidnenrm gosuodu. 1^67 Vpraša se Rfmski cesta 9./IH. vr. 19. KLAVIR. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „debi* e>ria|ea klavir ISS9"._____________1Q89 i~KOPTŠB~» dobro obranjen Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Solidno 4 1951". 1951 *6 ^^ A- & £' Skaberne Jrfesfnt trg st tO. \Wm\\ niTRtinsklii eprem. Ustanovljeno 1866. MoškOp damsko ln otroško perilo lastnega izdelka lalet rniot zaradi iztoraega kroji, točoegt dela. zraeraib cea prtporoća = G. J. HAMANN = dobavltelj perila ces. in kralj« Visokosti, teetnitkih uniformirani, zavodot, sa« moftanov i. t. d. w LJUBLJANI. Parilo im meri •• izgotavlja najhitreje. Istotam prva kranlska palHiittiiaiili. Motorni obrat« fajnde ironit nrtti ftinnifi M Primane nalpeiteuelia peetreiba. Eepilae perlle n Dr. iahmanna idratstvrae perlle. Dr. Šuta? Jigrovo vtlneae parite, u Parilo TITUA. Parilo Perilo za deteta v zalogl« i uBumu. MlUmUL prodajall^e IM« bivia trgovka, zmožna 4 jezi kov in veSČa špecerijske trgovine. 1970 Ponudbe pod wt»aMH|ai 1970** na uprav. »Slovenskega Naroda«. Dobro ohranjeno KOLO " se proda. 1^6 ■ Maatal tru ftt 13., dvarifića desno. SS* Iščam prazno TE» SOBO s kuhinjo za konce julija. 1974 Ponudb« na upravoištvo »Slovcnskega Naroda« pod „prazna aoba/1974". Ižćo se pod ugodnimi pogoji sa tmkofial ■astop zdrava in krepka 1962 dojilja (ama.) — Ustnune ali pisrrene ponudbe na gospo M. P?~ko^nikoro, GrosupSje, grad Brinje. ===== Spreme se ===== prodajama i7alantcrijske in modne strokc, ki je dohro izvežbana. — Pismene ponudbe na upravni^to »Sl'»v. Nfaro^a« pod „modca stroka 1979". Dobro vpelfana Ifgcvii aa Golsili 9Sg~ se &dđa w najem. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda« 1980 ""„Hotel L1oyd"-~ Sprefmo s« tako] spretea t%r a ^L^Lv ^LmP ^d 9 haterl sa v^orablja tuđi kot hateiskl sluga. i^85 Zmuž^n mora biti slovenskega jezika tuđi v pisavi, deloma ustmeno ludi nemškega Karol Taases, Ljubljana. Tnnnki mmaiik vešč manufakurnr stroke se aprefme pri tvrdk. LOGAR A KALAN v Kranju. • i%9 Okolo 300 kg perocida za ^kropljenje vino^radov, se pr#da po 2 kroal za kg. i9Go Cenj. nančiia pod „PEROCID" poita Pregrada. Ai. r^^> m£^m JbW ^a^ I (lastnica Jadvigas Sare) Llablfana, Selenbnrgova ulica štev. 5« } namlzno » «■ ••« -«W B I Cene interne. Solidno delo. I £p£cielm eddeleH ze neu^tine eprem«. I perila za ge^pede po meri. 17O3 ue zabite na uajvažnejšo oskrbo, na sklenitev vojnega življenskega zavarovanja za dobo 1 leta pri c. hr. prlv. jsvorovclni družbi Austrijski Feniks. Zavarovasje velja za vsak slnčaf smrti, tada! tndl xa smrt v vo|ai ali na posledicah talste. — Zdraraiike prelskavi ni potreba« — Ze na bojnem polju se nahajajoči skleuejo lahko zavarovanje od tani. — Raviiotako lahko zavarujejo »orođniki svojce upniki svoje dolžnike brez vednosti in privoljenja taistih. Družba sklepa pa tuđi na v a dna ihrljeaika zavaroTan]a, v kojih je vojna nevarnoat brei vsaktere doklade k običajni premiji v polnem obsega všteta. ^5q Končno sklepa družba tuđi To|na nezgodna zavarovanfa za dobo 1 leta za slučaj v vojni priđobljenih nezgod ali bolezni. Brezplacna in takojšnja pojasnila daje: Generalni jastop „Avstriiski Feniks" v Ljubljani, Sodna ulica 1B se moramo varovati tem bol j, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. škrla-tinka, oŠpice, koze, kolera, tifus nastopajo z iviŠano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga mora{o imeti ob potrebi pri vsaki hišu Najpriljubljenejše razkuiilo sedanjosti je po pre-iskavah zavodov prof. L6fflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pfeifferja, Vertuna, Pertika, Vaša itd nesporno ^H ^^^^ ^H ^Lw ^H VL ^B iB m ^m ^Mm ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi ▼ vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po K 1"25 Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-Taoje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Xj37"Sofor33Q.OTro no.ilo je fino, voljno in čisto toaletno milo, ki vsebuje Lysoform in učinkuje aotiseptično m se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tuđi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varČno, ker n?ilo dolgo traja. Komad Stane K 2"—• I*3rsofbmcx s poprovo rxxeto je moćno antiseptična astna voda, ki takoj in zaoesljivo odstrani dub iz ust ter sobe beii in kooacrvinu Tuđi pri katanh v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniŠki odredbi labko rabite za gr granje Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Oriflnalna Steklealea stane 2 kreni in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desiotek-cija« posije na željo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lysotorm-werke Đunaj. XX., Petraschgasse 4. Dr. Keleti & Murtnyi, Lvsofornt tvornice, liem. tvornice, Ujpest. i ____ —— —---------- ■ ■-------------------*——--------------—■*-------------"^—--------------*-----------3— ... - •- . - *______________*____________________________j______________________j_________--------------------------------------------- ' *_______"_____________________ —-~