NOVI TEDNIK
. 38 - LETO 56 - CELJE. 20.9.2001 - CENA 300 SIT
LETALO NA
CELJSKO STOLPNICO
Kako smo v Celju pripravljeni na nevarnosti? Stran 5.
NOSTRADAMUS
NAPOVEDAL
TRAGEDIJO
Prerokbe o veliki vojni, v katero bodo vpletene zda. strani 24-25.
»KRI BO TREBA SCATI«
Stran 18.
»Takole se toči pivo.« je direktor laške pivovarne
Tone Turnšek poučil kolega Jožeta Staniča in NIka Kača.
2
DOGODKI
NOVI TE  %
UVODNIK
Kaj nam pa
morejo...
Pred časom smo v našem
bloku dobili seznam sosedov,
ki imajo v vsakem nadstrop-
ju kljač shrambe, kjer so sprav-
ljeni gasilni aparati. Zelo mo-
dro! Če bo začelo goreti, bo-
mo najprej poiskali seznam,
nato soseda s ključem, ki ga
po možnosti ne bo doma, in
ko nam bo končno uspeh) priti
do gasilnega aparata, bo ver-
jetno že malo pozno. Kako
bomo ravnali, če se bo zgo-
dilo kaj hujšega? Bomo tudi
takrat začeli iskati listke, na-
vodila, sezname? Kaj že po-
menijo različni zvoki sirene,
kje je sploh najbližje zaklo-
nišče?
Po eni od anket, ki smo jih
lahko brali zadnje dni, se ve-
čina Slovencev ne boji tero-
rističnih napadov. Očitno so
prepričani, da Slovenija ni
država, ki bi imela morebit-
ne cilje napadov in da se v
nasprotju z nekaterimi dru-
gimi državami nimamo če-
sa bati, saj se tudi nismo ni-
komur zamerili - vsaj ne ta-
ko zelo, da bi ta svoj gnev stre-
sel na nedolžne prebivalce.
Pa smo res lahko tako zelo
brezskrbni?
Kdo pravi, da se kaj podob-
nega terorističnemu napadu,
ki so ga povsem nepriprav-
ljeni doživeli Američani, ne
bi moglo zgoditi ob srečanju
Busha in Patina ali pa ob kak-
šnem drugem visokem obi-
sku pri nas - v kratkem bo-
mo gostih Dalaj Lamo? Kaj
pa, če letalo po pomoti ali ne-
sreči strmoglavi na Celje? To-
lažijo rms, da so te možnosti
tako majhne, da niso vred-
ne razmišljanja. Pa nismo po-
vsem prepričani, da je res ta-
ko. Od črnega ameriškega
torka so vse stvari na tem svetu
postale zelo verjetne in za-
našanje na neke doslej zna-
ne predpostavke je povsem
nespametno. Vaje Nič nas ne
sme presenetiti, ki smo jih
morali uprizarjati v prejš-
njem sistemu, so le še spo-
min. V Celju imamo nekaj
izkušenj vsaj s poplavo, tako
da načrti niso ostali zgolj na
teoretični ravni. Vprašanje
pa je, kaj bi se zgodilo ob kak-
šni večji nesreči. Pristojni si-
cer zatrjujejo, kako imajo vse
potrebne načrte za ravnanje,
kako vse službe natančno ve-
do, kaj morajo storiti in vsa-
ka zase z vajo to pripravlje-
nost večkrat tudi preizkusi.
Za primer terorističnega na-
pada nimajo navodil ne v Ce-
lju ne kje drugje v Sloveniji.
Bo po novem kaj drugače?
Če se že ne menimo za gro-
zečo vojno napoved vsem te-
roristom tega sveta in se še
naprej tolažimo, da sta Ame-
rika in Afganistan daleč, bo
čas za drugačen pristop za-
nesljivo takrat, ko bo Slove-
nija z morebitnim članstvom
v Evropski uniji in predvsem
v zvezi Nato postavljena pred
nove zahteve in s povsem no-
vimi razmerji do ostalega sve-
ta. Bomo tudi takrat prepri-
čani, da se nimamo česa ba-
ti?
TATJANA CVIRN
Obrtniki in vlada
iz oči v oči
Pri pripravi novih in popravljanju starih zakonov bo vlada upoštevala
nekatere predloge obrtnikov
že prvi dan Mednarodne-
ga obrtnega sejma v Celju
so nekateri resorni ministri
in predsednik vlade Janez
Drnovšek Obrtni zbornici
Slovenije obljubili rešitev
nekaterih njihovih najbolj
perečih težav, povezanih s
plačilno nedisciplino, delov-
no zakonodajo, zakonom
o prevozih v cestnem pro-
metu, zakonom o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju ter zakonom o var-
nosti in zdravju pri delu.
Minister za delo Vlado Di-
movski je povedal, da bo vla-
da v paket še nekaterih dru-
gih sprememb pokojninske-
ga zakona vključila tudi 18.
in 209. člen, ki po mnenju
obrtnikov povzročata dve raz-
lični kategoriji državljanov,
strinja se tudi s predlogom,
da je treba iz zakona o var-
nosti in zdravju pri delu izv-
zeti tiste samostojne podjet-
nike, ki ne zaposlujejo no-
benega delavca. V zvezi z za-
konom o delovnih razmerjih
je Dimovski povedal, da gre-
do usklajevanja s socialnimi
partnerji h koncu in da jih
bodo zaključili že sredi ok-
tobra. Obrtna zbornica je po-
novno opozorila, da mora vla-
da pripraviti takšen zakon,
ki bo male delodajalce spod-
bujal k zaposlovanju novih
delavcev. Zato se med dru-
gim zavzema za manjše od-
pravnine pri odpovedi delov-
nega razmerja, za fleksibil-
ne rešitve pri zaposlovanju
in odpuščanju in za več za-
poslovanja za določen čas.
Že prihodnji mesec naj bi,
po napovedih ministrstva za
promet in zveze, bila priprav-
ljena tudi pravilnika o razde-
ljevanju dovolilnic in o pode-
ljevanju licenc za avtoprevoz-
nike. V ministrstvu priprav-
ljajo tudi pravilnik o parki-
riščih in še nekatere druge pod-
zakonske akte, pri čemer bo-
do še naprej sodelovali z obrtno
in gospodarsko zbornico.
Predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek je predstavnikom
zbornice obljubil, da bodo
v Celju začete pogovore na-
daljevah tudi po sejmu, o
vsem, kar se bodo predstav-
niki obrtnikov dogovorili z
resornimi ministrstvi, pa bo
že čez en mesec zahteval po-
ročilo. V zvezi s finančno ne-
disciplino je povedal, da vla-
da pripravlja rešitve, ki so v
skladu s smernicami Evrop-
ske unije, država pa bo s pra-
vočasnim sprejemanjem
proračuna postala boljši in
zanesljiv plačnik. Glede
sprejemanja nove delovne za-
konodaje je povedal, da s
tudi Evropa želi čim bol
pribhžati ameriškim zako
nom, ki omogočajo večjo d«
lovno fleksibilnost, strinj,
pa se tudi s kritiko zborni
ce, da je sedemletno prehod
no obdobje za prost pretol
ljudi in storitev, ki ga za nc
ve članice EU zahtevajo m
katere države, vsekakor kri
vično. Ker je bilo sprejeti
zaradi drugih kandidatk, b
Slovenija o prostem pretc
ku dela skušala doseči spe
razum z vsako državo člani
co posebej.
JANJA INTIHAl
Podjetniki odvisni
od države in občin
Minulo sredo so se v Žal-
cu zbrali podjetniki, ki so
na Dnevu podjetništva
obravnavali kar nekaj za-
nimivih in perečih tem.
Dan podjetništva je ob so-
delovanju občine pripravila
Razvojna agencija Savinja, naj-
več pozornosti pa je bilo na-
menjene ukrepom za pospe-
ševanje podjetništva ter spre-
membam zakona o gospodar-
skih družbah, pripravili pa so
tudi predstavitev sodelavcev
podjetniškega podpornega
centra, podjetniških krožkov
v šolah ter govorili o podjet-
ništvu v Savinjski statistični re-
giji. Med drugim je bilo po-
novno povedano, da bo drža-
va poskušala odpraviti birokrat-
ske ovire, na katere je opozo-
ril tudi žalski župan Lojze Po-
sedel. V žalski občini je na-
mreč kar precej organizacij in
institucij, ki se tako ali druga-
če ukvarjajo z razvojem pod-
jetništva, do težav pa prihaja,
ker v drugih občinah ni dovolj
posluha za to dejavnost. US
Nazarski
nagrajenci
v torek zvečer so s slav-
nostno sejo, na kateri so po-
delili priznanja in nagrade,
počastili praznik Občine Na-
zarje.
Zlati grb Občine Nazarje
je prejel Jože Urank, grb Ob-
čine Nazarje so podelili Teh-
nično reševalni enoti pri PCD
Nazarje, priznanja župana pa
so prejela tri športna druš-
tva, in sicer ŠD Lipa Šmart-
no ob Dreti, ŠD Vrbovec Na-
zarje in ŠD Dreta Kokarje.
US
27. seja Mestnega sveta
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v torek, 25. septembra ob 13. uri, v veliki
dvorani Narodnega doma v Celju, 27. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo
svetniki obravnavali naslednji dnevni red:
pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od IL IL 1999
do 17. 7. 2001 in potrditev zapisnika 26. seje mestnega sveta z dne 27. 6. 2001; pod 4 - predlogi
komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: predlog za imeno-
vanje članov okrajnih volilnih komisij za volitve poslancev v državni zbor; pod 5 - informacija
o odločitvi strokovne komisije o podelitvi sejemskih priznanj Mestne občine Celje na 34. Med-
narodnem obrtnem sejmu 2001 v Celju; pod 6 - poročilo o izvrševanju proračuna Mestne
občine Celje za prvo polletje 2001; pod 7 - ustanovitev družbe Celeia d. o. o. - nadaljevanje; pod
8 - informacija o ustanovitvi višje in visokošolskega študijskega središča zahodne Štajerske s
sedežem v Celju in pismo o nameri; pod 9 - Odlok o razglasitvi hiše Alme M. Karlin za kulturni
spomenik lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje - prva obravnava; pod 10 -
uskladitev višine takse po odloku o taksi na onesnaževanje vode; pod 11- Odlok o spremembah
in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč - prva obravnava; pod 12 -
informacija o Urbanistični zasnovi mesta Celje; pod 13 - Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o zazidalnem načrtu Glazija - druga obravnava; pod 14 - a) predlog stališč do pripomb
in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja
Hudinja, b) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Zgodnja Hudinja
- prva obravnava; pod 15 - Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o. Medlog in pod
16 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in b) vprašanja, pobude in predlogi.
ipavčeva plaketa
Ani Pusar - Jerič
24. september je praznik ob-
čine Šentjur, kot spomin na
leto 1539, ko so današnjemu
mestu podelili trške pravice.
S športnimi prireditvami so v
občini začeli že v začetku sep-
tembra, v petek, 21. septem-
bra, pa bo slavnostna seja ob-
činskega sveta s podeUtvijo
občinskih priznanj.
Za najvišje priznanje,
Ipavčevo plaketo, je Komi-
sija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ter
priznanja, dobila dva pred-
loga, za pisna priznanja pa
enajst. Ipavčevo plaketo bo
tokrat dobila sopranistka,
operna in koncertna pevka
Ana Pusar - Jerič, ki je bila
rojena na Kalobju. Pisna
priznanja bodo dobili dru-
žina Videč iz Vodruža zara-
di alternativnih oblik kme-
tovanja, Dušan Kundih s Po-
nikve za izjemno aktivnost
v domačem kraju na po-
dročju kulture in župnik iz
Gorice pri Slivnici Marko
Šraml zaradi izjemnih za-
slug pri ohranjanju sakral-
nih objektov ter posebnega
čuta pri krepitvi prijatelj-
skih odnosov med prebival-
ci v kraju, kjer deluje. Po-
sebno županovo priznanje
bo dobil Andrej Salobir iz
Gorice pri Slivnici za mak-
simalno osvojeno število
točk pri opravljeni maturi
na celjski gimnaziji. Nagra-
jeni bodo tudi najboljši
učenci na vseh osnovnih in
srednji šoli.
Po slavnostni seji občin-
skega sveta bo še akademija
ob prazniku KS Šentjur me-
sto, na kateri bodo podelili
kipec Jurija in tri priznanja.
Med prazničnimi prireditva-
mi so tudi današnja predsta-
vitev poezije učenke osnov-
ne šole Dramlje Jasne Simol
čič, literarna kovačnica v o
ganizaciji Študentskega kli
ba mladih Šentjur (sobota
Pobarvajmo sivine 111 pri Di
mu starejših v Šentjurju (n
delja), 50 let PD Šentjur l
Resevni (sobota, 29. septel
bra) in maša v starokršča
ski cerkvi na Rifniku (ned
Ija, 7. oktobra). KS Šentji
mesto bo ob svojem prazn
ku pripravila tudi razstavi
fotografij Vinka Skaleta J
monografije o Šentjurju, t
jo bodo predstavili v skl«
palpavčevih kulturnih dn<
vov. t
Brasiovče praznujejo
Ob letošnjem prazniku občine Brasiovče so se priredi
tve pričele že minulo soboto, zaključile pa se bodo *
soboto s slavnostno sejo občinskega sveta, podelitviji
občinskih priznanj, koncertom godbe na pihala in z o'
voritvijo obnovljene podružnične osnovne šole Gom''
sko.
Minulo soboto se je zvrstilo več športnih tekmovanj, ^
gradu Žovnek pa je bil dan odprtih vrat. v nedeljo je bil n
trgu Brasiovče tradicionalni sejem, otvoritev 400 m na n"
vo asfaltirane ceste v zaselku Podvrh ter ogled jame v Leti*
šu.
t. tavčaI
Št. 38 - 20. september 2001
Lj\ tednik
DOGODKI
3
Lesarstvo kot
stoletni izziv
Minuli petek so v Nazar-
jah s slovesno akademijo
počastili 100 let lesne indu-
strije, ki je v zadnjih deset-
letjih neposredno naveza-
]ia na Glin in njegova hče-
rinska podjetja.
Začetki lesne industrije se-
gajo v leto 1901, ko je firma
Fratelli Feltrinelli ob sotoč-
ju Savinje in Drete zgradila
iprvo industrijsko žago, da-
ines pa tradicijo lesarstva na-
daljuje 8 Glinovih podjetij,
ju ob zasebni lastniški inicia-
tivi ponovno dvigujejo ugled
lesne industrije. V teh pod-
jetjih je zaposlenih 700 de-
lavcev, ki letno ustvarijo prib-
ližno 70 milijonov mark pro-
meta, od tega skoraj polovi-
co na tujih trgih. Sicer je zgo-
dovini lesarstva in predvsem
podjetja Glin govoril Anton
^rhovnik, direktor Glin Hol-
linga, ki ugotavlja, da sodi
esna industrija med najbolj
problematične, saj je med
najmanj rentabilnimi, po
(produktivnosti sodi na rep
slovenskih panog, med izgu-
barji pa je največ lesnih pod-
jetij. Na drugi strani je po šte-
vilu zaposlenih tretja najpo-
membnejša panoga v Slove-
jiiiji, njen vpliv na gospodars-,
tvo pa je dvakrat večji kot v
državah EU.
Hkrati je Vrhovnik omenil
še zadolženost Glinovih pod-
jetij, problem materialnih
stroškov, zaostajanje v tehno-
loškem razvoju, premajhno
produktivnost in onesnaževa-
nje okolja... Vendarle tudi v
Nazarjah investirajo, izbolj-
šujejo infrastrukturo ter širi-
jo informacijske sisteme; nove
pridobitve v podjetjih pa so
porok, da bo lesna industrija
v Nazarjah preživela. Pome-
na lesarstva se zavedajo tudi
v Nazarjah, saj je župan Ivan
Purnat direktorjem vseh os-
mih podjetij izročil posebna
priznanja in se jim s tem zah-
valil za gospodarski napredek,
ki ga prinašajo občini.
Imeniten kulturni pro-
gram, ki so ga izvedli v pre-
polni dvorani nazarskega kul-
turnega doma, so pripravili
člani Savinjskega rožmarina
pod vodstvom Tadeje Cigale
in Pihalnega orkestra Glasbene
šole Nazarje pod vodstvom
Štefana Garkova, sodelovaU
pa so še Benjamina in Kristi-
na Šuster, Jožko in Jaka Pod-
bregar ter Nataša Terbovšek-
Coklin in Franci Kotnik.
URŠKA SELIŠNIK
Izguba še ne
ogroža naložb
Pred odprtjem protibolečinske ambulante in prostorov
za kemoterapijo
Splošna bolnišnica Ce-
lje je v letošnjem prvem
polletju zabeležila 98 mi-
lijonov tolarjev izgube -
malo po oceni ministrstva,
preveč po oceni vodstva
bolnišnice na ponedeljko-
vi novinarski konferenci.
Zaskrbljenost so direktor
Samo Fakin, v.d. strokov-
nega vodje prim. Vilibald
Vengust in pomočnik di-
rektorja za finance Marjan
Ferjanc izrazili zaradi
splošnega pomanjkanja
denarja v slovenskem
zdravstvu, predvsem pa za-
radi nujnih naložb v po-
sodabljanje opreme in iz-
boljšanje zdravljenja bol-
nikov.
Za naložbe so letos pora-
bili že 228 milijonov tolar-
jev, od tega 122 iz lastnih
virov. Največja pridobitev
so bili novi prostori oddel-
ka za ortopedijo in športne
poškodbe, v bivših prosto-
rih tega oddelka pa pospe-
šeno urejajo prostore za no-
ve dejavnosti in za izbolj-
šanje pogojev dela že obsto-
ječih.
Predvidoma do 10. okto-
bra bodo odprli protibole-
činsko ambulanto, ki jo bo
vodil priznan strokovnjak,
primarij dr. Živan Vrabl.
Zametke te ambulante ima-
jo že dve leti, vendar se brez
ljudi, ki bi v njej stalno de-
lali, ni mogla razviti. Am-
bulanta bo namenjena zla-
sti bolnikom s kronično bo-
lečino in tistim, ki jim ra-
zen z lajšanjem bolečin ni
mogoče več pomagati. Sem
bodo preselili tudi diagno-
stično pulmološko ambu-
lanto ter uredili prostore za
kemoterapijo, ki bodo
omogočali tudi počitek po
terapiji pod stalnim zdrav-
niškim in sestrskim nadzo-
rom. Urejajo tudi prostore
za kirurške bolnike, pri ka-
terih je prišlo do okužbe.
To bo tudi zametek urgent-
nega centra, ki bi naj bil
končan do leta 2004. V nje-
govem sklopu bo tudi enod-
nevni hospital za še nediag-
nosticirane bolnike. Prima-
rij Vengust to ocenjuje kot
pomemben preskok v kva-
liteti ponudbe bolnišnice,
začasno pa tudi za razbre-
menitev travmatološkega
oddelka. Projekte za v ce-
loti nov travmatološki od-
delek so že pričeli priprav-
ljati, prav tako za nove am-
bulante v bolnišnični poli-
kliniki.
Med neodložljive nalož-
be sodi tudi zamenjava do-
trajane rentgenske opreme,
za katero že iščejo najbolj-
šega ponudnika, drage apa-
rature pa bodo predvidoma
plačali do leta 2004.
Vlaganja v zamenjavo 80-
odstotno iztrošene medi-
cinske opreme, v nove pro-
store in dejavnosti so po oce-
ni vodstva bolnišnice nuj-
Vlada Republike Slove-
nije ima kot ustanovitelji-
ca v svetu zavoda Splošne
bolnišnice Celje od prejš-
njega četrtka, ko je spre-
membo statuta sprejel tu-
di svet zavoda, dva člana
več, skupaj 9 od 17 članov.
na, zato je tudi razumljiva
zaskrbljenost ob sicer za
bolnišnico skromni izgubi.
»Pokrijemo jo lahko le z
zmanjšanimi vlaganji v bol-
nišnico,« opozarja Marjan
Ferjanc. Seveda pa je dotok
sredstev tudi za celjsko bol-
nišnico odvisen od denarja,
s katerim razpolaga sloven-
sko zdravstvo in od še nes-
prejetega Področnega dogo-
vora za bolnišnice za leto
2001 in podpisa pogodbe z
Zavodom za zdravstveno za-
varovanje Slovenije.
MILENA B.. POKLIC.
Občina Polzela praznuje
Občina Polzela praznuje svoj praznik
2. oktobra v spomin, ko je bilo leta 1942
na ta dan v Mariboru ustreljenih 10 Pol-
zelanov.
S prireditvami ob prazniku so pričeh mi-
nuli vikend, ko so v Ločici ob Savinji odprli
športno rekreacijski park Športnega druš-
tva Savinja 2000. Kot je na slovesnosti dejal
predsednik društva Matjaž Hribernik, so v
tem centru irgišča za košarko, odbojko in
nogomet, brunarica pa bo služila športni-
kom za garderobe. Ob otvoritvi so prikazaU
dejavnosti društva. Polzelski župan Ljubo
Žnidar je ob podelitvi spominskih priznanj
donatorjem izrazil priznanje članom druš-
tva in krajanom Ločice ob Savinji, ki so si v
tako kratkem času zgradili lep rekreacijski
prostor. Člani društva so opravili kar 1640
prostovoljnih ur.
Prireditve in druge priložnostne slovesnosti
bodo trajale do 14. oktobra. Pri pridobitvah
pa je treba omeniti asfaltirani cesti v Podvi-
nu in na Bregu pri Polzeli. Slavnostna seja
občinskega sveta s podeUtvijo priznanj ob-
čine Polzela bo 28. septembra v kristalni dvo-
rani dvorca Šenek. T. TAVČAR
Obeležje izgnanim
Ob 60. obletnici izgnanstva je laška Krajevna organizacija Društva izgnancev v petek v
P3rku Zdravilišča Laško odkrila spominsko obeležje za okoli 300 Laščanov in okoličanov,
^'jih je nemški okupator izgnal med drugo svetovno vojno. Največ prebivalcev Laškega je
'lo izseljenih 12. septembra 1941, spominsko obeležje pa so, kot je pojasnil predsednik
°^bora Hinko VVimmer, postavili v spomin in opomin, da se kaj takega ne bi nikoli več
^l^novilo. Nemci so z okupiranih ozemelj od leta 1941 do 1945 izgnali okoli 63 tisoč
lovencev, od tega največ, kar 45 tisoč, v nemška taborišča. SM, Foto: GD
Ljubljanski mlini
meljejo počasi
Dolga pot do pločnika v Vrbnem -
Najprej pocenitev, potem spet na
direkcijo ter v državni zbor
Težko pričakovana grad-
nja pločnika v Vrbnem pri
Šentjurju je očitno še daleč.
Na dvesto milijonov tolar-
jev ocenjena naložba je pre-
draga, zato jo je treba naj-
prej poceniti. To je rezultat
torkovega pogovora na re-
publiški direkciji za ceste,
do katerega je prišlo po ne-
davnem zboru besnih kra-
janov.
V delegaciji, ki se je od-
pravila v Ljubljano, sta bila
oba poslanca (oba, župan Ju-
rij Malovrh in Marko Dia-
ci, živita na območju Vrb-
nega) ter še nekateri pred-
stavniki občine in krajevne
skupnosti Šentjur-okolica. V
pogovoru s pomočnikoma
direktorja direkcije za ceste,
z Ljubo Brank in Juretom
Pejanovičem, so se dogovo-
rili za nov sestanek, na ka-
terem bo sodeloval projek-
tant, zadolžen za pocenitev.
Do tega naj bi prišlo čez me-
sec dni.
Krajani Vrbnega očitno še
ne bodo kmalu hodili po
pločniku. Po pocenitvi nalož-
be bo med drugim potrebno
še glasovanje o sofinancira-
nju gradnje pločnika v držav-
nem zboru, v okviru držav-
nega proračuna. Pri vsem sku-
paj so na šentjurski strani
ogorčeni, saj so predali di-
rekciji dokumentacijo že
pred dvema letoma.
Po drugi strani pa se na tam
izgovarjajo, da je v Sloveniji
potrebnih še približno 150
takšnih pločnikov, ki jih ob-
čine večkrat gradijo kar na
svoje stroške. Tako omenja
Pejanovič gradnjo pločnika
v sosednji Prožinski vasi, ki
jo financira občina Štore.
Krajane Vrbnega bo vse to
najbrž težko prepričalo, saj
so našteli na svojem delu ma-
gistralke že 18 smrtnih žrtev.
Po podatkih iz direkcije ni
bilo tam zadnja tri leta no-
bene smrtne žrtve.
BRANE JERANKO
POSVETU
Št. 38 - 20. september 2001
Nova sveta
aliansa?
NEWYORK, 19. septem-
bra - Ameriški predsednik
Bush je napovedal vojno
svetovnemu terorizmu.
Zdaj si prizadeva dobiti
čim širše zavezništvo za na-
črtovane akcije. Brezpogoj-
no podporo je doslej do-
bil le od Velike Britanije,
medtem ko številne drža-
ve obljubljajo pomoč, ven-
dar brez sodelovanja voj-
ske. Zelo pomembno je
stališče Pakistana, ki je pod-
prl ZDA. Glavni osumlje-
nec, savdski oporečnik bin
Laden se namreč skriva v
sosednjem Afganistanu,j
kjer pa njegovo izročite\^i
zavračajo in opozarjajo, da
bodo v primeru napada
ZE^ na suvereno državo A^|
ganistan razglasili džihadi
- sveto vojno. I
Borza zdržala |
NEW YORK, 17. septem-
bra - Ves svet je nestrpnol
čakal na prvi dan trgova-
nja na newyorški borzi po
terorističnem napadu. Po
pričakovanju je vrednost
delnic strmo padla, najbolj
letalskim družbam, zava-
rovalnicam in turističnim
organizacijam. Rastejo pal
vrednosti delnic podjetij,
ki se ukvarjajo s proizvod-
njo vojaške, varnostne in
komunikacijske tehnologi-
je.
Podaljšan
mandat
SKOPJE -19. septembra
- Makedonski svet za na-
cionalno varnost je potr-
dil odločitev vlade, da po-
daljša mandat mirovnim
silam Nata tudi po 26. sep-
tembru, ko se izteče razo-
roževanje albanskih upor-
nikov v operaciji Nujna že-
tev. Albanci še naprej zah-
tevajo, da sobranje potr-
di dogovorjeni predlog us-
tavnih sprememb, ki za-
gotavljajo enakopravnost
albanskega naroda v repub-
liki. Zveza Nato je doslej
zbrala več kot dve tretjini
od predvidenih 3300 ko-
sov orožja.
Rupel odprl
veleposlaništvo
BEOGRAD, 17. septem-
bra - Zunanji minister Di-
mitrij Rupel je med obi-
skom v Beogradu uradno
odprl slovensko veleposla-
ništvo. S tem so po desetih
letih ponovno vzpostavlje-
ni uradni odnosi med dr-
žavama.
Mir v
Palestini
JERUZALEM, 18. sep-
tember - Palestinski vodi-
telj Arafat je vsem palestin-
skim poveljnikom zauka-
zal, naj se strogo držijo pre-
mirja z Izraelom. Izraelska
vojska pa je zaukazala umik
s palestinskih območij. To
je obet za obnovitev resnič-
nega dialoga med Izraelci
in Palestinci. 1
4
DOGODKI
NOVI TEDNIL
47 let
Radia
Celje
19. septembra 1954 seje
z velikega ljudskega zbo-
rovanja Štajerska v borbi
na Ostrožnem pri Celju
prenosom programa prvič
oglasil Radio Celje.
Opremo za prenos so po-
sodili v Ljubljani, ekipo so
v glavnem sestavljali Celja-
ni. Prvi v eter posredovani
program je trajal v začetku
pol ure ob 17. uri, nato se
je razširil na eno uro ob de-
lavnikih, pa še v dodatno
uro ob nedeljah med 12. in
13. uro. Srečanje na Ostrož-
nem je tako rojstni dan Ra-
dia Celje, ki je včeraj praz-
noval 47 let. Vsakodnevni
program zdaj traja praktič-
no 24 ur.
Žal mnogih, zlasti prvih
ustvarjalcev Radia Celje,
ni več živih, z vsakim le-
tom pa prihajajo novi,
mladi, z željo nadaljevati
bogato tradicijo radia. Prvi
urednik Radia Celje je bil
žal pokojni Milan Božič,
ki ga je z manjšimi presled-
ki uspešno vodil dobrih
dvajset let, vmes se je zvr-
stilo dvanajst urednikov, da-
nes pa sta na krmilu Radia
Celje Nataša Leskovšek in
Sergeja Mitič.
TONE VRABL
Znani
dobitniki
grbov
Na seji občinskega sveta
Občine Vojnik so med dru-
gim pregledali poročilo o iz-
vrševanju proračuna za te-
koče proračunsko obdobje.
Porast porabe sredstev je še
posebej izrazita na področ-
ju predšolske vzgoje, več od
sorazmerno načrtovanih
sredstev pa so porabili tudi
za delovanje občinske upra-
ve. Imenovali so tudi dobit-
nike priznanj Občine Voj-
nik, ki jih bodo podelili v
začetku oktobra ob občin-
skem prazniku. Zlati vojniš-
ki grb bo prejel Franc Ze-
me, srebrnega Bogdan
Šnabl in Ivan Ravnak, bro-
nasti vojniški grb pa Hilda
Goršek, Erika Ravnak in
Viktor Žgajner. Obravnavo
odlokov o javnem redu in mi-
ru ter o javni snagi in vide-
zu naselij v Občini Vojnik so
zaradi dolgotrajne seje pre-
stavili na naslednjo sejo ob-
činskega sveta.
Gradnja ali čakanje?
Danes, v četrtek, bo znano, ali bo razpisni postopek
izbire izvajalca za gradnjo prizidka k OŠ Hudinja pre-
gledala državna revizijska komisija ali ne.
Od tega je odvisno, ali bo Gradbeništvo Božičnik v na-
slednjih dneh začelo graditi ali pa bodo hudinjski šolarji
skupaj s starši in učitelji čakali, da se opravi' revizijski in
zatem morda nov razpisni postopek. Kot je povedal direk-
tor Komunalne direkgije MOC Silvo Plesnik, je v torek
opolnoči potekel zakonsko določen rok, v katerem bi mo-
rali v Ingradu VNG sporočiti, ali vztrajajo pri reviziji izbir-
nega postopka. V Komunalni direkciji so včeraj (ob zaključku
naše redakcije) še čakali na pošto, tako da bo dokončna
odločitev znana najkasneje danes. IS
Kruha ne naredi
moica, ampaic roica
Domača in umetnostna obrt naj se raje imenuje rokodelska, predlaga
etnolog Janez Bogataj
V Sloveniji je registrira-
nih okrog 600 izdelovalcev
domače in umetnosti obrti,
nekaj več kot 1500 izdelkov
nosi znak kakovosti. Vse-
kakor veliko, kar pa glede
na položaj naše dežele, kjer
se stikajo tako različni sve-
tovi, kot so alpski, panon-
ski in mediteranski, niti ne
čudi. Raznolikost v podneb-
ju, mentaliteti in materia-
lih, ki jih uporabljajo pri ro-
kodelskih spretnostih, je tre-
ba negovati in jih ubraniti
pred hitrim tehnološkim
razvojem, česar pa se očit-
no v naši državi še vedno
premalo zavedajo.
Zato je bila tudi letos raz-
prava na zboru izdelovalcev
domače in umetnostne obrti
na MOS zelo burna. Proble-
mi, s katerimi se srečujejo,
se namreč ponavljajo iz leta
v leto, zaradi slabega pozna-
vanja tega področja pa pri-
pravljavci zakonodaje z no-
vimi omejitvami še bolj ote-
žujejo njihov položaj. Med
zahtevami, ki jih izdeloval-
ci domače in umetnostne obrti
naslavljajo na državo, je v pr-
vi vrsti še vedno znižanje dav-
ka na dodano vrednost s se-
danjih 19 na vsaj 8 odstot-
kov. Nesmiselno se jim zdi
tudi uveljavljanje zakona o
zdravju in varnostni pri delu
na njihovem področju, veči-
na si želi pomoč pri trženju
izdelkov, saj sami niso uspo-
sobljeni za nastope na več-
jih trgih, pogrešajo skupne
predstavitve na sejmih doma
in v tujini, saj je individual-
na predstavitev predraga, radi
bi imeli tudi izobraževalne
seminarje z etnologi, obliko-
valci in izdelovalci embala-
že.
Predvsem pa vsi tisti, ki so
tako ali drugače povezani z
domačo in umetnostno obrt-
jo, zahtevajo prednost za ka-
kovostne izdelke, ki imajo
nalepko domače in umet-
nostne obrti. Prav ob vpra-
šanju kakovosti so poudari-
li, da bi bilo treba bolj upo-
števati delo komisije za oce-
njevanje izdelkov, saj so v njej
vrhunski strokovnjaki, ki po-
zitivno mnenje podelijo le
takšnemu izdelku, ki zares
ustreza vsem strogim krite-
rijem. Pri tem so opozorili
na mačehovski odnos drža-
ve do kakovostnih izdelkov,
saj jih ne uporablja zadosti
pri svoji promociji, še več,
letos je celo ukinila subven-
cioniranje dejavnosti, češ da
takšen način pomoči ni smo-
trn. Ob tem pa je finančno
podprla projekt Edinstveno
iz Slovenije, v okviru kate-
rega so se letos na pobudo
Pospeševalnega centra za ma-
lo gospodarstvo proizvajal-
ci domače in umetnostne obrti
prvič predstavili na velepro-
dajnem sejmu daril v Los An-
gelesu. Pri tem so popolno-
ma prezrU sekcijo za doma-
čo in umetnostno obrt in nje-
Lectar na letošnjem MOS.
no komisijo za ocenjevanje
izdelkov. Najbrž zato, ker je
namesto kakovosti v projek-
tu prevladal komercialni vi-
dik. Zato niti ne čudi, je ogor-
čen etnolog Janez Bogataj,
da so na sejmu prevladovali
takšni izdelki iz Slovenije, ki
spominjajo na »usluge iz dalj-
nega vzhoda.«
JANJA INTIHAR
Foto: G.K.
Celje še ni zakon podjetništva
v okviru MOS je Lokalni
podjetniški center Celje, ki
se je iz Sklada za razvoj obrti
in podjetništva preobliko-
val septembra letos, pripra-
vil vrsto posvetovanj. Izjem-
no dobro obiskana je bila
okrogla miza na temo Ali
je Celje zakon podjetništva?
Udeleženci iz vrst predstav-
nikov obrti, podjetništva.
Mestne občine Celje, Ban-
ke Celje in celjske upravne
enote so ugotovili, da Celje
še ni zakon podjetništva, bi
pa to želelo postati.
Kljub odlični udeležbi na
okrogli mizi je bilo kar ne-
kaj takšnih, ki tja niso žele-
li, je dejal uvodničar Jože Vol-
fand. Javno je izpostavil celj-
sko davčno upravo, ki je svo-
jo neudeležbo pisno uteme-
ljila s tem, da njihovi pred-
stavniki ne želijo govoriti in
sodelovati na okroglih mizah,
ki obravnavajo probleme
obrtnikov in podjetnikov. Na
ta nenavadni odziv so orga-
nizatorji današnje okrogle
mize opozorili tudi Darka
Končana, državnega sekretar-
ja pri ministrstvu za finan-
ce.
Direktor občinskega Zavo-
da za planiranje in izgradnjo
Miran Gajšek je na očitek,
da so postopki za pridobiva-
nje različnih dovoljenj pre-
dolgi, odgovoril, da pri njih
dosledno spoštujejo veljav-
no zakonodajo. Obstajajo pa
zakonske tolerance, ki omo-
gočajo, da se nekateri postop-
ki pospešijo. Te pri svojem
delu upošteva tudi ZPI.
In kako ZPI pomaga pod-
jetnikom? Po Gajškovih be-
sedah s tem, da so že lani pri-
čeli intenzivneje pripravlja-
ti urbanistično načrtovanje in
gospodarjenje z objekti.
Opredelili so osem obrtnih
con, ki so jih pričeli razvija-
ti in za katere vlada precejš-
nje zanimanje. Zavedajo se,
da so še vedno dolgotrajni po-
stopki za spremembe zazidal-
nih načrtov.
Zelo pomemben je po nje-
govem mnenju protibirokrat-
ski program, ki ga priprav-
lja slovenska vlada. Ta naj bi
bil obrtnikom in podjetni-
kom prijazen, prav tako pa
naj bi omogočal uradnikom,
da bi lahko bili pri svojem
delu učinkovitejši in hitrej-
ši. Miran Gajšek tudi pred-
laga, da se Celje ne kiti več,
da je knežje mesto, temveč
naj se trudi, da postane pod-
jetniško.
Dušan Drofenik, član
uprave Banke Celje je pou-
daril, da je v bankah dovolj
denarja za izpeljavo dobrih
poslovnih zamisli. Podjet-
niško in obrtno dejavnost tu-
di sami podpirajo kolikor
je le mogoče, se posebej pro-
jekte, ki vodijo k pospeše-
vanju podjetništva in obr-
ti. Pri svojem delu pa več-
krat naletijo na očitke, da
banke premalo tvegajo, ugo-
tavlja Drofenik. Tovrstne
očitke hkrati zavrača, saj
banke ne poslujejo po siste-
mu tveganja.
Roman Šumak, pred-
sednik nadzornega sveta Lo-
kalnega podjetniškega cen-
tra je prepričan, da Celje
stopa po poti obrti in pod-
jetništvu prijaznejše poli-
tike. Lokalno podjetniški
center pa naj bi bil pri tem
gibalo.
NATAŠA
GERKEŠ LEDNIK
Seja ob smučišču
Včeraj so se na Golteh sestali mozirski svetniki, ki so
tako dali svojevrstno priznanje vsem investicijskim vla-
ganjem na Mozirski planini.
Na Golteh v teh dneh zaključujejo z gradnjo akumulacij-
skega jezera ter zasneževalnega sistema, za katerega bodo
položili kilometer cevi, vrednost vseh opravljenih del pa
presega 3,5 milijonov mark. Mozirski svetniki so se sezna-
nili z naložbo in prisluhnili drugim razvojnim načrtom, ki
jih imajo v podjetju, obravnavali pa so tudi regionalni raz-
vojni program Savinjske regije. US
PO DRŽAVI
Višje
poi€(>jnine 1
UUBUANA, 17. septem-
bra - Upravni odbor Zavo--
da za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje je spre-
jel predlog za 7,2 odstotne^
povišanje pokojnin. Višj^
pokojnine bodo izplačane
konec septembra. ;
But isce
iconicurenco
za Koto
UUBUANA, IZ septem^
bra - Potem ko je ministei
But obljubil, da bo vlada po^
skušala najti denar za poravi
navo obveznosti, ki jih ima
Veterinarski zavod Sloveni-
je do družbe Koto, so v družt^
znova začeli zbirati ostank^
poginulih živali, iz katerih
izdelujejo kostno-mesno mo-
ko. Izredne razmere so se za|
čele zaradi kopičenja mrho-
vine v skladiščih veterinar-
skega zavoda. Minister Bu\
je povedal, da bo država Ko>
tu do konca tega tedna plai
čala, kar je dokazljivo potreb
no plačati, hkrati pa povej
dal, da iščejo drugačne doli
goročne rešitve za odstranjel
vanje teh odpadkov, kar po-
meni, da v Slovenijo pripe-
ljejo konkurenco, ki bo zru-
šila monopol Kota.
Brigita
Buicovec
rodila sina
UUBLJANA, IZ septemj
bra - V ljubljanski porod
nišnici je sina Aljaža rodi-
la naša najuspešnejša add
tinja Brigita Bukovec. Bu^
kovčeva je rodila s carskim
rezom, novorojenček pa j^
velik 54 centimetrov in tei^
ta 4,2 kilograma.
Pištole in
maske za SV
LJUBLJANA, IZ septen*
bra - Slovenska vojska se H
odločila za nakup 5000 pi-
štol znamke Beretta in nd
vih plinskih mask. Maske bc
izdelala finska podružnid
ameriškega podjetja Scott
Nakup novih plinskih masi
je bil nujen, saj je model, k
je trenutno v uporabi, star ž<
več kot štirideset let. Za na
kup pištol znamke Beretta p^
so se odločili predvsem za
radi ekonomičnosti. Sloveh
ska vojska namreč takšni
orožje že uporablja. Za n^
kup 5000 pištol je bilo na-
menjenih 1,7 milijona evrov
pogodba za 30.000 plinskil
mask pa je vredna 4,8 mili
jona evrov. Načrtujejo še na
kup opreme za preživetje 1
divjini, zaščitne opreme te
opreme za komunikacijo.
Union
Belgijski?
LJUBUANA, 19. septeffl
bra - Kot poroča Delo, na
bi belgijska družba Iniei
brew poskušala prevzeti ce
lotni Union. Za delnico pQ
nujajo več kot 60 tisoč to
larjev, kar je precej več, kfl
ponuja Pivovarna Laško.
Št. 38 - 20. september 2001

TEMA TEDNA
5
i Letalo na
i   celjsko
I stolpnico
»Glede na ocene ogroženosti in pripravljenosti je življenje v Celju
varno,« meni Danilo Praprotnik, namestnik poveljnika CZ in edini
strokovni sodelavec za zaščito in reševanje v Celju, občini z blizu 50
tisoč prebivalcev
Iz osuplosti, zgroženosti, ne-
jevere in strahu ob pogledih na
televizijske zaslone, ki so sko-
raj v neposrednem prenosu prejš-
nji torek tudi v naše domove pri-
našali slike tragičnega dogajanja
v Združenih državah Amerike, so
se kmalu začela porajati vpraša-
nja: »Kaj pa, če se kaj podobne-
ga zgodi tudi nam? Kako smo v
Celju pripravljeni, kako bi se
znašli ob morebitni nevarnosti?«
Saj ne, da bi prav zares pričako-
vali teroristični napad na knežje me-
sto, a nevarnosti se skrivajo tudi
drugje. Lahko se zgodi, denimo, le-
talska nesreča ali pa pride do eks-
plozije v katerem od podjetij ke-
mične industrije. Lahko se, še v huj-
ših razsežnostih, ponovi povodenj.
Lahko se že natrgana zemlja v bre-
žinah okoli mesta sproži v obsež-
ne zemeljske plazove...
Vemo, kako bi ravnali v takšnih
primerih? So načrti zaščite in reše-
vanja za različne nevarnosti priprav-
ljeni? In, kar je še pomembneje -
bi jih znaU s papirja, v primeru po-
trebe, prenesti v življenje? Gene-
raciji srednjih let so še dobro v spo-
minu nekdanje vaje NNNP (Nič nas
ne sme presenetiti), v katerih smo
preizkušali svojo usposobljenost,
se urili v kar najbolj hitrem ukre-
panju. Preigravali smo različne sce-
narije; enkrat v manjšem, na zdru-
ženih vajah spet v večjem obsegu.
Nosilci akcije so hitro lahko raz-
brali, kje so prednosti, kje slabosti
pripravljenih načrtov.
Takrat so bili med občani le redki,
ki niso razlikovali med različnim za-
vijanjem sirene, skorajda ga ni bilo
meščana, ki ne bi vedel, kje je najb-
ližje zaklonišče... Pa danes? Pozna-
mo zvoke sirene za različne oblike
nevarnosti? Vemo, kje nam je najb-
ližje zaklonišče? Pa menda ne tam,
kjer večer za večerom nadebudni
mladci iz soseščine preigravajo več-
ino isto »melodijo«? Ali morda tam,
kjer so že pred leti uskladiščili bog-
sigavedi kakšno blago?
Načrti so
pripravljeni
»v Celju načrtov, kako ravnati v
primeru terorističnih napadov, ni-
hamo. Tako kot jih nima nobena
lokalna skupnost v Sloveniji, saj
°cena varnostnega položaja v naši
državi tega ne narekuje,« pojasnjuje
^anilo Praprotnik, namestnik po-
veljnika Civilne zaščite ter strokov-
'^i sodelavec za zaščito in reševa-
v Mestni občini Celje.
Kot edini zaposleni poklicno skrbi
^ to področje v občini z blizu 50
^jsoč prebivalcev, zato ne presene-
J^. da v pogovoru večkrat izpostav-
il »podhranjenost«. Tako kadrov-
sko kot tudi finančno; denarja je
namreč za vse, kar bi še želeli ozi-
roma morali postoriti, vselej pre-
malo. »O tem, kako smo priprav-
ljeni na morebitne nevarnosti ozi-
roma nesreče, je težko govoriti. Na-
črti so pripravljeni za določene ne-
sreče; v Celju imamo opredeljene
aktivnosti za zaščito in reševanje v
primeru poplav, požarov v objek-
tih ali v naravi, zemeljskih plazov,
nesreč z nevarnimi snovmi in teh-
ničnih nesreč na cesti, železnici, v
zračnem prometu ter ob eksplozi-
jah in porušitvah objektov. Slednji
je najbolj kompleksen, poudariti
pa je treba, da je težko ozko opre-
deliti posamezno nesrečo. Ponavadi
prihaja do verižnih,« pojasnjuje Pra-
protnik in dodaja, da že ob manj-
šem požaru lahko pride tudi do eks-
plozije aU porušitve objekta.
In kako ravnati takrat? »Osnovni
koraki so določeni v načrtu, po-
drobnosti pa so vselej odvisne od
razmer na terenu. Če ostaneva pri
požarih - ni enako, če zagori v sta-
novanjski hiši ali v stolpnici. Dru-
gače je, če v stolpnici zagori v spod-
njih ali zgornjih nadstropjih. Naše
ravnanje in konec koncev posledi-
ce požara bodo različne, če zagori
sredi noči, ko so ljudje doma, ali v
času delovnika, ko je zgradba sko-
raj prazna,« našteva Praprotnik šte-
vilne različice požara, ki pravilo-
ma velja za lahko obvladljivo ne-
srečo. Požaru, dimu, prahu in pe-
pelu - tako je bilo tudi v New Yor-
ku - velja prva skrb, sledi pa reše-
vanje in nudenje prve pomoči lju-
dem, ki jo potrebujejo.
V ministrstvu za zdravje so pre-
pričani, da bi v primeru nesreče
večjega obsega zdravstveni zavo-
di ustrezno poskrbeli za poško-
dovance, v Sloveniji so dnevno
na voljo 10-dnevne zaloge krvi
in krvnih preparatov, razvejana
mreža transfuzijskih oddelkov ter
Zavod RS za transfuzijo krvi pa
imata v sodelovanju z Rdečim kri-
žem za večje potrebe pripravlje-
ne tudi načrte za pripravo dodat-
nihkoličin krvi. Na zalogi so tu-
di zadostne količine cepiv, ane-
stetikov in nekaterih drugih
zdravil.
Akcijo zaščite in reševanja vodi
vodja intervencije, ki je praviloma
gasilec, lahko pa tudi kdo drug. Daje
osnovne napotke, o zahtevnejših se
posvetuje. Odvisno od obsega ne-
sreče oziroma nevarnosti, v akciji
sodelujejo pripadniki dolžnostnih
(CZ) in prostovoljnih enot (gasil-
ci,...) ter poklicni sestavi (reševal-
ci, gradbena, cestna podjetja,...).
Vodja intervencije lahko po posve-
tovanju zaprosi za širšo pomoč; pri-
čakuje jo lahko iz sosednjih občin,
v reševanje se lahko vključi drža-
va... Slednja - v primeru, ko sama
ne zmore poskrbeti za varnost lju-
di - lahko zaprosi za mednarodno
pomoč; pri tem pa je spet lokalna
skupnost (ali država, če lokalna
skupnost tega ni sposobna) dolžna
poskrbeti za logistično pomoč pri-
hajajočim enotam mednarodne po-
moči.
Usposabljanj
manj kot v
preteklosti
»Zadnja združena vaja na terenu,
v kateri so sodelovali pripadniki vseh
enot, ki bi jih v primeru zaščite in
reševanja aktivirali, je bila na Celj-
skem v osemdesetih letih. Zdaj vaj
v takšnem obsegu nimamo, uspo-
sabljanja s simulacijo posameznih
morebitnih nevarnosti pripravljamo
parcialno, za posamezne enote,« po-
jasnjuje Praprotnik.
Glede na napredek tehnologije je
potrebno tudi vse več specializira-
nih znanj za ravnanje z opremo. In
kako je z usposobljenostjo pripad-
nikov CZ v Celju? Nekateri so do-
bro usposobljeni, druge izobraže-
vanje še čaka, saj se sestav menja
in ni stalen. O usposobljenosti po-
klicnih sestavov ne gre dvomiti, prav
tako veljajo tudi prostovoljne eno-
te za zelo dobro usposobljene. Dru-
gače je seveda z opremo. Gasilci,
spomnimo se samo zadnjih dveh
poplav, bi z boljšo, sodobnejšo in
zlasti zadostno opremo lahko še
učinkoviteje pomagali.
»Na splošno,« pravi Praprotnik,
»pa velja, da je zanimanje ljudi za
tovrstna usposabljanja izredno majh-
no. Ne zanima jih. O morebitnih
nesrečah in nevarnostih ne razmiš-
ljajo v naprej. Morda tudi zato, ker
v Celju - razen s poplavami - prak-
tično nimamo tovrstnih izkušenj.«
Tako se je tudi med osamosvojitve-
no vojno pred desetletjem pokaza-
lo, da veliko prostovoljcev, ki so že-
leli braniti Celje, preprosto niso mo-
gli vključiti v enote, saj niso imeli
potrebnih znanj za ravnanje z orož-
jem oziroma ostalo opremo. Pa če-
prav je ljudi primanjkovalo...
In obveščenost ljudi? »Ko smo v
Mestni občini Celje pripravili pred-
stavitev načrtov za zaščito in reše-
vanje v primerih posameznih ne-
sreč oziroma nevarnosti, ni bilo sko-
raj nobenega odziva. Ljudi ne za-
nima... Vsaj dotlej, dokler se ne ču-
tijo ogrožene. Potem je drugače,«
pripoveduje Praprotnik. Ob poplavi
se je pokazalo, da znajo ljudje po-
skrbeti zase, za svoje najbližje... Po-
tem priskočijo na pomoč še dru-
gim. Velja, da se v ekstremnih raz-
merah v ljudeh izkažeta oba skraj-
na pola; najboljše in najslabše.
Kateri pol bi prišel bolj do izra-
za, bi bilo najverjetneje odvisno
prav od nevarnosti, ki bi nas ogro-
žala. Vseeno pa najbrž ne bi bilo
nič narobe, če bi se odgovorni bolj
potrudili in konec koncev name-
nili tudi več denarja za obveščenost
občanov. Da bi danes vedeH, kako
ob morebitni nevarnosti ravnati ju-
tri!
Modela za
nesreče ni
v primeru, da bi nad knežjim me-
stom prišlo do letalske nesreče in
bi ostanki letala strmoglavili na str-
njeno stanovanjsko sosesko, bi se
ravnali po najbolj kompleksnem na-
črtu za zaščito in reševanje v pri-
merih tehnične nesreče na cestah,
železnici, v zračnem prometu ter
ob eksplozijah in porušitvah objek-
tov. Ali bi zmogli akcijo reševanja
izpeljati sami ali bi zaprosili za po-
moč, bi bilo odvisno od razsežno-
sti nesreče.
»V Sloveniji je sodelovanje v pri-
meru nesreč že utečena praksa. Ob-
čine si pomagamo med seboj. Mest-
ne občine, iniciativo vodi Ljublja-
na, pa pripravljamo sporazum, v
katerem bi natančno določili, kaj
lahko kdo ponudi drugemu. Za pri-
mer; če bi prišlo do potresa v Ljub-
ljani, bi na pomoč priskočili Ce-
ljani in druge občine, na same Ljub-
ljančane v zrušenih zgradbah pri
tem ne bi šlo preveč računati...,«
pojasnjuje Praprotnik.
V Celju imamo javna zakloniš-
ča, za katera skrbi občina, zaklo-
nišča v stanovanjskih objektih
ter zaklonišča v večjih podjetjih
oziroma ustanovah. Skoraj pra-
viloma so vsa zaklonišča v sta-
novanjskih objektih slabo vzdr-
ževana. Ker so zaklonišča pra-
viloma dvonamenska (namenje-
na tudi za skladišča oziroma dru-
ge dejavnosti), je na ravni drža-
ve določen 24-urni rok za njiho-
vo aktiviranje. V primeru, da bi
prišlo do aktiviranja zaklonišč,
bi čas aktiviranja izrabili tudi za
natančno obveščanje ljudi, kam
naj se zatečejo.
Dobro sodelovanje med občina-
mi se je izkazalo že v primeru celj-
skih poplav, ko so ogroženim meš-
čanom priskočili na pomoč Mari-
borčani, Ljubljančani in enote iz
drugih občin.
Evakuacija s čim
manj panike
In če bi, hipotetnično, prišlo do
eksplozije v enem od podjetij ke-
mične industrije? Če bi bila potreb-
na širša evakuacija občanov? Ob na-
povedih velike verjetnosti bližajo-
čega se orkana, so milijonski pre-
del New Yorka, celoten Mannhat-
ten, izselili v nekaj urah! Kako bi
bilo s Celjani v primeru grožnje z
zastrupitvijo?
»Evakuacija več 10 tisoč ljudi bi
bila odvisna od tega, za kakšno kon-
taminacijo bi šlo. Bi ljudem in oko-
lju grozila kemična ali radiološka
nevarnost?« se sprašuje Praprotnik,
ki dodaja, da bi bile še najbolj tež-
ko obvladljive razmere, če bi priš-
lo do uporabe biološkega orožja.
Zakaj? Zato, ker nikoli ne moreš
predvideti v naprej, kam bo zapi-
hal veter, kolikšno območje bo
ogroženo, ker je razvoj ustreznega
monitoringa še na državni ravni v
povojih, lokalne skupnosti pa lah-
ko o njem samo sanjajo...
Zato za organizacijo zaščite in re-
ševanja v takšnih razmerah lokalne
skupnosti niso organizirane, lahko
nudijo le podporo državi, saj ima-
mo izvidnike za RBK zaščito organi-
zirane od regije navzgor, na ravni dr-
žave. »Celjani bi zato v takšnih raz-
merah dobivali podatke in navodi-
la, kako ravnati. V primeru, da bi
bila resnično potrebna evakuacija tak-
šnih razsežnosti, bi pripravili mobi-
lizacijska zbirališča, določili čas in
ostale postopke evakuacije.« Približno
60 odstotkov ljudi, je prepričan Pra-
protnik, bi sami poskrbeli zase. Le
ustrezna navodila bi jim morali po-
sredovati, poskrbeti za ustrezen pro-
metni režim in podobno, da ne bi
prišlo do kaosa. Za preostalih 40 od-
stotkov bi zagotovili prevoz in zača-
sno nastanitev na neogroženih ob-
močjih. Kje, kako daleč bi bila ta neo-
grožena območja, pa je spet odvisno
od vrste nevarnosti oziroma stopnje
ogroženosti ljudi.
»Stopnja organiziranosti zaščite
in reševanja ter pripravljenost ozi-
roma usposobljenost za slednje je
pri nas drugačna kot v Združenih
državah Amerike,« pravi Praprot-
nik. »Amerika velja za zelo dobro
organizirano tudi zato, ker njenim
prebivalcem grozi več nevarnosti.
Glede na ocene naše ogroženosti
in pripravljenosti pa je življenje v
Celju varno.«
IVANA STAMEJČIČ
Št. 38 - 20. september 2001
6
GOSPODARSTVO
Dravinje ne
onesnažujejo več
Konus Konex očistil odpadne vode in zmanjšal količino odpadkov
Konjiška družba Konus
Konex je včeraj prejela
okoljski certifikat ISO
14001. To je v treh letih že
drugo dokazilo kakovosti
poslovanja te hitro rastoče
družbe. Leta 1998 je preje-
la certifikat kakovosti ISO
9001.
V ekologijo so zadnja tri
leta vložili blizu 3 milijone
nemških mark. Rešili so
problem odpadne vode, v ka-
teri je veliko kemikalij. Teh-
nološko so zaprli njen kro-
gotok, jo očistili in zagoto-
vili njeno hlajenje. Reka Dra-
vinja je tako varna pred one-
snaženjem, bistveno pa se je
zmanjšala tudi poraba vode.
Medtem ko so jo pred leti po-
rabili še 10 tisoč kubikov me-
sečno, jo sedaj le še 2 tisoč
(delno so porabo zmanjšaU
tudi s spremembo tehnološ-
kega postopka). Pomembno
pa so zmanjšali tudi količi-
no odpadkov. Uredili so se-
žig poliestrov v sami tovar-
ni, nastalo energijo pa vra-
čajo v proizvodni proces.
»Ne gre le za občutljivost
do okolja. Gre za ekonom-
ska, tehnološka in razvojna
vprašanja. Če ne bi rešili eko-
loških problemov, bi morali
tovarno zapreti kljub dobrim
programom. Vložki v ekolo-
gijo se bodo obrestovali. Po-
leg tega sedaj mirno spim,«
pojasnjuje glavni direktor Sa-
vo Grilj.
Brez dvoma je strmi raz-
voj družbe v veliki meri prav
njegova zasluga. Bil je med
zadnjimi vodilnimi delavci,
ki so ostaU na potapljajoči
ladji Konusa. Leta 1992, ko
je ta prešel v last Sklada RS
za razvoj in ko je po lastnin-
skem preoblikovanju nasta-
lo več manjših družb, je bilo
v Konus Konexu 43 zaposle-
nih. Danes jih je 218. Ko so
se leta 1996 olastninih, je bila
njihova realizacija 498 mi-
lijonov tolarjev, lani so do-
segli skoraj 3 milijarde, le-
tos pričakujejo preko 3,5 mi-
lijarde tolarjev. Tudi ostali po-
datki so zgovorni: realizaci-
ja na zaposlenega 150 tisoč
mark, dodana vrednost na za-
poslenega 60 tisoč mark, vla-
ganja dosegajo do 2 milijo-
na mark letno, izvozijo 80
odstotkov celotne proizvod-
nje... Skratka, po vseh kazal-
cih rasti se v Sloveniji uvrš-
čajo med gazele. Med 300
največjimi družbami v Slo-
veniji so po dobičku na 141.
mestu, med največjimi pa bi
bili radi tudi po realizaciji.
»Pomembno vlogo pri na-
šem razvoju ima večinski last-
Prejšnji mesec je Konus
Konex prizadel požar, ki je
povzročil za najmanj 15 mi-
lijonov tolarjev škode. »Za-
gon proizvodnje smo vzpo-
stavili v tednu dni, v reali-
zaciji pa, tudi s pomočjo
konkurenčnih firm, ni bi-
lo izpada. Je pa to bilo opo-
zorilo, da nikoli ni mogoče
izključiti nevarnosti poža-
ra, in vzpodbuda za dodat-
no protipožarno zavarova-
nje, ki nas bo stalo 100 ti-
soč mark,« ugotavlja Savo
Grilj, ki je že 20 let tudi pred-
sednik industrijskega gasil-
skega društva Konus. »V
njem so naši delavci, kar
je najbolj pomembno, saj je
v požarno tako ogroženi
proizvodnji treba pričeti ga-
siti tako rekoč v isti minu-
ti, kot začne goreti.«
nik, italijanski koncern Chio-
rino, s katerim zelo dobro so-
delujemo pri specializaciji
proizvodnih programov in de-
litvi trgov. Partner vključuje
naše pogonske jermene in
Glavni direktor Savo Grilj na začetku sežigalnice odpadkov, v kateri
lahko skurijo do 20 ton odpadkov iz poliestra mesečno in s tem bistveno
razbremenijo komunalno deponijo. Ker ustvarjeno energijo preko ter-
mo olja uporabijo v proizvodnji, lahko veliko prihranijo pri stroških za
kurilno olje. Zadovoljni pa so tudi s čistostjo dimnih plinov.
transportne trakove v svojo
poslovno mrežo, preko njih
smo prišU v svet. Lastno proi-
zvodno in prodajno mrežo
razvijamo predvsem na trgih
vzhodne Evrope. Seveda je
enako pomembna medseboj-
na izmenjava znanja in izku-
šenj,« je zadovoljen s strateš-
kim partnerjem Savo Grilj. Ta-
ko jim je tudi uspelo, da so s
tehnološko najzahtevnejšim
programom transportnih tra-
kov iz netkanih materialov
drugi na svetu, v izjemnem
vzponu pa je tudi program fil-
tracije, saj na vzhodu ni to-
varne, ki bi zmogla vse tri vr-
ste fihracij - industrijsko in
prostorsko filtracijo zraka ter
tekočinsko filtracijo. V sve-
tovnem vrhu so tudi s silo-
nom, sintetičnim usnjem za
čevljarsko industrijo in galan-
terijo. Široki potrošnji je na-
menjena predvsem proizvod-
nja in konfekcioniranje vseh
vrst krp Tip top, s katerimi
so prav tako dosegli svetovno
konkurenco, prihodnost pa vi-
dijo tudi v izdelkih iz mikro-
vlaken. »Čeprav nas po eni stra-
ni razvejana proizvodnja obre-
menjuje, pa je to lahko v kriz-
nih časih naša prednost. Do-
gajanja po terorističnem na-
padu v Združenih državah
Amerike bodo zagotovo vpli-
vala na posle,« je vsem uspe-
hom navkljub zaskrbljen di-
rektor.
MILENA B. POKLIC
_O cetis
Avstrijski dan
na IMOS
Sobota je bila na MOS v
znamenju avstrijskih raz-
stavljavcev. Številna avstrij-
ska delegacija, na čelu z de-
želno glavarko Štajerske
Waltraud Klasnic, je na no-
vinarski konferenci izpo-
stavila odlično sodelovanje
med Slovenijo in Avstrijo.
Avstrija je država, iz ka-
tere že nekaj let na MOS pri-
haja največ tujih razstav-
ljavcev. Letos jih je 14, od
teh polovica iz Štajerske, ki
je na sejmu že tradicional-
no dobro zastopana. Am-
bros Lackner, podpredsed-
nik Gospodarske zbornice
Štajerske, je dejal, da so za
sodelovanje med obema dr-
žavama pomembni pred-
vsem osebni stiki, ki so s
Slovenijo odlični. Na vpra-
šanje, zakaj Avstrijci ne vla-
gajo več v Sloveniji, pa je
odgovoril, da je pri tem po-
trebna precejšna mera pre-
vidnosti. Štajerska deželna
glavarka Waltraud Klasnic
je MOS ocenila kot pravo
podobo kako ustreči željam
in pričakovanjem kupcev.
»Sodelovanje med Gospo-
darsko zbornico Štajerske
in Obrtno zbornico Slove-
nije je že sedaj dobro, pri-
hodnost pa je prav gotovo v
sodelovanju med regijami
ter v konkurenci med nji-
mi. S slovensko vlado sel
se zato že pogovarjala]
evropski regiji prihodnosti
Vanjo si želimo iti skupaj
pri čemer igra pomembni
vlogo tudi obrt. Samo teh
nologija je namreč preinj
lo,« je dejala Klasniceva,!
je podeUla tudi zlati častn
znak dežele Štajerske Sta
nislavu Krambergerju
predsedniku upravnega od
bora Obrtne zbornice Slo
venije za zasluge pri posp«
sevanju štajersko slovenski!
gospodarskih odnosov.
Kot zelo uspešno je sode
lovanje med sosednjima di
žavama ocenila tudi Rena
ta Vitez, državna sekretai
ka za ekonomske odnose
tujino v ministrstvu za gos
podarstvo. Avstrija je mei
najpomembnejšimi gospo
darskimi partnerji Slovenj
je. Pri blagovni menjavi ji
tako po izvozu, ki je lac
znašal 656 milijonov dolai
jev, kot uvozu, ki ga je bili
za 832 milijonov dolarja
na četrtem mestu. Po obs^
gu naložb, ki so lani znašii
le skoraj 1,3 milijarde do
larjev in so pomenile dobril
45 odstotkov vseh tujih na
ložb v naši državi, pa je A\
strija v Sloveniji trdno ij
prvem mestu.
JANJA INTIHAl
Bo četrtič uspešno?
Slovenska razvojna družba je že četrtič objavila raz
pis o prodaji 57-odstotnega deleža v družbi Zdravilišč
Rogaška. V Srdu upajo, da bo tokrat razpis vendarle us
pel, saj bo sicer to premoženje v skladu z načrtom o lik
vidaciji razvojne družbe prešlo na državo.
Ugibanj, kdo se bo prijavil na razpis, ki bo odprt do 1
oktobra, je zopet veliko, čeprav so neuradno med kandi
dati sama »stara« imena. Skoraj zagotovo naj bi se zl
nakup hotela Boč, ki je v denacionalizacijskem posto])
ku, zaprte restavracije Pošta, ki je pod hipoteko, neki
manjših objektov, infrastrukture, parkovnih površin ii
vrtin termalne vode, ki so od vsega premoženja še naj
bolj mikavne, najbolj zanimali družbi Rogaška Crysta
in Rogaška Zdravstvo, ki je od lani v večinski lasti Diag
nostičnega centra Bled. Jože Pipenbaher, ki je lastnik Teril
Rogaška in hotela Donat, je po tretjem razpisu napovri
dal, da pri nakupu Zdravilišča Rogaška ne bo več sodeltj
val, med imeni morebitnih kupcev pa se je spet pojavili
Kolinska. JI
Tvegani icapitai -
noire priložnosti
Pospeševalni center za
malo gospodarstvo, ki se je
na osnovi tujih izkušenj od-
ločil spodbujati razvoj trga
tveganega kapitala tudi v
Sloveniji, je na MOS pred-
stavil dva projekta, in sicer
Klub poslovnih angelov, ki
ga je zasnoval v sodelova-
nju z revijo Podjetnik, in
slovensko združenje tvega-
nega kapitala Slevca, kate-
rega ustanovna skupščina
je napovedana za prihod-
nji mesec.
Klub poslovnih angelov de-
luje kot nekakšna »ženitna
posredovalnica« med poten-
cialnimi investitorji in pod-
jetji, ki iščejo lastniški kapi-
tal za svojo rast in razvoj. Na-
loga kluba, ki jamči popol-
no anonimnost podatkov, je
organizirati prvi sestanek
med podjetniki in investitorji
- poslovnimi angeli. Mag. Ja-
ka Vadnjal pravi, da je na-
tančnejše učinke tega nove-
ga projekta sicer težko napo-
vedati, vendar bi klub poslov-
nih angelov v treh letih lah-
ko našel okoli 150 vlagate-
ljev in 250 podjetij, ki išče-
jo kapital, sklenjenih naj bi
bilo vsaj 50 projektov, s ka-
terimi bi pridobili 1300 no-
vih zaposlitev.
Drugi projekt je ustanovi-
tev slovenskega združenja za
tvegani kapital Slevca. Pod
njenim okriljem bi združili
zasebne investitorje in inve-
stitorje iz javnega sektorja,
zato bodo vanj skušali pri-
tegniti slovenske ključne po-
nudnike tveganega kapitala,
kot so Horizonte Venture Ma-
nagement, Aktiva Venture,
družba Prophetes in Kmeč-
ka družba, morebitni član naj
bi bilo tudi državni sklad tve-
ganega kapitala. Združenje
bo delovalo neprofitno, nje-
gove osnovne naloge pa bo-
do pospeševanje lastniškega
financiranja, pri čemer ob-
ljublja dejaven dialog z dr-
žavo zlasti glede davčnih olaj-
šav, usposabljanje podjetni-
kov in investitorjev ter ana-
liziranje in raziskovanje tr-
ga tveganega kapitala.
JI
Kovintrade s certifikatom
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk je včeraj predsedni
ku uprave celjske družbe Kovintrade mag. Dušanu Zorku izročil certifikat kakovo
sti ISO 9002.
Kot je povedal mag. Dušan Zorko, so se za pridobitev certifikata odločili predvsem
zato, ker želijo svojim domačim in tujim partnerjem dokazati, da zares poslujejo po vseh
mednarodnih standardih in normah. Certificirali so le nekaj programov, pri čemer glede
na dosedanjo urejenost poslovanja niso imeh nobenih težav. Kovintrade, ki je lani ustva-
ril 8,5 milijarde tolarjev prometa in 87 milijonov tolarjev čistega dobička, tudi letos
posluje dobro. Ob polletju so izpolnili blizu 60 odstotkov letnega načrta. V začetku
meseca so kot deveto slovensko podjetje odprli predstavništvo v Beogradu, še letos pa
začelo poslovati tudi njihovo novo podjetje v Varšavi. J'
Novi prostori RRA
Regionalna razvojna agencija Celje, ki
se je pred kratkim preselila v nove prosto-
re poslovne stavbe Telsim na Cesti v Tr-
novlje 7, je v pol leta končala obdobje sa-
nacije.
40 milijonov tolarjev lanske izgube je no-
vo vodstvo že v celoti poravnalo, tako da
RRA Celje, ki je lani zašla tako v finančno
krizo kot tudi krizo vodenja, letos tekoče
pozitivno posluje. Kot prvi v Sloveniji so,
kot je povedal direktor Boris Klančnik, do-
končali temeljni razvojni dokument regije
za obdobje 2001 do 2006. Z župani so i
dosegli dogovor o temeljnih razvojnih pri"
ritetah regije v prihodnjih petih letih, pf
pravljenost za uresničitev načrtovane str^
tegije in ciljev pa je pokazala tudi regi)^
Vendar pa nedefiniranost virov državnega
nanciranja in sistema alokacije sredstev i
izvajanje regionalnih programov v statisti'
nih regijah Slovenije ostaja, kot je pojasU
Klančnik, ključni problem za oživitev
gionalnega razvojnega programa Savinjsl*
regije. S^'
Št. 38 - 20. september 2001
GOSPODARSTVO
7
V iskanju
hmeijarsicih
rešitev
Hmeljarji se združujejo v enovito organizacijo
proizvajalcev - Svetovne površine hmeljišč se
bodo še zmanjševale
slovenski hmeljarji so v teh dneh
aprli sušilnice in za letos končali z
elom v hmeljiščih. Ocenjujejo, da je
00 hmeljarjev obralo okoli 2.100 ton
melja. Približno 250 ton ga proda-
jjo domačini pivovarnam, ostalo pa
govcem ali neposredno pivovarnam
Nemčiji, Angliji, Belgiji, ZDA in na
japonskem.
Slovenske hmeljarje povezuje Hme-
jarsko združenje Slovenije (http://
fww.hmelj-giz.si). »Smo v bistvu gos-
odarsko združenje, kjer rešujemo
kupne hmeljarske probleme, obliku-
mo hmeljarsko politiko na področju
azvoja in promocije, sortne politike,
akovosti pridelave in analitično sprem-
amo razmere na svetovnem hmelj skem
[gu. Zato ne smemo dovoliti, da bi nas
ireveč zaposlovale domače zdrahe,
seeno ocenjujem, da se to še preveč-
rat dogaja in da na ta račun trpi sprem-
anje dogajanj v drugih hmeljarskih de-
elah,« meni doc. dr. Martin Pavlo-
ič, direktor združenja, in dodaja, da
mednarodna vpetost hmeljarstva
[rednega pomena.
^>Hmeljarski trg je izrazito globalne-
1 značaja. V okviru Mednarodne hme-
arske zveze (vanjo je vključenih 20
ržav) se vsaj trikrat letno dobivamo
a sejah predsedstva in strokovnih ko-
lisij, kjer se pogovarjamo o razmerah
pridelavi in prodaji hmelja, izmenja-
'amo podatke na področju tehnike pri-
lelave, predelave in trženja hmelja, ka-
kovostnih standardih ter ovirah zaradi
azlik v zakonodajah držav članic. Konč-
10 Slovenija izvozi preko 90 odstot-
ov doma pridelanega hmelja,« zatrju-
f dr. Pavlovič, ki je tudi generalni se-
Jetar Mednarodne hmeljarske zveze
JHGC), na Inštitutu za hmeljarstvo in
fivovarstvo Žalec pa se ukvarja z razi-
skovalnim delom na področju agrarne
■konomike.
Hmeljarsko združenje Slovenije se je
'rijavilo na razpis ministrstva za kme-
ijstvo za priznanje t.i. organizacije pri-
'Plovalcev hmelja - oblike organizira-
'osti, ki jo predpisuje pravni red EU. Z
Tganizacijo želijo ohraniti celovito po-
'^zanost slovenskega hmeljarstva, vzdr-
*vati panožno konkurenčnost ter čim-
bolj učinkovito povezati hmeljarje, da
''panoga tudi v bodoče ohranila 3-od-
lotni delež ponudbe hmelja na svetov-
'^m trgu. »V EU so kmetovalci panož-
povezani v organizacije prideloval-
cev (OP). Tudi pridelovalci hmelja vseh
^hmeljarskih držav E;JJ poznajo tovrstno j
organiziranost, vendar v različnih ob-
likah. Skoraj za vse (z izjemo Anglije,
kjer je pet organizacij) sta značilni ena
ali dve organizaciji pridelovalcev hme-
lja. Tako so npr. celo nemški hmeljar-
ji, ki so po številu hmeljarjev in po-
nudbi hmelja približno desetkrat večji
od slovenskih, trenutno povezani v sa-
mo dve organizaciji. Pa še ti dve se bo-
sta prihodnje leto najverjetneje zdru-
žili v eno OP. Zato se nam zdi smisel-
no, ker že povezujemo 200 slovenskih
hmeljarjev, da se oblikujemo tudi kot
enovita organizacija pridelovalcev hme-
lja,« je pojasnil dr. Pavlovič.
Katere bi bile naloge tovrstne or-
ganizacije?
To je interesno povezovanje hmeljar-
jev na nacionalni ravni s predpisanimi
dolžnostmi in bonitetami. Dejavnosti
bodo podobno kot že sedaj zajemale
poenotenje trženja in skupno promo-
cijo doma in v tujini, vodenje evidence
o pridelavi in prodaji hmelja, pospeše-
vanje obnove hmeljišč s kakovostnimi
brezvirusnimi sadikami in uvajanje re-
zultatov raziskovalnega dela v prakso.
V bistvu se naše delo ne bo veliko spre-
menilo. Hmeljarji bodo lahko preko
svoje organizacije pridelovalcev tudi
udejanjili določene skupne projekte,
del sredstev pa prispevali v t.i. opera-
tivni sklad, iz katerega bomo investi-
rali dogovorjene naloge (izgradnja pri-
delovalnih ali predelovalnih kapacitet,
vzpostavitev sistem kakovosti pridela-
ve ali investicije v raziskave - verjetno
pa bo prišlo do kombinacije vsega). Glede
na razpisne pogoje bo lahko ministrs-
tvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano posamezne organizacije proizva-
jalcev v kmetijstvu potrdilo že enkrat v
prihodnjem letu, vsekakor pa pred vsto-
pom Slovenije v EU. Zakon določa, da
morajo biti hmeljarji organizirani, če
hočejo med drugim tudi prejemati hek-
tarske subvencije. V primeru hmeljars-
tva znašajo trenutno okoli 10% stroš-
kov pridelave.
Organizacija ni neka povsem no-
va stvar...
Že leta 1999 smo bili na pregledu za-
konodaje v Bruslju, kjer so nas sezna-
nili s hmeljarsko zakonodajo v EU; mi
pa smo jim predstavili našo zakonoda-
jo. Pregledali smo, kje se ujema in kje
jo bo potrebno še dopolniti. Jeseni na-
meravamo povabiti predstavnike tovrst-
nih organizacij iz tujih držav, da bi v
skupnih delavnicah na podlagi predpi-
sov in izkušenj poskušali najti pravi mo-
Novi Sad računa na Celjane
Mednarodni obrtni sejem si je v
j^^^deljo ogledal generalni direktor
^^'^vosadskega sejma Aleksandar
'»ndrejevič.
t ^ Novosadskem sejmu, ki ima na
i^^mlju nekdanje Jugoslavije najdalj-
ši^ tradicijo med sejmarji, si želijo
.lin več sodelovanja s Slovenijo. Le-
So z Gospodarsko zbornico Slo-
F^ije že pripravili odmevne Dneve
[^Venskega gospodarstva, s sloven-
ske strani je bil dobro obiskan tudi
kmetijski sejem. Zdaj bi radi sode-
lovanje poglobili še na kapitalskem
povezovanju. Pripravljajo se namreč
na gradnjo tako imenovanega Master
centra, v okviru katerega bodo po-
stavili novo halo in poslovni center.
Denar za halo, ki bo stala šest miU-
jonov mark, bodo zagotovili sami, k
izgradnji poslovnega centra - nalož-
ba je ocenjena na okrog 15 milijo-
nov mark - pa bi radi pritegnili slo-
venske investitorje, saj vedo, da je
kar nekaj podjetij pri nas že napove-
dalo kapitalska vlaganja na ozemlju
ZRJ. Pri iskanju investitorja računajo
na pomoč Celjskega sejma, ki bi jim
zaradi bogatih izkušenj in dobrega
poznavanja razmer v Sloveniji lah-
ko pomagal tudi pri organizaciji na-
stopov Slovencev na sejemskih pri-
reditvah v Novem Sadu.
JI
38 - 20. september 2001
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Doc. dr. Martin Pavlovič
del za slovenske razmere ter poiskali
najboljšo rešitev za slovenske hmeljar-
je.
Pričakujete, da bi organizacija proi-
zvajalcev hmelja uredila razmere v
savinjskem hmeljarstvu?
Zakonodajo je pač treba spoštovati.
Pri denacionalizacijskih vprašanjih lah-
ko npr. naše združenje poda strokovno
mnenje ali pojasnilo, na zakonodajo
pa kot nevladna organizacija nimamo
vpliva. Zaradi denacionalizacije bi se
dolgoročno lahko povečali negativni
učinki ali prišlo do nepraktičnih reši-
tev, vendar so tudi sami hmeljarji zain-
teresirani, da se najde primerna reši-
tev.
Kako ocenjujete prihodnost sloven-
skega hmelja?
Hmeljarstvo se nahaja na prelomni
točki, kar ocenjujem v kontekstu sve-
tovnega trga in napovedi tujih trgovcev,
da se bodo površine v naslednjih dese-
tih letih v svetu zmanjšale še za petino.
Zaradi širjenja rodnejših in bolj dono-
snih t.i. visokogrenčičnih sort hmelja
(predvsem v ZDA in ZRN, ki predstav-
ljata okoli 70% svetovne ponudbe hme-
lja) bodo lahko hmeljarji sirom po sve-
tu zadovoljevali potrebe svetovne pivo-
varske industrije (lani 1,4 milijarde hek-
tolitrov piva) tudi na zmanjšanih povr-
šinah hmeljišč. Te znašajo trenutno v
svetu okoli 60 tisoč hektarjev. Na glo-
balni ravni bodo najbolj na udaru ravno
hmeljarji, kjer razvojno-raziskovalna de-
javnost in pa organiziranost najbolj še-
pata. V Savinjski dolini bo za pridelo-
valce, ki obdelujejo 10-30 hektarjev hme-
ljišč, hmeljarstvo postalo prevladujoča
dejavnost, manjšim pridelovalcem pa
bo ostalo kot vzporedna dejavnost na
posestvu. Na likvidnost številnih savinj-
skih hmeljarjev vplivajo tudi krediti, ki
so jih najeli za nakup žičnic in nasadov,
zato bodo še nekaj let v finančno težjem
položaju. V okviru naše organiziranosti
si bomo tako tudi v bodoče prizadevali,
da ob zaostrenih tržnih razmerah še vna-
prej ohranimo svojo konkurenčnost in
svoj 3-odstotni delež ponudbe hmelja
na svetovnem trgu.
URŠKA SELIŠNIK
-  Št.
8
AKTUALNO
NOVI TEDNU
DrŽavo na sodišče!
v Celju zahtevajo, da država poravna milijardo 42 milijonov tolarjev neizplačane razlike do ocenjene škode po
poplavi novembra 1998 - Drugače bodo zoper Republiko Slovenijo vložili tožbo
v Celju so prejšnji teden na Dr-
žavno pravobranilstvo Republi-
ke Slovenije naslovili zahtevek
za izplačilo razlike premalo iz-
plačanih sredstev za odpravo po-
sledic poplave, ki je 5. novembra
1998 prizadela območje Celja.
Pravna osnova za milijardo 42
milijonov tolarjev visok odškod-
ninski zahtevek je zanemarjanje
oziroma neizpolnjevanje zakon-
sko določenih obveznosti drža-
ve, Celjanom pa mora pravobra-
nilstvo odgovoriti v roku enega
meseca. Če bo zahtevek zavrnjen,
zagotavlja župan Bojan Šrot, bo
občina tožila državo.
V sporu z državo bo mestno ob-
čino zastopal vrhunski strokovnjak
za civilno pravo dr. Konrad Plau-
štajner, po rodu Celjan, z vložitvi-
jo tožbe pa bo treba pohiteti, saj
letošnjega 5. novembra poteče za-
staralni rok. »O podobnih tožbah,«
pravi celjski župan, »bi lahko raz-
mislili tudi v najbolj prizadetih pod-
jetjih in ustanovah ter, seveda, tu-
di občani.«
Bi se poplavi
iaiilco izognili?
Potem, ko so lani očistili desni'
breg, je bil v sklopu ukrepov za
večjo poplavno varnost Celja le-
tos očiščen levi breg Voglajne od
mostu pri Topru do sotočja s Savi-
njo. Prav tako je očiščenih prib-
ližno 600 metrov desnega brega
Savinje nizvodno od polulskega
mostu, zdaj se dela nadaljujejo
proti Košnici, še letos pa bo desni
breg Savinje verjetno očiščen vse
do Tremarja, kar je bila tudi julij-
ska zahteva oziroma pobuda mest-
nih svetnikov.
Ob poplavah leta 1998 je na
vodotokih, hudournikih in vod-
nogospodarskih objektih Savi-
nje in Sotle nastalo za več kot
3,32 milijarde tolarjev škode -
ali 38 odstotkov skupne ocenje-
ne škode v Sloveniji. Po sana-
cijskem programu je za odpra-
vo posledic poplave za to območ-
je v letih 1999 in 2000 država
namenila le 873 milijonov to-
larjev ali dobrih 21 odstotkov na-
menskega denarja. V Celju še
vedno opozarjajo ministrstvo za
okolje in prostor, da je delitev
nepravična, saj je bila opravlje-
na na osnovi potrebnih naložb
v vodnogospodarske objekte, ne
pa po dejansko povzročeni ško-
di.
Na osnovi posebnega izvedenske-
ga mnenja o vplivih čiščenja na pre-
tok Savinje, ki ga je izdelal Milan
Mrovlje iz družbe Inženiringi Raz-
vojnega centra Celje, so v Mestni
občini Celje prepričani, da bi bile
posledice poplave novembra 1998
bistveno manjše oziroma Celje
sploh ne bi bilo poplavljeno, če bi
država izpolnjevala svoje zakonsko
določene obveznosti in skrbela za
redno čiščenje rečnih korit in bre-
žin Voglajne in Savinje.
V izvedensko mnenje je Mrovlje
med drugim zapisal, da je v mno-
gih letih, ko nihče ni poskrbel za
vzdrževanje bregov Savinje, reka
pustila velike količine nanosa na
obeh straneh, v relativno dolgem
obdobju pa je bregove zaraslo gr-
mičevje in drevje, ki je še dodatno
zmanjšalo pretok. »Iz prečnih pro-
filov Savinje je razvidno, da je bilo
nanošenega materiala tudi do 23
kubičnih metrov ploskovnega pro-
fila. V času, ko nihče ni poskrbel
za čiščenje vodotoka, je zaradi te-
ga nastala precejšnja zajezitev Sa-
vinje. Samo pretok na desnem bre-
gu je bil zmanjšan za približno 230
kubičnih metrov vode na sekundo.
Pri tem pa nismo upoštevali zmanj-
šanega pretoka zaradi visokorasle-
ga grmičevja in drevja, ki je v mnogih
letih zaraslo neočiščeno brežino.«
In še: »Ob upoštevanju, da bi Savi-
nji očistiU tudi levi breg, bi skupni
pretok povečali za 380 kubičnih me-
trov na sekundo v najbolj neugod-
nem profilu.«
Podobno velja za Voglajno. »V naj-
bolj neugodnem profilu je bil pro-
fil pretoka Voglajne zmanjšan za 9
kubičnih metrov, pretok pa za prib-
ližno 45 kubičnih metrov vode. Ob
sčiščenih obeh bregovih Voglajne
bo pretok večji za 70 kubičnih me-
trov vode na sekundo.«
Županova pisma
ministru
župan Bojan Šrot se je na mi-
nistra za okolje in prostor Jane-
za Kopača v zvezi z neusklaje-
nim odpravljanjem posledic po-
plave ter odrinjanjem Celja kot
enega najbolj ogroženih mest ob
stran vselej, ko se deli denar za
urejanje vodotokov, obrnil že
spomladi, znova pa mu je pisal
sredi prejšnjega tedna.
V pismu ga je med drugim sez-
nanil tudi z nezadovoljstvom Ce-
ljanov z delom celjske izpostave
Agencije RS za okolje, ki ne zago-
tavlja potrebnih izvedbenih projek-
tov za nujno potrebna dela na po-
rečju Savinje. »Žal vam moram spo-
ročiti, da so se vaše izjave o tem,
da je denarja, namenjenega poplav-
ni varnosti, dovolj ali celo preveč,
izkazale za točne,« je med drugim
zapisal in znova opozoril, da v Ce-
lju ni ustreznih projektov in druge
potrebne dokumentacije, ki bi omo-
gočala operativno izvedbo ustrez-
nih protipoplavnih ukrepov. Pro-
jekti, ki bi morali biti naročeni po
poplavi novembra 1990 ali najka-
sneje takoj po oni izpred slabih treh
let, še vedno čakajo, da ugledajo
luč sveta.
Mestna občina Celje križa kop-
ja z državo tudi glede spornega
financiranja javnih zavodov s po-
dročja kulture, ki ga je država
lani naložila občinam. V imenu
mestne občine bo odvetnik Ro-
man Mavri najkasneje do jutri
vložil tožbo, s katero Celje zah-
teva povrnitev 163,5 milijona to-
larjev (skupaj z zamudnimi
obrestmi), ki jih je v prvem pol-
letju lanskega leta na osnovi skle-
njenih posojilnih pogodb name-
nilo za financiranje dejavnosti
SLG Celje, Pokrajinskega muzeja
Celje in Muzeja novejše zgodo-
vine Celje. Do zaključka naše re-
dakcije (v torek) se še niso odlo-
čili, ali tožbo vložiti zoper drža-
vo ali zoper vse tri javne zavo-
de. Za razliko od terjanja izpol-
njevanja zakonskih obveznosti
za zagotavljanje poplavne var-
nosti knežjega mesta, pa so v raz-
reševanju posledic spornega fi-
nanciranja javnih zavodov s po-
dročja kulture slovenske občine
bolj enotne. Tožbe so zatorej ak-
tualne tudi v Mariboru in Novi
Gorici, ki veljata ob Celju za bolj
prizadeti oziroma oškodovani ob-
čini.
Aleš Vrečko, ki v mestni občini
skrbi za usklajevanje ukrepov za
večjo poplavno varnost, pravi, da
imajo v prihodnjih dneh napove-
dan sestanek s celjsko izpostavo
Agencije RS za okolje: »Izvedeli bo-
mo, katere projekte so že ali pa jih
bodo zdaj naročili. Gre za prečni
uvajalni nasip v Medlogu ter nasi-
pe ob Savinji in Ložnici na Špici,
kjer bi morala biti dela opravljena
že letos, pa se je izkazalo, da je po-
treben lokacijski načrt, na katere-
ga še čakamo. Prav tako so projek-
ti potrebni za območje ob letnem
kopališču do Čopove, za varovanje
Polul in Skalne kleti ter za območ-
je Bežigrada, Gajev in gospodarske
cone v Trnovljah.« Pri tem pa ne
gre pozabiti, da so v prvi fazi naro-
čeni le idejni projekti, do izdelave
izvedbenih pa zvečine mine vsaj le-
to dni.
Ministra Kopača je župan Šrot še
seznanil, da so bili tudi zato v mestni
občini prisiljeni preko državnega
pravobranilstva zahtevati poravnavo
razlike med priznano škodo in de-
jansko izplačanim denarjem za od-
pravo posledic po poplavi izpred
slabih treh let. Gre za odškodnin-
ski zahtevek v vi-šini milijarde 42
milijonov tolarjev, za razliko med
evidentirano škodo v višini mili-
Po podatkih zadnjih nekaj let pade v Celju približno enaka letna količina padavin, i
razlogov, da tudi letos ne bi bilo tako,« opozarja župan Bojan Šrot na nevarnos
morebitnih jesenskih poplav.
jarde 413 milijonov tolarjev do de-
jansko izplačanih nekaj več kot 370
milijonov tolarjev (na celjskem ra-
čunu manjka še 29 milijonov to-
larjev) po potrjenem sanacijskem
programu. Če bo pravobranilstvo
zahtevek zavrnilo, bodo v Celju pri-
siljeni tožiti državo.
DrŽava krši
zakone
v Sloveniji je še vedno v veljavi
Zakon o vodah iz osemdesetih let,
po katerem je vzdrževanje narav-
nih vodotokov opredeljeno kot de-
javnost »posebnega družbenega po-
mena«, ki jo izvajajo za ta opravila
ustanovljene vodnogospodarske or-
ganizacije. Financiranje teh nalog
je po spremembi organiziranosti
vodnega gospodarstva pred deset-
letjem prevzela država.
»To pomeni, da bi morala čišče-
nje strug naravnih vodotokov na
območju mestne občine finana
rati država oziroma celjska izpo
stava Agencije RS za okolje,« pra
vi župan Šrot in dodaja, da v izpo
stavi to vztrajno zavračajo. V Ce
lju je bilo pri čiščenju rečnih ko
rit in naplavin v Savinji in Voglaj
ni letos opravljenih za 24 milijo
nov tolarjev del, ki bi jih moral
plačati država - a kot zaenkrat k3
že, v svoj mošnjiček noče seči.^
mestni občini so se s sprejemoD
programa ukrepov za povečanje po
plavne varnosti zavezali, da tud
sami - z ne tako malo denarja
sodelujejo pri delih. A kot pra<
župan Šrot: »Pripravljeni smo sO,
financirati investicije, delno tu(|
izdelavo projektov, redna vzdržfi
valna dela pa morajo ostati na\<\
ga države, če naj Slovenija obv?
Ija za pravno državo, ki spoštuj
veljavne zakone.«
IVANA STAMEJČif
Foto: GAŠPER DOMJM
Št. 38 - 20. september 2001
m TEDNIK
AKTUALNO
Duhovi nad Almino hišo
Hiša Alme Karlin naj bi imela že od leta 1992 status kulturnega spomenika, vendar le-tega iz neznanega razloga
doslej ni dobila - Hiša je tik pred propadom, jo bo Mestni občini Celje uspelo odkupiti sedaj?
Celjski mestni svetniki
,aj bi na seji, ki bo prihod-
iji torek, končno sprejeli
)clep o tem, da hišo, v ka-
ffi sta živeli svetovna po-
lotnica, pisateljica in no-
inarka Alma Maximiliana
[ariin in njena prijateljica
liea Gamelin, razglasijo
i kulturni spomenik. To
e, doslej še ni zgodilo, če-
0V naj bi hiša ta status
^bila že leta 1092. Medtem
tavba na poti na Celjsko
očo, ki je v lasti nekdanje
osede Helene Ojsteršek,
se bolj propada.
Po dolgotrajnem prigovar-
inju je Ojsterškova hišo se-
aj vendarle pripravljena pro-
ati oziroma jo zamenjati za
tanovanjsko hišo. Glede na
tanje, v kakršnem je hiša,
z katere je bilo v zadnjih le-
ili pokradeno ogromno za-
luščine, ki je pričala o živ-
jenju in delu obeh stanovalk,
;elje s tem lovi zadnji vlak,
la reši pomemben kulturni
pomenik in znameniti Ce-
janki v domačem mestu po-
tavi spomin, kakršnega si za-
iluži.
Problem
lastništva
Ne le v statusu, ki bi ga mo-
ila dobiti že zdavnaj; sko-
j deset let je problem tudi
lastništvu hiše, v kateri je
pela Alma Karlin. Dedinja
lelena Ojsteršek, ki ji je del
iše zapustila Thea Gamelin,
rugo polovico pa je pozne-
odkupila od sestrične, bi-
fe vsa ta leta ni hotela proda-
Isaj je bila nanjo čustveno
'ezana; kot otrok je namreč
itanovala v bližini, njena dru-
žina pa je dolga leta skrbela
a ostarelo Theo. Predstav-
likom Zavoda za varstvo na-
avne in kulturne dediščine
Mje, ki so se pričeli s hišo
ikvarjati v začetku devetde-
^tih, je ni uspelo nikakor pre-
pričati, da je najboljše, da hi-
'0 proda. Že takrat so jo že-
eli restavrirati in jo preure-
iiti v muzej.
Zdaj je Helena Ojsteršek
sončno pripravljena na za-
menjavo in predstavniki
cestne občine Celje ter Za-
hoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine so se na
'^Stanku v ponedeljek dogo-
vorili, da bodo lastnico po-
vabili na pogovor in se sku-
šali uskladiti glede cene hiše
in pripadajočega zemljišča.
»Vrednost hiše zagotovo ni ta-
ko visoka, da bi lahko od nje
kdo obogatel, sicer pa je po-
trebno počakati, kaj bodo o
tem rekli cenilci,« je po se-
stanku povedala Božena
Hostnik z Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dedišči-
ne, ki poudarja, da je najpo-
membnejši korak razglasitev
statusa, takoj zatem, ko bi hi-
šo uspeli odkupiti, pa bi se
lotili restavriranja, saj jo še
vedno nameravajo preurediti
v muzej.
Status je
nujno
potreben
Zakaj hiša, v kateri sta dol-
ga leta živeli Alma in Thea,
ni dobila statusa kulturnega
spomenika že leta 1992, ko
so sklep o tem sprejeli prvi-
krat, zaenkrat ostaja nepojas-
njeno, po neuradnih informa-
cijah pa naj bi se zapis izgu-
bil nekje v predaUh Mestne
občine Celje... Šele časopi-
Spomin na Almo M. Kar-
lin in Theo Gamelin so Ce-
ljani na tematskem večeru
Alma med nami včeraj obu-
jali v dvorani Plesnega fo-
ruma, kjer so kot gostje so-
delovali prof. Božena Oro-'
žen, Zdenka Stopar, Hele-
na Ojsteršek in številni dru-
gi, ki jim ni vseeno, kaj se
bo zgodilo z njeno zapuš-
čino. Med pogovorom so
podpisovali tudi pismo pod-
pore za ohranitev hiše v Pe-
čovniku.
sni članek Braneta Piana in
odmevna plesna predstava
Goge Stefanovič Erjavec v
letošnjem avgustu sta ponov-
no vzpodbudila nekaj ljudi,
da so se pričeli podrobneje
ukvarjati z usodo propada-
joče hiše. »Šokirana sem bi-
la, ko sem videla fotografije
in ugotovila, da hiša propa-
da, saj sem mislila, da je to
že zdavnaj urejeno,« pravi
podžupanja MOC Janja Ro-
mih. »Takoj smo zadolžili
strokovnjake iz pristojnih
služb, da so pripravili pred-
log za sejo mestnega sveta,
ki bo prihodnji torek. Na njej
bodo svetniki hišo v Pečov-
niku 44 končno razglasili za
Notranjost propadajoče hiše Alme Karlin.
kulturni spomenik, čemur
sledi objava v Uradnem listu.
Po tem bodo pričela za hišo
veljati posebna pravila in jo
bo mogoče vsaj zaščititi pred
popolnim propadom,« pra-
vi Romihova.
Zdaj!
»Hiša in hiška za goste sta
zelo pomembni kot dom zna-
menite umetnice, pisateljice,
popotnice in svetovljanke Al-
me M. Karlin, ki je v njej pre-
živela zadnja leta življenja.
Še danes notranja poslikava,
ki sta jo skupaj ustvarili Al-
ma in Thea, izpričuje bogat
duhovno umetniški svet.
Stavbi pomagata razumeti na-
čin življenja in dela obeh
umetnic,« so v strokovni oce-
ni za sejo mestnega sveta o
Almini hiši zapisali strokov-
njaki Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine.
Če nič drugega, je na pod-
lagi razglasitve statusa hiše
Alme Karhn predstavnikom
zavoda uspelo doseči še, da
bodo svetniki v prihodnje raz-
glasili šest celjskih kulturnih
spomenikov.
Odgovor na vprašanje, kaj
se bo zgodilo s hišo Alme Kar-
lin, pa zaenkrat še lebdi v zra-
ku. Se bo predstavnikom MOC
uspelo z lastnico dogovoriti
o zamenjavi, se bodo potem,
ko bo hiša urejena, našla sreds-
tva za obnovo in preureditev
v muzej? Kaj bo s hišo potem,
kdo bo zbral in urejal gradi-
vo, bosta pri tem pripravlje-
na sodelovati oba celjska mu-
zeja? Skratka, usoda hiše, v
kateri je živela Alma M. Kar-
lin, v tem trenutku visi na nit-
ki. Prav tam, kjer je v času
njenega potovanja okoli sve-
ta tolikokrat viselo njeno živ-
ljenje. Zdelo se ji ga je vred-
no tvegati za to, da je lahko
izkušnje v številnih knjigah,
člankih in zapiskih s potovanj
delila s »svojimi« Celjani...
ALMA M. SEDLAR
Foto: GAŠPER DOM JAN
KOMENTIRAMO
Sramota za Celje
če se njen status ne bo ure-
dil takoj, se bo hiša v Pečov-
niku 44 v nekaj letih podr-
la, za Almo M. Karlin, ki je
bila predlagana za Nobelo-
vo nagrado, avtorico števil-
nih knjig in poliglotko, ka-
tere dela so že pred osemde-
setimi leti prevajali v števil-
ne tuje jezike, pa bo v rojst-
nem Celju počasi izginila vsa-
ka sled.
Alma M. Karlin seje s po-
tovanja okoli sveta v doma-
če Celje vrnila po osmih le-
tih. Revna, a zadovoljna, je
skupaj s Theo Gamelin naš-
la svoj dom v majhni hiš na
poti na Celjsko kočo. Njeno
trpljenje za časa življenja in
skromnost, v katero je bila
prisiljena zaradi revščine, pa
se vlečeta še dolga leta po smr-
ti. Celjani to podpiramo s še
vedno preveč ignorantskim
odnosom do pisateljice, ki je
bolj kot doma že desetletja
cenjena v številnih evropskih
državah in drugod po svetu.
»Napuh umira počasi in
še zmeraj si umišljam, da bodo
mene naši Celjani zagotovo
razumeli. Pritisnili bodo na
svojo domišljsko bradavico in
videli vse z mojimi očmi. Ta-
ko bomo spet skupaj, čeprav
prostorsko ločeni...« je zapi-
sala v eni od svojih popotnih
skic. Kaj bi ob tem zapisu lah-
ko dodali zdaj, 51 let po nje-
ni smrti?
Jo končno lahko razume-
mo, smo sposobni pritisniti
na pravo tipko? Ali ji bomo
morali priznati, da ne bomo
nikoli zares skupaj; da bo-
mo od njenega načina raz-
mišljanja, življenja in pisa-
nja še dolgo ločeni milijone
svetlobnih let? Ji bomo v Ce-
lju končno postavili spomin,
kakršnega si zasluži, ali bo-
mo sklonili glave in ji poti-
hem priznali, da še vedno ni-
smo sposobni doseči njene
kulturne, umetniške, človeš-
ke in duhovne ravni?
ALMA M. SEDLAR
Št. 38 - 20. september 2001
9
10
KULTURA
NOVI TED
Brez čara o
lesenjačku
Po premieri Eidamovih Ostržkovih dogodivščin
vSLGCelje
v celjskem gledališču so
uvedli novo sezono s slo-
vensko praizvedbo Ostrž-
kovih dogodivščin, kakor
jih je po znameniti otroški
literarni uspešnici Carla
Collodija iz 19. stoletja za
oder priredil (in resnici na
ljubo tudi krepko poenosta-
vil) Klaus Eidam, prevedel
Ervin Fritz ter ob sodelo-
vanju dramaturga Krišto-
fa Dovjaka na veliki oder
postavil debitant na slo-
venskih poklicnih odrih,
režiser Miha Golob.
Obetavna je bila videti re-
pertoarna izbira besedila o
enem najbolj znanih in pri-
ljubljenih junakov iz litera-
ture za otroke, ki utegne že
s svojim imenom in vsem,
kar smo kdaj prebrali, sli-
šali in videli o njem, priteg-
niti širok krog gledalcev in
spodbuditi nov val sponta-
ne otroške radovednosti. Žal
pa moramo ugotoviti, da
uprizoritev ni izpolnila na-
ših pričakovanj, in zdi se, da
tudi ne opazno razgibala
precejšnjega dela premier-
skega (generacijsko sicer zelo
raznorodnega) avditorija, ki
je vse do zaključka presenet-
ljivo hladno spremljal kar
predolgo poldrugo uro odr-
skih dogodivščin sicer sim-
patično robatega in neuke-
ga lesenjačka na njegovi po-
ti do zaključnega prelomnega
življenjskega spoznanja, svo-
jevrstnega »učlovečenja«.
Režiser je vse nastopajo-
če (razen mojstra Pepeta) v
začetku pripeljal na prizo-
rišče in na koncu tudi odpe-
ljal z njega kot lutke oziro-
ma marionete iz Pepetove
omare (ob nežnih zvenih iz
njegove glasbene skrinjice).
s čemer je zastavil zaokro-
ženo in zaključeno drama-
turško zgradbo. Znotraj po-
sameznih prizorov pa se je
odločno premalo ukvarjal z
razvidnimi razlikami in raz-
merji med Pepetom in Os-
tržkom na eni ter Ostržkom
in ostalimi osebami (zgolj
lutkami?) na drugi strani. Za
to vrsto postavitve je narav-
nost presenetljiva odsotnost
sodelovanja strokovnjaka za
gib, zaradi česar so se igral-
ci mestoma gibali mehansko
in robato kot lutke, mesto-
ma pa v istih vlogah »pre-
stopali« tudi med ljudi. Nič
manj presenetljivo ni, da se
je režiser z izjemo že ome-
njene glasbene skrinjice v
uprizoritvi povsem odrekel
glasbi, ki bi lahko precej
prispevala k dobrodošli večji
čarobnosti dogajanja in me-
stoma nemara lajšala tudi ne-
katere moteče ohlapnosti v
organizaciji dogajanja in
okornosti pri vzdrževanju
primernega tempa.
Razmeroma skromno, a
dovolj domišljijsko odprto
in hitro spremenljivo sceno-
grafijo iz pomenljivih prvin
je zasnovala Tatjana Kort-
nik, duhovito in živahno ko-
stumografijo pa Stanislava
Vauda Benčevič. Med igral-
ci bo ostal najdlje v spomi-
nu David Čeh v naslovni vlo-
gi simpatično naivnega in hi-
tro učljivega Ostržka. Rena-
to Jenček je izoblikoval oče-
tovsko figuro mojstra Pepe-
ta, ki na sledi za ogroženim
Ostržkom vse jasneje spoz-
nava lastno ogroženost v
pokvarjenem okolju. Dobro-
dušnemu profesorju Hrošču
je učinkovito odmeril pri-
merno bučno in smiselno
okorno podobo Damjan Tr-
bovc (sicer tudi Spinifaks),
nevarno zloveščemu doktor-
ju Šlaumajerju pa Igor San-
cin. Igralsko hvaležni kari-
katuri živalsko nevarnih in
žensko zapeljivih Lisice in
Mačke sta živahno utelesili
Manca Ogorevc in Tina Go-
renjak. V solidnih miniatu-
rah Ognježera, Krčmarja in
kmeta Nolteja se je prvič na
celjskem odru predstavil Al-
joša Kovačič, svoja deleža
pa sta prispevala še Bruno
Baranovič (Skovir, eden od
tatov) in Igor Žužek (Vran,
drugi tat).
SLAVKO PEZDIR
Zlatko
Kraljic spet
»zlatff
Velenjčan Zlatko Kraljic
išče svoj izziv tudi v likov-
nem ustvarjanju.
Čeprav se včasih pridruži or-
ganiziranim likovnim delav-
nicam, je pri delu najraje sam.
Vendar pa, kot sam pravi, je
delo priznano, ko ga priznajo
drugi. Tako je pred dobrim me-
secem na ugledni mednarod-
ni likovni delavnici v Izoli pre-
jel četrto nagrado, pred krat-
kim pa v konkurenci več kot
tristo izbrancev na mednarod-
nem extemporu v Piranu od-
kupno nagrado in častno priz-
nanje, ki, kot pravi Zlatko Kra-
ljic, zares nekaj šteje. Če k šte-
vilnim uglednim priznanjem
dodamo še pravkar natisnje-
no prozno delo, zbirko pesmi
in njegovih ilustracij (pero-
risb), lahko trdimo, da je Kra-
ljic s svojimi »Compernijami«
odločno pogledal nad povpreč-
je likovnega in kulturniškega
ustvarjanja v šaleški dolini in
širše.
J. MIKLAVC
Zlatko Kraljic iz Velenja, podjetnik In umetnik.
Vsi bi gledali komedije
Zanimanje za žalski abonma večje od ponudbe
September je čas razpisov
abonmajev in bitke kultur-
nih ustanov za čimboljšo po-
nudbo in čimveč obiskoval-
cev. Le malokje se lahko poh-
valijo, da jih imajo preveč.
Prav to pa se je primerilo v
žalski občini, potem ko je za-
vod za kulturo razpisal (očit-
no) kakovostno gledališko
abonmajsko ponudbo.
Ta je naravnana na kome-
dijo in izkazalo se je, da je
povpraševanje večje od po-
nudbe oziroma razpoložlji-
vih sedežev v veliki dvorani
Doma II.slovenskega tabora.
Prvo potezo je potegnila ob-
čina, ki bdi nad sprejetimi
obveznostmi zavoda in mu
je 11. septembra poslala do-
pis s priporočilom, da pri vpi-
su v abonma najprej vpišejo
stare abonente iz žalske ob-
čine in šele nato, če bo osta-
lo kaj prostora, še nove inte-
resente, občane občine Ža-
lec. »Ne sme se več zgoditi,«
je karala občina zavod, »da
bi bili zavrnjeni občani žal-
ske občine, mesto pa bi do-
bih občani drugih občin«.
Pod dopisom stoji še pred-
log, da zavod za kulturo, če
bo potrebno, razpiše še en
abonma in z »gledališkimi hi-
šami za dvakratno poslova-
nje pač doseže ugodnejše ko-
mercialne pogoje«.
Hvala bogu za kulturo žej-
no občinstvo, bi se lahko poh-
valili v žalski (nekdaj veliko
večji občini), od koder še ved-
no, ne meneč se za občinske
meje, gravitirajo v Žalec šte-
vilni ljubitelji kulture. A kaj,
ko se na tem mestu začne za-
pletati...
Iz zavoda za kulturo so 11.
septembra na dopis jadrno od-
govorili tako občini kot abo-
nentom (tudi iz drugih ob-
čin), da bodo letos zaradi ve-
likega zanimanja pač razpi-
sali dodatni abonma z ena-
kim programom, »v doseda-
njem pa bomo dali prednost
občanom občine Žalec« To
salomonsko potezo je v ime-
nu zavoda potegnila direkto-
rica Anka Krčmar. »Če za
drugi abonma ne bo dovolj
prijav za polno dvorano, bo-
mo skušali problem (če to
sploh je problem) rešiti ta-
ko, da bomo gledalce z avto-
busi peljali na ogled predstav
v Ljubljano aU Maribor ali
kam drugam«. Tako bo, vze-
to pregovorno, volk sit in ko-
za cela!
Marsikje bi si meli roke,
če bi gledalci tako »pritiska-
li« na vrata kulturnih ustanov.
Tudi zato, ker bi se lahko
pohvalili, da so znali vzgoji-
ti občinstvo in ker imajo, očit-
no, dobro ponudbo. Žalski
izbor predstav to potrjuje:
zmagovalna komedija letoš-
njih Dnevov komedije, Mar-
jetka, str. 89, Policija nap
moč, po ocenah občinstva*
tega festivala v Celju pravi
ko visoko v vrhu, enako prf
stava Tistega lepega dne,
komedija Božič pri Cupie
vih in celjska najnovejša!
medija Vinka Moderndorf
ja. Podnajemnik, dobitni
nagrade »žlahtno komediji
pero«, ki jo celjski gledali!
niki za bližnjo premiere
dni končujejo prav na ž
skem odru.
Vpis v dodatni abonnl
zanj so doslej prejeli neli
več kot 30 prijav, bojijo]
se, da jih prav veliko ne I
več, bo 2. in 3. oktobra. I
bi bila velika dvorana poli
in komercialna poteza upi
vičena, bo namreč potrebi
še vsaj 10-krat toliko gledi
cev, ki se bodo smeli v dri|
žalski gledališki abonma v
sati tudi iz drugih občin..
MATEJA PODJI
Spominski večer
Občinska matična knjiž-
nica Žalec je bila prizoriš-
če spominskega večera in
priložnostne razstave ob
110-letnici rojstva pisatelja
Janka Kača.
Ob tej priložnosti je o pi-
satelju govorila prof. Bože-
na Orožen. Janko Kač se je
rodil v Latkovi vasi. V Grad-
cu, Zagrebu in na Dunaju je
študiral medicino, v Ljublja-
ni pa botaniko, vendar štu-
dija ni končal. Bil je ured-
nik Jutra in Hmeljarja, od leta
1930 pa je objavljal pripo-
vedno prozo s kmečkimi mo-
rivi iz Savinjske doline. Iz-
dal je romana Grunt in Mo-
loh, povest Na novinah, čr-
tice in novele pa je zbral v
knjigah Med padarji in zdrav-
niki ter Pisanih zgodbah. O
pridelovanju hmelja je pisal
v Slovenskem hmeljarju, na-
pisal pa je tudi knjižico
hmelj.
Na spominskem večeru so
odlomke iz njegovih del pred-
stavile Anka Krčmar, Irena
Štusej in Jolanda Železnik,
gost večera pa je bil citrar
Marjan Marinšek.
Na dvorišču graščine Prebold
pa je bila ob obletnici rojstva
rojaka Janka Kača slovesnost v
soboto zvečer. Ob tej priložno-
sti so odprti tudi zgodovinsko-
etnološko zbirko Prebold sko-
zi čas. Zbranim je govoril žu-
pan občine Prebold Vinko De-
belak in se zahvalil vsem, ki
so si prizadevali za ureditev zbir-
ke, še posebej pa predsedniku
odbora za pripravo zbirke Vla-
dimirju Skoku. Zbirka razkri-
va predvsem zadnje stoletje živ-
ljenja v tem kraju in bo na og-
led vsako prvo nedeljo v mese-
cu od 10. do 12. ure v spodnjih
prostorih graščine Prebold. Za
napovedane skupine bo ogled
mogoč tudi ob drugih dnevih.
T TAVČAR
Get back na Eurotreff u
Od 21. do 24. septembra
bo v Weinheimu v Nem-
čiji mednarodni glasbeno
plesni festival Eurotreff
2001, na katerem se bo
predstavilo čez 40 skupin
iz vse Evrope.
Kot edini iz Slovenije so
na festival povabljeni ple-
salci Plesnega foruma Ce-
lje. V sodelovanju s celj-
skim mladinskim godalnim
orkestrom pod vodstvom di-
rigenta Matjaža Breznika
se bodo predstavili s pro-
jektom Get back. Nastajal
je v lanski sezoni v sodelo-
vanju Celja in partnerske-
ga mesta Singen iz Nemči-
je, ko sta PFC in Mladinski
godalni orkester iz Singe-
na pod vodstvom dirigenta
Andreasa Schmidta pre-
mierno in z velikim uspe-
hom predstavila skupen
projekt na veliki prireditvi
Landesgartenschavv. Get
back so aprila v celoti po-
sneli za kulturni program
nacionalne televizije.
Zaradi zadržanosti orke-
stra iz Singena, se bo to-
krat plesalkam PFC pridru-
žil celjski mladinski godal-
ni orkester, ki jih je že več-
krat uspešno spremljal pri
slovenskih uprizoritvah te-
ga projekta. Glasbeno ple-
sni projekt Get back pred-
stavlja nekakšno nostalgič-
no popotovanje po različ-
nih glasbenih obdobjih
prejšnjega stoletja, ki so jih
plesalke pod vodstvom ko-
reografinje Goge Stefano-
vič-Erjavec skozi gib in
vzdušje oblikovale na sebi
lasten, izviren način. Od
Music outer space, ki zavr-
ti časovni stroj nazaj v Čas
otrok cvetja (The Beatles),
razigranih strun prvih pop
skladb (Groovie strings), do
obdobja emigracije in do-
motožja (Klezmer) ter od-
krivanja novega sveta
(Gershwin). Glasbeno ple-
sno potovanje se zaključi
v ritmu časa, ki se večno
vrti v čarobni in magični
spirali brez konca. 18-član-
ski ansambel PFC skupaj s
15-članskim orkestrom se
je na pot v Nemčijo odpra-
vil danes, v četrtek.
I. STAMEJČIČ
Št. 38 - 20. september 2001
■I TEDNIK
KULTURA
11
$ela galerija v črnem
Umetniki proti nasilju - slikar iz New Yorka se je srečno vrnil domov
^sf se je začelo s svetli-
jbarvami, v začetku sep-
pibi a v obmejni Upnici v
jjjtriji.kjer se je končal 18.
fdii.irodni likovni simpo-
jlMBS, na katerem vsa-
, leto sodeluje okoli 20
ednarodno priznanih
jietnikov iz Evrope, Ame-
|te in drugih držav sveta.
Spomnimo se, da je lani
netnike sveta gostila žalska
iČina v graščini Novo Ce-
■in da je IMBS (Internacio-
il Maler und Bildhauser
mposion) leto pred tem go-
jval tudi v gradu Podsreda
[Kozjanskem in da ga je prav
1(0 organiziral slikar Jure
ikuta s Prekorij, ki je kot
lini Slovenec leta 1991 po-
al člcin IMBS.
To je simpozij z najdaljšo
jdicijo, ki je hkrati tudi
ednarodno registrirana in-
tucija. Leta 1983 sta ga v
strijskem mestecu Gleinste-
n ustanovila slikar Horst
eichle in slikarka mag. Re-
jte Polzer. Prav njo, rdeče-
so in zelenooko slikarko Re-
3to, smo skupaj s še nekate-
mi slikarji, ki so se po Lip-
ci odločili nadaljevati dru-
;nje in ustvarjanje v Beli ga-
liji pri Juretu Cekuti, spoz-
ilina srečanju, ki so ga umet-
ki preprosto poimenovali:
MBS po IMBS«. Tako se je
čela uresničevati že lani, v
)vem Celju napovedana am-
ciozna vizija Jureta Cekute
Art Villageu - o svetovni
aetniški vasi, »kjer se bodo
netniki iz vseh kontinentov
držav skozi vse leto sreče-
ili na delovnih in izobraže-
ilnih simpozijih...«
V Beli galeriji so se tako
led 5. in 12. septembrom
loli platen in palet vrteli še
orst Reichle iz Nemčije,
omen Slana iz Slovenije in
kannon Wardel iz New
3rka in Colbert Nourrice s
!Jšelov.
Črno na belem - v beli galeriji: Colbert, Jure in Renate.
Kje je
Shannon?
Dan pred katastrofo v New
Yorku se je od skupine in go-
stitelja poslovil slikar Shan-
non, ne da bi vedel, da bosta
njegovo mesto, celo Ameri-
ko in Evropo, ves razumni svet,
že čez nekaj ur zagrnila ža-
lost in ogorčenje. Renate se
je skušala spomniti, kako zanj
nenavadno se je dan poprej
vedel sicer vselej vesel, do-
brovoljen Shannon. »Mislim,
da je globoko v sebi ta senzi-
bilni umetnik začutil negativ-
ne vibracije,« sta razmišljala
Renate in Colbert. »Vest o ka-
tastrofi je Shannona doletela
po slovesu iz Celja, na poti k
sorodnikom v Avstrijo, od ko-
der je potem nameraval kre-
niti domov,« je pripovedoval
Jure. »Saj niti pomisliti ne sme-
mo, da bi priletel v najhuj-
še... Kakor hitro smo mogU,
smo navezali stik z njim, ob-
žalovali in obsodili teroristič-
no dejanje in obljubili, da bo-
mo ostali v stiku.« Bo Shan-
non, če se nekoč vrne, še isti
veseli umetnik? so se še spra-
ševali Renate, Jure in Colbert.
NewYork,
NemiVork...
Ni ga opevala samo igralka
Lisa Minelli. Opevali in slika-
li so ga številni drugi umetni-
ki. Jure Cekuta je bil v tem me-
stu več kot 200-krat, pravi.
»Prihodnji mesec sem name-
raval znova poleteti v New
York, kjer sem se že pogovar-
jal za postavitev razstave. V Sve-
tovno trgovinskem cenhii sem
imel pred leti svojo razstavo.
Bil sem na številnih sprejemih,
srečeval sem se s prijatelji, sli-
karji, Newyorčani. Ničkoliko
fotografij (skrbno urejene ima
spravljene v računalniku) je na-
stalo prav ob impozantnih ne-
botičnikih ali z njima v ozad-
ju. Katastrofa me je zelo uža-
lostila. Predvsem zaradi usod
tisoče ljudi.«
Tudi sam je pred led spoz-
nal, kako deluje velika reše-
valna akcija za to usposob-
ljenih služb. »Bilo je leta
1993, ko sem bil v New Yor-
ku ujet v opozorilo, da bo me-
sto zadel najmočnejši orkan
in se je začela velika, vseob-
sežna evakuacija. Čeprav ta
nima primere z zdajšnjo ka-
tastrofo, na katero Amerika
ni bila pripravljena, sem se
takrat veliko naučil. Evakua-
cija je bila do potankosti za-
snovana in izpeljana, brez pa-
nike. Na posebnih telefonih,
ki so po vsem New Vorku na
vidnih mestih, si z dvigom slu-
šalke dobil napotek, kako
ukrepati. S klicem so določi-
li tvojo točno lokacijo in te
napotili na brezplačna vozi-
la, ki so vozila na varno. Vse
je šlo mirno, brez zmede, kot
bi bilo to samo po sebi umev-
no. Takrat sem se čudil, kako
je to sploh mogoče. Bilo me
strah, priznam. No, v nekaj
urah je na srečo hurikan po-
tihnil in črne prognoze se ni-
ti niso v celoti uresničile, saj
je orkanski veter le oplazil
New Vork.«
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIC
in arhiv Jureta Cekute
Življenje je praznik
v prostorih podružnične OŠ Galicija so predstavili pe-
sniško zbirko rojakinje Magdalene Kovačič, Življenje je
kljub vsemu praznik.
S pesnico se je pogovarjala direktorica Zavoda za kulturo
Žalec Anka Krčmar, pesnici in knjigi v čast pa je prireditev
polepšal Dekliški pevski zbor Kulturnega društva Galicija,
ki ga vodi Anita Žolnir in Jan Kovačič, ki je recitiral nekaj
pesmi iz zbirke. T. TAVČAR
v Upnici zbujal pozomost s poslikavo telesa, oziroma, kopalk in
na manekenkah in tako so nastali čudoviti vzorci - in nove ideje,
ki jih že snuje skupaj z Lisco...
Mohorjeva
praznuje
Ob častitljivem jubileju, 150-letnici ustanovitve Mo-
horjeve družbe Celje, bo osrednji slovesni dogodek v
Narodnem domu v ponedeljek, 24. septembra.
Slavnostne nagovore bodo imeli: predsednik Mohorje-
ve družbe Celje Jože Planinšek, škof pokrovitelj dr. Franc
Kramberger, celjski župan Bojan Šrot, predsednik Slovenske
akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, pred-
sednik Slovenske matice dr. Jože Mahnič in član društva
slovenskih pisateljev France Pibernik. Voščilo bo Mohor-
janom izrekel tudi ljubljanski nadškof in slovenski me-
tropoUt dr. France Rode.
V umetniškem delu slavnostne akademije bo nastopilo Slo-
vensko katoliško gledališče in moški oktet Deseti brat. Pred-
stavljeni bodo odlomki iz del Antona Martina Slomška, Jan-
ka Čara, Sabine Koželj Horvat, Berte Golob in Alojza Rebu-
le. Režiser in povezovalec prireditve bo Zoran More.    MP
Munje
škrlatni dež sreča Road-
trip, pri tem pa velikokrat
reče Jebiga - v Srbiji? Ja.
Munje so ravno to. Z eno
razliko. Če sta že roadtri-
povska butca, ki bi rada po-
snela drum & bass ploščo,
in ki v ta namen dasta svo-
jih težko prihranjenih 400
demonov (beri: nemških
mark) najslabšemu možne-
mu založniku, ki namera-
va njun denar porabiti v
druge namene... če sta
onadva ravno to: butca, ka-
kor sneta iz kakšnega MTV
videospota, in če sta njuni
izbranki podobni kakšnim
anoreksičnim maneken-
kam in ravno tako na prvi
pogled sploh ne spadata v
ta svet, potem je svet, kijih
obkroža, skozi katerega se
sprehodijo v eni čudni no-
či, še vedno tipično srbski.
Z vsemi svojimi besednimi
igrami. Z vso svojo okrutno
brezobzirnostjo. Svet kot
tragičen razglas, ki pravi:
»Mi smo nekje drugje!«
En res večji problem, ki
ga utegne imeti tale film -
ne samo v Sloveniji, temveč
tudi drugje - je nerazume-
vanje. Ne glede na prevod.
Ker prevod ne more pod pod-
napise podtakniti še preo-
stalih potrebnih, tipično
beograjskih asociacij.
Zato pa je tu »najstniš-
ka komedija«. Tudi ta zna
pri nas izpusti bolj tragič-
na kot smešna (med na-
mi in njimi je še prepad
drugačnega smisla za hu-
mor), bolj zbirka skečev
kot film z repom in glavo
in točno določenim trupom
vmes. Toda malarija iz fil-
ma se še vedno zmore do-
takniti naše malarije pred
platnom: s svojimi vredno-
tami, z negotovostjo, s
spremenljivostjo, z neuča-
kanostjo - »Jaz hočem zma-
gat danes!«, dahne eden
glavnih junakov, ko mu Du-
le Savič, nekdanji nogo-
metni as Crvene zvezde, da
nasvet o potrpežljivosti -
da, morda tudi z naukom
o neučinkovitosti naukov
v post apokaliptičnem me-
stu strel, ruševin, kraj in
udarcev. Kjer herojev ni
več, zločinci so itak vsi,
vsaka komedija pa ima
priokus pelina, použitega
na robu propada.
Režiser je Radivoje An-
drič, igrajo pa Maja Man-
džuka. Milica Vujovič, Zo-
ran Cvijanovič, Sergej Tri-
funovič. Pozna se nizki
proračun, amaterska kame-
ra, neizkušenost. Toda vsaj
nekatere ideje režejo.
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Steven Spielberg je režiral prva dva dela filma Jurski park,
se glasi pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna. Na-
grajenci so: Maja Jakopič Oblak, Kuretno 22, Laško; Jolan-
da Škorjanc, Ul. Cvetke Jerin 10, Štore in Tomaž Radoše-
vič, Veselova 6, Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma
Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: kdo je glavna oseba filma Moj vražji
prijatelj, ki je na sporedu celjskega kina Metropol?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 24. septembra. Izžrebali bomo tri
dobitnike vstopnice za ogled filma.
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNI
Uresničevanje sanj
Francija Špesa
Po treh letih naporov so
ob lani položenem temelj-
nem kamnu letos septembra
končno zabrneli stroji pod-
jetja CMC Celje in tako se je
začela gradnja težko priča-
kovanega vojniškega doma
starejših.
Ob županu Benu Podergaj-
su in direktorju investitorja,
podjetja Contraco Celje Dra-
ganu Žoharju je začetka grad-
nje prav gotovo najbolj vesel
Franci Špes, ki je svoje zem-
ljišče brezplačno podaril ob-
čini za dom starejših z željo.
da bi v njem živel tudi sam. V
prvi polovici leta 2003 naj bi
se .v dom vselilo 158 stano-
valcev. Zanimanje je že zdaj
veliko, saj je polovica razpo-
ložljivih postelj že zasedenih.
Direktor podjetja Contra-
co Dragan Žohar: »Objekt
gradimo na površini 5000
kvadratnih metrov, v njem pa
bo zaposlenih 60 delavcev.
84 postelj bo namenjenih za
standardno oskrbo. Vsaka so-
ba bo imela WC in kopalni-
co, telefone in TV. Sobe bo-
do klimatizirane. Na voljo bo
še vrsta drugih ugodnosti, ne-
katere za doplačilo zaradi
nadstandarda. Mnogi bodo
lahko svoje sorodnike do-
poldne pripeljali v varstvo.
Omogočen bo razvoz hrane,
kasneje pa si bomo prizade-
vali za pridobitev dodatnih
površin za gradnjo varovanih
stanovanj. Vrednost investi-
cije je milijarda tolarjev.«
Podjetje Contraco se je že pri-
javilo na javni razpis mini-
strstva za delo za podelitev
koncesije.
T.VRABL, Foto: SHERPA
Franci Špes, ki je podaril zemljo za vojniški dom starejših, je vesel začetka del.
Slatina ima
tržnico
V Rogaški Slatini je za-
čela v soboto delovati no-
va mestna tržnica, ki jo je
mesto ob Sotli pred dolgi-
mi leti že imelo. Za zače-
tek so postavili pet stojnic.
Tržnica bo za začetek de-
lovala le ob sobotah in to v
toplejših mesecih. Investitor
in upravljavec tržnice, ki je
pred poslopjem glasbene šo-
le, je občina. V občinski stav-
bi so se zanjo odločili, ker
opažajo, da v mestu z več kot
pet tisoč prebivalci ponudba^
zelenjave ni ravno pestra. BJl
S praznovanja 100. rojstnega dne v šmarskem upokojenskem domu. Prva slatinska stoletnica Marija
Bercko s sinom Jožetom ter snaho.
Prva stoletna Slatinčanka
Marija Bercko, ki živi v
upokojenskem domu v
Šmarju pri Jelšah, je prva
Slatinčanka, ki slavi stolet-
nico.
Marija Bercko, ki je prišla
iz Ratanske vasi, se je rodila
v družini z devetimi otroci •
kot najstarejša ter je morala
po zgodnji smrti staršev skr-
beti za brate in sestre. Poro-
čila se je leta 1926, v Rogaš-
ki Slatini, ter se povsem pos-
vetila družini in domu. Ro-
dila je šest otrok, z možem
pa sta se veselila tudi zlate
poroke.
Zadnji dve leti živi v v šmar-
skem domu, kjer je na bol-
niškem oddelku, potrebna
posebne pozornosti. V domu
so ji za 100. rojstni dan, sku-
paj s svojci, pripravili prisrč-
no slovesnost. Zapel ji je
domski pevski zbor, posebej
pa sta ji voščila direktorica
Terezija Šramel in župan R
gaške Slatine mag. Branji
Kidrič. ]
Sicer pa bodo morali
šmarskem domu in RogašI
Slatini na takšno slavje pi
čakati še kar nekaj časa. Beii
kova je namreč daleč najst
rejša. V šmarskem domu
sledi 98-letna Ana Hriberše
iz Bodrišne vasi pri Šentv
du.
BRANE JERANK
Spominki iz preteklosti
V Lokalni turistični or-
ganizaciji Celeia so konec
pomladi z razpisom zače-
li iskati izvirni spominek
celjskega turističnega ob-
močja za leto 2001. Stro-
kovna komisija, ki jo je
vodil etnolog in umetnost-
ni zgodovinar Vlado Šli-
bar iz Pokrajinskega mu-
zeja v Celju, je prejšnji te-
den izbrala najboljše spo-
minke.
Na razpis so prejeli 22 raz-
ličnih izdelkov. Po razpisnih
kriterijih so za tri najbolj iz-
virne predvidene denarne na-
grade, avtorji ostalih pa ima-
jo možnost, da svoje izdel-
ke ponudijo v odkup. Prvo
mesto so dodelili srednjeveš-
ki borši za knjigo Panike Ga-
brovec iz Celja, drugo me-
sto mošnjičku za zelišča in
dišavnice Zeliščne galerije
Ostrožnik in Nuše Grubel-
nik, tretje mesto pa stekle-
ni posodici s hmeljem in
kvačkano čipko Marte Lu-
kaščik. Na četrto mesto se
je uvrstil usnjen mošnjiček,
izdelan v CRI Celje, na peto
mesto pa trinožnik iz Us-
tvarjalnega pristana. Vseh
pet spominkov je neposred-
no ob najbolj izvirnih spo-
minkih, ki so jih izbrali v
Turistični zvezi Slovenije, do
nedelje na ogled na razstav-
nem prostoru LTO Celeia na
Mednarodnem obrtnem sej-
mu.
Izbrani izvirni spominki
celjskega turističnega ob-
močja bodo naprodaj v pro-
storih LTO Celeia, Mestni ob-
čini Celje pa jih bodo ponu-
dili v odkup kot morebitna
občinska protokolarna dari-
la.
I. STAMEJČIČ
Les kot rdeča niti
Ljubenski flosarski zbir-
ki se je v ponedeljek pridru-
žil Muzej lesarstva in goz-
darstva v nazarski grašči-
ni Vrbovec. S tem so se Zgor-
njesavinjčani na svojstven
način poklonili prednikom
in dolini, ki je zaradi lesne-
ga bogastva oblikovala in
določala drugačen način
življenja.
Muzej v Vrbovcu na zani-
miv način predstavlja življe-
nje vlcerjev, flosarjev, žag-
majstrov, furmanov in vseh
drugih, ki so bili povezani s
sečnjo in spravilom lesa v ča-
sih, ko se je to delo opravlja-
lo ročno. Pri postavljanju mu-
zejske zbirke je poleg obči-
ne vidno mesto odigral tudi
Muzej novejše zgodovine Ce-
lje s takratno direktorico, se-
danjo ministrico Andrejo
Rihter. Poleg mnogih doma-
Poletni
sneg
Sneg ob koncu poletja - r'
da še ne v nižinah, čepr^
glede na mraz tudi ne mafl
ka veliko, pač pa na Rog'
Tam ga je pred dnevi zapa'
lo deset centimetrov, kar P
zanje ni posebno presene^'
nje. Upajo le, da bo snel
dovolj tudi v prihodnjih m'
secih in da bo letošnja sifl'
carska sezona boljša od l^'
ske.
Foto:
činov in strokovnjakov so k
nastanku največ prispevali
Vojko Strahovnik in Boris
Radjenovič ter Barbara Šo-
ster, ki je tudi direktorica mu-
zeja.
»Rdeča nit, ki vodi skozi
muzej, je les. Predstavljen
je v vseh oblikah - od debla
v gozdu do končnega izdel-
ka, vmes pa je vpletena zgo-
dovina ljudi, življenja in dela
v Zgornji Savinjski dolini,«
je povedala Barbara Šoster,
ki je napovedala, da se delo
v lesarskem muzeju šele pri-
čenja, saj bodo zbirko ne-
nehno nadgrajevali in jo bo-
gatili v želji, da bi ustvarili
prijazen muzej, ki bi ga za-
puščali zadovoljni obisko-
valci.
Program ob odprtju muze-
ja so oblikovali učenci Glas-
bene šole Nazarje, namesto
traku pa sta Alojz Mavric in
častni občan Aleksander Vi-
dečnik ob pomoči župana Iva-
na Purnata z žago amerikan-
ko prerezala »lično ranto«, če
se izrazimo po »vlcersko«.
U. SELIŠNIK
Št. 38 - 20. september 2001

NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Danijelov levčeic do božiča
Župnija Celje ustanavlja prvi zasebni katoliški vrtec - Prostori v Nušičevi ulici
opatij sko-mestna župni-;
ja Celje ustanavlja prvi za- ■
jebni katoliški vrtec v Ce-i
ljU. Poimenovali so ga Da- ]
jijelov levček. Kot pravic
celjski opat Marjan Jezer-i
jik, so takšno ime izbra-
li, ker je zavetnik župnije i
sveti Danijel, ta pa ima na I
upodobitvah ob sebi tudi i
leva. '
Danijelov levček bo de-\
toval pod okriljem župnije,
icelje oziroma pred dvema^
mesecema registriranega:
Župnijskega zavoda sv. Da-4
nijela. Za prvi zasebni ka-•
toliški vrtec so dobili v na-;
Danijelov levček bo za-'
sebni vrtec brez koncesije,,
kar pomeni, da v skladu z
zakonom pripada takšne-j
mu vrtcu na posameznega]
otroka 85 odstotkov sred-^
stev, ki jih zagotavlja lokal-
na skupnost za plače in ma-
terialne stroške na otroka
v javnem vrtcu. ]
jem prostore Mestne obči-
ne Celje v stanovanjskem
bloku v Nušičevi ulici. Pred
tem je imel te prostore vr-
tec Zarja. V njih so izvajah
redni program, nato nad-
standardnega, kasneje je
imela te prostore logopedi-
nja za terapevtske vaje ter
Zavod Dobrna za dnevni od-
delek za otroke s posebni-
mi potrebami, katerih star-
ši jih niso želeli vpisati v
tedni program zavoda.
^ Zavod sv. Danijela bo pro-
stor uredil tako, da bodo v
njem lahko nadaljevali z
vrtcem. Koliko otrok bodo
v njem gostili je, kot pravi
opat Jezernik, odvisno od
prenove prostora, pri kate-
ri morajo upoštevati vse
standarde in normative. Po
prvih izračunih bi lahko
sprejeli od 40 do 50 otrok.
Upajo, da jim bo vse potreb-
no uspelo urediti najkasneje
do božiča. Razpis za vpis
otrok v vrtec Danijelov lev-
ček bo verjetno objavljen no-
vembra. Zaradi prostorske
stiske bodo zaenkrat vpiso-
vali otroke od 3. leta do
vstopa v šolo, dojenčkov in
najmlajših otrok pa zaen-
krat še ne bodo mogli spre-
jeti. Zaposlili bodo dve
vzgojiteljici, dve pomočnici
vzgojiteljice ter delavko, ki
bo za polovični delovni čas
opravljala razna dela.
Zasebni vrtci se od javnih
razlikujejo tudi po progra-
Župnijski zavod Sv. Da-
nijela v Celju ima v načrtu
še ustanovitev doma osta-
relih in še nekaterih drugih
ustanov. Dejavnost social-
no varstvenih programov in
storitev ter svetovanje bo-
do izvajali v organizacijski
enoti Samarijan.
mih, ki jih določi ustano-
vitelj vrtca, pred začetkom
delovanja pa mora zasebni
vrtec pridobiti mnenje stro-
kovnega sveta RS za splo-
šno izobraževanje. Zasebni
vrtec Danijelov levček bo,
po besedah opata Jezerni-
ka, čisto običajen. Od dru-
gih vrtcev se bo razlikoval
po tem, da bo poudarek na
verskih vrednotah. Konkret-
nega programa, kakšen bo
dan v vrtcu, še nimajo, imajo
pa okvirni načrt, ki so ga
morali predložiti tudi Mi-
nistrstvu za šolstvo, znanost
in šport. Načrt je bil spre-
jet, je pa identičen načrtom
in programom, ki jih ima-
jo katoliški vrtci po celi Slo-
veniji.
Z ustanovitvijo prvega za-
sebnega vrtca se začenja
konkurenca tudi na področ-
ju predšolske vzgoje in izo-
braževanja. Staršem bo za-
gotovljena pravica do izbi-
re med javnim in zasebnim
vrtcem ter različnimi pro-
grami. To tudi pomeni, da
starši pri izbiri vrtca niso
vezani na vrtec v občini stal-
nega oziroma začasnega bi-
vališča, ki jim je dolžna v
skladu z zakonom zagotav-
ljati subvencijo iz svojega
proračuna, ampak lahko iz-
berejo katerikoli vrtec v ka-
terikoli občini. Tudi pri ka-
tohškem vrtcu računajo, da
bodo starši vpisali otroke iz
cele celjske regije.
Opat Marjan Jezernik
pravi, da so prve reakcije
kar dobre, da so že na sa-
mem začetku imeli kar ve-
hko klicev staršev, ki bi ra-
di vpisali otroke v katoliš-
ki vrtec, kar seveda do zdaj
na Celjskem še ni bilo mo-
goče, prav tako je veliko za-
nimanje za službo v kato-
hškem vrtcu.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Opat Marjan Jezernik
Piica Nogavičica
prihaja v Velenje
v Velenju bo od 23. do
29. septembra 12. Pikin fe-
stival - največji otroški fe-
stival v Sloveniji. Osred-
nja tema festivala bo knji-
ga, častna pokroviteljica
festivala je pisateljica Kri-
stina Brenkova.
Festival pripravljata Kul-
turni center Ivana Napotnika
Velenje in Medobčinska zve-
za prijateljev mladine Ve-
lenje, njegova pokrovitelji-
ca pa je Mestna občina Ve-
lenje. Velenje se bo tako že
dvanajsto leto za teden dni
prelevilo v mesto otroške us-
tvarjalnosti, razigranosti,
Zabave, petja, plesa in šte-
vilnih poučnih vsebin, ki bo-
do letos vse povezane s knji-
Bo. Nedeljski otvoritvi fe-
stivala bodo od ponedeljka
^alje sledila Pikine ustvar-t
jalne delavnice - srčika fe-
stivala - ki jih bo letos pre-
ko sto, otroci pa se bodo na
njih preizkušali s knjižni-
mi junaki, spoznavali knji-
ge, avtorje in ilustratorje.
V ponedeljek bo devet de-
vetletnih Pik izbralo tudi
najbolj pikasto predstavo fe-
stivala. Na malem in na
pravljičnem odru se bodo
vrstile (z dvema predstava-
ma dnevno) plesne, glasbe-
ne in dramske uprizoritve,
festival pa bodo spremljale
Pikine razstave, kino, šport-
ne in rekreacijske priredi-
tve... Do prihodnje sobote
(29.9), ko bo festival doži-
vel vrhunec na Pikinem dne-
vu, bo Velenje res prestol-
nica otroške ustvarjalnosti,
igrivosti in veselja.
NATAŠA PEUNIK
Posluhec pričakuje
novince
Glasbeni vrtec Posluhec, ki ga že vrsto let uspešno vodi
^asbena pedagoginja Jolanda Ipšek-Ulrych, je tudi letos odprl
^^oja vrata za nove obiskovalce. Do 25. septembra bo vpi-
soval otroke, stare od štirih let naprej, z delom pa bo pričel
Pfvi teden oktobra na OŠ Frana Kranjca na Polulah. Infor-
•^acije dobite na telefonu 5443-473.
14
REPORTAŽA
NOVI TEDI
S kuhalnico
nad ministre
Iz kakšnega testa je »srce« turistične kmetije Urška in predsednica
Združenja turističnih kmetij Slovenije Vilma Topolšek?
Na spletni strani se dru-
žina, ki daje življenje turi-
stični kmetiji Urška v Kri-
ževcu pri Stranicah, opiše
takole: mama Vilma je iz-
jemna kuharica in klepetu-
lja, oče Tone je kletar in vi-
nogradnik, hči Urša dobra
varuška, sin Aleš smučar
od pet do glave, oma Slava
je dobra gospodinja, dedi
Ivan pa rad zaigra na har-
moniko.
To je družina, ki se s svoji-
mi gosti - njihova hiša pa jih
je vedno polna - zlije v eno.
Tako je že 10 let. In ker na
ženi dom stoji, turistična
kmetija pa še toliko bolj, je
jasno, da je osrednja oseba
ne le te kmetije, ampak tudi
združenja, ki povezuje slo-
venske turistične kmetije,
Vilma Topolšek. Le iz kak-
šnega testa je?
DomaČe
klobase in
sosedov kruh
»Na domači kmetiji v Kri-
ževcu sem preživela lepo mla-
dost. Najraje sem jedla klo-
base, se lepo oblačila, se po-
tepala pri sosedih in jih pro-
sila za kruh - imeli so pač naj-
boljšega. Rada sem nosila
mleko invalidu v bližini. Ma-
ma ni razumela, zakaj se je
pot vlekla kar tri ure. Am-
pak s tremi racami, psom in
dvema mačkama, ki sem jih
vlačila s seboj, ni šlo hitreje.
Najlepša leta sem preživela
v osnovni šoli na Stranicah.
To so bili še časi, ko je bila
učiteljica naša druga mama
in je bilo v šoli še vse lepo po
domače. Višja stopnja v Zre-
čah je bila privlačna najbolj
zaradi lepe pešpoti, po kate-
ri se nas je vsak dan odpravi-
lo tudi po šestnajst otrok.«
Sanje in
resničnost
»Na pašnikih sem gradila
hiše iz vej, učila mlajše otro-
ke... Za turizem še vedela ni-
sem. Ker sem bila edini
otrok, so starši želeli, da os-
tanem na kmetiji.«
Tako so si sledili admini-
strativna šola, zaposlitev na
konjiški kmetijski zadrugi,
poroka, vodenje mladih za-
družnikov, tekmovanja, re-
žija iger, skečev: »To so bila
lepa in uspešna leta. Res pa
je, da nisem bila nikoli za-
dovoljna s tistim, kar sem na-
redila. Iskala sem naprej.
Zdaj to ni potrebno, ker se v
turizmu vsak dan dogaja kaj
novega in izzivov ne manj-
ka. Če hočeš ob kmetiji in
otrocih ves čas delati še ne-
kaj več, pa moraš imeti part-
nerja, ki d je podoben, ki te
podpira. Meni je to uspelo.
Tone mi je vedno stal ob stra-
ni.«
Nikoli več
sami
»Naša kmetija je premajh-
na, da bi preživljala dve ge-
neraciji. Glede na njeno le-
go v bližini Zreč in po teht-
nem premisleku vseh članov
obeh družin, ali smo priprav-
ljeni ves čas nameniti skrbi
za goste, smo se odločili za
turistično kmetijo, ki smo jo
poimenovali po hčerki Urš-
ki. Od začetka smo vedeli,
da v hiši ne bomo nikoli več
sami. To smo sprejeli kot po-
večanje družine. V hiši, ki
smo je pričeli graditi kot sta-
novanjsko, smo prvim go-
stom odprli vrata 24. junija
1991 (seveda se jih spominja
- v soboto so bili med gosti
na slovesnosti ob 10-letnici).
Pred dvema letoma smo od-
prli vrata nove hiše, v kateri
lahko preživljajo počitnice tu-
di bolniki in invalidi. Sreča
teh ljudi, za katere nikoli ne
vem, če bodo prihodnje leto
še lahko prišli k nam, mi po-
meni največ.«
Angleži nori
na govedino
Iz knjige vtisov turistične
kmetije, ki je bila trikrat raz-
glašena za najboljšo v Slove-
niji: »Takšne gostoljubnosti
nisem srečal nikjer.«
»Pri nas je še prava dežela,
ljudje še niso pokvarjeni,
zemlja ne pretirano onesna-
žena. Ljudje to vidijo in ču-
tijo. Angleži zelo radi jedo
našo govedino - potem, ko
vidijo v hlevu naše zdrave
krave in bike, ki s slastjo je-
do domačo krmo. Veliko go-
stov si želi našo družbo - pri-
hajajo za mano v kuhinjo, gle-
dajo, se pogovarjajo, pride-
jo za mano na njivo... Mislim,
da prijaznosti ne bi mogla
igrati vse dni v letu. To našo
naravnost ljudje čutijo. Je pa
res, da ni lahko ohraniti dru-
žine, družinskega življenja,
sredi 15 do 20 ljudi... Ko se
baterije spraznijo, si tudi mi
privoščimo dopust in takrat
živimo kot sicer naši gostje.«
Kuhanje je
umetnost
Kulinarične spretnosti Vil-
me Topolšek so bile krona-
ne z Vikendovo zlato žUco.
»Moja mama je izredno do-
bra kuharica. Ne glede na vse
delo na kmetiji, smo imeli
vedno kuhano kosilo. Veli-
ko sem se naučila od nje in
od Tonetove mame, ki je bi-
la tudi izjemna kuharica in
imam njene recepte, pa re-
cepte svoje stare mame...
Predvsem pa mi kuhanje po-
meni tudi umetnost. Rada us-
tvarjam - kako ne, ko pa je
vedno veliko ljudi, ki to radi
pojejo! Seveda pa brez do-
brih surovin ni dobre kuhi-
nje. Vso živino hranimo še
po starem (ocvirki so brez ho-
lesterola, ker naših prašičev
nihče ne sekira)...«
Jož'ef ni počil
Turistični nagelj je bil na-
grada za izvirnost.
»To priznanje mi ogrom-
no pomeni, saj je bilo treba
zanj veliko narediti. Ko je bil
na obisku v Sloveniji svetov-
ni sekretar za turizem, so se
v protokolu odločili, da nas
obišče skupaj z ministrom za
turizem. Obiskali so še Br-
do, Lipico, Portorož in ho-
tel Habakuk. Pri nas bi naj
imeli večerjo. Kaj skuhati?
Vilma Topolšek je bila prejšnji teden gostja večera v vinotoki na Starem trgu v Slovenskih Konjicah. Pogovor je vodil Jože Kokot, k celoviti
predstavitvi pa so z vprašanji in spomini prispevali tudi obiskovalci, za katere je Vilma med drugim pripravila ocvirkovko (brez holesterola) in
družinsko pašteto (Tonetove roke jo naredijo po Vilminem receptu). Tone paje ponudil v pokušino najboljša vina iz kleti, ki ji tudi zlate medalje
niso tuje. Sam ima najraje nežen rose.
Vilma Topolšek
Res nisem mogla poklicati na
Brdo in vprašati, kaj boste pa
vi skuhali? Odločila sem se
za svoj izviren recept -šunko
v pohorski odejici, za darilo
pa sem spekla jaslice na kru-
hu. Včasih so takšne jaslice
pekli v času adventa, po praz-
niku pa so jih razlomili in
dali živini za zdravje. Je pa
stvar zahtevna, predvsem za-
radi svetega Jožefa. Če ta pri
peki poči, gre moški od hi-
še. No, ker ministra in sekre-
tarja tako nisem nameravala
obdržati, mi je bilo vseeno
in Jožefa sta uspela, da je bi-
lo veselje. Turistični nagelj
si je prislužila izvirnost tega
spominka. Ampak to ne po-
meni, da znajo vsi ljudje ce-
niti izvirnost. Ko smo v Zre-
čah pripravili pogrinjke iz
kuhinje naših babic, je vrla
ocenjevalka, ki se ji očitno
ni niti sanjalo, kaj ocenjuje,
za pustno juho iz svinjskih
glav izjavila, da je premast-
na (pa tako smo se potrudi-
li, da so v njej plavala rebrca
najbolj debelega prašiča), da
aluminijaste žlice škodijo
zdravju in, po njenem, višek
pomanjkanja okusa - papir-
nate rože. >Kaj niste mogli da-
ti narediti aranžmaja kakšne-
mu cvetličarju,< je bila zgro-
žena. Seveda prireditve na-
slednje leto ni bilo več...«
Vedno polna
hiša
»Nikoli nismo sami. Po-
leti pripravljamo za otroke
počitnice, na katerih spoz-
najo življenje na kmetiji, po-
zimi šolo smučanja, vmes
pa, na primer, tudi šolo v na-
ravi za učence iz šol s prila-
gojenim programom. Konec
meseca pridejo otroci iz
Iga... Čudovit je bil teden,
ko sta Heda Vidmar in Ar-
pad Šalamon k nam pripe-
ljala prijatelje slikarje. Ved-
no sem si želela slik, ki bi
nastale pri nas. Devet slikar-
jev je ustvarilo dela, ki se-
daj krasijo naše stene in so
zame neprecenljive vredno-
sti. Ravno včeraj so mi jih
gostje iz Nemčije hoteli po-
brati s sten, pa sem jim po-
jasnila, da nimajo toliko de-
narja. Sploh pa ne bi dala
slike, na kateri je videti na-
šo njivo. Vse je posajeno v
ravni vrsti in lepo okopano...
To pokažem tistim, ki se
zgražajo, kadar njiva izgle-
da malo drugače.«
Kadar kuha,
ministri čakaji
Vilma je predsednica Zdi
ženja turističnih kmetij 81
venije.
»Delo sem prevzela pn
štirimi leti. To je napor,
kmetje se moramo zaveda
da si lahko pomagamo san
sami. Nihče drug nam ne t
Ves prosti čas gre za to del
večino pa ga opravim izza ši
dilnika, s kuhlo v roki. Je;
res, da me zaradi tega na n
nistrstvu bolj upoštevaj
Sem že ministru Razgoršl
povedala, da ne more razp
lagati z mojim časom, kad
kuham južino...
Vesela sem, da naš trud r
di sadove. V Sloveniji je p
vezanih 280 turističnih km
tij, skupaj pripravljamo V
talog naše ponudbe, prii
smo na internet in beležin
vedno več gostov iz tujin
Ne, res mi ni žal za ta šti
težka leta, čeprav so me na
politiki velikokrat razbesn
li.«
Kdo se boji
kmetov?  |
»Poslanci se bojijo bog
tih kmetov, pa bi lahko v
deli, da na roke ni še nih
obogatel. Včasih nam očil
jo avtomobile - lepo vas pr
sim, kako pa naj peljem g
sta v Terme? A ga naj na r
kah nesem? Zaradi popolii
ga nerazumevanja kmetovi
umaknili pravilnik o dopc
nilni dejavnosti. Birokratsk
ovir ni in ni konca. Toda, <
ne bomo vzdržali in si ut
poti, kdo od mladih kmet(
pa bo še ostal doma? Vsak
gar, ki skrbi za urejeno p
deželje, bi morali cenid, I
naj bo mali kmet ali vike
daš, če le skrbi za zemljo.'
skrbi za podeželje ima rai
voj turističnih kmetij izre
no pomembno mesto. Zaei
krat onim zgoraj še nismo m
gli dopovedati, kako pomei
bni so pri tem tudi dobri s
sedski odnosi, kakšna pre
nost bi lahko bila povezano
večih kmetij. Saj veste, da
vsak kmet za vse. Eden ifl
odlično vino, drugi krasno s
lato, tretji najboljše prašii
Lahko bi se vsi trije povez<
in zagotovili res odlično p
nudbo. Je to tako težko I
zumeti?«
MILENA B. PO

m
-  Št. 38 - 20. september 2001   -
m TEDNIK
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
Sobota brez avtomobila
Belgija, Danska, Nemčija, Finska,
ffancija, Italija, Irska, Grčija, Luxem-
Ijurg, Portugalska, Španija in Šved-
jlta so s podpisom skupne listine raz-
glasile 22. september za evropski dan
l,rez avtomobila. K akciji, ki jo v pre-
lio 800 mestih pripravljajo pod geslom
V mesto brez avtomobila, je lani pri-
stopila tudi Slovenija. Zato, si želijo
Celju, naj bi bilo v soboto na mest-
nih ulicah čim manj vozil, čeprav me-
sta zaradi Mednarodnega obrtnega
sejma ne bodo v celoti zaprli za pro-
met.
Čemu sploh akcija Dan brez avtomo-
bila? »Glavni namen,« pravi svetovalka
za varstvo okolja v Zavodu za planira-
nje in izgradnjo Celje Nina Mašat, »je
zlasti ozaveščanje prebivalcev o prob-
lemih, povezanih z onesnaževanjem
zraka, hrupom, pomanjkanjem parkir-
nih mest in z nepravilnim parkiranjem
ter drugimi posledicami prevelikega šte-
vila avtomobilov v mestih ter spodbu-.
Janje vedenja občanov v skladu z nače-
li trajnostnega razvoja.«
V Garažni hiši Glazija bo v soboto
med 7. in IZ uro brezplačno parkira-
nje, na vpadnicah v mesto pa bodo
izvedli tudi meritve hrupa ter štetje
vozil.
Po podatkih Evropske komisije je več
kot polovica škodljivih snovi v ozračju
(zlasti dušikov oksid ter ogljikov ok-
sid in dioksid) iz emisij motornega pro-
meta. Kar 70 odstotkov Evropejcev priz-
nava, da so zdaj bolj zaskrbljeni za ka-
kovost zraka, ki ga dihajo, kot leta 1994.
Dobra petina Evropejcev trdi, da jih moti
cestni hrup. Po podatkih EU je delež
cestnega prometa glede na skupne emi-
sije dušikovih oksidov približno 45-od-
stoten, v Sloveniji znaša že 65 odstot-
kov, ostali promet pa prispeva še do-
datne 3 odstotke. Namen evropskega
dneva brez avtomobila je zato ozave-
stiti voznike, da vsaj za en dan pustijo
svoj avtomobil doma in pridejo v me-
sto peš ali z okolju prijaznejšimi pre-
voznimi sredstvi.
V mestni občini so skupaj s Projekt-
no pisarno Celje zdravo mesto. Izletni-
kom, Srednjo prometno šolo in Poli-
cijsko postajo Celje za soboto pripra-
vili program dejavnosti; mednje sodi
razdeljevanje obvestil in drugega infor-
macijskega gradiva ter obveščanje ob-
čanov, šole pa so pozvali, naj v okviru
pouka pripravijo okrogle mize in de-
lavnice z učenci o problemih, ki jih pov-
zroča promet v okolju. Tako kot lani,
pa bodo tudi letos 22. septembra brez-
plačno vozili mestni avtobusi na pro-
gah Lava-Nova vas-mesto (pri kinu Me-
tropol)-Lava, Ložnica-mesto (pri kinu
Metropol) -železniška postaja-Ložnica
ter Zgornja Hudinja-Ulica frankolov-
skih žrtev-železniška postaja-Zgornja
Hudinja.
I. STAMEJČIČ
Ex temporei
na Kalobju
Med poletnimi prireditva-
mi v Šentjurju so pripraviU
tudi prvi ex tempore na Ka-
lobju, v katerem je sodelo-
valo 18 slikarjev, večina iz
Šentjurja, pet pa iz drugih
krajev. Vodja Galerije Vele-
nje Milena Božiček - Koren
in predstavnice šentjurske
občine Tatjana Cmok iz
knjižnice v tem tednu oce-
njujeta naslikana dela in bo-
sta izbrali najboljše, ki jih
bo odkupila občina Šentjur.
Razstavo na Kalobju ustvar-
jenih del bodo pripravili 10.
oktobra v okviru Ipavčevih
kulturnih dnevov 2001, iz-
dali pa bodo tudi katalog, v
katerem se bo vsak udele-
ženec ex tempora predsta-
vil s svojim delom in podat-
ki. Ex tempore bo postala
tradicionalna prireditev, iz
odkupljenih slik pa bi se raz-
vila likovna galerija.    T V
Kaj pa varnost na evropskih cestah?
Na celjski MOS letos ne vozi sejemski vlakec, zaradi česar so občani precej slabe volje.
Menda je vožnjo tako kot tovrstnih vlakcev prepovedal zakon o varnosti v cestnem prome-
tu, saj tak vlakec ne sme imeti več kot en vagon. Naš bralec Janez Rihteršič iz Celja je v
dokaz, da v svetu niso tako togi, prinesel fotografijo izpred nekaj dni, ki jo je posnel v
Monte Carlu. Njihov vlakec ima kar tri vagone!
MODRI TELEFON
Odpiralni
čas bank
Bralka Novega tednika
je na modri telefon posla-
la vprašanje, ki zadeva de-
lovni čas v enotah Banke
Celje. Po njenem mnenju
delovni čas, ki so ga uvedli
zdaj, ne zadovoljuje potreb
uporabnikov storitev. Ta-
ko je pred kratkim za en
sam manjši opravek pri
bančnem okencu porabi-
la skoraj celo uro. Delov-
ni čas, kakršen je, po nje-
nem mnenju povzroča ne-
potrebno gnečo. Bralka
predlaga, da vsaj v kakšni
od enot uvedejo dežurno
službo.
Irena Mužič in Mateja
Macuh odgovarjata, da Ban-
ka Celje postopoma uvaja
spremembo delovnega časa
v vseh svojih enotah. Spre-
membe so pripravljene na
strokovnih izhodiščih in po-
datkih o obiskih komitentov
v enotah banke. Po drugi
strani pa so tudi v bankah
prisiljeni zniževati stroške,
tako kot druge ustanove in
podjetja v Sloveniji.
»Banka Celje nudi svojim
komitentom paleto bančnih
storitev, kjer čakanje v vr-
sti ni potrebno (plačevanje
položnic, dvig in polog go-
tovine na bankomatu, banč-
no pismo, halo banka,
klik...). Komitentom nudi-
mo opravljanje storitev na
mreži 56 bankomatov in v
38 enotah banke.
Stranki se opravičujemo,
da je za preprost opravek po-
trebovala eno uro. Po naših
podatkih je bil gotovo izpla-
čilni dan pokojnin ali pa sre-
dina meseca, ko se izplaču-
jejo plače in nadomestila.
Stranko vljudno vabimo, da
se oglasi v eni od enot Ban-
ke Celje, kjer ji bomo pri-
jazno svetovali in ponudili
takšno storitev, ki ji bo omo-
gočila, da bo storitev oprav-
ljena hitro in kvalitetno,
brez čakanja v vrsti. Naša
enota, ki je odprta vse dni v
tednu (razen nedelje), je eno-
ta, ki posluje v Centru Inters-
par v Celju: 9.00 - 12.00 in
od 13. 00 - 18.00 ter ob so-
botah od 8.30 - 12.00, ob
podpori treh bankomatov.«
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Jeranko. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Vprašanja, naslov-
ljena na Modri telefon, pa lahko
od ponedeljka do petka (do 17. ure)
zastavite tudi, če pokličete na
telefonsko številko 42-25-000.
regres
Bralka Novega tednika je
zastavila vprašanje direktorju
PUV vodne in nizke gradnje
iz Celja, gospodu Darku Se-
niču. Sprašuje, kdaj, če sploh,
bo izplačan drugi del regresa
zaposlenim delavcem. Ti so
pred dvema mesecema dobili
izplačilo tretjine regresa. Ker
so dopusti mimo, bi bila raz-
lika več kot dobrodošla zdaj,
ko se je pričela šola in ko so
pred vrati nakupi ozinmice.
Darko Senič odgovarja, da
se podjetje srečuje z zelo hudi-
mi finančnimi in zlasti likvid-
nostnimi težavami, ki jih pred-
vsem povzroča plačilna nedis-
ciplina. Za dela, ki so jih opra-
vili januarja in februarja, pla-
čil še vedno ni, najslabše pla-
čuje država, ki pa po drugi strani
hoče »svoje« - davke in prispev-
ke - takoj. »Če ni od kod vzeti,
ni kaj dati,« pravi Senič, ki je
probleme pojasnil tudi na sve-
tu delavcev. »Zagotavljam, da
bo regres izplačan v celoti, saj
je to izplačilo v prvi prioriteti,
vendar morajo najprej na ra-
čun priti plačila za opravljeno
delo,« pravi Senič in dodaja:
»Dobro se zavedam, da smo po-
plačilo regresa delavcem dolž-
ni, večina se tudi zaveda težke-
ga položaja v podjetju in za-
mude pri izplačilu regresa ra-
zume, zavedam pa se tudi, da
je le zadovoljen delavec dober
delavec. Toda, če ne plačujeta
opravljenega ne država ne cer-
kev, res ni kje vzeti.«   BRST
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA CELJE
Cesta na Ostrožno 4, 3000 CEUE
objavlja prosto delovno mesto
SEKRETARJA OOZ CEUE
Od kandidatov pričakujemo:
* visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri
* 5 let delovnih izkušenj
* aktivno obvladanje nemškega ali angleškega jezika
* poznavanje predpisov s področja obrti in gospodarstva
* znanje in izkušnje pri delu z računalnikom
* zaželen je opravljen izpit za vodenje upravnega postopka
Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedo-
ločen čas, s polnim delovnim časom in šestmesečnim posku-
snim delom.
Zainteresirani kandidati naj pisne prijave z opisom delovnih
izkušenj ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh
po objavi na Območno obrtno zbornico Celje, Cesta na
Ostrožno 4, s pripisom za »KADROVSKO KOMISIJO
OOZC«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu
sklepa o izbiri.
Št. 38 - 20. september 2001
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Če ne poči, ni nič
David Šarlah iz Šmarja pri Jelšah je najboljši izmed mladih kemikov v Sloveniji
David Šarlah je dijak četrtega
letnika Poklicne in tehniške elek-
tro in kemijske šole Šolskega cen-
tra Celje. Pod mentorstvom pro-
fesorice Irene Drofenik je 1. juli-
ja v Ljubljani zmagal na izbirnem
tekmovanju za evropsko tekmo-
vanje iz analizne kemije. Od 25.
avgusta do 1. septembra je kot
predstavnik Slovenije v Nitri na
Slovaškem sodeloval na tekmo-
vanju za Grand prix Chimique.
V konkurenci 23 tekmovalcev iz
Norveške, Nizozemske, Nemčije,
Francije, Madžarske, Češke, Slo-
vaške, Slovenije in Jugoslavije je
zasedel drugo mesto in prejel sre-
brno medaljo.
David je, kot je večina mladost-
nikov njegovih let, le da si je za
svoj hobi ali kar življenjski cilj iz-
bral raziskovanje na kemijskem po-
dročju. Še preden se je v osnovni
šoli srečal s kemijo, je izvajal pre-
proste poskuse: »Mama mi je iz
službe prinesla pokvarjeno labora-
torijsko stekleničko in tako sem na
začetku izdeloval strupe za volu-
harje.« V sedmem razredu se je na
šolskem urniku znašla tudi kemi-
ja. »Takoj mi je bila zelo všeč. Iz
leta v leto bolj. Ob koncu osmega
razreda sem se odločil za kemijo,
čeprav so mi vsi, glede na uspeh,
priporočali gimnazijo. Vendar ima
gimnazija veliko manj ur kemije
kot kemijska šola. Zelo veliko je k
moji usmeritvi prispevala učitelji-
ca kemije v Osnovni šoli Šmarje
pri Jelšah Danica Amič, ki me je
vpeljala v svet kemije,« pravi Da-
vid.
Kmalu se je pokazalo, da je bila
njegova odločitev pravilna, saj Da-
vid dosega izjemne uspehe na po-
dročju kemije. Že v prvem letniku
se je odločil za raziskovalno nalo-
go in z njo dosegel drugo mesto.
Njegovo znanje, zanimanje in ve-
selje do kemijskega raziskovanja,
je bilo hitro opaženo. Tako je Da-
vid v drugem letniku osvojil naslov
državnega prvaka v znanju kemije
in znanju kemije z raziskovalno na-
logo. V tretjem letniku se je lotil
dveh raziskovalnih nalog in v zna-
nju kemije dosegel drugo, v zna-
nju kemije z raziskovalnima nalo-
gama pa prvo mesto.
David je s tekmovanjem za Grand
prix Chimique le še dokazal, da je
med najboljšimi mladimi evropski-
mi kemiki. Svojega uspeha je zelo
vesel: »Ko sem prišel na tekmova-
nje, nisem vehko pričakoval, ker
so bili skoraj vsi starejši od mene.
Mislil sem, koliko več znanja ima-
jo, vendar temu očitno ni bilo ta-
ko. Sem pa malce razočaran, ker
sem ga na tekmovanju malce polo-
mil in bi, če ga ne bi, verjetno lah-
ko bil tudi prvi.«
David bo v tem šolskem letu de-
lal kar tri raziskovalne naloge. »Za-
dal sem si veliko ciljev. Bil sem pre-
pričan, da bom delal vsaj štiri razi-
skovalne naloge, ampak poleg uče-
nja za maturo bom verjetno pristal
kar na treh. Zelo sem hvaležen pro-
fesorjem in sošolcem, ki me spod-
bujajo in razumejo ter tolerirajo
moje izostanke od pouka zaradi ra-
ziskovanja. Večkrat tedensko se mo-
ram odpeljati v Ljubljano, ker pri
raziskovanju sodelujem s fakuhe-
tama za kemijo in medicino.«
David bo po končani srednji šoh
študiral kemijo. Sedaj je že dve le-
ti zapored med poletnimi počitni-
cami delal na inštitutu Jožefa Šte-
fana v Ljubljani, kjer mu je zelo
všeč. Tako se v prihodnosti, raje
kot v kakšnem podjetju, želi zapo-
sliti na kakšnem inštitutu, kjer bo
lahko svobodno raziskoval na svo-
jem področju.
Kar seješv
mladosti, žanješ
if starosti
David ima doma poseben prostor,
kjer si je pripravil laboratorij. Tre-
nutno pa ima večino opreme v šo-
li, kjer tudi preživi večino svojega
časa. Skozi srednjo šolo mu že ves
čas ob strani stoji mentorica Irena
Drofenik. »Ves čas mi pomaga in
nadzoruje moje delo, če je potreb-
no, tudi od jutra do večera, dokler
naju hišnik vljudno ne opozori, da
bi že bil čas, da zapustiva šolske
prostore. Verjetno brez ljudi, ki mi
stojijo ob strani, ne bi dosegal tak-
šnih uspehov,« pojasnjuje David, ki
ves svoj prosti čas posveti kemiji.
Občasno gre na kakšen sprehod s
psom Tobijem, ostali prosti čas pa
prebije ob računalniku, knjigah in
v laboratoriju. »To sem si izbral za
svoj cilj. Kar bom v mladosti sejal,
bom zagotovo v starosti žel.«
V domačem laboratoriju je Da-
vid doživel že marsikaj. Tudi sose-
di so kaj kmalu opazili, da fant do-
ma izvaja poskuse. »Vsakemu mla-
demu kemiku, ki se začne ukvar-
jati s kemijo, so eksplozivi na za-
četku nekaj najbolj atraktivnega.
Tudi pri meni je bilo tako. Delal
sem skoraj vse vrste eksplozivov,
mini bombe vseh vrst. Poskuse sem
izvajal na domačem vrtu. Na eks-
ploziv sem naložil kamne in po eks-
ploziji meril, kako daleč jih je od-
neslo. V laboratoriju pa sem izva-
jal močne organske eksplozije, pa
katerih je na stropu ostala ogroni-
na razpoka. To je faza, skozi kate-
ro gredo vsi mladi kemiki. Mora
biti malo pokanja, vsaj dva dni ti
mora zveneti v ušesih, tako da nič
ne slišiš. Ko pa postaja nevarno, se
morda le spametuješ.«
V Davidovi sobi stoji velika knjiž-
na pohca, na kateri je ogromno ke-
mijske strokovne literature. Knji-
ge pa si David kupuje kar sam. Tu
pa so še drage kemikalije, ki so po-
trebne za izvajanje poskusov. »Ke-
mikalije dobim od kake industri-
je, ki jih ne rabi več in mi jih od-
stopi. Nekaj pa si jih kupim sam, s
pomočjo Zoisove štipendije. Za ke-
mikalije in knjige zapravim ves de-
nar, ki ga dobim. Sproti načrtujem,
kaj bom kupil pri naslednji štipen-
diji. Lani sta mi pri nabavi poma-
gali tudi podjetji Cinkarna Celje in
Henkel Maribor. Bili sta edini iz-
med stotih kemijsko farmacevtskih
podjetij, ki sta se odzvali na mojo
prošnjo za sofinanciranje razisko-
valnega dela. Tudi šola vsako leto
v ta namen zbere nekaj denarja. Ke-
mikalije so zelo velik strošek, zato
moraš biti zelo previden in dobro
razmisliti, kaj boš naredil s tisti-
mi, ki jih imaš na razpolago.«
SABINA KRANJEC
Praznik luči v Šoštanju
Tradicionalni Praznik lu-
či je kljub mrazu in zgod-
nji jesenski megli privabil
na obrežje šoštanjskega je-
zera številne domačine.
V soboto je namreč 10 tisoč
drobnih lučk osvetljevalo gla-
dino šoštanjskega jezera in se
poigravalo s svetlobo in spo-
mini. Tudi letos se je Tresimir
pripeljal po vodi s splavom in
zaukazal prižgati kres in luči.
Lučke, drobne svečke v jajč-
nih lupinah, so prižigali sko-
raj vsi prisotni in jih polagali
na gladino jezera. Legenda pra-
vi, da je knez Tresimir prišel
izza Karpatov in se s svojo voj-
sko naselil na rodovitni zem-
lji. Naselje se je kasneje po
njem imenovalo Družmirje.
Knez je velel prižgati kres in
ukazal svojim ljudem, naj zem-
ljo obdelujejo in jo ljubijo. Ka-
kor ni Tresimirja, tako dan-
danes ni več vasi Družmirje,
saj je zemljišče zaradi rudar-
jenja pod vodo. Lučke so tudi
izraz svetlobe, ki jo mesto Šo-
štanj daje Sloveniji, tako da
prireditvi ni moč očitati po-
manjkanja simbolike.
MILOJKA KOMPREJ
Predsednik TD Peter Radoja, »duša« prireditve, pomaga otrokom pri prižiganju lučk.
Lembenani
imajo
pranger
V Lembergu pri Mesti-
nju se pripravljajo na
Prangerijado, srečanje slo-
venskih krajev, ki še ima-
jo srednjeveški sramotil-
ni steber.
Na Prangerijadi, ki bo v
soboto, 22. septembra, bo-
do med drugim predstavili
zgodovino in prikaz soje-
nja na prangerju, staro graj-
sko obredje, grajsko gospo-
do in trškega sodnika. Po-
samezne točke bodo pred-
stavila turistična društva Ra-
dovljica, Predgrad, Motnik,
Brestanica in Pilštanj, so-
delujejo pa tudi druga.
Leml3eržani se nameravajo
predstaviti z zgodovino
Lemberga, tamkajšnjimi
starimi obrtmi, plesi ter
mlinčno potico.
Začetek prve predstavitve
bo ob 10. uri, zadnje ob 17.
uri, ko bodo nastopili me-
stinjski folkloristi. Glavni
organizator prireditve je no-
vo turistično društvo Šmarje
pri Jelšah. Letošnja prange-
rijada je že četrta, pred tem
so jih pripravili na Rečici
ob Savinji, na Pilštanj u ter
v Piranu. BJ i
V objemu
icraijice športa
Boštjan Tratnik iz Prebolda se kali v
vrhunskega atleta
Atletika je kraljica špor-
ta. Zapisal se ji je tudi Bošt-
jan Tratnik iz Prebolda, ki
zagnano trenira pod vods-
tvom Braneta Strožerja pri
AD Kladivar Celje. Ima dva
naslova dvoranskega dr-
žavnega prvaka med mlaj-
šimi mladinci in tretje me-
sto med starejšimi mladin-
ci.
Že v četrtem razredu os-
novne šole se je navdušil za
atletiko, največ zaslug za to
ima trener Brane Strožer, ki
je takrat učil telesno kulturo
na tamkajšnji osnovni šoli.
»Začel sem kot skakalec v
daljino. Imel sem dober odriv
in tudi skoki so bili za tisti
čas zelo uspešni, tako da me
je trener usmerjal v skaka-
nje. Seveda pa sem se preiz-
kušal tudi v drugih discipli-
nah. Pokazalo se je, da sem
uspešen tudi pri teku čez ovire
in v troskoku, zato sem re-
sneje treniral tudi ti dve dis-
ciplini in bil dokaj uspešen,«
pove Boštjan.
Mladi preboldski atlet
Boštjan Tratnik.
Že v lanski sezoni je poka-
zal, da je nanj potrebno raču-
nati, letošnje dvoransko dr-
žavno mladinsko prvenstvo pa
je to tudi potrdilo. Zmagal je
v teku na 60 metrov z ovira-
mi in v troskoku, v kategoriji
mladincev do 19 let pa je os-
vojil še tretje mesto v teku na
60 metrov z ovirami. Boštja-
nova skrita želja je merjenje
moči na »zaresni« olimpiadi-
DARKO NARAGLAV,
Št. 38 - 20. september 2001
VI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Na pragu novega
raziskovalnega leta
v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled razstava o raziskovalnem delu
osnovno in srednješolcev
Med zdaj že stalne sprem-
ljevalne dejavnosti mladin-
skega raziskovalnega dela
v Celju, enega od projektov
Oddelka za družbene dejav-
nosti Mestne občine Celje, so-
di tudi razstava ob zaključ-
ku prejšnjega oziroma začet-
ku novega raziskovalnega
leta.
Letošnja od včeraj gostuje
v prostorih Muzeja novejše
zgodovine Celje in ima na-
slov Na pragu novega razi-
skovalnega leta. Obiskoval-
cem naj bi prikazala najbolj-
šo bero raziskovalnih nalog,
ki so jih lani izdelali osnov-
no in srednješolci, vtise z ek-
skurzij najboljših raziskoval-
cev, in gradivo, ki so ga pri-
pravili na državnem naravo-
slovnem taboru v organiza-
ciji Medobčinske zveze pri-
jateljev mladine in MOC ju-
nija v Piranu. Osnovnošolski
raziskovalci so spoznavali
Slovenijo na enodnevni ek-
skurziji na Notranjskem,
srednješolci pa so v dveh dneh
obiskali Tolminsko, Bovško,
Trento in del Gorenjske.
V naravoslovnem taboru so
bili najboljši učenci iz celj-
skih in nekaterih drugih slo-
venskih osnovnih šol aktiv-
ni na različnih področjih; bis-
tvo svojega dela pa so upo-
dobili na plakatih, ki so pred-
stavljeni na razstavi, in na vi-
den. Razstava je namenjena
vsem Celjanom, zlasti pa
mlajšim, da bi jih vzpodbu-
dila k raziskovalnemu delu
in pridobivanju izkušenj za
nadaljnje šolanje, pripraviU
pa so jo Darja Poglajen, As-
trid Pešec, Jana Draksler in
Bojan Kmecl.
Ob tem se mladi razisko-
valci udeležujejo tudi števil-
nih državnih srečanj in tek-
movanj. Že spomladi so v Zve-
zi za tehnično kulturo Slove-
nije, letos prvič, pripravili sre-
čanje mladih raziskovalcev-
osnovnošolcev. Srečanja v
Murski Soboti so se iz Celja
udeležili Anja Kovačič, Adri-
jana Lazič in Tjaša Lupše z
mentorjem Boštjanom Sti-
hom z OŠ Hudinja z razisko-
valno nalogo Zeliščni priprav-
ki za nego telesa, ki je v sku-
pini biologija in ekologija z
varstvom okolja prejela zla-
to priznanje. OŠ Frana Kranjca
pa je z nalogo Marijana Lu-
bej - osebnost mojega kraja,
ki so jo pripravili Sašo Farč-
nik, Andrej Hercog, Polona
Ipšek, Mia Kočevar in Alen-
ka Žerjav z mentorico Jano
Draksler, v skupini zgodovi-
na prejela priznanje.
Za srednješolce je ZTKS 35.
srečanje pripravila v treh de-
lih; kemiki, raziskovalci teh-
ničnih področij in računalniš-
tva so se srečali spomladi v
Ljubljani in Mariboru, razi-
skovalci ostalih področij pa
se bodo 28. septembra v Ljub-
ljani. Na srečanju mladih ke-
mikov je za raziskovalno na-
logo prejel Zlato Preglovo pla-
keto David Šarlah, dijak 3.
letnika Šolskega centra Celje,
Poklicne in tehniške elektro
in kemijske šole, ki se je na-
loge lotil pod mentorskim
vodstvom Irene Drofenik, dr.
Milka Novica in dr. Borisa
Pihlarja. Tehniki, dijaki Šol-
skega centra Celje, Poklicne
in tehniške strojne šole, Pe-
ter Flis, Sandi Bobnar in To-
maž Lešnik z mentorjem Ro-
manom Zupancem so v ok-
viru skupine strojništvo osvo-
jih zlato priznanje.
Za vsa ostala področja bo
srečanje v Ljubljani prihod-
nji petek, 28. septembra.
Celjske barve bosta zastopa-
li Srednja šola za gostinstvo
in turizem ter Poslovno-ko-
mercialna šola Celje. Med
zgodovinarji bodo nalogo An-
tična zgodovina Ptuja s pou-
darkom na ptujskih mitrejih
predstavile Vesna Bratec,
Dražana Marinovič in Jer-
neja Križan z mentorico
Sandro Krnjič, v skupini slo-
venskega jezika s književ-
nostjo pa nalogo Funkcional-
na (ne) pismenost na SŠGT Ce-
lje Renata Esih, Darinka
Orel, Anton Golež, Sašo
Sevšek in Franc Kranjc z
mentorjem Vidom Burni-
kom. Nalogo Stres in celj-
ski srednješolci bodo pred-
stavile Natalija Jagodic, An-
drej Petek in Mojca Rovan
z mentorico Majdo Lesjak.
IVANA STAMEJČIČ
Vrtnarski sejem po grajsko
Park dvorca Novo Celje
je v soboto ponovno oži-
vel, saj so v sklopu žal-
skega občinskega prazni-
ka pred dvorcem pripravi-
li dvodnevni grajski vrt-
narski sejem.
Organizatorjem vreme ni
bilo najbolj naklonjeno,
vseeno pa so obiskovalci
lahko spoznavali nove sor-
te rastlin in občudovali dru-
gačne cvetlične aranžmaje,
kakor so jih vajeni na »in-
stant sejmih«, kakor se je
izrazil eden izmed organi-
zatorjev Uroš Govek. Po-
leg stojnic, na katerih so se
ined drugim predstavljan
ekološki pridelovalci, pri-
delovalci vrtnin, žalski in-
štitut za hmeljarstvo in pi-
vovarstvo, vrtnarska šola ter
ninogi posamezniki, so pri-
pravili tudi precej sprem-
ljajočih prireditev. Tako so
na primer prikazali vrtove
po svetu in neobičajne traj-
nice, pripravili delavnico
Igrajmo se s cvetjem ter
predstavili publikacije, ki
govorijo o zeliščih in cvet-
ju. »Po svetu pripravljajo
več specifičnih sejmov v po-
dobnih okoljih, kot je dvo-
rec Novo Celje, kjer je bila
nekdaj tudi vrtnarija. Sejem
smo pripravili tudi zato, da
bi pokazali, da park pred
dvorcem ni samo travnik,
pač pa da se lahko ljudje v
njem združujejo in bivajo.
Včasih se namreč zdi, da ze-
lene površine jemljemo kot
nujno zlo, zato smo med
drugim želeli malce vzga-
jati in obiskovalcem poka-
zati nekaj novega,« je še po-
vedal Uroš Govek.
U. SELIŠNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Patriot zdaj zares odprt
V soboto so v Slovenskih Konjicah uradno odprli Mla-
dinski center Dravinjske doline - MC Patriot. V popolno-
lia zasedeni prenovljeni prireditveni dvorani so organi-
zatorji pripravili prvi koncert in hkrati odprli novo sezo-
no prireditev.
Številne zbrane je zabavala ročk zasedba 501 band iz Vita-
■ija. Med povabljenimi je bilo največ predstavnikov mladin-
skih centrov in študentskih klubov iz Slovenije, prišli pa so
|udi predstavniki občinskih svetov občin Dravinjske dohne
^ predstavniki krajevnih skupnosti.
Prenovljeni prostori pa ne bodo namenjeni le mladim - to
^0 večnamenski prostori, ki jih bodo lahko uporabljali tudi
upokojenci. Primerni so za koncerte, sestanke, kulturne
prireditve... Osnovno poslanstvo, skrb za aktivno preživlja-
nje prostega časa mladih, bodo v MC uresničevali s priredi-
tvami vsak konec tedna, vstopnine pa ne bo. Za gostinski
•^el bo skrbela Smiljana Razboršek. A. M.
Slomškov oratorij na Ponikvi
V čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku bodo v
soboto, 22. septembra, v cerkvi na Ponikvi izvedli orato-
rij, za katerega je na tekst dr. Stanka Janežiča napisal
glasbo Jože Trošt.
Krstna izvedba prvega glasbenega dela po imenovanju
Slomška za blaženega je bila pred tednom dni v Mariboru.
Pri izvedbi glasbenega dela, ki traja dobro uro in so vanj
vpletene tudi mnoge najbolj znane Slomškove glasbene stva-
ritve, sodeluje 90 pevcev združenih pevskih zborov, komorni
orkester in solista Andreja Zakonjšek ter Juan Vasle. Diri-
gent je dr. Štefan Ferenčak.
Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi moHtveno trod-
nevnico ter v nedeljo, 23. septembra, slovesno sveto mašo v
čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki jo bo vodil dr.
Jožef Smej. Tradicionalna vsakoletna Slomškova nedelja
bo tokrat 30. septembra v Celovcu z maševanjem avstrij-
skih in slovenskih škofov, somaševal pa bo tudi župnik Mi-
ha Herman s Ponikve. T.VRABL
DESKANJE
PO SPLETU
Amerika na udaru
Po Črnem torku v ZDA so
deskarji iz vsega sveta
množično oblegali spletne
strani televizijske mreže
CNN in njihova stran se je
preprosto sesedla. Nek zna-
nec, ki si z internetom pred-
vsem pa z iskanjem še ni
povsem na »ti«, me je dan
potem razočarano vprašal,
kaj naj stori, če hoče pre-
brati kaj več od tistega, kar
mu ponuja televizija. Pomi-
ril sem ga, da je na voljo še
vsaj ducat podobnih sple-
tišč z obširnimi in aktual-
nimi novicami, ki sodijo v
sam vrh poročevalskih ser-
visov, šel pa sem tudi poi-
skati kakšnega, ki bi bil na
tej strani luže. Za slednje
sem se odločil malce zara-
di samih povezav, pred-
vsem pa zaradi drugačne,
bolj evropske perspektive.
Takoj sem se spomnil na
BBC, ki že leta opravičuje slo-
ves takšnega spletnega servi-
sa, tam pa me je že čakala
posebna priloga o teroristič-
nem napadu na Ameriko.
Spletna priloga se imenuje
America attacked, nahaja pa
se na naslovu http/
news.bbc.co.uk/hi/engUsh/
in_depth/americas/2001/
america_attacked/. Če vam
je ta naslov predolg, bo do-
volj, da vpišete prvi del
(news.bbc.co.uk) in tam
poiščete povezavo na to stran.
Od takrat se je v dobrem
tednu že nabrala vrsta poglob-
ljenih informacij, kakor tudi
pogled v ozadje in kar je še
tega. Gre pač za dogodek sve-
tovnega kalibra, zato nobena
novinarska hiša ne skopari s
prizadevanji, da bi na enem
mestu ponudila kar čimveč
podatkov o tragediji. BBC ni
nobena izjema, lahko pa na
hitro ocenim, da so novinarji
iz te hiše svoje delo naredili
celo bolje kot precej njiho-
vih ameriških kolegov.
Najprej vas bo pričakala
rubrika z najnovejšimi novi-
cami, takoj pod njo pa je po
pričakovanju trenutno naj-
bolj vroča tema, in sicer po-
vračilni ukrepi. Vodilni čla-
nek je v času nastanka tega
zapisa prinašal strateško oce-
no BBCjevega analitika in eks-
perta za Evrazijo, Malcolma
Hasletta. Ukvarja se z dile-
mo, pred katero so se v pri-
meru povračilnih ukrepov
proti Afganistanu znašle
ZDA.
Posebna rubrika je name-
njena preiskavi samih napa-
dov, med drugim se je v njej
znašel tudi članek, ki poro-
ča o preiskavi, ki jo je FBI
sprožila med ponudniki do-
stopa do Interneta in s kate-
ro skušajo najti sledi, ki bi
jo pripeljale do storilcev. Ve-
liko stvari, ki jih ljudje poč-
nejo na Internetu, se namreč
zapisuje v elektronske dnev-
nike in s pomočjo teh dnev-
nikov bi preiskovalci utegnili
priti do kakšnih koristnih in-
formacij.
Tu so še rubrika, ki se uk-
varja z ekonomskimi posle-
dicami napada, rubrika, na-
menjena človeškim žrtvam in
pa britanski pogled na dogod-
ke zadnjega tedna. Eden iz-
med naslovov v tej rubriki po-
roča o rasističnem napadu na
taksista afganistanske narod-
nosti v Londonu, ki se je za
nesrečnika končal tako, da
je ostal paraliziran. Tej ru-
briki sledijo podrobne infor-
macije o glavnem osumljen-
cu za teroristični napad. Osa-
mi Bin Ladenu. Skratka: do-
bra stran na temo slabih no-
vic.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Št. 38 - 20. september 2001
18
ŠPORT
»Kri bo treba scatifc
Rudar srečno in spretno preko Triglava - Publikum znova žrtev lastnega poguma
četrti klub lige Simobil, ki je
zamenjal trenerja, je kranjski Tri-
glav. Po porazu v Velenju je mo-
ral oditi Celjan Stane Bevc. Naj-
brž bi ob drugačnem razpletu tak-
šna usoda doletela Vojislava Si-
meunoviča, vendar so njegovi
knapi ob veliki pomoči sodnika
Aleksandra Likiča, ki je spregle-
dal dve enajstmetrovki, ugnali Go-
renjce. Bojan Prašnikar je bržčas
krepko podmazal domžalsko klop
Borčetu Sredojeviču, enako pa bi
lahko storil Marijan Pušnik ko-
legu pri Korotanu Milošu Šoški-
ču. A se je razpletlo v korist Pre-
valjčanov. Kaj pa Pušnik? Njegov
položaj je navzlic drugemu za-
porednemu porazu še naprej tr-
den. To je »dan potem« sporočil
direktor Darko Klarič.
»Podpiramo tvegano in napadal-
no igro, ki jO gojijo naši nogome-
taši pod taktirko Marijana Pašni-
ka. Zato poudarjamo: vztrajali bo-
mo pri igri za gledalce,« je bil neo-
majen Klarič.
Na svoji polovici?
Nikoli!
»Sram bi me bilo stati na svoji
polovici. Nogomet je igra za gle-
dalce. Očitno pa je v slovenskem
nogometu edina deviza točka. Na
Prevaljah so se igralci zgledno bo-
rili, a jim ni uspevalo skoraj nič.
Neuspešni smo v zaključkih akcij,
vezisti dolgovezijo pred >zaprtim<
tekmecem, potem pa naredimo dve
katastrofalni napaki v obrambi,« je
zadnje gostovanje povzel Marijan
Pušnik. Enajstmetrovko je pri zao-
stanku z 0:1 priigral Robert Koren,
zastreljal pa Aleksander Radosav-
Ijevič. Statistični izračuni so navr-
gh približno 70-odstotno posest žo-
ge Celjanov.
»Glede Hrvata Budimirja se stva-
ri pri Udineseju le premikajo. Pred-
videvamo, da bo morda lahko zai-
gral proti Kopru,« je turobno vzduš-
je na novinarski konferenci na Skal-
ni kleti presekal tehnični vodja Am-
brož Krajnc, potem pa je s stropa
na mizo med vodstvo ter novinarje
padla žarnica in se raztreščila. Za
srečo? Morda, smole se je nabralo
dovolj. Če je Publikum včeraj iz-
ločil Rudarja v pokalu, potem se
bo število gledalcev vsaj podvojilo
v nedeljo. Maribor Pivovarna Laš-
ko je večni magnet. »Tudi štirje ali
pet porazov ne bi spremenili moje
filozofije. Vsekakor lahko proti vi-
joličastim pričakujete našo ofen-
zivo. Drugače moje moštvo niti ne
zna igrati. Če bomo želeli uresni-
čiti cilj kluba - 4. mesto - bomo
morali >scati kri<, kot pravimo Ko
rošci,« je bil znova bojevit Pušnik
Smajove škarjice
Potem, ko se v prejšnjem krogu
Brini napadalci niso najbolj izka-
zali, so tokrat zasenčili vso prvoli-
gaško sceno. Šmarčani so v sijajni
predstavi kar petkrat zatresli mre-
žo Domžal, predvsem po zaslugi
Ramiza Smajloviča, ki je Prašni-
karjeva navodila, da je tokrat tre-
ba zmagati, vzel skrajno resno in
dosegel kar tri zadetke. Šmarčani
so že v uvodnih minutah zagospo-
dariU na igrišču in svojo premoč
kronali že v 9. minuti. Gostje so
preko Plišiča še uspeli izenačiti, za
kaj več pa niso bih sposobni. Vijo-
ličasti so domače povsem dotolkli
v zadnjih minutah prvega polčasa,
ko so kar trikrat premagali Luko
Grešaka in na odmor zasluženo odš-
li z visokim vodstvom. Da v moš-
tvu Domžal nekaj resno »škripa«,
je bilo jasno na začetku 2. polčasa,
ko je trener Borce Sredojevič na
igrišče poslal igralca, ki ga ni bilo
v zapisniku, česar ni opazil niti če-
trti sodnik Andrej Tratnjek, tako
da je po kakšnih dveh minutah igre
zadevo razjasnil delegat srečanja,
Celjan Jože Rajh. Kneževiča je po-
slal z igrišča. Domači nogometaši
so imeh igralca manj, dokler se iz-
pod tuša ni vrnil prej zamenjani Igor
Pandža. Bojan Prašnikar je ob
igrišču kljub visokemu vodstvu ves
čas spodbujal igralce. Edini zade-
tek v drugem polčasu smo videli
tik pred koncem, zanj pa je z moj-
strskim strelom čez glavo poskrbel,
kdo drug kot Ramiz Smajlovič. Ve-
selje v gostujočem taboru je bilo
veliko, z njimi so se veseli tudi šte-
vilni navijači, ki so iz Šmartnega
prišU navijat za ljubljence. V Dom-
žalah smo opazili tudi predsedni-
ka NK Era Šmartno Gvida Omla-
diča, ki je z nasmejanim obrazom
zapuščal športni park in zadovolj-
no segel v roke Bojanu Prašnikar-
ju. Obema je bilo verjetno lažje pri
duši, čeprav prave tekme še sledi-
jo. Že v nedeljo bodo Šmarčani go-
stili vodilno Primorje, ki so ga le-
tos v pokalnem tekmovanju že pre-
magali, v osmini finala pa so vče-
raj ponovno gostovali v Domžalah.
Simultanka Željka
Spasojeviča
Daleč najboljši Ob jezeru je bil
ljubljenec občinstva Željko Spaso-
jevič. 28-letni vezist je po bočnem
prodoru pripravil prvi gol Alenu
Mujakoviču, zabil tretjega, ko se
je sprehodil mimo Čerimoviča in
Marijan Pušnik: »Napadati ali ne napadati, to ni vprašanje!«
Silla ter spodkopal žogo, da je pre-
letela vratarja, s prostega strela pa
je kasneje zatresel okvir vrat. Spa-
ske je priznal davno skupno željo
s Simonom Sešlarjem - zaigrati
skupaj v celjskem dresu: »Do iz-
polnitve na žalost ni prišlo. Po poš-
kodbi še nisem stoodstotno priprav-
ljen, a sem namignil trenerju, naj
me pusti v igri do konca. Če bom
nadaljeval s takšnimi predstavami,
me kakšna dobra ponudba ne bo
obšla. Moja želja je, da si najdem
boljši klub od Rudarja.« Za Voji-
slava Simeunoviča je bil obračun
najpomembnejši v jesenskem de-
lu: »Ekipo sem psihološko dobro
pripravil. Naša zmaga je zasluže-
na. Osvojili smo 7 točk v zadnjih
treh tekmah in malce sproščenosti
bo dobrodošlo.« Marinko Galič je
zavrnil pogovor. Venomer brez dla-
ke na jeziku bi namreč moral priz-
nati prekršek nad Markeljem v ka-
zenskem prostoru.
Sledila je »proslava« v sodniški
slačilnici, na steklenici, ki so jo vne-
sli gostitelji, pa je pisalo Balanti-
ne's. Nasmejan je bil tudi četrti sod-
nik, pri nas precenjeni Milan Mi-
trovič. Medtem je v sosednjem pro-
storu Stane Bevc napovedoval čist-
ko v svoji obrambni vrsti, ne ve-
doč, da mu v Kranju majejo stol-
ček... Bržkone si tekme niso ogle-
dali. Zakaj le?
P ŠAFRAN, D. ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC

Tip, ki
osvaja
Naš najuspešnejši klubski trenei
Bojan Prašnikar, ki je pred dvera
sezonama Maribor Pivovarno Laš
ko popeljal v Ligo prvakov, je pre(
tednom dni na klopi Ere Šmartne
ga presenetljivo zamenjal koleg(
Draga Kostajnška.
»V klubu je v prejšnji sestavi prišli
do manjših razhajanj. Začasno sen
sprejel funkcijo, ki so mi jo ponu
dih. Zame je nekakšna moralna ob
veznost, da pomagam svojemu klu
bu po najboljših močeh, saj seo
trenutno brez drugih obveznosti.j
So cilji zdaj višji?
Sem zelo ambiciozen človek ii|
se ne zadovoljujem s povprečjem
PoskušaU bomo doseči čim boljšfl
rezultate, osnovni cilj v uvodni pr
voligaški sezoni pa je formirati sta
bilen klub in si zagotoviti obsta
nek med najboljšimi.
Primorje?
Vsi si želimo kar največ. Letoi
smo jih že premagali, pričakujenj
zelo dobro srečanje in pravi spek-
takel v Šmartnem ob Paki, rezulta|
pa bo posledica igre na igrišču.
Nadaljevanje kariere?
Tekočo sezono sem skoraj »izpU'
stil« zaradi bolezni, a sem imel vei
časa, da sem se ukvarjal s šmarskini|
problemi. Vsekakor pa moje ambi
cije segajo še kam naprej. Med sezoj
no je težko najti prave rešitve, za na-
slednjo pa se vsekakor obeta bolj konj
kretna ponudba. PETRA ŠAFRANi
Tunis v lepem spominu
Celjska judoistka Petra
Nareks se je s sredozem-
skih iger v Tuniziji vrni-
la z bronasto medaljo. Zla-
to je izgubila že v prvi bor-
bi, kjer se je sodnik po
izenačenem rezultatu od-
ločil, da je bila boljša al-
žirska predstavnica.
Petra je v repasažu izko-
ristila priložnost in najprej
premagala grško, v boju za
3. mesto pa še turško pred-
stavnico in tako zasluženo
osvojila medaljo. Večina
judoistov se je v Tuniziji za-
strupila s hrano, Petra je bi-
la izjema. Izogibala se je
mesu in olupljenemu sad-
ju ter jedla prekuhano ze-
lenjavo in pila veliko vo-
de. Z organizacijo in po-
goji tekmovanja je bila za-
dovoljna, čeprav so števil-
ni športniki močno kritizi-
rali pripravo letošnjih SI.
Presenečena je bila pred-
vsem nad domačimi navi-
jači, ki so športno spodbu-
jali vse tekmovalce. V Tu-
niziji jo je spremljal njen
trener in selektor Marjan
Fabian, ki je zelo zadovo-
ljen s Petrinim dosežkom,
saj je pred igrami ostal brez
najboljše tekmovalke Urš-
ke Žolnir, ki se je težje poš-
kodovala. Urška naj bi bi-
la pripravljena do januar-
ja, tako da bi že lahko na-
stopila na EP prihodnje le-
to v Mariboru. Petro Na-
reks v zadnji sezoni med
mladinkami čaka še evrop-
sko mladinsko prvenstvo
novembra na Madžarskem,
naslednje leto pa nastopi v
članski konkurenci.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GAŠPER DOMJAN
Brona sta se veselila tako Petra kot Marjan.
Št. 38 - 20. september 2001
19
Milosavljevič, Kelentrič, Rutenko in Oštir (z leve).
Šesti polf inale
ne bo neuspeh
Drugo sezono zapored je cilj celj-
ikih rokometašev preboj v finale lige
irvakov. Trener Josip Šojat za okre-
litvi šteje jugoslovansko desno kri-
0 Žikico Milosavljeviča in hrvaške-
[a vratarja Maria Kelentriča in na-
oveduje dodatni obrambni inačici 5-
in 6-0. Novinca sta še Sergej Ruten-
10 in Marko Oštir iz velenjskega Go-
enja.
Avtor naslovne misli je športni direk-
!or Celja Pivovarne Laško Slavko Ive-
ač, ki je napovedal prvi pripravljalni
Jreizkus pred domačim občinstvom.
Prenovljeno celjsko moštvo si lahko da-
nes (18.15) ogledate v Treh Hlijah, kjer
bo gost Lovčen iz Cetinja. Na novinar-
ski konferenci je izstopala izjava Ma-
ria Kelentriča, zlatega s pravkar zaklju-
čenih sredozemskih iger - po njegovem
mnenju si v ekipi iz Golovca želi nasto-
piti »pol Evrope«.
»Bistveno boljših igralcev sploh ne mo-
remo več dobiti, saj jih niti ni. Srčno si
želimo do finala. Če nam do njega ne bo
uspelo, se bo potrebno vprašati, ali sploh
ima smisel tako visoka ambicioznost.
Zato bo pravkar začeta sezona za nas pre-
lomna. Rokomet pa se bo ne glede na
razplet v Celju zaradi bogate tradicije še
dolgo igral,« je prisotne pravočasno »pre-
strašil« Tone Turnšek. Od deleža Pivo-
varne Laško pri pokroviteljstvu je ro-
komet (ne le celjski) hudo odvisen.
Državno prvenstvo se bo začelo 6.
oktobra, žreb lige prvakov bo 10 dni
kasneje, njen začetek pa 10. novem-
bra. Celje Pivovarna Laško tudi v tej
sezoni ne bo med štirimi nosilci lige
prvakov (Portland San Antonio, Ade-
mar Leon, Magdeburg, Metkovič Jam-
bo) ki jo bo tržila švicarska firma ASA.
Za udeležbo v LP bo vsak klub prejel
po 27.000 DEM, za četrtfinale dodat-
nih 30 tisočakov, za polfinale še 60 in
za preboj v fiaale 120.000 DEM - skupno
237.000 DEM.
D.Š., Foto: G.D.
Merkur vodi
Gojko Žvižej
Celjske košarkarice so v nedeljo zvečer dobile nove-
ga trenerja. V igri za naslednika uspešnega Hrvata Željka
Ciglarja je bilo 13 imen, vodstvo Merkurja pa se je od-
ločilo za Celjana Gojka Žvižeja.
36-letni Trnoveljčan je do mladinske kategorije nastopal
za celjsko Libelo, v trenerskem poslu pa je se preizkusil v
Celju in Laškem, kjer je tako dečke kot kadete pripeljal do
državnih podprvakov. »Žensko ekipo dobro poznam, pred-
vsem zaradi dejstva, da sva se s prejšnjim trenerjem Ciglar-
jem večkrat dogovorila za trening tekme med njegovimi
varovankami in mojimi kadeti Pivovarne Laško. Dekleta
rada vadijo, zagotovo se bomo ujeli,«je po ponedeljkovem
debiju pri članski ekipi dejal GojkoTZvižej. D.Š.
PANORAMA

1.SNL
8. krog: Rudar - Živila Tri-
glav 3:1 (l:l);Mujanovič(17),
Plesec (46), Spasojevič (59);
Tasič (32), Domžale - Era
Šmartno 1:5 (1:4); Smajlo-
vič (9, 45, 89), Mujakovič
(42), Vico (46); Plišič (33),
Korotan - CMC Publikum 2:0
(2:0); Jakirovič (18), Kmetec
(45). Vrstni red: Primorje (-
1), Maribor Pivovarna Laško
16, Koper 15 (-1), Olimpija
14, Era Šmartno 12, CMC Pub-
likum, Mura, Rudar Velenje
11, Korotan 9, Triglav 7, Dom-
žale 5, Gorica 3.
2. SNL
7. krog: Drava Asfalti Ptuj -
Dravinja 1:4 (1:2); Marguč
(23), Topič (41), Ribič (49),
Pevnik (82); Krepek (31, 11-
m). Vrstni red: Dravograd 19,
Zagorje 16, Ivančna Gorica 15,
Ljubljana, Aluminij, Jadran
13, Dravinja, Bela krajina. Že-
lezničar 10, Nafta 9, Feroterm
Lenterm, Goriška brda, Bakov-
ci 6, Tabor, Drava 4, Elan 3.
3. SNL- sever
6. krog: Inde Vransko -
Šmarje pri Jelšah 1:0 (0:0),
Bistrica-Zreče4:3 (2:1), Us-
njar Šoštanj - Stojnci 0:1
(0:0), Mons Claudius - Haj-
dina 5:1 (3:0). Vrstni red:
Mons Claudius 18, Stojnci 16,
Krško 15,Kozjak 13, Maleč-
nik, Vransko 10, Gerečja vas,
Hajdina 7, Šmarje pri Jelšah
6, Usnjar 5, Pobrežje, Bistrica
4, Paloma, Zreče 3.
iVINZ Celje
3. krog: Laško - Vojnik 3:0,
Kovinar - Šentjur 2001 3:1,
Posavje Brežice - Kozje 1:0.
Vrstni red: Laško 7, Posavje
Brežice 6, Kozje 4, Kovinar
3, Oplotnica, Šentjur 2001,
Vojnik 0.
MAUNOGOMET
1. celjska liga: 17. krog:
Robokom - Skavti Policija
2:2, Veflon - Klateži 2:6,
Sončni studio&Sun - Romi-
da 2:2, Šmartno - Pelikan 0:6,
Celjski grof - Maček tisk 1:8,
Cosmos - Prijatelji 4:5. Vrst-
ni red: Pelikan 37, Veflon,
Cosmos 36, Šmartno 26, Ce-
tis Prijatelji, Celjski grof 22,
Maček tisk 21, Robokom,
Klateži 19, Skavti Policija 14,
Romida, Sončni studio&Sun
9.
Občinska liga Štore, 16.
krog: Mladi knapi - Laška vas
2:7, Gamsi - Kanarčki 4:7,
Lipa - Pečovje 3:4, Kovinar -
Inexa 0:5, Gadi - Sv. Lovrenc
3:6, Sokoli - Voc 7:3. Vrstni
red: Pečovje, Lipa 41, Laška
vas 39, Sokoh 35, Inexa 31,
Sv. Lovrenc 21, Kovinar, Ga-
di 19, Gamsi 15, Voc 11, Ka-
narčki 9, Mladi knapi 0.
Praznik strelcev v Laškem
I v soboto je Strelsko društvo Dušan Po-
fenel praznovalo 50-letnico obstoja. V po-
^titev njihovega praznika so v Kultur-
nem centru Laško pripravili slavnostno
prireditev, kjer se je zbralo veliko število
ljubiteljev strelskega športa.
Prisotni so bili tako člani društva kot tudi
^si, ki so z društvom kakorkoli povezani. Ti-
sti, ki so za velike uspehe društva najbolj za-
služni, so prejeli tudi posebna priznanja. Na
prireditvi je nastopila trenutno najpopular-
nejša slovenska pevka Nuša Derenda, ki je še
dodatno popestrila dogajanje. V zgornjem pro-
storu Kulturnega centra so si prisotni lahko
ogledali razstavo. Najbolj ponosen na dose-
žek Strelskega društva Dušan Poženel je bil
prvi predsednik Peter Podbevšek, ki je izred-
no zadovoljen z uspehi, ki jih društvo dosega
pod novim vodstvom, saj je Rečica po izjem-
nih strelcih postala znana tudi v tujini.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GAŠPER DOMJAN
''»i predsednik Peter Podbevšek z odličnima strelkama Ksenijo Maček (levo) in Heleno Kostevc (desno).
" Št. 38 - 20. september 2001
ŠPORTNI
KOLEDAR
_ SOBOTA22.9.
NOGOMET
3. SNL- sever, 7. krog: Haj-
dina - Inde Vransko, Krško
Posavje - Mons Claudius, Zre-
če - Usnjar Šoštanj, Šmarje
pri Jelšah - Gerečja vas
(16.30).
MNZ Celje, 4. krog: Šent-
jur 2001 - Posavje Brežice,
Vojnik - Kovinar, Oplotnica
- Laško (16.30).
NEDBJA.23.9
NOGOMET
1. SNL,9. krog. Nova Go-
rica: Hit Gorica - Rudar Ve-
lenje, Celje: CMC Publi-
kum - Maribor Pivovarna
Laško, Šmartno ob Paki:
Era Šmartno - Primorje
(16.30).
2. SNL, 8. krog. Slovenske
Konjice: Dravinja - Ljublja-
na (16.30).
NA KRATKO
Sevnica: Na mednarodnem
rokometnem turnirju je slavila
ekipa Gorenja iz Velenja. Va-
rovanci trenerja Mira Požuna
so najprej premagali Dobovo
s 26:20, v tekmi za 1. mesto
pa še zagrebški Badel z 28:21.
Waikoloa: Velenjčanka Ka-
tarina Srebotnik je v paru s
Tino Križan osvojila še peti
turnir WTA. Najboljši sta bili
na Big Island Championship
na Havajih. V finalu sta Slo-
venki premagali avstrijsko-
belgijsko dvojico Nicole Pratt
in Els Callens s 6:3 in 6:2.
Jokohama: Jolanda Če-
plak je zmagala na medna-
rodnem mitingu na Japon-
skem. V teku na 1500 m je s
časom 4:13,45 dosegla tudi
svoj osebni rekord in uspe-
šno zaključila sezono.
Velenje: V petek (17) in v
soboto (7.30) bo Avto moto
turing klub Velenje pripravil
že 18. rally, ki bo štel tudi za
slovensko državno prvenstvo
in pokal 1.4. Skupna dolžina
rallyja je 270 km, tekmoval-
ci pa se bodo pomerili tudi v
desetih hitrostnih preizkuš-
njah. Sodelovale bodo tri ve-
lenjske posadke.
Celje: V letošnjem držav-
nem ekipnem prvenstvu Ce-
ljani ne bomo imeli predstav-
nika v l.A moški ligi. Zaradi
neobnovljene sponzorske po-
godbe in pomanjkanja finanč-
nih sredstev je ekipa CP Celje
razpadla. Najboljši kegljači so
okrepili Slovenske Konjice, Pi-
vovarno Laško, Hrastnik in Ru-
darja Trbovlje. J.K.
Ljubljana: Na mednarod-
nem odprtem prvenstvu Slove-
nije v karateju je nastopilo tu-
di 7 žalskih karateistov. Med
kadeti je Robi Lukač zmagal v
kategoriji do 70 kg, 2. mesto
je osvojil Andrej Majer v kate-
goriji do 55 kg, Sašo Dordevič
je bil 3. v kategoriji do 65 kg.
Bronasti medalji sta osvojila tu-
di mladinca Luka Maric v ka-
tegoriji do 60 kg in Dejan Lu-
kač v kategoriji do 65 kg.
Celje: Na odprtem turnir-
ju žrebanih dvojic teniškega
kluba Hudinja sta zmagala Jo-
že Stropnik in Uroš Cegnar
pred Dragom Radakovičem
in Slavkom Arhaničem. P.Š.
20
KRONIKA S CELJSKEGA
NOVI TEDI
Direktor Kač: »Priliv je danes res enkraten.«
V torek je bU na MOS 2001
v Celju poseben dan, točne-
je, posebno torkovo popold-
ne, ko so obiskovalci sejma
lahko skoraj eno uro pili pi-
vo, laško seveda, in to do
onemoglosti. Do onemoglo-
sti, ker je bilo zastonj. To pa
še ni vse. Pili so pivo, ki so
jim ga točili trije veliki di-
rektorji in še en direktor, ki
pa je bil veliki zato, ker mu
je uspelo za točilni pult pri-
peljati one tri velike.
Pa tudi to še ni vse. Vehki
sejemski dogodek je bil tudi
zaključek poletne nagradne
akcije Radia Celje in laške pi-
vovarne, v kateri so obisko-
valci posameznih prireditev
v različnih poletno atraktiv-
nih krajih iskali maskoto,
skulpturo zlatoroga, zaščit-
nega znaka Pivovarne Laško.
In bili nagrajeni. Tisti, ki so
odkrili, kje se maskota na-
haja. Tokrat, na sejemskem
prizorišču, se to ni zgodilo.
Oči obiskovalcev so bile pre-
več zaposlene z direktorji, ki
so, prav tako hudo zaposle-
ni, točili in delili laško pivo.
In kdo so biU trije veliki? Bil
je, jasno. Tone Turnšek, ge-
neralni direktor Pivovarne
Laško, pa Jože Stanič, pred-
sednik uprave Gorenja, in Ni-
ko Kač, predsednik uprave
Banke Celje. Četrti je bil Sreč-
ko Šrot, direktor Novega ted-
nika in Radia Celje. Število
točajev je moralo biti parno,
ker sta točila izmenjaje po
dva direktorja.
Okoli prireditvenega odra
in točilnega pulta pred njim
je bila gneča, kot se za takšen
dogodek spodobi. Tudi zara-
di Saša Hribarja, brez dvo-
ma največjega slovenskega vir-
tuoza, ko gre za ustvarjanje
vzdušja na prireditvah, kakr-
šna je bila tudi ta v torek na
Mednarodnem obrtnem sej-
mu v Celju, ki se je občinstvu
predstavil kot »najgrši in naj-
slabše oblečeni Slovenec«. Ta
virtuoz v posnemanju glasov
znanih in popularnih osebno-
sti je na oder »pripeljal« vrsto
nastopajočih: od voditelja
Čolniča do dramskega igral-
ca Cavazze, slovenskega me-
tropolita Rodeta, pevcev Pre-
dina in Kreslina, velikega hr-
vaškega estradnika Oliverja
Mlakarja, bivšega obrambne-
ga ministra Janeza Janše in še
koga. Vmes pa se je na veliko
točilo in penilo. Je potem čud-
no, če se je zadnji veliki lov
na zlatoroga sfižil? Občinstvo
ga je imelo pred nosom (in
seveda nagrado), a ga ni nih-
če opazil. Pa drugič. V nasled-
nji poletni akciji naših radij-
cev in pivovarjev. In morda
na naslednjem MOS.
M.A.
Foto: GREGOR KATIC
Sašo Hribar se je občinstvu predstavil kot »najgrši in najslabše
oblečeni Slovenec«.
Jože Stanič je bržčas pomislil, da je tale tekoči trak mnogo hitrejši od tistih v »njegovih« tovarnah. In se
spomnil na tiste čase, ko je bil sam prvi mož v največji tovarni piva na Slovenskem.
Tone Turnšek: »A veš. Srečko, da sem Imel danes eno reklamacijo. Ko sem nekemu možakarju natočll v
kozarec, se je ta obregnil, da ne mara pene, jaz pa sem ga podučil, da se mora pir s peno pit.«
Št. 38 - 20. september 2001
Tone Turnšek je moral svoje sotočaje najprej naučiti, kako se pivo toči, da je kozarec ravno prav poln In da je pena pravšnja.
Pena in scena
- za popenit
utrinki s tistega lepega dne, ko so štirje veliki slovenski direktorji točili pivo
slovenski in mednarodni publiki - pa še sejemski povrhu
■ri TEDNIK
FOTOREPORTAZA
21
Obiravke med delom in pesmijo.
Brez štangarja ni šlo, saj je moral pred obiranjem podreti hmeljevke.
Hmeljarski
likof
S Hmeljarskim likofom in številnimi
|8portnimi tekmami so zaključili priredi-
tve ob žalskem občinskem prazniku.
Likof so pripravili pred domom II. slo-
[venskega tabora, na prireditvi pa pokazali
Šaljive dogodke, ki so se dogajali med obi-
ranjem hmelja, ter se posvetili zadnjemu
dnevu, ko so se obiiavci pripravljali na slo-
vo od hmeljišč. Obiskovalci so spoznali »obi-
ravsko južno«, navade gospodarja in obirav-
cev, drobna veselja in tudi način dela. »Vmes
se je oglasila pesem - pelo se je, da so obi-
ravke pozabile na pekoče praske in mrzlo
jutranjo roso; opoldne so zapele, da so preg-
nale vročino; zvečer pa so s pesmijo pozdra-
vile prve jesenske megUce,« je bilo slišati.
Za konec prikaza so članice aktiva kmečkih
žena in člani moškega pevskega zbora s Po-
nikve, ki so pripravili prikaz ob sodelova-
nju godbenikov na pihala, folklorne skupi-
ne in članov KD Vrbje, postavili hmeljevke
v kopice, se zavrteli in se poslovili. Do pri-
hodnjega leta, ko bodo ponovno oživela hme-
ljišča. US, Foto: GAŠPER DOMJAN
Obiravsko južno sestavljajo tople murke in zabeljen fižol.
Zelenjava na razstavi
člani sekcije Čajanka, ki deluje pri društvu upokojencev Petrovče, so zelo aktivni, saj pri-
pravljajo po štiri prireditve na leto. Tokrat je bila na vrsti razstava pridelkov. Upokojenci iz
posameznih vasi so se »specializirali« za eno izmed zelenjav in jo tudi razstavili. Tako so tisti iz
Levca predstavili jušno zelenjavo vseh vrst, iz Arje vasi solate, iz Dobriše vasi paradižnik,
papriko in peso, iz Drešinje vasi kumare, buče, kolerabo in redkve, iz Male Pirešice kapusnice
in iz Petrovč krompir in fižol. Po besedah predsednice sekcije Štefke Pevec, so se vsi člani zelo
potrudili, prinesli zelo lepo in kvalitetno sočivje in lepo uredili razstavo. T. TAVČAR
Srečanje upokojencev gobarjev
Društvo upokojencev Vransko je pripravilo srečanje upokojencev gobarjev iz vseh
petih občin Spodnje Savinjske doline.
V dvorani Gasilskega doma Vransko so pripravili vsak svoj kotiček razstave. Komisija je
prvo mesto prisodila Društvu upokojencev Prebold, ki je razstavilo kar 92 vrst gob. Naj-
večjo gobo, kilogramskega poletnega gobana, je prinesel Ivan Šuler iz DU Šempeter v
Savinjski dolini, najmanjša, gladki košek, je tehtala le nekaj gramov, prinesel jo je Ivan
Strajhar iz DU Tabor. T. TAVČAR
Gobarji iz Prebolda s svojimi razstavljenimi gobami
Št. 38 - 20. september 2001
22
NASI KRAJI IN LJUDJE
■ I
Mirko Zamernik kaže spodkopani cestni propust, ki lahko potegne v globino velik del cestišča.
Računi brez
države
Modernizacija ceste iz Podloma do Podvolovljeka se
vleče že deset let
Država je pred štirimi le-
ti s prekategorizacijo ceste
Podlom-Kranjski Rak -Pod-
volovljek prevzela tudi skrb
za modernizacijo cestne
okrajšave, ki je bistveno
približala Zgornjo Savinj-
sko dolino ljubljanski kot-
lini.
Namesto pet metrov širo-
ke ceste, ki naj bi jo pridobi-
li s prekategorizacijo, ostaja
nevarna gozdna cesta, ki je
na kritičnih odsekih zavaro-
vana zgolj s prometnimi zna-
ki in trakovi okoli količkov.
Lučki župan in poslanec Mir-
ko Zamernik pravi, da se mo-
dernizacija ceste vleče že celo
desetletje. Po poplavah leta
1990 so bih narejeni propu-
sti, ki jih je voda v nekaj le-
tih tako spodkopala, da lah-
ko vsak trenutek zgrmijo v
globino in potegnejo za se-
boj tudi precejšen del ceste.
Lani je Projektivni biro iz
Kranja naredil projekt, ki pa
bo mnenju Zamernika mo-
dernizacijo prej zavrl kot pos-
pešil. Predvideva namreč no-
vo traso, kar je po prepriča-
nju domačinov povsem ne-
smiselna in draga rešitev. V
bistvu bi zadostovala prepla-
stitev sedanje trase, je pre-
pričan Zamernik, ki posku-
ša tudi s pomočjo kamniškega
kolega Maksa Lavrinca pre-.
pričati vlado, da je sanacija
cestne povezave med lučko
in kamniško občino nujna.
V predlogu proračuna za
letos je prometno ministrs-
tvo načrtovalo 36,5 milijo-
na tolarjev za izvedbo proti-
prašne zaščite na območju
stanovanjskih zgradb v Pod-
lomu ter 10 milijonov tolar-
jev za naročilo projektne do-
kumentacije. Bolj zanimivo
je prerazporejanje sredstev v
preteklem letu, ko je bilo za
ta projekt načrtovanih 11 mi-
lijonov tolarjev. Za naročilo
idejnega projekta je ministrs-
tvo porabilo 5,9 milijona to-
larjev in za predobremenitev
letošnjega proračuna v viši-
ni 2,8 milijona tolarjev, ker
se je rok za izdelavo projek-
ta premaknil v letošnje leto.
Ostala sredstva je Direkcija
za ceste prerazporedila na
druge projekte, kar je za Mirka
Zamernika povsem nerazum-
ljiva poteza.
»S cenami, ki jih dosega-
mo pri rekonstrukcijah ob-
činskih cest, bi štiri kilome-
tre, ki so na lučki strani, mo-
dernizirali za 150 do 200 mi-
lijonov tolarjev. Če bo dela-
la država, bo bistveno draž-
je,« ocenjuje Zamernik, ki
močno računa, da jim bo us-
pelo cesto obnoviti v tem po-
slanskem mandatu.
EDI MAVRIC
V Konjicah
še ne
icurijo
Letošnja zgodnja ohla-
ditev je konjiški Stano-
vanjski sklad očitno pre-
senetila. V skladu s pra-
vilnikom bodo z ogreva-
njem 50 tisoč kvadratnih
metrov stanovanjskih in
poslovnih površin v Slo-
venskih Konjicah, Ločah
in Vitanju začeli v dneh
od 1. do 15. oktobra, odvi-
sno od temperatur.       I
Kot je povedal direktor
sklada Tomaž Rihtaršič, v
tem tednu polnijo sistem,
prihodnji teden pa bodo še
opravili nekaj popravil na
terenu. Zreško podjetje
Spitt, ki v Zrečah poleg
mnogih poslovnih prostorov
ogreva tudi 600 stanovanj,
bo z zimskim ogrevanjem
začelo takoj, ko bodo tako
želeli uporabniki. Ponava-
di je to okoli prvega okto-
bra, je povedal direktor pod-
jetja Jura Sabo.      H. S.
Elastične smole
v Prešernovo
Pred dnevi so delavci pod-
jetja Possehl iz Maribora za-
čeli s prenovo Prešernove
ulice v Celju. Z deli so za-
čeli pri stičišču s Savinovo
in Ozko ulico, letos pa naj
bi na novo fugirali tlak vse
do hotela Evropa.
Kot pojasnjuje direktor
Komunalne direkcije Mest-
ne občine Celje Silvo Ple-
snik, bodo s fugiranjem tla-
ka prihodnje leto nadaljevali
na Stanetovi ulici. Za poseg
v mestni tlak so se v Celju
odločili zaradi tega, ker so
težka dostavna vozila doslej
že precej poškodovala ozi-
roma razmajala posamezne
plošče. Z vgraditvijo elastič-
nih materialov, posebnih
epoksi smol, pa v tlaku ne
bo več mogoč pomik posa-
meznih plošč oziroma lom-
ljenje le-teh. Delavci Posseh-
la iz Maribora, kot enega od
dveh specializiranih tovrst-
nih podjetij v Sloveniji, bo-
do do začetka zime poskrbeh
tudi za »krpanje« oziroma za-
livanje takoimenovanih linij-
skih razpok na nekaterih ce-
stah na območju mestne ob-
čine. IS
Št. 38 - 20. september 2001

KRONIKA
23
k^ozor, bomba!
Mnogi ne znajo ravnati z najdenimi neeksplodiranimi eksplozivnimi
sredstvi - Nekateri jih shranijo kar doma
Letno na našem območ-
občani najdejo od petde-
ft do sto kosov neeksplo-
iranih obojnih sredstev,
,ed njimi največ ročnih
omb, granat in min, Naj-
telji pogostokrat ravnajo
tovrstnimi sredstvi nepri-
Jierno. Doslej zaradi tega,
sreči, do hujše nesreče še
|i prišlo.
Zgodilo naj bi se že, da so
ibčani najdene ročne bom-
na policijo nesli sami ali
so jih preprosto shranili
loma, šele potem pa so o tem
ibvestili pristojne. To pa je
;lcrajno nevarno in tvegano,
iravi vodja Uprave za obram-
10 Celje Zoran Justin.
Po najdbi je treba takoj
loklicati telefonsko številko
12 oziroma 113 in nam spo-
očiti, kje je nevarna stvar,
lato usposobljeni regijski pi-
otehniki eksplozivno sreds-
ro odstranijo in shranijo v
losebnem skladišču v Bu-
;ovžlaku. Od tam večkrat let-
10, v za to prilagojenem vo-
ilu, takšna sredstva odpelje-
Q0 na uničenje na poligon v
•ivki,« razlaga Justin.
Največ takšnih najdenih
redstev izvira še iz druge sve-
ovne vojne in nenazadnje iz
ojne za osvoboditev Slove-
ije, saj je bilo takrat na tem
ibmočju postavljenih več
linskih polj in obrambnih
ibjektov. Ravno tako je bilo
latem ozemlju nakopičenega
eliko vojaškega materiala in
[ninsko eksplozivnih sredstev
obdobju nekdanje Jugosla-
fije. Tudi vojaška vadbišča.
Nevarna, neeksplodirana minsko-eksplozivna sredstva v naših krajih niso nenavadna najdba.
na katerih so vojake urili z
večimi vrstami orožij razhč-
nega kalibra, na tem območ-
ju niso bila redka. Največ to-
vrstnih sredstev najdejo ob-
čani v Štorah in ob Voglaj ni,
Savinji ter Savi.
Posamezne vrste eksploziv-
nih teles so tudi bolj ali pa
manj nevarne. Tako, denimo,
topovske granate, ki nimajo
dodatnih vžigalnikov, niso ne-
varne, čeprav jih delovni stroji
zadenejo s svojimi jeklenimi
čeljustmi. Bolj nevarne pa so
plinske granate, posebej, če
so slabše ohranjene.
Za odstranitev nevarnih
eksplozivnih teles poskrbijo
regijski pirotehniki. In kdo
sploh so ti ljudje? Gre za po-
sebno izurjeno ekipo oseb,
vključenih v civilno zaščito in
ki so pripadniki regijske enote
za varstvo pred takšnimi ne-
varnimi stvarmi. Za njimi je
uspešno opravljeno usposab-
ljanje (šest tednov na Igu pri
Ljubljani), zdravniški pregle-
di pod strožjimi kriteriji, saj
sta nemalokrat na preizkusu
njihova poklicna in psihološka
stabilnost. S programi izobra-
ževanja in rednimi testiranji
znanja nadaljujejo tudi po
končanem usposabljanju.
V celjski enoti, ki skrbi za
varstvo pred nevarnimi eks-
plozivnimi sredstvi na območ-
ju Celja, Slovenj Gradca in
Trbovelj, je za takšno delo
usposobljenih sedem ljudi.
vsi pa morajo imeti tudi po-
sebno pooblastilo ministrs-
tva za obrambo. Poleg njih
je v enoti tudi šest zdravstve-
nih delavcev.
Strokovnjaki ocenjujejo,
da okrog pet odstotkov raz-
ličnih eksplozivnih sredstev,
ki so bila uporabljena, ne eks-
plodira, zato mnogi sklepa-
jo, da je na tem območju os-
talo več tisoč še vedno aktiv-
nih ročnih bomb, min in gra-
nat. Na bogato najdbo pa so
celjski regijski pirotehniki
naleteli leta 1995, ko so ob
glavni cesti Celje-Rimske To-
plice našli kar 500-kilogram-
sko letalsko bombo iz druge
svetovne vojne.
SIMONA ŠOLINIČ
NOČNE CVETKE
• Nekateri se nad našimi
cvetkarijami tudi hudujejo,
a za nas, Slovenčke, že od
nekdaj velja, da se radi sme-
jimo, če sosedu krava crkne.
Pa se iz tega malo pošalimo
in to tudi radi preberemo. Ne-
nazadnje, če ne bi bilo tako,
potem tega tisti, ki se nad tem
hudujejo, sploh nebi prebra-
li...
• Ker v tej rubriki radi po-
segamo v medsosedske od-
nose, tudi tokrat ne bo dru-
gače. Neki Celjan ima »pok-
varjenega« soseda, ki prosi
njegovo ženo, »če bi mu da-
la«. Eno po betici že, kaj več
pa ne, je odločna soseda, ki
si veselo prepeva: »Ne boš ti
meni...« Sosed pa bo brez
užitka ostal.
• V Vrtnici nasprot' polici-
je naj bi se dogajalo marsi-
kaj zanimivega in še več. Ne
samo, da naj bi v nekem lo-
kalu na veliko prodajali dro-
go, orožje in solzivec ter da
se pretepajo in kregajo do
amena, zdaj naj bi v glave le-
teli še pepelniki. Toda, brez
skrbi. Policisti so blizu...
• Srečko naj bi enkrat pre-
tekh teden vneto polival gnoj-
nico po svoji žemljici in s tem
osmradil dobršni del svoje
okolice. Še posebej naj bi šla
vsa »smrdljivš'na« v Martinov
nos, ki je na pomoč poklical
še policijske nosove. Le-ti ni-
so odkrili nič okolju in no-
som škodljivega.
• Veliko dela je imela neka
ženska iz Šentjurja, ki poli-
cistom minuli teden ni pu-
stila, da bi privedli njenega
moža na sodišče. Ženščina je
menda tako opletala z jezi-
kom, da se je sam bog usmi-
li. To je verjetno vzpodbudi-
lo tudi moža, ki je policiste
potem še fizično napadel in
jim povzročil tudi nekaj mo-
dric. A so ga kmalu obvlada-
li in pokazali, da so policisti
tisti, ki urejajo red in mir tam
okoli.
PRONIETNE NESREČE
Povozil peški
Dve osebi sta se ranili v
Levstikovi ulici v Celju v
sredo, 12. septembra.
Devetinpetdesedetni voz-
nik osebnega vozila K.M. iz
Vrha pri Šoštanju je vozil iz
smeri Vrunčeve proti Kersni-
kovi ulici. Ko je pripeljal do
označenega prehoda za peš-
ce, sta vozišče prečkali peš-
ki, 17-letni S.Š. in Š.B., obe
iz Lahovne. V trčenju je bila
S.Š. huje ranjena, Š.B. pa je
utrpela lažje telesne poškod-
be.
Oplazila
kolesarja
V petek, 14. septembra, se
je na glavni cesti izven Vin-
ske Gore hudo ranil kole-
sar, 53-letni M.G. iz Nove-
ga mesta.
Omenjeni je vozil v skupi-
ni kolesarjev proti Veliki Pi-
rešici. V levem ovinku je ne-
nadoma zapeljal na nasprot-
ni vozni pas, po katerem je
pripeljala voznica osebnega
vozila, 40-letna M.F. iz No-
vega mesta. Z avtomobilom
je oplazila kolesarja, ki je za-
tem padel po vozišču in se
huje telesno poškodoval.
Zaneslo gaje
Hudo ranjenega 23-letne-
ga voznika osebnega vozi-
la G.R. iz okolice Celja zdra-
vijo v celjski bolnišnici za
posledicami prometne ne-
sreče, ki se je zgodila v pe-
tek, 14. septembra, izven Bi-
strice pri Žalcu.
V bližini križišča z betonar-
no delovišča avtoceste izven Bi-
strice je vanj trčil 43-letni F.M.
iz Braslovč, prav tako voznik
osebnega avtomobila. Slednje-
ga je na nasprotni vozni pas za-
neslo zaradi mokrega in spolz-
kega vozišča. 23-letnik, ki je
pripeljal pravilno, je z zavira-
njem skušal preprečiti trčenje,
vendar mu to ni uspelo.
Trčil v goniča
Tridesetletni voznik oseb-
nega avtomobila D. L. iz Ir-
ja pri Rogaški Slatini je v
soboto, 15. septembra, trčil
v 53-letnega pešca in ga pri
tem hudo ranil.
Pri vožnji po klancu navz-
dol do ostrega nepreglednega
ovinka je pred avtomobilom
nenadoma prečkal cesto J.Z.
(53) iz Irja, ki je vodil za se-
boj še živino. Tridesetletnik je
z vozilom trčil najprej v goni-
ča živine, nato pa še v eno iz-
med krav. J.Z. je v trčenju utr-
pel hude telesne poškodbe.
Na mokri cesti
levo
Hude poškodbe je v pro-
metni nesreči v ponedeljek,
17. septembra, v Tekačevem
utrpel 49-letni I.P iz Spod-
nje Brežnice.
Voznika tovornega vozila
s priklopnikom, državljana
BiH, 38-letnega S.I. je na mo-
krem in spolzkem cestišču za-
neslo na nasprotni vozni pas,
kjer je trčil v kombinirano
vozilo 49-letnega I.P. Sled-
njega so hudo ranjenega pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
MINI KRIMIČI
Sejemski dolgi
prsti
Mednarodni obrtni sejem
ieše ni niti dobro začel, pa
to imeli sejemski policisti
že kar nekaj opravka s ti-
stimi, ki ne morejo miro-
vati s svojimi dolgimi pr-
h       ^
z razstavnega prostorai
''Ministrstva za delo je že v
petek, 14. septembra, ču-
•iežno izginil prenosni ra-
čunalnik znamke IBM.
lastnica škatlice moderne
''obe, A.H., je oškodovana
okrog pol milijona to-
larjev.
Računalniki so očitno pri
^fcu še nekomu. Tistemu na-
•^reč, ki je z razstavnega
Pfostora podjetja Adam soft
J Ponedeljek, 17. septem-
"fa, na hitro ukradel pripet
prenosni računalnik znam-
HP Omnibook. Ta je bil
^■"eden še več kot pol mili-
Nčka.
^ maskah nad
■nimoidočega
.Neznani mišičnjaki so v so-
r^o, 15. septembra, pohaj-
J^^ali po velenjskih ulicah,
^rjetno jim je bil IS-letni
M.Z. iz Radegunde zelo na-
poti, saj naj bi ga napadli, mu
zagrozili z nožem in ga okradli
za okrog 30 tisočakov. Osem-
najstletnik je jezen napad pri-
javil in njemu na ljubo poli-
cisti že pospešeno iščejo za-
maskirane nepridiprave.
Ujeli so ga pri
kraji
v soboto, 15. septembra,
so varnostniki Gorenja v
otroškem dispanzerju
Zdravstvenega doma Velenje
pri kraji prijeli 20-letnega
D.B., ki so ga našli v meta-
donski ambulanti. Policisti
bodo zoper njega spisali ka-
zensko ovadbo.
Posprejal šolo
Nekdo je v noči na nede-
ljo, 16. septembra, izrazil
svojo kvaziumetnost na fa-
sadi telovadnice in Osnov-
ne šole Lava. Za orodje pri
tehniki risanja je uporabil
sprej, šoli pa je povzročil s
tem za okrog pol milijona
tolarjev gmotne škode.
Denar bratsko
razdelil
Celjski policisti bodo spet
pisali kazensko ovadbo. To-
krat 18-letnemu S.K. iz
Šmarja pri Jelšah.
Nepridiprava sumijo, da
je minuli teden vlomil v od-
klenjeno stanovanjsko hi-
šo in iz nje odšel bogatej-
ši za pol milijona tolarjev
v različnih valutah. Pre-
drznež je vstopil v spalni-
co, v kateri je spala last-
nica, in odnesel kovinsko
prenosno blagajno, jo na
silo odprl in ukradel de-
narce. Del ukradenega de-
narja je porabil za nakup
osebnega avtomobila, za
živila, del pa je izročil
svojcem. Tudi zanje se bo
našla kakšna kazenska
ovadba, in sicer zaradi pri-
krivanja.
Ultradejavni
v noči na sredo, 12. sep-
tembra, so bili tatovi ultra-
dejavni na Planini pri Sev-
nici. Najprej so vlomili v
prostore tamkajšnje krajev-
ne skupnosti, zveze borcev
in v prostore zasebne pod-
jetnice E.K. Notranjost so
dodobra preiskali in s se-
boj odnesli dva računalni-
ka, namizno svetilko in
manjšo količino denarja.
Nastalo gmotno škodo oce-
njujejo na okrog pet in pol
milijona tolarjev. V isti no-
či so vlomili tudi v gostiš-
če Montparis, od koder je
vlomilec hotel odnesti glas-
beni ojačevalec in nekaj
prehrambenih izdelkov, a
jih je iz nam neznanih raz-
logov potem raje pustil v
bližini lokala. Vlomljeno je
bilo tudi v bistro Tina, kjer
so neznanci ukradli raču-
nalnik, štiri zvočnike, te-
levizijo in videorekorder
ter nekaj menjalnega denar-
ja, lastniku so povzročili
okrog 200 tisočakov ško-
de.
Radarske
kontrole bodo...
• jutri, 21.septembra, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v soboto, 22. septembra, ves dan na območju Velenja;
• v nedeljo, 23. septembra, dopoldne na območju celot-
ne regije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v ponedeljek, 24. septembra, dopoldne na območju Šent-
jurja, popoldne pa na območju Žalca;
• v torek, 25. septembra, dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Celja;
• v sredo, 26. septembra, dopoldne na območju Žalca,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
• v četrtek, 27. septembra, dopoldne na območju Celja,
popoldne pa na območju Šentjurja;
Št. 38 - 20. september 2001
24
REPORTAŽA
MOVITEDN
Nostradamus
napovedal tragedijo
Veliki svetovni preroki so že pred stoletji napovedovali veliko vojno, v katero bodo vpletene ZDA - Nostradamus s(
je zmotil le za dve leti, tretji antikrist prihaja iz islamskega sveta
Večina vseh Nostradamusovih napove-
di za bližnjo prihodnost se vrti okoli dveh
velikih narodov: Kitajcev in Arabcev. V
svojih prerokbah Nostradamus ponuja dva
scenarija prihodnosti, ki izključujeta drug
drugega; po enem naj bi svet uničila total-
na atomska vojna do leta 1999 (kar je raz-
log, da so večino njegovih prerokb razla-
gali le do tega leta), po drugi strani pa naj
bi leto 2000 pomenilo pomembno prelom-
nico, po kateri bi človeštvo zaživelo v no-
vem duhu in miru.
Kot je mogoče razbrati iz številnih knjig,
je posebej težko razložiti Nostradamuso-
ve prerokbe, ki se tičejo sodobnega sveta.
Bolj kot so oddaljene od obdobja, v kate-
rem je živel, bolj nejasne so, vsekakor pa
je enotnih nekaj prerokb, ki jih je mogoče
razbrati iz njegovih verzov in se tičejo da-
našnjega stanja v svetu, predvsem pa na-
pada na Ameriko in »velike nevarnosti, ki
naj bi prišla iz arabskega sveta«, ki se v
napovedih velikega preroka večkrat ponav-
Ija.
Pobrskali smo po različnih knjigah pre-
rokb in poiskali tiste, ki se navezujejo na
dogodke v ZDA in na to, kar se bo po mne-
nju prerokov človeštvu zaradi teroristične-
ga napada na ZDA lahko zgodilo v bližnji
prihodnosti.
Tretji antiicrist
Nostradamusove prerokbe je včasih tež-
ko razložiti, vsekakor pa imajo nekaj os-
novnih smernic. V več prerokbah kot »No-
vo zemljo« omenja Ameriko, ki ji večkrat
napove, da se bo znašla v hudi vojni. No-
stradamusovo »Novo Mesto« razlagalci oz-
načujejo kot New York, edino od svetov-
nih velemest, ki ga v času Nostradamusa še
ni bilo.
Ena najbolj znanih napovedi velikega
preroka je »prihod treh antikristov«, za
prva dva je označil Napoleona in Hitler-
ja, tretji, katerega ime ostaja uganka, pa
naj bi prišel iz arabskega sveta. Po No-
stradamusovih napovedih naj bi se svet
»sedmega meseca leta 1999« znašel v voj-
ni, ki bi trajala 24 let, združili naj bi se
Rusija in ZDA, Združene države pa bi po
hudih bojih v tej vojni zmagale, kar naj
bi pomenilo »prenovo sveta«. Šele po tej
vojni naj bi človeštvo zaživelo v skladu z
novimi vrednotami, v miru in brez večjih
nevarnosti.
Na splošno Nostradamusove napovedi
sodobnemu svetu ne obetajo nič dobre-
ga, videti pa je, da se z razliko v letih ali
imenih, počasi uresničujejo. Tragedija,
ki se je minuli teden zgodila v ZDA, je
trden dokaz za to; in glede na prerokbe je
zelo možno, da je prav to dogodek, ki ga
je Nostradamus označil kot začetek 3. sve-
tovne vojne...
Arabsica nevarnost
»Vse arabske dežele se bodo v naslednjih
desetletjih združile v mogočno arabsko dr-
žavo, ki bo segala od Atlantskega oceana
do Perzijskega zaliva. Arabci, združeni v
tej vehki mogočni državi, ne bodo ogrožali
samo obstoja Izraela, temveč bodo preteča
nevarnost za ves evropski jug... Oba >velika<
(tako označuje Kitajce in Arabce) iz Azije
se bosta zedinila, da bi skupno uničila Evro-
po in njeno kulturo. Arabci bodo s kitajsko
pomočjo osvojili Španijo, Italijo in Grči-
jo, Francija zaradi spora z anglosaškima ve-
lesilama (ZDA in Anglija) ne bo nasproto-
vala arabsko-kitajskemu načrtu. Anglija bo
v tej vojni ob meji Egipta doživela tri hude
poraze, za Francijo bo značilno, da ne bo
jemala dovolj resno arabske agresije, kar
bo dokončno odprlo vrata islamu,« v eni
svojih prerokb napoveduje Nostradamus in
s tem napeljuje na sklepanje, da bo imel
napad na ZDA usodne posledice tudi na staro
celino.
Nova zemlja
Nostradamus je večkrat z razhčnimi imeni
omenjal Združene države Amerike. V eni
od kitic jih imenuje »La Nouvelle Lande«,
kar pomeni Nova zemlja. V 16. stoletju je
bil to običajni naziv za ameriško celino.
Večina Nostradamusovih napovedi je bila
objavljena v štirivrstičnicah in iz knjige Art-
hura Crocketta Neobjavljene Nostradamu-
sove prerokbe smo izbrali nekaj verzov, ki
bi se lahko nanašali na tragedijo v ZDA in
možne posledice, ki bi jih teroristični na-
pad lahko prinesel svetu, ter njihove razla-
ge-
Nekega dne bosta dva velika šefa
prijatelja;
njuna velika moč bo še večja.
Nova zemlja bo na vrhuncu moči
in uprla se bo krvavemu človeku.
Dva velika šefa sta verjetno ZDA in Rusi-
ja, po mnenju razlagavcev naj bi se ti vele-
sili združili. Da bi prišlo do tega, se bosta
morali soočiti z veliko nevarnostjo, ki bo
močnejša od obeh držav skupaj. Tu stopa
na sceno krvavi človek. Kdo je? Nekateri
menijo, da je to tretji antikrist, ki ni bil
nikoli imenovan, čeprav je prerok nanj ze-
lo pogosto namigoval.
Ob svitanju bo nastal velik ogenj,
hrup in svetloba se bosta razširila na
sever,
po vsem svetu se bodo širili kriki in
smrt,
ubijali bodo orožje, ogenj in lakota.
Nebeški ogenj pada na pristanišče v Sodomi, ki jo je neznani f lamski slikar iz XV. stoletja naslikal kot sodobni)
mesto. Biblijski mesti Sodoma in Gomora sta postali sinonim za moralno pokvarjenost in propad, mnogi
razlagavci pa so našli močne vzporednice med to svetopisemsko tragedijo in morebitno atomsko smrtjo
človeške rase. Slika je shranjena v pariškem Louvru.
Verzi govorijo o tem, da se bodo države
na severu ZDA in Rusije ob svitanju sooči-
le z močnim bombardiranjem, temu pa bo
sledilo obdobje velikega pustošenja.
Velike nesreče bodo prizadele
Ameriko in Lombardijo? Ogenj na ladji,
kuga, suženjstvo.
Merkur v strelcu, Saturn opominja.
Po mnenju astrologov bo konjunkcija opi-
sanih planetov nastopila šele 7. decembra
2024, zato so prav ta dan zapisali kot datum
nevarnosti v Ameriki. Iz prerokbe ni jasno,
od kod naj bi nesreča prišla.
Eden od še pred desetletjem težko razum
Ijivih verzov napoveduje:
V zraku bo slišati hrup orožja,
to leto bodo bogoslovci postali
sovražniki.
Nepravično bodo prepovedali svete
zakone,
pravi verniki bodo umirali zaradi groTn(\
in vojne.
Št. 38 - 20. september 2001

REPORTAŽA
prvi verz opisuje zračne bitke. Bogoslov-
ki bodo postali sovražniki, so verjetno
f'edstavniki dveh različnih verstev, ki se
^osta obrnili druga proti drugi, vendar to
povsem gotovo. Spor bi se lahko nanašal
ja religijo, iz prerokbe pa je razvidno, da
l,odo najbolj trpeli verniki. Datum te vojne
j določen.
Napad na
NeiiifVork
2nano je, da Nostradamus z imenom
fjovo Mesto poimenuje New Vork; vsa
jruga velika svetovna mesta so v njego-
vem času že obstajala. V štirivrstičnici na-
poveduje dve katastrofi, ki bosta zadeli
10 mesto:
|y mesta Vork se bosta zrušila brata
mvojčka,
mazdrl ju bo kaos.
mo bo trdnjava padla,
po klonil veliki vodja.
'Med ognjem se bo začela
tretja svetovna vojna.
In:
Nebo bo gorelo na 45. stopinji,
ogenj se približuje orjaškemu
Novemu Mestu,
takoj ogromen, raztresen
■ Ogenj vzplamti,
kadar hočejo dobiti dokaz
o Normanih.
Država New Vork leži med 40. in 45.
stopinjo zemljepisne širine v ZDA. »Raz-
treseni plameni« najbolj spominjajo na
bombardiranje iz zraka ali na raketno vojno,
ki uničuje to velemesto, jasno pa je, da
Nostradamus, čeprav je napovedal tudi izum
letala, ni mogel vedeti, na kakšen način
mestu in človeštvu grozila »nevarnost z
neba«...
^Eksplozija ognja iz središča Zemlje
%o pretresla področje Novega Mesta,
fDolgo bo trajala vojna dveh skal,
'potem pa bo Arethus pordečil še eno
reko. j^
Zanimivo je, da je New Vork zgrajen na
skali, vendar pomenita skali, o katerih go-
vori Nostradamus, dve veliki sili. Razlagav-
ci menijo, da beseda Aratheus označuje bo-
ga vojne Aresa ali morda Združene države.
Nova reka, o kateri govori, bi lahko bila re-
ka krvi.
Mars in Skepter se bosta združila
pod rakom, začela se bo strahotna
vojna.
Kasneje bo posvečen nek drug vladar -
Laus Msabu,
ki bo v krvi vladal 27 let.
Mogoče je Laus Msabu anagram, vseka-
kor pa označuje arabsko ime, kar je razla-
galce Nostradamusovih prerokb v prejš-
njih desetletjih napeljalo na to, da so tret-
jega antikrista iskali med islamskimi fa-
natiki, kot so fundamentalist ajatola Ho-
oieini, zloglasni Gadafi, ki je ZDA grozil
že sredi osemdesetih, Gadafijev prijatelj
Abu Nidal, katerega krutosti so se bali ce-
lo njegovi bhžnji in tedanjega vodjo pale-
stinske osvobodilne fronte Abu Abbasa,
je bil odgovoren za vrsto terorističnih
napadov, med drugim na ladjo Achille Lau-
ro leta 1985.
Zanimivo je, da se z Nostradamuso-
^imi prerokbami o začetku tretje sve-
tovne vojne in o koncu sveta ujemajo
številne druge prerokbe; med drugim
'^di tiste iz Keopsove piramide v Egip-
1^- Le-ta je bila zasnovana kot prerok-
v kamnu in postavljena tako, da bi
•berila vso Adamovo dobo, torej naj bi
j^l^segala 6 tisoč let z začetkom okrog
'^ta 4000 pred našim štetjem. Če meri-
H^o od vzhoda do zadnje stene sobane.
Označuje leta, dobimo zadnje obdob-
med letoma 1953 in 2000, ki naj bi
Pomenilo konec civilizacije ali preob-
•'^ovanje človeškega rodu v višjo za-
jest.
, Odkar je obtožen napada na ameriški ve-
^Poslaništvi v Keniji in Tanzaniji, velja
sin saudskega milijonarja Osama bin La-
den za ameriškega sovražnika številka ena
in je med najbolj iskanimi teroristi na svetu.
Njegov gnev do Zahoda in zlasti do Ame-
rike je že pregovoren, njegova teroristič-
na mreža pa domnevno zajema 50 držav;
v pribHžno polovici naj bi imel postojan-
ke za vojaško urjenje.
Vendar...
Tretji antikrist bo kmalu uničen.
Njegova vojna bo trajala 27 let.
Krivoverci mrtvi, ujeti, izgnani,
voda rdeča od človeške krvi,
leden dež na zemlji.
Michel de Nostredame, bolj znan pod
imenom Nostradamus, se je rodil 14. de-
cembra 1503 v Franciji. Bil je znan zdrav-
nik, v današnjem času pa slovi kot naj-
večji prerok vseh časov, ki je pravilno
napovedal številne dogodke od obdob-
ja, v katerem je živel, do današnjega
dne. Večina njegovih prerokb je napi-
sanih v štirivrstičnicah, dostikrat jih
je težko razumeti, ker veliko tistega, kar
je napovedoval v času, ko je živel, še
ni obstajalo. Med drugim je napovedal
izum avtomobila, letala in drugih so-
dobnih izumov, vse večje vojne in sve-
tovne katastrofe, med najbolj znanimi
prerokbami pa je prerokba o koncu sveta
ter prihod treh antikristov. Prva dva sta
bila (po tolmačenjih) Napoleon in Hit-
ler, ime tretjega pa še ni znano, vendar
naj bi bil to človek »v modrem turba-
nu«, prišel pa naj bi iz islamskega sve-
ta.
Zmaga ZDA
Oblast prepuščena dvema,
ki jo bosta obdržala
le kratek čas, tri leta in sedem
mesecev kasneje vojna.
Uprla se jima bosta dve vestalki,
zmagovalec bo potem rojen
na ameriških tleh.
Po prerokbi bo končni zmagovalec veli-
ke vojne Amerika, kot kažejo napovedi, pa
naj bi ljudje, preden bo ta, zadnja vojna,
končana in bo na svetu končno zavladal po-
poln mir, še zelo trpeli. Ne glede na to, ali
se bodo uresničile vse prerokbe, je mogoče
že z manj vizionarske žilice sklepati, da se
nam zaradi napada teroristov na ZDA ne
obeta nič dobrega. Padec dolarja, posledična
podražitev nafte in cen drugih dobrin, že
napovedan povračilni udarec ZDA napadal-
cem...
Kar se je zgodilo minuli torek ob napa-
du teroristov na ZDA, je še en dokaz, da
na svetu ni in verjetno nikoli ne bo tehnič-
nega izuma, ki bi bil sposoben predvideti
razsežnosti zlobe, nestrpnosti in človeške
norosti. Dokaz, da izumi sodobnega sveta
premalo upoštevajo - človeški dejavnik.
Ljudje smo in bomo ostali najbolj nepred-
vidljiv stroj, ki ga ni mogoče voditi z no-
benim računalniško podprtim programom.
To je dsto, kar nas dela ljudi; obenem pa
je prav to tisto, zaradi česar dajemo vehke
žrtve in zaradi česar človeštva pravzaprav
ne ogrožajo naravne katastrofe, apokalip-
sa ali Bog... Zakaj neki bi potrebovali po-
sredovanje narave ali višjih sil, če dogaja-
nje zadnjih stoletij obeta, da bomo skoraj
zagotovo in kmalu uničili kar - sami se-
be...
ALMA M. SEDLAR
Viri: Arhur Crockett Neobjavljene No-
stradamusove prerokbe, Tomark Ljub-
ljana, 1996
Nostradamusova pratika - Največje
prerokbe vseh časov
John Hogue: Nostradamus: Tisočlet-
je: kaj nam prinaša prihodnost?, založba
Borec, Ljubljana 1990
Joaqin Gomez Buron: Konec sveta,
prerokbe za leto 2000, DZS Ljubljana
1994 I
Št. 38 - 20. september 2001
25
26
GLASBA
NOVI TEDNI,
»Umrli bomo
na odrulff
Dado Topič: glasbenik in intelektualec, ki ga ne more presenetiti
niti tretja svetovna vojna
Time after Time v Plesnem fo-
rumu je bil v soboto dogodek pri
Gogi v mestecu Celje. Nekaj mla-
dine in predvsem veliko tistih v
poznih srednjih letih, je zapol-
nilo dvorano Plesnega foruma,
kjer so nastopili Dado Topič, Ve-
dran Božič in Ratko Divjak. No-
stalgičen večer, ki je še enkrat po-
trdil, da dobra glasba preživi le-
ta, desetletja, vse režime in da smo
je željni. V poplavi komercialne
hopa cupa glasbe, s katero nas
posiljujejo.
Informacija za tiste, ki ste po po-
moti manjkali: Vedran, Ratko in Da-
do so še v neverjetni formi, koma-
di skupine Time pa tudi v tem triu
zvenijo odlično. A to ne pomeni,
da ne bo več nastopov vseh šestih.
Potem, ko so v Celju odigrali sko-
raj triurni koncert, dodali nekaj ko-
madov, le zahtevane Princeze ne,
saj ni bilo Sladane Miloševič, si je
Dado prijazno vzel čas za pogovor
z vsemi tistimi, ki so se želeli po-
govarjati z njim. In ko se je njegov
petletni sin, ki ga je tokrat prvič
spremljal na koncertu, odločil, da
ni več zaspan, je nastal intervju, ki
sva ga pričela o Celju, saj ga na to
mesto vežejo spomini.
Se vam zdi, da se je Celje v 17
letih, odkar ste tu služili vojaški
rok, bistveno spremenilo?
Sam sem se spremenil in tudi ča-
si so se spremenili. V Celju sem na
služenju vojaškega roka preživel
osem, devet mesecev. Tudi žena in
sin sta bila z mano, tako da v ti-
stem času nisem izgubil svojega in-
timnega življenja. Vendar je vojska
kljub vsemu naredila svoje. V njej
ljudi dresirajo, da bi mislili druga-
če, da bi čutili drugače, da bi bili
drugačni. Ker sem bil vedno svo.-
boden in sem s svetom komunici-
ral predvsem s pomočjo glasbe, me
tudi v vojašnici niso mogli spreme-
niti. Takrat sem bil v obdobju, ko
nisem bil nikoli dolgo na enem me-
stu. Bil sem na turnejah z bendom.
zato je bilo moje bivanje v Celju
takrat nenavadno dolgo. Zato imam
na Celje mnogo spominov. Sode-
loval sem z različnimi ljudmi v me-
stu, ker sem sodeloval v kulturni
skupini, kjer so prepevala tudi de-
kleta. V Celju sem napisal tudi ne-
kaj pesmi. Najlepši vtis name pa
sta v tem mestu naredila Igor Kor-
šič in Boštjan M. Zupančič. To sta
krasna človeka, intelektualca, eden
z diplomo s Harvarda, drugi iz
Stockholma. V pogovorih z njima
sem spoznal svojo ljubezen do glas-
be. Pojasnila sta mi, kako globoko
mora iskati človek, kako dolge mo-
rajo biti avanture v glasbi, če ji člo-
vek želi resno posvetiti svoje živ-
ljenje. Če ju ne bi srečal, bi imel
verjetno drugačno življenjsko pot,
kot sem jo imel kasneje.
V tistem času ste precej zaha-
jali tudi v Žalec, kajne?
Tam sem najel hišo in tja nasta-
nil ženo in otroka. Pol dneva sem
bil vojak, pol dneva pa mož in oče.
Neke vrste polcivilno služenje vo-
jaškega roka je bilo to.
Ste v Celju kdaj kasneje še na-
stopali?
Nikoli. Nocoj je bila premiera.
Tudi slovenska premiera v tej za-
sedbi, ker smo nastopili samo trije
člani skupine Time. Smo pa v Ce-
lju pripravljeni prirediti velik kon-
cert s popolno zasedbo skupine Ti-
me.
Ali je res, da sta se za ta kon-
cert dogovorila z Gogo Stefano-
vič kar sredi Poreča, kjer sedaj
živite in kjer vas je Goga srečala
na ulici?
Da, rekla je: »Dado, boste prišli v
Celje?« Odvrnil sem ji, da moram
najprej o tem vprašati Ratka in Ve-
drana. Fanta sta bila v tem terminu
prosta, pa smo se dogovorili.
Ali celotna zasedba skupine Ti-
me nastopa kaj na Hrvaškem?
Ker igramo glasbo, ki potrebuje
veliko časa, treba je vaditi, redko
nastopamo skupaj. Pripravljamo pa
velik koncert konec oktobra v Za-
grebu. Licenco za organizacijo je
odkupila HRT.
Se v življenju še vedno ukvar-
jate samo z glasbo?
Da. Sem producent, delam v stu-
diu, svoje stvari prodajam na tuje.
Trenutno se v ZDA dobro prodaja
single Echoes of love, ki ga izvaja
pevka Tommy Michelle. Izšel je pri
založbi Atlanta records. Računam,
da bom kaj še dodal.
Ali v vašem snemalnem studiu
snemajo znani hrvaški glasbeni-
ki?
Na Hrvaškem ni znanih glasbe-
nikov. So zvezde, popularna komer-
cialna imena, ni pa več glasbeni-
kov.
Komercialo že od nekdaj pre-
zirate. Nekoč ste izjavili, da je v
Jugoslaviji kaj pomenila samo
skupina, ki je uspela v Sarajevu.
Še vedno mislite tako?
Absolutno. So mesta v bivši Ju-
goslaviji, kjer je bilo pomembno
nastopati. Če si tam vzpostavil stik
z občinstvom, si uspel. Če ni šlo, si
vedel, da bo treba še pet ali več let
trdega dela.
Vam je bilo kdaj žal, da se kot
glasbenik niste podali v komer-
cialne vode?
Ne, ker sem vedno stopal po po-
ti, na kateri je bilo z velikimi črka-
mi zapisano: človekova sreča ni od-
visna od materialnih dobrin. Po-
membno je duhovno bogastvo. Če
je človek skromen in ve, kaj hoče v
življenju, je vse mogoče. Če si že-
lite vehkih stvari v materialnem
smislu, ne bo šlo. Ker ta svet ni us-
tvarjen tako, da bi bili vsi bogati.
Vse, kar je lepega na tem svetu, je
izšlo iz bogastva človekovega du-
ha. Samo umetniki, samo duhov-
no bogati ljudje, pokažejo tudi ti-
stim, ki imajo denar, kako ustvar-
jati lepe stvari na tem svetu.
Vas je strah tretje svetovne voj-
ne, glede na to, da ste eno hudo
vojno že preživeli?
Dado Topič v mladih dneh.
Ni me strah vojne, ker sem vajen
človeške neumnosti. Evolucija in
edukacija človeštvu nista dali ni-
česar. Vedno primitivnejši smo, ved-
no bolj agresivni, uživamo, če ko-
ga boh, če je kdo mrtev. Če bi bili
vsi drugačni, boljši, bi imeli raj na
zemlji. A kaj, ko potem rehgija in
cerkev ne bi imeli več česa pove-
dati ljudem.
Imate še stike s kolegi glasbe-
niki iz nekdanje Jugoslavije?
Da, vedno smo jih imeli in jih
bomo imeh. Norišnico, ki je bila v
Jugoslaviji, so zagrešili zlobni dečki.
Vemo, kdo so. Ljudje, ki lahko na-
pišejo lepo pesem, posnamejo lep
film, narišejo lepo sliko, zgradijo
lepo hišo, ne morejo biti zlobni.
Verjetno je prav, da smo vsak na
svojem ozemlju, a pot do tega ni
bila prava. Obstajale so tudi dru-
ge. Slabšo je izbrala peščica Bal-
kancev. Na nas je, da sedaj doka-
žemo, da ta pot ni bila prava. Da
smo ljudje normalni, da lahko ko-
municiramo s komerkoli, tudi s ti-
stimi iz Madagaskarja. Z vsakomer
lahko igramo glasbo.
Glasba ne pozna meja, kajne?
Nič na tem svetu ne pozna meja!
Meje ustvarjajo ljudje sami. Če jim
daš svobodo, jih nimaš več pod nad-
zorom, to pa ne ustreza politikom.
A v človeški naravi je biti svobo-
den.
Nocoj smo slišali, da ste še ved-
no v odlični pevski kondiciji!
To je verjetno zato, ker glasbo
delam s srcem. Rad pojem in rad
igram. To mi je zelo pomembno.
To je vse, kar sem si želel in o če-
mer sem sanjal. Če ne bi bilo glas-
be, verjetno ne bi bilo tudi mene.
Pripravljate za skupino Time
kakšne nove skladbe?
Da in ne. Posneli bomo namreč
tiste komade, ki jih v 70. in 80.
letih nismo smeli.
Zakaj ne?
Ker ni bil pravi trenutek. Ker smd
govorili o stvareh, o katerih se ni
smelo govoriti v družbi in na ulici,
Teksti so bili naperjeni proti poli-
tiki, proti pokvarjenosti, imeli smo
svojo zgodbo.
Veliki prijatelji morate biti, da
sodelujete že toliko let.
Drug drugemu smo dali neke vr-
ste kakovost življenja. Pomagali smo
si najti lastno identiteto, vsi smo
vsakomur pripomogli, da je bil do-
ber. V skupini Time so bili vedno
odlični glasbeniki. Če ima človek
nekaj zares rad, to ne more trajati
samo nekaj let, potem pa nič več.
Mi bomo umrli na odru.
Vas v Poreču, kjer letuje tudi
veliko Slovencev, pogosto prepoz-
navajo?
Veliko je ljudi, ki se spominjajo
skupine Time in mojih sohstičnih
dejanj. Zanimivo pa je, da so bili
vedno Slovenci tisti, ki so prepoz-
nali različnosti v slogu glasbene
skupine Time in so začutili v njej
kakovost ter idejo. Skupina Time
ni posnela veliko glasbe, kolikor
smo je, pa so si jo ljudje zapomnili
in jo ohranili v spominu.
Nocoj ste v Celje pripeljali tudi
svojega petletnega sina, ki je kon-
cert stoično prenesel. Ga običaj-
no vodite na koncerte?
To je rockerski otrok in je vseg^
vajen. A tokrat je bil prvič na kon-
certu z mano, ker je izrazil to že-
ljo. Sicer pa je mah talentiran za
nogomet in tenis, vozi gokart, pO'
sluša glasbo, tudi mojo, nekaj bo
iz njega. Nocoj je koncert odlično
prenesel.
Preden sta se okoli enih ponoči
odpeljala proti Poreču, je mali To-
pič na vprašanje, kako mu je bil
všeč koncert, odgovoril: »Bilo je do-
bro, sedaj me malo bolijo le ušesa
Bilo je glasno!«
NATAŠA GERKEŠ LEDNU^
Foto: PLESNI FORUM
Koncem v dvorani Plesnega foruma. Veterani z veliko energije.
-   Št. 38 - 20. september 2001

m TEDNIK
GLASBA
27
Festival festivalov
v Laškem
v četrtek, 20. septembra,
je bo v Kulturnem centru
laško začela 8. sezona Av-
jjenikovega abonmaja polk
jii valčkov, ki traja od sep-
(embra do aprila prihodnje
leto, vsak tretji četrtek v me-
jecu pa je po en koncert slo-
venske narodno zabavne
glasbe.
Tako kot vsako leto se bo-
do tudi letos na prvem kon-
certu predstavili najboljši z
letošnjih slovenskih festiva-
lov, kar pomeni, da bodo obi-
skovalci videli in poslušali
vse najboljše ali festival fe-
stivalov. Festival v Prevaljah
na Koroškem bo zastopal le-
tošnji zmagovalec, ansambel
7. raj iz Zreč, festival sloven-
ske polke in valčka v Bohinj-
ski Bistrici pa zmagovalec an-
sambel Mladi Dolenjci, ki
zadnja leta na vsakem festi-
valu, kjer se pojavi, osvoji
vsaj po eno najžlahtnejšo na-
grado. Tretji, jubilejni 10. fe-
stival Vurberk 2001, bodo za-
stopali kar trije ansambli, vsi
pa dobitniki glavnih nagrad^
- Mladi Dolenjci, največje
presenečenje sezone Modri-
jani z Dobrne in vedno do-
bri Kvintet Dori, ki je osvo-
jil dve nagradi občinstva, po-
leg Vurberka še v Števerja-
nu, ki ga bo zastopal abso-
lutni zmagovalec ansambel
Vitezi Celjski. Najstarejši slo-
venski festival narodno zabav-
ne glasbe bo zastopal odlič-
ni ansambel Ptujskih 5, tudi
dobitnik velikega Orfeja, fe-
stival na Graški gori pa an-
sambel Robija Zupana z Vran-
skega.
Organizator je k sodelova-
nju povabil tudi dva najbolj-
ša harmonikarja z Zlate har-
monike Ljubečna 2001: ab-
solutno zmagovalko Tino Bo-
hak iz Orehove vasi pri Ma-
riboru in dobitnika plakete
Avgusta Stanka, Deana Del-
guista. Kot gosta bosta nasto-
pila dva mlada ansambla,
zmagovalca 29. Pokaži kaj
znaš v Dobju, Veseljaki z Dob-
ja in Unikat z Gorice pri Sliv-
nici. Slednji je zmagal na pri-
reditvah v Topolovcu pri Ro-
gaški Slatini in na Dolgi Go-
ri, na Graški gori je dobil na-
grado občinstva in med šti-
rimi ansambli zlato pisno
priznanje.
Na uvodnem koncertu Av-
senikovega abonmaja polk in
valčkov bo navzočih tudi več
predstavnikov festivalov in
drugih prireditev, med dru-
gim pride kar sedem članov
organizacijskega odbora z
Vurberka, ki je letos prvič pri-
pravil predtekmovanje prav
v Laškem. Dvorana bo tudi
tokrat polna, saj bodo z mla-
dimi skupinami na koncert
pripotovali številni ljubitelji
narodno zabavne glasbe, kar
še posebej velja za skupini
Modrijani in Veseljaki. Tudi
odziv abonentov je v primer-
javi s prejšnjimi sezonami
izredno dober.V sedmih se-
zonah so v Laškem pripravi-
li že 57 koncertov, na kate-
rih so nastopile skoraj vse naj-
boljše slovenske glasbene
skupine. Oktobra bodo v Av-
senikovem abonmaju polk in
valčkov pripravili koncert
Slapovi, novembra pa Okro-
gli muzikanti.
T.VRABL
Narečne popevke
V dvorani Tabor v Mari-
boru bo v soboto, 22. sep-
tembra, ob 19.45 uri festi-
val narečnih popevk, ki ga
pripravljajo RTV Slovenija,
Regionalni RTV center Ma-
ribor, Radio Slovenija in Ger-
žina Videoton.
Na osnovi razpisa je stro-
kovna komisija letos spom-
ladi izbrala 16 skladb z bese-
dili v narečjih slovenskih po-
krajin. Izbrala je tudi izvajal-
ce in aranžerje, junija pa so z
Big bandom RTV Slovenija
pod vodstvom Lojzeta Krajn-
čana v studiu 26 Radia Slove-
nija že potekala instrumen-
talna snemanja, ki jih je vo-
dil producent Martin Zvelc.
Na dan festivala bosta izšla ka-
seta in CD. Festival bosta po-
vezovala Smilja Baranja in Ju-
re Ivanušič. Najboljšo popevko
bodo izbrali poslušalci v dvo-
rani Tabor v Mariboru, komi-
sije radijskih postaj (tudi Ra-
dia Celje) in poslušalci inter-
nega prenosa festivala, ki bo-
do lahko glasovali po elek-
tronski pošti. Med štetjem gla-
sovnic bodo v Mariboru na-
stopili zmagovalci drugih le-
tošnjih slovenskih festivalov:
Nuša Derenda, Foxy teens, pa-
ter Janez Ferlež, Andraž Hri-
bar in Yuhu banda.
Podelili bodo tri nagrade
za melodije po izboru poslu-
šalcev in strokovnih žirij ter
tri nagrade za najboljša na-
rečna besedila.
S Celjskega bodo na festi-
valu nastopili Vesele Štajer-
ke. Modrijani z Dobrne, Vi-
tezi Celjski, Happy band,
Dvojčici Vesna in Vlasta z Ja-
nezom in Štajerskih 7, osta-
li sodelujoči pa so Tramon-
tana. Metulj, Milan Petrovič,
Platin, Tomaž Domicelj in ba-
sisti, Natalija Kolšek, Milan
Pečovnik - Pidži, Frajkincler-
ji, Ana Dežman in Marijana
Mlinar. T.VRABL
Moj dom v Kaliforniji
Iz Kalifornije se je dan pred tragedijo vrnila velenjska
glasbena skupina Moj dom, ki je nastopila v San Franciscu.
V Slovenskem domu se je zbralo okrog 300 kalifornijskih
Slovencev in navdušeno zaploskalo programu, ki so ga pri-
pravili: Marjan Marinšek - citre, Kristina Šuster - sopran in
Tanja Meža - alt. Gostovanje je pripravil velenjski Kulturni
center Ivan Napotnik, podprli so ga ministrstvo za kulturo
in velenjska podjetja. Skupino so povabili, da prihodnje
leto ponovno obišče Kalifornijo. VV
EKSPRESEKSPRES
• Prvo mesto angleške lestvi-
ce single plošč zasedajo ta te-
den akterji popularne britan-
ske otroške animirane serije
Bob The Builder s priredbo
predlanske uspešnice »Mam-
|bo No. 5«, mesto nižje je fran-
coski projekt Supermen Lo-
vers s pesmijo »Starilight«, s
prvega na tretje mesto pa so
padli Blue in njihova uspešni-
ca >Too Close«. V ZDA je še
vedno na vrhu plesalka, pev-
ka in igralka Jennifer Lopez
s popevko »Fm Real«, druga
je Alicia Keys in pesem »Fal-
lin'«, tretji pa so Jagged Edge
z»Where ThePartyAt«.
t Kljub temu, da se pevec
skupine Metallica James
Heftfield še vedno zdravi od-
visnosti od alkohola in de-
presije, pa bobnar Lars
Ulrich in basist Kirk Hammett
že pripravljata skladbe za nov
album, ki naj bi luč sveta ug-
ledal v začetku prihodnjega
leta. V eni izmed pesmi bo
niogoče sUšati tudi zname-
nitega raperja Ja Rula.
• Damian Marley, najmlaj-
ši sin legendarnega reggae
glasbenika Boba Marleya in
iiiss sveta Cindy Breakspea-
•■e, je v ponedeljek končno
'e dočakal izid svojega prve-
ga samostojnega albuma. LP
*Halfway Tree« je zapolnjen
s sodobno mešanico reggae
'n hip-hop glasbe.
• Tom Petty s svojimi sprem-
ljevalci the Heartbreakers v
Los Angelesu pod taktirko
Producenta Ricka Rubina
^riema skladbe za nov album,
l^i naj bi izšel še pred kon-
cem leta.
• Nov album pripravlja tudi
^rlos Santana. Mehiškega
j^itarskega polboga tokrat ča-
^ izjemno zahtevno delo, saj
^0 zelo težko ponovil uspeh
leta 1999 objavljenega best-
^^llerja »Supematural«, za ka-
'^•"ega je prejel neverjetnih de-
vet grammyev, po vsem sve-
tu pa prodal več kot dvajset
milijonov kopij.
• Po zmagi na Mednarod-
nem festivalu mladih glasbe-
nikov v Maglaju je Marijan
Novina navdušil tudi na fe-
stivalu Nove nade v Zenici.
Kljub najglasnejšemu in naj-
daljšemu aplavzu občinstva
ga je strokovna žirija uvrsti-
la »le« na tretje mesto.
To soboto bo v izolskem klu-
bu Ambasada Gavioli ropo-
tal japonski techno mag
Takkyno Ishino.
• Star komaj 57-let je po
dolgotrajnem boju z bolez-
nijo konec prejšnjega tedna
omagal v Sloveniji delujoči
izvrstni hrvaški trobentač in
violinist Petar Ugrin, dolgo-
letni član in solist Big banda
RTV Slovenije in zasedbe
Ljubljana Jazz Selection.
• Ob Šukarjih vodilna doma-
ča glasbena zasedba Kontra-
bant, ki se ukvarja s pretež-
no romsko glasbo, je za svoj
novi album, ki bo kmalu iz-
šel pri založbi Poseidon, po-
snela 14 skladb.
• Skupino Shyam je zapustil
bobnar Uroš Srpčič, njegovo
mesto pa je zasedel Dušan
Obradovič iz skupine Dan-D.
• Zasavski folk-punkerji Orlek
so svoj nov album »TETovirani
3« konec prejšnjega tedna pred-
stavili na treh koncertih na Ma-
džarskem in v Avstriji.
• Iz Zasavja pa prihaja tudi
najbolj znana slovenska »pleh
banda« Pihalni orkester
Svea. Svojo 140. obletnico
delovanja so obeležili z no-
vo ploščo in nanjo odtisnili
deset skladb. V glavnem gre
za priredbe svetovnih uspe-
šnic, med njimi je tudi ven-
ček najvidnejših del hard-
rock legend Deep Purple, ki
ga bo še ta mesec na trg pos-
premil tudi videospot.
STANE ŠPEGEL
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
20 VROČIH RC
Št. 38 - 20. september 2001
28
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDI
Audi avantissimo
Lamborghini murcielago
Vreden slovesa in ogleda
Frankfurtski avtomobilski salon je prikazal veliko novosti
Letošnji, že 59. avtomo-
bilski salon v nemškem
Frankfurtu, je bil že dolgo
pred svojim začetkom v sre-
dišču pozornosti. Razum-
ljivo, kajti dogaja se na tr-
gu, ki je na Stari celini naj-
pomembnejši, po drugi stra-
ni uvaja avtomobilsko je-
sen, ki je tržno običajno ze-
lo zanimiva. Ob tem so av-
tomobilske tovarne napo-
vedale vrsto novosti, orga-
nizatorji pa so pričakovali
vsaj milijon obiskovalcev.
Glede prvega ni bilo dvo-
ma, kajti v Frankfurt so priš-
li skoraj vsi, ki v avtomobil-
skem svetu kaj pomenijo,
glede drugega se bo še vide-
lo. Teroristični napad na New
York je verjetno precej zmanj-
šal navdušenje Nemcev nad
avtomobilsko pločevino. Ven-
dar dejstvo ostaja - letošnji
Frankfurt je bil vreden svo-
jega slovesa in ogleda.
Čeprav se običajno reče, da
je frankfurtski salon predvsem
predstava nemške avtomobil-
ske industrije in njene po-
membnosti ter moči, drži, da
imajo dovolj prostora tudi
drugi. Italijanske avtomobil-
ske hiše imajo v Nemčiji raz-
Učen uspeh, večinoma pa se
nad apeninskimi avtomobili
navdušujejo tisti, ki cenijo
najprej podobo oziroma ob-
liko. To bo vsekakor veljalo
za eno zadnjih letošnjih no-
vosti iz Alfa Romeo, aUo 156
GTA tako v limuzinski kot tu-
di karavanski izvedbi. Avto
je dobil nekaj plastičnih do-
datkov, tako da je videti pre-
cej nižji in bolj športen, pred-
vsem pa ga poganja bencin-
ski šestvaljnik V zasnove z 240
KM pri 6400 vrtljajih v mi-
nuti. Avto naj bi začeli v Evro-
pi prodajati v začetku prihod-
njega leta, cena pa ni še zna-
na. Nemški Audi, sestavni del
korporacije Volksvvagen, je
imel kaj pokazati. O audiju
A4 avant in kabrioletski iz-
vedenki tega vozila smo že
pisali, ob tem pa je tovarna
postavila na ogled avantisi-
ma. Gre za velik avant ozi-
roma karavan, ki je zbujal
svojo pozornost ne le z dol-
žino (več kot pet metrov), pač
pa tudi s sofisticirano opre-
mo in podobnim. Za sedaj še
ni znano, kakšne načrte ima
tovarna s tem vozilom, saj je
avantisimo študijski avto.
BMW je že dolgo pred frank-
furtsko avtomobilsko priredi-
tvijo napovedal predstavitev
svoje nove sedmice, najprestiž-
nejšega avtomobila v ponud-
bi. To se je tudi zgodilo, pri
čemer je bila še posebej v os-
predju različica 760i, ki jo po-
ganja na novo zasnovani dva-
najstvaljnik s 408 KM in 600
Nm navora. Videti je bilo tudi
nekoliko prenovljeno serijo 3,
pa M3 CLS, ki prenaša nekaj
tehnologije formule 1 v dokaj
običajen avtomobil, čeprav M3
to vendarle ni. Pri Mercedes
Benzu, ki predstavlja naju-
glednejši del nemške avtomo-
bilske industrije, je sijal po-
vsem novi SL, avto, o katerem
smo že poročali. Na ogled je
bila različica 500, ki bo ob po-
sebni izvedenki SL 55 AMG
(V osemvaljnik s 476 KM) uva-
jala tudi druge prihajajoče va-
riante tega avtomobila. Vseka-
kor je jasno, da utegne tudi novi
SL kmalu postati nekakšen
kultni avtomobil. Za one, ki
ga že nestrpno čakajo - prvi
SL bodo slovenskim kupcem
na voljo že konec oktobra ozi-
roma v začetku novembra. Mi-
mogrede je treba še povedati,
da je tovarna predstavila tudi
kompaktnega enoprostorca po
imenu vaneo, avtomobil, o ka-
terem bomo še pisali. Pri Porsc-
heju tudi niso držali križem
rok. Letos jim gre posel sko-
raj izjemno od rok in to seve-
da po zaslugi (najprej) 911, pa
tudi boxster ni neuspešen.
Porsche 911 bo od jeseni na
voljo tudi v targa izvedenki,
kar pomeni, da ima avto veli-
ko stekleno streho, ki se ob
pomoči elektrike skrije nekam
tja v ozadje vozila. Hkrati so
ponudili še različico 4S, kar
pomeni, da je porsche 911 v
tej varianti dobil nekaj karo-
serijskih dodatkov, turbo iz-
vedenko, zraven pa je še štiri-
kolesni pogon.
Volkswagen je vso pozor-
nost usmeril na novega pola.
Avto je odrasel, je treba priz-
nati, poleg tega se opazno spo-
gleduje z večjim golfom. No-
vi polo je za devet centime-
trov daljši od prejšnje izveden-
ke, višji in tudi širši, na voljo
bo s tremi in petimi vrati, iz-
birati bo mogoče med osmi-
mi motorji (pet bencinskih in
trije dizelski). Kot napovedu-
jejo sedaj, se bo pri nas poja-
vil februarja ali marca prihod-
nje leto. Vsekakor bo še pove-
čal gnečo v nižjem razredu,
kjer je novosti obilo. Vseka-
kor med nemške avtomobil-
ske tovarne spada tudi evrop-
ski Ford, ki ima sicer svojo cen-
tralo v ZDA. Ford je tako pod
frankfurtske razstavne luči pri-
peljal povsem novo fiesto. Tudi
ta je daljša (391 centimetrov),
širša in nekaj višja, kar pome-
ni, da je odrasla. Navzven je
komaj še opaziti elemente For-
dove oblikovalske smeri new
edge design, avto pa bodo po-
nujali s štirimi bencinskimi
motorji in novim turbodizlom
z gibno prostornino L4-litra
in s 68 KM. Vsekakor je to av-
to, ki ga tovarna skoraj nujno
potrebuje, kajti sedanja fiesta
že nekaj časa ni več kos ostri
konkurenci.
Italijanski Fiat je v nemš-
ko avtomobilsko prestolnico
pripeljal stilo, avto, ki je vse-
kakor izjemno pomemben.
Kot smo že pisali, bo z njim
zamenjal dvojčka bravo/bra-
va. Bo pa na voljo s tremi in
petimi vrati in številnimi mo-
torji ter menda bogato serij-
sko opremo. Pri nas ga bomo
videli šele prihodnje leto.
Francoski Citroen ni bil ob
strani. Vsem na ogled se je vr-
tel C3, avtomobil tako imi
novanega B razreda (385 cei
timetrov). Podoba je zanini
va, saj je C3 povsem okroge
sem in tja pa je bilo slišati, d
je to novi spaček. Motorna p
nudba bo pestra, saj bo mc
goče izbirati med dvema tiii
bodizelskima motorjema HE
in tremi bencinskimi agregj
ti, pri čemer bo najmočneji
ponujal kar 110 KM. Kot ka
že sedaj, naj bi prodaja C3 pi
nas stekla še pred pomladjc
Japonska Honda je bila sf
stavni del močne japonske ai
tomobilske ponudbe. Japoi
ske avtomobilske hiše so
Nemčiji dokaj uspešne, čeprJ
drži, da v zadnjih letih ne bi
ležijo zgolj plusov. Tudi za na
utegne tako biti zanimiva hoa
Št. 38 - 20. september 2001
ZA AVTOMOBILISTE
la jazz, znova avtomobil B
£gmenta. V dolžino je malč-
z za ne tako skromnih 383
entimetrov, podoba je sim-
latična, motorja pa bosta za
ačetek dva bencinska (1,2-li-
ra in 78 KM ter 1,4-litra in 83
:M). Povedati je treba, da se
iradni uvoznik hond v Slove-
nje še ni odločil, kaj bo z jaz-
om. Če bo cena ugodna, v os-
lovni izvedenki pod 20 tisoč
lem, potem jo bomo lahko ku-
lovali, drugače... Pri južno-
lorejskem Hyundaiju so bili
»nosni predvsem na povsem
irenovljenega hyundai coupe-
a, tretjo generacijo. Avto je
ie nekako bolj kupejevski kot
ebil prej, bolj zrel, bolj po-
loben zelo resnim in prestiž-
lejšim avtomobilom te podo-
le. Motorji bodo trije (tudi 1,6-
itrski), najbolj utegne razbur-
iti 2,7-litrski šestvaljnik s 167
[M. Kot napovedujejo, naj bi
e coupe na slovenskem trgu
ojavil februarja prihodnje le-
), cena pa naj bi bila višja za
jcimo deset odstotkov.
Veliko oči je bilo uprtih na
aguarjev razstavni prostor,
jer je sijal v vsej svoji podobi
n veličini (492 centimetrov)
I coupe. Kot pravijo pri to-
varni, kjer ima glavno besedo
Mercedes - Benz SL 55 AMG
ameriški Ford kot njegov last-
nik, je to najprej študijsko vo-
zilo, ki menda ne bo nikoli ug-
ledalo luči dneva. Dokaže naj
samo Jaguarjevo oblikovalsko
filozofijo, predvsem pa, da
imajo veliko idej in tudi volje
za njihovo uresničitev. Med
zvezde letošnjega salona pa je
treba vsekakor šteti lamborg-
hinija murcielago. S tem av-
tomobilom nadomeščajo os-
tarelega diabla, bolid pa po-
ganja dvanajstvaljnik z gibno
prostornino 6,2-litra in s 580
KM. Lamborghini je v rokah
nemškega Audija in to je mo-
rebitna garancija, da se bo
murcielago dobro prijel pri av-
tomobilski publiki. Seveda bo
treba najprej najti tiste, ki bo-
do zanj hoteli odšteti skoraj
400 tisoč mark. Maserati je
tudi sijal, saj je po nekaj letih
znova pokazal novost. To je
spyder, ki je nastal na osnovi
kupeja 3200 GT, vendar je za
dobrih 22 centimetrov krajši.
Motor V8 z delovno prostor-
nino 4,2-litra in s 390 KM. Kdaj
bo avto pripeljal na cesto in
po čem bo, še ni znano. Goto-
vo se je marsikdo v Frankfur-
tu zaljubil v avto, ki ga je tja
pripeljala angleška delavnica
Morgan. Morgan aero 8 je
Novi BMW serije 7.
roadster klasične podobe, ki
so mu za pogon namenili V8
bencinski motor nemškega
BMW. Letos bi radi prodali
vsaj 150 aerov 8, prihodnje le-
to pa več kot tristo, vendar je
treba vedeti, da bo v domačo
garažo zapeljal po plačilu kak-
šnih 180 tisoč mark.
Francoski Peugeot je čez me-
jo pripeljal dva študijska av-
tomobila oziroma prototipa.
Tako je bilo videti 206 SW in
307 SW, kar pomeni, da so na-
redili karavanski izvedenki si-
cer zelo uspešnih avtomobi-
lov. Kot rečeno, to sta šele pro-
totipa, vendar obstaja velika
verjetnost, da bosta doživela
serijsko izdelavo. Nemški
Smart, ki je pri Mercedes Ben-
zu, si je tokrat dovolil pred-
staviti novo različico dovolj us-
pešnega smarta. Tokrat so po-
nudili tridion 4, štirivratno iz-
vedenko, dolgo 365 centime-
trov. Ker je šlo šele za študijo,
še ni jasno, kaj se bo iz vsega
izcimilo, vendar se zdi,, da
smarti v prihodnje ne bodo
zgolj malčki... Pri Škodi do-
bro vedo, da je treba železo
kovati, ko je vroče aU toplo.
Tako so pokazali superb, no-
vo in največjo škodo sodob-
nih časov. Avto povzema ime
po škodi, ki jo je tovarna na-
redila sredi tridesetih let prejš-
njega stoletja in je nadaljeva-
nja tistega, kar je tovarna v le-
tošnji Ženevi predstavila kot
motreux. Superb seveda nasta-
ja na enaki konstrukcijski os-
novi kot VW passat, na voljo
pa bo s petimi motorji (trije
bencinski in dva TDl), ki jih
sicer poznamo že iz drugih av-
tomobilov koncema VW. Ra-
čunati je, da se bo na trgu po-
javil prihodnjo pomlad, cenov-
no pa ne bi smel preveč hoditi
v zelje recimo passatu. Po ne-
katerih napovedih naj bi bile
srednje dobro opremljene in
motorizirane izvedenke super-
ba na voljo za recimo 45 tisoč
nemških mark. Pri Toyoti je
tudi bilo precej novega, pred-
vsem pa je treba omeniti po-
vsem novo corollo. Nemcem
so Japonci prikazali kar pet ka-
roserij skih variant (o čemer
smo že pisali). V Frankfurtu
pa je evropsko premiero do-
živel novi camry, limuzina ozi-
roma avtomobil srednjega raz-
reda. Avto v ZDA že prodaja-
jo, po evropskih cestah pa se
bo vozil z dvema bencinski-
ma motorjema, in sicer z gib-
no prostornino 2,4 in 3,0 li-
tra.
Hyundai coupe
Citroen C3
29
30
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDN
Jeseni novi
f ord f iesta
Fordova fiesta je bila vse
do prihoda forda ka naj-
manjši avtomobil te velike
ameriške korporacije, ki je
dokaj uspešno zasidrana tu-
di na evropskem trgu.
Leta 1976 so naredih prvi
avto, doslej vsega skupaj de-
set milijonov, sedaj pa tovar-
na predstavlja njeno novo iz-
vedenko. Kot se za novo raz-
ličico avtomobila spodobi,
je ta nekaj daljša (za 41 mi-
limetrov) in nasploh dimen-
zijsko razkošnejša od pred-
hodne. Nova fiesta bo obli-
kovno sledila tradiciji seda-
njih fordov, kar pomeni, da
so nekatere karoserijske po-
teze zlahka prepoznavne.
Glede na to, da je dimenzij-
sko zrasla, ima nova fiesta
tudi za 40 litrov večji prt-
ljažnik oziroma je ta za to-
liko večji od povprečja v tem
nižjem razredu. Serijsko bo
novi mali ford opremljen s
14-palčnimi kolesi, prednja
sedeža bosta v notranjosti po-
stavljena za 45 milimetrov
višje kot prej in ročica me-
njalnika bo prav tako višja
(za 85 milimetrov) kot prej,
kar naj bi med drugim pri-
pomoglo k boljšim voznim
in še kakšnim občutkom. Mo-
torjev bo pet, moč bo preko
menjalnika speljana na pred-
nji kolesi. Osnovni bencin-
ski agregat bo imel gibno
prostornino 1,3-litra, vendar
bo na voljo v dveh izveden-
kah glede na moč oziroma
navor. Tako bo prvi ponujal
58 KM pri 5000 vrtljajih, dru-
gi pa 68 KM pri prav tako
okroglih 5000 vrtljajih v mi-
nuti. Po tovarniških podat-
kih bo v prvi varianti fiesta
zmogla največ 150 km/h, v
drugi pa 160 km/h. Sledi
1,4-litrski motor, ki bo raz-
vijal 80 KM pri 5700 vrtlja-
jih v minuti. Nekaj zmog-
ljivejši, in to v vseh pogle-
dih, bo 1,6-litrski motor s
100 KM pri 6000 vrtljajih v
minuti (največja hitrost bo
185 km/h). Na voljo je se-
veda tudi dizelski motor, ki
pri gibni prostornini 1,4-li-
tra ponuja 68 KM pri 4000
vrtljajih v minuti. Podovozje
ne bo bolehalo za zastare-
lostjo, res pa je, da je zad-
nja prema poltoga, volan ser-
vo ojačan, zavore spredaj ko-
lutne, zadaj bobnaste, sklop-
ka hidravlična.
Vse od rojstva prve izve-
denke fieste so pri Fordu po-
nudili povsem nova le dva
modela, vmes pa so bile štiri
bolj ali manj obsežne preno-
ve. Za začetek bo novi avto
na voljo le v različici s peti-
mi vrati, medtem ko pride
trivratna izvedenke na trge še-
le prihodnje leto; računajo
pa tudi na majhno enopro-
storsko različico. Opreme bo-
do štiri (basis, ambiente,
trend in ghia), o cenah je ta
hip težko govoriti. Je pa ja-
sno, da ne bodo smele biti
bistveno višje kot so sedanje,
saj bi drugače ogrozili kon-
kurenčnost novega malega,
vendar ne najmanjšega for-
da.
Nova fiesta bo dimenzijsko razkošnejša.
Stiloza
različne okuse
Italijanski Fiat se v zad-
njem času ne more pohva-
liti z izjemno dobro proda-
jo dvojčka bravo/brava in
je torej povsem razumljivo,
da hiti s predstavljanjem na-
slednika oziroma nasledni-
kov. Stilo, kot se novi avto-
mobil imenuje, bo tako kot
bravo/brava na voljo v
dveh karoserijskih izve-
denkah, čeprav je res, da bo
razlika med njima veliko
večja, kot je bila doslej.
Trivratna izvedenka naj bi
bila tako namenjena predvsem
mlajšim in tistim, ki si želijo
športnejši avtomobil, medtem
ko bo petvratna bolj po meri
družinsko naravnanih. Ra-
zumljivo je, da je zaradi tega
razUka tudi v dimenzijah, in
to predvsem v dolžini. Tako
meri stilo s petimi vrati 425,
s tremi pa 418 centimetrov;
jasno je, da je razlika tudi v
prostornini prtljažnika, ki pri
trivratni izvedenki meri 305,
pri petvratni pa 335 litrov. Mo-
torna ponudba je dovolj pe-
stra, kajti obema različicama
stila bo na voljo šest motor-
jev, in sicer štirje bencinski
in dva turbodizla iz znane se-
rije JTD. ZačeU bodo z 1,2-
litrskim štirivaljnikom, ki bo
zmogel 80 KM pri 5000 vrt-
ljajih v minuti. Potem pride
na vrsto 1,6-litrski agregat
(103 KM), nato pa 1,8-litrski
s 133 KM. Povsem na koncu
ponudbe bencinskih motor-
jev je 2,4-litrski petvaljnik, ki
razvije 170 KM pri 6000 vrt-
ljajih v minuti. Oba turbodi-
zelska agregata imata gibno
prostornino 1,9-litra, vendar
enkrat 80, drugič pa 115 KM
pri 4000 vrtljajih v minuti. Pri
vseh motorjih je na voljo pet-
stopenjski ročni menjalnik,
medtem ko je pri 2,4-litrski
varianti zraven elektronsko kr-
miljeni selespeed.
Fiat stilo
Fiat Auto, sestavni del itali-
janskega koncema z enakim
imenom, je v razvoj in zače-
tek izdelave stila vložil skoraj
dve milijardi mark, kar je se-
veda izjemna vsota. S stilom
seveda napadajo VW golfa, dol-
goletnega prvaka v nižjem sred-
njem razredu. Prav zaradi te-
ga menijo, da se jim bo v pol-
nem letu dni posrečilo proda-
ti najmanj 400 tisoč stilov.
Prodaja bo stekla najprej
v Italiji (oktobra), nekaj ka-
sneje v drugih državah, pri
nas pa bo na voljo šele pri-
hodnjo pomlad. O cenah še
ni mogoče govoriti.
Agresivni in
ifonservativn^
Znotraj koncema Volks-
vvagen je tako veliko zel
različnih avtomobilski
imen oziroma znamk, da
nujna določena strategij
Vse kaže, da njeni prvi obri
si prihajajo na dan.
Tako naj bi v koncernu av
tomobilske tovarne delili
najprej na agresivne in kon
servativne. V prvo skupino
naj bi spadali Seat, Audi
Lamborghini in Bugatti, I
drugo pa sam Volksvvageif
Škoda in še Bentley. Tako na)
bi postavili bolj jasne mej^
med posameznimi avtomo;
bilskimi znamkami, kajti
nekateri so prepričani, d^
politika enakih osnov (kaf
pomeni, da na eni osnovni
nastaja več avtomobilov te-
ga koncema) sicer zmanjšuje
stroške, prinaša pa tudi ns;
kaj nevšečnosti. Tako naj ^,
si bili avtomobili koncern^
VW, ne glede na znamko, pr^
več podobni. Bomo videli
kaj bo torej prinesla nov^
strategija.
Mazda tribute je SUV
Tudi trg avtomobilov, ki
jih običajno imenujejo SUV
(Šport Utility Vehicle), pri
nas pa jim pravimo teren-
ci, je vse bolj poln.
Japonska Mazda in ameriš-
ki Ford sta že precej časa sku-
paj (prav je reči, da je Ford
eden najpomembnejših last-
nikov japonske tovarne), zato
je pod skupno streho nastala
mazda tribute (oziroma ford
maverick), ki je sedaj na vo-
ljo tudi slovenskim kupcem.
Mazda tribute meri v dolži-
no 439 centimetrov, ponujajo
pa ga z dvema različnima mo-
torjema. Prvi je 2,0-htrski
bencinski štirivaljnik, ki
zmore 124 KM (naprodaj je
v kombinaciji s petstopenj-
skim ročnim menjalnikom),
drugi pa 3,0-litrski V6 agre-
gat s 197 KM, ki pa je oprem-
ljen s štiristopenjskim samo-
dejnim menjalnikom. Dizel-
skega motorja še ni, napove
dan je za leto 2003. Oprem«
so seveda različne, pri ura
nem zastopniku, ljublja
skem podjetju MMS, pa mi
nijo oziroma upajo, da se jij
bo do konca leta posreči
prodati kakšnih 80 vozil. Na
cenejši tribute je naprodaj i
4,4 milijona tolarjev, me(
tem ko je treba za najdražj
izvedenko odšteti 6,8 mil
j ona tolarjev.
Škoda fabia sedan se vozi tudi na slovenski trg.
Sedan, »tretjatf fabia
Za češko Škodo, ki je pri
koncernu Volksvvagen ve-
lja, da ji gre zadnja leta po-
sel izjemno dobro od rok.
Dokaj hitro predstavlja no-
ve avtomobile po dokaj pri-
mernih cenah in zdi se, da
je to fomula sedanjega us-
peha.
Na slovenski trg se tako se-
daj vozi fabia v limuzinski va-
rianti z imenom sedan. Ta avto
je na voljo v treh karoserij-
skih variantah (kombilimu-
zina, karavan in limuzina). Fa-
bia sedan meri v dolžino 422
centimetrov, kar je točno to-
liko kot kombi varianta, zu-
nanja podoba pa z izjemo li-
muzinskega zadka seveda ni
nič bistveno drugačna. Je pa
logično, da je prtljažnik do-
kaj velik, saj ponuja 434 li-
trov (ob podrti zadnji sedež-
ni klopi pa 785 litrov), kar je
bistveno več kot pri kombili-
muzini. Opreme so tri, med-
tem ko je v motorni ponudbi
kar šest agregatov. Trije ima-
jo gibno prostornino po 1,4-
litra, vendar različno moč, in
sicer od 68, do 75 oziroma
101 KM pri 5000 oziroma
6000 vrtljajih v minuti. Najz-
mogljivejši bencinski motor
ponuja pri gibni prostornini
2,0-litra 115 KM pri 5400 vrt
Ijajih v minuti, medtem k
sta dizelska motorja dva. O
novni je 1,9-litrski SDI s d
KM, sledi pa prav tako 1,'
litrski motor, vendar s 101 KI
pri 4000 vrtljajih v minuti,
Znane so tudi cene. Tal
je škoda fabia sedan 1,4 (o
novni motor) naprodaj za d(
bra dva milijona tolarje
medtem ko stane izvedeni
z 2,0-litrskim bencinski!
motorjem nekaj več kot t
milijone tolarjev. Turboc
zelski SDI je na voljo za 2,5
s TDI agregatom pa za 2,9
milijona tolarjev. i
-  Št. 38 - 20. september 2001
TV VODIČ
31
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
llocni program
floč s sobote na nedeljo bo z vami preži-
,fl Silvester Javornik, ki bo v goste pova-
,jj Mirka Lebarja, moža, ki mu je vlak de-
,jinbra leta 1972 odrezal obe nogi. Kljub
pa se je z izredno voljo in večnim opti-
i^zmom ponovno vključil v življenje, se po-
jjfil in s pomočjo rok dosegel izjemne us-
,ehe. Z rokama je preplezal vse od Ojstrice,
friglava do Mont Blanca. Mirko Lebar je bil
fta 1994 proglašen tudi za Slovenca leta.
lilvester pa za vas poleg zanimivega gosta
ifipravlja še številne zabavne prispevke.
V SNOP-u, skupnem nočnem programu,
ji ga lahko vsak dan od polnoči do petih
Ltraj poslušate na frekvencah desetih ra-
pjskih postaj v Sloveniji, boste iz sobote na
ledeljo lahko prisluhnili klepetu Simone Br-
jez s Simonom Puflerjem, vodjem skupi-
le Hausbal. Simon, ki se bo na Radio Celje
iripeljal iz Hrastnika, je s Celjem tesno po-
tezan. Prav tukaj je namreč odprl ženitno
losredovalnico Model s.p. Tudi ko so v sku-
)ini Hausbal razmišljali o tem, kje bi bila
lajprimernejša lokacija za slikanje za ovi-
ek albuma, se je Simon najprej spomnil prav
enega izmed lokalov v Celju, kamor rad
bhaja. V oddaji vas bomo spomnili tudi na
Glasbeniki na sejmu in
radiu
Med 16. in IZ uro smo vsak dan na prire-
ivenem odru Mednarodnega obrtnega sej-
ma pripravili že kar nekaj oddaj s slovenski-
mi glasbeniki. V njih so lahko uživali tako
obiskovalci MOS-a kot tudi poslušalci Ra-
lia Celje. Danes boste lahko prisluhnih še
klatjažu Jelenu, jutri Poloni in Andreju, v
loboto bo za razpoloženje skrbel Sašo Hri-
lar, v nedeljo pa bodo sejem, pred snema-
ijem nove oddaje Maria Galuniča, obiskale
e Foxy Teens. Držite pesti, da ne bo dežja!
Simon Pufler
to, kako so razburili nekatere s skladbo Ma-
rihuana, prav gotovo pa bomo zavrteh tudi
njihovo uspešnico Tanja + Andrej.
V tej noči boste lahko prisluhnili tudi po-
govoru z Valerijo Pukl, ravnateljico osnov-
ne šole Vransko, ki je aktivna na več razhč-
nih področjih, zelo zanimiva pa je tudi nje-
na življenjska filozofija. Proti jutru nam bo-
ste glasbeni program lahko pomagah obli-
kovati poslušalci.
Prvi album za
dojenčke v oddaji Fuii
Cool
CD plošča in kaseta Sladko spančkaj Slavka
Avsenika mlajšega, ki jo bomo predstavili
v tokratni otroški oddaji Full Cool v sredo
ob 18. uri, je namenjena predvsem dojenč-
kom, čeprav lahko oId uspavankah uživamo
ljudje vseh starosti. Avtorja bodo tokrat lah-
ko dodobra izprašali najmlajši, prav tako
pa k sodelovanju vabimo tudi mamice in oč-
ke. NL, SB
32
TVVODIC
TVVODIC
33
34
TVVODIC
L i TEDNIK
PISMA BRALCEV
35
ODMEVI
Popolni
zločin v
jjdijižnici II.
V pojasnilo gospodu Miru
fadiču, ki ga je razhudila
Loja« izjava, objavljena v
lovem tedniku 30. avgusta,
popravek le-te 6. septem-
a, naj povem, da sem bil v
ovsem neformalnem tele-
jnskem pogovoru povprašan
indeksih prepovedanih
njig in o tem, ali je tudi v
aši knjižnici obstajal takšen
ideks. Ker je avtorica pris-
evka izjavo precej po svoje
iriredila, sem prosil za po-
ravek, ki je tudi bil objav-
jen.
Verjemite, da potrebe po
eznamu »prepovedanih in
ezaželenih« avtorjev in nji-
ovih delih v naši knjižnici
bilo nikoli, saj je takratna
blast »počistila z neprimer-
10literaturo« še predno je ta
ploh prispela v Celje. Če pa,
jospod Gradič, imate infor-
nacijo, da je v Osrednji knjiž-
lid Celje kdaj obstajal sez-
lam prepovedanih kjig (na
se je nanašala »moja izja-
a«), pa Vas prosim, da mi
aposredujete. Hvaležni Vam
lomo za to.
V pojasnilo Vam in bral-
em tednika tudi to, da mla-
a avtorica niti z besedo ni
menila, da bo izjava, ki je
ila za nameček »iztrgana« iz
tlotne vsebine, natisnjena v
jenem avtorskem prispev-
;u.
Ob svoji očitni naivnosti
)om moral v bodoče skrb-
10 paziti, komu bom posre-
bval kakšno informacijo, ob
em pa še vsakega povpraša-
i. v kakšne namene bo ta upo-
abljena, četudi narava mo-
ega dela zahteva, da dnev-
10 posredujem kar zajeten
•šop« raznovrstnih informa-
■ij.
BRANKO GOROPEVŠEK,
Celje
Da bi le
Bog dežja
dal!
Pod gornjim naslovom je
'ilo v 34. številki Novega ted-
nika objavljenih nekaj raz-
••^išljanj prodajalcev na celj-
tržnici. Med drugimi tu-
^' komentar gospe Jožice
^Ji^ahar iz Prožinske vasi in
''^ Fužinske vasi, kot je za-
dano. Te dni so me nekate-
^ bralci opozorili na zadnji
%ek njene izjave, da je do
^^daj za lansko sušo dobila
^enkrat le osem tisoč tolar-
jev.
y občini Štore je ob podob-
l^h izjavah že v začetku le-
ošnjega leta prišlo do vroče
in razburjanja, kam je
^1 denar za sušo. Ponovno
.^'im bralce opozoriti, da ta
^ nekatere predhodne izja-
y^posameznikov niso točne.
'konkretnem primeru je
J^spa Jožica Žmahar dobila
^- 10. 2000 kot prvo akon-
^^ijo 4.742,29 tolarjev, 21.
11. 2000 pa drugo akontaci-
jo v znesku 10.394,99 tolar-
jev ter tretjo v znesku
17006,12 tolarjev, nakazana
pa ji je bila 11. 5. 2001. Vse
tri akontacije so ji bile naka-
zane na žiro račun pri Slo-
venski zadružni kmetijski
banki. Znesek, ki ga je gos-
pa Jožica Žmahar prejela, to-
rej znaša skupaj 32.143,40 to-
larjev, kar je več kot trikrat
več, kot je javno namignila
novinarki Novega tednika Na-
taši Peunik. Omenjeni zne-
sek prizadeti gospe Žmahar
posledic lanske suše ni bis-
tveno omilil, vendar je pri več
kot sto prizadetih skladen pri
tem, da je občina v prvih treh
akontacijah do 13. 9. 2001
prejela za sanacijo suše
5.168.346 tolarjev. Norma-
tivi za ocenjevanje suše pa so
bili določeni z navodili dr-
žavne komisije za sanacijo po
suši.
Podatki, ki so v tem pri-
meru objavljeni, zame niso
osebni in jih, vključno z vse-
mi dokazili, lahko na sede-
žu Občine Štore preveri vsak
zainteresirani bralec.
FRANC JAZBEC,
župan Občine Štore
PREJELI
ii, SiWiO
Strokov-
njaki
študirajo
Macesni-
kov plaz
Macesnikov plaz nad Sol-
čavo je v zadnjem času po-
stal zelo popularen, saj pol-
ni strani raznih časopisov in
marsikdo je šele sedaj slišal
za grozečo gmoto izpod 01-
ševe. Pred dobrim desetlet-
jem, ko je plaz pričel svoj po-
hod v dolino, smo zanj ve-
deli le najbližji domačini, ko
smo ob vsakem deževju za-
skrbljeni opazovali njegove
premike in ko smo s travni-
kov odnašali na kupe peska,
ki jih je s plazu nanosil raz-
besneli hudournik. Država je
takrat ostala gluha za proš-
nje domačinov, plaz pa je po-
diral drevesa kot hišice iz
kart.
Šele v letu 1994 so pričeli
s sanacijo in v nas je zatlel
kanček upanja, da bo plaz
ukročen in da bo konec skr-
bi. Vendar se je kmalu zatak-
nilo pri financiranju, saj de-
narja od države menda ni bi-
lo več, zato so dela leta 1998
skoraj popojnoma presahni-
la. Plaz pa za državne denar-
ne težave ni vedel, zato se je
podaljšal za več kot dva ki-
lometra.
Proti koncu lanskega leta
so se strokovnjaki za plazo-
ve spet zganili in pričeli so
delati razne študije. Vsem se
je začelo neznansko muditi.
Le zakaj niso bili tako dejav-
ni že pred desetimi leti? Ker
pa so strokovnjaki preveč štu-
dirani, sploh niso upošteva-
li mnenja domačinov, češ,
kmet nas pa ne bo učil, zato
so pripravili projekte odvod-
njavanja, ki so za nas nespre
jemljivi. Tudi z raznimi grož-
njami so hoteli izsiliti pod-
pise od lastnikov zemljišča
na plazu, samo da bi lahko
potem delali, kar bi hoteli.
Plaz nam že vrst let dela ško-
do, država pa zakona za po-
vračilo škode nima, zato ni-
smo upravičeni do nje. Z od-
vodnjavanjem pa bi le-ta po-
stala še večja. Kmet bi se mo-
ral z vsem strinjati, nihče od
strokovnjakov pa noče jam-
čiti, da naše imetje ne bo v
nevarnosti ob vsakem veli-
kem deževju. Nihče noče
prevzeti odgovornosti, raje
študirajo le to, kako s pla-
zom zaslužiti čim več denar-
ja.
Z načrtovanim odvodnja-
vanjem bi Macesnikova do-
mačija izgubila veliko koli-
čino vode, ki jo zdaj rabi za
elektrarno, za požarno vodo,
v prihodnosri jo bo rabila za
oživitev raznih kmečkih na-
prav, ki jih je nekoč poganjala
voda. Je poleg vsega drugega
res treba uničiti še edinstven
kulturno zgodovinski spome-
nik? Kdor si je že ogledal Ma-
cesnikovo domačijo, ve, kak-
šno bogastvo se kriva na njej.
Dokler se bodo kopja stro-
kovnjakov lomila na kmeto-
vih plečih in dokler se sami
med seboj ne bodo dogovo-
rili, kdo bo plaz dobro in hi-
tro saniral, tako dolgo se Ma-
cesnikovemu plazu ne obeta
nič dobrega, nam kmetom pa
prav tako ne.
Ne Macesnik ne Zgornji ter
Spodnji Ušovnik nismo kri-
vi, da plaz drsi, tudi ne bo-
mo krivi, če bo zdrsnil v Sol-
čavo, pa čeprav bi radi zdaj
vsi s prstom pokazali na nas.
Mar hočejo iz nas narediti
krivce le zato, ker se pišemo
Krivec?
MARIJA KRIVEC,
Solčava
Civilno
združenje
za nadzor
nad
instituci-
jami
v mesecu dni smo zbrali
1Z531 podpisov v znak pod-
pore naši zahtevi po odvze-
mu trajnega mandata in imu-
nitete sodnikom in to brez
kakršnekoli medijske podpo-
re.
S tem smo seznanili državni
zbor in vlado Republike Slo-
venije in hkrati postavili zah-
tevo za ustrezno spremem-
bo ustave. Iz državnega zbo-
ra smo bili deležni delne ig-
norance, iz vlade popolne.
Postavili smo vprašanje o
imuniteti in trajnem mandatu
posameznim poslancem.
Ugotovili smo, da jih večina
sploh nima svojega lastnega,
mnenja. O vsem smo sezna-
nili medije. Mediji molčijo.
Ostane nam še le protest
na takšnem kraju, kjer nas
ne bodo mogli prezreti. Če
se tudi vi strinjate z nami, se
nam pridružite na javnem
protestu v sredo, 3. oktobra,
pred parlamentom v Ljublja-
ni. Organizirani bodo javni
prevozi. Informacije na tele-
fonskih številkah (03) 545-
14-82 (Franc) in 041 435-871
(Irena).
FRANC ŠPES,
Celje
Kozjanski
prikazi
starih
običajev
Prikazi starih šeg in obi-
čajev na Štajerskem niso red-
kost in prav je, da današnja
mladina spozna življenje na-
ših prednikov.
Da to življenje ne bi šlo v
pozabo, so koncem avgusta
v Jurkloštru uprizorili kmeč-
ko ohcet v pristnem slogu dav-
nega časa: s snubljenjem,
šranganjem in kmečko ohcet-
jo, ki se je končala z vaško
veselico in trajala vse do ju-
tranjih ur.
Krajam Planine pri Sevni-
ci so 2. septembra uprizorili
krajevno značilen običaj, ko-
line, s prikazom ujetja rav-
barja Guzaja. Naj spomnim,
da je bil Franc Guzaj rojen v
osemnajstem stoletju v Pri-
možu pri Šentjurju, pokopan
je na pokopališču Prevorje,
spominska plošča z napisom
je vidna še danes.
Tudi razstava domačih jedi
v prostorih gasilskega druš-
tva Planina je bila vredna og-
leda, apetiti po razstavljenih
kmečkih dobrotah so bili
obilni. Lepo rahlo oblačno
obzorje je med množico obi-
skovalcev krasil tudi Hudour-
nikov helikopter, s katerim
si je bilo moč izpod neba og-
ledati Planino in okolico. Za-
res lepa prireditev, za kar gre
zahvala organizatorjem, kot
tudi izvajalcem na obeh pri-
reditvah.
Menim, da to ne bosta
osamljena primera tako le-
pih in izvirnih prikazov živ-
ljenja naših prednikov. S tem
pisanjem želim spodbuditi
vse, ki se morda še ne more-
jo odločiti za tak način obu-
janja običajev iz davne pre-
teklosti te naše Štajerske de-
žele.
ALBERT TANŠEK,
Grobelno
Štorski
borci
obiskali
Sedlarjevo
Krajevni odbor ZB občine
Štore enkrat v letu organizi-
ra izlet za svoje člane. Lani
smo obiskali spomenik na
Frankolovem in se pokloni-
li spominu stotim talcem ter
spomenik na Osankarici,
padlemu Pohorskemu bata-
ljonu. Redno se udeležujemo
tudi srečanj in proslav, ki jih
organizirajo druge borčevske
organizacije sirom po Slove-
niji. Eno večjih proslav smo
ob izdatni pomoči ZZB NOB
iz Celja organizirali 30. ju-
nija letos na Svetini na Vrun-
čevem domu, kjer se je zbralo
več kot tisoč ljudi. Veterani
vojne za Slovenijo iz leta
1991 pa smo ob tej priložno-
sU na tem domu odkrili spo-
minsko ploščo in razvili druš-
tveni prapor. Sedaj namera-
vamo ustanoviti še Združe-
nje slovenskih častnikov ob-
čine Štore in prihodnje leto
na Svetini organizirati ena-
ko veliko proslavo, ki naj bi
postala tradicionalna.
Pred dnevi smo organizirali
izlet v Sedlarjevo. Tam je spo-
menik, ki je zelo lepo vzdr-
ževan, kar je hvale vredno in
je bil postavljen v čast poho-
da legendarne XIV. divizije na
Štajersko. S krajšim kultur-
nim programom smo se hva-
ležno poklonili temu velike-
mu in nepozabnemu dogod-
ku iz februarja leta 1944.
Želja organizatorjev je med
drugim tudi ta, da poleg og-
leda spominskih obeležij svo-
jim članom pokažemo še le-
pote in zanimivosti naše pre-
lepe domovine. Tako smo
obiskali muzej kmečke opre-
me na prostem pri g. Poči-
vavšku v Podčetrtku. Ta et-
nološka zbirka je resnično
vredna ogleda. Izlet smo po-
pestrili še z obiskom vinske
kleti Imeno in po pokušini
njihovih odličnih vin zapeh
nekaj lepih partizanskih pe-
smi ob spremljavi dveh glas-
benikov, ki sta bila z nami.
Pot nas je potem vodila v
Olimje, kjer so nas patri pri-
srčno sprejeli v goste in nam
razkazali zanimivosti cerkve,
samostana in najstarejše le-
karne v Evropi.
Z nepozabnimi vtisi in z
veliko mero dobre volje smo
se odpravili na zaključek iz-
leta na Tinsko, kjer smo na
kmečkem turizmu Založnik
ob izjemno okusni hrani in
žlahtni kapljici že kovali na-
črte za prihodnje leto.
SREČKO KRIŽANEC
ZAHVALE,
POHVALE
Izlet v
naravo
Klub ljubiteljev narave Fe-
lice iz Tratne pri Grobelnem
je 1.septembra organiziral iz-
let v naravo, v Rogatec in na
Donačko goro.
Čeprav se je izlet začel s
slabim vremenom, nas to ni
motilo. Najprej smo obiska-
li muzej na prostem v Ro-
gatcu, kjer smo si ogledali
staro naselbino hiš - kmeč-
ko poslopje, kovačnico,
dom pesnika Jožeta Šmita
itd. Bilo je lepo, zahvalju-
jemo se predstavnici muze-
ja, ki nam ga je predstavila
na prisrčen način. Zatem
smo odšli na Donačko go-
ro, ki jo tamkajšnji prebi-
valci poznajo pod imenom
Štajerski Triglav. Donačka
gora se je sprva skrivala v
megli, nato pa kot naroče-
no zasijala v svoji zeleni le-
poti. Z izkušenim šoferjem
(Vandrovček) smo prispeli
do planinskega doma (Ru-
dijev dom), nato pa peš, po
želji, na vrh. Pohod je bil
umirjen, zrak svež, razgled
enkraten. Po vrnitvi smo po-
jedli okusno in obilno ko-
silo, malo posedeli, stresa-
li šale, se sprehajali in si og-
ledali čudovito naravo.
Izlet smo zaključili v ga-
silskem domu Donačka go-
ra. Tam nas je pričakalo
društvo kmečkih žena, ob
spremljavi harmonike in kla-
rineta, poskočno in veselo.
Posebna zahvala velja prav
društvu kmečkih žena, ki
nas je povabilo v goste. Žen-
ske so se izjemno potrudile
in nam postregle z dobrota-
mi, kakršnih danes ne naj-
deš povsod. Večer se je ob
dobri hrani, pijači, glasbi,
petju in plesu hitro prevesil
v noč. Vzdušje je bilo nepo-
zabno. Želimo si, da se na-
slednje leto zopet srečamo.
To je bil naš prvi izlet v na-
ravo, zato nam bo ostal v po-
sebno v lepem spominu. Čla-
ni kluba se predsednici Ol-
gi Felicijan zahvaljujemo za
zelo dobro organizacijo iz-
leta.
RUDI RAKOVNIK
Prijeten
dan v
Mozirskem
gaju in
Logarski
dolini
Medobčinsko društvo de-
lovnih invalidov Celje je av-
gusta organiziralo izlet za
težje gibljive člane - invah-
de.
Že kar na začetku smo se
dogovorili, da tokrat ne bo-
mo mishh na bolezni in te-
žave, ampak bomo vsi po-
skrbeli, da bo dan čim lep-
ši. In res je bilo tako. Glav-
ni spremljevalci so bili gos-
pod Mirko Lesjak, predsed-
nik komisiji za izlete, gos-
pa Željka Vovk, predsedni-
ca socialne komisije, in gos-
pa Marija Lamut, predsed-
nica društva. Pomagali so tu-
di tisri, ki niso med najtež-
jimi invalidi. V posebno po-
moč nam je bil Izletnikov
voznik gospod Ivan Grobel-
šek.
Ogledali smo si lepote Mo-
zirskega gaja. Bilo je ogrom-
no čudovitega cvetja, vmes
pa klopce, na katerih je bilo
moč počivati. Med počitkom
sta gospa Željka in gospod
Mirko opravila meritve krv-
nega tlaka in tako ugotovila,
da bodo s počasnimi in pre-
vidnimi koraki in s pomoč-
jo spremljevalcev lahko vsi
prišli do avtobusa.
Naslednji postanek je bil
v prelepi Logarski dolini,
kjer smo občudovali Kam-
niške Alpe, ki so bile brez
oblačkov, bele in mogočne,
kot narisane. Nekateri ude-
leženci izleta so si te lepo-
te prvič ogledali.
Na kosilo smo se odpelja-
li v Podvolovjek k Liziki, kjer
smo bili navdušeni nad pri-
jaznim sprejemom. Pričakali
so nas s prijetno glasbo. Za
dobrodošlico sta nam na har-
moniko in kontrabas igrala
dva fantiča.
Vsem, ki ste prispevali in
kakor koli pomagali, da je
načrtovani izlet lepo uspel,
se zahvaljujemo in želimo,
da bi bilo takšnih izletov še
več. Iskrena hvala tudi vods-
tvu Mozirskega gaja. Logar-
ske dohne in šoferju gospo-
du Ivanu Grobelšku.
INVALIDI MDDI CEUE
Št. 38 - 20. september 2001
36
Od morilca do botr
Prvi slovenski turistični avtobus v Albaniji - Slovenci pomagajo deželi orlov - Prašiči na cesti proti morju
Prvemu slovenskemu tu-
rističnemu avtobusu, na-
menjenemu v Albanijo, se-
veda ni bilo z rožicami post-
lano. V črnogorski prestol-
nici nimajo za bližnji mej-
ni prehod nobenega opaz-
nega kažipota. Tam nas je
tudi zalotila noč, ki ima v
najmanj razviti evropski dr-
žavi posebno moč.
Za črnogorskim mestecem
Tuzi, kjer živi albanska
manjšina, se je cesta zožila,
pot pa so prekrižale krave.
Ko smo jih uspeli odgnati,
se je avtobus začel vpenjati
v črnogorske klance. Nekje
ob cesti je bila zbrana druž-
ba, ki nam je veselo poma-
hala. Dokaz, da so avtobu-
sne vožnje v tem koncu zelo
redke.
Prvi, ki nas je pozdravil na
mejnem prehodu, je bil Slo-
venec. Salezijanski misijonar
Janez Mirtek živi zadnja le-
ta v Skadru (Shkodra), dru-
gem največjem mestu Alba-
nije. Po njegovem prihodu na
mejni prehod je postalo oseb-
je na obeh straneh meje pre-
senetljivo hitro ter prijazno.
Neki Slovenec, ki je bil na
mejnem prehodu pred krat-
kim, je namreč čakal debele
tri ure.
Cesta na albanski strani je
še slabša. Na njej smo bih v
poznih večernih urah edini
potniki, ki jih niso preplaši-
la niti opozorila Lonely Pla-
neta o cestnem razbojništvu.
To velja še posebej za alban-
ski sever, kjer nam je noč skri-
la tudi čudovite razglede na
Skadarsko jezero.
Za celjski Dom sv. Jože-
fa, organizatorja prvega slo-
venskega študijskega poto-
vanja po Albaniji, je bilo to
zahtevna in odgovorna na-
loga. Na pustolovsko pot se
je podalo veliko udeležen-
cev iz vse Slovenije, pred-
vsem intelektualcev s Celj-
skega.
Aibanica in
ijubljanščina
v Karitasovem domu v
Skadru, kjer smo se name-
stih v desetposteljnih sobah,
je kmalu zmanjkalo elektri-
ke. Opozorila, naj vzamemo
s seboj baterijske svetilke, ni-
so bila odveč, redukcije so v
deželi orlov vsakdanja zade-
va. Sicer pa plačujejo elek-
triko le redki državljani, na
javno napeljavo se po nava-
di priključijo na črno.
Če deželo pestijo redukci-
je, po drugi plati preseneča-
jo številne razkošne, ponoči
osvetljene vile. V Albaniji ni
toliko milijonarjev, gradbe-
na mrzlica je posledica šte-
vilnih nakazil albanskih
zdomcev iz Italije, Grčije in
Švice. Velike vile, ki se jih
ne bi sramovali niti na Be-
verly Hillsu, so žal pogosto
zgrajene z denarjem sumlji-
vega izvora, s trgovino z ma-
mili, belim blagom, orožjem
in podobnimi posli.
Iz Albanije odide vsak, ki
more. Iz župnije slovenske-
ga misijonarja Mirtka, na pra-
gu Skadra, je na delu v tujini
zelo visok odstotek prebivals-
tva. Med njimi so številni ka-
toliki, ki jih je na severu naj-
več. Slovenec jim mašuje v
nekdanjem skladišču držav-
nega posestva, predelanem v
začasno cerkev. Sicer pa bi-
va v središču mesta, v salezi-
janski postojanki, kjer je obe-
nem italijanski konzulat. Na
njenem pročelju sem pozo-
ren na luknje od strelov, na-
stale med roparskim napa-
dom. Med njim je bil starej-
ši slovenski misijonar Rudi
Borštnik, ki je prišel v Al-
banijo pred Mirtkom, težko
poškodovan.
V novi Albaniji po eni stra-
ni propadajo moralne vred-
note, po drugi so semenišča
in samostani polni novincev,
so nam povedali trije sloven-
Albanska pokrajina pri Skadru. Pogled z mestne trdnjave.
ski misijonarji. Slovensko go-
vorečih smo srečali še več.
Med njimi so namreč mladi
ljudje iz Albanije in Kosova,
ki so se šolali v ustanovah v
Sloveniji ter govorijo naš je-
zik kot rojeni Slovenci. Še
posebej se spominjam mla-
de albanske redovnice, ki jo
odlikuje pojoča Ijubljanšči-
na. Srečal sem jo v s sloven-
skim balkonskim cvetjem
okrašeni postojanki sloven-
skih usmiljenk v pristaniš-
kem Draču. Tam nas je spre-
jela starejša slovenska misi-
jonarka Mirijam Praprot-
nik, ki izhaja z Gorenjskega
ter je začela zdravniško pot
na Štajerskem.
Srečanja z misijonarji v dr-
žavi, ki jo je razglasil dikta-
tor Enver Hoxha za »prvo atei-
stično državo na svetu«, so
še posebno zanimiva. Če so
Albanci nekoč cerkve in mo-
šeje rušiU, jih danes veliko
gradijo. Stolnica v Skadru
(škof je pripadnik albanske
manjšine iz Italije), ki je bi-
la v komunističnem času
športna dvorana, spet služi
svojemu namenu. Podobno
frančiškanska cerkev, ki je bi-
la spremenjena v gledahšče.
Njene frančiškane, ki so jih
lažno obtožili skrivanja orož-
ja, so postrelili.
Bunicerji,
bunicerji
Albanija je del Balkana,
ki mu vse mogoče nasilje ni
tuje. Tako je po padcu ko-
munizma oživelo krvno maš-
čevanje. Povod je marsikdaj
nepomemben, tako kot v pri-
meru bratov, ki sta se sprla
zaradi prostora za ribarjenje.
Ubijalčevi svojci se mora-
jo zaradi maščevanja poskriti,
saj sme krvni maščevalec ubi-
ti tudi katerega drugega di
žinskega člana. Slovenski u
sijonarji pomagajo med di
gim takšnim skrivačem, ki
doma ne upajo več zapuši
d. To lahko traja celo po v
let, vse do udejanjenega mi
čevanja. Po pomiritvi drui
se dogodi, da postanejo I
Albanska nasprotja. Nekatere starejše ženske se še oblačijo v narodno nošo ter ročno tkejo.
Št. 38 - 20. september 2001
37,
[prizor s prostranega glavnega trga Tirane. Levo sovjetsko darilo Palača kulture, v ospredju spomenik velikega narodnega junaka Skenderbe-
ga. Odlikoval se je v bojih proti Turkom.
nu iz družine nekdanjih so-
ražnikov celo botri. Sicer pa
»teka krvno maščevanje po
losebnih, natančnih pravilih
tarodavnega zakonika ter od-
ačitvah veljakov, sprejetih
H posebnih sestankih. Držav-
i organi se v takšne umore
b vmešavajo.
Albanija je nasploh dežela
asprotij. Ob ženskah, ki se
eoblačijo v narodne noše, so
fl ulicah druge, oblečene v kar
Bjbolj izzivalna oblačila. V
iližini Skadra smo obiskali
Iružine, kjer stare mame, ob-
ečene v zanimive noše, roč-
10 tkejo balo za neveste. Mla-
lise še vedno pogosto ne po-
očajo po svoji volji, tako kot
eveljalo v starih časih tudi na
slovenskem podeželju.
V okolici Skadra je še po-
sebno veliko bunkerjev, zgra-
jenih na meji proti Jugosla-
Eiji. Danes, po padcu želez-
e zavese, služijo za različ-
e namene. Največ jih same-
K saj jih je več sto dsoč. Tudi
pa morski plaži v letovišču
pri Skadru, tik ob črnogor-
ski meji, kjer se v novem ča-
su sončijo številni albanski
turisti. V času diktature je bilo
to na tem mestu strogo pre-
povedano.
Iz Skadra smo potovali na
morje po zelo slabi cesti, kjer
so nam pot občasno prekriža-
li prašiči in druge domače ži-
vali. Slovence, pripravljene na
vse dobro in vse hudo, je to
seveda neznansko zabavalo ter
nasmejalo do solz. Še posebej,
ker je bil takrat za volanom
najetega albanskega avtobusa
temperamentni albanski voz-
nik. Za razliko od avtobusnih
voznikov iz Celja, ki ju črede
domačih živali niso upošteva-
le, so pred Albancem ovce sko-
raj da frčale po zraku.
Sicer pa zanimivo balkan-
sko deželo še vedno obišče-
jo le redki tujci. Za ljubite-
lje plaž je nekoliko boljše po-
skrbljeno v glavnem alban-
skem pristanišču, v mestu
Drač (Durres), kjer sta vred-
na pozornosti rimski amfi-
teater in rezidenca nekdanje-
ga albanskega kralja Ahme-
ta Zoga. Na kratki poti med
Dračem in Tirano, glavni pro-
metnici Albanije, je že čuti-
ti sodobni čas. Tam je dogra-
jen celo sodobni avtocestni
odsek, ki napoveduje drugač-
no Albanijo.
Obiskali smo seveda tudi al-
bansko prestolnico. V Tira-
ni, ki ima približno toliko pre-
bivalcev kot Ljubljana, ni prav
veliko znamenitosti. Njeno sr-
ce je prostrani Skenderbegov
trg, imenovan po velikem na-
rodnem junaku, ki se je odli-
koval v bojih proti Turkom.
Tam so zbrane največje tiran-
ske znamenitosti: mošeja Et-
hema Beya in urni stolp. Pa-
lača kulture (darilo Sovjetske
zveze). Hotel International (s
petnajstimi nadstropji najvišja
zgradba Albanije) ter Narod-
ni zgodovinski muzej. V njem
je prikazana zgodovina deže-
le orlov po posameznih ob-
dobjih. V posebnem oddelku
so prikazana grozodejstva iz
časa Hoxheve diktature.
Potovanje v Albanijo je še
vedno velika pustolovščina.
Dežela orlov je na zemljevi-
du tako zelo blizu ter po na-
činu življenja tako zelo daleč
od nas. Presenetilo me je, ker
vsaj v razvitejšem delu drža-
ve ni tako hude revščine, kot
sem jo pričakoval. Ljudje so
tudi presenetljivo lepo oble-
čeni. Za razliko od razvitejše
Romunije, Albanija ne poz-
na tisočev brezdomnih otrok
ter množice do kosti sestra-
danih, garjavih psov. To pa ne
pomeni, da dežela orlov ne
poti-ebuje izdatne tuje pomoči.
BRANE JERANKO
^'°venca, ki živita v Albaniji. Misijonarja Janez Mirtek z Dolenjskega in Mirijam Praprotnik z Gorenjskega,
''"paj s Celjanom Jožetom Planinškom, do nedavnega narodnim voditeljem slovenskih misijonov (od leve
proti desni).
Št. 38 - 20. september 2001
40

NOVI nDli
Jesenski
modni sonet
Že znana, vendar še vedno neizpeta trendovska pesem
za prihajajoče liladne mesece - Moda, ki jo bomo nosili,
zgolj občudovali ali pustili, da se »izpoje« brez nas...
Bodisi so svetlikajoče se nit-
ke vtkane v tvidasto blago za
kostime, bodisi imajo bluze
svilnato bleščeč odblesk ali
pa se svetijo v podobi žame-
ta, gladkega usnja...
Ebenovina. Zopet je ug-
ledala svetlo najbolj temna,
skoraj črna barva žlahtnega
lesa afriških dreves - ebeno-
vina. Ebenovinasto črna je
pravzaprav največji (ne)barv-
ni hit sezone. »Počrnite« od
glave do pet. Ali jo seznani-
te z družbo bele, rdeče, rja-
ve...
Nogavice. Vzorčaste, bar-
vaste, kot pajčevina tanke ali
debele, kakršne so nekoč
pletle naše prababice. Pred-
vsem pa - barvne! Črne mre-
žaste, ki so bile lanski hit, so
si letos nadele mavrično bar-
vitost, zato se tudi dvomlji-
va asociacija na dame z... raz-
blinja. Čipkaste? Le na lepo
oblikovane noge! Bistvo le-
tošnjega novomodnega »no-
gavičenja« je vsekakor v pou-
darku. Če smo včasih kupo-
vali nogavice, ki so pristoja-
le k oblačilu in čevljem, bo
„letQS javno obratno!  ._______
Nagradno vprašanje
septembra:
Kdaj je kreatorka Mary Quant zaslovela z modo mini kril?
a. Leta 1952
b. Leta 1962
St. 38 - 20. september 2001
Le še hipec, pa bo tukaj -
čisto prava, koledarska je-
sen. In z njo prihaja moda,
ki nas bo spremljala skozi
hladne mesece vse tja do
pomladi 2002. Nekateri oz-
načujejo najnovejše trende
kot deja-vu druščino vseh
mogočih retro vzdušij, drugi
raje opazijo nove, futuri-
stične izpeljanke, tretji ne
najdejo zanjo dovolj zvene-
čih presežnikov. Ja, celo s
sonetom - umetniško pesmi-
jo, zlito v štirikitično har-
monično celoto jo primer-
jajo.
Pa se - malce nagajivo pri-
družimo slednjim in si og-
lejmo nekaj osnovnih »kitic«,
iz katerih se sluti nadaljeva-
nje letošnje jesensko-zimske
mode.
Jeans. Veliko tega najbolj
oboževanega materiala mla-
dih vse od petdesetih let prejš-
njega stoletja se je znova znaš-
lo na letošnji modni sceni. V
vseh odtenkih, v najrazličnej-
ših krojih. Še zdaleč ne go-
vorimo le o kavbojkah in
jeans jaknah, temveč tudi o
oblekah, krilih, škornjih, tor-
bicah, pasovih, klobukih...
Lahko je razbarvan po vzoru
peskanega jeansa iz osemde-
setih let, lahko je v družbi z
najfinejšo čipko, bleščicami,
krznom...
Empir. Modna vzdušja, ki
prebujajo nostalgijo za Na-
poleonovimi časi oziroma
obdobjem empirja z izrazi-
to subtilno modo oblek s pa-
som, ki je dvignjen pod prsi.
Od tega reza navzdol se ob-
lačilo zvonasto širi. Letošnja
izpeljanka empirskih oblek
in plaščev seveda ni le odlič-
na rešitev za bodoče mami-
ce, temveč tudi vizualno po-
daljša noge oziroma celotno
postavo.
Svetlikanje. Če se letoš-
nji kroji in barve drastično
ne razlikujejo od lanskih, se
zagotovo razlikujejo tkanine.
Tudi za dnevne priložnosti so
si nadele svetlikajoč videz.
L. TEDNIK
NASVETI
41
KAJ BI DANES KUHALI
Jabolka, gobe, slive
^£ imate doma jabolka,
iz njih spečete soč-
pito, pripravite krhek za-
ifK iz vlečenega testa in
Če naberete gobe, jih
jpravite v omaki, zraven
postrezite opečeni kruh.
japrej lahko pripravite
jete zrezke z dišavami ali
mesno solato s testeni-
jni, da lahko hitro postre-
fe z jedjo tudi takrat, ko
utegnete kuhati.
;iivovzavitei€
potrebujemo 250 g moke,
2 žUčke soli, 3 žlice olja,
5 kg sliv, 75 g mletih le-
likov, 1/2 žličke cimeta,
Ig sladkorja, maščobo za
jkač, moko za razvalja-
|e, 1 rumenjak, 1 žlico
Jeka, 1 žlico sladkorja v
tahu.
Iz moke, soli, olja in os-
inke litra mlačne vode za-
esimo vlečeno testo. Gne-
no ga najprej z električnim
inim mešalnikom, nato pa
z rokami, da je testo meh-
lin gladko. Naoljimo ga,
ikrijemo s skledo in pusti-
0 počivati 30 minut. Slive
izpolovimo in izkoščičimo.
Piše: MAJDA KLANSEK
vsako polovico še enkrat pre-
režemo. Zmešamo s cime-
tom, 25 g mletih lešnikov in
s sladkorjem. Na pomoka-
nem prtu razvaljamo testo,
da je debelo 3 mm. Nato ga
razvlečemo še z rokami, da
je skoraj prozorno in zelo tan-
ko. Testo potresemo s preo-
stankom lešnikov. Na polo-
vico razvlečenega testa damo
slive. S pomočjo prta zvije-
mo testo od obložene polo-
vice proti neobloženi. Zavi-
tek damo v namaščen pekač
in pečemo v ogreti pečici pri
225 stopnijah 15 minut. Ru-
menjak razžvrkljamo z mle-
kom. Z jajčnim mlekom pre-
mažemo zavitek. Pečemo še
15 minut. Zavitek potresemo
s sladkorjem v prahu in po-
nudimo.
Popečeni
icruiilci z
gobami
Za 6 oseb potrebujemo 1
kg svežih mešanih gob ali
100 g suhih jurčkov, 1 če-
bulo, 250 g kisle smetane,
250 g masla ali margarine,
1 limono, sol, poper, 6 ko-
sov belega kruha - lahko tu-
di starega ali toasta.
Suhe gobe namočimo v
mlačni vodi, da se napnejo.
Sveže gobe očistimo in na-
režemo na lističe. V veliki
ponvi ali kožici segrejemo 25
g masla ali margarine. Pre-
pražimo drobno sesekljano
čebulo, da postekleni. Doda-
mo še 75 g masla ali marga-
rine in gobe. Na majhnem
plamenu pražimo 5 minut,
toliko, da povre voda, ki jo
gobe izpustijo. Posebej segre-
jemo smetano, vrelo prilije-
mo h gobam. Solimo, popra-
mo in okisamo z limonim so-
kom. Po želji potresemo s se-
sekljanim peteršiljem in ku-
hamo na majhnem plamenu.
da se omaka malo zgosti. V
drugi ponvi segrejemo ma-
slo ali margarino. Na maš-
čobi zlato popečemo kose be-
lega kruga ali toasta. Ko je
kruh z obeh strani pečen, ga
zložimo na pladenj ali na
krožnike. Na vsak kos kru-
ha damo zvrhano porcijo gob.
Ponudimo z zeleno solato.
iWiieti zrezici z
dišavami
Za 4 osebe potrebujemo:
750 g mešanega mletega me-
sa, šopek peteršilja, 1 čebu-
lo, šopek kopra, 250 g sku-
te, 1 jajce, 2 žlici gorčice,
sol, poper, 4-6 žlic olja.
Čebulo olupimo in drob-
no sesekljamo. Sesekljamo
peteršilj in koper. Zmešamo
skuto, mleto meso, seseklja-
ne dišave, čebulo, jajce, gor-
čico, sol, poper. Dobimo me-
sno testo, iz katerega obliku-
jemo 8 zrezkov. Zrezke pe-
čemo na vročem olju 5 mi-
nut na vsaki strani, da porja-
vijo in se prepečejo. Ponu-
dimo s krompirjevim pire-
jem in paradižnikovo sola-
to. Zrezki so okusni tudi hlad-
ni, torej jih lahko spečemo
vnaprej, potem pa za kosilo
pripravimo le še krompir in
solato.
Popačeni
toitelini
Za 4 osebe potrebujemo:
1 čebulo, 600 g sveže ali za-
mrznjene špinače, 500 g
tortelinov, sol, 250 g para-
dižnikov, 300 g sira, poper,
baziliko, 3 žlice kisle sme-
tane.
Čebulo olupimo in drob-
no sesekljamo, v kožici se-
grejemo olje, nanj damo
očiščeno svežo (ali neodta-
jano zamrznjeno) špinačo in
čebulo, zalijemo z malo vo-
de in dušimo, da se špinača
zmehča in sesede. Medtem v
soljeni vodi skuhamo torte-
line. Paradižnike in sir nare-
žemo na tanke rezine. Špi-
načo odcedimo, zmešamo jo
s poprom, soljo in baziliko.
Dodamo kislo smetano in
premešamo. V namaščeno ne-
pregorno posodo damo špi-
načo, nanjo zložimo nareza-
ne paradižnike, popramo, so-
Hmo, potresemo z baziliko,
nato pa damo v posodo tor-
teline. Prekrijemo jih s sirom
in popečemo v ogreti pečici
pri 225 stopinjah 15 minut.
Najlepši
jesenski šopek
Kakor da so v teh dneh dežne kaplje iz-
prale zadnje ostanke poletja in tudi cvetja
po vrtovih in po travnikih je vse manj.
Narava se odeva v rjavo, v njene mnoge
odtenke, v mir in spokojnost; jutranje me-
glice ji dodajo še poseben čar in sivina ne-
ba še posebno barvo.
Lepota zelenja, različnih oblik in barv listja,
obilica trav, plodov in med njimi barvito,
preprosto cvetje, morda le astre, sončnice,
dalije, cinije in krizanteme; to je slika, ki jo
kaže narava v treh dneh. Hladna narava in
tople barve cvetov nas popeljejo tja, kjer do-
mišljija nima meja.
Narava nas, v vseh svojih pojavnih obli-
kah, že od nekdaj navdihuje in k njej se ved-
no znova vračamo, zlasti takrat, ko postane
življenje v betonski džungli prenaporno in
utrudljivo. Tudi cvetličarji in floristi v njej
najdejo vedno nove ideje za svoje izdelke.
Letos značilna harmonija oranžnordeče, vin-
skordeče in purpurnih tonov, daje jeseni po-
seben okus in pridih posebnosti, zlasti ko se
prepletejo in najdejo ubranost njeni topli in
hladni toni.
Šopki so takšni in drugačni, predvsem šik,
preprosti in nevsakdanji, strogih oblik ali
igrivi, razposajeni, romantični, rusdkalni,
veliki ali majhni. Že kar nekaj časa so tak-
šni, da nas s svojim videzom vedno znova
presenetijo ter nam pričarajo veselje in vo-
ljo do življenja ter dela, zlasti, če nas razve-
seljujejo in spremljajo povsod tam kjer smo,
v mnogih trenutkih našega bivanja: na mizi,
v kuhinji ali v službi...
Danes predstavljam dva. Prvi je romanti-
čen, v nas zbudi čustva in pričara misel na
poletje, na njegove zadnje tople žarke in do-
tike. Postavimo ga v vazo, lahko tudi v ozek
kozarec. Potrebujemo celofan, romantične,
prozorne, čipkaste trakove in cvet, dva ali
tri, s katerimi dopolnimo celoto. Celofan
razrežemo v kroge in nato vsakega posebej v
sredini stisnemo in oblikujemo v preprost
cvet ter ga pritrdimo na žico. Posamezne cve-
tove iz celofana združimo v šopek, ki ga do-
polnimo s trakovi ter z epruveto in ga pritr-
dimo, lahko tudi vstavimo na kozarec ali
vazo. Naredili smo osnovo, obstojno dalj
časa, ohranimo jo vsaj, dokler se je ne nave-
ličamo ali pa jo zavržemo, ko se na njej na-
bere moteča plast prahu. In cvetje? Vstavi-
mo ga v epruvetko in ga z vodo vred menju-
jemo po potrebi.
Drugi je narejen na podoben način, le da
mu namesto romantike navdahnemo rusti-
kalni čar, ki je v letošnji jeseni zanimiv na
poseben način. Tokrat osnovo naredimo iz
nam najlepših, v barvi in obliki zanimivih
listov, katerih obstojnost pa je seveda min-
ljiva. Zato pa se bomo lahko s povezova-
njem listov v šopek, igrali vedno ter vedno
znova in vmes se nam bo vsekakor utrnila še
kakšna nova, čisto naša ideja.
MOJCA SODIN
Vrtnarska šola Celje
P Svinjsica pečenica s pivom
. Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg svinjine za pečenje, 2
^^buli, 2 žlici masla ali margarine, sol, poper, 1 žličko
^••niine (po okusu), 2,5 dl piva.
, Meso natremo s soljo in poprom. V kožici segrejemo maš-
^^^0, na štedilniku popečemo meso z vseh strani, da porja-
^- Potem damo v kožico še drobno sesekljano čebulo in jo
'^^ hitro prepražimo z mesom. Meso in čebulo damo v ne-
K^8orno posodo. V kožico, kjer smo popekli pečenko, na-
'^rno pivo in prevremo, da dobimo omako in jo prelijemo
Pečenki. Damo v pečico, segreto na 180 stopinj C in
^^^emo meso uro in pol. Potem damo v omako kumino in
^^^emo še 15 minut. Med peko pečenko pogosto polivamo
Jokom, ki se nabira v pekaču. Pečenka naj nato stoji 10
^'fiut, da se sokovi umirijo. Razrežemo jo na kose, omako
^ ponudimo posebej.
Št. 38 - 20. september 2001
42
NASVETI
NOVI TEM
PreKrana krav \
molznic jeseni
Jesensko zeleno krmo je treba kombinirati z drugimi
hranili - Priporočljiv neopazen prehod z jesenskega na;
zimsko krmljenje
Zelena krma, ki bo jese-
ni še zrasla na travnikih ali
njivah, se lahko uporabi v
prehrani krav molznic.
Vendar veljajo za jesensko
krmljenje nekatere poseb-
nosti.
Jesenska krma vsebuje ve-
hko vode in malo surove vlak-
nine, zato ne sme biti edina
osnovna krma v obroku.
Kombiniramo jo z drugo vo-
luminozno krmo. Primerna
je koruzna silaža in močno
uvela travna silaža. Dokrm-
Ijujemo lahko tudi seno ali
kvalitetno slamo. S tem po-
večamo vsebnost suhe snovi
in strukturne vlaknine v obro-
ku. Seno in slama fizikalno
izboljšata obrok, ne prinašata
pa hranil, oziroma zelo ma-
lo.
Jesenska krma ni izravna-
na po vsebnosti hranil. V njej
je več beljakovin, energije pa
premalo. Po energiji lahko
jesenska krma zadosti potre-
bam za prirejo največ 13 do
15 litrov mleka na dan. Za
izravnavo obroka krmimo
energetsko bogato močno kr-
mo: koruzo, pesne rezance
in žita. Tudi vsebnost mine-
ralov in vitaminov se tekom
leta spremeni. V jesenski kr-
mi je pogosto vehko kalcija
in zelo malo natrija (sol!),
lahko pa se poveča vsebnost
nitratov. Zlasti po suhih po-
letjih, ki jim sledi mokra je-
sen, in če še obilno gnojimo
z dušikom obstaja možnost
za močnejše povečanje nitra-
tov v krmi, še posebno pri
križnicah. Za govedo je zgor-
nja meja vsebnosti nitratov
15 g na 100 kg žive teže. Več-
je količine povzročajo pre-
snovne in reprodukcijske
motnje, lahko tudi hujše za-
strupitve.
Če zeleno krmo vozimo v
hlev, je pomembno, da jo ko-
simo vsak dan sproti. Ne
smemo pokladati pregrete kr-
me! Jesenska krma je večkrat
onesnažena z zemljo. Zato
moramo biti pri košnji zla-
sti v slabem vremenu še po-
sebno pazljivi. Raje kosimo
nekoliko višje, kot da vozi-
mo v jasli krmo onesnaženo
z zemljo.
Jesenska zmrzal zmanjšu-
je hranilno vrednost rastlin.
Nekateri strniščni posevki
prenesejo tudi nekaj stopinj
pod ničlo (krmni ohrovt ce-
lo do -10"C). Živalim ne sme-
mo krmiti zmrznjene krme,
vedno počakamo, da se od-
tali!
Jesenski zeleni krmi sledi
zimski obrok. Zato je po-
membno, da že jeseni ob ze-
leni krmi krmimo nekaj si-
laže, njeno količino s poje-
majočim deležem zelene kr-
me povečujemo in tako us-
tvarimo neopazen prehod na
zimsko krmljenje. Jesenska
zelena krma s travinja ali str-
niščni dosevki so primerna
krma za vključevanje v obro-
ke za krave molznice. Poz-
nati pa moramo njihove po-
sebnosti in obrok sestaviti ta-
ko, da ustreza zahtevam prež-
vekovalcev.
HELENA PREPADNIK,
univ.dipl.inž.zoot.
ZDRAVNIK SVETUJE
Bolečine v sklepih in koste
v obširnem pismu ste ze-
lo podrobno opisali težave,
ki vas dnevno pestijo, pred-
vsem stalne pekoče boleči-
ne v vratu, medplečju, v
obeh komolcih in zapestjih.
Pogosto imate bolečine tu-
di v križu, ki se širijo v po-
dročje kolka in kolen, skrat-
ka, bolijo vas vsi sklepi in
kosti.
Tudi operirali so vas že, za-
radi utesnitve živca v desnem
zapestju, vendar so še vedno
ostale pekoče bolečine v de-
sni roki. V tej roki tudi ni več
prave moči. Opravljeno je bi-
lo tudi rentgensko slikanje ce-
lotnega skeleta hrbtenice, ki
je pokazalo zmerne degene-
rativne spremembe. Pri
zdravniku ste dobili zdravi-
la, predvsem za lajšanje bo-
lečin in sicer Movalis, Tra-
mal ter Helex. Po njih, piše-
te, se ne počutite nič bolje.
Zaradi vseh navedenih težav
se ne počutite več sposobna
za nobeno delo, zlasti pa vas
zelo žalosti, da vam nihče ne
verjame, da vas res vse boh.
Na slikanem skeletu hrb-
tenice, zlasti na vaših med-
vretenčnih ploščicah, vreten-
cih ter maUh sklepih, je prišlo
do degenerativnih spre-
memb, ki so lahko posledi-
ca kroničnega vnetnega rev-
matoidnega procesa ali pa po-
sledica preobremenitve ak-
sialnega skeleta v celoti, za-
radi težaškega dela. Prihaja
do draženja predvsem senzi-
bilnih živčnih poti hrbtenič-
nih živcev, kar se odraža v
bolečini mehkih delov obhrb-
teničnih struktur in to zara-
di bolečine povzroča tudi
omejeno gibljivost v sklepih
in tako zmanjšuje funkcio-
nalno sposobnost.
Bolj ali manj je vaše
zdravstveno stanje kronično.
Možno ga je le zazdraviti, zla-
sti z metodami fizikalnega
zdravljenja. Za bolj natanč-
no opredelitev vašega prime-
ra pa je potrebna dodatna
diagnostična obdelava pri us-
treznem specialistu, ki se uk-
varja s tovrstno problemati-
ko. Za sedaj priporočam uži-
vanje analgetika (Movalis) v
obliki suppsitorijev, da se bo-
Miran Škorjanc, dr. med
spec. fiziater
lečine čim prej umirijo,
redno telovadbo za vzdrž
vanje dobre kondicije lok
motornega aparata. Priporo
Ijivo pa je tudi lokalno pr
grevanje in masaža. Prei
Če imate zdravstvene ti
zave in ne veste, kako rs
nati, pišite na Novi tednil
Prešernova 19, 3000 Celj
za rubriko Zdravnik sveti
je.
vsem pa čimprej obiščite ij
treznega specialista.
KALIA NASVETI
Za cvetočo
pomlad
Mnogi ljubitelji cvetja so
v mislih že pri sajenju
spomladi cvetočih čebulnic,
ki nas spomladi najprej raz-
veselijo v živih barvah, raz-
ličnih velikosti in oblik. Pr-
vo pomladno cvetje da po-
seben čar vrtu po dolgih
mračnih zimskih mesecih.
Bogata izbira različnih sort
in vrst čebulnic, ki jih posa-
dimo tako, da se obdobje cve-
tenja podaljša do pozne pom-
ladi in lahko traja do srede
februarja, ko izpod zaplat sne-
ga pokukajo prvi nizki irisi
(Iris reticulata, Iris danfordi-
ae), rumene jarice (Eranti-
his), nekoliko pozneje razno-
barvni krokusi (Crocus sp.),
nežni zvončki (Galanthus),
takoj za njimi zacvetijo prvi
zgodnji visoki, teden pozne-
je rani, nizki botanični tuli-
pani. S pravilnim izborom
med številnimi skupinami tu-
lipanov lahko ti cvetijo do
konca maja, vzporedno zac-
vetijo še narcise, dišeče hi-
jacinte, razveselimo se drob-
nih zvezdastih cvetov hino-
doks (Chionodoxa), modrih
čebulic (Scilla), nežnih puš-
kinij (Puschkinia), in modro/
hla cvetočih grozkov (Mus-
cari), razveselili se bomo ce-
sarskega tulipana (Fritilla-
ria), ki nam bo pregnal volu-
harja, svilenih cvetov ranun-
kul (Ranuncululus), vetrnic
(Anemonas) in še mnogo dru-
gih do pozne pomladi cveto-
čih lepotic iz vrst čebulnic.
Spomladi cvetoče čebulni-
ce sadimo jeseni od septem-
bra dalje, dokler zemlja ne
začne zmrzovati (november/
december) in zapade sneg. Ve-
čina čebulnic je odporna na
mraz, čeprav priporočamo,
da na izpostavljenih legah če-
bulnice prvo leto zaščitimo
z hstjem, vejami, slamo ah
vrtno tkanino - kopreno.
V VRTNEM CENTRU KALIA na Kidričevi cesti vam
nudimo bogat izbor čebulnic, ki jih morate po nakupu
posaditi ali pa shraniti do saditve v suhem, temnem in
hladnem prostoru. Če jih ne boste sadili takoj, priporo-
čamo, da jih vzamete iz vrečke in položite v lesene ali
kartonaste zabojčke. Ne smejo biti na toplem!
_^   MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Pred dvema mesecema
sem dopolnila nepričako-
vano 35 let delovne dobe,
ker sta mi bili prišteti še dve
leti za porodniško. Zave-
dam se, da se še ne morem
upokojiti, kljub temu, da
imam dovolj delovnih let,
nisem pa še dovolj stara,
saj imam 53 let in pol in
sem čas za porodniško že
uveljavila. Ne vem, ali bom
pokojnino dobila tudi za
čas porodniške ali bom rav-
no zato imela nižjo pokoj-
nino?
Če se želite čim hitreje upo-
kojiti, lahko to takoj stori-
te, saj pogoje za upokojitev
že izpolnjujete, če boste iz-
koristili možnost znižanja
starostne meje iz naslova
otrok ob soglasju vašega
partnerja.
Zakaj gre? Sami ste bili pri-
jetno presenečeni, da ste pro-
ti pričakovanju dopolnili zah-
tevano pokojninsko dobo za
upokojitev v tem koledar-
skem letu, ko se zahteva za
ženske 35 let delovne dobe.
V naslednjem letu 2002 bi
morali izkazovati že tri me-
sece več, torej 35 let in tri
mesece ob dopolnjeni staro-
sti 54 let. Ugodnosti, ki jo
ob upokojitvi lahko prido-
bite iz naslova otrok (ne po-
rodniškega staleža) sta dve,
in se ne izključujeta. Razlo-
žiti je potrebno, da gre za
dve določbi novega Zakona
o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju, torej za
dve ločeni pravici, ko se vam
lahko po 189. členu zakona
v celotno zavarovalno dobo
šteje čas skrbi za otroka v
prvem letu otrokove staro-
sti, če v tem času niste bili
zavarovani in če je bil otrok
v navedenem času državljan
Republike Slovenije in če je
bilo njegovo stalno prebiva-
lišče v Republiki Sloveniji.
Tovrstno štetje časa skrbi za
otroka v prvem letu njegove
starosti ni izključna pravi-
ca samo za matere, marveč
jo ob enakih pogojih lahko
uveljavljajo tudi očetje, ni-
kakor pa ne oba za istega
otroka.
Druga ugodnost iz naslo-
va otrok je znižanje starost-
ne meje, ki jo lahko uveljav-
ljate za otroka, za katerega
vam je že bilo priznano ob-
dobje prvega leta otrokove
starosti v zavarovalno dobo.
Staršem ah posvojiteljem je
omogočeno znižanje starost-
ne meje zaradi skrbi in vzgo-
je za vsakega rojenega ali pos-
vojenega otroka. Pogoj, ki
omogoča znižanje starostne
meje je, da ima otrok držav-
ljanstvo Republike Sloveni-
je. To pomeni, da se zava-
rovancu ali zavarovanki
splošno določena starostna
meja zniža, če je za otroka,
ki je slovenski državljan skr-
bel in ga vzgajal vsaj pet let,
tako, da se starostna meja
zniža za osem mesecev za
enega otroka, dvajset mese-
cev za dva otroka in šestin-
trideset mesecev za tri otro-
ke. Pri večjem številu otrok
se nato starostna meja za vsa-
kega nadaljnjega otroka zni-
ža za dodatnih dvajset me-
secev.
Toda pozor! Znižanje sta-
rostne meje ni moč uvelja-
viti takoj v celoti, temveč po-
stopno skozi prehodno ob-
dobje. Letos se lahko zniža
starostna meja za enega otro-
ka le za en mesec, za dil
otroka dva meseca in pol, 2
tri otroke štiri mesece in p
in za vsakega nadaljnje
otroka dva meseca in p|
Drugo leto bo znižanje si
rostne meje že višje glede;
isto število otrok, saj se
lahko ob uveljavljanju er
ga otroka meja starosti zi
žala za mesec in pol, za d
že tri mesece in 23 dni it
Starša se o tem, kdo (
njiju uveljavlja znižanje si
rostne meje za vsakega p
sameznega otroka, spoi
zumno dogovorita. Če (
sporazuma ne pride, je (
znižanja starostne me
upravičen tisti od staršev,
je v pretežnem delu uvelj
vil pravico do starševske
dopusta. Če nobeden (
staršev ni bil na starševske
dopustu ali sta uveljavi
pravico do starševskega d
pusta v enakem delu, je (
znižanja starostne me
upravičena ženska.
Iz opisanega lahko ugot
vite, da ob uveljavljanju zH
žanja starostne meje za dv
otroka potrebujete poleg ^
let pokojninske dobe 53 1
in pet mesecev in pol star
sti za pridobitev pravice (
starostne pokojnine. Odv<
je vaša skrb, da se vam ne
pokojnina odmerila za <■
lotnih 35 let pokojninske c
be, saj se obdobje prvega 1
ta otrokove starosti šteje
sklop zavarovalne dobe,
pa poleg posebne dobe tv
ri pokojninsko dobo, gle^
na katero se ugotovijo
goji za pridobitev pravice di
pokojnine in glede na kajB
ro se določi odstotek za <m
mero pokojnine. |
Št. 38 - 20. september 2001
48
ZANIMIVOSTI
JOVITli
Poročila sta
se na peronu
Takšne poroke v Sloveniji
še ni bilo. Mladoporočenca z
Notranjskega sta si v soboto
obljubila večno zvestobo kar
na peronu železniške posta-
je Laško, kjer ju je poročil tam-
kajšnji župan. V mesto piva
in cvetja sta prispela s poroč-
nim muzejskim vlakom.
Med igranjem železničarske
godbe iz Zidanega Mosta je na
postajo Laško prisopihal starin-
ski vlak, na katerem je bil med
poročnim okrasjem veliki na-
pis »Bog živi ženina in neve-
sto«. Izstopila sta nevesta in že-
nin, oblečen v avstroogrsko uni-
formo z Južne železnice, za nji-
ma več kot sto svatov. Na dol-
go železniško potovanje so se
slovesno odpravili v Logatcu.
V Termah Olimia so imeli
v soboto še eno pomembno
ohcet, saj se je poročil tudi sin
direktorja Vitala Mestinje,
navdušenega golfista Zvon-
ka Murglja.
Na peronu Laškega, kjer je
bila pogrnjena rdeča prepro-
ga, jih je pričakal župan Jože
Rajh. Par je pozdravil s kru-
hom, soljo in vinom. Ireno Ko-
govšek in Mirana Gosaka iz
Logatca, ki sta se spoznala lani
na pustni zabavi (dekle je bilo
našemljeno v miško), je pos-
varil, da je ljubezen kot občut-
ljiva roža.
Na peronu sta potem pred
županom postala mož in že-
na. Sledili so poljubi, čestit-
ke, posipanje z rižem, igra-
nje godbe, obdarovanje...
Župan Laškega jima je po-
daril kristalna vrčka z nju-
nima začetnicama ter datu-
mom poroke. Mladoporo-
čenca sta na peronu veselo
zaplesala, laški pivovarji pa
so bili pripravljeni, da bo pi-
vo teklo v potokih. Vreme
je bilo ohceti naklonjeno.
Po uri postanka v Laškem
so po postajnem zvočniku
sporočili, da je poročni vlak
pripravljen na nadaljnjo
pot. Častitljivi vlak je potem
sopihal vse do Podčetrtka,
kjer so ga sprejeli predstav-
niki Term Olimia. Začela se
je velika poročna gostija v
hotelu Breza, ko sta mlado-
poročenca med drugim raz-
kosala poročno torto v ob-
liki vlaka. Poročno zabavo
so nadaljevali s šaljivimi dru-
žabnimi igrami v termalnem
bazenu ter plesom v resta-
vraciji Lipa.
BRANE JERANKO
Vse je bilo v znamenju železnice. Poročna torta, ki sta jo razkosal
gostiji v Podčetrtku, je bila v obliki vlaka.
Petice v Lokrovcu
Na vadbišču Kinološkega društva Celje v Lokrovcu so v soboto pripravili zaključno
6. agility tekmo pokala Eukanuba.
Sodelovali so lastniki 68 psov iz vse Slovenije ter Hrvaške in Italije, občinstvu pa se je
predstavila tudi slovenska državna reprezentanca za agility tekmovanja. Psi, od mešanč-
kov do vrhunskih predstavnikov različnih pasem, so svoje znanje in spretnost merili v
štirih različnih preizkusih, po ocenah sodnika Zlatka Gorjana pa so se šdrinožci odlično
odrezah, saj je med ocenami prevladovala odUčno. IS, Foto: G. DOMJAN
TRAČNICE
Pozabljena
tradicija
Najbolj »ta hudobni« v Žal-
cu vedo povedati, da so hme-
ljevke, štange po domače,
pred Domom II. slovenske-
ga tabora stale dve leti tudi
zato, ker jih ta mladi niso zna-
li podreti.
Da na
pozabimo...
Na akademiji v Nazarjah,
kjer so slavili 100 let lesne
industrije v kraju, so bili pri-
sotni potomci vlcerjev, flosar-
jev, zaposlenih v Glina... Za-
gotovo pa je bilo tudi nekaj
potomcev švercerjev, ki so dali
pomemben pečat lesarjenju
v Zgornji Savinjski dolini.
Št. 38 - 20. september 2001