G43
Letnik 1017.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CUL izdali in razposlan 12. dne junija 1917.
Vsebina: Št. 253. Zakon o poslovnem redu državnega zlima.
35».
Zakon z dne 11. junija 1917. 1.
o poslovnem redu državnega zbora.
S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora zaukazujem, izpreminjujé g 23 zakona z dne 21. decembra I8G7. 1. (drž. zak. šl. l i l), s katerim se izpremiuja osnovni zakon o državnem zastopstvu z dne 20. februarja 1801. L, ter raz-vcljavljaje zakon z dne 12. maja 1873. 1. (drž. zak. št. 04) o poslovnem redu državnega zbora, zakon z dne 7. junija I8G1. I. (drž. zak. šl. 03)
0	dnevščinah in polniuali za ude poslanske zbornice državnega zbora, ter zakon z dne l!l. marca
1	s71-. I. (drž. zak. št. 22) o odmerjanju potnin za ude poslanske zbornice državnega zbora, tako:
I. Otvoritev «Imivitega zbora in sestava obeli zbornic.
§ 1-
Za \sako zasedanje volilne dobe se zbereta obe zbornici državnega zbora dne, ki se je določil v cesarskem sklicu, v svojih sodnicah ob uri, ki sta jo naznanili njuni pisarnici.
V poslanski zbornici gre vsakemu poslancu, ki ima volilno izpričevalo (volilno potrdilo), ali
(Sloveaiach.)
vsakemu v zbornico vstopivšemu nadomestniku sedež in glas -toliko časa, dokler zbornica ne proglasi njegove volitve za neveljavno ali dokler ni prenehal biti ud iz drugega vzroku, pravtako vsakemu poslancu ali nadomestniku, kateremu se je odreklo volilno izpričevalo, čigar volitev pa je zbornica proglasila za veljavno (državnozborski volilni red § I I).
Vsak poslanec mora, preden vstopi v zbornico, izročiti svoje volilno izpričevalo pisarnici poslanske zbornice.
1’isarnica izda vsakemu poslancu, uporabljajo njegovo fotografijo, ki jo mora predložiti, listino, katero je enačiti vsaki drugi uradni'izkaznici. Zii ostanek tekoče volilne dobe je izdali le listine takoj.
§ 1
V gosposki zbornici predstavi minister, ki ga je določil cesar, začetkom vsakega zasedanja j predsednika, ki ga je imenoval cesar, in podpred-j sodnike, ki jih je imenoval Cesar; na fo prevzame predsednik predsedstvo.
N' poslanski zbornici prevzame predsedstvo tisti ud. ki je poklican 'za to po poslovnem redu le zbornice.
Na predsednikov puziv morajo potem na novo vstopivši udje vsake zbornice namesto prisege
146
obljubiti zvcsloho in pokorščino cesarju, ne prelomno ravnanje po državnih osnovnih zakonih in vseh drugih zakonih 1er vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti.
Pozneje vslopivši udje obljubijo to ob vstopu.
Ako je imenovani predsednik gosposke zbornice ali za predsedstvo poklicani ud poslanske zbornice na novo vslopivši ud svoje zbornice, mora prvi. preden se opori zasedanje, storiti lo obljubo \ roke cesarja, poslednji, preden prevzame predsedstvo, v roke ministra, ki ga je določil cesar.
§ 3.
O prvem zasedanju volilne dobe in. ako cesai' to zaukaže, tudi v poznejših zasedanjih se slovesno otvori državni zbor, ko se je storila obljuba v obeh zbornicah. Otvori ga vpričo obeh zbornic ali cesar sam ali odposlanstvo, ki mu cesar to naroči in ki pozdravi zbrani državni zbor s cesarskim poročilom.
§ 4.
Poslanska zbornica v -prvem zasedanju volilne dobe po slovesni otvoritvi državnega zbora najprej preskusi volitve.
V la namen se deli zbornica v svoji seji po žrebu v devet oddelkov, ki imajo kolikor možno enako število udov.
Spisi o posameznih volitvah sc tudi v seji zbornice odkažejo po žrebu oddelkom v kolikor možno enakem številu.
Ako jo poslanec v oddelku, kateremu se je odkazalo, da preskusi njegovo volitev, ne sme biti navzoč pri razpravah o lej volitvi.
S ft.
Seznainki volitev, zoper kojih veljavnost se ni ugovarjalo v predpisanem času (odstavek 4) in zoper katero tudi večina oddelka, ki se mu je odkazalo, da jo preskusi, ne uveljavlja pomisleka, se izroce predsedniku zbornice.
••• Ta predloži seznumke zbornici, ki brez razprave ali -, pripozna volitev za veljav no ali pa
odkaže spise o volitvi, da o njih poroča, odboru za preskušanje volitev, ki se voli iz zbornice.
Pravtako se -odkažejo jlemu odboru za preskušanje volitev v poročanje spisi o volitvah, o katerih se je odreklo volilno izpričevalo (§ 3M državnozborskega volilnega reda), nadalje spisi o volitvah, glede katerih je dan ugovor ali zoper kojih veljavnost uveljavlja večina oddelka pomisleke, končno spisi o dopolnilnih volitvah, ki se vršo med volilno dobo. O volitvah, o katerih, se je odreklo volilno izpričevalo, mora odbor poročati v štirinajstih dneh.
Ugovori zoper veljavnost volitve sc morajo izročili v predsedništvu poslanske zbornice naj- • kasneje v treh dneh po slovesni otvoritvi državnega zbora, ugovori zoper veljavnost dopolnilne volitve v štirinajstih dneh po volitvi, sicer se ne vpošlevajo več,
Ugovori, ki se tičejo tega, da voljcucc ni ura volivnosti po § 7 osnovnega zakona o državnem zastopstvu ali po tj§ 7 in S državnozborskega volilnega reda, se lahko vložijo vsakčas, tudi poleni, ko je zbornica proglasila volitev za veljavno.
Zbornica ’ odloči-po § 1-1 državnozborskega volilnega reda o veljavnosti vsake volitve.
Ako se volitev poslanca ali nadomestnika, kateremu se je odreklo volilno izpričevalo, proglasi za veljavno, ga naj po § 41 državnozborskega volilnega reda pozove predsednik, naj vstopi v poslansko zbornico.
S 'h
Ako sc je volitev poslanca proglasila za neveljavno ;
ako poslanec ne stori v tj 2 predpisane obljube ali jo hoče storiti z omejitvami ali s pridržki ;
ako jc poslanec za trideset dni zakasnil vstop v zbornico ali je -izostal od sej zbornice trideset dni brez dopusta tali čez dobo dopusta iu ako ni slušal poziva, s katerim ga je predsednik po preteku tridesetih dni javno iu v zbornici pozval, naj pride v nadaljnjih tridesetih dneh ali naj 'opraviči svojo odsotnost,
neha biti ud poslanske zbornice.
11.	Poslovno, postopanju v oboli zborni rali.
§ 7.
Vlada lahko vloži svoje predloge v oni ali drugi zbornici. Le finančne predloge in naborni zakon so morajo vložili v poslanski zbornici.
Kadar so ugotavlja dnevni red zbornice, imajo vladne predloge, ki so se vložile v zbornici ali so došle kakor sklepi druge zbornice, prednost pred vsemi drugimi predmeti, ako se še ne razpravlja o njih.
Vladne predloge in sklepi, ki dohajajo od one zbornice drugi zbornici, no potrebujejo podpore iu so ne smejo odkloniti brez poprejšnjega posvetovanja.
Ako se predlogi komisij ali odborov o takih predlogah ali sklopih docela ali v posameznih delih razlikujejo od teh predlog ali sklepov, se glasuje o predlogah ali sklepih, ako se odklonijo to razlike, še v njihovem prvotnem besedilu.
Vlada lahka, vsakčas izpreineni ali umakne svoje predloge, ne da- bi jih smel kak ud prevzeti, da jih vzdržuje.
§$.' -, -
Seje oholi zbornic so javno.
Vsaka zbornica iiua [travico, da izjemoma izključi javnost, ‘ako to zahteva predsednik ali v poslanski zbornici vsaj petdeset, v gosposki zbornici vsaj deset udov in ako zbornica, nd-stfanivši poslušalci', to sklene. (Osnovni zakon o državnem zastopstvu $ 23.)
Da je navzoče po § 15 osnovnega zakona o državnem zastopstvu za veljaven sklep državnega zbora potrebno število tulov, je treba v obeh zbornicah le ob glasovanjih in volitvah, v
Ako so v zbornici, kor ni sklepčna, no more glasovati ali voliti, zaključi predsednik sejo ali jo prekine za določen čas.
§ 0.
Predsednik pazi, da se varujejo dostojanstvo , iu pravico zbornice, da se izpolnjujejo zbornici’ •naložene naloge in da 'še-razpravlja brez vsakega nepotrebnega odlašauja.
Predsednik izvršuje poslovni red, pazi, da se izpolnjuje in skrbi za lo, da se vzdržuje mir in red v sodnici in v drugih prostorih zbornice.
§ 'O-
Predsednika obeh zbornic odobrita porazunmo v mejah uslavno ustanovljenega proračuna izdatke, ki so skupni za obe zbornici. Izdatke za vsako zbornico samo odobri njen predsednik.
Vlada namešča v porazumu v predsednikom vsake zbornice uradnike in sluge zbornice in v porazumu s predsednikoma uradnike in sluge, skupne obema zbornicama.
•*
S prostori državnozborskega poslopja, ki so skupni zbornicama, razpolagata predsednika skupno, s prostori vsake zbornice njen predsednik.
Prostori se morejo prepustiti za druge namene nego za posle državnega zbora le pora-zumno z vlado.
;§ 11-
Ministri, načelniki osrednjih oblastev in vladni zastopniki smejo po t$ 20 osnovnega zakona o državnem zastopstvu v sejali obeh zbornic ter komisij in odborov tudi ponovno povzeli besedo, toda ne da bi prekinili govornika. Dovoljeno jim je prečitati pismeno sestavljene govore.
§ 12.
Ministri in načelniki osrednjih oblastev imajo pravico priti v vsi' seje komisij ■ in odborov, da razjasnijo in pojasnijo vladne predloge ali druge razpravne predmete.
Komisije iti odbori imajo pravico zahtevali I od ministrov in načelnikov osrednjih oblastev taka razjasnila in pojasnila in vabiti jih v svoje seje, jda to store.
• Ministri im načelniki 'osrednjih oblastev imajo ; v obeh primerih pravico, da se dadö zastopati.
§ 13.
Komisijo in odbori obeli zboruje imajo p ra vico ]>o predsedniku svojo zbornico zaprosil ministre in načelnike osrednjih oblastov, naj začnejo o kaki stvari poizvedovati. Prav tako jim gre pravica po predsedniku zbornice povabiti izvedence ali priče, da se ustno zaslišijo, ali jih pozvati, naj podadô pismeno mnenje ali svedočbo.
Ako izvedenec ali priča ne sluša povabila naj ukrene politično oblastvo na predsednikovo prošnjo, da se privede.
§ H.
Zbornici občujeta med seboj ali ustno s poročili ali pismeno po svojih predsednikih s sopodpišem zapisnikarja.
Vladne predloge in predlogi, ki jih jo odklonila zbornica, v kateri so se vložili, se ne sporočijo drugi zbornici.
Pritrdilni sklepi zbornice o vladnih predlogah in predlogih, za kojih veljavnost je treba pritrditve obeh zbornic, se sporočijo drugi zbornici. Ako druga zbornica pristopi sklepu brez iz-premembe, se sklep takoj pošlje vladi. O tern se obvesti zbornica, ki je sklepala prej.
Ako pristopi druga zbornica le z Spremembami, se vrne sklep zbornici, v kateri se je prvič razpravljalo. Zbornici si poročata dalje di nga drugi, dokler sc ne zedinila o izpremembah.
Ako se docela odkloni pristopili sklepu, se naj obvesti n tern zbornica, ki je sklepala prej.
Ako	se	sklep zbornice tiče	predmeta,
o katerem se po osnovnem zakonu o državnem zastopstvu (S 15, drugi odstavek) ali državnozborskem redu (S 42) more sklepati le s posebej določeno večino, se mora drugi zbornici naznanili tudi to, da še je sklenil sklep z zakonito potrebno večino glasov.
Da sc je odklonila vladna predloga, je takoj naznaniti vladi, bodisi da se je predloga odklonila že v eui zbornici ali še le v drugi zbornici.
§ 15.
Ako sc pri državnem proračunu, drugem finančnem zakonu, nabornem zakonu ali vladni predlogi, koje. rešitev ne more biti odložena, ne more doseči soglasje obeli zbornic, sc sestane državnozborski odbor, v katerega voli vsaka zbornica petnajst udov.
Predlog, da se sestavi državnozborski odbor, sc lahko stavi v vsaki obeh zbornic, čini se je ö predmetu vsaj dvakrat sklepalo v vsaki zbornici. Druga zbornica ne more odkloniti takega predlogu, ki ga je potrdila ena zbornica.
Odbor voli dva predsednika, po onega izmed udov gosposke zbornice in poslanske zbornice, ki predsedujeta menjaje se. O predsedstvu v prvi seji odloči žreb.
Glasuje se z glasovnicami, ki se glase na,da“ ali „ne“.
Udje obeh zbornic morejo biti navzoči pri odborovib razpravah kakor poslušalci. Predsednika obeli zbornic imata pravico udeležiti se razprav s posvetovalnim glasom.
Odbor mora podati skppno poročilo, o katerem se takoj razpravlja najprej v tisti zbornici, ki je prej sklepala o tem predmetu.
§ 16.
Vprašanja, ki jih linče ud slavili ministru, je izročili predsedniku pismeno z vsaj desetimi svojeročnimi podpisi in se takoj sporočijo vprašanem
Natisnejo se v besedilu, razdelč med ude zbornice in postanejo tako sestavina javnih razprav državnega zbora (tiskovni zakon S d8).
Vprašanje se prečita le, ako to zaukaže predsednik.
Vprašane« lahko odgovori ustno ali pismeno ali odkloni odgovor z navedbo razlogov.
Pismeni odgovori ali odklonitve odgovora sc ne prečitujo, ampak natisnejo in razdelé med ude
r
zbornico. Tudi taki odgovori so sestavina javnih razprav državnega zbora (tiskovni zakon S 2X).
§ 17.
Prošnje in druge vloge na eno obeh zbornic je sprejeti le tedaj, ako jih izroči ud zbornice. Prošnje in vloge se ne prečitajo niti ne natisnejo.
Ti spisi ne spadajo v razprave državnega zbora v zmislu S 2S liskovnega zakona.
III.	Odškodovanje za ude poslanske zbornice.
§ 18.
Udje poslanske zbornice dobivajo odškodbo za izdatke, ki jim nastajajo iz izvrševanja njihovega mandata.
. Ta odškodba se odmerja za vsakega uda s 1000 kronami na mesec. Izplačuje se naprej začetkom vsakega mesca v celi volilni dobi, začenši z mescem, v katerem je storil poslanec obljubo. Začet mesec velja za celega.
Z vojaškim službovanjem ali osebnim vojnim službovanjem se ne prekine dobivanje odškodbe.
§ 19.
Predsednik in podpredsedniki poslanske zbornice dobivajo za vso dobo svojega uradovanja v § 18 ustanovljeno odškodbo ter uradnino, ki je odmerjena za predsednika s 1000 kronami na mesec, za vsakega podpredsednika s 500 kronami na mesec.
Uradnine gredo presedniku in podpredsednikom od tistega mesca naprej, v katerem jih je volila zbornica.
Začet mesec velja za celega.
Predsedniku gre vrlmtega uradno stanovanje m voz.
§ 20.
Udje poslanske 'zbornice imajo pravico do docela davščin in pristojbin prostih letnih brez-hlačnih listkov poljubnega jim razreda: I. za vse Proge avstrijskih državnih železnic in železnic, ki
so v zasebni posesti, izvzemši male železnice (zakon z dne N. avgusta 1010. 1. (drž. zak.šl. I 10) in 2. za vse plovslvone linije, kolikor služijo osebnemu prometu med deli avstrijskega državnega ozemlja.
Za te listke je plačati udeleženim upravam primerno odškodbo,' ki jo vlada določi vsako leto. na dolg izdatkom za državni zbor.
§ 21.
Noben ud poslanske zbornice se ne sme odreči odškodbi, ki mu gre, ali uradninam.
Odškodbe in uradnine so proste davkov, pristojbin in izvršbe.
IV.	Občevanje na zunaj.
§ 22.
Odposlanstva se ne pripuščajo niti v seje ene obeh zbornic niti v seje njunih oddelkov, komisij ali odborov.
Odposlanstva zbornice na Najvišji dvor se smejo poslati le s cesarskim odobrenjem.
S 23.
Na zunaj smejo občevati obe zbornici iu«» njuni oddelki, komisije in odbori, izvzemši primere, določene v s 14 tega zakona in v § 14 zakona z dne 30. julija 18G7. I. (drž. zak. št. 104) o ravnanju z obširnimi zakoni, le po predsednikih zbornic in le z ministri in načelniki osrednjih oblastev. Zlasti nimajo pravice neposrednje občevati z deželnim zastopstvom ali izdati razglase katerekoli vrste.
V.	Sklepna določila.
§ 24.
Da vodi tekoče posle in pripravlja prihodnjo zasedanje, uradujejo predsednik in podpredsedniki vsake zbornico, 'po končanem zasedanju ali po
(Nlovulilach.)
147
%
poteku volilne dobe ter ako sc razpusti poslanska zbornica, dotlej, da se državni zbor zopet sestane*.
§ 25.
Določila tega zakona je vzprejeti v poslovni red vsake zbornice, kolikor se je tičejo.
Ko se' državni zbor zopet sestane po poteku zasedanja ali volilne dobe ter ako se razpusti državni zbor, ostane poslovni red vsake zbornice,
kolikor ga ustanovi zbornica sama, v moči dotlej, dokler se ne izpremeni s sklepom zbornice.
' § 26.
Ta zakon «lobi moč z dnem razglasitve.
V Lakscnburgu, 11. dne junija 1917, 1.
Karol s. r.
(lltuii-Miirtiiiic s. r.	Handel s. r.
Iz e,, kr. dvorne in državne tiskarne, t