GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS
V
ŠT. 11
NOVEMBER 1981
PTUJ
LETO V.
Republika naša
Nikoli ni sonce na nebu
sijalo tako toplo.
Nikoli....
Nikoli še ni bilo tako lepo kot v srcu takrat,
ko si se rodila...
Nikoli....
REPUBLIKA NAŠA!
Nikoli ni bilo tako zvesto
kot ljubezen, ki te je vzkalila ....
Nikoli....
REPUBLIKA NAŠA!
Nikoli ni v srcu samo ene želje, kakor za tvoj praznik ....
Nikoli....
REPUBLIKA NAŠA!
Ostani REPUBLIKA vedno samo NAŠA!
Danica Ivančič
Moja domovina je...
Moja domovina je sončen dan, modro nebo in rdeča zvezda.	Vlasta Voda
Moja domovina je moja družina in vse, kar vidim okrog sebe.	Mojca Muršič
Moja domovina je moj dom.
Andrej Satler
Moja domovina je bratska JUGOSLAVIJA. Mateja Petrovič
Moja domovina je svobodna dežela in v njej je mir.
Metka Mlakar
Moja domovina je dom svobodnih in enakopravnih ljudi.
Renata Topolovec
Moja domovina je ena izmed prvih neuvrščenih držav.
Aleš Fras
Moja domovina je moja mati in moj dom. Marjanca Horvat
Moja domovina so reke, hribi, gore, polja, Jadransko morje, svobodni in prijazni ljudje.
Roman Petrovič
Moja domovina so sončni travniki, gozdovi, polja, vasi in mesta.	Silva	TOPLAK
Učenci 4. c
OŠ Franc Osojnik Ptuj
Srečen praznik, republika!
Prispevajmo tud! mi svoj delež
GLASUJMO »ZA«
Vsi učenci naše šole si želimo, da bi naši starši glasovali ZA.
Glasovi ZA bi za nas pomenili lepšo, bolj zdravo in srečnejšo prihodnost.
Če bodo starši glasovali ZA bomo mi mladi, njihovi otroci pokazali hvaležnost s tem, da se bomo pridno učili in postali koristni in zavedni člani naše družbe.
Glas ZA bo tudi pokazal visoko zavest naših staršev.
Dragi starši, učenci naše šole vas prosimo, glasujte ZA!
Jamnik Petra, 3. a, OŠ Olga Meglič Ptuj
Tudi mi smo pomagali pri spravilu sadja
Bil je lep dan. Po zvočnikih smo zvedeli, da gremo pobirat jabolka. Bili smo veseli. Tovarišica nam je naročila, da se ne bi lepo oblekli. Želeli smo si, da bi bil lep dan.
Po končanem pouku smo se zbrali pred šolo in odšli na Panoramo. Ko smo pobirali, nam je zmanjkalo zabojev. Počakati smo morali, da traktor pripelje nove. Pobirali smo lepa jabolka in jih zlagali v zaboj. Po končanem pobiranju smo se sladkali. Kljub temu, da smo bili izmučeni, smo bili veseli, da smo pomagali kmetijski
zadrugi.	Jasna Veršič, 4. c, OŠ Franc Osojnik Ptuj
GLASUJMO ZA,j
/mi /na /nm
MoAht, ) Axn_ /Mu, pupaama
ola KOJiiuiudja pornvmJUdtit
Kljub temu, da sem se odločil za pomorsko šolo, sem mamico m očka prosil, -naj glasujeta ZA.	Goran
Mamica in očka, glasujta ZA referendum, ker bom tudi- jaz hodila v CSUI in bom še štiri leta doma pri vaju.	Aliče
Referendum mora uspeti
Pet let določenih za prvi občinski samoprispevek je poteklo. V tem obdobju smo zgradili veliko noviih šolskih prostorov. V Trnovski vasi in v Markovcih stojita novi sodobno opremljeni šoli. Najbolj pomemben pa je CSUI, ki ga bomo drugo leto začeli obiskovati tudi učenci osmih razredov osnovnih šol.
Toda srednješolski center še ni popoln. Nima še delavnic, ki jih posebej potrebujejo bodoči metalurgi in kovinarji. Potrebujemo tudi telovadnico in. športne objekte, saj morajo sedaj dijaki k telovadbi na stadion, pozimi pa v halo Mladiko, za kar porabijo precej časa.
Učenci pogrešajo tudi kuhinjo, saj so bili v osnovni šoli navajeni na malico in kosilo.
Svojemu namenu je tudi odslužila OŠ v Lovrencu, OŠ Ivan Spo-lenjak pa potrebuje telovadnico.
Nekateri starši tarnajo, zakaj bi glasovali za samoprispevek, če pa njihov otrok sploh ne bo obiskoval šole v Ptuju.
Mislim, da to ni prav, saj ne gradimo tega samo za svoje otroke, .ampak tudi za bodoče rodove. Saj tudi v drugih občinah šole niso zrastle same od sebe. Tudi tam so se občani odločali za samoprispevek. Zato ne mislite samo nase in na svoje težave ampak tudi na druge. To je tovariško!
Tako referendum mora uspeti!
Jančič Valerija, 8. a, OŠ Tone Žnidarič Ptuj

Ato-uL" X’C'd<r /C)loJsr<roJj-'
% /n^t/nv J/odUr'
/tcjvtvo )j-w	. 'V>yy jUč&ri,<us
,bo<L<r /n-civšrrv	/hA><xls/i/y'l, &cu /ohraa/is
Jl(y	,
^loox2izkj
S. e
, .A .
Starši, glasujte za dograditev srednješolskega centra
V Ptuju stoji velik srednješolski center. Manjka mu še telovadnica, kuhinja in razni kabineti. Starši, tudi mi bomo hodili v to šolo, zato prosimo, glasujte za referendum. Odrekel se bom raje kakšni igrači, samo da bodo dokončalilepo šolo. Prosim vas, glasujte »za«. Tudi tovarišica bo glasovala za referendum.
Krajnc Boštjan, 4. a, OŠ Franc Osojnik Ptuj
O	novem referendumu
Pred nekaj leti je bil v Ptuju sprejet samoprispevek. S tem denarjem so zgradili šolo v Markovcih in Trnovski vasi. V Ptuju imamo tudi srednješolski center. Ta še ni dograjen. V decembru bodo naši starši ponovno glasovali za novi samoprispevek. Z njim bodo dogradili telovadnico in delavnice v centru.
Mi otroci si želimo, da starši glasujejo za referendum.
Polanca Holc, 2. c, OŠ Franc Osojnik Ptuj
Želim si, da bi očka in mamica glasovala Za, ker Iko bom končala osemletko, bom v šoli že imela toplo malico in telovadnico.	Lidija
Referendum mora uspeti, ker bi se rada učila sita in telovadila v topli telovadnici.	Alenka
Z dograditvijo srednješolske^ ga centra bi prihranili precej denarja, čeprav nekateri mislijo drugače.	Eva
Pred novim referendumom
Ulice so zaradi jesenskega dežja samotne, dozdeva se, da spijo in da se hiše ob ozkih prehodih naslanjajo druga na drugo. Veter se besno zaganja v okna, kaplje derejo po zidnih žlebovih do tal. Redka sprehajalka sem in še jaz bi skoraj spregledala pisan plakat. Bode v oči, vzbuja pozornost na starem, črno okrušenem zidu. Nič posebnega ni v teh predreferendumskih dneh. Že ves teden opozarja in vabi meščane »ZA«.	,
Dobrih štirinajst dni poležava na klopi v naši kubinj-i posebna številka TEDNIKA, a se mi do danes ni zdelo vredno pogledati ga. Začuda ga vzamem v roke in prelistam. Vedno bolj jezna opažam, da je tovarišica ravnateljica danes pri pouku družbeno moralne vzgoje imela prav. Ob njeni razlagi, čemu novi referendum, smo še na pol zaspani brezvestno prikimavali, sedaj pa me kot dokaz resničnosti njenih besed iz časopisa pozdravlja modema zgradba centra srednjega usmerjenega -izobraževanja, nova šola v -Markovcih in Trnovski vasi. Tovarišica nas je ob navedenih pridobitvah spodbudila: »Pogovorite se s starši o glasovanju, saj bo šlo tudi za vaše dobro!«
»Ja, ja. Kot vedno, ožemanje delavskih žepov in najosnovnejše potrebe,« me je navdajala jeza z vso močjo.
In sedaj se sprašujem: »Kako bom popravila narejeno napako? Saj sem vedno dejala, da sem prenagljenih sodb!«
Navadno prepozno vidim, da ne gre pri samoprispevkih le za nekoristno izžemanje, danes pa -morda še ni prepozno. Še pravočasno sem uvidela, kaj pomenijo šolarjem v Markovcih i-n Trnovski vasi nove učilnice, primerne sanitarije in boljši pogoji za učenje. Si sploh jaz, ki imam v šoli na razpolago vse pripomočke od telovadnice, igrišč, do tehničnih strojev, lahko predstavljam, kaj bi ptujski srednješolci pridobili s primernimi pogoji pri uri telovadbe i-n praktičnega izpopolnjevanja? Odkrit odgovor bi bil ne, a še prehitro bom sama občutila nujnost novih objektov kot dijakinja.
Odločitev je padla in zares bom poskušala pzitivmo vplivati na starše in njihovo odločitev. Očeta in mame še ne bo kmalu iz službe, d-o takrat pa bom stopila v šolo po plakat. Tovarišica za likovno vzgojo mi ga je ponudila. Mislim, da ga bo jutri kdo od mimoidočih opazil v izložbi trgovine. NataIjja Meg|iči 8 fa oš Tone žnidarič
Udeležil sem se 27. političnega seminarja v Radovljici
Iz naše DO se je udeležil seminarja tov. Milan Petek iz TOZD Kovinska obdelava. Povprašali smo ga:
—	Kakšni so njegovi vtisi o seminarju?
—	Kakšno je njegovo mnenje o samoupravljanju nasploh in v naši DO?
—	So takšni seminarji dovolj kvalitetni, da upravičijo stroške?
—	Kakšne ima plane v nadaljnjem političnem življenju?
—	Kako iz težav?
V	DO »AGIS« sem zaposlen od 6. 12. 1976 dalje. Po poklicu sem orodjar, delam pa na delovnem mestu statističnega kontrolorja v TOZD Kovinska obdelava. Sem predsednik 00 ZSMS TOZD Kovinska obdelava in član I0 00S TOZD Kovinska obdelava.
V	politično šolo sem bil poslan bolj slučajno kot pa planirano. Prav zaradi tega slučaja sem intenzivno delal, ter šolo končal zelo uspešno. Moram povedati še to, da se za moje delo ni nihče zanimal, kaj šele, da bi mi pomagal premagovati težave s katerimi sem se srečeval v šoli. Tu mislim predvsem na OOS TOZD Kovinska obdelava in konferenco sindikata DO AGIS.
Moj delovni dan pa je potekal takole:
Po zajtrku smo ob 8. uri pričeli s predavanjem do 13. ure. Po kosilu smo imeli individualno učenje in učenje po skupinah. V vsaki skupini je bilo po pet slušateljev. Ob 16.30 smo ponovno nadaljevali s predavanjem do 17.30. Po večerji pa smo prirejali kulturne programe. Naše življenje in delo se je odvijalo v domu SIC Radovljica.
Zraven rednega predavanja in dela pa smo še obiskovali DO, kjer imajo vzorno samoupravljanje in to: »Verige« — Lesce, »Elan« — Begunje, »Litostroj« — Ljubljana, »Sava« — Kranj, »Ibi« — Kranj in na koncu še DO »Nikola Tesla« v Zagrebu.
Skupno smo imeli 411 ur rednega predavanja oz. 46 delovnih dni.
Samoupravljanje ni iznajdba jugoslovanske teorije in prakse, niti socialistično samoupravljanje v Jugoslaviji edina možna oblika samoupravljanja. Samoupravne ideje in težnje so se na različne načine izražale v številnih borbah delavskega razreda in naprednih ljudi in gibanj za svobodo dela in človeka in v vseh dosedanjih socialističnih revolucijah. Je pa naše samoupravljanje natančno začrtano, kar pome-
ni dejansko uresničevanje temeljev znanstvenega socializma v praksi, ki so ga opredelili klasiki marksizma: Marx Engels in Lenin. Žal pa pri nas v DPO in drugih organih niso v večini »pravi« ljudje, kar pomeni zavor samoupravljanja In sindikat hi moral tukaj ukrepati tako, da bi tem ljudem »pokazali« pravo pot, ki si jo želimo (izobraževanje ob delu) in bi se samoupravljanje razvijalo in razvilo v vsesplošni družbeni sistem naše socialistične demokracije.
Nosilec oblasti in upravljanja družbenih zadev je delavski razred z vsemi delovnimi ljudmi (88. člen ustave SFRJ).
Te vloge ne morejo uresničevati spontano in neorganizirano, temveč morajo biti organizirani v OZD in drugih samoupravnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti, ter v razrednih in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah. Način oz. oblike uresničevanja oblasti in upravljanja so različni:
—	odločanje na zborih, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
—	odločanje po delegatih v organih upravljanja,
—	samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje,
—	odločanje po delegacijah in delegatih v skupščinah in družbenopolitičnih skupnostih,
—	usmerjanje in nadzorstvo dela organov, odgovornim skupščinam družbenopolitičnih skupnosti.
Zaželjeno pa je da bi vsak delavec tfsaj delno poznal družbenopolitični sistem SFRJ in SRS, saj bi tako lažje samoupravljal in odločal v korist TOZD in DO.
Udeležba na dvomesečnem političnem seminarju, ki ga že osmo leto organizira RS ZSS in RK ZSMS, pomeni za slehernega tečajnika resno in odgovorno odločitev. Pomeni tudi dokajšnjo spremembo načina življenja, dela, novo prilagoditev in nove odnose itd. Za večino tečajnikov pomeni sodelovanje dokajšnjo žrtev in to večstransko. Naj opozorim zlasti na dve:
—	tečajniki so domala vsi mladi očetje in matere, možje in žene. Res je, da jim je zagotovljeno, da njihova družina nebo materialno oškodovana pa vendar je vsak osebno zrel mož ali žena odgovorno izpolnjeval naloge, ki so mu bile zadane.
—- Čutili smo odgovornost do tov. sodelavcev iiz dela. Zavedali smo se da moramo opravičiti stroške, ki so jih za nas zagotovili in da jim po vrnitvi pomagamo pri premagovanju težav.
Žal pa je prišlo tudi do oteževalnih okoliščin in reakcij oz. komentarjev posameznikov, včasih pa tudi ožjih skupinic sodelavcev v TOZD ali DO, vključno s poslovodnimi in posameznimi vodilnimi strokovnimi delavci, saj so nepremišljeno in neutemeljeno napovedovali sladko življenje na račun sodelavcev ali pa da je že doslej bil dovolj pameten in predrzen in se neutemeljeno baje »preoametnega delavca« češ da bo delal sedaj paniko itd. Drugi so spet presojali, da sem odšel na tečaj, da mi ne bi bilo več treba delati saj bom postal »funkcionar« ipd.
Taka in poodbna stališča odražajo največkrat bolj subjektivne odnose posameznikov, kot pa pretehtano oceno in objektiven odnos do celovitega dogajanja in pa naporov velike večine za napredek v proizvodnji in samoupravnem reševanju skupnih nalog.
Nimam še nikakršnih planov, kot prvo pa želim opravičiti mojo sodelovanje na političnem seminarju.
Takšno kakršno bi samoupravljanje moralo biti in, kot ga sedaj poznam, ga pri nas skorajda ni. Kako si lahko predstavljamo uspeš nodelo in življenje brez medsebojnega sodelovanja? Ali si lahko v eni DO z več TOZD-i dovolimo, da nekateri lahko imajo večji standard kot drugi? Zakaj člani samoupravnih organov še zlasti DS in samoupravne delavske kontrole preveč pasivno spremljajo in opravljajo naloge, katere so jim kot izvoljenim delegatom zaupane?
Tudi 00 ZK bi morala na vseh področjih bolj aktivno delovati in s svojim delom zagotavljati idejno politično in vodilno usmerjeno vlogo. Bolj pozorni in kritični bi morali biti na delovanju komunistov posameznikov, ter na njihovo odgovornost. Komunist mora delovati in se čutiti odgovornega za delo in stanje razmer v svoji delovni organizaciji. Osebno mislim, da se jih velika večina obnaša kot da ima KP oblast ne pa da je KP avantgarda delavskega razreda.
Veliko je slabosti in treba jih je reševati takoj, pa n,e na bazi prijateljstva in tovarištva. Ne-smemo dovoliti, da so v naših samoupravnih organih člani, ki so »kontra navijači« našega sistema, ki je edinstven na svetu, ampak se z vsemi močmi boriti proti tem in se rešiti iz težke situacije v kateri se nahajamo.
Delavec, ki vsaj v osnovi pozna sistem samoupravljanja, svojo domovino, njeno zgodovino je pripravljen marsikaj žrtvovati za boljši napredek. Mislim na vse delovne ljudi in občane, ne pa samo na delavca v neposredni proizvodnji, ki bi z garanjem ustvarjal boljši jutri in dohodek TOZD-a oziroma DO.
Mene je politični tečaj v Radovljici osebno obogatil fn želim, da se takih seminarjev udeležuje več delavcev, saj bi se tako ustvarila baza za boljše samoupravljanje in hitrejše premagovanje težav, ki so pred nami in kot takšni bili v pomoč IPO in drugim strokovnim delavcem.
Milan PETEK
SMO DOVOLJ DRUŽBENO SAMOZAŠČITNI?
Smo v času stabilizacije in bi se morali stabilizacijsko tudi obnašati. Pri nas je pa ravno narobe. Uničujemo družbeno premoženje, neodgovorno se ponašamo, mislimo, da bomo s takšnim ponašanjem doprinesli družbi korist.
V naši DO ne moremo biti dovolj družbeno samozaščitni. To pa zaradi tega, ker delavci sami povzročajo materialno škodo na zaščitnih ograjah, ki so postavljene okoli temeljnih organizacij. Ograje so namenjene samo, da preprečijo lahek dostop nepovabljenim gostom, kateri bi iz kakršnihkoli razlogov povzročali škodo. Neštetokrat so bile obnovljene žične ograje na določenih mestih, pa vendar niso dolgo služile svojemu namenu. Delavci so jih kar hitro poteptali ali izrezali velike odprtine za lažje odtujevanje družbenega premoženja in črne izhode, na en ali dva kozarčka vina v sosednji obrat KONZUM.
Zakaj smo zaklenili vrata pri družbeni prehrani in mala vrata pri TOZD SERVISI, se sprašujejo delavci delovne organizacije. Primorani smo, da preprečimo takozvane črne izhode in tatvine, ki so se pojavile v TOZD SERVISI. Smatramo, da si delavci nagledajo čez dan potem pa čakajo na priložnost odtujevanja rezervnih delov iz avtomobilov.
Služba družbene samozaščite ugotavlja, da vodji temeljnih organizacij vse premalo opozarjajo svoje podrejene na nedisciplino, ki je močno prisotna v DO. Na zadnji seji koordinacijskega odbora za SLO in DSZ so bili sprejeti sklepi, da se sestavi komisija, ki bo kontrolirala prisotnost delavcev na delovnih mestih. S takšno metodo smo želeli odpraviti nedisciplino ter zvišati proizvodnjo po temeljnih organizacijah. Rezultati kontrolnih obhodov so pokazali delno izboljšanje prisotnosti delavcev na delovnih mestih. Še zmeraj se najdejo posamezniki, ki skušajo na črno zbežati iz DO v oddaljene gostinske lokale. Tudi takšne odkrije kontrola s pomočjo neznanih oseb preko telefonskega obvestila.
Po vseh teh zapiskih vidimo, da nismo dovolj družbeno samozaščitni, čaka nas še veliko nalog za izboljšanje takega stanja.
Vodja SDS
Naši sodelavci na aktivnem oddihu
Novost v srednjeročnem planu za obdobje 1981/85 je, da smo si začrtali in sredstev skupne porabe poslati na »rehabilitacijo« vsako leto nekaj delavcev, zlasti tistih, ki že dalj časa delajo v težjih pogojih dela in so tega potrebni. Ena od oblik je zdravstveno preventivni programirani aktivni oddih kakršnega nam je ponudila HTP Riviera Poreč.
Pri programiranem aktivnem oddihu poleg že samih prirodnih faktorjev kot so sonce, voda, zrak, sprememba okolja in življenjske sredine, na organizem močno delujejo tudi dobro izbrani odgovarjajoči športno-rekreativni stimulansi, ki sodobnemu človeku nadomeščajo nekdaj mnogo bolj zastopane oblike telesne aktivnosti, za katere je zaradi tehnizacije in nepravilnega načina življenja, prikrajšan.
Programiranj aktivni oddih temelji na predhodni preveri funkcionalnih sposobnosti posameznih organskih sistemov in zdravstvenega stanja v celoti, kar ugotavljajo s specialnimi diagnostičnimi postopki v moderno opremljenih ondinacijah. Na ugotovitvah zdravnika za vsakega posameznika sorazmerno njegovim sposobnostim, programirajo strokovnjaki najprimernejše oblike, jakost in trajanje športno rekreativne aktivnosti.
Pravilno odmerjene telesne aktivnosti vplivajo zlasti na izboljšanje dela srčne mišice tako mladih kot starejših, povezano s tem pa tudi na povečanje reakcije in prilagodljivost na fizične obremenitve; izboljšanje presnovnih procesov in s tem racionalnejše koriščenje energije; povečanje živč-nomišične skladnosti, in preciznosti; povečanje funkcionalnih in delovnih sposobnosti; izboljšanje funkcije dihalnega sistema; povečanje mišične moči; biološko pomlajevanje organizma in še bi lahko natančneje opredelili vpliva take oblike oddiha.
Že uvodoma sem povedal, da je to novost, vsem slabo poznana, in seveda uvedba vsake novosti prinaša težave, pa naj bo še tako dobra.
Izvršni odbor konference sindikata je imenoval komisijo, ki je imeia za nalogo pripraviti predlog in vse aktivnosti, ki so potrebne za udeležbo.
Ob pregledu propagandnega materiala in ponudb, ki smo^jih dobili, se je komisija odločila, da sprejmemo ponudbo HTP Riviera, saj je bil ponujeni program najbolj pester. Predlagala je kriterije za izbiro kandidatov, ki bi se udeležili te oblike rekreacije in opredelila dela, kjer so težji pogoji dela. Po mnenju službe varstva pri delu se je izbira omejila na delo v galva-niki, 'livarni in svetliikarni TOZD TAP, na dela v vulkanizaciji in peskovniku TOZD GUMARNA, ter varilska dela v TOZD TAP, KOVINSKA OBDELAVA in VELIKA OPREMA. Število udeležencev naj bi bilo sorazmerno številu zaposlenih v oddelku oz. na delih. Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata so bili zadolženi, da skupaj z vodji oddelkov predlagajo sodelavce, za aktivni oddih z ozirom na njihovo delovno dobo, prizadevnost in zdravstveno stanje. Že tu so se pojavile težave, ker so predlagani odklonili udeležbo. Pri nekaterih tudi prepriče-
vanja niso zalegla in nekaj tistih, ki bi bili oddiha najbolj potrebni, je ostalo doma. Toda nekaj je bilo takih, ki so si premislili šele zadnji teden in ravno zaradi teh je bila skupina manjša skoraj za polovico. V postopek izbire smo vključili tudi zdravniški pregled v naši obratni ambulanti z namenom, da zdravnik ugotovi, ali je aktivni oddih za posameznika koristen ali ne, ali morda ne bi z ozirom na zdravstveno stanje kateremu celo škodoval. Zdravnik je odsvetoval udeležbo kar dvema. Tako je ostalo na seznamu le 15 udeležencev.
Kako je potekalo teh 10 dni?
Odpotovali smo z vlakom do Kopra, od tu pa z avtobusom do Poreča. Poceni in dokaj udobna vožnja je veljala posameznika le 467 din. Po prihodu v hotel DIAMANT so nas razporedili v sobe in zvečer nas je vodja programa prof. Šipič seznanil s programom aktivnosti v naslednjih dneh in izvedel anketo, s katero je zbral podatke o posamezniku, o njegovem delu, športnih aktivnostih in podobno.
Naslednji dopoldan je bil zdravniški pregled v sodobno opremljeni ordinaciji s funkcionalno diagnostičnim centrom, kjer so zbrali podatke o posamezniku, kot so teža, višina, vitalna kapaciteta, izmerili jakost mišic pesti, podlahti, trupa In nog, reakcijo na svetlobo in zrak, frekvenca srca v mirovanju in po aktivnosti EKG, krvni pritisk. Na osnovf podatkov dobljenih z meritvami, sta programer in zdravnik glede na zdravstveno stanje udeleženca razdelila v dve skupini, ki sta v naslednjih dneh izvajali program različne intenzivnosti. Ker so bili v naši skupini premalo številni so nas združili s skupino iz ŽTP Knin. Za obe skupini so bili na oglasni deski sproti objavljeni urniki aktivnosti.
Program se je dnevno začel z jutranjim sprehodom in gimnastiko v borovem gozdiču ob obali. Prve dni so vaje imele za posledico rahlo bolečino v mišicah, saj mnoge mišične skupine pri vsakodnevnem delu niso bile aktivirane. Vsak dan je bilo gimnastičnih vaj več, vsak pa jih je izvedel toliko, kolikor jih je pač zmogel, saj se programer in voditelj dobro zavedata, da pretirana aktivnost lahko bolj škoduje kot koristi. Po gimnastiki so bile športne igre — balinanje, badminton, kegljanje, namizni tenis, pikado
minigolf, plavanje s poukom neplavalcev v pokritem bazenu in igre z žogo. Te aktivnosti so bile dve uri, popoldan pa še dve uri. Šesti dan programa je bil izlet z avtobusom v Pulo, kjer so si udeleženci ob strokovnem vodstvu ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti tega starega istrskega mesta.
V program je bilo vključeno tudi predavanje o pomenu telesnih aktivnosti, prehrane in drugih dejavnikov, ki delujejo v smislu zaščite zdravja. Zadnji dan bivanja pa je bil ponovni zdravniški pregled (Retestj z vsemi meritvami, ki so bile izvedene ob prihodu.
Po zaključku programa je vsak udeleženec dobil izkaznico z rezultati zdravniškega pregleda, prvega in drugega testiranja funkcionalnih sposobnosti organizma ter mišljenje zdravnika in iprogramera (izkaznice so bile poslane delovni organizaciji). Na osnovi razlik je možno ugotoviti izboljšanje sposobnosti — tako po mnenjih zdravnika kot po rezultatih dobljenih z meritvami.	Š. M.
SLODNJAK Jože, vulkanizer, TOZD Gumama, pri nas 20 let
Zakaj ste se odločili za udeležbo na tej obliki oddiha?
Dejansko sem razmišljal v tej smeri, ker imam že toliko let delovne dobe pa še nikoli nisem nikjer bil. Nikoli nisem koristil podobnih ugodnosti. Delo v gumami je težko, vročina, strupeni plini in podobno, sem bil prepričan, da bo sprememba okolja dobro vplivala na moje počutje in zdravstveno stanje.
In kakšen je vaš vtis?
Počutim se zdrav! Sicer pa je prve dni kazalo zelo slabo. Do sedaj nisem bil navajen tako intenzivne telovadbe. Bolele so me kosti in mišice. Program je bil zelo lepo izpopolnjen. Kar pa je glavno, je to, da je vedno prisoten zdravnik. Seveda pa lahko ugotovimo, da so se pri vseh udeležencih poboljšale fizične sposobnosti in povečala telesna teža.
Tu smo se seznanili s športi, ki jih doslej še nikoli nisem videl in igral, kot šo mini golf, pikado ... sicer pa se športov nisem udeleževal, ker me dajejo že leta.
Kaj smatrate, zakaj je toliko predlaganih oklonilo udeležbo?
Menim, da so se bali stroškov, čeprav je bil edini predvideni strošek prevoz. Tam pa je pač tako, kako živiš, toliko zapraviš. Hrana je bila dobra in obilna tako, da je zame bil strošek le kakšen priboljšek. Pri drugih pa je verjetno predstavljal tudi družinski problem.
Jaz osebno sem zelo zadovoljen. Menim, da bi bilo prav, da s takšno obliko rekreacije poskrbimo za vse tiste delavce, ki dan za dnem delajo v težkih pogojih. Priporočam vsem, ki jim bo ponujena prilika, naj jo izkoristijo.
ALOJZ RAJH
V galvaniki TOZD TAP delam že 13. leto, še vedno v slabih pogojih — vlagi, plinih in pari, včasih so bili pogoji še slabši, kar gotovo vpliva na zdravje.
Zakaj si se odločil za udeležbo na tej obliki rekreacije?
Ker so pogoji dela še vedno slabi sem smatral, da sem gotovo upravičen, da se še kot sorazmerno mlad delavec udeležim te nove oblike oddiha, ki je gotovo vredna vse pozornosti in pohvale, saj je bilo po-nudeno tistim, ki že dalj časa delajo v težjih pogojih.
Kako se ti je zdel 10-dnevni program?
Odličen. Če aktivnosti ne bi bilo, bi gotovo v tem času na morju bil preveč dolgčas. Menim, da tudi količinsko ni bilo aktivnosti preveč, niti premalo — tako da je učinek gotovo dober. Zelo so mi bila všeč zaključna tekmovanja s skupino iz Knina, kjer smo dosegli dobre rezultate v različnih športnih panogah in dobili priznanja.
Skupina je bila okrnjena — le 15 nas je bilo, ostali pa so pred odhodom odklonili udeležbo. Kaj smatram za vzrok? Morda slaba informiranost ali pa je ta bila nepravilna, pa tudi nekaterim družinske razmere niso dovoljevale, dvema pa je odsvetoval zdravnik. Tistim, ki se niso udeležili, pa so bili predlagani, je lahko edino žal, saj ne vem, če bomo imeli kdaj še tako priliko. Čeprav je to novost v naši del. organizaciji, menim, da bi kazalo s to obliko nadaljevati tudi v naslednjih letih.
ZHtj/llluUt; BLE<tUte.,
PRVI ČASOPIS TISKAN V NOVI TISKARNI
STRAN 4 ■ AGIS
Iz prakse sodišč združenega dela
Danes poid to stalno rubriikD objavljamo članek »Pravica do letnega dopusta po vimtvii delavca iz JLA«. Delavec, ima namreč po vnnikvd iz JLA pravico, da izkoristi letni dopust, seveda pod pogojem, da je pred odhodom na odslužitev njegovo delovno razmerje trajalo nepretrgoma najmanj šest mesecev. Istočasno s to pravico ima delavec tudi pravico do regresa. Članek je bil objavljen v Delavski enotnosti, dne 29. 3. 1980. Piše: Ivan Žužek
PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA PO VRNITVI DELAVCA IZ JLA
Kruh naš vsakdanji
Kruh . . .
Smo se kdaj vprašali, koliko kruha zavržemo dnevno v našem obratu družbene prehrane? Povprečno 50 kg dnevno ga delavci ODP poberejo z miz. Žalostno bi nekdo dejal ob pogledu na posodo z odpadki polno odvrženega kruha. Po drugi strani pa bijemo neizprosen boj s setvijo. Bo uspelo posejati dovolj pšenice? Bo drugo leto dovolj kruha? To so seveda vprašanja na katera bomo dobili odgovor šele drugo leto. Bo že kako si mislimo. Sicer pa je do druge žetve še daleč?
Sanja o kruhu . . .
Poskušajmo si malo nazorno prikazati porabo kruha pri nas.
Dnevno ga porabimo povprečno 400 kg pri 2200 obrokih. Letno delamo 266 dni, torej porabimo 106.400 kg kruha. Če upoštevamo podatek, ki ga je posredoval vodja ODP, da pustimo po mizah dnevno povprečno 50 kg je to letno 13.300 kg. Zastrašujoče številke. Mar ne!
Torej ostane nam samo to, da začnemo razmišljati o ljudeh, ki so lačni. Zresnijo nas naj opozorila znanstvenikov, da se svet sooča s problemom prehrane.
Toliko za razmišljanje.	M. Menoni
0 varčevanju
Dobro bi bilo, če bi vsak človek varčeval z vodo, elektriko, hrano, denarjem in z vsem, kar se da varčevati.
Tudi jaz varčujem. Denar, ki ga dobim, vložim v banko. S prihranjenim denarjem si lahko kupim dragocene stvari. Oblek, zvezkov, knjig in drugih stvari ne uničujem. Tudi v šoli imamo hranilnico. Ta hranilnica se imenuje pionirska hranilnica. V pionirski hranilnici varčujejo pionirji.
OŠ Franc Osojnik Ptuj Polonca Holc 2. c
Že od malega varčujem
31. oktober je svetovni dan varčevanja. Moji starši so mi prinesli hranilnik, ki sem bila stara eno leto. V njega sem zelo rada metala denar. Prihranjeni denar mosim na banko. Tam ga vpisujejo v hranilno knjižico. Sedaj sem stara 8 let. V tem času sem prihranila mnogo denarja. Za ta denar bi si rada kupila dober gramofon.
Kar ne porabiš danes, shrani za jutri!
Zadravec Saška 2. c OŠ Franc Osojnik Ptuj
V skladu z zakoni ima delavec pravico izrabiti ietni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ga določa samoupravni splošni akt, vendar ta čas ne sme biti daljši kot šest mesecev (1. odst. 90 čič Zakona o delovnih razmerjih). Kadar nastopi mirovanje pravic iz delovnega razmerja, bodisi zato, ker delavec odide na odsluženje vojaškega roka, na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, če je izvoljen oziroma imenovan v samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo, ali pa mora nastopiti zaporno kazen, ki je krajša od šest mesecev, delavec prekino delo, vendar se po končanem mirovanju pravic iz delovnega razmerja zopet vrne v temeljno organizacijo. Delavec, ki odide na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka, ima pravico, da se v roku 30 dni po odslužitvi oziroma do-služitvi vrne na delo v isto temeljno organizacijo (59. čl. ZDRj. Enako pravico ima tudi delavec, ki je bil izvoljen oziroma imenovan v samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo (58. čl. ZDRj, medtem ko se mora delavec, ki je odšel na izobraževanje oziroma izopopolnjevanje ali ki je prestal zaporno kazen, vrniti na delo takoj.
Delavec se je vrnil po odslužitvi vojaškega roka v temeljno organizacijo in je kmalu po začetku dela zahteval pravico do letnega dopusta. Ker je v kole-
29. november — dan republike
Bliža se 29. november, ki ga slavimo kot rojstni dan republike,
29. novembra leta 1943 je bilo v mestecu Jajcu II. zasedanje AVNOJ, kar pomeni anti-fašističko vječe narodnog osvo-bodenja Jugoslavije. V Jajcu so se zbrali delegati vseh republik. Zbrali so se, da sprejmejo nove sklepe. Sklenili so, da bo nova Jugoslavija socijalistična federativna republika. Imeli so težave z angleškimi oblastmi, saj so Angleži še zmeraj podpirali kralja Petra. Zato so sklenili, da se kralj Peter v domovino ne sme vrniti do konca vojne, po vojni pa bo o tem odločalo ljudstvo. Na tem zasedanju so tudi tovarišu Titu podelili najvišje priznanje »maršal«.
29. november slavimo zato kot rojstni dan republike, saj
darskem letu delal le tri mesece, mu je temeljna organizacija priznala pravico do šestdnevnega letnega dopusta ob upoštevanju, daima delavec, ki ne izpolnjuje šestmesečnega nepretrganega dela, po samoupravnem splošnem aktu le dva dni dopusta za vsak mesec, ki ga je prebil na delu. Temeljna organizacija je tako odločitev utemeljevala po določbi, 2. odst. 90. čl. ZDR, ki predvideva, da delavec, ki v koledarskem letu ni izpolnil pogoja za letni dopust, pridobi pravico do sorazmerno krajšega letnega dopusta.
Ker je delavec zahteval sodno varstvo, je sodišče združenega dela odločilo, da gre delavcu poln letni dopust. Delavec delovnega razmerja ni prekinil, prekinil je le delo in sicer toliko časa, kolikor časa je bil na odslužitvi vojaškega roka. Pravice iz delovnega razmerja so mu medtem časom mirovale (3. odst. 191. čl. ZZD). Prav zato se ta čas ne upošteva v delovno razmerje in tudi ne kot čas za pridobitev pravice do letnega dopusta, pač pa se čas delovnega razmerja pred nastopom mirovanja in po njem seštevata, Ker je bil delavec pred odhodom v JLA skoraj leto dni zaposleni v temeljni organizaciji, je izpolnil pogoj za poln letni dopust, ki ga mora temeljna organizacija določiti v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih. PRAVNA SLUŽBA
se je na ta dan leta 1943 rodila nova Jugoslavija. Po šolah, raznih ustanovah in vseh republikah prirejamo na ta dan proslave. Tudi na naši šoli bomo priredili proslavo. Tako se bomo tudi mi pionirji spomnili tega zgodovinskega dogodka.	Meško Ksenija,
OŠ Tone Žnidarič
Spomin . . .
Neodgovornost delegatov
V tem članku obravnavamo problem nesklepčnosti delavskega sveta delovne organizacije, čeprav, na žalost, to ni edini samoupravni organ, ki ni mogel zasedati, ker se ni zbralo določeno število delegatov.
Že takoj v uvodu se lahko vprašamo po vzroku za nesklepčnost oziroma nasploh za naš malomarni odnos do samoupravljanjia. Takšen odnos posameznih delavcev se tudi žal poraja pri oblikah neposrednega odločanja, na primer neprihajanja delavcev na zbore delavcev, ki je ustavna pravica in dolžnost našega samoupravnega socialističnega sistema.
Delavski svet delovne organizacije je na svojem 6. rednem zasedanju dne 28. 10. 1981 zaradi problema sklepčnosti delavskega sveta razpravljal o nesklepčnosti tega organa oziroma o prisotnosti delegatov delavskega sveta, ki je bil velikokrat na robu sklepčnosti, in je zadolžil splošni sektor, da opozori delavske svete temeljnih organizacij in delovne skupnosti na ta problem. Iz sklepa delavskega sveta delovne organizacije tudi izhaja, da je te organe potrebno opozoriti, da se izvede postopek odpoklica za delegate, ki redno ne prihajajo na seje.
Na osnovi te zadolžitve je splošni sektor pripravil dopis, ki ga je naslovil tudi na izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata temeljnih organizacij in delovne skupnosti, ker je isti sklepal, da je reševanje nediscipline delegatov tudi dolžnost sindikata, ki je bil nosilec postopka evidentiranja, predkandidacijskega postopka in volitev.
Z istim dopisom so obveščeni tudi direktorji temeljnih organizacij in vodja delovne skupnosti ter delegati.
Iz opozorila splošnega sektorja glede izostajanja delegatov delavskega sveta iz zasedanj izhaja, prirejeno za ta članek, med drugim tudi naslednje:
Delavski svet delovne organizacije lahko zaseda, ko je na seji prisotnih več kot polovica delegatov in, ko so zastopane vse TOZD in DSSS. Delavski svet delovne organizacije ima 34 delegatov, zato mora biti na seji najmanj 18 delegatov in zastopane vse TOZD in DSSS. Takšno minimalno število delegatov se ni zbralo na dveh sejah delavskega sveta delovne organizacije, zato )e bila seja preložena. Iz evidence o prisotnosti delegatov, ki jo vodi splošni sektor, pa tudi izhaja, da je delavski svet velikokrat zasedal na meji sklepčnosti, to je, da je bil le en delegat več kot je potrebno za sklepčnost. Menimo, da ni potrebno posebej poudarjati, da v takem primeru dejansko odloča manjšina, saj je dovolj, da se samo en delegat izreče drugače kakor drugi in že ni sklep sprejet. Večkrat se je dogajalo, da ob določeni uri delavski svet delovne organizacije ni bil sklepčen in je bilo potrebno čakati in jih dodatno klicati.
Delegati se obnašajo tako, da večinoma svojih izostankov v na-
prej ne opravičijo oziroma enostavno ne pridejo na sejo delavskega sveta.
Pri takem obnašanju moralo opozoriti, da smo si zapisali v 53. členu Poslovnika o delu delavskega sveta delovne organizacije, ki je bil prejet na delavskem svetu DO dne 9. 4. 1979, katerega smo dostavili sedanjim delegatom v mesecu maju tega leta, naslednje:
»Vsak delegat delavskega sveta je dolžan prisostvovati vsaki seji delavskega sveta. Izostane lahko le iz opravičenih razlogov, vendar mora o svoji odsotnosti pravočasno obvestiti predsednika delavskega sveta.
Kot opravičljiv vzrok se smatrajo predvsem izostanki zaradi:
a)	koriščenja letnega dopusta,
b)	bolezni,
c)	hujše bolezni ali smrti člana ožje družine,
d)	drugi nepredvideni izostanki.«
K temu besedilu menimo, da ni posebej potrebno poudarjati, da je dolžnost vsakega delegata, da prisostvuje vsaki seji oziroma, če bi se tega določila pridrževali teh problemov ne bi bilo.
V delavski svet delovne organizacije, ki je najvišji samoupravni organ v delovni organizaciji bi morali biti predlagani in izvoljeni samo najboljši delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti, kar naj bi sledilo kot nagrada za vzorno in dosledno delo, delovno disciplino, zalaganje našega samoupravnega družbenopolitičnega sistema in druge vrline ter je zato nerazumljivo, da se lahko srečujemo z nesklepčnostjo delavskega sveta delovne organizacije.
Vsi delavci delavskega sveta so podpisali izjave, da se strinjajo s kandidaturo in tudi iz tega izhaja njihova pravica, obenem pa tudi dolžnost za redno prihajanje na seje in aktivno sodelovanje.
Iz evidence izhaja, da so od šestih rednih zasedanj in dveh izrednih zasedanj, od katerih je bila ena redna in ena izredna seja zaradi nesklepčnosti sklicana dvakrat, torej je bilo sklicanih deset zasedanj, delegati bili navzoči kakor sledi: (tabela)
TOZD AVTOOPREMA PTUJ — TAP
Roman Fridauer	7	krat navzoč
Kosar Franc	6	krat navzoč
Muratovič Emin	5	krat navzoč
Peklar Konrad	9	krat navzoč
Trop Franc	5	krat navzoč
TOZD ORODJARNA		
Kolednik Milan	5	krat navzoč
Potočnik Marko	8	krat navzoč
Potočnik Martin	8	krat navzoč
TOZD KOVINSKA OBDELAVA		
Skok Boris	2	krat navzoč
Šešo Toni	4	krat navzoč
Tušek Franc	3	krat navzoč
TOZD VZDRŽEVANJE		
Kristovič Janko	3	krat navzoč
Kukovec Jože	7	krat navzoč
TOZD GUMARNA		
Lešnik Zvonko	6	krat navzoč
Močnik Daniel	5	krat navzoč
Peter Marjan	5	krat navzoč
Valenko Karolina	4	krat navzoč
TOZD VELIKA OPREMA		
Krajnčič Marjan	2	krat navzoč
Trbuc Franc	4	krat navzoč
Vajsbaher Bruno	7	krat navzoč
TOZD SERVIS MOTORNIH VOZIL		
Jeza Dragica	5	krat navzoč
Krajnc Ivan	4	krat navzoč
Toplak Janez	4	krat navzoč
TOZD PRECIZNA MEHANIKA		
Brkič Halim	7	krat navzoč
Dajčman Nada	8	krat navzoč
Henghelman Marija	5	krat navzoč
TOZD VZMETARNA		
Forstnarič Ivan	5	krat navzoč
Hojnik Franc	7	krat navzoč
TOZD KOMERCIALA		
Lah Marjan	8	krat navzoč
Kovačič Ernest	4	krat navzoč
DSSS		
Janžekovič Ana	4	krat navzoč
Ogrizek Marjan	8 krat navzoč	
Paulinič Bogomir Vučak Rozalija	8 krat navzoč	
	5 krat navzoč	
3	krat manjkal
4	krat manjkal
5	krat manjkal
1	krat manjkal 5 krat manjkal
5	krat manjkal
2	krat manjkal
2	krat manjkal
8 krat manjkal
6	krat manjkal
7	krat manjkal
7	krat manjkal
3	krat manjkal
4	krat manjkal
5	krat manjkal
5	krat manjkal
6	krat manjkal
8	krat manjkal 6 krat manjkal 3 krat manjkal
5	krat manjkal
6	krat manjkal 6 krat manjkal
3 krat manjkal
2	krat manjkal 5 krat manjkal
5	krat manjkal
3	krat manjkal
2 krat manjkal
6	krat manjkal
6 krat manjkal 2 krat manjkal 2 krat manjkal 5 krat manjkal
Analiza ts evidence pokaže porazne rezultate za nekatere delegate in tudi delegacije.
V skladu s takimi ugotovitvami je podan predlog izvršnim odborom osnovnih organizacij sindikata, da se s posameznimi delegati o njihovih odsotnostih iz zasedanj pogovorijo in na osnovi
teh razgovorov odločijo o odpoklicu nekaterih delegatov, ki so zaupanje svojih delavcev izneverili.
Ta problem naj bo dan vsem delavcem naše delovne organizacije v premislek.
Alojz ŠALAMUN
Ob stroju
Človek
Človek
v srcu tvojem je luč, v srcu tvojem je ljubezen, v srcu tvojem je pesem, človek
v srcu tvojem je nežnost v srcu tvojem je mladost, v srcu tvojem je radost, človek
v srcu tvojem je moč, v srcu tvojem so želje, v srcu tvojem je grožnja, človek
v srcu tvojem je mržnja, v srcu tvojem je pohlep, v srcu tvojem je sovraštvo, človek
v srcu tvojem je smrt, v srcu tvojem je praznina, v srcu tvojem ni resnice, človek
kako zmoreš?
Saj si vendar
ČLOVEK!	D. I.
Naši upokojenci	Zavarovanje za primer brezposelnosti
Zelo hladen jesenski popoldan. Pot me je vodila k upokojencu. Zmotil sem ga pri čebelah. Točneje pri zadnjem opravilu pri čebelah pred zimo. Skrbno jih je treba pripraviti na prezimovanje. Prav od tega opravila je odvisno, koliko jih preživi zimo. »To delo sem do sedaj vedno opravil dobro,« mi je pripovedoval naš upokojenec
FRANC ZELENKO
»Upokojil sem se leta 1970. Do upokojitve sem delal od 1963. leta dalje kot skladiščnik v TOZD TAP. Hudo je bilo. Delali smo veliko pa kljub temu nismo mogli na »zeleno vejo«. Ne rad se spominjam, da smo imeli skoraj vedno 80 % osebne dohodke. Kljub vsemu pa je bilo vzdušje med delavci pristno. Složno smo se spopadali z težavami, ki jih ni bilo malo. Danes nam je verjetno veliko lažje, čeprav vem, da tudi sedaj težav ne manjka. Kje pa jih ni?
Čas beži sedaj, ko sem upokojen, se mi zdi, da še vse hitreje. Reči moram, da živim tudi v pokoju zelo aktivno. ZeJo rad se mudim v goricah. Svojih goric nimamo, pomagam pa sosedom pri obnovah starih goric. Sicer pa so moje glavno veselje čebele. Z čebelarstvom se ukvarjam že od svojega 14. leta. Veliko časa je treba posvetiti čebelam. Pa tudi dokaj drag hobi je čebelarstvo, sicer pa z medom pokrivam stroške.
Drugače sem kljub 71. letom še dokaj zdrav. Moti me seveda poleg male pokojnine tudi to, da me nihče od sodelavcev ne obišče. Zelo vesel bi bi!
vsakega obiska. Sicer pa bo skoraj konec leta in takrat se rad odzovem vabilu na srečanje upokojencev.
Vsem zaposlenim v Agisu želim veliko zdravja in delovnih uspehov.
Za konec mi je tudi zaupal pesem, ki jo je nekje prebral in si jo z ženo včasih zapojeta.
Himna upokojencev
Osivela glava oglušela ušesa oj mladosti ti moja kam si šla oj kje si.
Oh ti plača moja, kam si se izgubila?
V bomo pokojnino, si se spremenila.
Pada dinar, pada, vsak dan manj zaleže, vsak dan tajnši kruhek socialna reže.
Kaj mi je storiti, na tem črnem svetu, od obljub vsakdanjih-; se ne da živeti.
Časi, zlasti časi, ko smo še verjeli, da na starost bomo dobro vsi živeli.
Ob odhodu sem mu zaželel še veliko let veselja s čebelam'	M. M.
Eil nem nezaposlen od 29. 12. 1980 do 9. 9. 1981. Prva zaposlitev v TOZD GUMARNA je bila začasna. Nadomeščal sem sodelavko v času porodniškega dopusta. Ker sem nepretrgano delal več kot 9 mesecev sem bil upravičen do trikratnega mesečnega denarnega nadomestila v višini 60 % moje poprečne plače in še 5 % zraven za otroka. Takrat se niti najmanj nisem počutil kot parazit. Saj je del mojega osebnega dohodka šel tudi za namen. Nadomestilo mi je veliko koristilo v težki finančni situaciji. Na lastni koži sem občutil humano upravičenost zavarovanja za primer brezposelnosti.
Večkrat sem slišal o tem, kako nezaposleni dobivajo denarno nadomestilo ves čas brezposelnosti in so kot takšni hudo breme za našo občino. Kot, da bi na zavodu za zaposlovanje bilo prijavljeno, ne vem kako veliko število tistih kateri nočejo delati in zato dobijo še lepo denarno nadomestilo.
V ponedeljek, 23. 11. 1981 sem se pogovarjal z vodjo zavoda za zaposlovanje Maribor, enota v Ptuju, tovarišem Ostermanom glede dejanskega stanja na tem področju v ptujski občini. Povedal je, da je poprečno število upravičencev do denarnega nadomestila okrog 96 v tem letu. V zimskem času, ko prenehajo sezonska dela jih je tudi 120. Poleti in v sezoni kmetijskih in gradbeniških del se to število zmanjša. V avgustu jih je bilo okrog 50. Za čas trgatve pa 36. Pretežno so to bili takšni upravičenci kateri niso mogli delati: doječe matere in nosečnice, (invalidi), bolniki.
12 upravičencev do nadomestila je odklonilo ponujeno delo na trgatvi in jim je zaradi tega bilo nadomestilo ukinjeno.
Po uveljavitvi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, 1978. leta, število upravičencev vsako leto počasi narašča. To je zaradi tega, ker je ta zakon znižal čas, potreben za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, ki ga je oseba doslej prebila na delu. Do denarnega nadomestila smo lahko upravičeni pod dvama pogojema:
1.	Potreben čas, ki ga je oseba dotlej prebila na delu.
2.	Da je do prekinitve delovnega razmerja prišlo brez lastne krivde in proti naši volji.
Ta drugi pogoj predvsem izpolnjujejo sezonski delavci, delavci zaposleni za določen čas, delavci kateri ostanejo ob službo zaradi ukinitve privatne obrti in podobno.
Denarno nadomestilo se izplačuje: tri mesece, če ima oseba najmanj 9 mesecev nepretrganega dela; šest mesecev, če ima oseba najmanj 30 mesecev nepretrganega dela; devet mesecev, če ima oseba nad pet
do deset let dela; dvanajst mesecev, če ima oseba več kot 10 let dela. Osebi, ki ima najmanj 15 let delovne dobe, se denarno nadomestilo izplačuje tudi po preteku enega leta, toda samo v primeru, če jim niti s strokovno usposobitvijo ali s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti zaposlitve, ki ustreza njenim sposobnostim.
Oseba, katere skupnost za zaposlovanje do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in nima 15 let delovne dobe, pridobi ob koncu prejemanja denarnega nadomestila pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo če njeni dohodki ne presegajo po družinskem članu (skupaj z dohodki ožje družine) zagarantiranega minimalnega osebnega dohodka in, da ne prejema v tem času denarnih dajatev za izobraževanje.
Upravičencev do denarne pomoči je okrog 20 do 25 % od števila upravičencev do denarnega nadomestila.
Vsi delavci so zavarovani za primer brezposelnosti v skupnosti za zaposlovanje. To pa ne velja za tiste, kateri niso nikdar delali. Po zakonu je zavarovanje za primer brezposelnosti dejavnost posebnega družbenega pomena. Napačno je mnenje, da nezaposleni dobivajo denarno nadomestilo tako dolgo dokler se nezaposleni Napačno je tudi mnenje, da lahko neštetokrat odklonijo ponujeno delo in so še naprej upravičeni do denarnega nadomestila. Nezaposlena oseba izgubi pravico do denarnega nadomestila, če samo enkrat odkloni delo katero ustreza njeni šolski izobrazbi, oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
Drži ugotovitev, da so nezaposleni, hudo breme za našo občino, za celotno združeno delo in širšo skupnost sploh, ne samo zaradi denarnega nadomestila, še več zaradi tega, da v tem času ne ustvarjajo dohodka.
Zaradi vsega tega zavarovanje za primer brezposelnosti ima svoj velik pomen v naši družbi ker posameznikom vsaj malo ublaži posledice brezposelnosti.
Boris Miočinovič
OBVESTILO
Delavce delovne organizacije obveščamo o naslednjem: Vse, ki vam je bil dodeljen kredit za individualno stanovanjsko izgradnjo, pa ste kredit že izplačali in ste zainteresirani za izbris te terjatve v zemljiški knjigi, obveščamo, da se lahko oglasite v pravni službi delovne organizacije, kjer vam bomo sestavili izbrisno dovoljenje.
S seboj je potrebno prinesti izpisek iz zemljiške knjige in druge potrebne dokumente.
PRAVNA SLUŽBA
Zločin in kazen
Kje so vzroki nekega »nelogičnega« štrajka ali kam nas lahko pripelje nepoznavanje samoupravnih pravic.
Štrajk — ustavitev dela je v naši družbi še vedno tabu tema (tabu prepoved, ki je na nekem predmetu, besedi in podobno). O ustavitvi dela se uradno nerado piše in govori. Uradno se za ožjo in širšo javnost delamo, kot da ga ni bilo. Neuradno pa se širijo informacije v stotinah različic. »Po hodnikih se vedno vse zve. Včasih pa tudi več od resnice.« Zato ne bi smeli zamolčati prave resnice, ker je resnica vedno revolucionarna (vsaj po Leninu).
Do štrajkov še vedno prihaja v naši družbi. To je siguren znak, da samoupravljanje še ni zaživelo kot resnično popolni mehanizem, predvsem zaradi naših subjektivnih slabosti. Še vedno nimamo dovolj »kvalificiranih mehanikov«, ki hi znali izkoristiti vse dane možnosti, katere nam ponuja ta »stroj« izrednih lastnosti. V samoupravnem sistemu je štrajk nelogičen pojav. Vendar na sedanji stopnji naše »samoupravne zavesti« nekateri »samoupravljalci« uporabljajo štrajk kot edini način izjavljanja svojega nezadovoljstva.
15. 10. 1981 je štirinajst vulkanizerjev TOZD GUMARNA štraj-kalo. Razen novincev na poskusni dobi; celotna druga izmena. To se je zgodilo na dan podelitve OD. Na dan, ko se je delavcem Gu-marne faktor zvišal za 10%. No, kljub temu so »gumarske« plače še vedno ostale najnižje v AGISU, ki je znan v Ptuju, kot DO z najnižjimi osebnimi dohodki. Štirinajst vulkanizerjev ni hotelo začeti z delom, ker so bili mnenja, da se za tako nizke plače ne izplača delati tako naporno in zahtevno delo. Neposredni povod pa je bila informacija, da je sodelavka iz priprave surovca dobila enako plačo kot nekateri vulkanizerji. Ustavitelji dela v svoji razburjenosti niso upoštevali tega, da so omenjeni vulkanizerji bili nekaj dni, bodisi v bolniškem staležu, bodisi na dopustu.
Možno je, da ne bi niti prišlo do ustavitve dela, če bi ne bili ti delavci na dopustu ali v bolniškem staležu. Vendar to ne bi pomenilo, da vzrokov, zaradi katerih je resnično ustavljeno delo, sploh ni. Površni opazovalec jih ne opazi. S podrobnejšo analizo pa pridemo do spoznanja, da je razlogov za nezadovoljstvo delavcev veliko.
Toda vrnimo se k dogodkom. iDelavci niso hoteli začeti z delom »dokler ne bo prišel v. d. direktor, tov. Horvat in jim pojasnil, zakaj so plače takšne kakršne so in kdaj bodo boljše.« Ker je tov. Horvat bil službeno odsoten, je okrog 15,30 ure, na zahtevo delavcev prišel direktor DO AGIS, tov. Učakar. Med daljšim pogovorom (do 17. ure) jim je poskušal pojasniti razloge slabega poslovanja Gumarne ter krize celotnega jugoslovanskega in svetovnega gospodarstva. Po odhodu tov. Učakarja so delavci »prenehali z ustavitvijo dela« in začeli delati. Štirje delavci, ki so med pogovorom s tov. direktorjem, in tudi sicer najbolj glasni, so bili zaradi tega osumljeni za pobudnike štrajka. Na osnovi »suma« jih je komisija za DR in QD TOZD Gumama suspendirala iz TOZD do sklepa skupne disciplinske komisije. Skupna disciplinska komisija ni ugotovila njihove krivde glede pobudništva, kljub nerodnim izjavam enega izmed njih, »da ne bo delal za to bando (priprava surovca) in za delavce iz drugih republik, ki v Sloveniji prenehajo delati, ko se poročijo tukaj in postanejo socialni problemi.« Tako je vsem štirinajstim izrečen enotni disciplinski ukrep: pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo enega leta. Prva obravnava je zaradi procesnih pomanjkljivosti, na katere je opozoril odvetnik osumljenih pobudnikov, preložena za teden dni in je bil ukrep izrečen na drugi obravnavi 9. 11. 1981. Vsi obdolženi so zatrjevali, da pobudnikov ni bilo in da je do ustavitve prišlo spontano. V zagovoru so poudarjali, da se zavedajo, da niso izbrali prave poti za »izvajanje svojega nezadovoljstva z višino osebnega dohodka«. Nihče od udeležencev prekinitve dela niti »pomislil ni, da bi lahko zaradi tega bili obdolženi kot sovražniki družbe.«
Zakaj se sploh oglašam v zvezi s to »afero«? Iz senzacionalističnih razlogov, kot bi mi kdo morda očital, gotovo ne!
Menim, da se v glasilih morajo obravnavati aktualni dogodki (čeprav ta dogodek ne bo več aktualen, ko bo glasilo izšlo) na ustrezen način. Posebej še, če ti dogodki postanejo gradivo za ustno predajo oziroma za družabno igro »pokvarjeni telefon«. Razen omenjenega razloga menim, da konstruktivna analiza lahko samo pripomore k razvoju samoupravnih odnosov in dvigovanju samoupravne zavesti. Sredstva za informiranje se ne bi smela igrati »dvorskega norčka« in »uspavati ljudstvo z ugodnimi in moralno politično neoporečnimi novicami«, včasih že smešno nevtralnega karakterja. Skrajni čas je, da začnemo prevladovati popolnoma iracionalni strah, da se bomo »enim zamerili«. Čeprav do »zamere« lahko tudi pride, vendar v naši družbi ne bi smel nihče »zaradi zamere biti ob glavo«.
Tretji vzrok za ta zapis je profesionalno etične narave. Kot delavec v pravni službi sem bil bolj ali manj na tekočem glede opisanega ekscesa in je moja dolžnost, da pojav analiziram iz vidika »nesamoupravnega« tolmačenja samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev.
In čeprav tudi ne najmanj pomemben razlog je ta, da sem v Gumami delal kot planer skoraj eno leto in mi je »gumarska problematika« znana bolj kot problematika drugih TOZD v AGISU.
V našem pozitivnem zakonskem sistemu štrajk ni nikjer izrecno definiran. V nobenem zakonskem aktu se ta pravica delavcev ne dovoljuje, niti ne prepoveduje. Tudi v ustavi ni omenjena (kot pravi Mika Špiljak »Pri nas štrajki niso dovoljeni, vendar tudi prepovedani
niso«). Zato ne vidim nobene osnove, da delavce, ki se »štrajka gredo«, označimo za »protidružbene elemente«. Naši gumarji so naredili napako, ker niso uporabili resnično samoupravnih sredstev za razrešitev svojega problema. Brez le-teh (samoupravnih sredstev) pa ravno nismo. Po zakonu o združenem delu lahko delavci svoje zahteve uresničujejo (in tudi probleme rešujejo) preko osnovne organizacije sindikata. Ta bi morala na lastno iniciativo ali na pobudo delavcev sprožiti spor pri samoupravnih organih, s katerimi so delavci v spor prišli. »Če pa pride do štrajka,« pravi tov. Mika Špiljak, »je to redno znak slabega dela sindikata.«
Na obravnavi so delavci povedali, da so na zborih večkrat opozarjali, da imajo vulkanizerji neustrezno plačilo za svoje delo. Vendar tega ni nihče pozneje resneje obravnaval. Zakaj je temu tako?
Znano je, da so delavci na zborih praviloma »tiha večina«, ki se strinja ali (po tihem) tudi ne s predlogi dnevnega reda in sklepi. Delavci se obnašajo tako, ker ne vidijo direktne koristi in smisla takšnih zborov. Za njih je to samo »formalnost«, ki jo morajo opraviti od 13.45 — 14. ure. Večina ima takoj po drugi uri avtobus. »Vozni red« je še vedno višja sila, pred katerim pada na kolena samoupravna zavest polproletarcev.
Minuli teden sem se v Mariboru udeležil seminarja o samoupravljanju. Tam sem slišal skoraj neverjetne stvari. Med drugim tudi to, da je v SR Sloveniji 68 % vseh zaposlenih (še vedno!) brez osnovne izobrazbe. Ob tem podatku res ne moremo govoriti o visoki ravni samoupravijalne zavesti. Ta podatek namreč govori, da nimamo osnov za visoko zavest. Pogoj za samoupravno zavest pa je — znanje. Znanje je moč! Samo z večjim znanjem lahko človek pride do pravih spoznanj.
Ena od najvrednejših je spoznanje o nujnosti pridobitve lastne svobode samo s svojimi lastnimi močmi.
»Učiti se, učiti se in se samo učiti!« — to je že davno rekel Lenin.
Posebno velja to za naš družbeni sistem, ki je po ideji še vedno daleč pred našimi zmožnostmi vedenja. Zato sploh ni nenavadno slišati toliko stališč »proti« po gostilnah in v sredstvih javnega prevoza.
Na zborih delavcev pa smo raje tiho. Nimamo poguma »javnega nastopanja«. »Nerodno nam je.« »Ne želimo se izpostavljati.« Čeprav so ravno od naših izrekanj in odločitev odvisni naš dohodek in osebni dohodek. Nekateri se bojijo. Bojijo se za službo. In se z molkom »borijo« za svojo sedem tisočakov močno plačo s katero si polnijo želodce, na to pa smradijo zrak s težkimi besedami na neustreznih mestih.
Kako so sejali, tako bodo želi.
Pravijo, da je lahko po vojni biti general in deliti nasvete vse-prek. Pravijo pa tudi, da dober nasvet vedno dobro pride — vsaj za v bodoče. Za nas Jugoslovane še pravijo, da se učimo na napakah, Angleži pa se učijo v Cambridge (Kambridžu), za res pa mislim, da je izkušnja najboljša šola, pod pogojem, da izdelamo razred.
Štirinajst vulkanizerjev je spoznanih za kršilce delovne dispi-pline. To je njihov zločin. Kdo pa je kaznovan?
Kaznovana je celotna TOZD Gumama. Pojasnimo za kaj gre. Če je dnevni izpad proizvodnje večji za 5%, a na »štrajkaški dan« je bil izpad 15%, so vsi zaposleni v režiji bili posredno kaznovani z 2 % nižjo plačo, delavci v proizvodnji pa z 1 % nižjo plačo kot bi jo lahko dobili po mesečni realizaciji.
Štirje neupravičeno (zaradi pobudništva) suspendirani delavci niso delali 12 delovnih dni in naj bi za ta čas dobili 50 % plačo. Ker pa je bil po sklepu disciplinske komisije suspenz razveljavljen, pripada omenjenim delavcem celotni znesek osebnega dohodka (čeprav niso delali in ustvarjali tega dohodka).
Štirje delavci predstavljajo okrog 4 % vulkanizerjev. To je v danih pogojih pomenilo najmanj 4 % manjšo možnost za doseganje plana. Po neuradnih podatkih je kljub temu gumama v septembru dosegla plan s122 %. Če bi »moštvo« bilo kompletno bi bil presežek večji za 4 %. Moramo tudi omeniti, da so delavci iz druge, inkriminirane, izmene nadoknadili izgubljeni čas ob ustavitvi dela naslednjo soboto.
Iz tega sledi, da je komisija za DR in OD TOZD Gumama (s podporo vseh drugih samoupravnih organov in DPO) s prehitrim suspenzom štirih delavcev prav za prav kaznovala vse zaposlene v TOZD. Najmanj pa so bili kaznovani, seveda, suspendirani (finančno).
Zato bi se vsak takšen in podoben sklep sprejet na »halo« in v razburjenju moral v bodoče vendarle dobro pretehtati.
Dohodek naj bi bil osnovni smisel poslovanja in življenja v kolektivu, posebno pa v sedanji krizni situaciji. Če bi v Gumami VEDELI prej, kakšne bodo posledice v dohodku, verjetno ne bi suspendirali svojih tovarišev, temveč bi jih pustili, da delajo naprej.
Če bi človek bil vedež, ne bi bil revež! Torej: učiti se, učiti se in se vedno učiti!
Gumama je trenutno v izjemno težkem položaju. Izguba, ki je v polletju znašala milijardo starih din, je pripeljala TOZD v predsana-cijo. Zato ne bi smeli ravno sedaj delati zgage in z nepremišjenimi ukrepi poslabševati medčloveških odnosov. Znano je, da so slabi odnosi med ljudmi, najpogostejši razlog za slabo delo in poslovanje. Ustavitve dela so v pravilu signal in simptom neurejenih samoupravnih odnosov v kolektivu.
Z 21. seje CK ZKJ je poslan poziv vsem komunistom in delovnim ljudem Jugoslavije na odločen spopad z nakopičenimi ekonomskimi težavami. Boriti se moramo za večjo disciplino, red, večjo odgovornost in boljše samoupravljanje na vseh ravneh.
Ne bi smeli napačno tolmačiti tega poziva in biti sovražno razpoloženi do naših grmarjev, ki niso vedeli drugače ravnati kot so. Gumama lahko samo kot enoten in trden kolektiv prebrodi težave in začne normalno poslovati.
Zavedati se moramo dejstva, da so delavci kot neposredni ustvarjalci dohodka, najpomembnejši dejavniki v tej zadevi. V sedanji situaciji se morda lahko delavcem očita tudi nizka storilnost (in še marsikaj zraven).
Vendar, kot pravi Bogumil Begdešič (dolgoletni zelo uspešni prisilni upravitelj): »Delavci niso nedelavci, če se delo organizira tako, da lahko maksimalno delajo. Vendar mora biti delavec tudi dohodkovno stimuliran. Če ne dobi tisto, kar ustvari (zasluži) je upravičeno nezadovoljen in zato tudi »zabušava«. »Dober delavec ne bo nikoli preplačan za svoje delo. Delavec v proizvodnji je na koncu koncev vendarle najpomembnejši faktor v ustvarjanju dohodka. Direktor in kolegij lahko delajo ne vem kaj, če pa delavec zavestno zabušava, ker smatra, da njegovo delo ni primerno ovrednoteno, lahko to obrne ročico (stroja) v napačno smer.«
In je že vse šlo po gobe.
Samo s skupnimi močmi vodstva in vseh delavcev lahko Gumar-na pride na zeleno vejo.
Povdarjam, da nisem imel namena ščititi že nekolikokrat omenjenih delavcev iz Gumarne. Želel sem samo dokazati, da ustavitev dela ni bila tako nelogična, kot so jo nekateri prikazali. Bilo je slišati: »Kaj se bunijo!« Saj so dobili povišico!« Plača 9600 din na mesec je za Agis dobra!« »To ni razumno« Mogoče 9600 din plače za AGIS res ni slaba plača. Morda tudi ni razumen štrajk, ko je končno vendarle višja plača. Res ni dosti logike v vsem tem. Toda vsaka logika pade v vodo, ko treba sestaviti začetek in konec meseca štartno osnovo: 5600 din. Vsota 9600 din na izplačilni listi pomeni namreč tudi: 1500 din za otroške dodatke, 1159 din za nočno delo, 860 din za preseg norme in 404 din za prevozne stroške (za nameček). Delavec ima 1590 din kredita.
Cene hrane takoj ubijejo sleherno logiko pri takšni osnovi in kljub »namečkom«.
Disciplinska obravnava je odkrila še marsikaj. Delavci so se, med drugim pritoževali na slabo informiranje v Gumami. Mnoge sklepe samoupravnih organov ne razumejo (zaradi nejasne formulacije sklepov zaradi nerazumevanja temeljnih samoupravnih pojmov, verjetno tudi zaradi nepismenosti — pismen ne pomeni: znati brati črke), mnogi »nadrejeni« izbegavajo kakršnekoli človeško komuniciranje in podobno. Vse pripombe delavcev so res že splošno znani repertoar, ki že lep čas ovira razvoj samoupravljanja. Zato je ena od osnovnih nalog in dolžnosti vodilnih delavcev poleg osebnega vzora v razvoju humanih medsebojnih odnosov, da na čim bolj poljuden način obveščajo sodelavce o vseh sklepih, s katerimi bodo delavci v samoupravnih organih odločali o svoji usodi in usodi svoje organizacije združenega dela. Tudi natančna in razumljiva informacija je pogoj za pravilno delo tistih, katerim je namenjena.
Dejstvo je, da večina naših delavcev ne razume popolnoma in povsem pravilno (tudi vodilnih delavcev) našega samoupravnega sistema. Znanstveno pa je tudi dognano, da ima proletarec občutek svoje razredne pripadnosti, v naši družbi pa tudi zavest o pravicah, ki mu po pozitivnih zakonih pripadajo.
Občutek dolžnosti je našemu delavcu pogosto, na žalost, v drugem planu. Mogoče bi knjižica, napisana v zelo preprostem poljubnem slogu (O osnovnih samoupravnih pravicah in dolžnostih in načinih uresničevanja) pripomogla, da se izboljšajo medsebojna razmerja, storilnost, poslovanje ...
Mogoče pa je to čista utopija. Vredno bi bilo poskušati!
In še to. Jugoslavija je kot podpisnica Mednarodnega sporazuma o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah državljanov, dolžna kot država zagotoviti delavcu pravico do štrajka. To pa naj bi bilo pri nas res skrajno sredstvo, ki se uporablja šele takrat, ko zatajijo vsi samoupravni organi v katerih sedijo »samoupravno nepismeni delavci« (vendar samo v smislu ohranitve osnovnih samoupravnih načel!).
Pot do resnične samoupravne zavesti pa je dolga in gotovo ne pride čez noč. In tudi po sili zakona ne.
Upam, da so morda vzroki »nekega gumarskega štrajka« sedaj razumljivi tudi tistim, ki so ga počeli. Mogoče pa sem »vsekal« mimo in nimam prav. Če se kdo slučajno čuti prizadet, se mu vnaprej opravičujem.
Boris MIOČINOVIČ
Sodelavcu Francu Djonšeku v spomin
Jesenske megle so narahlo prekrile polja, travnike in mesta. V tem lepem in dišečem jesenskem jutru je prišlo med nas novica, da mu je za vedno onemel srčni utrip. Tragična usoda mu je pretrgala nit življenja sredi ustvarjalnih let. Skoraj dve desetletji je delil z nami dobre in težke dni. Prav gotovo je uspešnost našega dela vtkan tudi del njega.
Minilo je skoraj dvajset let odkar se je leta 1962 zaposlil pri nas kot ključavničar, nato kontrolor. Lansko leto se mu je izpolnila želja, bil je premeščen za varnostnika. Sam je dejal, da se mu je nasmehnila sreča, ko je bil premeščen za varnostnika na Formin, blizu doma. In prav na poti do doma je postal žrtev prometne nesreče.
Končala se je njegova življenjska pot, za to naj bodo te skromne vrstice zahvala za vse, kar je v dvajsetih letih dela dal in ustvaril za nas.
Sodelavcu Jožetu Voglarju v spomin
Mrzel jesenski dan je bil, ko smo se poslavljali od Jožeta. Srčni utrip se mu je ustavi) sredi ustvarjalnih let polnih življenja in še ne ustvarjenih idej. Naša bolečina je toliko večja, ker smo ga poznali kot resnega in dobrega sodelavca, ki pa mu ni manjkalo vedrine.
Polnih 26 let je delil z nami dobro in hudo in kot takšnega ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Sodelavci
Ob boleči izgubi dragega očeta
RIŽNAR JOŽETA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Servis motornih vozil za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč ter tako številno spremstvo na očetovi zadnji poti
Rižnar Janez Zastava servis
Ohranili ga bomo v trajnem Ob nenadomestljivi izgubi spominu.	našega dragega moža in ateka
JOŽETA VOGLARJA
Sodelavci	se iskreno	zahvaljujemo kolektivu AGIS	in njegovim sode-
_______________________________ lavcem za	denarno pomoč in
sočustvovanje v najtežjih dneh. Vsem skupaj hvala.
Žalujoča žena, hčerka in sin
Otroci o referendumu	_______________________________
Aktivnost OOZSMS Naše samoupravljanje TOZD Vzmetarna
OOZSMS TOZD VZMETARNA je bila ustanovljena 27. 12. 1980, se pravi takoj ob formiranju naše temeljne organizacije. Vanjo je vključenih 22 mladincev, glede na to, da nas je skupaj zaposlenih 65 delavcev, predstavlja to tretjino zaposlenih, kar je zelo veliko.
Na 3. redni seji 00 ZSMS je bil sprejet program aktivnosti za leto 1981, ki smo ga skoraj v celoti uresničili:
—	na dan OF smo sodelovali na proslavi v Mostju,
aprila smo organizirali širšo delovno akcijo, čiščenje okolja,
—	sodelovali smo pri organizaciji proslave za 1. maj skupaj s pionirji OŠ Gorišnica,
—- na dan mladosti se je eden od naših članov udeležil proslave v Beogradu,
—	sodelovali smo na nogometnem turnirju DO AGIS,
—	konec oktobra smo začeli s širšo delovno akcijo (izgradnja transportne poti), ki je še v teku. Končati je nameravamo do konca tega meseca.
V programu za letos nam je ostala le še organizacija proslave za dan republike. Prav je, da delavce naše DO, posebno pa še mladince, pobliže seznanimo z obema delovnima akcijama. Po končani izgradnji HE Drava II Formin je ostala okolica našega obrata zelo zanemarjena. Smeti so na primer odmetavali, kar na kup izza delavnice, ker ni bilo na voljo kesona, da bi komunalno podjetje lahko odvažalo smeti. Da bi omenjeno stanje izboljšali smo žrtvovali prosto soboto ter
popolnoma očistili okolico obrata. Smeti smo z lastnimi traktorji zvozili na smetišče v Gorišnico. Komunalno podjetje je kmalu po akciji namestilo pri obratu kontejner. Tako da smo istočasno rešili tudi problem odlaganja smeti.
Velik problem je predstavljal tudi transport žice iz skladišča do obrata, ker ob skladišču ni bilo transportne poti. Ker bi gradnja poti (cca 65 m) stala našo TOZD dosti finančnih sredstev, smo sklenili, da bomo cesto uredili sami. Vodstvo TOZD je organiziralo dovoz gramoza in cementa. Gramoz smo nato sami razvozili, sedaj pa poteka že betoniranje cestišča (širina 2 m). Doslej smo za delo porabili tri popoldneve, približno toliko časa pa bo še potrebno, da bodo vsa dela končana. Zal je pri delu sode-I oval o približno tri četrtine mladincev, ker je še vedno mogoče najti posameznike, ki niso zainteresirani, da bi tudi s prostovoljnim delom prispevali svoj delež za naš boljši jutri. Nekaj smo vsi ostali s svojim delom zanj prav gotovo prispevali.	A. R.
Sklep 67:
Delavski svet DO potrdi prioritetni red dodelitve kadrovskih stanovanj, ki je naslednji:
1.	Vodenje TOZD Gumama
2.	Zdravnik medicine dela
3.	Vodenje sektorja za organizacijo in poslovno informatiko z AOP
4.	Razvijanje tehnologije livarstva im ostalih toplotnih obdelav im razvijanje tehnologije transporta in skladiščenja.
Sklep 68:
Splošni sektor se zadolži, da opozori DS TOZD in DSSS, da njihovi delegati DS DO ne prihajajo redno na seje. Obenem pa naj iste opozori, da delegati, ki ne prihajajo, se jih odpokliče. Skupaj z opozorilom se dostavi seznam prisotnosti.
Vsak izostanek se! mora en dan pred sejo opravičiti v splošnem sektorju.
Sklep 69:
Delavski svet DO prepove uporabo električnih peči kot dodatni vir za ogrevanje prosto-irov, v kolikor je temperatura zagotovljena 18 "C.
Uporaba le-teh se smatra za hujšo kršitev delovnih obveznosti.
Sklep 70:
Delavski svet DO sklene, da se Samoupravni sporazum im Aneks št. 1 o poslovno tehničnem sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev med delovno organizacijo Je-tehna, export-import, TOZD Veleprodaja Maribor im delovno organizacijo AGIS podpiše.
Sklep 71:
Delavski svet deilovne organizacije odobri tov. Anici Medved podaljšanje štipendije za dobo treh mesecev.
Sklep 72:
Delavski svet delovne organizacije potrdi oz. sprejme potek aktivnosti pri vrednotenju del oz. nalog, ter v skladu z njim zadolži posamezne nosilce, kot so navedeni v poteku im sicer:
1. Vodja organizacijske enote pripravi opis del ali naloge oziroma delovnega mesta, ki se pojavi kot novo v njegovi organizacijski enoti.
Sklep 73:
Delavski svet delovne organizacije sprejme pobudo OOS DO, da se namesti profeisionalni predsednik OOS, s tem, da IO konference OOS izdela konkreten predlog namestitve im nagrajevanja.
Rok: zadnja seja v tem letu.
Sklep 74:
Od dneva sprejetja tega sklepa je možno skleniti nova delovna razmerja samo z delavci na voljenih oz. imenovanih delih oz. nalogah.
Ostala delovna razmerja je možno skleniti samo kot nadomestilo im, če opravljanje nalog mi mogoče organizirati drugače. O tem sprejme sklep delavski svet DO pred razpisom ali objavo prostih del. oz. nalog. Prav tako prerazporejanje iz proizvodnih na režijska delo oz. naloge ni možno. Brez sklepa delavskega sveta DO tudi ni mož-
no redno skleniti delovnega razmerja z delavci, ki so trenutno zaposleni za določen čas.
Sklep 75:
Delavski svet DO podpira zapisnik —■ okrožnico koordinacijskega odbora za SLO in DSZ.
Sklep 76:
Delavski svet DO potrdi opredelitev stroškov družbene prehrane in sicer:
1.	V vseh TOZD razen TOZD Komerciala so naslednja dela, katerih družbena prehrana bremeni sklad skupne porabe:
—	vodenje TOZD
—	vsa tajniška im administrativna dela
—	dela komercialnega značaja: vodenje kooperacije, nabava delov iz kooperacije (TOZD TAP)
—	vodenje nabave in prodaje (TOZD Servis motornih vozil)
—	vodenje prodajnih skladišč Ptuj (TOZD Servis motornih vozil).
Ostali stroški za prehrano delavcev v TOZD, ki niso zajeti v predhodnem stavku bremenijo materialne stroške.
2.	V TOZD Komerciala im DSSS bremenijo stroški družbene prehrane sklad skupne porabe, razen:
—	vsa transportna in skladiščna dela
—	delavci obrata družbene prehrane, razen vodje in vodenje analitične evidence materiala
—	vozniki osebnih im tovornih vozili
—	varnostna dela (vratarsko-čuvajska dela)
—	vhodna kontrola, merilnica, laboratorij, eksperimentalna delavnica in delavci v razmnože-valnici tehnične dokumentacije.
Sklep 77:
Za vsako točko dnevnega reda je potrebno navesti predlog sklepa, ki bi ga naj sprejeli delavski svet DO, v obrazložitev pa navesti prednosti in slabosti določenih predlogov.
Sklep 78:
Cene iz cenika S/158, ki šteje z dnem 18. 10. 1981 potrjen, se pričnejo uporabljati takoj.
Sklep 79:
Delavski svet delovne organizacije potrdi predlog poslovodnih organov, da se za DO AGIS v mesecu novembru uvozi re-promaterial v višini 2,263.826 din (1/2 od predvidenega izvoza do 31.	12.	1981 v višini
4,527.653 dim).
Vsaka posamezna temelljma organizacija si iz podanega predloga pod točko 2. določi prioriteto uvoza materiala, vendar največ do višini 76 % predlagane vrednosti iste točke.
Sklep 80:
Delavski svet DO sklene, da se podpiše samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev te,r pospeševanju ekonomskih odnosov s tujino med 'DO Intertrde ILjubljama lin DO AGIS.
Za podpisnika sporazuma se imenuje direktorja DO tov. Martina Učakarja in direktorico TOZD Komerciala tov. Cvetko Papst.
PROSTOVOLJEC
ti
Ali ga"cre-s moraš več/tio žlampati? Kdo pravi da^ga-nrdram? Jaz pijem prostovoljno!
Komentar k 9 - mesečnemu obračunu DO Agis za leto 1981
Na osnovi plačane realizacije za 9 mesecev leta 1981 ugotavljamo, da je delovna organizacija AGIS dosegla eno milijardo dinarjev celotnega prihodka, kar pomeni za 43 % več kot v enakem obdobju preteklega leta in za 10 % več, kot je bil postavljen plan za 9 mesecev. V strukturi celotnega prihodka izstopa predvsem indeks prodaje trgovskega blaga, kot posledica prodaje osebnih avtomobilov v TOZD Servisi ter rast cen za osebne avtomobile. Planirani izvoz pa je v plačani realizaciji dosežen s 94 %, predvsem kot posledica nepokritih izvoznih terjatev.
Daleč hitrejšo rast od celotnega prihodka pa kaže rast porabljenih sredstev, ki je višja v primerjavi z lanskim obdobjem za 60 % in višja v primerjavi s planom za 22%. Primerjava rasti prodajnih in nabavnih cen pa izkazuje velik razkorak, tako v vrednostnem kot časovnem oziru. Po podatkih prodajne službe, ki so že bili posredovani samoupravnim organom, sicer ugotavljamo precejšnjo rast prodajnih cen za posamezne kupce in posamezne proizvode. Tako ugotavljamo najhitrejšo rast cen pri gumi-tehničnih artiklih ter zavornih agregatih, medtem ko je najpočasnejša rast cen proizvodov TOZD Precizne mehanike, komaj 8,9%. Pri tem pa moramo posebej povdariti, da je bilo nekoliko več napravljeno na prodajnih cenah, predvsem v HI. kvartalu, ki pa kot take še niso imele bistvenega vpliva na poslovne rezultate 9-mesečnega obračuna. Pospešeno rast cen repromaterialov pa ugotavljamo že od začetka leta naprej, predvsem na področju gumarskih surovin, kjer so v povprečju porastle cene za 23%, embalaži 25%, trakovih 20%, pločevinah 17 % in vlečenemu jeklu 14 %. Poseben problem pri nabavi pa nam povzroča tudi nedoslednost dobav s strani proizvajalcev, ki so nam v večini primerov dobavili le nekaj več kot 50 % dogovorjenih količin. Zato smo prisiljeni manjkajoče materiale nabavljati pri trgovski mreži, po tekočih cenah, ki so v mnogih primerih višje za več kot 50 % od proizvajalčevih cen. Občutne podražitve ugotavljamo tudi pri energetiki, saj v tem letu ugotavljamo dvakratno podražitev električne energije, naftnih derivatov in premoga. Tako postaja postavka energetike v strukturi prodajne cene naših proizvodov vse višja, kar pomeni padec že itak skromne akumulacije.
Še hujša je problematika pri uvoženem materialu. Lastni izvoz ne zadošča, niti v višini efektivne, niti v višini deviznih pravic, zato so TOZD primorane zagotoviti manjkajoča devizna sredstva preko raznih samoupravnih sporazumov z razmeroma zelo visokimi ažiji, tudi do 100 % vrednosti deviz.
Za prešo
Na izvozno uvoznem področju se situacija, v primerjavi s I. polletjem bistveno ni spremenila. Povečali so v glavnem zaključki za izvoz pri TOZD Gumama. Dodatno nas je prizadel ukrep o omejitvi uvoza s konvertibilnega področja. (Nastale so neporavnane obveznosti iz naslova licenčnin in dobička ino-partnerjev, ki dosegajo že 600.000 DM (cca milijardo S din), ter nekatere še izhajajo iz leta 1979, kar vvliva nezaupanje ino-partnerjev v poslovanje DO AGIS. Velike težave imamo tudi pri vračanju terminsko kupljenih deviz in vračilo zapadlih deviznih anuitet. Tako smo morali v prvem primeru prolongirati vrnitev deviz, v drugem pa odpreti nove devizne linije. Kljub vsem naporom pa bomo z maksimalnimi vlaganji komaj dosegli planirani izvoz za leto 1981, ki bi se sicer dal povečati, vendar je največji problem v zahtevani kvaliteti izvoznih proizvodov. Zato bomo morali temu področju v bodoče dati znatno večjo pozornost.
Razkorak med rastjo celotnega prihodka in rastjo porabljenih sredstev pa vpliva na počasno rast dohodka, ki je komaj za 19 % večji od preteklega leta in za 7 % izpod planiranega. Rast dohodka pa bistveno tudi zaostaja za povprečno rastjo dohodka v SR Sloveniji, kjer dosega indeks 34 %. Posledica tako počasne rasti dohodka je predvsem v nastali izgubi v TOZD Gumami in povečani izgubi v TOZD Velika oprema.
Ne glede na počasno rast dohodka pa ugotavljamo pospešeno rast izločanj iz dohodka, ki so kar za 84 % višja od preteklega leta in za 11 % višja od planiranih. Pri tem prednjačijo prispevki za skupne in splošne, potrebe, prispevki za delovno skupnost, predvsem pa izločanja iz dohodka za pokrivanje obresti, ki so višja kar za 109 % ter presegajo 30 mio. din. Ugotavljamo pa tudi, da so posamezne TOZD pristopile k obračunu amortizacije nad predpisano stopnjo ter je tako skupno izločenih sredstev za te namene več kot 7 mio. din.
Še bolj kritična pa je situacija pri ugotavljanju čistega dohodka, ki je za 2 % nižji od čistega dohodka v preteklem letu, ter 16 % nižji od planiranega.
Delitveno razmerje čistega dohodka na osebne dohodke in sklade se je za 16 indeksnih točk poslabšalo v breme skladov v primerjavi z letom 1980 ter je za 12 indeksnih točk nižje od planiranega za leto 1981. Tako dosegamo komaj enake naložbe v rezervni sklad kot v letu 1980 in nekoliko višje naložbe za sredstva skupne porabe, s tem, da je manj naloženo sredstev za stanovanjsko gradnjo za 30 % v primerjavi s preteklim letom in 19 % manj od planiranih. Rezervna sredstva za naložbo v poslovni sklad so dosežena v višini 59 % planiranih s tem, da je amortizacija nad predpisano stopnjo rezervirana v višini 93 % od planiranih ali rezervirana akumulacija za razširjeno reprodukcijo je dosežena v višini 21 mio. din ali ostaja pri ustvarjeni izgubi 14,8 mio. din, nekaj več kot 6 mio. din neto povečanja poslovnega sklada.
Sredstva za osebne dohodke so se povečala v primerjavi z letom 1980 za 19 %, torej za enak procent kot je rast dohodka ter so 3 % pod planom. Izplačani osebni dohodki za 9 mesecev leta 1981 so v primerjavi z določili družbenega dogovora za leto 1981 prekoračeni na nivoju delovne organizacije za 9,85 % ali za 15,6 mio. din. Od tega izrazito odstopajo TOZD Vzdrževanje s prekoračitvijo 27,03, TOZD TAR 10,52 in TOZD Orodjarna 9,86. Dogovorjene osebne dohodke po panoškem sporazumu kovinske industrije pa delovna organizacija ni dosegla za 3,66%, kljub temu, da posamezne TOZD močno prekoračujejo določila panoškega sporazuma (TOZD Velika oprema 48,06 %).
Analiza rasti osebnih dohodkov pokaže, da je bil za 9 mesecev leta 1981 dosežen povprečni osebni dohodek v delovni organizaciji v znesku 8.615 din ali je za 24 % višji kot v 9 mesecih leta 1980. Primerjave s povprečnim osebnim dohodkom gospodarstva, industrije občine ter povprečnim osebnim dohodkom SR Slovenije in gospodarstva Slovenije pa bo dana takoj, ko bodo pripravljeni vsi podatki, ocenjujemo pa, da je realni osebni dohodek delavcev v DO AGIS padel za več kt 20 %.
Povprečna zaposlenost v delovni organizaciji je porastla za 4 % ali za 64 delavcev ter pri upoštevanju rasti cen prodanih proizvodov za cca 30 % po navedbah TOZD Komerciale, lahko sklepamo, da produktivnost v delovni organizaciji ni padla, medtem ko za posamezne TOZD, kot je na pr. TOZD Gumama ugotavljamo, da je celo porastla za 23 %.
Zaskrbljujoča je analiza odsotnosti z dela, saj je v primerjavi z letom 1980 na račun bolniškega staleža do 30 dni 21 % več izgubljenih delovnih ur in to največ pri TOZD skupnega pomena, kot je TOZD Orodjarna s 64 % porasta, TOZD Vzdrževanje s 46 % in delovna skupnost z 62 %, med proizvodnimi TOZD pa TOZD Velika oprema z 29%. Padec bolniškega staleža pa ugotavljamo edino v TOZD Servisi za 4 %. Še bolj kritična situacija pa je pri bolniškem staležu nad 30 dni, kjer je porast več kot 38 %, ali več kot 32.000 ur, tako je na pr. DSSS dosegla 92 izgubljenih ur bolniškega staleža na delavca. Tako obnašanje pa je povzročilo, da smo plan dejansko opravljenih ur dosegli le z indeksom 95 % ter so zato bile izplačane nadure višje za 6 % ali skupaj 57.674 nadur. Iz tega lahko sklepamo, da se v delovni organizaciji v 9 mesecih leta 1981 nismo dovolj stabilizacijsko obnašali.
Analiza vezave obratnih sredstev za 9 mesecev leta 1981 pokaže, da so se zaloge materiala dvignile za 21 % ali za 22 mio. din, zaloge proizvodnje v teku za 45 % ali za 22 mio. din, zaloge trgovskega blaga za 70 % ali za 4 mio. din, medtem ko so se zaloge gotovih izdelkov znižale za 5 % ali 1,7 mio. din. Posebej kritične vezave zalog so v TOZD Gumama pri repromaterialu (indeks 257), nedovršena proizvodnja pri TOZD Precizna mehanika (indeks 249) in gotovih izdelkov (indeks 206).
(Nadaljevanje na 12. strani)
Neprimerno skladišče
Kritična ge tudi rast terjatev, ;ki so povečane za 58 % oz, za 38 mio. din. Pokrivanje teh terjatev gre predvsem na račun neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, ki so se povečale za 77 % ali za 32 mio. din ter za 6 % rast kreditov. Pri tem pa moramo tudi upoštevati, da je PFS izdala za približno 60 mio. din lastnih menic. Iz tega tudi sledi, da praktično vse TOZD pri vezavah zalog bistveno odstopajo od dogovorjene vezave po letnem planu poslovanja za leto 1981. Takšno gospodarjenje z zalogami pa pomeni dodatne vezave obratnih sredstev, ki jih je možno zagotoviti le z dodatnim najemanjem kreditov, kri katerih pa je napovedana rast obrestne mere. Vzrok za porast zalog je predvsem v nenormalnih pogojih na nabavnem trgu, v znatni meri pa tudi v neusklajenosti delovanja OPD-jev in nabave, kar povzroča nenehne prekoračitve mesečnih finančnih planov, kar pa dodatno poslabšuje likvidnost delovne organizacije in zmanjšuje že itak skromno investicijsko sposobnost delovne organizacije.
Investicijska dejavnost delovne organizacije je v 9 mesecih leta 1981 zelo skromna ter v glavnem zajema zaključevanje investicij, začetih v preteklih obdobjih. Spremenjeni pogoji investiranja so praktično v celoti ohromili nadaljno investiranje v delovni organizaciji, kajti obračunana amortizacija po minimalnih stopnjah je skoraj v celoti namenjena za odplačila anuitet iz najetih dolgoročnih kreditov za osnovna sredstva. Nove investicijske programe pa bo možno izvesti le na osnovi združevanja sredstev znotraj delovne organizacije in le v manjši meri s tujimi viri. Zato predlagamo, da ORD-ji in TPP-ji ponovno analizirajo razpoložljive proizvodne kapacitete ter jih bolje izkoriščajo, manjkajoče pa zagotovijo s kooperacijo in v povezovanju z malim gospodarstvm. Pri tem bi kazalo prečistiti posamezne proizvodne programe ter izločiti manj pomembne in manj interesantne ter dati prednost novim proizvodnim programom, ki bi prinašali večjo akumulacijo, kar je zlasti pomembno v sedanjem trenutku, ko je zajezen dvig prodajnih cen.
Glede na dosežene 9 mesečne poslovne rezultate pa ugotavljar-mo, da imamo v delovni organizaciji:
—	TOZD, ki so ustvarile določen dohodek, vendar se njihovi poslovni rezultati v pimerjavi s I. polletjem znižujejo (TOZD TAP, Precizna mehanika, Vzmetarna),
—	TOZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti (TOZD Kovinska obdelava in TOZD Orodjarna),.
—	TOZD, ki dosegajo višje poslovne rezultate od načrtovanih (TOZD Komerciala, Vzdrževanje),
—	TOZD, ki poslujejo z izgubo (TOZD Gumama, Velika oprema),
—	TOZD, ki dosegajo postavljene planske rezultate (TOZD Servis).
Devetmesečna analiza poslovanja TOZD Gumarne pokaže, da se je izguba, ugotovljena ob polletju v znesku 9,888.000,00 din dvignila na 10,246.000,00 din, vendar smo pri podrobni analizi poslovanja te TOZD ugotovili, da je minimalni porast izgube predvsem vzrok realiziranih poslovnih rezultatov-iz II. kvartala leta 1981, ko je izguba strmo porastla in pa delnega odpisovanja stroškov, ki se nanašajo še na poslovanje leta 1980. Tako je izguba naraščala vse do konca avgusta, ko je dosegla znesek din 12,370.000,00 ter je dejansko šele meseca septembra dosegla TOZD Gumama prelomnico v poslovanju z izgubo, saj je prvič v letu 1981 dosegla ostanek dohodka več kot 2 mio. din, kar je ugodno vplivalo na začetek zniževanja izgube. Brez dvoma bi bili učinki zniževanja izgub mnogo višji, v kolikor bi bili realizirani začrtani ukrepi v predsanacijskem programu TOZD Gumarne, ki se nanašajo na ekonomsko pomoč ostalih poslovnih udeležencev TOZD Gumarne, tako znotraj delovne organizacije, kot zunaj. Od vseh vlog, naslovljenih na posamezne udeležence je bila ugodno rešena le vloga na Skupne rezerve SO Ptuj, ki so odobrile kredit v višini izgube za dobo 11 mesecev po 6,5% obrestni meri in pa SIS za stanovanjsko izgradnjo, ki je TOZD Gumarno oprostila plačevanja stanovanjskega prispevka za leto 1981. Ostale vloge so bile s subjektivnimi argumenti zavrnjene ali pa nanje, kljub urgencam s strani strokovnih Isužb DO AGIS, sploh ni bilo odgovora. Tako je kolektiv TOZD Gumarne bil v III. kvartalu v glavnem prepu-
ščen samemu sebi in novemu vodstvu, ki je z radikalnimi ukrepi v razmeroma kratkem času, v sodelovanju s strokovnimi službami TOZD Gumarne, DSSS in TOZD Komerciale znatno uspelo dvigniti obseg proizvodnje, uvesti nov proizvodni program, prenešen iz SAVE, delno korigirati prodajne cene, znižati izmet, predvsem pa pover čati produktivnost in izkoriščenost razpoložljivih kapacitet, s tem pa tudi dvigniti mesečno realizacijo od 10,5 mio. din v I. polletju, na več kot 15 mio. din V III. kvartalu.
Prognoza poslovanja za IV. kvartal leta 1981 pa nakazuje, da vkljub zastavljenemu dobremu poslovanju v TOZD Gumami v III. kvartalu, v kolikor ne bodo realizirani dosledno ukrepi iz predsana-cijskega programa, bo TOZD Gumama zaključila poslovanje z izgubo, ki pa jo bo možno pokriti iz rezervnega sklada TOZD Gumarne in rezervnih skladov TOZD združenih v DO AGIS. Zato predlagamo, da se ponovno apelira na vse poslovne udeležence TOZD Gumarne, da ponovno proučijo možnost nudenja ekonomske pomoči, nakazane v predsanacijskem programu TOZD Gumarne.
Še bolj kritična situacija pa je nastala pri poslovanju TOZD Velike opreme, kjer je porastla izguba od 1,026.000,00 na 4,529.000,00 din, predvsem kot posledica nesprejemljivega razkoraka med rastjo prodajnih cen in rastjo cen repromaterialov, kjer ugotavljamo, na osnovi posebnih analiz, pri posameznih proizvodih, da je cena osnovnih materialov, iz katerih je napravljen proizvod, višja od prodajne cene gotovega izdelka. Zato se nam zdi povsem nesprejemljiv ukrep republiškega inšpektorja za cene, ki vztraja le pri 25 % rasti prodajnih cen gotovih proizvodov TOZD Velike opreme za leto 1981. Če k temu dodamo, še ostalo problematiko temeljne organizacije, kot je povečana rast zalog, povečanje števila ur bolniškega staleža, nerešeni devizni problemi temeljne organizacije (neplačane licenčnine iz leta 1979, 1980 in 1981), obremenjevanje za pospešeno rast stroškov za polizdelke, dobavljene iz strani TOZD TAP ter neuresničevanje zastavljenih ukrepov v predsanacijskem programu TOZD Velike opreme, zlasti v tistem delu, ki se nanaša na ekonomsko pomoč tej temeljni organizaciji, lahko govorimo o eksistenčnem vprašanju te TOZD, ter je zato brezpogojno nujno, da vse strokovne službe v DO AGIS in v TOZD takoj pristopijo k pospešeni analizi in evidentiranju vzrokov za nastalo izgubo ter k doslednemu izvajanju ukrepov iz predsanacijskeoa programa TOZD Velika oprema. V nasprotnem bo TOZD zaključila poslovno leto še z večjo izgubo, kot jo ugotavljamo ob koncu 9-mesečja leta 1981.
Analiza poslovanja obrata družbene prehrane pokaže, da je obrat zaključil sicer brez izgube, vendar ni rezerviral potrebnih naložb za sklade. Ugotavljamo tudi, da je cena živil v zadnjem kvartalu skokovito porastla, ter smo zato izdelali predlog za povišanje cene toplega obroka za IV. kvartal v taki meri, da bo lahko obrat zaključil brez izgube in s planiranimi naložbami v sklad skupne porabe.
Analiza finančnega poslovanja obratne ambulante pa pokaže, da je obratna ambulanta zaključila 9-mesečno poslovanje z izgubo 170.000 din, ker ni dosegla planiranega števila faktorjev. V teku so dogovori z Zdravstveno skupnostjo Ptuj, da obratni ambulanti DO AGIS prizna odkup programa, s čemer bi bila v celoti pokrita izguba obratne ambulante. Daljša odsotnost vodje obratne ambulante pa je brez dvoma vplivala tudi na naglo rast bolniškega staleža, kot smo omenili v prednjem delu poročila.
Iz analize izvršitve programa dela DSSS povezemama, da posamezni sektorji niso izvršili vseh zastavljenih nalog v programu dela, deloma tudi iz objektivnih razlogov, kot je nepopolna reorganizacija posameznih sektorjev (računovodstvo, AGP), kjer po trimesečnem poslovanju teh sektorjev, delavci v teh sektorjih še vedno nimajo odločb o razporeditvi in o ocenitvi delovnih nalog, kar brez dvoma vpliva na kvaliteto dela teh delavcev in pa na njihovo zainteresiranost za delo.
Na področju samoupravnih aktov je še vedno čutiti mirovanje, tako se stvari niso bistveno premaknile pri pripravi predlogov Samoupravnega sporazuma o združevanju v DO AGIS ter novega Samoupravnega sporazuma o enotnih merilih in osnovah za pridobivanje, ugotavljanje in delitev dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe, za kar nosijo odgovornost pristojne strokovne službe, strokovne komisije, odbor za spremljanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov ter DPO v DO AGIS. Ugotavljamo pa tudi, da je vsak, še tako pripravljen strokovni predlog na tem področju, podvržen tolikim subjektivnim kritikam, da bo možno le z izrednimi napori pripraviti referendumski material za sprejem teh aktov.	Vodja računovodskega sektorja:
Zlatko Špojjar
Ljubitelji rekreacije
Ker smo v zimskem času telesne aktivnosti najbolj potrebni, vas vabimo, da se udeležite ene izmed možnosti, ki vam jih lahko nudimo:
kegljanje — vsak torek od 20. do 22.30 in vsak petek od 15. do 17.30 na kegljišču KK Drava Ptuj;
košarka — vsak ponedeljek od 17. do 19. ure v telovadnici osnovne šole Dornava;
nedeljska rekreacija — vsako nedeljo od 9. do 11. ure v športni dvorani Mladika.
Pridite, bodite aktivni in boljše se boste počutili!
CICIBANI POSTANEJO PIONIRJI
Cicibani postnejo pionirji za dan Republike. Pionir ima kapo z rdečo zvezdo. Okrog vratu ima rdečo 'rutico. Oblečen je v temne hlače iin belo srajco. Tovariš TITO je imel rad pionirje. Evald KRANJČEVIČ 1.C OŠ Franc Osojnik Ptuj
PIONIR IMA DOBRO SRCE
Pionir se pridno uči. Dober pionir pomaga sošolcem v šoli. Pionir ima dobro srve. Pionirji radi pojejo. Pionir ne laže!
Petra ŠPALR 1. C OŠ Franc Osojnik Ptuj
ALKOHOL UNIČUJE ZDRAVJE
Alkohol je zelo močna pijača. Za človeško telo je strup. Uničuje nam zdravje. Mnogo ljudi se zaradi tega zdravi v bolnišnicah. Zdravijo se zato, da ne bi več pili alkohola.
Moj atek pa pravi, da je mleko najboljša pijača za otroke in odrasle.
Violeta HADJIHAJ 2. C OŠ Franc Osojnik Ptuj
»ZA”
Želim si, da bi referendum uspel. 'Ne bo se mi potrebno voziti v Maribor. Izučila hi se v sodobnih delavnicah. Če se bom vozila v drugo mesto, bom imela manj časa za učenje. Jasna
Želim si, da bi moji vrstniki y Lovrencu na Dravskem polji imeli svetle in tople učilnice. S Duša|i
i
Bojim se teme' in vožnje1 z avtobusom. Zjutraj rad dolgo spim. Zato očka in mamica gla-sujti ZA referendum, ker bom tudi jaz hodil v ta srednješolski center!	Miro
Očka in mamico prepričujem naj glasujeta ZA. Toda mamica se še ni odločila. Nimam več veliko časa. Moram jo prepričati, kajti tudi jaz bom hodila v ta center.	Snežana
Misli in želje' učencev 5. b razreda OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
To, kar bi lahko zgradili, če bo referendum uspel, bo koristilo srednješolcem, nižješolcem, posebno pa zanj navijamo mi osmošolci, ki se moramo v tem letu odločiti za smer izobraževanja.
čerček Hermina 8.b
Upam in želim, da bo tudi ta reiferndum uspel, 'posebno še, ker bom tudi jaz obiskoval srednješolski center 'm bi rad imel dobre pogoje za učenje.
Gavez Bojan 8. b
PIONIR
'Pionir je priden. Pionir nese zastavo. Pionir poje pesmico. Vsi pionirji se pridno učijo. Kmalu bom tudi jaz pionir.
Goran PAUL1NIČ 1.C OŠ Franc Osojnik Ptuj
ZAKAJ IMAM RAD SVOJO DOMOVINO?
Svojo domovino imam rad zato ker se bori za mir in svobodo.
ALEŠ FRAS
Mojo domovino imam rad, ker le lepa in svobodna.
ALJOŠA POHAR
Svojo domovino imam rada, ker v njej živimo svobodno.
ALENKA ILEC
Imam jo rad, ker je lepa, svobodna in v njej živijo pošteni hrabri in delovni ljudje.
DANILO SAGADIN
Svojo domovino imam rada zato, ker v njej živijo svobodni bratski narodi.
MARJANCA HORVAT
Rada imam svojo domovino zato, ker je lepa in ker so jo ustanovili partizani.
SUZANA KUMER
Svojo domovino imam rad zato, ker sem svoboden, hodim v šolo in se učim materin jezik.
MILAN EMERŠIČ
Svojo domovino imam rad zato, ker je zame najlepša in ker ima poštene in hrabre ljudi.
ANDREJ SATLER Domovino imam rada zato, ker v njej živijo zavedini in pošteni Slovenci in drugi bratski narodi.
MOJCA MURŠIČ
UČENCI 4. C
OŠ Franc Osojnik Ptuj
PTUJ
Res pa je tudi, da vsi ne bodo »ZA«. Nekateri bodo rekli: »Saj ta šola ne bo mojemu otroku ničesar nudila!« Že res! Toda ali ne bi takšni pomislili malo naprej. Mogoče pa 'bodo njihovi vnuki obiskovali to šolo.
Zato učenci, pišimo in rišimo po pločnikih in lepimo plakate, objasnimo ljudem, kako zelo potrebni so ti prostori.
Vidovič Milica 8. b
NAROČILNICA
Tovariš mizar naredi mi lakirano »stalažo« za moj televizor. Stroške, pa saj veš, piši pač na skupne službe ...
Ja dragi prijatelj vsa podobna naročila sprejemam izključno pri sosedu »Ribiču« do leta 1986.
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU OKTOBRU 1981
DELOVNA SKUZNOST SKUPNIH SLUŽB
—	RAVNJAK KAREL, dipl. ing. el. teh. organiziranje in program, zahtev, program. — nedoločen čas
—	FIRBAS SLAVICA, dipl. ekonom, pripravnik — nedoločen čas
—	ŽMAUCMARJANA,delavka pomivanje posode — nedoločen čas
—	LOVRENČIČ FRANC, delavec vratarsko čuvajska dela — nedolo-
—	LOVRENČIČ FRANC, delavec vratarsko čuvajska dela — nedoločen čas
TOZD AVTOOPREMA
—	FURJAN BRIGITA, delavka^ montiranje zavor — določen čas
—	ZEMUAK SLAVKO, rezkalec struženje na BRT-36, BRT-50 — vrnitev iz JLA
—	MAZERA DRAGO, strugar
ostrenje manj zaht. orodij — nedoločen čas
—	VALIČ ROMAN, strugar
struženje na BRT-36, BRT-50 — nedoločen čas
—	HLIŠ SLAVKO, delavec
stiskanje na srednji stiskalnici — nedoločen čas
TOZD GUMARNA
—	ZUPANIČ JANEZ, delavec^ transportiranje — nedoločen čas
—	PLOHL MIRAN, delavec ^ skladiščenje OM — določen čas
—	DREVENŠEK STANISLAV, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	ŠORI JOŽEF, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	ZAJC IVAN, promet, tehnik vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	TOPOLOVEC VLADISLAV, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	VIDOVIČ FRIDERIK, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	ŽURAN FRANC, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	KRAJNC JOŽEF, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	BRATUŠEK FRANC, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	PIRNAT MARIJA, prod. živ. str. ročno obrezovanje in brušenje gum. izd. — nedoločen čas
—	KRAJNC ALOJZ, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	KOCMUT MARJAN, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	PROSENJAK FRANC, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	KOLEDNIK MILAN, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	ŠTUMBERGER FRANC, voznik vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	ŽIŽEK DARKO, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
—	HORVAT FRANC, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — nedoločen čas
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	HOLC STANISLAV, mont. vod. napr. izsekovanje in vtisk. izd. in polizd. — nedoločen čas
—	MURKO MIRAN, delavec struženje polizdelkov in izdelkov — nedoločen čas
—	ŽGEČ IVAN, ključavničar montiranje zav. valjev, dr. izd. in poilizd. — nedoločen čas
TOZD ORODJARNA
—	VIDMAR IVAN, strugar
izv. spec. del na struž. v ob. izd. or. in pr. •— nedoločen čas
TOZD VELIKA OPREMA
—	MARODI MARJAN, delavec posluževanje pri varjenju — določen čas
—	ČERNEJŠEK ANTON, delavec posluževanje pri varjenju — določen čas
—	HABJANIČ DARINKA, delavka vrtanje podsklopov — določen čas
—	VIDOVIČ JOŽEF, delavec posluževanje pri varjenju — določen čas
—	ŠAJHER ALOJZ, strojni tehnik vodenje izmene na stiskalnicah — nedoločen čas
—	JAGARINEC BLAŽ, delavec posluževanje pri varjenju — določen čas
—	TEKMEC KATARINA, delavka vrtanje podsklopov — določen čas
—	KOZEL SREČKO, delavec posluževanje pri varjenju — določen čas
—	KRAJNC SREČKO, delavec posluževanje pri varjenju — določen čas
—	VINDIŠ SLAVKO, delavec posluževanje pri varjenju — določen čas
—	KOKOT ZLATKO, delavec posluževanje pri varjenju — določen čas
TOZD PRECIZNA MEHANIKA
—	ZOREC RADOVAN, strojni tehnik konstruiranje manj zaht. naprav za kon. mer. reg. — nedoločen čas
TOZD VZDRŽEVANJE
—	JAGARINEC ELIZABETA, delavka čiščenje proizvodnih prostorov — — nedoločen čas
—	BUKOVEC JOSIPA, delavka čiščenje proizvodnih prostorov — določen čas
—	PUKŠIČ FRANC, dipl. ing. el. teh. vodenje odd. prevent. el. vzdržev.— nedoločen čas
—	HVALEC MARIJA, delavka čiščenje proizvodnih prostorov — nedoločen čas
—	PETEK DANIEL, elektroinstalater najzaht. prev. vzdržev. el. napr. in strojev — nedoločen čas
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU OKTOBRU 1981
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	STOPAJNIK FRANC, ing. varstva pri
delu, urejanje požarne varnosti — redni odp. rok
TOZD AVTOOPREMA
—	KAČAREVIČ MARJANA, strugar vrtanje polizd. na enovret. vrt. str. — sporazumno
—	MAJCENOVIČ VLADIMIR, delavec stiskanje na srednji stisk. — sporazumno
—	GREGOREC STANKO, delavec galvaniziranje izdelkov — sporazumno
—	VOGRINEC SLAVKO, delavec struženje na RTS-26, RTS-28 — sporazumno
TOZD KOMERCIALA
—	PODBEVŠEK DANIELA, ekonomist vodenje sl. zun. trgovine — sporazumno
TOZD GUMARNA
—	TAŠNER JANEZ, delavec vulkaniziranje gumi teh. izd. — na lastno željo
—	MEZNARIČ DARINKA, delavka ročno obrezovanje in bruš. gum. izd. — na lastno željo
—	KOLEDNIK BOJAN, delavec skladiščenje O M — odslužitev vojaškega roka
TOZD VELIKA OPREMA
—	KELENC SREČKO, delavec
ročna dela, priprav, dela — na lastno željo
—	BRUS FRANC, delavec
stiskanje na težji stiskalnici — prestajanje zap. kazni
—	STOPNIŠEK ANTON, delavec montiranje sedežev — delo za določen čas
TOZD ORODJARNA
—	HRENIČ ZLATKO, orodjar izvajanje zaht. del na vzdrž. or. za TOZD GUM. — sporazumno
TOZD VZDRŽEVANJE
—	JURGEC SREČKO, ing. elektrotehnike vod. odd. industr. elektron, in telefonije — odsluž. voj. roka
—	BURJAN ELIZABETA, delavka čiščenje poslov, prost, in sanit. — sporazumno
RAZLOG
»Zakaj ste zapustili prejšnjo službo?«
»Zaradi bolezni! Šefu sem šel s smrčanjem tako na živce, da je zboleJ!«
DEFINICIJA
Kaj je OD?
Stvar, brez katere se ne da živeti, obenem pa cesto stvar, s katero se ne da živeti.
VREMENSKA NAPOVED
Metereolog (strojepiski): »Zapišite: ponedeljek — oblačno, torek — viharno, sreda — močne padavine ...«
Strojepiska:	»Nikar, prosim!
Ne dežja v sredo, ko imam sestanek!«
Meteorolog: »Naj bo! Zapišite torej: sreda — razjasnitev.«
PREVEČ SPANJA
»Zakaj ste zamudili službo?« nahruli šef svojega uradnika.
»Zaspal sem!« sramežljivo izdavi uradnik.
»Zaspali ste? Ta je pa lepa! Torej tudi doma spite? AM vam osem ur v službi ne zadošča?!«
KUPOVANJE STANOVANJA
»Koliko zahtevate za stanovanje?«
»50 milijonov dinarjev.«
»In kje je hlev?«
»Kakšen hlev?«
»Za osla, ki vam bo toliko dal!«
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec. Albin Rojs, Dušan Prlgl, Anton Meško, Anica Auer, Maks Potočnik Oto Mesarič, Majda Gabrovec. Anton Zagoranski, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menoni, tehnični urednik hrane Simonič. Naklada 2300 izvoetov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnegs davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS FR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.