/ J/n v MafranjskE Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO I DECEMBER 1962 ST. 12 Leto dni je za nami. Dvanajsta in zadnja letošnja številka je že v vašib rokah. Po svojih močeh in sposobno¬ stih smo se trudili, da bi vam list čim bolj približali. Kako smo uspeli, sami veste. Posluževali smo se predvsem gradiva, ki ga je že obravnaval druž¬ beni, gospodarski, ali politični organ. Obveščali smo vas o najvažnejših do¬ godkih v občini, malo pa smo se spu¬ ščali v dogajanje našega družbeno-po- litičnega stanja in problemov pri grad¬ nji socialistične družbe. Naš cilj, ki smo si ga postavili v začetku izhaja¬ nja glasila, da bomo v glavnem ne¬ kakšen poročevalec dogodkov v okvi¬ ru naše občine, smo upam dosegli, Sam napredek smo zaznamovali že v začetku, ko smo se odločili za tiskano in ne ciklostirano glasilo. Pobuda za izdajanje časopisa, ki jo je dal občin¬ ski odbor SZDL, je pri marsikaterem občanu naletela na odobravanje. Se¬ veda se je takoj pojavilo vprašanje: kje dobiti vsa potrebna sredstva? Ob¬ činski proračun je že tako stisnjen, da je v njem težko najti kakšno vrzel. S sodelovanjem kolektivov »BREST« Cerknica in »KOVINOPLASTIKA« Lož je to vprašanje sedaj nekako zadovo¬ ljivo rešeno in se tako prebijamo iz meseca v mesec. Uredniški odbor, ki se je pri zad¬ njih Številkah reduciral na pet čla¬ nov, je svoje delo prav gotovo dobro opravil. Računati moramo, da smo celotno gradivo za vsako številko na¬ pisali skoraj izključno člani uredni¬ štva. Vsi smo vezani na svoja delovna mesta v gospodarstvu in nam čas ne dopušča, da bi se udeleževali vseh sestankov občinskih političnih organi¬ zacij, še manj pa razprav po vaških organizacijah in kolektivih. Razumlji¬ vo je torej, da vas zato nismo mogli kaj več obveščati tudi o življenju ob¬ čanov po manjših vaseh in delovnih organizacijah. Rešitev je v tem, da nam prebivalci sami poročajo o do¬ godkih v njihovem kraju. Včasih marsikdo toži, da so naša po¬ ročila že zastarela. Prav gotovo je več takih primerov, ki jih nismo mogli pravočasno posredovati bralcem. Vzro¬ ki so objektivni. Ker smo mesečno glasilo in pošiljamo gradivo več dni prej v tisk, potem pa nam natisnjen časopis pošiljajo nazaj Jz Kočevja po pošti, je razumljivo, da pri tem izgubimo precej časa. Mislim, da bi bilo zato prav, če bi politične organi¬ zacije in občinska skupščina prilago¬ dili datume svojih sestankov našim možnostim in tako omogočile hitrejše obveščanje bralcev. Zadnje čase smo se ukvarjali z mi¬ slijo, da bi razširili list tudi za občane Vrhnike in Logatca. S tem bi seveda povečali obseg glasila, ali pa bi ga iz¬ dajali dvakrat mesečno. Zaenkrat še nismo našli skupnega jezika in tako bo v sedanji podobi izhajalo glasilo tudi v prihodnje. Kakorkoli že ocenjujemo naše glasi¬ lo, lahko z veseljem ugotovimo, da je led prebit in da so še vse perspektive za nadaljnji razvoj našega lokalnega tiska na naši strani. Tako se na kon¬ cu v imenu občinskega odbora SZ Cerknica zahvaljujem vsem delovnim organizacijam za sodelovanje in po¬ moč pri akciji za obveščanje najšir¬ šega kroga delovnih ljudi občine. Ob¬ enem se zahvaljujem za sodelovanje celotnemu uredniškemu odboru, ki je z minimalnimi nagradami, skupaj z občasnimi dopisniki pomagal pri vse¬ binski izpopolnitvi »Glasa Notranjske«. UREDNIK OB DNEVU REPUBLIKE Letos poteka 19 let, od kar je bila ustanovljena Federativna ljud¬ ska republika Jugoslavija. Ta dan bo ostal v spominu vsem bodočim rodovom jugoslovanskih narodov zaradi tega, ker so bili 29. 11. 1943 sprejeti sklepi, na podlagi katerih danes gradimo socialistično druž¬ beno skupnost. V celotnem pre¬ teklem obdobju so nas spremljale težave, vendar smo te napore pre¬ brodili v slogi in bratstvu vseh jugoslovanskih narodov. Še se po¬ rajajo težave, vendar teh je iz Vse te razprave morajo biti od¬ sev dejanskih družbeno-ekonom- skih in političnih odnosov v naši družbi. Uzakoniti morajo najpo- zitivnejše odnose in izkušnje na¬ šega dosedanjega družbenega živ¬ ljenja, obenem morajo odpirati tudi pot nadaljnjemu družbenemu razvoju. Cilj javnih razprav pa ni samo v tem, da dobijo občani od¬ govore na posamezna vprašanja. Glavni namen je ta, da sedanji predosnutek oplemenitijo in do¬ polnijo s sugestijami in pripomba¬ mi posameznikov in organizacij, dneva v dan manj, ker se vsi za¬ vedamo in trudimo, da bi čim- preje zgradili takšno družbeno skupnost, ki sta jo začrtala Marks in Engels. Uspehi, ki so bili dose¬ ženi na področju gospodarstva, so nedvomno plod uspešnega dela vseh subjektivnih sil. Delavsko in družbeno upravljanje se je razvi¬ lo že tako daleč, da sleherni ob¬ čan odloča o vseh stvareh, ki se tičejo njega samega in celotne družbe. Ravno zaradi tega v novi ustavi postavljajo človeka kot tako da bi postalo zakonito tisto, kar je na na sedanji stopnji raz¬ voja najbolj napredno in najbolj socialistično. Dosedanje razprave so že dale nekatere zaključke. Kot vsi de¬ lovni ljudje Jugoslavije se tudi prebivalci naše komune precej ži¬ vo zanimajo za vsebino ustave. Odmev širokih razprav je prišel v sleherno našo vas. Mnogi obča¬ ni želijo odgovore na vprašanja, ki niso jasna. Zelo zanimivo je, kaj naše občane najbolj zanima? (Nadalj. na 2. str.) Spomenik padlim na Ulaki pri Starem trgu enega osnovnih temeljev za bodo¬ či družbeni razvoj, ker človek proizvaja, razdeljuje in troši druž¬ bene proizvode, sodeluje v komu¬ ni kot član družbenih organov ter se uveljavlja kot član socialistič¬ ne zveze delovnega ljudstva. Vse to so si naši ljudje priborili z re¬ volucijo in z ustvarjalnim delom v preteklem obdobju. Prav zaradi tega postaja dan republike iz le¬ ta v leto pomembnejši praznik de¬ lovnega ljudstva socialistične Ju¬ goslavije. Ob tej priliki želi občinski od¬ bor socialistične zveze delovnega ljudstva Cerknica vsem občanom še veliko uspehov in delovnih zmag. MIHA RAZPRAVA — o ustavi in statutu — B NA SESTANKIH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL, V KO- B LEKTIVIH PO TOVARNAH PA TUDI V RAZNIH DRUŠTVIH B 2E VES'MESEC TEČEJO razgibane javne razprave o B PREDOSNUTKU NAŠE ZVEZNE USTAVE, O OSNUTKU NASE B REPUBLIŠKE USTAVE TER O OSNUTKU OBC. STATUTA. Tako je romala v tisk prva številka »Glasa Notranjske« © GLAS NOTRANJSKE Perspektive Cerkniškega jezera | itšji panimssi Presihajoče Cerkniško jezero je bilo pred kratkim v središču po¬ zornosti slovenskih strokovnja¬ kov za vodno gospodarstvo — energetiko, turizem ter zastopni¬ kov krajevnih in občinskih orga¬ je namreč potrebno temeljito analizirati, katera od variant je najbolj sprejemljiva glede na vlo¬ žena sredstva. Gospodarstveniki hočejo ukrotiti vode na Cerkni¬ škem jezeru. V Planini namera¬ pa tudi oni žele stalno vodo, ki bi omogočali kopanje, veslanje in podobno. Kako vskladiti vse te različne želje, ki vsaka po svoje zahteva precejšnja investicijska sredstva, je pa drugo vprašanje. Panorama Obrha, ki pri Golobini nedaleč od Dan izginja pod zemljo in se prikaže na Gorenjem Jezeru, kjer se spremeni v Cerkniško jezero nov oblasti. Na pobudo turistič¬ nega društva je bilo sklicano po¬ svetovanje z namenom, da stro- Kovnjaici spregovore o usoai ver te¬ niškega jezera in njegovi bodoči ureditvi. Na posvetovanju sicer ni prišlo do končnih odločitev. Zaradi večjih variant bi bila vsa¬ ka odločitev še preuranjena. Prej (Nadalj. s 1. str.) Odgovor ni težak. Največ vprašanj se suče okoli lastninske pravice, okoli referenduma, kako je ureje¬ no vprašanje imenovanja direk¬ torjev, kakšna je vsebina pravice do dela in izbire poklica, zakaj uvajamo rotacijo itd. Naloge, vlogo in pomen krajev¬ nih skupnosti bo potrebno pojas¬ njevati občanom v nadaljnjih raz¬ pravah in konkretnih primerih. Iz vsega tega lahko zaključimo, da duh ustave in njegova širina sedaj še nista prodrla med naše občane v dovolj veliki meri. Zato bo brez dvoma potrebno o posa¬ meznih vprašanjih še veliko raz¬ pravljati. V nekaterih krajih so šle raz¬ prave v smer obravnavanja kon¬ kretnih vprašanj iz področja ko¬ munalnih dejavnosti, šolstva itd. Zato lahko sklepamo, da se v teh krajih zbori volivcev premalo se¬ stajajo, da je premalo sestankov socialistične zveze, kjer bi občani te probleme reševali. vajo zgraditi hidrocentralo, ki bi dajala letno 80 milijonov kilo¬ vatnih ur. Kmetijci želijo na tem širnem področju pridobiti plod¬ no zemljo. Lovci in ribiči si že¬ lijo, da bi bilo jezero vedno pol¬ no. Turisti si želijo zopet svoje. Ohraniti hočejo vsaj delno edin¬ stveno naravno lepoto. Istočasno Glavna naloga prihodnjih raz¬ prav in pojasnjevanj bo približe¬ vanje vsebine statuta občine sle¬ hernemu občanu. Proizvajalci v delovnih organizacijah pa bodo morali začeti z intenzivnimi pri¬ pravami svojih statutov. V okvir enotne ustavnosti Jugoslavije se vključujejo namreč tudi statuti delovnih organizacij. V teh sta¬ tutih se sicer ne določajo temeljna načela družbenega in političnega sistema, ker to določajo ustave fe¬ deracije in republike, pač pa se v njih ustavna načela zvezne in republiške ustave USTVARJAL¬ NO KONKRETIZIRAJO. Prav gotovo bo neposredno po¬ tem, ko bomo sprejeli ustavo, na¬ stopilo obdobje intenzivnega zako¬ nodajnega dela vseh skupščin, ki bodo sprejele vrsto zakonov. Ti bodo rešili posamezna vprašanja podrobneje in konkretneje. V teh aktih bodo tudi odgovori na vpra¬ šanja, o katerih sedaj večkrat raz¬ pravljamo, pa v predosnutku niso dovolj podrobno obrazloženi. J. L. Sprejet je bil sklep, da bo vsak od prizadetih naredil do 1. maja 1963 svoj elaborat. Sprejeli pa bodo tistega, ki bo najcenejši. Vodno gospodarstvo Slovenije je sicer že pred leti izdelalo študijo o perspektivah Cerkniškega jeze¬ ra. Iz te je razvidno, da bi bilo v gornjem in dolnjem delu zbi¬ ralni jezeri, ki bi bili med seboj povezani s strugo, speljano ob robu jezera v smeri Gornje Je¬ zero, Zerovnica, Dolenje Jezero, Dolenja vas. Da ne bi voda pre¬ stopala brega, bi naredili visok nasip, če glavni požiralnik Kar- lovicd ne bi pogoltnil vse vode, so v načrtu predvideli tunel pri Zelšah, ki bi bil speljan v smeri proti Planini. Vso vodo, ki bi pri¬ hajala izpod Javornika, bi pre¬ črpavali v doljnje zbiralno jeze¬ ro. Tako bi bila notranjost jezer¬ ske površine stalno suha. Ob suši pa bi rabili vodo za namakanje Zmanjšanje dotacij Zaradi premajhnega dotoka sredstev v občinski proračun je občinski ljudski odbor sprejel sklep, da se znižajo dotacije vsem tistim, ki jih prejemajo, razen so¬ cialnemu varstvu. Prvotno pred¬ videvanje, da se bo bolj dvignila proizvodnja in z njo tudi osebni dohodki, se ni izpolnilo. Sredstva ne dotekajo tako kot bi morala predvsem iz področij, ki jih je prizadela toča. Ljudski odbor je zmanjšal dajatve vsem, ki so bili prizadeti. FrT tako da bi dvignili zapornice. Ali bo ta varianta najboljša, bodo pokazale ekonomske analize. Upajmo, da bodo 'že v prihod¬ njem letu nekaj ukrenili. FrT Pravna pomoč Na našem področju smo že dalj časa potrebovali pravno pomoč. Zaradi tega bo s 1. IZ. 1962 zače¬ la na sedežu ljudskega odbora de¬ lati dvakrat mesečno služba pravne pomoči, katero bosta vo¬ dila dva pravnika. Pri plačilu dr¬ žavljanov za posamezne nasvete bodo upoštevali socialno stanje državljanov, tako da bodo le-ti čim ceneje prišli do potrebnih na¬ svetov. Namen službe je, da bi prišle pravice in z zakonom za¬ ščiteni interesi državljanov kar najbolje do veljave. FrT Boljši slik med državljani in državno opravo Spričo vse večjih nalog, ki jih sprejemajo občinski ljudski od¬ bori, saj se državljani vedno v večjem številu obračajo nanje, bo uvedena s 1. 12. 1962 sprejemna pisarna, v kateri bodo državljani dobili vse potrebne nasvete. Ugo¬ tovljeno je, da ljudski odbor dnev¬ no obišče povprečno 80 ljudi. Za¬ nje bi bila potrebna posebna re- cepcijska služba, ki bi omogočila, da bi državljani po čim krajši po¬ ti prišlo k referentu, kjer bi uve¬ ljavili pravice in uredili druge zadeve, ne da bi po nepotrebnem izgubljali čas in dobro voljo s potmi od urada do urada, od re¬ ferenta do referenta. Pisarna bo takoj pri vhodu v ljudski odbor. Državljani bodo že tu marsikaj lahko uredili in bodo tako raz¬ bremenjeni posamezni referenti. Na sprejemno pisarno se bodo lahko obračale vse stranke, ki imajo opravke na ljudskem odbo¬ ru, razen tistih, ki imajo posla z odsekom za narodno obrambo in s sodnikom za prekrške, le-ti se bodo obračali direktno na ti dve področji. Sprejemna pisarna bo sprejemala vloge vseh vrst: prošnje, zahteve, predloge, prija¬ ve, pritožbe, spročila in podobno. Izdajala bo vse vrste obrazcev in jih tudi izpolnjevala državljanom, v kolikor to ne bodo sami zmogli. Posredovala bo informacije stran¬ kam o ten> kdaj bodo vloge reše¬ ne. Obveščala bo interesente o ča¬ su in kraju sestankov in konfe¬ renc, ki jih sklicujejo organi ljud¬ skega odbora in drugih javnih služb. Izdajala bo napotnice za obisk k referentom, če bo to po¬ trebno, ali če obiskovalci sami zahtevajo. Poleg navedenih nalog bo sprejemna pisarna opravljala overjanje prepisov, pisave in pod¬ pisov in vodila overitvene upnike. Izdajala bo razna potrdila, ki jih državljani množično potrebujejo. Izdajala in podaljševala bo živin¬ ske potne liste. Za vse te naloge lahko sklepamo, da bo uvedba sprejemne pisarne bistveno vpli¬ vala na boljši stik med državljani in državno upravo. FrT JAVNA RAZPRAVA o ustavi in statutu glas notranjske e pokazale prve uspehe, saj je bil proizvodni plan presežen za 30 od¬ stotkov. V Kovinoplastiki Lož bo treba pospešiti rekonstrukcijo, tako da bi združili razdrobljene obrate. Potrebno bi bilo tudi bolj specia¬ lizirati proizvodnjo. V novi občinski komite so bili izvoljeni večinoma mlajši člani, kar bo gotovo vplivalo na aktiv¬ nost tega organa. Za novega se¬ kretarja je bil ponovno izvoljen Tone Kraševec, za organizacijske¬ ga sekretarja pa Janez Logar. Po končani konferenci so si de¬ legati ogledali tovarno Brest in obrat Iverko. MaD dramske sekcije učijo dramo Ostrovskega »-Nevih¬ to«, s katero se bodo predstavili občinstvu v decembru. Nušičeva komedija »Pokojnik« pa bo na sporedu februarja. Veseli večer je planiran za mesec april. Za za¬ ključek sezone pa bodo uprizorili komedijo »Vzoren soprog«. Poleg tega pa bo dramska sek¬ cija sodelovala z mladinsko dram¬ sko sekcijo Kovinoplastike Lož, ki ima v svojem načrtu uprizoritev nekaterih mladinskih dramskih del. S. B. Pospešiti je treba podružabljanje kmetijskih površin (z obč. konference ZKS v Cerknici) Člani ZK na letni konferenci v Cerknici S seje obeh zborov Na seji občinske skupščine Konferenco, ki je bila dne 28. oktobra 1962 v restavraciji tovarne BREST, sta med drugim kot gosta pozdravila tudi VERA ACEVA članica CK ZKJ in LEV MODIC član CK ZKS. tov se je dotaknila dveh perečih problemov: idejne vzgoje komuni¬ stov in pospešitve podružabljanja kmetijskih površin. Za izobraže¬ vanje komunistov je bilo v naši občini doslej premalo storjenega. Zato bodo ponovno organizirane večerne politične šole, ki so že do¬ slej pokazale lepe uspehe. Progra¬ mi pouka bodo približani aktual¬ nim problemom v komuni. Taka šola bo organizirana tudi na Bre¬ stu. Več skrbi bo treba posvetiti tudi vzgoji novosprejetih članov. Politika kaznovanja v osnovnih organizacijah ZK ni bila najbolj¬ ša. Obsojanja vredna je zlasti ne- ekspeditivnost in neelastičnost, ta¬ ko da kazni večkrat niso v celoti dosegle svojega namena. Preveč¬ krat so člani vodstva odlašali z izvrševanjem milejše kazni, ki bi bila tedaj še primerna, dokler ni bil položaj tak, da je bilo treba strože kaznovati. Kadrovska ko¬ misija pri ObLO doslej ni izpol¬ nila vseh nalog. Posledica tega je, da se take komisije tudi v gospo¬ darskih organizacijah niso dovolj razvile. Komunisti morajo tudi bolje informirati kolektive o sta¬ nju v podjetju. To je treba izbolj¬ šati zlasti v Kovinoplastiki in Gabru. Svoje delo bodo morali izbolj¬ šati komunisti, zaposleni v kme¬ tijstvu. Vsak se bo moral odločiti za eno vrsto gospodarskega delo¬ vanja. Tudi na tem področju mo¬ rajo biti komunista vzgled ostalim. Letna občinska konferenca ZK pomeni tribuno, kjer izvoljeni de¬ legati pregledajo in kritično ocenijo opravljeno delo ter iščejo smer¬ nice za bodočnost. Zato je občinska konferenca mejnik, kjer se sre¬ čujeta dva osnutka dela, stari že preizkušeni in novi popravljeni in razširjeni. Letošnja občinska konferenca ZK je prinesla precej sklepov. Iz¬ vršitev le-teh bo globoko posegla v naše gospodarstvo in družbeno življenje. Referat sekretarja ko¬ miteja ZK Toneta Kraševca je prikazal široko področje dela čla¬ nov ZK. Kritiziral je nekatere ne¬ zdrave pojave, ki jih doslej še nismo odpravili. Večina diskutan- Odločilneje morajo pomagati pri podružabljanju kmetijskih povr¬ šin. V kmetijskih zadrugah pa bo treba čimprej začeti z novim siste¬ mom plačevanja po delu. Izbolj¬ šati je treba sodelovanje med za¬ drugami in kmeti. Davčna politi¬ ka bo doživela nekatere koristne spremembe. Nekoliko bodo raz¬ bremenjeni višji in nerazviti pre¬ ji zadovoljivo. Združena so vsa podjetja razen Gabra, vendar so tudi tu možnosti za poslovno teh¬ nično sodelovanje. Združitve so že Obširni program Dramska sekcija pri DPD »Svo¬ boda« Loška dolina ima za sezono 1962/63 zelo obširen program dela. Tako imajo v načrtu dramo, dve komediji in veseli večer. Poleg tega pa predvidevajo tudi več go¬ stovanj po okoliških krajih, več razgovorov in enodnevni seminar z igralci, kjer se bodo strokovno izpopolnjevali. Ogledali si bodo tudi nekatera dramska dela v gledališču v Ljub¬ ljani. Sedaj se člani dramske sekcije Industrijsko podjetje »GABER« v Starem trgu pri Ložu je že okto¬ bra meseca doseglo svoj letni pro¬ izvodni plan. Plan je znašal 240 milijonov dinarjev. Ce bo podjet¬ je delalo z enakim mesečnim pro¬ metom še dva meseca, bo plan presežen za 20 % do konca leta. Podjetje izdeluje v glavnem ku¬ hinjske garniture ter sodeluje tudi z nekaterimi sorodnimi podjetji. Za prihodnje leto je kolektiv skle¬ nil povečati letni proizvodni plan na 367 milijonov dinarjev. To bo¬ do lahko dosegli v novih prosto¬ rih, tu bo izboljšana organizacija dela ter tehnološki postopek. S. B. deli, prav toliko več pa bodo mo¬ rala prispevati nižja področja, kar bo vplivalo na enotnejši razvoj kmetijstva v komuni. Delegati so ugotovili, da poteka proces integracije v lesni industri- Letni plan že dosežen o GLAS NOTRANJSKE ||" TOVARNE POHIŠTVA CERKNICA - — — Informacije iz kolektiva za kolektiv Ob koncu 1.1962 nam govorijo... # Podjetje »Brest« je zraslo veliko podjetje, saj zaposluje ta # lesnoindustrijski kombinat že 1300 delavcev. Vzporedno z gospo- # darskim razvojem podjetja se je razvijalo samoupravljanje in % decentralizacija. Z decentralizacijo je doseglo podjetje mnogo, % saj imajo sedanje poslovne enote veliko večjo samostojnost kot 9 v preteklosti. V decentralizacijo je silila podjetje ekonomska 9 nujnost. Brez nje bi prav gotovo ne dosegli tako velikih uspehov. Več o tem pa nam bodo pove¬ dali predstavniki samoupravnih organov in političnih organizacij v podjetju. Predsednik CDS ANTON LOVKO Predsednik centralnega delav¬ skega sveta tov. Anton Lovko, se¬ daj obratni inštruktor v tovarni pohištva Martinjak, odgovarja: Tov. predsednik! Ali ste dlje časa predsednik DS? Predsednik CDS sem od zadnjih volitev, to je letos. Pred volitvami pa sem bil predsednik DS v tovar¬ ni pohištva Martinjak. Potem pa imate že precej iz¬ kušenj pri vodenju samo¬ upravnih organov? Imam jih nekaj, toda, še vedno premalo. Proces samoupravljanja ter problematika gospodarjenja sta tako obširna, da je težko ved¬ no slediti vsemu. Ali vidite kvalitetne spre¬ membe pri utrjevanju in raz¬ vijanju samoupravljanja? Boriti se moramo za poglobitev samoupravljanja predvsem z utr¬ jevanjem ekonomskih enot, tako da bo sleherni proizvajalec čutil, da je soodgovoren pri razvoju podjetja. Ekonomskim enotam je torej treba najprej posvetiti vso skrb ter jasno začrtati njene kom¬ petence. Ali se je v procesu decentra¬ lizacije spremenila vloga cen¬ tralnih organov upravljanja? Vloga centralnih organov se je bistveno spremenila, kajti poslov¬ ne enote so postale že toliko samo¬ stojne, da njihovi samoupravni organi sami odločajo o problema¬ tiki poslovne enote, ki je bila prej skrb centralnih organov. Tako po¬ slovne enote sedaj same spreje¬ majo proizvodne plane, pa tudi osebni dohodki posamezne poslov¬ ne enote so odvisni od realizacije plana proizvodnje in prodaje po¬ slovne enote. Kakšno nalogo pa ima sedaj centralni delavski svet? Centralni delavski svet odloča predvsem o bistvenih in načelnih vprašanjih, ki zadevajo celotno podjetje. Vsklajuje plane med po¬ sameznimi poslovnimi enotami in razpravlja o problematiki proiz¬ vodnje, rentabilnosti, ekonomično¬ sti, plasiranju blaga na tržišču, odloča o investicijski politiki itd. Kakšno je sodelovanje med poslovnimi enotami? Ali pri¬ haja do sporov in nesoglasja? Povezava med poslovnimi enotami je dobra pa tudi do večjih neso¬ glasij ne pride, kajti v centralnem delavskem svetu so zastopani predstavniki vseh poslovnih enot in sicer proporcionalno na število zaposlenih delavcev v posamezni poslovni enoti. Do večjih nesogla¬ sij ne more priti tudi zaradi čisto ekonomskih faktorjev, saj podjetje lahko uspešno posluje le, če je tesno povezano. Tudi investicijska politika je usmerjena tako, da in¬ vestiramo tam, kjer pričakujemo, da bodo čimprej doseženi večji in boljši uspehi. Kakšno je vaše mnenje v zve¬ zi z delitvijo osebnih dohod¬ kov, oziroma stimulacijo de¬ lavcev? ' Delitev osebnih dohodkov je ure¬ jena, vendar bomo morali prav temu posvetiti vso pozornost, ker hočemo vsakega nagraditi po o- pravljenem delu. Včasih je to res težko, saj imajo nekatere ekonom¬ ske enote boljše materialne po¬ goje od drugih poslovnih enot in zato nastajajo razlike pri nagra¬ jevanju. Osebni dohodek tako ni vedno rezultat prizadevanja posa¬ mezne ekonomske ali/ poslovne enote. Gotovo je dosedanja poli¬ tika nagrajevanja po delu veliko pomagala pri doseganju dobrih uspehov, toda tu se ne smemo ustaviti, ampak moramo to še razvijati in izpopolnjevati. Vaše podjetje je izvoznik, kakšno je vaše mnenje v zve¬ zi s sedanjim stanjem v iz¬ vozu? Indiksi nam govore, da je podjet¬ je v precejšnji meri povečalo iz¬ voz. Težava pa je v tem, da izvoz na tuja tržišča za proizvajalce ni preveč stimulativen, saj bi imeli veliko boljše pogoje, če bi zalagali domače tržišče, ker so tu cene višje. Tako dosegajo manjša pod¬ jetja, ki zalagajo samo domači trg, lahko večje osebne prejemke kot pri nas. Slabost, ki se pojavlja na tujih tržiščih je tudi nezdrava konku¬ renca domačih izvoznikov med seboj pri inozemskih kupcih, kar nedvomno škoduje našemu celot¬ nemu gospodarstvu. Tudi naše podjetje je občutilo tako nezdravo konkurenco. Kakšne so naloge podjetja za uspešno gospodarjenje v pri¬ hodnosti? Ce bomo hoteli uspešno konkuri¬ rati na domačem in tujem tržišču, bomo morali izkoristiti vse notra¬ nje rezerve, izboljšati tehnološke postopke ter ponekod napraviti manjše rekonstrukcije. Tovariš predsednik, kako se počutite na delovnem mestu kot obratni inštruktor? Počutim se dobro, borimo se z različnimi problemi, včasih nasta¬ nejo tudi krize, vendar jih s skup¬ nimi močmi premagamo. Predsednik CUO EMIL LAH Tovariš Emil Lah je predsednik centralnega upravnega odbora in je v podjetju prvič izvoljen za predsednika samoupravnih orga¬ nov. Tovariš predsednik, koliko čla¬ nov šteje upravni odbor pod¬ jetja? V upravnem odboru je devet čla¬ nov. Vsi člani upravnega odbora so zastopniki ekonomskih enot. Kakšno vlogo ima centralni upravni odbor v sedanji go¬ spodarski situaciji? Kot povsod je tudi tukaj upravni odbor izvršilni organ CDS. V pro¬ cesu decentralizacije podjetja pa se je njegova vloga v odnosu do poslovnih enot precej spremenila, ker mnoge probleme rešujejo po¬ slovne enote same. Upravni odbor razpravlja in daje mnenje v zvezi s sprejetimi plani poslovnih enot in te plane soglasno koordinira, nato pa jih da v razpravo oziroma potrditev centralnemu delavskemu svetu. Centralni upravni odbor tudi razporeja vodilne uslužbence na delovna mesta po poslovnih eno¬ tah. (Nadaljevanje na 5. strani) glas notranjske © (Nadaljevanje s 4. strani) Predsednik sindikalnega odbora VINKO ŽNIDARŠIČ Tovariš Vinko Žnidaršič je predsednik sindikalnega odbora v podjetju »Brest«. Tovariš predsednik, kakšna je naloga sedanjega sindikal¬ nega odbora podjetja? Naloga sindikalnega odbora v podjetju je predvsem, da povezuje sindikalne podružnice v podjetju ter da s svojimi člani vpliva na čimvečjo storilnost in rentabil¬ nost. Ali imate sindikalni odbor že dlje časa? Sindikalni odbor imamo že dve leti. Lansko leto smo imenovali koordinacijski odbor, a se od zad¬ njih volitev imenuje sindikalni odbor, ker koordinacijski odbor ni ravno primeren izraz. Odbor ne koordinira samo dela sindikal¬ nih podružnic, marveč aktivno so¬ deluje pri reševanju problemov, ki se nanašajo na sindikalno delo. Kdo so člani sindikalnega od¬ bora? Člani sindikalnega odbora so predsedniki ali tajniki sindikalnih podružnic. Ali ima sindikalni odbor tudi komisije? Sindikalni odbor ima več komisij in to: kulturno-prosvetno komi¬ sijo, komisijo za rekreacijo itd. Kakšna je nadaljnja naloga sindikalnega odbora? Sindikalni odbor in člani sindi¬ kata se morajo nenehno boriti za dvig storilnosti, produktivnosti in boljšega gospodarjenja podjetja, ker vse to dviguje standard vsa¬ kega našega delavca. Sindikat mora utrjevati in razvijati vse oblike delavskega upravljanja v podjetju, skrbeti za krepitev eko¬ nomskih enot v gospodarskem, organizacijskem in političnem smislu. Prav ekonomskim eno¬ tam bo potrebno posvetiti vso skrb. Predvsem pa moramo skr¬ beti za pravično materialno sti¬ mulacijo v vsaki ekonomski enoti. Ali sindikat skrbi za boljši materialni položaj delovnega človeka? Da! To prav gotovo, vendar še vedno ne dovolj. Premalo pa se še zanima za kulturno in športno življenje naših delavcev. Tudi za delovno varnost mora bolj skrbeti. O vsem tem je že sindikalni od¬ bor razpravljal na svojih sejah. Ali veliko članov sindikata bere Delavsko enotnost? Da, na Delavsko enotnost je v podjetju naročenih 260 članov, ki jim sindikat plačuje polovico na¬ ročnine. Poleg tega dobijo vsi čla¬ ni samoupravnih organov brez¬ plačno Delavsko enotnost. Tem plačuje naročnino podjetje. Ali sindikat tudi kaj razprav¬ lja o prehrani delavcev? Sindikalni odbor je sklical sesta¬ nek abonentov družbene prehrane in vodstva delavske restavracije. Na sestanku so se pogovarjali o prehrana v menzi. Ali mislite, da je družbena prehrana v podjetju urejena? Menim, da je v glavnem urejena, zlasti pa topli obroki v dopoldan¬ skem času. Prejemajo ga skoraj vsi delavci v podjetju. Kako pa so urejene stano¬ vanjske razmere delavcev? Kakor povsod so tudi pri nas pre¬ cejšnje težave. Rešujemo jih, ka¬ kor pač moremo. Stanovanjsko stisko rešujemo predvsem še pre¬ cej dobro urejeni stanovanjski do¬ movi, kjer stanuje veliko delav¬ cev in delavk iz bližnje in daljne okolice. Kako sodeluje sindikat z or¬ gani delavskega upravljanja? Mislim, da je sodelovanje uspešno, saj je velikokrat sindikalni odbor pobudnik za razne naloge, o kate¬ rih potem razpravljajo in predloge sprejemajo samoupravni organi. Ali so člani sindikata aktivni? Precej članov sindikata je aktiv¬ nih, nekateri so celo preobreme¬ njeni z raznimi funkcijami, mno¬ go pa je članov, ki se premalo brigajo za družbeno življenje. Ne¬ kateri ne morejo sodelovati, ker se vozijo na delo z avtobusi in se zaradi tega ne morejo vključiti v aktivno sindikalno življenje. Ti delavci izpolnijo osemurno obvez¬ nost, ves ostali čas pa prebijejo doma. Ali sindikat tudi kaj razprav¬ lja o varnostni zaščiti de¬ lavca? Da, tudi o tem razpravlja in daje predloge. Obrača se celo na od¬ govorne strokovne službe, da bi vse pomanjkljivosti odpravile in izboljšale delovne pogoje. Predsednik MK FRANC ZEVNIK Tov. Franc Zevnik je predsed¬ nik mladinskega komiteja v pod¬ jetju BREST. Tov. predsednik, koliko časa ste že predsednik mladinskega komiteja? Predsednik komiteja' sem letos od zadnjih volitev. Koliko članov pa šteje vaš ko¬ mite? V komiteju je 9 članov. Člani so predvsem predsedniki mladinskih aktivov iz poslovnih enot t. j. iz Iverke, tovarne pohištva Cerknica, Martinjaka in Marofa. Kakšne uspehe ste že dosegli in kakšne naloge ste si posta¬ vili? Kakšnih vidnejših uspehov res nismo dosegli. Del mladine je so¬ deloval pri izgradnji šole v Gra¬ hovem. To je bila mladina iz Mar¬ tinjaka. Pomagali smo tudi pri prireditvi »Aero mitinga«, organi¬ zirali že več plesnih prireditev za mladino v Cerknici in Martinjaku. S sindikatom smo tekmovali v odbojki v Martinjaku. Sklenili smo tudi, da bomo v pod¬ jetju poživili športno in kulturno prosvetno delo. V podjetju smo ustanovili svoj športni in nogo¬ metni klub, od katerega pričaku¬ jemo veliko uspehov. V zdskem času smo predvideli tudi tekmovanja med poslovnimi eno¬ tami v šahu. Za ta namen smo si uredili tudi primeren prostor, ki bo lahko uspešno služil za aktiv¬ nejše delo mladine. Zelo težko je zaktivizirati več mladine. Vzrok je delno v samem vodstvu, v ve¬ liki meri pa so krive objektivne težave, da ne dosežemo tega, kar bi morali. Mnogo mladincev je namreč iz okoliških krajev, zato jih zelo težko pridobimo za mla¬ dinsko delo. Kakšna je povezava s samo¬ upravnimi organi in ostalimi političnimi organizacijami? Rezerva je bolj slaba, vendar ka¬ dar zaprosimo za kako pomoč vedno ustrežejo naši želji, če je le mogoče. Na katerem delovnem mestu pa ste zaposleni? Delam v vzorčni delavnici tovarne pohištva Cerknica. Sekretar tovarniškega komiteja ZK IVAN ŠKRABEC Tovariš sekretar, koliko časa imate že tovarniški komite? Tovarniški komite imamo dve le¬ ti. Pred mesecem dni smo izvolili komite tretjič. Kaj je narekovalo izvolitev tovarniškega komiteja? V podjetju imamo veliko ljudi, ki so člani ZK, saj jih je nad sto. Komite pa mora vsklajati delo med posameznimi osnovnimi orga¬ nizacijami, ki so po vseh poslov¬ nih enotah bile izvoljene prav v ta namen. Po kakšnem principu je se¬ stavljen komite? V komiteju so voljeni člani iz vseh osnovnih organizacij. Njiho¬ vo število je odvisno od članov posamezne organizacije. Komite šteje sedaj 13 članov. Aii mislite, da je komite od¬ igral pomembno vlogo v času svojega obstoja? Da, to prav gotovo, kajti na sejah komiteja smo obravnavali zelo važne probleme, ki se nanašajo predvsem na nadaljnjo demokra¬ tizacijo in utrjevanje delavskega samoupravljanja. Katere pa so nadaljnje naloge komiteja? Člani komiteja so dolžni boriti se za nadaljnje utrjevanje delav¬ skega samoupravljanja po eko¬ nomskih enotah ter nenehno skr¬ beti za idejni dvig članov ZK, ker bodo le tako lahko premagovali težave. Kako pa bo komite skrbel za idejno politično vzgojo svojih članov? Že po statutu ZKJ je določeno, da se morajo komunisti idejno iz¬ obraževati. Naloga vsakega člana ZK je, da se individualno izobra- Zadnje čase ljudje v Loški do¬ lini precej razpravljajo o podalj¬ šanju avtobusne proge Ljubljana —Cerknica. Sap-Turist Ljubljana ima avtobusno progo Ljubljana— Cerknica. Avtobus odhaja iz Ljub¬ ljane ob 19.30 uri in pride v Cerk¬ nico okrog 20.30, kjer tudi ostane. Želja prebivalcev v Loški dolini pa je, da bi podjetje Sap-Turist podaljšalo to progo do Starega tr- Predmet mnogih šal je bila ce¬ sta II. reda Rakek—Prezid. Sedaj pa je začela dobivati nov videz. Cestno podjetje Ljubljana je že položilo 5 centimetrski asfaltni te¬ pi h v dolžini 3 km od Rakeka proti Ceknici 11. milijonov, ki so bili namenjeni za to v letošnjem letu, je že izčrpanih. Za prihodnje žuje, saj brez tega ne more biti družbeno-politično aktiven. Za razumevanje družbenih poja¬ vov in sedanjega razvojnega pro¬ cesa mora vsak član ZK poznati politično ekonomijo svojega pod¬ ročja. Ker pa je politično ekonom¬ ska tematika precej težka, se je tovarniški komite ZK odločil, da za člane ,ZK v okviru podjetja organizira večerno politično šolo. Pouk v tej šoli naj bi obiskovalo čimvečje število članov ZK. Sola naj bi bila prilagojena potrebam podjetja. Tudi tematika šole naj bi izhajala predvsem iz prakse v našem podjetju. Ali so člani ZK že prej obis¬ kovali podobne šole? Dvajset članov ZK iz našega pod¬ jetja je končalo večerno politično šolo v Cerknici. Ali mislite, da je ta oblika izobraževanja koristna? O tem sem prepričan. Člani ZK, ki so končali večerno politično šolo so aktivni na področju delav¬ skega samoupravljanja in v osta¬ lih družbeno-poiitičnih organiza¬ cijah. Vkljub uspehom, ki jih je dosegla šola, pa menim, da je bila podana snov preveč obširna in premalo konkretna za obvladova¬ nje sedanje situacije. Za razliko pa bo letošnja večerna politična šola pri podjetju akcijskega zna¬ čaja, tako da bodo absolventi šole pridobljeno znanje lahko takoj ne¬ posredno uporabili pri premago¬ vanju svojih težav na področju delavskega upravljanja ter pri delu v političnih organizacijah. Kaj menite glede nove ustave, ki govori o pravicah in dolž¬ nostih človeka-občana? Menim, da je nova ustava velik korak naprej v procesu demokra¬ tizacije in potrditev že doseženih rezultatov na področju družbe¬ nega samoupravljanja. V zvezi z novo ustavo čaka člane ZK še tež¬ ka in odgovorna naloga, ker bodo morali zastaviti vse sile, da bodo dosegli postavljene cilje. Posebno važni so členi, ki govore o pravi¬ cah in dolžnostih človeka in kre¬ pitvi nadaljnje demokratizacije. Najvažnejša pa je zahteva ustave, ki mora pri nas dosledno zaživeti; -Vsakemu po njegovih sposobno¬ stih in vsakemu po njegovem delu«. ga. Na ta način bi ljudje iz Loške doline lahko v popoldanskem času hodili na razne seje v Cerknico in imeli več časa za povratek kot sedaj. Podaljšanje avtobusne pro¬ ge pa bi prav prišlo tudi ljudem, ki so zaposleni, saj bi na ta način ob 15. uri popoldne šli v Ljublja¬ no po opravkih in se še isti dan vrnili. leto pa je predvidenih 40 milijo¬ nov in se bodo dela nadaljevala proti Prezidu. Asfaltni tepih bodo položili najprej do Grahovega, na¬ prej proti Prezidu pa zaenkrat le protiprašno plast iz asfaltne mase. Lahko torej upamo, da se v pri¬ hodnjem letu ne bomo več vozili po prahu in luknjah. FrT Podaljšanje avtobusne proge Cesta dobiva nov videz GLAS NOTRANJSKE O II K0LEKTI1A •k€llll€Plil»IIKI* ICl miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiti iniiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniM!iiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiM"iii"""iiiiiiiiiii"i""i ,, imi"* | iiii ,, iiiiiniiininmmiiiii!miiiiiiiiiniim Naše podjetje je še zelo mlado. Kolektiv, ki šteje nekaj čez 500 delavcev, nenehno bdi nad razvojem lastnega podjetja, ki ga je ustvaril z naporom, požrtvovalnim delom in neumorno voljo. Delovni polet našega mladega podjetja se odraža v proizvodnih planih, ki iz leta v leto rastejo in ustvarjajo lep dohodek podjetju, kakor tudi kolektivu. Pred koncem leta, ko ponovno pregledujemo dosežene uspehe v preteklem obdobju, zremo s ponosom na sadove uloženega dela, ki se odražajo na vsakem koraku. Plan Kovinoplastike Lož za leto 1963 Kolektiv pa z doseženimi uspe¬ hi na zadovoljen, produktivnost hoče še dvigniti, izboljšati delovne pogoje, doseči večjo akumulacijo, hoče se uvrstiti v mednarodno delitev dela, ker se zaveda, da mu je edino s tem načinom zagotov¬ ljen še boljši uspeh. Napredek podjetja bo dvignil naše področje iz zaostalosti in siromaštva. Letošnji plan, 'ki je bil postav¬ ljen precej visoko, bo dosežen, akumulativnost izdelkov se je zelo dvignila z uvedbo ekonomskih enot, ki so s svojim dobrim gospo¬ darjenjem zmanjšale delovni čas izdelka, izboljšale kvaliteto in pri¬ hranile pri materialu. Centralni DS je že sprejel plan za leto 1963 in predstavlja vred¬ nost eno milijardo tristo milijo¬ nov. Razdeljen je na glavne de¬ javnosti našega podjetja: okovje, plastiko in elektro obrat. Obrat okovja že iz vsega začet¬ ka prednjači s svojo proizvodnjo, jo iz leta v leto povečuje in kvali¬ tetno izboljšuje. Obrat plastika, ki se je začel razvijati pred nekaj leti, dosega zavidljive uspehe in je pričako¬ vati, da bo v nekaj letih dosegel obrat okovja (brutoprodukt). Elektro obrat se šele razvija. V letu 1963 pa pričakujemo velik uspeh tega obrata s proizvodnjo napetostnih varnostnih stikal, z njimi bo kril jugoslovanske po¬ trebe. . Kolektiv je prepričan, da bo postavljen plan dosežen, čeprav ima podjetje težave s prostori, ki so raztreseni na večjih krajih. To TJ lisafrnici DESET NOVIC... 1. Te dni je sedem članov kolektiva oprav¬ ljalo v Ljubljani popravne izpite za kvalifika¬ cijo in sicer 6 za orodjarje in 1 za ključavni¬ čarja. 5 članov je izpit uspešno napravilo, 2 pa imata popravni izpit in ga bosta delala v ja¬ nuarju 1963. leta. 2. Ta mesec so po vseh obratih podjetja razpravljali o predosnutku nove ustave. Raz¬ prave so bile za obrat okovja Lož in upravo skupaj, za obrat Babno polje, orodjarno in plastiko pa posebej. Člani kolektiva so največ razpravljali o privatni in družbeni lastnini, o tako imenovanih polprolctarcih, rotaciji itd. 3. Na azdnji seji delavskega obratnega sveta okovja Lož so izvolili za novega predsednika tov. Ludvika Srpana, dosedanji predsednik Tone Plos pa je sprejel novo dolžnost. 4. V našem podjetju je 42 raznih svetov, odborov, komisij in aktivov, v katerih je vklju¬ čenih 305 članov kolektiva. Od teh je 101 član direktni proizvajalec in 204 člani so režijski delavci. 5. V podjetju Kovinoplastika je 33 članov kolektiva, ki se vozijo iz Prezida in Babnega polja. Vozači imajo mesečne karte, podjetje pa jim povrne prevozne stroške nad 600 di¬ narjev. 6. Sindikalna podružnica je te dni razdelila vsem članom kolektiva, ki so delali v organih upravljanja in sindikatu v letu 1961. knjige Matevža Haceta »Naši obrazi". Knjige je pre¬ jelo 50 članov za vestno in požrtvovalno delo v organih samoupravljanja in sindikatu. 7. V začetku decembra bo popis vseh članov kolektiva. Vsak član bo prejel vprašalno polo, na kateri bo okoli 40 različnih vprašanj, nanje bo moral natančno in temeljito odgovoriti. Resničnost odgovorov bo potrdil s svojim pod¬ pisom. Ko bokadrovski-socialni oddelek spre¬ jel vprašalne pole, bo izdelal evidenco vseh kadrov, kakor tudi razne analize, ki bodo po¬ sredovane organom upravljanja v podjetju. Vprašalne pole bodo člani kolektiva vzeli do¬ mov, v določenem roku pa jih bodo morali vrniti. Po obratih bodo za popis kadrov zadol¬ ženi delavci, ki bodo dajali potrebna pojasnila in navodila. Te dni bo v podjetju stekla avtomatska na¬ prava za sekanje žice. Napravo je skonstruiral konstrukcijski oddelek. Do sedaj so delavke sekale žico za ščipalke ročno in je povprečna delavka nasekala v 8 urah od 18—23.000 kosov. Avtomatska naprava pa bo nasekala v eni se¬ kundi 2 kosa, v eni uri 7200 kosov. 9. Toplo malico prejema v obratu družbene prehrane 310 članov kolektiva. Vsak član ko¬ lektiva plača za malico 50 din, podjetje pa pri¬ speva za vsakogar 40 din na dan. Malica je zadnji čas precej boljša in so člani kolektiva zelo zadovoljni. V kratkem pa bodo prejemali malico tudi popoldne v obratu plastiki, orod¬ jarni in livarni. Tu je do sedaj niso prejemali, ker je niso mogli prevažati. Z njimi se bo šte¬ vilo koristnikov malice dvignilo na 370. 10. Za opremo novega zdravstvenega doriia v Starem trgu je podjetje prispevalo 1 milijon dinarjev. Centralni delavski svet podjetja se je zavedal, da bodo ravno naši člani kolektiva ali njihovi svojci nad 50% uporabljali zdrav¬ niške usluge v novem zdravstvenem domu. prav gotovo škodi usmerjanju proizvodnje. Poleg operativnega in finanč¬ nega plana imamo v planu tudi graditev nove tovarne, da bi tako skoncentrirala obrate. Nato pa na¬ merava kolektiv podvojiti proiz¬ vodnjo z isto delovno silo. DiCDiCDiCDICDiCDiCDBO. Krožne škarje v » V Kovinoplastiki Lož so v me¬ secu septembru 1962 stekle krožne škarje. To je stroj za rezanje plo¬ čevine, ki je zelo potreben vsaki tovarni, katera izdeluje izdelke iz pločevine in pri tem rabi pločevi¬ naste trakove različne širine in debeline. Krožne škarje režejo pločevino s krožnimi noži in ni¬ majo ravnih rezal kot ostale stroj¬ ne škarje, zato lahko režejo ne¬ skončno dolge trakove od debeline 0.1 do 1,75 mm in širine 700 mm. Od tod tndi ime krožne škarje. Krožne škarje v Kovinoplastiki so napravljene doma in so doma¬ če konstrukcije. Največ zaslug zanje imajo ljudje iz konstrukcij¬ skega oddelka, ki so napravili ris¬ be in pa delavci iz remontnega oddelka .in orodjarne, 'ki so izde¬ lala ta stroj, razen krožnih nožev, katere je napravila železarna Rav¬ ne iz visokckvalitetnega jekla.. Ljudi, ki so sodelovali pri izdelo¬ vanju krožnih Škarij, je podjetje primemo nagradilo. Kolikšnega pomena so te škar¬ je za našo tovarno, lahko vidimo iz sledečega: trakove široke 300 do 700 mm kupujemo od železarne Jesenice, železarne Nikšič ali ka¬ ke druge železarne. Te trakove moramo pri nas razrezati na razne širine, od 5 do 120 mm, kakor pač zahtevajo naši izdelki. Do sedaj smo kupljene trakove morali spe¬ ljati domov nerazrezane, ker žele¬ zarne ne režejo tako širokih tra¬ kov, kot jih rabimo mi. Takih tra¬ kov je bilo samo v letu 1961 273 ton predelanih v izdelke, v letu 1962 pa do takrat, ko so začele rezati naše škarje, 390 ton. Naše škarje pa so v 50 dneh razrezale 48 ton materiala. Preje so nam trakove razrezo- vaLi v tovarni Tacen pri Ljubljani. Torej smo morali nerazrezane tra¬ kove ponovno naložiti v Ložu in jih peljati v Ljubljano, čakati na razrez, kar je dostikrat povzročilo zastoj v proizvodnji poedinih iz¬ delkov. Prevoz za tono materiala je stal 6000 din. Za razrez pa je bilo treba plačati od 22—34 din za kilogram z ozirom na širino trakov. Iz tega lahko vidimo, kolikšnega pomena so za našo tovarno krožne škarje, koliko manj truda in ko¬ liko deviznih dinarjev smo z nji¬ mi prihranili, ker so bile naprav¬ ljene doma. Naša država namreč še ne izdeluje takih strojev serij¬ sko. In še in še bi se dalo govo¬ riti o pomenu in potrebi krožnih Škarij v naši tovarni. Sedaj nam že pridno in kvalitetno režejo plo¬ čevino raznih dimenzij. glas notranjske o Popotnih doma in na tujem Zunaj se vlači megla. Mrzlo je, rosne kaplje silijo k tlom in že di- ši po prvem snegu. V novembru sneg ni redkost, zato nas zimska panorama Begunj v tem času ne bi presenetila. V hiši, katere pro¬ čelje počiva v senci visoke stav¬ be, enakomerno tiktaka velika stenska ura. Včasih se oglasi moč¬ neje, vendar ne preglasno, da ne bi motila hišnega miru. 60 let jo JAKOB SEMEL je gospodar obešal po stenah, od tedaj ko jo je prinesel s prvega potovanja na novi kontinent. Ne¬ utrudna je kot njen varuh. Potrkam na duri. Roka suhlja¬ tega starčka jih počasi vleče k se¬ bi. Pred menoj stoji postava nizke rasti in živahnih oči. Pravi je. To je on — Jakob Smel. 7. julija je minilo Srnelu 86 let, ki si jih je nabral doma in po svetu. Četvero sirov in troje hčera se je obešalo materi za krilo. Danes je ni več, ostala pa je še vedno tista topla raka, ki je otrokom božala lase in jim pripravljala pot v življenje. Rojstna vas so Mahneti. Že z de¬ setimi leti je začel izdelovati iz¬ delke domače obrti. Z rezbarje¬ njem, v katerem je postal pravi mojster, je zaslužil prvi krajcar. Najbolj znano njegovo delo je ol¬ tar treh svetopisemskih oseb, ki ga je izdelal za cerkev v Sivčah. Danes že uničena znamenitost je služila za model poznejšim izdelo¬ valcem kamnitega oltarja, ki je št ohranjen. Z dvanajstimi leti je s suho robo, izdelano pod domačo streho, premeril Slovenijo počez in po dolgem. Noge so mu bile se¬ veda edini pripomoček, kajti s prevozi ni bilo tako kot danes. Iz te kupčije je razvil pravo mi¬ niaturne trgovino s semeni, met¬ lami, bariglami in izdelki domače obrti. Barigle je n. pr. kupoval na področju Lužarjev po enotni ceni 20 krajcarjev, prodajal pa jih je po cenah, prilagojenih velikosti širom Kranjske. V Franca Jožefa eri je skupaj z mnogimi občani hodil za kru¬ hom po Madžarski, Romuniji in drugih deželah. Takrat so rezali hlode v deske z rokami. Slo je po¬ časi, vendar je moral priti do kruha. Leta 1900 je prvič odpoto¬ val v Ameriko. »Danes se za avto¬ mobil nihče ne zmeni, takrat pa sem se v milijonskem mestu s te¬ žavo prebil med zijala, ki so str¬ mela v neki Ford«, toži Srnal. Po sedmih letih se je vrnil domov, vendar ne za dolgo. Leta 1913 je zopet začel šteti drugih sedem let v Ameriki. Izognil se je prvi sve¬ tovni vojni in začel s sredstvi, pri¬ dobljenimi na tujem, novo življe¬ nje. Mizarski poklic je potisnilo vstran kmetijstvo in gostinstvo. Semel je bil pionir rokodelske za¬ druge, ustanovljene v Cerknici za področje Cerkniške in Loške doli¬ ne. Zadruga, ki je skupaj z gla¬ varstvom izdajala tudi spričevala novim obrtnikom, je pod predsed¬ stvom še danes živečega Franca Ronka dosegla prav lepe rezul¬ tate in vzgojila vrsto novih moči. V času sejmov je bil njihov or¬ ganizator v Begunjah. Dvakrat na leto, 19. marca in 8. oktobra so bile Begunje polne živine in kra¬ me. Tudi po 400 glav govedi in 40 stojnic je vabilo staro in mla¬ do. »Takšnih .štantov’, ki sem jih izdelal sam, ni imel noben sejem,« sl je odrezal Jakob, kakor bi mu b.lo žal tistih dni, ko je bil v sre¬ dišču pozornosti. »Živahno je bilo r > gostilnah, menjava je zadovo¬ ljila vse. Tudi občina in jaz sva zaslužila.« Vse-kozi se je ukvarjal s politi¬ ko. Bil je vodja Radičeve kmečke stranke na svojem področju. Oku¬ pator je leta 1942 njemu prvemu v Begunjah požgal prigarano imetja. Ko so sovražniki odpeljali okrog 17 Begunjcev na Rab, je bil med njimi tudi Jakob Smel. Na Rabu je prebil 4 mesece in shuj¬ šal za 16 kg. Iz taborišča so ga za¬ radi let izpustili skupaj s 15 Slo¬ venci. S sinovi je odšel kljub sta¬ rosti v gozdove. Delal je v No¬ tranjskem odredu. To je nekaj odlomkov iz člove¬ škega življenja. Smel, ga je spo¬ znal do dna. Jakob ni eden tistih, ki potujejo in gledajo za zabavo. Potoval in delal je trdo in spoznal svet z rokami. Rad prebira poseb¬ no zgodovinska dela. Na mizi img knjigo »Vražji vrtec«. Očala so premalo, pomaga si s povečeval¬ nim teklom. Tako gre bolje. Go¬ vori hitro, ko začne, težko neha. Z besedami govorijo tudi oči. Spomin ima odličen. Letnice ima zapisane na jeziku. Smel je živ leksikon naših krajev. Politike še sedaj ne pušča vnemar. Pipa s to¬ bakom mu je potrebna. Tudi Šilce žganja izprazni, ko ga objame sla- ® olgo so že želeli cerkniški ob¬ čani, da bi zgradili novo poštno poslopje v Cerknici. Njihove želje so se začele uresničevati. Grad¬ beno podjetje »GRADBIŠČE« je začelo podirati vinsko klet. Na njenih temeljih bo zraslo novo po¬ slopje. Trideset milijonov bo dal za gradnjo stanovanjski sklad. Petinštirideset milijonov pa bo prispevalo podjetje PTT Ljubljana za sodobno opremo pošte. V stav¬ bi bodo zgrajena tudi stanovanja. Z dograditvijo pošte bodo moder¬ nizirane telefonske zveze, ki so bile do sedaj obupne. V stavbi bo imelo tudi gozdno gospodarstvo svoje prostore. Z dograditvijo poštnega poslopja bo preurejen tudi avtobusni promet. Postajali¬ šče in parkirni prostor za avto¬ buse bosta zadaj, kjer je sedaj vrt. Vsi že težko pričakujemo, da bo poslopje zgrajeno in ne bo več treba čakati na avtobusne zveze na prostem v snegu, dežju in mra¬ zu, kakor je to do sedaj. FrT bost. Živi s hčerjo v hiši, ki se skriva za sinovo. Na mizi ima skodeico kave, čisto je pozabil na zajtrk. Kaj bo z Že nekaj mesecev je minilo, od¬ kar se je porušil del mostu pri Belem mlinu v Loški dolini. Cesta je za ves promet zaprta in morajo zlasti vozniki in vasi Višcvka vo¬ ziti preko Iga vasi ali Vrhnike. Cesta in most sta občinska. Se posnetek pred hišo. Smel se odkrije. Čudno, znotraj je bil po¬ krit s kapo, pred kamero pa se bolje počuti razoglav. Poslovim ss in si mislim. Je res potrebno, da čaka le na slovo od sveta? Ga ni dovolj prebrodil, da bi dobil za¬ služeno pokojnino? LT mostom ? Most bi bilo treba hitro popraviti. Vendar vse kaže, da zaradi zime most do spomladi še vedno ne bo popravljen. Na sliki porušeni most pri Be¬ lem mlinu v Loški dolini. S. B. Nova ugodnost za Stari trg Prebivalce Loške doline obveščamo, da bo ekspozitura komunalne banke Rakek poslovala v bodoče vsak četrtek od 8.30 do 14.30 v pisarni krajevnega urada v Starem trgu. Interesenti bodo lahko vsak četrtek v navedenem uradu v Starem trgu opravili vse, kar se tiče hranilne službe in po¬ trošniških kreditov. Lahko si bodo odprli hranilno knjižico ter vlagali in dvigali svoje prihranke v hranilne knjižice. Mladina, dijaki in predšolski otroci pa bodo lahko dobili hranilnike, si odprli hranilno knjižico ter se s tem aktivno vključili v krog ostalih članov denarnega varčevanja. Za po¬ trošniške kredite si bodo občani lahko nabavili predpisane obrazce (prošnje) za potrošniški kredit, te prošnje vlagali, dvigali že odobrena posojila in obenem tudi odplačevali me¬ sečne obroke. Poleg tega bodo lahko opravili tudi vse, kar je v zvezi s hranilno službo in potrošniškimi krediti. KB Ljubljana Ekspozitura Rakek NOVA PRIDOBITEV Center Cerknice izgublja svoj stari izgled GLAS NOTRANJSKI © ^v%^v»^w^w%^w% 4-> >V) 1 E o a o > o čestita za praznik republike vsem delovnim ljudem občine iimiiMiiiiiiitiiimiiiuriniiiMiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimii BREST Čestitamo k dnevu republike i ■ iiiiiiiia^miiiiiiiMnaiiiiniia Kmetijska zadruga i i STARI TRG ..min min > I— LD _I O II111111H11111111 • 111111111111111111111 ■ ■ 111111111111 g 1111111111111. Čestitamo k dnevu republike Priporočamo *e tudi v bodoče <£> to O O KOLEKTIV čestita vsem poslov¬ nim prijateljem in delovnim ljudem za dan republike RAKEK Člani Jimetifske zadcuge < m, CERKNICA . čestitala k dnevu lepullike vsem delavnim ljudem H oo < J d, O Z > o isS Kolektiv podjetja želi ah dnevu teputlike vsem aicanom pr letna ptazna- tanit in se velika delavnih zmag Lož Člani kolektiva ss Gaber** iz Starega trga želijo vsem svojim sodelavcem ob prazniku republike veliko delovnih uspehov GOSTINSTVO LOŠKA DOLINA cenjenim gostom se toplo priporo¬ ča za obisk Kolektiv »ELEKTROŽAGE« IZ NOVE VASI želi vsem delovnim ljudem ob dnevu republike še veliko uspe¬ hov Trgovsko podjetje S % * ■s* RAKEK 5 čestita k prazniku republike vsem svojim poslovnim pri¬ jateljem in odjemalcem E- w O LU LU ~) z D 0 LU DQ N čestita svojim odje¬ malcem in poslovnim prijateljem k prazni¬ ku republike KOLEKTIV »»Gradišča« IZ CERKNICE T se priporoča in želi v praznikih veliko razvedrila Trgovsko podjetje ^ u LAKA STARI TRG r se priporoča in čestita ce¬ njenim strankam k prazni¬ ku republike V ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE KOČEVSKI TISK ^ Kočevje, Ljubljanska c. 14/a Izdeluje vse vrste tiskovin v eno-in večbarvnem tisku, re¬ vije, knjige, brošure,/časopise ♦ Cene konkurenčne, iz¬ delava solidna ♦ Izdelujemo tudi osnutke za prospekte v več barvni izvedbi ♦ se priporočamo