HK W Caudek www.caudek.it 40 let... Upravna meja med Doberdobom in Devinom-Nabrežino kamen spotike Koroška Slovenska gospodarska zveza je včeraj proslavila 20. obletnico ustanovitve /4 Primorski SOBOTA, 15. NOVEMBRA 2008 št. 272 (19.362) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Po stiskanju pasu -stiskanje pasu Vlasta Bernard Z Istatovimi podatki o gibanju bruto domačega proizvoda v letošnjem tretjem četrtletju, ki se je že drugič zapored znižal, je italijansko gospodarstvo tudi uradno v recesiji. Ekonomisti ugotavljajo, da je resnost gospodarskega trenutka mogoče primerjati s tistim v dveletju 1992-1993, ko je imela Italija kar šest zaporednih negativnih četrtletij. Od tistega udarca si gospodarstvo ni nikoli povsem opomoglo, njegova rast je bila v vseh teh letih medla, »stiskanje pasu« pa na dnevnem redu ob vsakem sprejemanju državnega proračuna. Makroekonomske politike je od Maastrichta sem krojil Bruselj, nejevoljni rimski ministri pa so za doseganje javnofinančnih meril ravnali tako, kot krojač pri rezanju kroja. Če je bilo treba ob tem kaj pokrpati, kot se je zgodilo ob sprejemu evra, danes pravega zaščitnika, so to tako obrnili, da napake na novi obleki ni bilo videti. Po letih skromne gospodarske rasti, vse večjega davčnega pritiska, erozije plač in pokojnin, neukročenega javnega dolga, ki požira investicijam namenjen denar, po letih stiskanja pasu, nas čaka -stiskanje pasu. Politični razred očitno nima veliko domišljije in se vedno znova zateka h kratkoročnim in neizvirnim ukrepom, ki so v dveh desetletjih pošteno obubožali prebivalstvo in praktično uničili srednji sloj družbe, tisti, ki največ prispeva k domači porabi in torej k proizvodnji dobrin in storitev. Brez široke porabe in brez proizvodnih in infrastrukturnih vlaganj si gospodarstvo ne bo opomoglo, saj bo restriktivna ekonomska politika, ki se nam obeta, le še bolj opustošila nastalo ledino. ŠPETER Začetek Beneških kulturnih dni ŠPETER - Z izredno zanimivima predavanjema profesorjev Giorgia Zifferja (Univerza v Vidmu) in Marka Stabeja (Univerza v Ljubljani) so se v četrtek pred številnim občinstvom začeli Beneški kulturni dnevi. Ciklus enajstih predavanj o slovenskem jeziku in vsem, kar je z njim povezano, letos prireja Inštitut za slovensko kulturo. Ziffer je v svojem posegu govoril o staroslovan-ščini in slovenskih rokopisih, Stabej pa je podal pregled zgodovine slovenskega knjižnega jezika od prvih Trubarjevih knjig do današnjih dni. Na 5. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € ITALIJA - Včeraj vsedržavna stavka ter demonstracije v Rimu in drugod Protesti proti krčenju sredstev za univerzo Poziv vladi, naj ubere drugačno pot - Pobude tudi v Vidmu in Trstu PADRIČE - Na novem odseku hitre ceste ob izvozu po predoru Kras Prvi dvojezični smerokaz Danes naj bi namestili še drugega, vedno pri Padričah, v smeri proti Trstu PADRIČE - Na novem odseku hitre ceste ob izvozu po predoru Kras so delavci cestnega podjetja Anas včeraj namestili prvi dvojezični smerokaz Padri- ciano-Padriče. Po zagotovilu odgovornega pri cestnem podjetju naj bi danes namestili še drugega, vedno pri Padričah, ob izvozu pri raziskovalnem središču pri Globojnerju. Tako bo zadoščeno četrtkovemu dogovoru na tržaški prefektu-ri o namestitvah dvojezičnih tabel. Na 8. strani RIM, VIDEM, TRST - Na tisoče ljudi je včeraj preplavilo rimske ulice v okviru manifestacije ob vsedržavni stavki uslužbencev univerze, ki sta jo oklicala sindikata Cgil in Uil iz protesta proti vladnemu krčenju sredstev za univerzo in raziskovanje. Demonstranti so od italijanske vlade zahtevali, naj ubere drugačno pot od tiste, ki pelje h krčenju sredstev. Manifestacije so potekale tudi po drugih mestih, med katerimi je bil tudi Videm, kjer je demonstriralo okoli petsto ljudi. V Trstu pa so včeraj stekle številne protestne pobude, med katerimi velja omeniti »Dan zaprtih vrat« osebja visoke šole Sissa. Na 6. in 7. strani Tondo razpravljal s podjetnicami Na 4. strani Od danes v Sloveniji obvezna zimska oprema Na 5. strani V škedenjski železarni načrtujejo novo termoelektrarno Na 9. strani Slovenski film Prehod na tržaškem festivalu Na 9. strani V Trstu Cvitkovičev film v italijanščini Na 12. strani Goriška pokrajina učinkovito zaposluje Na 14. strani MANJŠINA SSO in SKGZ zaupata novi slovenski vladi TRST - Manjšinski krovni organizaciji računata, da bo nova slovenska vladno-parlamen-tarna »ekipa« pozorna do Slovencev v Italiji. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pričakuje nadgradnjo sedanjih dobrih odnosov z matično državo, medtem ko je Drago Štoka prepričan, da je minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš dobra izbira. Predsednika sta prepričana tudi v pomoč novega slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja. Na 3. strani □ v sodelovanju z EX slovenski izobraževalni konzorcij Slavoj Žižek Kaj se zgodi, ko pade meja: film in ideologija 20.11.2008 •lil Kulturni dom Ul. Brass 20 - Gorica info@slovik.org - tel. +39.334.28 25 853 Trst, drž. cesta 202 - križišče Prosek Do božiča bo center odprt vsako nedeljof Odprto od tO.OO do t&OOjn od 15.00 do 18.00. Na voljo proSHftno parkirišče. 2 Sobota, 15. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Davkoplačevalci ne morejo zmagati Vojko Flegar En član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dva ministra iz istega zasebnega podjetja, trije ekonomisti, štirje člani nekdanjih vlad, pet ministric, po šest pravnikov in politologov, sedem formalno strankarsko neodvisnih ministrov, osem doktorjev znanosti, devet mlajših od 50 let ... Mandatar za sestavo nove slovenske vlade Borut Pahor je v četrtek pozno zvečer (takoj po slovesnem podpisu štiristrankarske koalicijske pogodbe med socialnimi in liberalnimi demokrati ter Zares in DeSUS) seznam kandidatov za ministre izročil predsedniku parlamenta Pavlu Gantarju in po napovedih bo parlament o njem odločal prihodnji petek, 21. novembra. Za dan kasneje, soboto, je Pahor neuradno že sklical prvo sejo svojega kabineta. Če se je neposredno po volitvah 21. septembra še zdelo pomembno, kaj bodo bodoče vladne stranke zapisale v koalicijsko pogodbo, je slaba dva meseca kasneje to že bistveno manj usodno. Vlada bo, vsaj prvo polovico predvidenega mandata, delala predvsem tisto, kar ji bodo narekovale okoliščine in kar »ta hip« počnejo bolj ali manj vse vlade na svetu. Ukvarjala se bo s posledicami finančne krize, recesijo, gašenjem socialnih požarov in ob vsem tem morebiti poskusila najti kakšno »razvojno okno« oziroma ukrepati kratkoročno tako, da bi bile določene stvari urejene tudi za daljši čas. Kajpak tudi v takšnih okoliščinah temeljne usmeritve vlade niso nepomembne, a kot so nas vse skupaj naučili zadnji meseci, je »začasno« marsikatera politična in ekonomska dogma suspendirana: V ZDA in Evropi nacionalizirajo banke in zavarovalnice, pripravljajo državne pomoči za najbolj ogrožene industrijske panoge, kopičijo javnofinančne primanjkljaje. Brez države ne znajo in ne morejo več nikjer in brez države tudi v Sloveniji ne bo šlo. Past, pred katero se je v takšnih okoliščinah že znašla vlada Boruta Pahorja (čeprav uradno še ni prevzela dolžnosti), pa je še malce bolj zapletena kot drugod, saj se v Sloveniji država doslej »še ni imela niti časa umakniti« iz gospodarstva, bank in zavarovalnic. Privatizacija je bila v minulem poldrugem desetletju počasnejša kot na Zahodu Evrope, pa tudi bolj kot v nekaterih državah na Vzhodu. Deloma je bilo to modro, vsaj v prvem obdobju tranzicije (nekako do preloma stoletja), v kasnejši fazi pa se je na ekonomsko logiko zaščite domačih proizvajalcev pred prenaglim vdorom tuje konkurence in ustvarjanja okoliščin za nastanek domačega kapitala »nalepilo« vse preveč parcialnih interesov. Splet kapitalsko-političnih - in nasprotno - povezav je zdaj tako gost, da v marsičem onemogoča »čisto« in tran-sparentno ukrepanje države in njeno morebitno poseganje z davkoplačeval-skim denarjem. Primer Mercator oziroma Pivovarne Laško je najbolj zgovoren (a ne edini) primer tega. Kot je bilo tukaj pred časom že govora, je Pivovarna Laško pred tremi leti v Mercator vstopila ob posredovanju zdaj odhajajoče vlade Janeza Janše in v zameno za uredniški vpliv vlade na dnevnika Delo in Večer, prav tako pa so v sodelovanju z vlado Pivovarna Laško oziroma podjetja iz njene skupine izpeljala prevzema Dela in Večera ter nazadnje tudi menedžerski odkup same matične družbe iz Laškega. Vsi ti prevzemi in odkupi so bili v časih visokih delniških tečajev in poceni posojil pod mizo izpeljani s sposojenim denarjem in zastavljenimi delnicami. Zdaj se ta konstrukcija iz razumljivih razlogov seseda in Pivovarna Laško je napovedala prodajo največjega slovenskega podjetja in trgovske verige Mercator najboljšemu tujemu ponudniku iz panoge. Tudi če je ta napoved bila mišljena resno (kar mnogi opazovalci dvomijo), bi se ob njej gotovo razplamtela razprava, ali si Slovenija, natančneje, ali politika lahko dovoli, da se podjetja, ki »prehranjuje 30.000 družin« (trgovskih in tistih v živilski industriji) polastijo tujci. Del javnosti s sindikati in nekaterimi parlamentarnimi strankami (tudi koalicijskim DeSUSom) na čelu je trdno prepričan, da v nobenem primeru. Drugače rečeno je dilema, pred katero se je znašla nova vlada, naslednja: Naj poskuša preko državnih skladov Ka-da in Soda in/ali nekaterih »bolje stoječih« velikih podjetij v neposredni državni lasti sama odkupiti polovični delež Mercatorja, ki ga prodaja Pivovarna Laško in s tem z davkoplačevalskim denarjem pomaga laškemu oligarhu Bošku Šrotu iz težav ali pa naj zgolj spremlja napovedano prodajo, ne glede na to, kdo bo kupec (in če ga bo Pivovarna Laško sploh našla). Dilemo še dodatno zapleta dejstvo, da je precejšen delež najetih kreditov v bilanci obeh državnih bank, kar pomeni, da bi ob morebitnem zlomu finančne konstrukcije Pivovarne Laško škodo spet posredno utrpeli davkoplačevalci. Še krajše, davkoplačevalci, ki so zaradi nepreglednih privatizacij (ne le prej omenjenih) enkrat že potegnili kratko, jo znajo po »reševanju« nasedlih oli-garhov še enkrat, kakor koli že se bo Pa-horjeva vlada odločila. PISMO UREDNIŠTVU Odstopno pismo Spoštovane, spoštovani Že nekaj let je Občina Trst glavni prireditelj slavnosti pri bazovskem Šoh-tu ob Dnevu spomina na fojbe in ekso-dus. Ob teh prilikah so predstavniki občinske uprave tudi med uradnimi govorniki in se odlikujejo po občutenem po-klonu t.z. „infojbirancem", ki jih označujejo za nedolžne žrtve in celo mučenike. Med slednje pa je treba po vsej pravici uvrstiti tudi gospoda Ermanna Callegarisa, ki ga je pa Posebno porotno sodišče v Trstu v razsodbi št. 135/46 označilo kot SS-ov-skega agenta, odgovornega za aretacijo treh vojakov Kraljeve italijanske vojske. Treba je tudi poudariti, da na omenjenih slavnostih med zastavami in prapori raznih državnih ustanov in organov ter bojevniških in ezulskih organizaciji redno plapola (sicer povsem upravičeno glede na značilnosti zgoraj omenjenega „mučeni-ka") tudi zastava Salojske republike. Kljub temu, da so bili razni organi oblasti, med katerimi tudi tržaški župan, obveščeni o tem, ni še nikoli nihče posegel, da bi se odstranil prapor, ki predstavlja žalitev državne zastave ter jasen primer apologije fašizma. Niti ni krajevni italijanski dnevnik kdajkoli obsodil tako početje. Iz vsega tega moram zaključiti, da je omenjena zastava (z vsem, kar predstavlja) povsem legitimno prisotna in dobrodošla na tej proslavi prav zato, ker povsem ustreza njenemu pravemu pomenu. Vendar je občina Trst tudi glavni organizator vsakoletne uradne slavnosti v Rižarni ob Dnevu osvoboditve. In tudi na tej prireditvi so njeni najvišji predstavniki med glavnimi govorniki. Naj pa izpostavim, da so nacisti tri vojake, ki so bili žrtve ovaduške dejavnosti Callegarisa -Rodolfo Sartori, Bruno Fano in Giuseppe Andrian - umorili in upepelili prav v Rižarni. Kdor se je torej februarja poklonil - in ga celo označil za mučenika - tudi Callegarisu, nato aprila v Rižarni slavi spomin njegovih žrtev! A to še ni dovolj: za Rižarno velja cela vrsta prepovedi, kot ona postavitvi plošče v spomin na vse slo- venske žrtve Rižarne, ali tista glede pesmi ki jih ni dovoljeno peti med uradno proslavo, in še bi lahko našteval. Poleg tega krajevni tisk v tem primeru zelo pozorno poroča o vsakem protestu in tožbi več ali manj uglednih politikov in predstavnikov civilne družbe zaradi prisotnosti zastav italijanskih Garibaldinskih brigad in drugih njim nevšečnih praporov. Menim, da navedeno nazorno ponazarja kaj je dejanska vsebina toliko opevane sprave. Ki jo širijo skoraj vse ustanove države, začenši pri njenem predsedniku, ki 10. februarja razdeljuje diplome v spomin na osebe, sojene in obsojene zaradi vojnih zločinov oziroma na take, ki so padle, ko so se z ramo ob rami z njihovimi nacističnimi kameradi borile proti partizanom. Menim tudi, da mora vsem biti jasno, da pomeni razglašanje takih oseb za mučenike utirati pot legitimaciji njihovih današnjih dedičev, ki seveda že stopnjujejo svoje škvardištnične aktivnosti. Vsak seveda nosi odgovornost za svoje početje in za njegove posledice. S svoje strani ne želim na noben način prispevati k opravičevanju tovrstnih dejavnosti inštituciji, ki so mi postale že tuje, ko že ne kar sovražne. Zaradi tega izkoriščam priliko sklica Občinske posvetovalne komisije za Rižarno pri Sv. Soboti - nacionalni spomenik, da vam sporočim svoj nepreklicni odstop iz njenega članstva. Sandi Volk Op: pismo je bilo poslanu županu Dipiazzi, predsedniku obč. sveta Trst Pa-corju, načelnikom svetniških skupin in vsem tržaškim občinskim svetnikom ter predsedniku in članom Občinske posvetovalne komisije za Rižarno pri Sv. Soboti - nacionalni spomenik pošta slovenije Nov sklop priložnostnih znamk MARIBOR - Pošta Slovenija bo 27. novembra izdala letošnji zadnji sklop priložnostnih poštnih znamk. Z novimi znamkami bodo dopolnili serije Z žlico po Sloveniji, Arheološke najdbe in Zgodovina, izdali bodo še znamki z božičnim in novoletnim motivom ter znamko ob deseti obletnici evra kot knjižnega denarja. Pripravili so tudi letno mapo znamk 2008, v kateri so zbrane vse redne in priložnostne znamke, ki so jih izdali v letošnjem letu, so sporočili iz Pošte Slovenije. Serijo Z žlico po Sloveniji, ki predstavlja kulinarično in gastro-nomsko popotovanje po Sloveniji, bodo dopolnili z dvema znamkama, na katerih bodo prikazani zgornjesavinjski želodec, uberne-nik in solčavski sirnek, tipične jedi Savinjske doline. Lani začeto serijo Arheološke najdbe bodo dopolnili z znamko, na kateri je prikazano leseno kolo z osjo, ki so ga našli pri izkopavanju koliščarskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja. Kolo je staro okoli 5200 let in je najverjetneje del dvoko-lesnega voza za volovsko vprego. Z znamko, izdano v seriji Zgodovina, bodo zaznamovali konec prve svetovne vojne. Ta se je končala s podpisom premirja med Nemčijo in zavezniki 11. novembra 1918. V poli bo 25 znamk. Znamki z božičnim in novoletnim motivom bosta izdani v standardni izvedbi, v polah s 50 znamkami. Znamki z božičnim in novoletnim motivom na samolepilnem papirju v zvežčkih pa so natisnili z enakim motivom kot la- SKLAD MITJA CUK SVETUJE O odgovornosti Ko razmišljamo o vzgoji na pragmatičen način, se soočamo tudi z dejavniki, ki vplivajo na vzgojo otrok neugodno. Največkrat gre za nejasnosti na ravni generacijskih odnosov, vlog v družini, spolnih vlog in vsega drugega »sodobno« nedorečenega, kar potiska otroka v odvisnost od drugih, od medijev in od vrstnikov. V tradicionalni družini, je bila odgovornost starševstva in staršev posebej občutena in cenjena. Danes so se razmere spremenile in otroci so pogostoma prepuščeni v oskrbo drugim ljudem ali ustanovam. Ob oskrbi pa doživlja otrok tudi vzgojni pristop, ki je lahko ustrezen ali pa ne. Sedanja hierarhija vrednot največkrat ni optimalna, saj postavlja na prvo mesto (in na široko propagira) hitro zadovoljevanje čutnih užitkov in doseganje materialnega blagostanja in prominentnega družbenega statusa. Vse, kar bi lahko posameznikovo svobodo pri doseganju teh »vrednot« omejevalo, je prevečkrat označeno kot nazadnjaško, neustrezno in zavajajoče. Čedalje več glasov pa se sliši za doseganje osrečujočih medsebojnih odnosov. Ti poudarjajo tudi pomembnost vzgoje, ki take odnose med ljudmi vzpostavlja, razvija in ohranja. Za to je potrebno znanje, ki naj bi ga otrok prejel s pomočjo vzgojno-izobraževalnega sistema za to, da bi postal odgovoren član družbe. Znova se danes poudarja vzgoja k odgovornosti, kot perspektivni cilj, ki ga lahko pri otroku dosežemo z vzgledom in lastnim spoštljivim odnosom do soljudi. Kdor je odgovoren, ima sposobnost odzivanja na drugega. Kdor ni odgovoren, tudi pravih socialnih stikov ni zmožen; ti pa so nujni za posameznikov občutek varnosti in za njegovo psihično stabilnost, najprej v okviru svoje družine - zatočišča pred čedalje številnejšimi zunanjimi pritiski in motnjami. Prav te motnje delajo težavno tudi vzgojo otrok v družini. Učiteljem se v razredni skupnosti nudi raznolik pogled. Nekateri učenci imajo »prirojeno« sposobnost za organizacijo in odgovornost, drugi pa teh vodil sploh ne poznajo. Osebnostne poteze so pri nekaterih otrocih diametralno nasprotne. Pri učencih, ki zavestno nekaj počenjajo, ugotovimo tudi čut odgovornosti do učenja za doseganje največjih lastnih zmogljivosti. Za tiste pa, ki takega »prirojenega« čuta nimajo, nikakor ni prepozno: čuta za odgovornost se lahko otrok priuči s pomočjo ciljno usmerjene vzgoje. Ta ni in ne more biti za vse otroke enaka, saj so si otroci med seboj različni ter se tudi odgovornosti učijo različno in v različnem obsegu. Predvsem se starši izogibajmo razmišljanjem vrste: »Naša Mirica je še majhna, se bo že naučila, ko odraste.« Otroci potrebujejo od vsega začetka priložnosti, pri katerih bi pokazali svojo odgovornost za to, kar počnejo. Kasneje so dejavni v šoli, pri petju, pri športu, v raznih interesnih krožkih in na splošno v odnosih do drugih ljudi. Ko so za nekaj dogovorni, vedo, da jim nekdo zaupa, da sami lahko sprejmejo odločitev za svoja dejanje, in da se morajo zaradi tega ustrezno odzivati na okolje. Za učenje odgovornosti ni nikoli prezgodaj, in traja dolgo v otroštvo in adolescenco. Za to, da se otrok lahko uči in nauči odgovornosti, je pomembno, da mu starši nalagajo primerne naloge. Lahko gre za priložnost nekomu pomagati pri delu (kar pa seveda ne sme izzveneti kot kazen), pri čemer mora biti jasno, kaj od otroka pričakujemo in katere so posledice, če dogovorjenega ne bi opravil. Tako se otrok uči biti odgovoren, pa tudi sami starši učinkujejo odgovorno. Pri nalaganju nalog morajo biti navodila zelo jasna in njihovo razumevanje preverjeno. Če se pri izvajanju naloge otrok muči, ga spod- bujajmo, ne recimo nikoli z vzdihom nepotrpežljivosti: »Pusti, bom že jaz!« Nikakor ne opravimo zadolžitve namesto njega. Če pa otrok naloge ne opravi, je pomembno, da se pogovorimo o odgovornosti, ki jo je prevzel in je ni izpolnil ter o negativnem vidiku tega. Otroku pomaga, če mu dovolj nazorno prikažemo, kako pomembne so njegove zadolžitve. Tudi s primernim odzivom na otrokovo delo. Ne skoparimo s pohvalo in ne recimo le skopo, Kako si priden!, pač pa pohvalimo zlasti njegovo obnašanje: »Kako dobro si pometel dvorišče!« Če pa dela ni dokončal, ga ne stri-mo z besedami »Saj sem vedel, da si len!«, pač pa ga opozorimo, da naloge še ni opravil. Psihologi nas namreč učijo, da morajo otroci vedno imeti občutek brezpogojne starševske ljubezni, sprejemajo pa nezadovoljstvo s tem, kar so ali niso počeli. Pohvalimo ali grajajmo dobro ali slabo početje in ne otroka kot takega. Ko otrok stori napako, na spozna, da se napaka lahko popravi in da mora za napako, ki jo je storil, prevzeti odgovornost nase. S svojo napako ne sme obremenjevati druge. Do odgovornega obnašanja otroka ne bomo privedli z nagradami kot so sladkorčki, igračke, denar; pomembnejše je, da ga pripeljemo do občutka notranjega zadovoljstva, ko nekaj naredi pravilno. Glede na otrokovo razvojno stopnjo je stopnja odgovornosti, ki jo od njega zahtevamo, temu primerna. Če od otroka zahtevamo preveč za njegovo starost, lahko storimo hudo vzgojno napako. Preveč neprimerne odgovornosti lahko otroka stre. Preveč odgovornosti otroka preobremeni in v njem ob neuspehu uniči samospoštovanje. Otroku, kateremu smo naložili za njegovo starost prezahtevno nalogo, in je zaradi tega ne more izpolniti, se lahko zdi, da je ničvreden. Kot otrok raste, lahko narašča tudi naša zahteva po odgovornosti. Z dodeljevanjem primernih nalog moramo začeti že, ko so otroci majhni. Sami ugotavljamo, da sicer še zelo majhni otroci kažejo željo, da bi staršem pomagali pri delu. Če so starši ustvarjalni in potrpežljivi, lahko veliko dosežejo. Nikoli pa ne smemo otrokove pomoči izsiliti ali ga vedno nagrajevati, če želimo, da bo čut odgovornosti nekaj globoko zasidranega v otroku. Ko otrok stori napako, se mora zavedati posledic. Če je izgubil nov par rokavic, ne letimo takoj kupit druge: naj denar za nove prihrani sam. Če boste sami vedno ponudili rešitev za njegove napake, se otrok nikoli ne bo odgovorno obnašal. Kadar ugotovite, da se je vaš otrok odgovorno obnašal, mu to dajte vedeti. Nič ne bo več spodbudnega kot zavest, da ste to opazili. Tudi v družini se pogovarjaje o odgovornosti, tako da bodo otroci vedeli, da je to v vaši družini neka pomembna vrednota. Tudi vaše početje naj bo odgovorno, tako da bo otrok živel v okolju, ki je za odgovornost dovzetno. Otrok mora imeti za učenje samostojnega odločanja dovolj časa. Tega ga ne moremo naučiti v pičlih dveh tednih. Pokažite, da verjamete v odgovorno obnašanje svojih otrok, to jim bo v največjo pomoč. Pomagajte jih vežbati se v tem. Predvsem morajo razumeti, kaj je odgovorno početje in kaj ni, sicer se ne morejo pravilno odločiti, ko morajo sami izbirati. Zlasti pa analizirajte lastno odgovorno delovanje: v vzgoji in na drugih področjih. Primerjajte se z drugimi straši in se z njimi tudi pogovorite, če je to potrebno. Tako boste spoznali, da v svojih prizadevanjih niste sami. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 15. novembra 2008 3 slovenija - Mnenja o novi vladi in parlamentu SKGZ in SSO zaupata novi slovenski »ekipi« Pavšič: Nadgraditi začrtano pot - Štoka: Žekš dobra izbira TRST- Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij pozitivno ocenjujeta dejstvo, da je v novi slovenski vladi Boruta Pahorja tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. To funkcijo bo opravljal Boštjan Žekš, nekdanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka vsekakor računata, da bo problematika naše manjšine domena celotne vlade, začenši z zunanjim ministrstvom, ki ga bo po novem vodil Samuel Žbogar. Kot državni sekretar se je dolgo ukvarjal z bilateralnimi odnosi med Italijo in Slovenijo in tudi med slednjo in Furlanijo-Julijsko krajino. »Minister Žekš bo moral nadgraditi dosedanje dobre odnose med našo manjšino in Slovenijo, ki slonijo na izhodiščih Sosveta za slovenske manjšine, ki ga je ustanovila dosedanja vlada,« poudarja Pavšič. Novi minister bo potreboval učinkovit urad, ki ga je doslej vodil Zorko Pelikan, kateremu se predsednik SKGZ javno zahvaljuje za dragoceno opravljeno delo. Od Žekša Pavšič pričakuje pozornost tudi do Slovenske manjšinske koordinacije-Slomak. »Pričakujem, da bo novi minister deloval v tesnem stiku tudi s parlamentom in predvsem z njegovim odborom za Slovence v zamejstvu, ki mu v novi sestavi predseduje Miro Petek. Rad bi izkoristil priložnost, da se zahvalim njegovemu predhodniku Francu Krambergerju. Seveda pa računam na pomoč in na stalno pozornost zunanjega ministrstva. Skratka od nove slovenske izvršilne in zakonodajne oblasti pričakujemo usklajeno politiko do naše in do drugih slovenskih manjšin,« pravi predsednik SKGZ. »Novega ministra Žekša osebno poznam in cenim njegovo akademsko izobrazbo, ki nam bo prišla še kako prav,« pravi Štoka, ki se mu nova slovenska vladno-par-lamentarna ekipa zdi dobra in zaupanja vredna. »Prepričan sem, da nas bo Pahorjeva vlada obravnavala tako, kot Janševa. To se pravi objektivno in ne skozi takšna ali drugačna politična očala,« dodaja predsednik Sveta slovenskih organizacij. Štoki se tudi izbira Petka za predsednika parlamentarnega odbora za Slovence izven meja matične države zdi dobra rešitev, »saj Petek dobro pozna našo situacijo in naše probleme. To seveda velja tudi za podpredsednika odbora Mirka Brulca, sicer novogoriškega župana in velikega prijatelja naše manjšine,« pravi še predsednik SSO. Boštjan Žekš, minister brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu Novi vodja slovenske diplomacije je Samuel Žbogar koroška - Prestavljanje dvojezičnih tabel Postopek proti Dorflerju miruje, proti Haiderju ustavljen Protiustavna krajevna tabla z mini-tablico v slovenščini v Pliberku, ki sta jo postavila Haider in Dörfler CELOVEC/DUNAJ - Več kot poldrugo leto potem, ko sta medtem umrli koroški deželni glavar Jörg Haider in njegov naslednik (tedaj še namestnik) Gerhard Dörfler ob prisotnosti zastopnikov medijev iz vse Avstrije in tudi drugih evropskih držav prestavljala enoje-zične krajevne table v Pliberku in Drve-ši vsi, še vedno ni jasno, ali bo zdajšnji koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (BZÖ) na osnovi prijav Narodnega sveta koroških Slovencev in tudi Zelenih pri državnem tožilstvu v Celovcu obtožen zlorabe službenega položaja. Kot se je izvedelo, pravosodno ministrstvo na Dunaju še vedno preučuje poročilo javnega tožilstva iz Celovca o nadaljnjih koralih v tej zadevi. Postopek s tem zaenkrat miruje vsaj toliko časa, dokler pravosodno ministrstvo poročila ne potrdi. S tem pa je tudi jasno, da dokler se to ne zgodi, državno tožilstvo ne more obtožiti Dörflerja zlorabe službenega položaja. Jasno pa je, da so po smrti nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja postopek proti njemu medtem že ustavili. Kot smo že takrat poročali, sta takratni deželni glavar Haider in njegov namestnik in obenem tudi deželni referent za promet Dörfler februarja 2006 v Pli-berku in v Drveši vasi prestavljala eno-jezične krajevne napise, da bi preprečila namestitev dvojezičnih krajevnih napisov, kot je to v razsodbi zahtevalo avstrijsko ustavno sodišče. Ker sta oba politika po mnenju Zelenih in Narodnega sveta koroških Slovencev ravnala protiustavno, sta ju prijavila pri državnem tožilstvu zaradi suma zlorabe službenega položaja. Ker bo v Avstriji že v naslednjih tednih prišlo do menjave vlade, je pričakovati, da bo odločitev o nadaljnjem postopanju proti koroškemu deželnemu glavarju Dörflerju sprejela šele nova avstrijska vlada oz. novi pravosodni minister. Če je verjeti napovedim glede liste novih ministrov, bo v pravosodnem ministrstvu prišlo do menjave, kar bo celotno zadevo verjetno le še podaljšalo. Ivan Lukan VNEDELJO VEDNO ODPRTO od 9:30 do 20:00 NASA OBLETNICA, KAKŠEN PRAZNIK! 6. OBLETNICA DANES Maksi torta* za vse ter pisani balončki za otroke JUTRI PRAZNUJMOVSI! Brezplačna degustacija popovk in lasastega sladkorja* Vse animacije bodo potekale od 15:00 ure dalje URNIK: PONEDELJEK 14:30-20:30 OD TORKA DO SOBOTE 9:00 - 20:30 NEDELJA 9:30 - 20:00 40 TRGOVIN IN HIPERMARKET MISFeRO TRGOVSKI CENTER MONFALCONE/ TRZIC (GO) -ULICA POCAR , 4 Sobota, 15. novembra 2008 GOSPODARSTVO celovec - Jubilejnih dvajset let Slovenske gospodarske zveze »Evropo, kakršna je danes, smo gradili že pred 20 leti!« Predsednik SGZ Benjamin Wakounig za neodvisno in močno slovensko gospodarstvo na Koroškem CELOVEC - »Slovenska gospodarska zveza (SGZ) na Koroškem ob 20. obletnici svoje ustanovitve lahko ugotavlja, da je bila tisti dejavnik, ki je pomembnost čezmejnega sodelovanja, kakršnega danes poznamo kot evropski vsakdan, spoznala že pred dvema desetletjema. Že tedaj je bila SGZ povezovalni člen med podjetniki iz Koroške in Slovenije oz. tedanje Jugoslavije. Naloga SGZ za bodočnost pa vidim v tem, da med koroškimi Slovenci ustvarja večjo motivacijo in pripravljenost za podjetništvo. Posebej med mladimi, katerim današnja Evropa odpira skoraj brezmejne možnosti. Kajti šele ko bomo koroški Slovenci gospodarsko močnejši, neodvisni, bomo lahko upravičeno zahtevali marsikaj tega, kar si želimo.« S tem besedami je Benjamin Wa-kounig, od leta 2006 predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) na Koroškem, ki je včeraj zvečer v Domu glasbe v Celovcu slovesno praznovala 20. obletnico svojega obstoja, opisal razvoj, naloge in perspektive krovne gospodarske organizacije koroških Slovencev. SGZ, združenje slovenskih gospodarstvenikov in strokovnjakov na avstrijskem Koroškem, je osrednji partner tako za uveljavitev slovenskih gospodarstvenikov v zamejstvu kot za navezavo čezmejnih stikov in je s tem tudi pomemben partner za Slovenijo. SGZ je bila ustanovljena leta 1988 predvsem v pomoč slovenskim gospodarstvenikom na avstrijskem Koroškem, ki prej takega povezovanja niso imeli. Obenem je bila pomembna tudi za tedanja »mešana podjetja«, ki so jih ustanavljale družbe iz Jugoslavije na jugu Avstrije. Po spremembi političnih in gospodarskih okoliščin je SGZ svoje stike in znanja v vse večji meri uporabljala tudi za uveljavitev podjetij iz Slovenije na avstrijskem trgu. Danes je osrednje poslanstvo organizacije poleg lobiranja za domače in matično slovensko gospodarstvo, svetovanja pri pridobitvi podpor EU, pospeševanja podjetništva in informiranja članov o podjetniških in davčnih vprašanjih, predvsem pokazati pomen in vlogo slovenskega gospodarstva v širši regiji. Wakounig, lastnik podjetja za svetovanje in energetsko gospodarstvo, zato poudarja, da mora slovenska država svojo ekonomsko prisotnost okrepiti v smeri osrednjega evropskega prostora. »Slovenija se mora gospodarsko širiti predvsem na sever in na zahod, ne Predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig foto i.l. samo na jugozahod. Posebej to velja za obmejni prostor, kjer se slovenska država lahko še bistveno bolj v lastno korist posluži domačih slovenskih gospodarskih dejavnikov,« meni Wakounig in opozarja, da zna Avstrija okoliščine za čezmejno delovanje bistveno bolje izkoristiti za lastni uspeh. Tako je zlasti med avstrijskimi podjetji izredno naraslo zanimanje za storitve in nasvete SGZ pri prodoru na slovenski trg in na Balkan. Pomemben korak pri takšni strateški opredelitvi se je zgodil letos, ko je Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) izbrala prav SGZ za ustanovitev Slovenskega poslovnega kluba v Celovcu. Ta skrbi za promocijo slovenskega gospodarstva Avstriji in za informacije in potrebne stike pri prihodu na avstrijski trg, pridobiva avstrijske investitorje za Slovenijo in obvešča podjetja v Sloveniji in Avstriji o spremembah na finančnem, davčnem in ekonomskem sektorju v sosednji državi. Od leta 2006 pri SGZ deluje tudi strokovni svet kot stalni svetovalni organ upravnemu in nadzornemu odboru. Med njegovimi člani so predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, nekdanji slovenski minister za razvoj Jože P. Damjan in kandidat za novega slovenskega finančnega ministra France Križanič. (I.L.+STA) ^^^iska gospodJ" :: ¿ ischer Wirrscftafts , eccoriumica Slovi H fjk - Sestanek s predstavnicami podjetnic Tondo za spodbujanje ženskega podjetništva TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je 24.516 majhnih in srednjih podjetij, ki jih vodijo ženske in predstavljajo pomemben del deželnega proizvodnega sistema. 73,39 odstotka je individualnih podjetij, 17,46-od-stotni delež imajo družbe med osebami, 8,21 odstotka je kapitalskih družb, 0,94 odstotka pa zadrug in konzorcijev. Deželna uprava FJK je tradicionalno pozorna na to gospodarsko stvarnost, kar se dogaja tudi v mandatu predsednika Dežele Ren-za Tonda. Ta se je včeraj v Trstu sestal s predsednico deželne koordinacije odborov za žensko podjetništvo za Trst, Gorico, Pordenon in Videm Eleno Pellaschiar, s predsednicami posameznih odborov Patrizio Fellu-ga, Patrizio Bomben, Tiziano Valle in Etto Carignani za Trst (ki je tudi častna predsednica nacionalne zveze žensk podjetnic Aidda) ter s članicami koordinacije, med katerimi je tudi slovenska podjetnica in podpredsednica tržaškega odbora za žensko Renzo Tondo analize - Gospodarska gibanja Ekonomskega inštituta PF Slovenija gre recesiji naproti z znatno povečanimi stroški dela LJUBLJANA - Slovenija stopa v recesijo s povečanimi stroški dela, ugotavlja Ekonomski inštitut Pravne fakultete v publikaciji Gospodarska gibanja. Razlika v dinamiki stroškov dela med Slovenijo in EU se je letos močno pospešila in prehitela razliko v rasti produktivnosti. Konkurenčnost gospodarstva se je torej v prvem polletju hitro dodatno poslabše-vala.Povprečne plače v Sloveniji so se avgusta zvišale za 2,1 odstotka, tudi bolj dolgoročna dinamika se je opazno povečala. Levji delež pospešitve plač je prinesel nov zakon o plačah v javnem sektorju, saj so povečanja glede na julij v segmentih države v povprečju dosegala okrog 7 odstotkov, v med-letnih primerjavah pa okrog 18 odstotkov. Najbolj so se povečale povprečne plače v zdravstvu, najmanj pa v šolstvu. Cene so oktobra ostale nespremenjene; velik padec med-letne stopnje je posledica velikega skoka v lanskem oktobru. Na znižanje nekaterih in povečanje drugih cen so vplivale predvsem sezonske spremembe in zunanje pocenitve. K umiritvi skupnih cen so največ prispevali cenejši naftni derivati in nižje cene rekreacije in kulture. Avgusta so opešale vse komponente domače porabe, najbolj tekoča poraba države in investicije. Umirjanje je v Sloveniji precej počasnejše kot v EU, kjer so pričakovanja padla na najnižjo točko v zadnjih devetih letih, navajajo ekonomski strokovnjaki. Blagovni primanjkljaj se se iz meseca v mesec povečuje, do konca leta lahko preseže tri milijarde evrov. Kot nava- jajo Gospodarska gibanja, gre za kritično povečevanje zunanjega neravnotežja v času, ko prihaja realna recesija. Ankete o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih kažejo globok upad naročil; ta so na najnižji ravni od sredine 90. let. Kot kaže, bo Slovenija kmalu soočena z zelo hitrim upadanjem industrijske proizvodnje. Julija in avgusta je ta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem hitro upadala, na kar je vplivalo tudi manjše število delovnih dni. Upadanje je zajelo tudi turizem, letalski in pomorski transport, nadaljevalo se je upadanje števila turističnih prenočitev, prometa na letališčih in prevoza blaga po morju. Pristaniški promet se je avgusta okrepil, naraščala sta tudi letalski promet in mestni potniški promet. Dejavnost gradbeništva in trgovine je ostala večja kot pred letom. Število delovno aktivnih prebivalcev se od julija zmanjšuje, število iskalcev zaposlitve pa se je avgusta in septembra še zmanjševalo. Na tako obsežne recesijske pritiske je smiseln koordiniran odgovor ekonomskih politik najpomembnejših svetovnih gospodarstev, saj verjetno ni več možnosti, da bi ZDA s samostojnim povečevanjem svojega povpraševanja (in dolga) spodbujale gospodarsko rast vsega sveta. V EU razmere do neke mere izboljšuje upadanje vrednosti evra proti dolarju, kar izboljšuje konkurenčnost menjalnega dela gospodarstev z območja evra, še ugotavljajo strokovanjaki v Gospodarskih gibanjih. (STA) I. EVRO 1,2675 $ +1,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 14.11. 13.11. ameriški dolar japonski jen 1,2675 122,17 8 6497 1,2525 120,34 8,5546 kitajski juan ruski rubel 34,7235 74474 34,5185 7,4479 Ual IjIVa MUlla britanski funt 0,85980 99948 0,84420 101180 JVCUJKU MUlla norveška krona 8,7525 25,369 8,8670 25,293 LCJNCI IVI Ul la švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5100 15,6466 270,55 3,7344 1,4917 15,6466 269,75 3,7426 UUIIjM ¿.1UL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,5504 1,9301 1,5465 1 9596 avjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni IA\/ 1,9558 3,7475 1,9558 3,8023 IUI 1 IU1 OM ICV slovaška krona II1Y\\/CK i ifac 30,420 3,4528 30,410 3,4528 IILUVjM 11 Loj latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7093 2 9419 0,7094 2,9083 UIOLIIIJM Itrcii islandska krona ti lira 212,00 2,0736 205,00 2,0486 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,1173 7,1255 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 14. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1,4775 2,23625 2,71375 2,905 LIBOR (EUR) 3,81625 4,22125 4,285 4,3555 LIBOR (CHF) 1,19167 2,125 2,33167 2,555 EURIBOR (EUR) 3,825 4,223 4,292 4,355 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.850,27 € +170,30 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. novembra 2008 arhiv podjetništvo Aleksandra Pangerc. Sogovornice so predsedniku Dežele izročile dokument s seznamom potreb in pričakovanj za spodbujanje in razvoj ženskega podjetništva, med katerimi so odobritev deželnega zakona za žensko podjetništvo s sredstvi za izvajanje zakona št. 215 v Fur-laniji-Julijski krajini, jamčenje zastopanosti odborov za žensko podjetništvo v pristojnih deželnih organizmih, ustrezna davčna razbremenitev in še posebej možnost, da bi bile ženske, ki se odločijo za podjetniško dejavnost, deležne ugodnejših pogojev v deželni zakonodaji na področju spod-bujevalnikov in pospeševalnikov. Renzo Tondo je svojim sogovornicam postregel s serijo predlogov svoje uprave, ki gredo od vključitve projektov medpodjetniškega sodelovanja s posebnim ozirom na žensko podjetništvo v programiranje evropskih skladov, zagona tehničnega omizja z deželno upravo in vzpostavitve programa za promocijo ženskega podjetništva, do zbiranja idej in sugestij za optimizacijo postavk, ki so v deželnem proračunu namenjene družini (22 milijonov evrov), in ek-sperimentacije v funkciji nadomestitve državljanskega dohodka (15 milijonov evrov). Za predsednika Fur-lanije-Julijske krajine je bilo srečanje s podjetnicami »oportuno in po-membno», saj pomeni »prvi korak na dolgi skupni poti«. »Ta Dežela lahko na zakonodajni ravni dela v vašo korist in posreduje vaše potrebe ministrstvoma za delo in za proizvodne dejavnosti,« je dejal Tondo in pri tem pozval podjetnice k »pragmatičnemu in neideološkemu pristopu k reševanju problemov«. Sicer pa predsednik deželne uprave od njih pričakuje tudi pomoč, da bi skupaj ugotovili, katere so najbolj koristne akcije za boljšo uporabo resurzov, ki jih je deželna uprava namenila družinam in ženskemu delu. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 16,09 IMTTIDCI IDDDA 1 1 +1,39 -3,33 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,46 29,84 +0,05 -1 62 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 186,60 324,54 -0,22 +1 89 TELEKOM SLOVENIJE 173,40 +1,61 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 56,06 AERODROM LJUBLJANA 40,27 DELO PRODAJA - CTni -2,42 +0,60 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 A 1 .5fi7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 13,70 +2,24 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 48,57 15,66 500,00 +1,95 -1,39 -7,41 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 273,51 +3,38 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 24,09 +0,25 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 14. novembra 2008 +2,11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,579 5,25 13 74 +1,09 +3,86 -4,91 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 8,14 1 464 -0,31 +1 39 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,23 1,118 -1,57 -4,36 EDISON ENEL ENI 5,28 1804 +3,53 +5,56 FIAT FINMECCANICA 5,64 915 -0,18 +1 89 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,31 2 1925 +0,57 -3,84 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,4125 179 +0,94 -1 11 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,23 4 1 -2,27 +0,92 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,95 1 24 -0,83 -0,47 PIRELLI e C PRYSMAN 0,2795 8,74 -1,41 +0,81 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 14,97 414 -0,60 +0,73 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,9 1,018 -1,34 +4,52 TENARIS TERNA 8,895 2,4525 +4,71 +1 34 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,748 12 46 -0,07 +3,83 UNICREDIT 1,99 +2,21 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 56,89 $ -0,26 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.825,73 1.110,10 +0,83 +0,94 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 2.044,25 1.157,71 -0,31 -0,32 DlrvS, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.204,02 661 99 -0,68 -1 40 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 324,67 2.491,84 -1,80 -1 21 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.835,57 2.701,24 -0,73 -0,80 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.497,31 1.179,63 -3,82 -4,94 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 873,29 893,951 4.710,24 4.232,97 -4,17 +2,76 +1,31 +1 53 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.291,47 1.807,71 +0,67 +1 617 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 810,2 2.457,87 +4,50 +1,15 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.462,39 1.759,14 13.542,66 1.986,44 9.385,42 +2,715 +0,209 +2,43 +3,05 -1,58 / ALPE-JADRAN Sobota, 15. novembra 2008 5 špeter - Začetek Beneških kulturnih dnevov pritegnil veliko ljudi Za uvod zanimivi predavanji o zgodovini in razvoju slovenščine Predavatelja sta bila univerzitetna profesorja Giorgio Ziffer (Videm) in Marko Stabej (Ljubljana) ŠPETER - Z izredno zanimivima predavanjema profesorjev Giorgia Zif-ferja (Univerza v Vidmu) in Marka Sta-beja (Univerza v Ljubljani) so se v četrtek začeli Beneški kulturni dnevi. Ciklus enajstih predavanj o slovenskem jeziku in vsem, kar je z njim povezano, letos prireja Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Pokrajine Videm in Občine Špeter. V Špetru se je zbralo veliko število ljudi vseh starosti, prišli pa so res od vsepovsod (tudi iz Rezije). Med njimi je bilo kar nekaj takih, ki so se udeležili tudi prve izvedbe Beneških kulturnih dni leta 1973. Ziffer je v svojem dolgem posegu govoril o staroslovanščini in slovenskih rokopisih, predvsem o Brižinskih spomenikih, Celovškem (ali Rateškem), Stiškem, Černjejskem (ali Čedadskem), Starogorskem in Videmskem rokopisu. Zadnji trije so nastali v drugi polovici 15. stoletja v Benečiji. Profesor Ziffer je med predavanjem tudi poudaril, da se na splošno o zgodovini slovenskega jezika pred reformacijo malo ve, saj ni bilo prave pisne tradicije, poleg tega pa, da ni slučaj, da so rokopisi nastali na obmejnih območjih (Benečija in Koroška), saj je tu po navadi jezikovna in kulturna zavest bolj občutena. Bolj podrobno pa je eden izmed vodilnih italijanskih strokovnjakov za slovansko filologijo govoril o staroslo-vanskem dokumentu, imenovanem Nikodemov evangelij, ki je nastal verjetno v 10. stoletju in so ga odkrili konec 19. stoletja. Ziffer je prepričan, da gre za zelo star primer slovenskega jezika, ki je kasneje celo vplival na sta-roslovanščino. Naštel je kar nekaj besed in slovničnih primerov, ki so se nato v slovenščini dolgo ohranili: npr. črez (čez), skvoz (skozi), velika nošt (velika noč). Ziffer si nadeja, da ga bo preučevanje Nikodemovega evangelija v naslednjih letih privedlo do novih spoznanj o zgodovini slovenskega jezika. Med razpravo je predsednik vi-demske sekcije SSO Giorgio Banchig opozoril na to, da se tudi v beneškem narečju še vedno uporabljajo nekatere besede in slovnične oblike, ki so bile prisotne že v omenjenem dokumentu. Profesor Stabej pa je na izredno živahen način podal pregled zgodovine slovenskega knjižnega jezika od prvih Trubarjevih knjig do današnjih dni. Povedal je tudi zanimivo anekdoto o tem, kako je pred trinajstimi leti Od leve Bruna Dorbolo, Živa Gruden, Giorgio Ziffer in Marko Stabej nm ugotovil, da je avstrijska kolegica iz Gradca prepričana, da je slovenski jezik nastal šele z osamosvojitvijo Slovenije, kar ga je zelo pretreslo. Slovenski strokovnjak je na začetku svojega posega govoril predvsem o začetnem zelo hitrem razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki je le nekaj več kot trideset let po prvi slovenski Trubarjevi knjigi že imel tudi prevod Biblije, slovnico (Bohorič) in štirijezični slovar (italijanščina, nemščina, latinščina in slovenščina), ki ga je napisal Nemec Megiser. V obdobju protireformacije je vse zamrlo in skoraj šestdeset let ni izšla več nobena slovenska knjiga. Stabej je govoril tudi o postopni standardizaciji slovenščine. Brižinskih spomenikov večina Slovencev zdaj ne bi razumela, medtem ko je Stiški rokopis že veliko bolj razumljiv. Trubarjev knjižni jezik, ki je bil namenjen, kot piše v predgovoru, vsem Slovencem (tistim, ki razumejo slovenski jezik, op. a.), je prav tako zelo razumljiv in bi ga lahko po celi Sloveniji prej sprejeli kot tistega, ki so ga uvedli konec 18. stoletja, ko so hoteli, da bi bil knjižni jezik podoben ljubljanski govorici. Takrat se slovenski knjižni jezik začne tudi uporabljati v poeziji in najrazličnejših strokah, medtem ko se je prej uporabljal le v cerkvene namene. S Prešernom, časopisom Kmetijske in rokodelske novice (1843) in z zahtevo leta 1848 po javni rabi slovenščine pa se proces standardizacije pospeši in zaključi. T. G. promet - Poostren policijski nadzor Od danes v Sloveniji obvezna zimska oprema LJUBLJANA - Danes se v Sloveniji začenja zimska sezona, ki bo trajala do 15. marca. Zakon določa, da morajo v tem času vozniki vozilo opremiti z zimskimi pnevmatikami in ostalo potrebno opremo. Nad izpolnjevanjem zakonskih obveznosti bo temeljiteje bdela tudi policija. Vozila morajo biti z zimsko opremo opremljena tudi izven tega termina (od 15. novembra do 15. marca), če so na cestah zimske razmere. Te nastopijo, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča, ko je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo. Za zimsko opremo se štejejo zimske pnevmatike (M+S). Vozilo je lahko opremljeno tudi s poletnimi pnevmatikami, vendar mora imeti voznik verige - najmanj za pogonsko os. Pomembno je tudi, da imajo pnevmatike - ne glede na to ali so zimske ali letne - najmanj tri milimetre profila. Zimske pnevmatike pa niso koristne le takrat, kadar so na cesti zimske razmere, pač pa so zelo koristne tudi takrat, kadar so na cesti "normalne razmere" brez sne- ga, poledice ali mokrega cestišča, temperature pa so nižje. Pri sedmih stopinjah Celzija se namreč oprijemljivost letnih pnevmatik bistveno zmanjša. Policisti voznikom priporočajo, naj zagotovijo brezhibno delovanje akumulatorja in luči avtomobila. Ogledala naj bodo vzdrževana in očiščena tako, da zagotavljajo vidljivost. Pred vožnjo naj vozniki zagotovijo, da na vozilih ni snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila. Policisti bodo kršiteljem, ki ne bodo ravnali v skladu z določili 114. člena zakona, izrekli globo v višini 120 evrov, če pa bo zaradi prekrška oviran ali onemogočen promet, pa je predpisana globa 400 evrov. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik se za tak prekršek kaznuje z globo najmanj 1200 evrov (odgovorna oseba najmanj 120 evrov) če je zaradi tega oviran ali onemogočen promet, pa z globo najmanj 4000 evrov (odgovorna oseba najmanj 400 evrov). slovenija - Dogovor na seji kolegija predsednika državnega zbora DZ o novi vladi predvidoma v petek Od ponedeljka do četrtka, ko bo na vrsti Boštjan Žekš, zaslišanja ministrskih kandidatov in kandidatk LJUBLJANA - Izredna seja, na kateri bo DZ odločal o novi vladi, bo predvidoma v petek 21. novembra, je včeraj sklenil kolegij predsednika državnega zbora (DZ). Še pred tem se bodo kandidatke za ministrice in kandidati za ministre predstavili pred delovnimi telesi. Kolegij predsednika DZ je potrdil tudi program dela za leto 2009. Po včeraj sprejetem dogovoru naj bi delovna telesa zaslišanja 17 ministric in ministrov opravila v ponedeljek, torek in sredo, medtem ko naj bi bil kandidat za ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš na matičnem odboru zaslišan v četrtek. Pred tem dnem zaslišanje Žekša namreč ni mogoče, saj bo sprememba zakona o vladi, s katero je DZ uzakonil ministrstvo za odnose z zamejci in Slovenci po svetu, začela veljati v četrtek. Izredna seja, na kateri bo DZ odločal o novi vladi, naj bi bila zato predvidoma v petek. Predvidoma za- Predsednik DZ Pavel Gantar to, ker se mora mandatar, kot je včeraj povedal predsednik DZ Pavel Gantar, pred tem še odreči zakonski pravici, da v treh dneh zamenja katerega od kandidatov. Po včeraj sprejetem razporedu zaslišanj kandidatk in kandidatov bodo v ponedeljek pred matičnimi delovnimi telesi zaslišani kandidat za ministra za finance, kandidat za ministra za šolstvo in šport, kandidatka za ministrico za obrambo, kandidatka za ministrico za kulturo, kandidat za ministra za delo, družino in so- cialne zadeve ter kandidatka za ministrico brez resorja, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. V torek se bodo pred delovnimi telesi predstavili kandidatka za ministrico za notranje zadeve, kandidat za ministra za gospodarstvo, kandidat za ministra brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve, kandidat za ministra za pravosodje, kandidatka za ministrico za javno upravo in kandidat za ministra za promet. V sredo pa bodo pred matičnimi delovnimi telesi zaslišani še kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kandidat za ministra za zdravje, kandidat za ministra za okolje in prostor ter kandidat za ministra za zunanje zadeve. Kandidat za ministra brez listnice za odnose z zamejci in Slovenci po svetu bo, kot rečeno, pred parlamentarnim delovnim telesom zaslišan predvidoma v četrtek. Kolegij DZ je na izredno sejo, na kateri bo DZ odločal o novi vladi, uvrstil tudi predloga o razdelitvi sredstev namenjenih financiranju političnih strank od septembra do konca leta 2008 in v letu 2009, medtem ko na sejo ni uvrstil predloga sprememb zakona o dohodnini in novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki jih je v DZ vložila aktualna vlada. Kolegij je namreč upošteval v četrtek izrečeno željo mandatarja Boruta Pahorja, da bi se do obeh zakonskih predlogov še pred njunim sprejemanjem v DZ opredelila nova vlada. Predloga bosta zato po besedah Pavla Gantarja uvrščena na izredno sejo, ki bo sredi decembra. Člani kolegija so na včerajšnji seji sicer sprejeli tudi program dela DZ v letu 2009. Po sprejetem programu je za naslednje leto predvidenih enajst rednih sej DZ (vsak mesec ena), pri čemer bo februarska seja opravljena v prvem tednu marca. Avgusta pa DZ kot običajno ne bo zasedal. (STA) Na obisk v Slovenijo prihaja Al Gore LJUBLJANA - V Slovenijo bo na povabilo Diners Cluba Slovenija prispel Nobelov nagrajenec za mir, bivši podpredsednik ZDA in vodilni glasnik okoljevarstvenih idej Albert Arnold Gore mlajši. Izbranim imetnikom črne kartice DC Exclusive se bo 10. decembra pridružil na gala dogodku na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.Dinerso-vih zabav v Ljubljani so se v preteklosti že udeleževale osebnosti iz sveta zabave. Lani je bil to z oskarjem nagrajeni hollywoodski zvezdnik Ben Affleck, leta 2006 je Slovenijo obiskala britanska manekenka Naomi Campbell, leta 2005 pa sta prišla brazilski pisatelj Paulo Coel-ho in ameriška igralka Andie Mac-Dowell. Al Gore se bo isti dan srečal tudi s slovensko gospodarsko in politično javnostjo na srečanju Ameriške gospodarske zbornice. Predstavil bo multimedijsko prezentacijo Neprijetna resnica. Koprski kriminalisti prijeli preprodajalca drog KOPER - Koprski kriminalisti so sredi septembra v Ankaranu odkrili skrivališče prepovedanih drog, in sicer so v leseni lopi odkrili dva PVC zavoja s heroinom. Forenziki so na zavojih izločili DNK več oseb, med drugim tudi 27-letnega Ankaran-čana, ki so ga policisti pred nekaj dnevi tudi prijeli in je v priporu, so sporočili s PU Koper. Po opravljenem ogledu kraja kaznivega dejanja in zavarovanju številnih materialnih sledi, ki jih je za seboj pustil storilec, so kriminalisti zavoja s heroinom poslali na analize na Center za forenzične preiskave Generalne policijske uprave, kjer so ugotovili, da je v zavojih skupno 216,95 grama heroina. Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen v trajanja od enega do 10 let. Kriminalistična preiskava se še nadaljuje, saj se sumi, da je pri nabavi in preprodaji heroina sodelovalo več storilcev. Umik pšenične moke Intes TIP 850 LJUBLJANA - V delu serije proizvoda pšenična moka Intes Tip 850 (1 kg), z datumom uporabnosti najmanj do 3. junija 2009 (serija/lot L01078D2), so ugotovili prisotnost skladiščnih škodljivcev, hroščkov mokarjev. Izdelek, ki ga je napadel škodljivec, je neprimeren za prehrano, vendar ne ogroža zdravja potrošnikov, so sporočili z Žita. Potrošnikom, ki imajo doma izdelek iz te serije, priporočajo, da ga pregledajo in v primeru prisotnosti škodljivcev zavržejo ali vrnejo na mesto nakupa. Dodatne informacije lahko potrošniki dobijo po elektronski pošti pošti (info@zito.si) ali po telefonu 080 30 02. Dubrovniško območje stresel zmeren potresni sunek DUBROVNIK - Dubrovnik in okolico je včera ob 14.25 stresel zmeren potresni sunek z magnitudo 4,3 po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa je bilo sicer v sosednji Črni Gori, v bližini Herceg Novega, so sporočili hrvaški in črnogorski seizmologi. Tuje tiskovne agencije niso poročale o morebitni škodi. Srbska tiskovna agencija Tanjug pa je zgolj navedla, da je nastala le manjša materialna škoda v okolici epicentra. Dubrovniško področje je potresno precej aktivno. Območje je že večkrat stresel močnejši potresni sunek. Sredi 17. stoletja je potres skoraj povsem porušil tedanje srednjeveško mesto. Zadnji močnejši potres je območje stresel leta 1979; imel je moč 7,1 stopnje po Rich-terjevi lestvici, epicenter pa je bil tudi tedaj v Črni gori, navaja francoska tiskovna agencija AFP. 6 Sobota, 15. novembra 2008 ITALIJA / univerza in raziskovanje - Včeraj stavka proti vladnemu krčenju sredstev Rim znova preplavili protestniki Poziv vladi, naj ubere drugačno pot Stavko sta organizirala sindikata Cgil in Uil - Manifestacije tudi v drugih mestih RIM - Po mnenju sindikatov jih je bilo sto tisoč, po mnenju študentov petsto tisoč, po mnenju kvesture pa trideset tisoč. Dejstvo je, da je včeraj dopoldne Rim doživel novo »invazijo« protestnikov, ki so želeli izraziti svoje nezadovoljstvo nad vladno politiko krčenja finančnih sredstev za področje univerze in raziskovanja. Tokrat je šlo za manifestacijo ob vsedržavni stavki osebja univerze, ki sta jo sklicala sindikata Cgil in Uil, od katere pa se je v prejšnjih dneh ogradil sindikat Cisl, kar je sprožilo številne polemike in povzročilo razkol v sindikalnem gibanju. Prav glede tega je glavni tajnik Cgil Guglielmo Epifani, ki se je seveda udeležil manifestacije, kritiziral odsotnost sindikata Cisl in jo označil za napako, na izjave tajnika Cisl Raffaeleja Bonannija o tem, da tajnega sestanka s predsednikom vlade Silviom Berlusconijem ni bilo, pa je odgovoril z rekom: »Laž ima kratke noge.« Za Epifanija obstaja močna zahteva po reformah, ne pa po krčenju sredstev, medtem ko ministrica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Mariastella Gelmini želi politiko krčenja sredstev predstaviti kot reformo. Manifestacije se niso udeležili le zaposleni na področju univerze, ampak tudi številni študentje, pa tudi višješolski dijaki iz vse Italije, ki so po rimskih ulicah krenili v treh povorkah. Med demonstranti so bili tudi nekateri politiki levice oz. leve sredine, kot npr. tajnik Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero in njegov predhodnik Fausto Bertinotti ter predsednik Pokrajine Rim Nicola Zinga-retti. Zaključni shod je bil na Trgu Na-vona, kjer je generalni tajnik področnega sindikata delavcev znanja Flc Cgil Mimmo Pantaleo pozval vlado, naj ubere drugačno pot od politike krčenja sredstev: »Smo šele na začetku in se ne bomo ustavili, dokler ne bomo dosegli naših ciljev. Na vladi je, da se odloči resno odpreti soočenje ali pa nadaljevati z av-toritarizmom in samozadostnostjo, ki sta jo zaznamovala že od začetka,« je dejal Pantaleo. Del demonstrantov pa je uprizoril protest tudi pred sedežem poslanske zbornice in senata. Do protestnih manifestacij je prišlo tudi v drugih italijanskih mestih, kot so Milan, Genova, Cagliari, Trento, Bocen in Catania, pa tudi v tujini, kjer so potekale manifestacije npr. v Parizu in Bruslju. V Furlaniji-Julijski krajini je manifestacija, ki se je je udeležilo kakih petsto pro-testnikov, potekala v Vidmu, v Trstu pa je stekel niz pobud, o katerih pišemo na drugem mestu. Del demonstrantov je tudi zasedel Trg Montecitorio pred poslansko zbornico ansa kriza - Gledališčniki poklicali Napolitana na pomoč Finančna stiska pesti tudi film, gledališče in sploh kulturo Gabriele Lavia in Giorgio Napolitano RIM - »Gospod predsednik, denar, dajte nam denar... Smo na koncu!« Tako je dejal igralec Gabriele Lavia, ko je včeraj na Kvirinalu prejel iz rok predsednika republike nagrado. Lavia je izkoristil priložnost podelitve nagrad De Sica in ETI za gledališke igralce, da je opozoril na hude posledice, ki jih ima vladno krčenje finančnih sredstev tudi na področju kulture in prireditev. Napolitano se je takoj odzval. »Dragi Lavia, mošnje nimam jaz. Vlado pa lahko pozovem, naj ne krči sredstev vsevprek, ampak naj pri tem upošteva prioritete,« je dejal državni poglavar. Sicer pa so v teh dneh zaradi krčenja sredstev začele protestno akcijo operne hiše. Več uglednih gledališč se bo namreč znašlo pred zaprtjem, če bo vlada uresničila napovedani ukrep in skrčila sredstva zanje za 17 odstotkov, na 213 milijonov evrov. Minister za kulturo Sandro Bondi je sicer povedal, da so prihranki nujno potrebni. V šestih letih je 13 največjih opernih hiš nakopičilo dolgove v višini 160 milijonov evrov. Izdatki za 5500 zaposlenih v teatrih so lani znašali 343 mi- lijonov evrov. Prihodki od prodaje vstopnic pokrijejo le deset odstotkov proračunov gledališč. Visoki dolgovi med drugim tarejo Areno v Veroni, v kateri je vlada pred kratkim uvedla prisilno upravo. Ministrstvo za kulturo je imenovalo komisarja Salva-toreja Nastasija in mu naložilo, da v prihodnjih mesecih naredi red v rdečih bilancah hiše. Zaradi dolga v višini 20 milijonov evrov so poleti skrčili program -nekaj predstav so odpovedali, operna hiša pa je sporočila, da je obisk upadel za desetino. Velika zadolženost je breme tudi za druge prestižne opere. Pod prisilno upravo sta se znašla celo gledališče San Carlo v Neaplju in Opera Carlo Felice v Genovi, prav tako zaradi prezadolženosti. Ista usoda grozi Operi v Bologni. Gledališki upravniki zavračajo očitke, češ da so v preteklih letih na veliko zapravljali državni denar. »Od države dobivamo manj kot smo dobivali pred desetimi leti,« je potožil Francesco Ernani, upravnik Rimske ope- Flick predsednik ustavnega sodišča RIM - Odvetnik Giovanni Maria Flick je novi predsednik ustavnega sodišča. Zamenjal je Franca Bileja, kateremu je mandat zapadel 8. novembra. Petnajsterica ustavnih sodnikov ga je izvolila včeraj na tajnih volitvah. Flick se je rodil v kraju Cirie pri Tu-rinu pred 68 leti. Po poklicu je kazenski odvetnik, bil pa je tudi pravosodni minister za časa prve Prodije-ve vlade. Za ustavnega sodnika ga je imenoval predsednik Ciampi leta 2000. »Ustavno sodišče ima samo enega gospodarja: republiško ustavo, ki jo v tem letu proslavljamo ob njeni 60-letnici,« je Flick dejal takoj po izvolitvi. Na čelu ustavnega sodišča bo predvidoma ostal do 18. februarja 2009, se pravi vsega 86 dni. Zvezni sindikati podpisali zaključni dogovor s CAI RIM - Zvezni sindikati CGIL, CISL, UIL in UGL so včeraj podpisali dogovor z družbo CAI (Compagnia aerea italiana) o kriterijih za sprejem v službo delavcev in uslužbencev v novo Alitalio. To je bil zaključni dogovor, ki bo družbi CAI omogočil, da začne izvajati svoj načrt za prevzem italijanske letalske družbe. Medtem pa se še vedno nadaljuje bela stavka pilotov in stevardes pri stari Alitalii. Protestna akcija, ki je po oceni garanta za pravico do stavke Antonia Maroneja ilegalna, ima hude posledice za letalski promet v Italiji. Samo včeraj so na rimskem letališču Fiu-micino odpovedali kakih 60 letov, sicer pa letala Alitalie pogosto letijo z zamudo in je sploh servis pomanjkljiv. Prva žrtev vsega tega so, žal, potniki. Različni odzivi na razsodbo o nasilju ob vrhu G8 v Genovi GENOVA - Kot smo že poročali, je sodišče v Genovi v četrtek 13 policij-stov obsodila na zaporne kazni zaradi nasilja nad 93 aktivisti, ki so v času vrha G8 leta 2001 v Genovi protestirali za pravičnejšo globalizacijo, oprostilo pa je 16 visokih predstavnikov policije. »Razsodba je dala jasen odgovor o tem, kaj se je v Genovi zgodilo 21. julija 2001,« je včeraj komentiral pravosodni minister Angelino Al-fano. Pravosodni minister v senci pri Demokratski stranki Lanfranco Te-naglia je menil, da je treba razsodbo sprejeti, pa čeprav »z grenkobo v ustih«. Voditelj Italije vrednot Antonio di Pietro pa je menil, da bi morala zadevo bolje preiskati parlamentarna komisija. Mnogi, s prizadetimi protestniki izpred sedmih let na čelu, so namreč prepričani, da odgovornost za nasilje nosijo tedanji vrhovi policije in celo člani tedanje Ber-lusconijeve vlade. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV The Guadian: Domovina izumitelja telefona in radia beleži računalniško in sploh tehnološko zaostalost Sergij Premru_ Leva sredina je zmagala na volitvah na Tridentinskem in Berlusconi je doživel prvi poraz, od kar je nastopil kot prvi minister, ugotavlja argentinski Clarín. To je zaskrbljujoč pokazatelj za konservativnega Berlusconija, ki je doslej zgledal nepremagljiv. Čeprav je še vedno deležen velike podpore javnosti, so opazne »razpoke«, ki dajejo slutiti, da se je končalo medeno obdobje z Italijani. Res razpolaga z zadostno parlamentarno večino, vendar bi ga morala skrbeti prihodnost in ni rečeno, da se bo leta 2013 povzpel do mesta predsednika republike. Sami Berlusconijevi svetovalci priznavajo, da rezultat iz Trenta kaže na neugodje, ki ga bo treba upoštevati Pa še en prispevek iz glavnega argentinskega časopisa z naslovom »promet italijanske mafije dvakrat večji od Fiatovega«. Mafia spa to se pravi ma- fijska delniška družba iz Sicilije, Kala-brije, Apulije in Kampanje upravlja okrog 130 milijard evrov letnega prometa in je na prvem mestu med italijanskimi podjetji. Samo legalne dejavnosti kriminalnih organizacij, seveda z denarjem iz nelegalnih poslov, znašajo okrog 90 milijard evrov, kar je dvakrat več od največje italijanske industrije oz. 6 odstotkov italijanskega bruto domačega proizvoda. Postfašistični rimski župan Ale-manno, ki so ga ob izvolitvi pozdravili s fašističnimi pozdravi, je na obisku v Auschwitzu skušal pomiriti javno mnenje, piše švicarski Le Temps. Obsodil je namreč fašizem in nacizem kot absolutno zlo, pa čeprav še vedno nosi verižico s keltskim križem, simbolom viharne mladosti, ko je bil tudi aretiran z obtožno nasilnih dejanj. Z obiskom v koncentracijskem taborišču je nada- ljeval tradicijo, ki jo je uvedel njegov predhodnik, meni Le Temps, in se je v bistvu moral pokoriti Finijevi politični liniji. Verjetno tudi ker je bil med pretepenimi britanski novinar, je BBC že takoj po razsodbi poročala o izidu procesa proti policistom v Genovi zaradi nasilja nad protestniki med vrhom G8 leta 2001. Poudarek je na dejstvu, da so sodniki oprostili vrh policijskih sil in obsodili samo nekaj podrejenih policistov. Številni med obtoženci so medtem bili povišani na visoka mesta v okviru javne varnosti, ugotavlja BBC, ki poroča o nasprotujočih si reakcijah: v sami sodni dvorani so nekateri vzklikali »sramota«, vodja protiglobalistov Agnoletto je ocenil, da je odslej zagotovljeno nekaznovanje policistov, če pretepajo protestnike med spanjem, za podtajnika za notranje zadeve Manto- vana pa je dokazano, da je italijanska policija zdrava in si zasluži hvaležnost. O italijanskem sodstvu piše tudi španski ABC, ki poroča o razsodbi ka-sacijskega sodišča glede nesrečne Elua-ne Englaro. Po 16 letih vegetativnega preživetja so zavrnili priziv milanskega tožilstva, po katerem naj ne bi dopustili očetu, da odloči o nadaljevanju terapij, ki že 16 let vzdržujejo pri vegetativnem življenju klinično mrtvo hčer. Prav oče, Beppino Englaro, je ob razsodbi ocenil, da je Italija še vedno pravna država. Katoliško združenje Znanost in življenje pa zahteva, piše konservativni madridski dnevnik, naj se »javno usmrtitev izvrši pred pričami in posname na filmu«. Italija kot »bel paese«, lepa in prijetna dežela, kjer se nikomur ne mudi, pa tudi z večino ljudi brez internetne povezave, zapuščajo oni, ki hočejo ži- veti v sodobnem svetu, meni britanski The Guardian v dopisu iz Italije. Pod naslovom »To je družbena mreža po italijansko« je slika skupine priletnih ljudi, ki posedajo na trgu pod velikim napisom »vino«, v članku pa ugotavljajo skrajno pomanjkanje spletne povezave na polotoku. Izumitelja telefona in radia naj bi bila iz Italije, danes pa je v bistvu protitehnološko naravnana in namesto interneta so še vedno zveze na samo osebni ravni poznanstev in prijateljstva. Računalniška zaostalost postavlja Italijo v zelo slab položaj ostarelega in osiromašenega bolnika Evrope. Sicer pa internetna zaostalost predstavlja tudi prednost, saj je družba manj prizadeta od življenjske nevroze, ki jo je drugod uvedla spletna povezava v modernejših okoljih. Sergij Premru Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sobota, 15. novembra 2008 7 APrimorski ~ dnevnik univerza in raziskovanje - Protestne pobude na dan vsedržavne stavke Reševali možgane Srečanja na fakulteti za psihologijo, shod Flc Cgil in »Dan zaprtih vrat«visoke šole Sissa Rešiti italijanske možgane: s tem geslom predstavnikov Visoke šole za napredne študije Sissa bi lahko ponazorili včerajšnji tržaški niz pobud ob vsedržavni stavki uslužbencev univerze. Marsikateri tržaški raziskovalec, uslužbenec univerze in študent se je udeležil dopoldanske protestne manifestacije v Rim proti vladni politiki krčenja sredstev na področju univerze in raziskovanja, tisti, ki so ostali v Trstu, pa prav tako niso ostali križem rok. Tako se je več sto uslužbencev tržaške univerze vključno z rektorjem odreklo dnevnici, skupina predstavnikov področnega sindikata delavcev znanja Flc Cgil pa je v dopoldanskih urah priredila demonstracijo na Velikem trgu pred prefekturo. Poleg tega sta potekala dneva odprtih in zaprtih vrat. Prvi je potekal v prostorih fakultete za psihologijo tržaške univerze v Ul. S. Anastasio, kjer so bila ves dan srečanja o t.i. »zakonu Tremonti«, ki predvideva krčenje sredstev, pa tudi druge pobude, od vrtenja filmov do koncertov. »DAN ZAPRTIH VRAT« Domiselna je bila pobuda docentov, raziskovalcev in študentov visoke šole Sis-sa, ki so na Velikem trgu priredili »Dan zaprtih vrat« (Closing day). Pobudniki in večja skupina poslušalcev, ki se niso ustrašili mraza in burje, ki bi bila skoraj odnesla šotor in panoje, na katerih so bili pritrjeni lepaki z informacijami o dejavnostmi, ki jih opravljajo na šoli Sissa, so prisluhnili vrsti predavateljev, ki so od jutranjih do prvih popoldanskih ur govorili o prostorih negativne dimenzije, skrivnosti obskurne materije, mejah znanja s posebnim ozirom na pospeševalnik LHC v Ženevi, geometriji in fiziki, zgodovini prostora in časa, ultra mrzlih atomih in kognitivnih zmožnostih. »TO, KAR DELAMO, JE LJUDEM VELIKO BLIŽE OD TISTEGA, KAR SE MISLI« Nedaleč od »predavalnice na prostem« šole Sissa se je pri vodometu na Velikem trgu zbrala skupina uslužbencev tržaškega oddelka Vsedržavnega inštituta za jedrsko fiziko Infn. Tudi oni so včeraj stavkali in izkoristili priložnost, da svoje delovanje predstavijo javnosti, ki je po njihovem prepričanju še vedno premalo osveščena: »To, kar delamo, je ljudem veliko bliže od tistega, kar se misli,« nam je povedal eden od njih, jedrski fizik Luigi Ri-gon. Ravno v tržaških laboratorijih npr. uresničujejo inovativne digitalne odkri-valce, ki služijo za izvajanje poskusov iz fizike elementarnih delcev v okviru projekta za razvijanje mamografije s pomočjo sinhrotronskih žarkov: to omogoča, da se pridobi boljšo sliko z manjšo količino žarkov za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Predhodne raziskave so stekle že pred petnajstimi ali dvajsetimi leti in šele leta 2006 so se začeli poskusi s pacienti, rezultati pa so, je dejal Rigon, obetajoči. Tudi začetki pospeševalnika delcev LHC Evropske organizacije za jedrske raziskave CERN v Ženevi, katerega zagon je septembra polnil stolpce v svetovnih medijih, segajo kakih dvajset let nazaj, ko je potrebna tehnologija še manjkala, projekt sam pa je bil spodbuda za razvijanje potrebne tehnologije. Gre za to, da osnovna raziskovalna dejavnost že po svoji naravi zahteva dolgo časovno obdobje in treba je vzeti v zakup tudi možnost, da po dolgoletnem raziskovanju rezultata ni. Vendar, je potožil Rigon, tega ljudje in tudi politiki večkrat ne razumejo. POPRAVEK Na koncu smo dolžni še objaviti popravek. V četrtkovi številki našega časopisa smo v članku o pobudi tržaških raziskovalcev na Borznem trgu objavili tudi trditev, da so med zaslugami tržaških raziskovalcev tudi naprave za merjenje količine prašnih delcev. V resnici gre za raziskavo, ki so jo opravili na Vsedržavnem inštitutu za astrofiziko in ne v Trstu. Prizadetim in bralcem se opravičujemo. Ivan Žerjal Predstavniki šole Sissa so s predavanji na prostem želeli javnost bolje seznaniti s svojim delovanjem in raziskavami kroma tržaška univerza - Popravek dnevnika Il Sole 24 Ore Primanjkljaja ni Italijanski gospodarski dnevnik je napačno zapisal, da se vseučilišče nahaja v rdečih številkah Italijanski gospodarski dnevnik Il Sole 24 Ore je v svoji torkovi številki objavil popravek glede članka, objavljenega 10. novembra in v katerem je dnevnik napačno pisal, da se Univerza v Trstu glede finančnega stanja nahaja v rdečih številkah, čeprav le za malo. Takrat je dnevnik poročal o vsaj petih italijanskih univerzah, ki jih baje bremeni negativna bilanca, pri čemer je omenil tudi tržaško univerzo. V svoji torkovi številki pa je Il Sole 24 Ore popravil svoje pisanje z obrazložitvijo, da je do napačnega pisanja prišlo zaradi težave, ki je nastala pri posredovanju podatkov: »V resnici se je zad- nji obračun vseučilišča zaključil s pri-bitkom v višini približno 1,3 milijona. Prizadetim in bralcem se opravičujemo,« je zapisal dnevnik. Vest je sporočil tiskovni urad tržaške univerze. Še pred člankom v dnevniku Il Sole 24 Ore pa so se z več strani širile govorice o domnevnem deficitu tržaške univerze, na katere je rektor Francesco Peroni odgovoril kar v svojem poročilu ob priložnostni odprtja akademskega leta preteklega 5. novembra. Takrat je domnevni »deficit« obrazložil predvsem z dejstvom, da so plače docentov in ostalega osebja presegle mejo devetdesetih odstotkov držav- nega prispevka, kar pa gre pripisati po zakonu avtomatičnemu povišanju plač, to pa ni odvisno od vseučilišča. V resnici, je poudaril Peroni, je v zadnjih dveh letih univerza vodila politiko prozornosti, ocenjevanja in trajnosti, pri čemer je odločno šla v omejevanje potrošnje in notranjo reorganizacijo. Vendar, je ob tej priložnosti opozoril rektor, nobena reorganizacija ali ome-je vanje stroškov ne bosta pomagala spričo krčenja sredstev za univerzo, ki se napoveduje s t.i. »zakonom Tre-monti« in ki bo italijanskim vseučiliščem od leta 2010 naprej onemogočilo delovanje. sesljan - Srečanje Demokratske stranke »Tondo briše Illyjeve zakone, splošna kriza pa se zaostruje« Demokratska stranka (sekcija De-vin-Nabrežina) je sinočnje srečanje v Sesljanu posvetila vse hujši gospodarski krizi, ki - kot vedno - najbolj prizadene upokojence in šibke družbene sloje. Medtem ko je podpredsednik pokrajinske uprave Walter Godina predstavil ukrepe, ki jih je ta lokalna ustanova sprejela za zajezitev naraščajoče draginje, je pobude Demokratske stranke o krizi predstavil njen pokrajinski tajnik Roberto Cosolini. Zanimiv je bil poseg deželnega tajnika DS Bruna Zvecha, ki je mnenja, da morajo vse uprave in institucije narediti svojo dolžnost v tej splošni krizi. Zvech, ki je tudi deželni svetnik, je navedel primer naše dežele. »Desnosre-dinska uprava predsednika Renza Tonda se je lotila sistematičnega brisanja vseh ukrepov in zakonov Illyjevega odbora. Tudi tistih, ki zadevajo socialo, pomoč nezaposlenim in mladim, ki bi v tej krizni situaciji prišli še kako prav,« je sinoči v Sesljanu poudaril Zvech. V Sesljanu je Demokratska stranka priredila srečanje o ekonomski krizi kroma Šola: danes na Borznem trgu o prvem letu »Gelminijeve ere« Tržaški odbor proti enemu samemu učitelju bo danes dopoldne na Borznem trgu med 11. in 13. uro uprizoril simbolično predstavitev »prvega leta Gelminijeve ere«, na kateri bodo učiteljice v teku desetminutnih učnih ur orisale novo šolo, ki bo nastala na podlagi ukrepov italijanske vlade in ministrice za šolstvo Mariestelle Gelmini, se pravi to, kar bo izginilo in to, kar se napoveduje. Gre za novo pobudo, s katero želi odbor javnosti prikazati katastrofalne učinke vladnih ukrepov na didaktično prakso v šolstvu. Pobudniki pozivajo starše, naj s seboj prinesejo šolske halje, pa tudi stolice, če bodo hoteli sedeti, saj prepolovljena sredstva že zdaj onemogočajo samo redno delovanje šol. Ob tej priložnosti bo tudi potekalo zbiranje podpisov proti uvedbi enega samega učitelja s ciljem, da se doseže število pet tisoč podpisov (trenutno so jih zbrali že okoli 4.900). fundacija fai Dijaki -vodniki po parku bivše umobolnice Že tretje leto zapored se v tržaško pokrajino vrača uspešna pobuda za dijake višjih srednji šol z naslovom »Diamo un futuro al nostro passato. Mattinate FAI per le scuo-le,« ki nastaja po zaslugi fundacije FAI (Fondo per l'ambiente italiano), ki skrbi za italijansko kulturno dediščino, in s podporo Pokrajine Trst. K pobudi, ki temelji predvsem na ovrednotenju kulturnega, zgodovinskega, arhitekturnega in umetnostnega bogastva teritorija, je letos pristopilo 11 tržaških višjih srednjih šol, med katerimi je tudi znanstveni licej France Prešeren. Po vodenih ogledih palače tržaške prefekture in palače Galat-ti, kjer ima sedež tržaška pokrajina, je izbira tokrat padla na park nekdanje svetoivanske umobolnice ravno ob obhajanju njene stoletnice in tridesetletnice reforme Franca Basaglie. Navdušenih 130 dijakov in njihovih prefesorjev je v preteklih mesecih sledilo izvenšolskim predavanjem profesorice Diane De Rosa (o zgodovinskem okviru in razvoju teritorija), arhitektke Diane Barillari (o tipologiji poslopij z arhitektonskega zornega kota) in generalnega direktorja zdravstvenega podjetja Franca Rotellija (o zgodovini psihiatrije do današnjih dni); od ponedeljka, 17., do srede, 19. novembra, od 8.30 do 13. ure se bodo svoje znanje posredovali sošolcem med vodenim sprehodom po svetoivanskem parku. Na dan bodo prišle številne zanimivosti in anekdote o doslej premalo poznanem predelu našega mesta. Pobudo sta včeraj predstavili predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predstavnica šolskega Fai Mirella Pipani, ki sta poudarili, da projekt uvaja mlade k spoštovanju in ljubezni do narave oz. do svojega mesta ter v njih spodbuja koristno radovednost. Posebne pohvale so bili včeraj deležni dijaki Prešerna, ki so se lani prijavili na natečaj Fai s projektom »Dober dan, Bonomo!«, ki je požel izreden uspeh. (sas) 8 Nedelja, 16. novembra 2008 TRST / hitra cesta - Po izvozu iz novega predora pri Padričah Nameščen prvi dvojezični smerokaz Padriciano - Padriče. Tako, dvojezično, usmerja smerokaz ob izvozu s hitre ceste kakih sto metrov po novem predoru na odseku Katinara-Pa-driče. Tablo so delavci cestnega podjetja Anas namestili včeraj popoldne, ko se je začelo že mračiti. Stoji na odseku, ki je še zaprt za promet in zato ni »vidna« s sedanjega začasnega izvoza za Padriče pri Globojnerju. Svoj prometni »krst« bo dočakala v sredo, po uradnem odprtju novega odseka hitre ceste, ko bodo prvi avtomobili privozili iz nekaj manj kot 3 kilometre dolgega predora Kras, ki bo v kraškem podzemlju povezal Katinaro s Padričami. Nad modrim dvojezičnim smerokazom je bila že prej nameščena velika zelena tabla z nakazanimi avtocestnimi smermi: Fernetti, Ve-nezia, Tarvisio. Resnici na ljubo je bilo ime slovenske vasi na smerokazu modre barve s puščico usmerjeno v desno prvotno napisano »Padrice«. Brez strešice. Nad črko C je bil nato prilepljen bel lepilni trak v obliki strešice. Dodana strešica je vsekakor izdelana iz odsevnega materiala. Na tabli tako ob temi - ob luči avtomobilskih žarometov - odseva celotno slovensko ime vasi, s strešico vred. Z namestitvijo dvojezičnega smerokaza Padriciano-Padriče ob izvozu s hitre ceste po predoru pri Padričah je bila izpolnjena prva polovica v četrtek na tržaški prefekturi doseženega dogovora o ponovni postavitvi dveh dvojezičnih tabel na odseku hitre ceste na vzhodnem Krasu. Tržaški župan Roberto Dipiazza je že med srečanjem na prefekturi naročil funkcionarju, naj takoj poskrbi, da bo zadeva rešena pred uradnim odprtjem novega odseka hitre ceste. Tako tudi bo. Odgovorni pri cestnem podjetju Anas za namestitev tabel je sinoči zagotovil, da bodo drugo tablo postavili danes. Dvojezični smerokaz bo nameščen na odseku v smeri z Opčin proti Katinari, ob izvozu za Padriče in bližnje raziskovalno območje pri Glo-bojnerju. Na tem odseku, pred izvozom za Padriče, sta bili doslej na novo nameščeni dve veliki tabli modre barve. Ena je pritrjena na cestnem nadvozu nekaj sto metrov pred izvozom, druga visi z visokega droga tik ob izvozu. Na obeh sta zapisani le italijanski imeni vasi: Basovizza in Padricia-no. Tudi na drugih manjših modrih smerokazih prav ob izvozu s hitre ceste so imena tamkajšnjih vasi napisana le v italijanski obliki. Danes - če bo obdržalo zagotovilo odgovornega pri podjetju Anas - se jim bo pridružil še obljubljeni drugi dvojezični smerokaz. Tako bodo tudi av-tomobilisti, ki bodo vozili v smeri proti Trstu, morda opazili, da se peljejo po narodnostno mešanem območju. Na območju ob izhodu iz predora Kras pri Padričah so se sinoči v luči žarometov mrzlično nadaljevala še zadnja opravila pred današnjim in jutrišnjim »ljudskim praznikom«, s katerim želi tržaška občinska uprava množično proslaviti konec del, in pred sredinim uradnim odprtjem novega, zadnjega odseka hitre ceste. Delavci so čistili smerokaze, urejevali gredice, nakladali odvečen material, ki so ga tovornjaki odvažali. Pred sedežem cestnega podjetja Anas pred vhodom v predor pri Padričah so na tri visoke droge že dvignili italijansko in evropsko zastavo ter zastavo družbe Anas. Okna velikega cementnega poslopja so bila razsvetljena: zadnje dni se je delo nadaljevalo tudi po izteku delovnega urnika. Na ploščadi so bile zbrane posadke treh, štirih rešilcev hitre pomoči. Čakale so na generalko: ogled rumeno razsvetljenega predora in namestitev v njem, da bosta ob dvodnevnem obisku Tržačanov v predoru zagotovljeni varnost in hitra pomoč. M.K. Ob izvozu pri Padričah so včeraj namestili prvi dvojezični smerokaz kroma Danes in jutri »fešta v predoru« V sredo bodo končno predali namenu nov predor med Padričami in Katinaro. Pred uradnim odprtjem pa se je občinska uprava odločila za »fešto v tunelu«, ki bo na sporedu danes in jutri. V predoru (vhod na južnem delu pri Katinari) se bodo odvijali koncerti in brezplačne degustacije tipičnih krajevnih proizvodov. Na svoj račun bodo prišli tudi amaterski športniki, saj je jutri predviden tek oziroma kolesarjenje po predoru (vpisovanja od 10. ure, start ob 11.). Na ogled bodo tudi najbolj sugestivni posnetki o gradnji predora, delili pa bodo tudi priložnostno razglednico z žigom. Danes, od 16. ure dalje, bodo prisotne zabavali Umberto Lupi in Blues Mobile Band, jutri pa Umberto Lupi, Stefano Franco, Boogie Nites, Sunrise Band in Bandomat. Urad Trieste Trasporti za prekrške in najdene predmete le dopoldne Urad za upravne prekrške in najdene predmete podjetja mestnih prevozov Trieste Trasporti (v Ul. Lavo-ratori 2, prvo nadstropje) bo od ponedeljka dalje začasno odprt samo v dopoldanskih urah, od 8.30 do 12.30, od ponedeljka do petka. Do začasne spremembe je prišlo iz organizacijskih razlogov. Obsežna davčna utaja v gradbeništvu Davkoplačevalci, ki nameravajo izvesti obnovitvene posege v stanovanjih ali hišah, imajo po zakonu pravico do določenih davčnih olajšav. Pogoj za to je vrsta pravil, med katerimi je tudi obvezno plačilo obnovitvenih posegov preko bančnih nakazil. Tržaška in miljska finančna straža sta med primerjanjem različnih podatkovnih baz ugotovili, da je več tržaških podjetnikov omenjena nakazila prejelo, ni pa jih prijavilo med dohodki. Finančna straža, ki je uporabljala napredno računalniško tehnologijo, je naletela na obsežno davčno utajo. Zasačila je nič manj kot 18 popolnih utajevalcev - osebkov, katerih obstoj državi sploh ni bil znan. Prikrita obdavčljiva osnova znaša celih 7,2 milijona evrov, utaja davka na dodano vrednost IVA pa 750 tisoč evrov. Tri podjetnike je doletela tudi kazenska prijava, ker je bil znesek utaje pri njih posebno visok. Pri Devinu aretacija in zaseg kopača Goriška prometna policija je v četrtek zvečer odvzela prostost romunskemu državljanu, ki je bil s kopačem znamke Liebherr namenjen v tujino. Šofer je vozil tovornjak z romunsko registracijo, v prikolici pa je prevažal 130.000 evrov drag kopač. Ustavili so ga na avtocestnem postajališču pri Devinu in pregledali tako vozilo kot dokumente. Policisti so ugotovili, da lastnik kopača s prevozom ni bil seznanjen. Zaradi suma nezakonite prilastitve vozila so šoferja aretirali in odvedli v tržaški zapor, kjer se bo pogovoril s sodniki. Poleg kopača in tovornjaka so zaplenili lažno dokumentacijo, ovadili pa so italijanskega podjetnika iz Salerna, ki je ilegalen izvoz kopača naročil. avtocesta - Sporočilo Igorja Gabrovca »Dvojezične table le skromen predujem« »Tržaški župan Roberto Dipiazza je končno le pristal, da Slovencem vrne to, kar jim je bilo šele pred kratkim neopravičeno odvzeto, se pravi dvojezične napise za dve vasi, ki so jih krajani iztržili pred več kot desetimi leti in so misterijozno izginili med gradbeni deli za nov avtocesti odsek.« Tako deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec ocenjuje razplet afere, na katero je prvo opozorilo Koordinacijsko združenje kraških vasi in se je nato razvnela na sestanku na prefekturi pred malo več kot mesecem dni. Župan Dipiazza se je, meni Gabro-vec, protivil ponovni postavitvi že obstoječih dvojezičnih smerokazov s pretvezo, da je za to potreben podpis Tondovega dekreta, ki naj bi določil prvo območje vidne dvojezičnosti. »Trditev tržaškega župana ni imela nobene pravne ne logične osnove in dokaz temu je, da se je pred par dnevi vendarle vdal. To je pomenilo tudi, da ni osnovana trditev glede potrebe po neki negativni doslednosti, ki naj bi narekovala dosledno enojezičnost na vsej avtocesti preprosto zato, ker je nemogoča popolna dvojezičnost,« ocenjuje Gabro-vec v tiskovni noti. Na vzhodnem Krasu velja obveznost spoštovanja načela dvo-jezičnost na osnovi Posebnega statuta, obenem se ta obveza pomnoži v veljavi povsod, kjer se avtocesta vije po okoliških dvojezičnih občinah, ki imajo statute, v katerih je dvojezičnost izrecno predpisana. Zato Gabrovec popolnoma podpira odločitev županje in županov, da bodo dvo-jezičnost zahtevali, če bo to potrebno, tudi z izdajanjem posebnih odredb podjetjem, ki so zadolžena za upravljanje prometnic. »Ponovno vzpostavitev prevedenih imen Trebč in Padrič moramo zato razumeti kot skromen predujem na to, kar nam pritiče in čemur se ne moremo in ne smemo odpovedati, da je na tej poti bilo žrtvovano tudi načelo o skupnem in dogovorjenem nastopanju, saj se je s pre-fektom in županom v zadnji instanci samostojno dogovarjala le ena od komponent širokega omizja organizacij in strank, ki so vprašanju poenoteno sledile poldrugi mesec,« piše v izjavi deželni svetnik SSk. angela merkel Ali bo kanclerka obiskala tudi Rižarno? Tržaška prefektura je posredovala uradni program torkovega italijansko-nemškega vrha, ki bo potekal med 11. in 17. uro. Ob italijanskem premierju Silviu Berlusconiju in nemški kanclerki Angeli Merkel bodo prisotni italijanski in nemški ministri za zunanje zadeve (Franco Frattini in Frank Walter Steinmeier), za ekonomijo in finance ter gospodarski razvoj (Giulio Tremonti in Claudio Scajola ter Michael Glos in Peer Steinbrück) in za prevoze (Altero Matteoli in Wolfgang Tiefensee). Berlusconi bo dospel na ronško letališče ob 10. uri, Merklova pa kmalu zatem. Vladna predsednika se bosta srečala v Deželni palači na Velikem trgu, posamezni ministri pa na Županstvu. Sledili bodo skupni sestanek v Deželni palači, uradno kosilo na Prefektu-ri in tiskovna konferenca v Trgovinski zbornici. Obisk Rižarne, ki so ga nekateri viri omenjali v prejšnjih dneh, ni predviden. Na tržaški kvesturi so povedali, da je sprva kazalo, da bo do obiska prišlo, zaradi časovne stiske pa je izpadel iz programa. Ni izključeno, da bo do zgodovinskega obiska vseeno prišlo: tržaški župan je v odredbo o prometnih omejitvah preventivno uvrstil tudi Sv. Soboto. križ Predstavili strukturo, a brez domačinov Predstavitev prenovljenega rekreacijskega središča v Križu je izzvala na Zahodnem Krasu zadovoljstvo, a tudi polemiko. Domačini so bili zadovoljni, ker je bila struktura po dolgih letih vendarle preurejena in ne bo služila le kot občinsko skladišče civilne zaščite, za kar se je potegovala mestna uprava s takratnim odbornikom za civilno zaščito Pie-rom Tononijem na čelu, temveč bo nudila svoje prostore tudi dejavnostim domačih vaških društev, ustanov in organizacij, v prvi vrsti slovenski in italijanski šoli. Zagrenjeni pa so bili, ker pri predstavitvi niso bili soudeleženi. Novico so izvedeli iz tiska. Zagrenjenost domačinov in krajevnih izvoljenih predstavnikov je podpredsednik zahodnokra-škega rajonskega sveta, svetnik Stranke komunistične prenove Roberto Cattaruzza prelil na papir. V svojem tiskovnem sporočilu je uvodoma izrazil zadovoljstvo ob ugotovitvi, da so občinske oblasti po številnih soglasno odobrenih resolucijah, predlogih, vprašanjih in interpelacijah rajonskega sveta vendarle prisluhnil zahtevam domačinov in tako uredili nekdanje rekreacijsko središče, da bo po dolgih letih lahko spet vsaj deloma služilo domači slovenski in italijanski šoli, krajanom in njihovim društvom. Pomeni, da so bila vztrajna prizadevanja izvoljenih predstavnikov na zahodnem Krasu vendarle uspešna. Prav zaradi velikega truda, ki je bil vložen za tako obnovo objekta, ki bi bila po meri ljudi, je bil Cattaruzza neprijetno presenečen zaradi odsotnosti domačinov na predstavitvi prenovljene strukture. Za kar pa niso bili prav nič krivi. Odsotni so bili preprosto zato, ker občinska uprava ni povabila na predstavitev predstavnikov za-hodnokraškega rajonskega sveta, zastopnikov vaških organizacij, društev in šol. »Ob takem početju se upravičeno vsiljuje dvom o dejanski volji občinskih oblasti, da namenijo del strukture za šolske, kulturne in športne potrebe, to je v korist tiste skupnosti, ki je bila izločena s predstavitve,« je opomnil Cattaruzza. Prometne omejitve ob vrhu Berlusconi-Merkel Občina Trst bo ob torkovem italijan-sko-nemškem vrhu iz varnostnih razlogov uvedla razne prometne omejitve. Od ponedeljka ob 22. uri do torka popoldne (točna ura ni določena) bosta prepovedana postanek in parkiranje na območju med Borznim trgom, Malim Trgom ter nabrežjem med pomoloma Bersaglieri in Audace). Od torka ob 9.30 bo prepovedano voziti po nabrežjih Mandracchio in 3. Novembra, od 14.30 pa tudi med Trgom Tommaseo in Borznim trgom. Od torka ob 8. uri pa bosta prepovedana postanek in parkiranje v bližini Rižarne, točneje na ulicah Palatucci in Rio Primario ter delno v parkirišču ob Rižarni. Ura umika omejitev ni znana. Poseg na Ul. Oriani Podjetje AcegasAps sporoča, da bo v ponedeljek stekel poseg na Ul. Oriani, na območju Stare mitnice. Zaradi novega vklopa na električno in plinsko napeljavo bodo kopali pri pločniku. Pešcem bodo zagotovili prehod z zožitvijo voznega pasu na ulici. Poleg tega bo Ul. Caccia dostopna samo krajanom. Delo naj bi potekalo dva tedna. / TRST Sobota, 15. novembra 2008 9 škedenjska železarna - Predstavili načrt za gradnjo nove termoelektrarne Diverzifikacija proizvodnje in 300 milijonov evrov naložbe Nov objekt bo nastal v sodelovanju z javnimi upravami in lokalnimi podjetniki Grupa Severstal-Lucchini namerava zgraditi na območju škedenjske železarne novo termoelektrarno z nazivno močjo 400 MW in tako poskrbeti za diverzifikacijo proizvodnje. Proizvajala bo električno energijo z uporabo metana, ki ga bo v ta namen ustanovljena družba Lucchini Energia črpala iz mreže družbe Snam in v perspektivi iz uplinjevalnika, ki ga namerava zgraditi družba Gas Natural pri Žavljah. Odločitev družbe sloni na tržni logiki in je vezana na povpraševanje, pa tudi na oceno, da bo železarski sektor zabeležil močan upad, so na včerajšnji tiskovni konferenci povedali direktor urada za stike z javnostjo družbe Lucchini Francesco Semino, direktor železarne Francesco Ro-sato in Francesco Giunto iz družbe Medea, ki je zadolžena za izdelavo projekta. Grupa Lucchini je tudi glede na mednarodno finančno krizo izdelala poseben načrt za vse obrate v Italiji. Med temi je škedenjska železarna, za katero so predvidene naložbe tudi za razvoj novih dejavnosti, seveda ob strogem spoštovanju okolja, so poudarili. Termoelekrarna bo torej dodatna dejavnost, ki se bo pridružila že obstoječi. Lucchini namerava v tem smislu postopati v soglasju z javnimi upravami in ob sodelovanju lokalnih podjetnikov, so na-glasili. Termoelektrarna bo zasedala območje 30 do 40 tisoč kvadratnih metrov. Pri njegovi gradnji (ki bo zahtevala 24-30 mesecev) bo zaposlenih povprečno 400 oseb, pri obratovanju pa bo nato s povezanimi dejavnostmi vred zaposlenih 150 ljudi. Postopek predvideva oceno o vplivu na okolje, ki jo mora izdati italijanska vlada. Lucchini namerava ves postopek izvajati v sodelovanju z deželno, pokrajinsko in občinsko upravo. Poseben poudarek je bil v tem okviru na odnosih z Občino Trst v vidiku morebitnega partnerstva z družbo Acegas-Aps. Dalje so predlagali ustanovitev okoljske opazovalnice za stalno moni-toražo območja železarne, za analizo emisij in za študije o morebitnih učinkih na zdravje oz. kakovost življenja prebivalcev. Opazovalnico bi upravljala Občina Trst, pri njej pa bi poleg Dežele FJK sodelovali še pokrajinska uprava, deželna agencija za okolje Arpa ter občini Milje in Dolina. A.G. Tiskovna konferenca vodstva škedenjske železarne kroma sv. ivan - Jutri v Marijinem domu K najmlajšim prihaja lutkovna predstava Jajce Od prejšnje predstave Gledališkega vrtiljaka, ko je s Koroške k najmlajšim prišel na obisk mali, dobesedno nevidni Mezinček, je minil že več kot mesec dni. In končno se bo jutri spet zavrtel Gledališki vrtiljak. Tokrat prihajajo v svetoivanski Marijin dom lutkarji enega najboljših slovenskih lutkovnih gledališč, in sicer iz LG Maribor. Pričarali nam bodo zgodbico o Janezu, ki si srčno želi dobiti petelin-čka, da bi ga vsako jutro zbudil. Tu pa se zaplete ... Naslov igrice je Jajce, besedilo je napisal hrvaški pisatelj Zlat-ko Krilic, prevedla pa Nina Skrbinšek. Pisane lutke so nastale po likovni zas- novi Sabine Šinko, ki si je zamislila tudi sceno. Avtor glasbe je Edi Oraže, režiser predstave pa je eden najboljših mojstrov lutkovnih gledališč, Tine Varl. Lutkam bosta vdahnila življenje igralca Lena Kline in Danilo Trstenjak. Kot vedno bosta na sporedu dve predstavi: za red Sonček ob 16h, za red Zvezda pa ob 17.30. Pa še važno obvestilo. Kot ste verjetno že prebrali v časopisu ali slišali po radiu, je Radijski oder organiziral za prihodnjo nedeljo ogled jutranje lutkovne predstave v Ljubljani. S to pobudo oz. darilom svojim zvestim abonentom Radijski oder zaključuje praznovanja desetletnice Gledališkega vrtiljaka. Govorimo o darilu, saj bo avtobusna vožnja v Ljubljano in nazaj popolnoma brezplačna. Vse dodatne informacije dobite med obvestili oz. na jutrišnji predstavi, ko se zamudniki lahko še vpišejo. Pobuda je bila zamišljena kot enkratna priložnost, da si naši otroci lahko ogledajo predstavo v slovenski prestolnici, v prestižnem Lutkovnem gledališču Ljubljana, kamor bodo sami od sebe verjetno bolj malokrat zašli. Mimogrede pa si bodo tudi, vsaj na hitro, lahko ogledali Ljubljano. Lučka Susič Opčine: drevi ob 20.30 večer domače glasbe v Prosvetnem domu Ljubitelji domače pesmi bodo jutri zvečer prav gotovo prišli na svoj račun. Kulturno društvo Melodija in Slovensko kulturno društvo Tabor namreč prirejata v Prosvetnem domu na Opčinah sobotni glasbeni večer, ki ga bosta oblikovala skupina Ano ur'co al' pej dvej in kvintet Tivoli iz Lesc. Prve skupine res ni treba posebej predstavljati, saj na Tržaškem deluje že kakih deset let in se posveča predvsem izvajanju ljudskih in ponarodelih pesmi iz Trsta in okolice, za kar je že izdala tri zgoščenke: leta 1999 Vesele buodmo fante, leta 2002 V okolici tržaški, leta 2006 pa Bili so stari časi, medtem ko so ob priložnosti lanske Kraške ohceti posneli videospot pesmi Kraška uohcet. Skupina je večkrat nastopila tudi v oddajah RTV Slovenija ter na slovenskih festivalih narodno-zabavne glasbe in narečnih popevk. Kvintet Tivoli iz Lesc pa deluje komaj drugo sezono, čeprav ga sestavljajo pevci z dolgim pevskim stažem, pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona pa goji slovensko narodno in umetno pesem, po kateri danes zbori redko segajo, čeprav je med poslušalci vedno priljubljena. Na jutrišnjem openskem večeru se bo skupina Ano ur'co al' pej dvej predstavila z vrsto svojih uspešnic, kvintet Tivoli pa bo nastopil z nizom pesmi, ki jih najdemo v »železnem repertoarju« marsikaterega moškega zbora. V Prosvetnem domu pa ne bo na sporedu samo glasba, ampak še marsikaj drugega. Občinstvo bo namreč s svojimi čudežnimi točkami zabavala čarodejka Nada, ena redkih predstavnic nežnega spola v Evropi, ki se ukvarja s ča-rodejskimi ročnimi spretnostmi. Glasba in pesem pa se pogosto družita tudi s humorjem: tako bo tudi na jutrišnjem večeru, na katerem bosta poslušalce kratkočasili tudi jezikavi Tuončka in M'ri-čka (Vesna Hrovatin in Meta Starc). Vsemu temu bodo prisostvovali tisti, ki bodo prišli v Prosvetni dom, kjer se bo prireditev začela ob 20.30. scienceplusfiction - Pogovor z Borisom Palčičem, režiserjem filma Prehod Slovenski triler na tržaškem festivalu Zgodba o skrivnostni in nevarni organizaciji, ki deluje v... palači Fincantierija - Palčič na režiserskem stolčku nadomestil pokojnega Francija Slaka Ljubitelji sedme umetnosti te dni potrpežljivo čakajo v dolgih vrstah pred blagajnami Cinecityja, kjer prodajajo vstopnice za festival znanstvene fantastike Scienceplusfiction. V četrtek zvečer so si pretežno mladi gledalci festivala ogledali slovenski film Prehod (Transition). Celovečerec pro-ducentske hiše A Atalanta bo predvidoma prišel v slovenske kinodvorane v začetku leta 2009, ognjeni krst pa je doživel konec oktobra na portoroškem 11. Festivalu slovenskega filma, kjer je prejel nagrado občinstva. Prehod so snemali v Ljubljani in Trstu, scenarij pa so napisali avtor istoimenskega romana Vladimir Nar-din, pokojni Franci Slak in Boris Palčič. Zgodba se vije okrog skrivnostne organizacije ZOM, ki se ukvarja z manipulacijo človeških misli. Sedež organizacije se nahaja v Trstu, tržaške prizore pa so snemali v palačah Lloy-da in Fincantierija pri Sv. Andreju, v kavarni Audace na Velikem trgu, na Ul. Carducci, na openski Ul. Carsia in na mestnem nabrežju. V glavnih vlogah nastopajo Jure Ivanušič, Iva Kranjc in Anita Kravos, omeniti pa gre tudi krajši prizor z Mirando Caharija in Laro Komar. V četrtek so se gledalcem predstavili tudi režiser Boris Palčič, pro-ducent Branislav Srdic, direktor fotografije Radovan Čok ter igralca Jure Z leve Radovan Čok, Jure Ivanušič, Boris Palčič in Branislav Srdic kroma Ivanušič in Anita Kravos. Pogovorili smo se z režiserjem Palčičem, 50-let-nikom iz Izole, ki je skupaj s Čokom večkrat sodeloval tudi s Kinoateljejem. Kako bi v nekaj besedah predstavili film Prehod? To je neke vrste psihološki triler, ki govori o manipulaciji in o tem, ka- ko poskušajo člani neke obskurne organizacije vstopati drugim ljudem v mišljenje. S tem skušajo vplivati na njihova dejanja in na njihovo dojemanje realnosti. Film se dejansko vrti okoli tega, kaj je resnica in kaj je videz. Poznamo vas zlasti kot režiserja dokumentarcev o Darku Bratini in Fulviu Tomizzi (z naslovom Et(h)nos Anche noi Tudi mi) ter o bratih Rusjan. Ali ste se kdaj prej že spoprijeli s srhljivko? Absolutno ne. Doslej sem v glavnem delal na filmih, ki so govorili o prostoru, v katerem živim - to so Istra, Tržaško, Goriško itd. Moje sodelovanje v tem filmu je posledica naključja. Film bi bil moral režirati Franci Slak, žal pa je medtem umrl (film je posvečen Slakovemu spominu, op. p.). Tako sem jaz v bistvu vskočil v projekt. Mi pa ni žal. Film sem sprejel kot izziv, ker žanrsko pripovedovanje znotraj slovenskega filma ni enostavna zadeva. Saj res, prisotnost slovenskega filma na tovrstnem žanrskem festivalu je kar nenavadna. Znanstvene fantastike se v Sloveniji praktično še ni nihče loteval. Resnici na ljubo je tudi Prehod bolj kot drugo psihološki triler, ki pa posega v več žanrov. Zakaj pa ste za prizorišče izbrali Trst? Skrivnostna organizacija ZOM bi morala na vsak način imeti sedež v tujini. V začetnem scenariju naj bi ga imela na Dunaju, ampak iz logističnih razlogov smo potem izbrali Trst, ki je tudi precej podoben Dunaju, saj ima v sebi dimenzije velemesta. Rešitev je bila kar dobra. Aljoša Fonda Današnji program: nagrada Harryhausnu Predzadnji festivalski dan se bo začel ob 11.30 v hotelu Urban. Z videokon-ferenco se bo iz Londona povezal Ray Harryhausen, dobitnik nagrade za življenjsko delo Srebrna Urania. Harryhausen, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo, je s svojimi zamislimi vplival na velike filmarje, kot so Lucas, Dante, Spielberg in Cameron. Njegov najbolj znan film je Argonauts iz leta 1963, izumil pa je tehniko stop-motion. Spored: ob 15. uri 20-seiki shonen (jap., 2008); ob 15.15 Tres dias (šp., 2008); ob 15.30 The Golden Voyage of Sinbad (brit./am., 1974, homaž Harryhausnu); ob 17.15 debata francoskih režiserjev, sledi La Cite des Enfants Perdus (1995); ob 17.30 Sleep Dealer (am./meh., 2008); ob 17.45 Artefacts (bel., 2007); ob 19.15 The Dead Outside (brit., 2008); ob 19.30 Nova-ja Zemlja (rus., 2008); ob 20. uri Eden Log (fr., 2007); ob 21.30 evropski krat-kometražni filmi; ob 22. uri srečanje z Marcom Carom in film Dante 01 (fr., 2008); ob 22.15 Akumu Tantei 2 (jap., 2008); ob 23.45 Chrysalis (am., 2008); opolnoči Martyrs (fr./kan., 2008). 10 Sobota, 15. novembra 2008 TRST Včeraj danes Danes, SOBOTA, 15. novembra 2008 LEOPOLD, VOLČICA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 18.13 in zatone ob 10.00. Jutri, NEDELJA, 16. novembra 2008 OTMAR, JERICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,5 stopinje C, zračni tlak 1021,6 mb raste, veter 51 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, burja s sunki do 108 km na uro, vlaga 61-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C. 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino [13 Lekarne Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040) Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do AMBASCIATORI - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Quantum of solace«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Od-grobadogroba« (film prepovedan mladim izpod 18. leta); ob 20.30 srečanje z režiserjem Janom Cvitkovicem. CINECITY - 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.15 »La fidanzata di papa'«; 20.00, 22.00 »The Orphanage«; 15.30, 17.40, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 15.25, 17.40 »High school musical 3: Senior year«; 15.00, 17.10 »Wall-E«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vicky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.00 »Changeling«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo' fare«; 15.30 »Donkey Xote«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.10, 22.10 »The burning plain«. KOPER - KOLOSEJ - 21.40, 23.50 »Morilca na kolektivca«; 14.10, 16.20, 19.00, 21.20, 23.40 »Kvantum sočutja«; 13.40, 15.40, 17.40, 19.40 »Div-jakinja«; 13.30, 15.20, 17.10 »Muhice osvajajo Luno 3D«; 18.50, 21.00, 23.10 »Na robu ljubezni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La fidanzata di papa'«; 16.45, 18.30 »High School Musical 3«; Dvorana 2: 20.30, 22.15 »Quantum of solace«; 17.30, 19.00, 22.15 »Awake -Anestesia cosciente«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu al Nord«; Dvorana 4: 16.45 »Wall-E«. SUPER - 22.15 »Un gioco da ragazze«; 19.30 »Pride and Gloy - Il prezzo dell'onore«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »La fidanzata di papa'«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »007 Quantum of Solace «; Dvorana 3: 17.30 »High School Musical 3«; 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; Dvorana 4: 18.00, 21.30 »Changeling«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.15 »The burning plain - Il confine della solitudine«. Bambičeva galerija vabi DANES, 15.11.2008 ob 20.30 na odprtje fotografske razstave Fulvio Cazzadon o avtorju bo spregovorila Jasna Merku, glasbena spremljava Color Trio Proseška ul. 131, Opčine Naj se čuje, naj se zna, da danes v Prebenegu dragi Stojan 60 let ima. Vse najboljše, predvsem pa zdravja, mu iz srca želita sin Dejan in Sonja Draga naša starosta Kresnica čeprav z zamudo, iz vsega srca ti čestitamo za opravljeno novinarsko diplomo. ''Fiočki roza'' Čestitke ■Ste -Tint o (ft 1 tMö linpodmriho ¿drufr-iir — rf^ld ■Jnloru rtftofiite .1 amMci-iiu. isormka HgVFNIJE gospodarska ibormta dD^ 5! werHje Chamber of Commerce and Industry of Slovenia Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje prireja v sodelovanju z JAPTI-jem, ICE-jem iz Ljubljane, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije: Poslovna srečanja med podjetji iz panog gradbeništva in lesarstva Torek, 18. novembra 2008 v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana, Kraška ulica 6 Program: 10.30-11.00 - prijava podjetij 11.00-12.30 - predstavitev možnosti cezmejnega delovanja 12.30-13.00 - pogostitev 13.00-17.00 - individualni razgovori b2b Informacije: tel. 040.6724812 • e-mail org@servis.it Dragi IVAN COLJA, za lepi okrogli jubilej ti želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in obilo družinske - tvoji soletniki. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA »FRANCE PREŠEREN« sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v ponedeljek, 17. novembra, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v torek, 18. novembra, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v petek, 21. novembra, na podružnici - Canestrini-jeva ploščad 7, roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij obeh oddelkov. Pred roditeljskim sestankom bo ob 16.30 sestanek staršev in profesorjev l.A razreda. M Izleti KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. ZADNJA MESTA ZA IZLET NA DUNAJ in v Bratislavo. Cena ugodna. Informacije in prijave na tel. št. 040200173 in 040-291498. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli občani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 - 2017389). S Poslovni oglasi IŠČEMO OSEBO za začasno delo v strežbi. 3471291382 NIKOLI SAMI - Slovenska ženit-na agencija Kocka 00386 (0)31712987 http://www.freeweb.siol.net/mor je05/ 0 Mali oglasi IŠČEM vodni kefir. Tel. št.: 3381910262. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat-trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 338-4360677. MERCEDES CLASSE A CDI v odličnem stanju, letnik 2001, črne barve, vse servise dokumentirane pri mercede-su, zadnji komaj narejen, z gumami za sneg, prodam. Tel. 348-3047021. ODDAM takoj vseljivo in popolnoma opremljeno manjše stanovanje v Se-sljanu, v mirnem okolju in z dobro prometno povezavo, tudi za krajše obdobje. Tel. št.: 040-2036748 ali 3391114852. ODDAM v najem 65 kv. metrov veliko stanovanje v Borštu. Tel. 040-228626. PODARIM dve majhni simpatični mucki. Tel. 040-229554. PODARIM odprt kamin znamke edil-kamin. Tel. 340-5788584. PRODAJAMO nov štedilnik bele barve po ugodni ceni. Tel. 331-1129574. PRODAM BAGER model FAI 245, go-seničar s kabino, 3 nagibne žlice (30, 50 in 80 cm), hidravlično kladivo (Rotair OLG 260 kg), letnik 94, cena po dogovoru. Tel. št. 339-8963082. PRODAM hladilnico (200x120, h 250). Tel. 335-6322701. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke unical. Nabavna cena 3.500 evrov prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. št. 334-6366765. PRODAM rabljen štedilnik na drva znamke loberger v dobrem stanju, za kuhanje z možnostjo centralnega ogrevanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-2034293. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 3381023477. TOYOTA COROLLA verso 2,2, d4d, letnik 2005, full optional, z vgrajenim navigacijskim sistemom, prevoženih 56.000 km, v odličnem stanju, prodam za 16.000,00 evrov. Tel.: 333-4872311. V MEDEI PRI KRMINU prodam eno-stanovanjsko hišo: velik salon, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, s 300 kv. m. vrta. Informacije tel. št. 3485289452. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 Id Osmice JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Renzo Tavčar Repen 42. Tel.: 040-327135. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Op-čine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / KD Melodija in SKD Tabor vabita na večer z Danes, 15. novembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah TRST i ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. »CENTER YOGA SATYANANDA« IZ TRSTA (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, danes, 15. novembra, ob 17. uri, na srečanje na temo »Meditacija Antar Mouna kot proti-stresna praksa«. Od 18. ure dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Vstop prost. Toplo vabljeni. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem »Fhocus« in zadrugo »La Co.s.t.i.er.a.« organizirajo danes, 15. novembra, ob 16. uri v športnem centru v Vižovljah brezplačno gledališko predstavo za otroke »Pie' di pancia« - gledališka družina Il Me-ralancio iz Cunea. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 16. novembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. SKAVTI IN SKAVTINJE (Trst 3-4) vabijo na Dan odprtih vrat, ki bo v nedeljo, 16. novembra, od 9.30 do 16. ure. Delavnice bodo: postavljanje šotora, pot preživetja, priprava ročnih izdelkov, barvanje muralesa, taborni ogenj, plezanje, kuhanje na ognju in drugo. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da so še v teku vpisovanja na začetni tečaj v standardnih in latino-ameri-ških plesih. Lekcije potekajo vsak ponedeljek, ob 19.30 v društveni dvorani na štadionu 1. maja za vpis lahko pokličete na tel. št. 349-7338101 ali se predstavite direktno na vaji. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na uro latino aerobike vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. V družbi ko-reografinje Mateje Juvan si boste razgibali svoje telo, se spotili, sprostili in ob prijetni glasbi naplesali. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 17. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev obsežne knjige »Poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v mandatu 2005 - 2008«. O njeni pretresljivi vsebini bosta spregovorila njen urednik, sicer pa predsednik Komisije, zgodovinar in direktor Muzeja za novejšo zgodovino v Ljubljani Jože Dežman ter kriminalist, vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik. Začetek ob 20.30. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. MLADINSKI H K KROŽEK DOLINA v sodelovanju s Slovensko prosveto in Župnijo Sv. Urha vabi na tradicionalno JNartinovanje jutri, 16. novembra, ob 18.00. Nastopil bo MoPZ Valentin VODNIK. Glasbeno točko bo predstavil harmonikaš MARKO MANIN. gsbsbd Slovesna maša bo v nedeljo, 16. novembra, ob 10.30 v cerkvi Sv. Martina. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj izdelave adventnih venč-kov in božičnih okraskov. Srečanja, ki jih bo vodila gospa Jadranka Sed-mak, bodo 18., 20., 25. in 27.novem-bra (ob torkih in četrtkih) od 10. do 12. ure. Za podrobna pojasnila lahko pokličete na tel. številko 040415176. MLADINSKI DOM BOLJUNEC bo v torek, 18. novembra, ob 20. uri gostil Oskarja Volpija, ki nas bo popeljal po svetu s fotokamero. Toplo vabljeni. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v torek, 18. novembra, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo malvazije. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželje-na je predhodna prijava na tel. 3334219540. OBČINA DOLINA obvešča, da bo tudi letos priredila Božični sejem 2008, ki se bo odvijal na glavnem trgu »Gorica« v Boljuncu od 5. do 9. decembra 2008. Namenjen bo domačim proizvajalcem, obrtnikom in amaterjem. Imeli bomo hišice in stojnice. Glede na veliko povpraševanje in omejeno število hišic, imajo prednost občani. Vpisovanje bo potekalo vsak dan do torka, 18. novembra, na občini Dolina (urad za kulturo) od 8.30 do 13.30.Informacije 040-8329 213/282. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 18. novembra, na predstavitev nove pesniške zbirke Marka Kravosa »Med repom in glavo«, ki jo je izdala mariborska založba Litera. Ob avtorjevi prisotnosti bo o delu spregovoril pesnik in glavni urednik Litere Andrej Brvar, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel kitarist Marko Feri. Vabljeni v Gregorčičevo dvorano, ul. S. Francesco 20, ob 20.30! KŠD ROJANSKI KRPAN Z DRUŠTVOM ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Iva Jevnikarja »Slovenščina v (pred)mest(j)u«. V sredo, 19. novembra, ob 20.30 v rojanskem Marijinem domu (Ul. Cordaroli). RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 20. novembra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). BIVŠI ODBOJKARJI ŠD BREG se srečamo v petek, 21. novembra, ob 20. uri v Dolini. Za informacije: 040228530 ali 340-8323836. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETOLO-GOV priredi v petek, 21. novembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini tržaške zavarovalnice Generali v ul. Trento 8, predavanje na temo »Ne-vropatija pri sladkorni bolezni«. Predaval bo raziskovalec in specialistični diabetolog dr. Riccardo Candido, ki bo tudi odgovarjal na vprašanja prisotnih. Vabljeni so vsi! PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja ob 40-letnici obnovitve delovanja priložnostno razstavo v Babni hiši v Ricmanjih. Otvoritev s kulturnim programom bo v torek, 18. novembra, ob 20. uri. Ogled v sredo, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. novembra, od 18. do 20. ure, v nedeljo, 22. pa od 14. ure dalje. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inra-zlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne-slovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opči-ne, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in po-vratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabre-žini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v nabrežin-ski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040299632, 339-5281729). TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. DRUŠTVO TAO organizira v soboto, 29. in v nedeljo, 30. novembra, tečaj reiki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pi-latesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pila-tesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informacije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 333-3616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. 0 Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA vabi danes, 15. novembra, ob 20.30 na odprtje slikarske razstave Fulvia Cazzadorja Immaginaria. O avtorju bo spregovorila Jasna Merku, glasbena spremljava Color Trio. Razstava bo na ogled do 5.decembra na Opči-nah,Proseška ul. 131. KD MELODIJA IN SKD TABOR prirejata koncertni večer z Ano urco al pej dvej in gosti danes, 15. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi ob 35-letnici delovanja na večer OD ŠAGRE DO OH-CETI (Ljudsko izročilo po starem in novem) danes, 15. novembra, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo plesalci in pevske Stu ledi, Godbeno društvo Nabrežina. Gost večera bo istrski glasbenik Rudi Bučar. SKD LIPA vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 17.30 v župnijsko kinodvo-rano v Bazovici na ogled veseloigre »Canta canta che te daro el pignol -30 anni dopo« v izvedbi skupine »Gli amici di San Giovanni« tekst in režija Giuliano Zannier. RADIJSKI ODER obvešča, da bo naslednja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka na sporedu v nedeljo, 16. novembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). Lutkovno gledališče iz Maribora bo nastopilo z igrico JAJCE. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v četrtek, 20. novembra, ob 16. uri v Peterli-novo dvorano, ul. Donizetti 3 na prijateljsko srečanje na katerem nam bo prof. Sonja Gregori z diapozitivi prikazala Jemen, deželo nekega drugega časa. Za tem bomo ob prigrizku še malo poklepetali. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem. Vljudno vabljeni. SKD TABOR - OPČINE, GLASBENA MATICA - TRST, GODBENO DRUŠTVO V.PARMA - TREBČE prirejajo v petek, 21. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah večer »Viktor Parma praznuje« ob 150-le-tnici rojstva. Sodelujejo: Paolo Pe-tronio zgodovinsko-biografski oris, Beatrice Zonta - klavir, Veronica Vas-cotto - sopran, klavirska spremljava Cristina Santin, Godbeno društvo V.Parma iz Trebč. Vabljeni! SKD TABOR vabi v Prosvetni dom v petek, 21. novembra, ob 20.30, na Poklon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Petronio, sopran Veronica Vascotto, Cristina Santin- klavir in godba Viktor Parma iz Trebč; v sredo, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lupinc; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri gostovanje Tkšd Urbanščica iz Famlj s komedijo Toneta Parljiča Krivica boli. Obiščite nas! SKD VIGRED, Založba Avsenik, društvo Kraška harmonika in Krajevna skupnost Štorje vljudno vabijo na dvojno čezmejno predstavitev knjige Aleksija Jercoga »S polko v svet - glasbene poti bratov Avsenik«, ki bo v petek, 21. novembra, ob 18.uri v Zadružnem domu v Štorjah in in ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. Ob prisotnosti avtorja, Založbe Avsenik in književnika Saše Martelanca bo publikacijo predstavila Alenka Bole Vrabec. Glasbene utrinke bodo podali mladi harmonikarji društva Kraška harmonika. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z RAI-Slovenski programi, RTV SLO in ARSMEDIO, vabi na predstavitev dokumentarnega filma »Glasnik slovenske brezine (režija J.Gruden, scenarij J.Gruden in T.Rojc) ob 60. obletnici smrti pesnika Iga Grudna, ki bo v soboto, 29. novembra, ob 20.30 (število nerezerviranih mest je omejeno) in v nedeljo, 30. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Ob tej priliki bomo otvorili prenovljeno dvorano v društvenih prostorih. Za info: Vera Tuta (339-5281729). Sobota, 15. novembra 2008 Prispevki V spomin na Karlo Malalan vd. Smot-lak, darujeta Elda in Ninko Škabar 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Pepko Škerlj vd. Furlan darujeta Marija in Zvonko Rebula 30,00 evrov za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob tete Lucije Zobec - Adamič daruje Deziderij Šva-ra 50,00 evrov za KD Ivan Grbec. V spomin na drago prijateljico Pepko Škrlj darujeta Julka in Ljuba 30,00 evrov za Krut. V spomin na gospo Marijo Keszler vd. Floridan daruje družina Cacovich 50,00 evrov za Mladinski zbor Lonjer - Katinara. V spomin na Marina Sarda daruje Ivan Sardo z družino 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 50,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Marina Sarda darujeta Nives in Edi Sardo 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Marina Sarda darujeta Dario in Majda Sardo 50,00 evrov za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Marina Sarda darujejo prijatelji Martine in Claudije 100,00 evrov za popravilo Kulturnega doma na Proseku in 100,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Pepko Škrlj vd. Furlan darujeta Ingrid in Walter z družino 25,00 evrov za oktet Odmevi in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. V spomin na sestro Zofijo Tul daruje Ema Tul 50,00 evrov za SKD Primorsko in 50,00 evrov za nonet SKD Primorsko. V spomin na Karlo Vidali vd. Ferluga daruje Avgusta Malalan 30,00 evrov za cerkev Lurške Matere božje na Ferlugih. Ob 3. obletnici smrti Claudia Scerni darujeta žena Neva in sin Robert 30,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Ob 3. obletnici smrti Claudia Scerni daruje Ada z družino 20,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hro-vatin. Ob 38. obletnici smrti Franca Kavsa se ga spominjata žena Anita in svak Nino ter darujeta 150,00 evrov za Dijaško matico. V spomin na bratranca Marina Sarda darujejo Marija z družino 20,00 evrov in Danilo, Sonja, Borut 50,00 evrov za Kd Prosek Kontovel. V spomin na Karlo Malalan darujeta Nino in Kristjan 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Karlo Malalan darujejo nedeljske prijateljice 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Pavline Rav-bar daruje Lidija Guštin 20,00 evrov za Rod modrega vala - Trst. V spomin na Tojčeta Guština darujeta Jolanda in Srečko 50,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na Karlo Malalan darujeta Wilma in Žarko Sosič 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Karlo Malalan daruje Bruna Ferluga vd. Taučer 25,00 evrov za zbor Vesela pomlad in 25,00 evrov za cerkev sv. Jerneja na Opči-nah. V spomin na Bruna Malalana daruje Avgusta Malalan 40,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih. 15.11.2007 15.11.2008 Pepi Milic Z neizmerno ljubeznijo se ga spominjajo vsi najdražji Salež, 15. novembra 2008 12 Sobota, 15. novembra 2008 KULTURA TOMIZZOV DUH Z Ameriko • 1 • v je kriz Milan Rakovac / Ako čovik piše za dornale jur še-zedesiet i šiest lit, i to propio kako buoh zapovida, kako ča to dela Trije-štin de našita Jurij Gustinčič, alora je malo ča za reci. Ervin Hladnik Milharčič, jednako izvrstan novinar (naravno, i on s naših strana!) objavio je u Dnevnikovom Objektivu prošle subote veliki razgovor s Jurijem Gustinčičem, u kojem Veliki Me-štar kao iz rukava prosipa mudrosti i pouke, iz kojih cu ovdje neke citirati. Moram navesti da su medu mojim osobnim učiteljima ovog posla, uz mladog Ervina, još kada sam počinjao pisati, još dva čovjeka iz naših krajeva, oba vezana uz Trst; Jurij Gustinčič, koji je kao dijete s familijom emigrirao iz Trsta, i Ive Mi-hovilovic (o kojem sam ovdje pisao) koji je kao novinar Edinosti morao bježa-ti od fašista iz Trsta. Sama biografija Jurija Gustinčiča impresivna je: »Z družino je pri enajstih leti emi-griral v Sovjetsko zvezo... V Tbilisiju (Gruzija) je 1942. vodil oddaje v slovenščini na radijski postaji, ki je oddajala v Jugoslavijo. Leta 1943 se je prijavil v prostovoljno brigado Jugoslovanov, s katero je poleti 1944 sodeloval v bojih proti Nemcem pri Čačku. Leta 1946 se je vrnil v Moskvo, da bi dokončal študije, vendar se je dve leti kasneje, ob Titovem sporu s Stalinom, vrnil v Beograd. Tu je bil dve leti načelnik oddelka za propagando v zvezni direkciji za informacije. Od leta 1952 do upokojitve leta 1984je bil komentator in dopisnik beograjskega dnevnika Politika iz Londona, Prage in New Yorka. Od leta 1967 redno sodeluje z slovensko televizijo. Pet let je pisal dnevno kolumno za splitski časopis Slobodna Dalmacija, kolumne pa je imel v Naših razgledih, Naši Borbi in tedniku Vreme. Zadnjih trinajst let je kolumnist Mladine. Zadnje leto za spletni portal Vest.si komentira zunanjo politiko«. Ah, Amerika, Amerika, Amerika! Lamerica, se scriveva una volta. Ma, xe possibile che'l mulo Oba-ma salvera Lamerica? Jurij Gustinčič: »Kakšen skok je naredila ta velika dežela! Za razliko od Evrope se zna spremeniti z veliko naglico. Stvari, ki še včeraj niso bile mogoče, so danes amoumevne...Njihova predstava o socializmu je smešna, vendar zelo trdna. Zdaj pa so sami sredi mo-numentalne državne intervencije v ekonomijo. V radikalnih stiuacijah Američani sprejemajo radikalne odločitve«. Bitka je končana, eden je zmagal (Obama), drugi to sprejme, gremo na- prej. V Evropi si poraženci leta in leta ostanejo sovražni. Da ne bom nevljuden, bom navedel primer iz Nemčije. Franz Joseph Strauss ni do svoje smrti požrl tega, da ga je Helmut Kohl premagal in je ob vsaki priložnosti svoje sovraštvo tudi pokazal. Evropejci smo drugačni. To vam govorim kot Evropejec, ki je nekaj časa v Ameriki živel kot gost. Zdaj se je pokazalo, da ima tudi za ZDA vreča dno tako kot za vsako drugo državo na svetu. Američani se vprašujejo, ali lahko še naprej živijo tako, kot so bili navajeni do zdaj. Obama lahko naredi nekaj velikega. Lahko prekine z vojnimi pohodi in Ameriki da drugačno vlogo v svetu. Vsi smo (v Evropi) hoteli Oba-mo. Nenavadnost prizora je tako privlačna. Zdelo se je, da smo že vse videli. Pa nismo. Lep, mlad črnec barve kakava v centru moči belega sveta, le kdo bi si mislil, da bo to kdaj videl? V grad je prišel magični princ druge barve. Če bo novo, naj bo poplnoma novo. In to je novo. Do včeraj si nihče ni mogel misliti, da bo kdaj to videl. Iz presenečenja se rodi simpatija. Naj bo. Živijo. Je kralj sveta, ki svojega kraljevstva ne obvlada. Zdaj se postavlja vprašanje, kolikšen del kraljevstva bo obvladoval. Svet se je v zadnjem desetletju močno spremenil, možnosti Amerike so postale bolj omejene. Kako moder bo? Z Evropo je križ. Kot celota je gospodarsko velika sila. Ima pa močno večnacionalno preteklost, ki jo vleče narazen. Veliko vprašanje je, ali se to da spremeniti. Evropa je celina nacionalnih držav, ki so obstajale stoletja. Tega ne bo hotela zavreči in vedno bodo tukaj prisotni parcialni nacionalni interesi«. Z Evropo je križ, ma vero, škužajte šjor Jurij, je veči križ z Ameriko! Obama, šperajmo, če to ča kambijati, forši i radikalno? Zato je njegov merikanski križ teži nego naš evropski, u Meriki, to Vi znate bolje nego ja, profit je zakon svih zakoni, i buoh vrhu svih bogi. U Eu-ropi, pur, me par, da još čovik (politika!) more načiniti več nego u Meriki, zato ča profit pur ni šora de tuto. A kriza merikanska, križbože - bi rekli naši stari kontra štrigarijah, nieče tako hudo trefiti Europu kako Meriku, sigurno jače une zemlje čigove banke su viežene z merikanskin bankan. Je preveč, je, šjor Jurij, škužaj-te još jedan bot, da garzun kontra-štiva meštru; ma tako ste putili mlaje - pravicu i istinu povidati, e bašta. Ma se slažen s Vami, Obama je revolucija, na svitu ni bilo liplje noti-cije ud kad se je Hitler ubija. trst - Kinodvorana Ariston Film Odgrobadogroba • ^ v v« • ■ v italijanščini, danes srečanje s Cvitkovičem »Presenečenje, ki ga seveda ne pričakuješ in je zato še lepše«. Italijanski prevod filma Odgrobadogroba, ki ga je slovenski režiser posnel na Krasu pred šestimi leti, je naposled prišel v italijanske kinodvorane in od danes ga bodo vrteli tudi v Trstu. V kinodvorani Ariston pa bo ob projekcijah, ob 16.30, 18.30 in 21. uri, danes ob 20.30 tudi srečanje z režiserjem Cvitkovičem, pro-ducentom Jožkom Rutarjem in italijanskim distributerjem Gianfrancom Mas-simellijem. Film je v prejšnjih tednih izšel v desetih kopijah in projekcije v Turi-nu, Milanu in Bresci so bile posebej uspešne. »Predvsem v Milanu - kot pripoveduje Cvitkovič - kjer je bila publika zelo navdušena in me je tudi po diskusiji še spraševala o samem delu. Taka reakcija občinstva je seveda su- trst - Trieste Prima per, predvsem takrat, ko vidiš, da so ljudje ganjeni in in presunjeni in se ti za film zahvaljujejo«. Nad napovedanim italijanskim prevodom ste že obupali... »Res smo nanj čakali precej dolgo. Zanimivost pa je prav gotovo ta, da danes praktično nadaljujem s predstavitvijo filma, ki sem ga posnel pred kar nekaj leti in je tako še vedno aktualen. Pravijo pa mi tudi, da so bile recenzije zelo, zelo dobre in da bi to lahko omogočilo zgodbi še dolgo pot.« Sicer pa so film v Italiji prepovedali mladini pod osemnajstim letom... »To je odločitev, ki je res nisem razumel. Predvsem zato, ker ni do tega prišlo nikjer drugje in film so predvajali tako v Evropi kot v ZDA. Italijanski cenzor se je za to odločil, ker meni, da je scena, kjer križajo igralko, preveč na- silna, a po pravici povedano se mi stvar sploh ne zdi tako huda«. Vi pa si italijanskega filma niste ogledali... Ne, nisem si ga ogledal, ker se mi zdi nekam čudno slediti nastopu prijateljev in igralcev v tujem jeziku. Film so pred nedavnim prevedli tudi v španščino in niti tistega nisem še videl. Sicer pa me kljub skepsi zelo veseli, da je do tega prevoda prišlo, ker bi si ga drugače nikoli ne ogledalo toliko ljudi. Italijanska publika je pač navajena gledat filme v italijanščini in zato gre tak prevod zraven, pa čeprav zveni nekam čudno». Zdaj ste namenjeni v Rusijo, kjer bodo predstavili tudi vaš najnovejši krat-kometražec, Vem. »Gre za daljši, saj se bom ustavil tudi v Litvi in na Poljskem. Predstavil bom svoj zadnji film a tudi delo Od-grobadogroba.« (Iga) Ars Trio predstavil tudi skladbo Corrada Rojaca Festival predstavlja nove avtorje kroma trst - Koncertno društvo Ob začetku letošnjega abonmajskega niza je nastopil Simfonični orkester FJK Sezone tržaškega Koncertnega društva so praviloma posvečene komorni glasbi, toda že nekaj let si društvo prizadeva, da bi svojemu številnemu občinstvu za otvoritveni koncert ponudilo večji ansambel: letos je izbira padla na Simfonični orkester FJK, ki je v polno zasedenem gledališču Rossetti nastopil pod vodstvom priznanega dirigenta Alda Ceccata. Pred koncertom je tajnik društva inž. Nello Gonzini izrekel dobrodošlico novim in starim članom ter posebnim gostom, prisotni so bili namreč sinovi velikega tržaškega dirigenta Vic-torja De Sabate, ki je bil prvi na sporedu s svojim Meriggiom iz Simfonične suite za veliki orkester. De Sabata sodi nedvomno med največje dirigente 20. stoletja, njegove nepozabne interpretacije Wagnerjevih oper in sodelovanja z Mario Callas so še vedno neprecenljivi dokumenti, na skladateljskem področju pa je mojster pustil manj opazno sled. Suito je spisal kot devetnajstletni diplomiranec in glasba izraža navdušenje mladega fanta nad bogato zvočnostjo simfoničnega sestava. V poznoro-mantičnem slogu so razvidni vplivi velikih mojstrov, toda brez genialnih potez, ki bi razkri- vale originalnost. Aldo Ceccato spada v generacijo dirigentov, ki so se izpopolnjevali na prestižni ustanovi Accademia Chigiana v letih, ko je tam poučeval Sergiu Celibidac, toda dirigent in orkester se v uvodni točki nista izkazala najbolj prepričljivo. Osrednja privlačnost koncerta je bil Brahmsov Koncert za violino v D-duru op.77, partitura, ki poslušalca nikoli ne nasiti kljub neštetim izvedbam. Solist je bil Marco Rizzi, imeniten violinist, ki se je lepo uveljavil na pomembnih mednarodnih tekmovanjih in ima že odlično vpeljano kariero. Tehnični nivo sodobnih solistov je nedvomno mnogo višji kot nekoč, če pomislimo, da so se Brahmsovega koncerta v 19. in v prvi polovici 20.stoletja otepali tudi najslavnejši violinisti; Rizzi je zahtevno vlogo obvladal brez negotovosti, samozavestno podajanje je poudarilo bolj herojske in virtuo-zne poteze, v čudovitem zaključku prvega stavka pa je violinist našel lirični navdih in tudi orkester je svojo vlogo izpeljal nekoliko bolj zavzeto. Dolgim aplavzom se je Marco Rizzi oddolžil z Bachom, v drugem delu pa je bila na sporedu 8.simfonija v G-duru op .88 Antoni- na Dvoraka. Opus češkega mojstra bi lahko razdelili na partiture, v katerih se navdih bogato preliva v melodični in ritmični invenciji-to velja tako za operno kot za komorno in simfonično področje-, na drugi strani pa najdemo sicer tehtno zgrajene skladbe, ki pa ne premorejo zapeljive prepričljivosti. V ciklu devetih simfonij najvišje blešči poslednja, znana s podnaslovom »Iz Novega sveta«, osma pa zveni kot delo zrelega in izkušenega mojstra, čigar ustvarjalna žilica se je za trenutek predala bolj konvencionalnemu, takorekoč akademskemu snovanju. Iz izvedbe je bilo razvidno, da sta dirigent in orkester največ časa in skrbi posvetila Dvorakovi skladbi: muziciranje mladega orkestra je bilo ubrano, če izvzamemo nekoliko pregrobe posege trobil v zadnjem stavku. Godala so z mehkobo podala melodične fraze, lepo so se izkazali tudi posamezni solisti v pihalnem oddelku, najlepše pa je uspel tretji stavek Allegretto grazioso, elegantni valček, v katerem je ansambel deloval skladno in uravnovešeno. Otvoritveni koncert je občinstvo pozdravilo z dolgimi in navdušenimi aplavzi. Katja Kralj Festivali sodobne glasbe širijo novejšo literaturo in obenem spodbujajo mlajše generacije skladateljev k ustvarjanju. Društvo Chromas, ki že 22. leto prireja mednarodna srečanja Trieste Prima, izpolnjuje tudi letos svoje dvojno poslanstvo, s posebno pozornostjo do krajevnih avtorjev. Prejšnji teden se je nadaljevala s krstno izvedbo serija glasbenih aforizmov Etchings skladatelja Paola Longa, v ponedeljek pa je bila na vrsti praizvedba skladbe Corrada Rojaca »Nel-la notte« (V noči). Ars Trio iz Rima, prvonagrajenec leta 2001 na prestižnem tekmovanju Trio di Trieste, je izvedel skladbo, ki je nastala po fragmentih verzov Srečka Kosovela (v italijanskem prevodu). Literarni navdih je postal sestavni del skladbe, ki jo zaznamuje uporaba besed v enakovrednem odnosu do glasbil sredi vznemirljive nočne atmosfere. Vsi trije glasbeniki izgovarjajo verze z moduliranjem glasu, kot da bi ob instrumentalni glasbi ustvarjali heterogeni dialog, kar predstavlja tudi osnovno značilnost glasbenega utrinka. Kratka skladba je sestavljala osrednji del programa, ki se je pričel s triom v treh stavkih letos preminulega argentinskega avtorja Mauricia Kagla. Skladatelj je imel v mislih pesmi brez besed, ki bi upodabljale različna počutja; skladba zato zaživi v pripovednem duhu z jasnimi odsevi romantičnih prijemov. Pretežno počasni tempi in mehka izpovednost prepuščajo petju glavno vlogo, kar je ustrezalo iskreni neposrednosti značaja med seboj zelo povezanih rimskih glasbenikov. Koncert, ki je nastal v povezavi z društvom Chamber music, se je končal s triom v e molu Dmitrija Šo-stakoviča. Skladba iz leta 1944 je spomin na pokojnega prijatelja, kar daje glasbi dramatične tone, ki jih slog skladatelja obarva zdaj z razmišljujočim, zdaj s sarkastičnim značajem. Trio je pristopil k mojstrovini prejšnjega stoletja s pozornostjo do zahtev zvoka v različnih preobrazbah. Glasbeniki so s prepričljivim skupnim soglasjem, natančno in premišljeno poglobili sence ekspresivno bogate skladbe. Njihovo obvladanje partiture izhaja tudi iz študija za izvedbo diskografskega projekta, saj je trio pred kratkim posnel integral godalnih triov ruskega skladatelja. V bolj razbremenjenem duhu so komunikativni izvajalci podarili publiki še dodatek in sicer parafrazo Rodiona Ščedrina po Rossiniju. (ROP) / SVET Sobota, 15. novembra 2008 13 vrh v nici - Bruselj jih je zamrznil septembra zaradi rusko-gruzijskega spora Evropska unija in Rusija obnovili pogovore o strateškem partnerstvu Sarkozy in Medvedjev za zamrznitev načrtov protiraketne obrambe - Podobna stališča o finančni krizi NICA - EU in Rusija sta na včerajšnjem vrhu EU-Rusija v francoski Nici formalno obnovili pogovore o strateškem partnerstvu, ki jih je EU zamrznila septembra zaradi rusko-gruzijskega spora. Po besedah predsednika Evropske komisije Jo-seja Manuela Barrosa naj bi z obnovitvijo pogovorov povečali stabilnost. "Dogovorili smo se, da nadaljujemo pogajanja, vendar ne morem govoriti o konkretnih datumih," je na novinarski konferenci po vrhu dejal Barroso, ki je obenem priznal, da so pogajanja med stranema zelo kompleksna. Po besedah Christiane Hohmann, tiskovne predstavnice evropske komisarke za zunanje odnose in sosedsko politiko Benite Ferrero-Waldner, so se voditelji unije in Rusije dogovorili, da se bodo pogajanja nadaljevala 2. decembra. Srečanje na ravni vodij obeh pogajalskih skupin bo v Bruslju. Evropski voditelji so na izrednem vrhu 1. septembra kot pogoj za ponoven zagon pogajanj navedli, da se morajo ruski vojaki umakniti na položaje, ki so jih zasedali pred zasedbo Gruzije. Predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je včeraj dejal, da se je ruska vojska sicer umaknila z večine položajev v Gruziji, obenem pa Moskvo pozval, naj se umakne še iz enklav Ahalgori in Perevi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je medtem zatrdil, da je Rusija spoštovala vse točke sporazuma o prekinitvi ognja z Gruzijo. Na nekajurnem vrhu so govorili tudi o ruskem predlogu za oblikovanje vse-evropskega varnostnega pakta, ki bi se raztezal od Vancouvra do Vladivostoka. Kot so se dogovorili, naj bi o prihodnji varnostni arhitekturi Evrope razpravljali na izrednem vrhu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki bo sredi prihodnjega leta na Dunaju. Kot je po srečanju v Nici dejal Sar-kozy, je EU zelo zaskrbljena zaradi načrtov Rusije, da bi v odgovor na načrtovano postavitev ameriškega protiraketnega ščita v Evropi namestile rakete iskander v ekskla-vi Kaliningrad, ki leži znotraj EU med Poljsko in Litvo. Obenem je francoski predsednik pozval ZDA, naj umiri igro v zvezi z namestitvijo delov protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, ki je močno zaostril odnose med Zahodom in Rusijo. Moskva namreč v postavitvi delov ameriškega ščita v obeh članicah EU vidi neposredno grožnjo nacionalni varnosti. "V odnosih med Evropo in Rusijo lahko nadaljujemo z grožnjami s ščitom, z raketami, z mornarico in podobnimi stvarmi, a to ne bo prineslo nič dobrega ne Rusiji ne Gruziji ne Evropi," je poudaril Sarkozy. Ruski predsednik pa je medtem poz- val vse strani, vpletene v spor o raketnih ščitih v Evropi, naj se vzdržijo enostranskih potez. "Pred podpisom globalnega sporazuma o evropski varnosti bi se morali izogniti enostranskim ukrepom," je še poudaril. Tudi Sarkozy je pozval, naj se do takrat vse strani izogibajo razpravam o pro-tiraketnem ščitu in raketah, ki ne prispevajo k varnosti in le zapletajo medsebojne odnose. Tako se je na nek način ponudil za posrednika v tej pereči zadevi, ki je bila doslej bolj predmet rusko-ameriških odnosov. Pomembna tema srečanja je bila tudi svetovna finančna kriza. Medvedjev je pred izrednim vrhom skupine 20 najrazvitejših in najhitreje razvijajočih se gospodarstev na svetu (G20), ki se se je sinoči začel v Washingtonu, napovedal, da bosta Rusija in EU na izrednem vrhu govorili z enim glasom. "Naša stališča so zelo podobna," je dejal ruski predsednik in dodal, da bi morali na trenutne probleme ustrezno odgovoriti. Izrekel se je tudi za sklic drugega vrha o finančni krizi. EU je predlagala, da bi tovrstno srečanje potekalo 100 dni po vrhu v Washingtonu, konec februarja. (STA) Nicolas Sarkozy in Dmitrij Medvedjev ansa gospodarstvo - Po finančni še gospodarska kriza Območje evra v recesiji, celotna EU beleži nično rast LUXEMBOURG - Območje evra je prvič v svoji zgodovini v recesiji, saj je v tretjem letošnjem četrtletju že drugo četrtletje zapored beležilo negativno gospodarsko rast. Kot je včeraj sporočil Evropski statistični urad Eurostat, je bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim v območju evra in v celotni EU padel za 0,2 odstotka. V drugem letošnjem četrtletju je gospodarska rast v območju evra znašala -0,2 odstotka, v celotni EU pa 0,0 odstotka. Po tehnični definiciji gospodarstvo zapade v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti. Na letni ravni je bila gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju v območju evra 0,7-odstotna. V celotni EU pa 0,8-odstotna, potem ko je bila v drugem četrtletju rast na letni ravni 1,4 oz. 1,7-od-stotna, je v prvi oceni danes še sporočil Eurostat. Med večjimi evropskimi gospodarstvi sta se v recesiji znašli Nemčija, ki je po 0,4-odstotnem skrčenju BDP v drugem četrtletju v tretjem trimesečju zabeležila 0,5-odstotno skrčenje bruto domačega proizvoda, in Italija (-0,4 odstotka; -0,5 odstotka). Poleg tega je že od drugega četrtletja v recesiji uradno tudi keltski tiger Irska (-0,3 odstotka v prvem četrtletju, -0,5 odstotka v drugem trimesečju). Recesiji so se zaenkrat izognile Francija (-0,3 odstotka, 0,1 odstotka), Velika Britanija (0,0 odstotka; -0,5 odstotka) in Španija (0,1 odstotka; -0,2 odstotka), čeprav jo napovedi za prihodnje mesece napovedujejo tudi zanje. Nizozemsko gospodarstvo medtem že dve četrtletji sta-gnira. Celotna Evropska unija se je zaenkrat izognila recesiji predvsem zaradi nadaljevanja gospodarske rasti v novih članicah unije. Medtem ko se relativno zdrava rast na Poljskem, Slovaškem in Češkem kljub upočasnitvi nadaljuje, pa sta še nedavno cvetoči baltski državi Estonija in Latvija tudi uradno že v recesiji. Na robu je tudi Madžarska, ki jo je svetovna finančna kriza močno prizadela. V tretjem četrtletju je namreč zabeležila 0,1-od-stotno skrčenje gospodarstva, potem ko je bila že v prejšnjih mesecih gospodarska rast precej šibka. Eurostat ni imel podatkov za gospodarsko rast v Sloveniji v tretjem četrtletju tega leta. Gre za prvo recesijo, odkar je leta 1999 Evropska centralna banka prevzela monetarno politiko za sprva enajst članic območja skupne evropske valute, ki so se jim kasneje pridružile še Grčija (z letom 2001), Slovenija (z letom 2007) ter Malta in Ciper (z letom 2008). Z letom 2009 bo to storila še Slovaška, medtem ko ostale nove članice unije zaenkrat še ne izpolnjujejo vseh kriterijev za prevzem evra. "To bo največja recesija od 80. let prejšnjega stoletja in bo trajala vse do prve polovice prihodnjega leta," je povedal ekonomski analitik pri nemški Commerzbank Christoph Weil. K okrevanju gospodarstva v drugi polovici 2009 naj bi nato prispevalo povečanje povpraševanja po evropskem blagu in padec vrednosti evra. (STA) Clintonova utegne postati nova državna sekretarka WASHINGTON - Novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama razmišlja, da bi svoji tekmici za demokratsko predsedniško kandidaturo, senatorki iz New Yorka in nekdanji prvi dami ZDA Hillary Clinton zaupal položaj državne sekretarke, je v četrtek ob sklicevanju na neimenovane vire iz Obamove administracije poročala ameriška televizija NBC. Clintonova naj bi bila ena od možnih izbir za položaj državne sekretarke v novi Obamovi administraciji. Po poročanju NBC je sicer Clintonova v četrtek tudi sama odpotovala v Chicago, kjer ima svojo bazo Obama, vendar pa je šlo po besedah njenega svetovalca za zasebno pot. 61-letna Clintonova ima bogate zunanjepolitične izkušnje, saj je doslej že kar osem let preživela v senatu, kjer je tudi članica odbora za oborožene sile, posredno pa tudi iz let 1993-2001, ki jih je kot soproga nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona preživela v Beli hiši. Posnetki dalnjega osončja WASHINGTON - Astronomom je uspelo narediti prve posnetke oddaljenega osončja. Gre za osončje s tremi planeti, ki krožijo okoli zvezde, ki je od Zemlje oddaljena približno 130 svetlobnih let, so znanstveniki objavili v novi številki znanstvene revije Science Express. Zvezda, imenovana HR8799, je približno za polovico večja od našega Sonca. Je tudi mlajša in bolj svetla od Sonca. Z Zemlje jo je mogoče videti tudi s prostim očesom. Planeti pa so zelo veliki - od petkrat do trinajstkrat večji od Jupitra in so tudi precej dlje od zvezde kot planeti v našem osončju. Znanstveniki zato menijo, da v tem planetnem sistemu obstajajo tudi manjši planeti, ki krožijo bližje matični zvezdi, vendar jih za zdaj še ne morejo odkriti. Sicer so odkriti trije planeti stari približno 60 milijonov let, torej še precej mladi, še vedno pa tudi žarijo od toplote, ki je botrovala njihovemu nastanku. Indijska sonda na Luni NEW DELHI - Na Luni je včeraj pristala indijska raziskovalna sonda, so sporočili iz indijske agencije za raziskovanje vesolja (ISRO). Sonda je na Luni pristala ob 16.04 po srednjeevropskem času, 25 minut zatem, ko se je ločila od vesoljskega plovila brez človeške posadke, ki je krožilo okoli Zemljinega satelita. Kot so sporočili, je kamera na sondi med njenim pristajanjem posredovala posnetke Lune poveljniškemu centru ISRO v Bangaloreju, kjer se nahaja sedež indijske vesoljske agencije. Misija se je začela 22. oktobra, ko je nosilna raketa Chandrayaan-1 ponesla sondo v vesolje. (STA) finančni vrh - Danes v Washingtonu zgodovinsko srečanje voditeljev držav skupine G20 Industrijsko najbolj razvite in najhitreje rastoče ■ V »V V • • I I • - ** V I • države iščejo izhod iz svetovne finančne krize LJUBLJANA/WASHINGTON - Finančni vrh skupine držav G20, ki jo poleg industrijsko najbolj razvitih držav sestavljajo najhitreje rastoča gospodarstva, naj bi danes v Washingtonu začrtal smernice nove svetovne finančne ureditve. Preprečitev izbruha globalne finančne krize, ki se razrašča v globalno gospodarsko recesijo, je glavni cilj srečanja 64 let po Bretton Woodsu. Zgodovinsko srečanje, ki se je uradno začelo sinoči z delovno večerjo predsednikov držav in vlad G20 ter dodatno vabljenih Španije in Nizozemske, ima pred seboj zahtevno nalogo. Pot do vzdržne reforme svetovne finančne ureditve bo vse prej kot lahka, se strinjajo poznavalci. Obenem pa menijo, da je odgovore na dramatične spremembe v svetovni gospodarski strukturi "pragmatično" iskati v širšem krogu gospodarsko najpomembnejših držav in ne le v G8. Dramatična kriza finančnega sektorja v ZDA se je začela lanskega avgusta zaradi slabih hipotekarnih posojil. Črni ponedeljek, 15. september, ko je na Wall Stree-tu propadla investicijska banka Lehman Brothers, je sprožil nezadržen val nezaupanja v finančnem sektorju, ki je botroval najhujši krizi po letu 1929 in zamajal ne le ZDA, ampak celotno svetovno finančno ureditev. Gostitelj, odhajajoči ameriški predsednik George Bush, je tik pred začetkom vrha poudaril, da so reforme potrebne, a obenem opozoril, da vladni posegi niso univerzalno zdravilo. "Ta kriza ni propad svobodnega tržnega sistema in odgovor poskus njegovega ponovnega izumljanja," je pojasnil. Sicer bo ravnanje prepuščeno novoizvoljenemu predsedniku Baracku Oba-mi, ki se srečanja ne bo udeležil. Predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy od ZDA pričakuje konkretna zagotovila ter zavezujočo ča-sovnico za izpeljavo reforme svetovne finančne ureditve. Na izrednem vrhu 4. novembra so voditelji EU izpostavili, da je treba finančne institucije, trge in zakonodajo ustrezneje regulirati in nadzorovati ter okrepiti Mednarodni denarni sklad (IMF), ki ga sicer tradicionalno vodijo Evropejci. So pa tudi znotraj EU določena razhajanja, saj nekatere članice niso naklonjene "preostremu" nadzoru, ki ga zagovarja Francija. EU se je pred odhodom v Washington zavzela tudi za večjo preglednost poslovanja. Do sprememb naj bi prišlo tudi pri poslovanju bonitetnih agencij, ki po oceni strokovnjakov tudi nosijo delež krivde za nastale razmere. EU zagovarja pripravo dosledno neodvisnih, objektivnih in čim bolj kakovostnih bonitetnih ocen. Med smernicami washingtonskega srečanja naj bi bilo usklajeno nadzorovanje največjih mednarodnih finančnih skupin. Oblikovali naj bi sistem za zgodnja svarila, na podlagi katerega bi lahko pravočasno prepoznali tveganja. Za vnovično vzpostavitev zaupanja v finančnem sektorju naj bi dosegli načelen dogovor o izogibanju prekomernim tveganjem, ki naj bi ga pri svojem delu upoštevali tudi managerji. IMF naj bi v novi finančni arhitekturi prevzel bistveno večjo vlogo, vlogo glavnega nadzornika, pri čemer naj bi se tesneje povezal z leta 1999 ustanovljenim forumom za finančno stabilnost. V Was- hingtonu naj bi se dogovorili o povečanju sredstev, ki so na voljo IMF, da bi tako olajšali morebitna posredovanja v državah s težavami. Tudi naglo razvijajoča se gospodarstva, kot so Brazilija, Indija in Kitajska, imajo svoje poglede na rešitev krize. Počutijo se žrtve starega, ameriško-evropskega finančnega sistema ter zahtevajo bodisi več besede v IMF in Svetovni banki ali pa novo finančno ureditev. Rusija pa je po besedah predsednika Dmitrija Medvedjeva prepričana, da bo skupaj z EU zastopala enaka stališča. Poleg industrijsko najbolj razvitih držav skupine G8 (ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Kanada in Rusija) skupino G20 sestavljajo tudi najhitreje razvijajoča se gospodarstva. Skupino so ustanovili leta 1999 kot odziv na finančno krizo v Aziji, Braziliji in Rusiji. Poleg EU in že omenjenih držav so v Washington vabljene še Argentina, Avstralija, Kitajska, Indija, Indonezija, Mehika, Savd-ska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja in Turčija. Španija, ki sicer ni članica G20, bo sodelovala zaradi svojih izkušenj pri nadzoru bančnega sistema, Nizozemsko pa je povabila predsedujoča uniji, Francija. Sodelovali bodo tudi predstavniki IMF in Svetovne banke. Sprejetje obsežne reforme svetovnih financ je zaradi turobnih napovedi in neprestano spreminjajočih razmer zapleteno. Leto 2009 bo po predvidevanjih IMF prvo leto po drugi svetovni vojni, ko se bodo vse industrijsko razvite države znašle v recesiji, podobno pa meni tudi OECD. Najhuje naj bi bila po napovedih IMF prizadete Velika Britanija (znižanje BDP do 1,3 odstotka), Nemčija (-0,8 odstotka), Francija (-0,5 odstotka) in ZDA (-0,7 odstotka). Napori centralnih bank in držav, da bi umirile razmere in ublažile posledice finančne krize v realnem sektorju, še niso obrodili vidnejših rezultatov. Na medban-čnem trgu še vedno vlada posojilni krč, ogrožena so delovna mesta, podjetja iz avtomobilske, gradbene, kovinarske in finančne industrije odpuščajo zaposlene, potrošnja je ogrožena - vse to lahko privede do negativne spirale. (STA) 1 4 Sobota, 15. novembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pokrajina Učinkovito doberdob - Občinska uprava se bo obrnila na notranje ministrstvo Meja z Devinom-Nabrežino: zaposlujejo, občina bo prišla zadevi do dna a na obzorji; Zupan: »Na podlagi arhivskih dokumentov smo prepričani, da imamo prav« manj denarja Župan Paolo Vizintin bo v zvezi z vprašanjem upravne meje med občinama Doberdob in Devin-Nabreži-na zahteval poseg notranjega ministrstva. Prihodnji teden bo namreč v Rim poslal pisno zahtevo po posredovanju originalnih dokumentov in zemljevidov, iz katerih bo po njegovem mnenju jasno izhajalo, da spada sporno ozemlje, ki meri nekaj hektarjev, pod doberdobsko pristojnost oz. v goriško pokrajino. V regulacijskem načrtu do-berdobske občine sega njeno ozemlje do kilometra 0+800 deželne ceste št. 55 ter vključuje tudi območje, kjer stoji med drugim papirnica Burgo, medtem ko je v regulacijskem načrtu de-vinsko-nabrežinske občine mejna črta speljana bliže Doberdobu, in sicer po kilometru 1+875 deželne ceste. »S tem vprašanjem, ki se je postavilo v povojnem času, so se ukvarjale že prejšnje uprave obeh občin, danes pa sem se s podporo občinskega sveta odločil, da pridemo zadevi do dna. Izvajanje pristojnosti na lastnem ozemlju je namreč dolžnost občine, obenem pa ne moremo prezreti, da gre pri tem tudi za koriščenje davkov na nepremičnine ter izdajanje avtorizacij za trgovske in druge dejavnosti. Ne nazadnje je absurdno, da se regulacijska načrta obeh občin križata in krijeta isto območje,« je povedal župan Paolo Vizintin in dodal, da se je o utemeljenosti zahtev doberdobske občine prepričal na podlagi arhivskih dokumentov. Župan je povedal, da je goriški prefekt z odlokom z dne 16. septembra 1947 določil, da bo del devinsko-nabrežinske občine, ki je bil dodeljen Italiji, vključen v občino Doberdob, preostali del pa je bil vključen v Svobodno tržaško ozemlje (STO). Odlok predsednika vlade je dva meseca kasneje uradno dodelil omenjeno ozemlje goriški pokrajini. Župan razlaga, da so takratno upravno razmejitev potrdili z ratifikacijo sporazuma o meji med italijansko državo in STO; razmejitev so zatem potrdili še leta 1954 z londonskim memorandumom. »Kljub temu, da je bila razmejitev jasna, je občina Devin-Nabrežina že od leta 1951 dalje zahtevala izvaja- Papirnica pri Štivanu na »spornem« ozemlju (zgoraj) in doberdobski župan Paolo Vizintin (spodaj) kroma, bumbaca nje upravnih pristojnosti na spornem območju. S tem je nastal konflikt med občinama, ki se do danes še ni zaključil. Zadnje srečanje, ki sta ga upravi organizirali na ta račun, je potekalo leta 1981, ko sta bila župana Albin Škerk in Mario Lavrenčič. Vprašanja jima ni uspelo rešiti, sedaj pa je že skraj- ni čas, da to naredimo,« je povedal Vizintin in nadaljeval: »Prepričani smo, da imamo prav. Na to kažejo zemljevidi, ki so bili priloženi arhivskim dokumentom, pa tudi uradno sporočilo Italijanske delegacije za določitev ita-lijansko-jugoslovanske meje iz leta 1979. Potrdilo nam daje tudi uradni odgovor št. 14354 zavoda ISTAT, pa še dejstvo, da so nepremičnine na spornem območju vknjižene v tržiških zemljiško-knjižnih evidencah. Ne nazadnje imamo uradni odgovor dežele FJK iz leta 1980, ki pravi, da spada območje pod pristojnosti goriške gozdarske straže,« je pojasnil Vizintin in pristavil, da ni trenutno nikakršnega dokumenta, ki bi dokazoval, da je bilo ozemlje povrnjeno občini Devin-Nabrežina. Definitivni dokaz o razmejitvi bo Paolo Vizintin, ki se je v prejšnjih dneh sestal tudi z bivšim županom Mariom Lavrenčičem, poiskal na notranjem ministrstvu in na goriški prefekturi. »Državna organa bomo vprašali za originalne zemljevide o povojni razmejitvi. Obenem sem goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu že vprašal za pomoč pri organizaciji sestanka s predstavniki mešane italijansko-slo-venske komisije za meje, ki ima sedež v Vidmu. Deželo Furlanijo-Julijsko krajino pa bom pozval k organizaciji srečanja med obema občinskima upravama, na katerem upam, da bomo prišli do dogovora,« je podčrtal Vizintin, ki upa, da bo na strani doberdobske občine nastopila tudi goriška pokrajinska uprava, saj gre obenem za vprašanje meje med goriško in tržaško pokrajino. Aleksija Ambrosi Marino Visintin bumbaca V letu 2007 je s pomočjo pokrajinskih uradov za zaposlovanje podpisalo delovno pogodbo za nedoločen čas okrog 5.000 ljudi. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je pozitivni trend nadaljeval, saj je stalno službo dobilo preko 2.500 občanov. Po oceni pokrajinskega odbornika Marina Visintina so ti podatki zgovoren dokaz rezultatov, ki jih goriška pokrajina dosega v boju proti brezposelnosti s pomočjo svojih uradov za zaposlovanje in posebne delovne skupine. »V razne projekte na področju zaposlovanja, pri katerih je šlo predvsem za prispevke naprednejšim in angažiranim podjetjem, je naša pokrajina v obdobju 2007-2008 dodelila 4 milijone evrov. V letu 2009 pa žal ne bomo več razpolagali s tolikšno vsoto, saj državna vlada napoveduje drastično krčenje prispevkov deželi, ki nam dodeljuje sredstva za pospeševanje gospodarstva in zaposlovanja. Tvegamo, da bomo s prihodnjim finančnim zakonom prejeli komaj tretjino denarja, ki smo ga v različne projekte vložili lani,« je opozoril odbornik. Priložnost za oceno prizadevanj pokrajinske uprave na področju dela je bil sporazum, ki ga je Visintin včeraj podpisal s predsednikom prostovoljnega združenja Nuovo lavoro Francescom Mastroianni-jem. Gre za protokol o sodelovanju na področju promocije kulture dela ter spodbujanja družbenega in delovnega vključevanja brezposelnih. »Organizirati želimo rekreativne delavnice, v okviru katerih bi se brezposelne osebe srečevale in se pogovarjale. Večkrat se namreč dogaja, da se osebe brez službe zapirajo vase,« je povedal član združenja Renato Elia. Društvo -so še poudarili na včerajšnjem srečanju -ne more pomagati pri iskanju zaposlitve, saj so zato pristojni pokrajinski uradi in druge ustanove, nudi pa lahko oporo brezposelnim, ki doživljajo stisko. avtocesta Razlastitve, ljudje vložili 56 ugovorov V zvezi z avtocesto Gorica-Vileš, zaradi katere bodo na Goriškem sprožili 900 razlastitvenih postopkov, je bilo do 11. novembra vloženih 56 ugovorov. Podatek je posredovala pokrajinska odbornica Mara Černic, ki se je včeraj udeležila sestanka z občinami, družbo Autovie Venete in organizacijami kmetov. Predmet srečanja je bil dogovor o postopku razlastitev, ki ga bo izredni komisar Renzo Tondo podpisal 20. novembra. »Dogovor, ki so ga skupaj izdelale kmečke organizacije in Autovie Venete, predvideva, da bo podjetje izplačalo zemljišča v roku enega leta. Ob tem so predvidena še druga jamstva za občane,« je povedala Černičeva. Na njen predlog so v dogovor vključili omembo 21. člena zakona 38/2001, ki predvideva, da se pri posegih prostorskega značaja upoštevajo zgodovinske in družbene specifike območja, kar pomeni, da dogovor načelno priznava prisotnost slovenske manjšine na ozemlju, skozi katerega bo tekla avtocesta. gorica - Podjetje IRIS je doslej namestilo 2.500 števcev nove generacije Nadomeščanje »kot po olju« Prednosti za stanovalce in distributerja elektrike - Junija prihodnjega leta eksperimentiranje daljinskega odčitavanja podatkov Rosario Lo Cascio s priročno brošuro z navodili o uporabi novega števca, ki jo bodo v tisoč izvodih tiskali tudi v slovenščini ter jo nato delili na slovenskih šolah in pri okencih podjetja IRIS; slovenska in furlanska različica je vsekakor že dostopna na spletni strani podjetja IRIS: www.irisisontina.it bumbaca Na ozemlju goriške občine poteka nadomeščanje starih števcev električne energije z novimi digitalnimi napravami za daljinsko odčitavanje porabe. Po včerajšnjem navajanju Rosaria Lo Cascia, ki je pri podjetju IRIS direktor energetskega sektorja, so jih dotlej nadomestili 2.500 od skupno 23 tisoč. Dnevno jih IRIS-ove ekipe zamenjajo od 150 do 200, do konca leta pa naj bi jih skupno 5.500. Nadomeščanje bo v prihodnjih dneh nekoliko upočasnjeno zaradi postavljanja stolpcev z električno energijo za potrebe kramarjev, vrtiljakov in atrakcij Andrejevega sejma, ki se bo letos začel 29. novembra. Lo Cascio je poudaril, da si IRIS-ovo osebje prizadeva omejiti nevšečnosti zaradi nadomeščanja naprav. Med opravilom prekinejo dobavo električne energije za pet minut, med drugim fotografirajo stari števec in podatek o porabi elektrike, ki je na njem zabeležen, tako da so dokumentirani v primeru ugovora stanovalcev. »Do danes je vse teklo kot po olju,« je še povedal. Praksa je, da dan pred nadomestitvijo razobesijo na hišo obvestilo, lastnike trgovin ali podjetij pa ose- bno obvestijo, da ne bi imeli škode. Značilnosti naprave je pojasnil tehnični vodja službe za energetsko omrežje, Stefano Stabile. Poudaril je, da je prednosti veliko, saj števec nudi v realnem času podatke o porabi energije, ki jih stara naprava ni evidentirala; s pritiskom na gumb bo stanovalec na elektronskem zaslonu razbral, koliko elektrike trenutno uporablja, poleg tega še veliko drugega, kar mu bo omogočalo nadziranje porabe. Naprava pa bo tudi zbila IRIS-ove stroške, saj z daljinskim odčitavanjem podatkov osebju ne bo več treba fizično prihajati na kraj postavitve števca. Razbirali jih bodo kar v centrali. Naložba treh milijonov evrov za vzpostavitev novega sistema naj bi se jim tako vrnila v roku 5-6 let. Celotno omrežje števcev nove generacije bo dokončano leta 2010, že junija prihodnjega leta pa bodo preizkušali daljinsko odčitavanje. To med drugim pomeni, da bodo gospodinjstvom pošiljali račune za realno porabo in nič več občasnih neprijetnih »presenečenj« - računov za poravnavo stroška. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. novembra 2008 15 gorica - Kinoatelje izročil Bratinovi nagradi Petri Seliškar in Adeli Peeva Po zgledu začetnika širijo znanje in spoznanja Doktoric: Steklena kocka za kristalno razumevanje - Med gosti izstopala senatorka Tamara Blažina »Odlika avtorskega pristopa Petre Seliškar je neobremenjen in raziskovalen odnos do preteklosti, do svojega družinskega, družbenega in političnega okolja. Avtorica izvirno spaja svoj hudomušni pogled, posebno očiten v odlični montaži in uporabi filmskega arhivskega gradiva, s pogledom na zgodovino in družbo, kakršnega so imeli njeni sogovorniki. Pri tem svojo pripoved in dialog uglasi z univerzalnim prizadevanjem ljudi po boljšem življenju zase in za lastno potomstvo ter zagovarja boljši svet, pa čeprav se je čas revolucij že končal.« S to motivacijo je 30-letna slovenska režiserka prejela iz rok Mile in Majde Bratina stekleno kocko, nagrado Darko Bratina - Poklon viziji, za film Babice Revolucije. Ob Seliškarjevi pa je Bra-tinovo nagrado v četrtek prevzela tudi njena lanska dobitnica, Adela Peeva, najbolj uveljavljena filmska dokumentaristka iz Bolgarije. »Steklena kocka, prozorna in tridimenzionalna, pomeni tudi to, da nagrajeni avtorici omogočata, da bolj kristalno vidimo stvari, ki jih prikazujeta s filmom,« je poudaril Aleš Doktorič, predsednik Kinoateljeja, društva, ki je s četrtkovim celodnevnim programom v goriškem Kinemaxu ponovno dokazalo svojo kulturno prodornost. Kinoatelje se je na ta dan vrnil k začetkom in k svojemu začetniku Darku Bratini, ki je posebno skrb posvečal izobraževanju in znanju. S tem pa je goriško društvo nakazalo tudi svojo nadaljnjo pot. Še pred večernima projekcijama in izročitvijo nagrad je namreč priredilo delavnico pod mentorstvom Seliškarjeve in Peeve. Udeležilo se je je okrog 40 slušateljev, večinoma avtorjev in producentov iz dežele FJK in Slovenije, ki so se nastajanja in produciranja filma učili iz njunih izkušenj. Peeva, ki ima za sabo več deset dokumentarcev in en celovečerni igrani Kinoateljejev predsednik Aleš Doktorič in direktorica programa Eurodoc Annemarie Lucioni (levo), prejemnici Bratinove nagrade Adela Peeva in Petra Seliškar (desno), pozorno občinstvo filmske delavnice (spodaj) foto coco film, je imela ob sebi Slobodana Milovano-viča, svojega moža in hkrati producenta, Se-liškarjeva pa ravno tako svojega soproga, Branda Ferra, ki je obenem njen direktor fotografije. Njuno podajanje še zdaleč ni bilo akademsko teoretično, temveč zanimivo, nazorno, mestoma dovtipno in tudi oprijemljivo, saj sta prikazali izseke iz svojih filmov. Izkazalo se je, da poleg Babic Revolucije je Bratinovi nagradi pisan na kožo tudi film Visa-less, ki ga Seliškarjeva še ni dokončala. Pod večer je sledila še predstavitev programa Eurodoc s sedežem v Franciji, namenjenega usposabljanju dokumentaristov. Udeležencem delavnice ga je orisala njegova direktorica Annemarie Lucioni. Večerni projekciji Babic Revolucije (2006) Petre Seliškar in Razporoke po albansko (2007) Adele Peeve sta le še potrdi- li izjemno pričevalno moč obeh avtoric, ki se pri Seliškarjevi izraža skozi zelo izvirno, osebno filmsko govorico. Naj še navedemo Doktoričev uvodni poudarek, da »je bil Darko Bratina človek, ki je skrbel za izobraževanje, zato je letošnje podeljevanje nagrade uglašeno na to noto, je pa to tudi zametek novih poti, bodočega usposabljanja ter širjenja znanja in spoznanj«. Goriško občino je na večeru zastopala odbornica Silvana Romano, novogoriško mestno upravo pa pod-županja Darinka Kozinc. V imenu goriške pokrajine je pozdravil odbornik in svojčas Ki-noateljejev sopotnik Marko Marinčič, ki je omenil programe čezmejne in mednarodne kooperacije, s katerimi se ukvarja. Kontinuiteto z Bratinovim delom je ponazarjala tudi udeležba Tamare Blažina, danes senatorka, kot je bil Bratina senator v Rimu. Najprej je opozorila, da ima deželna vlada Ric-carda Illyja velike zasluge na področju kulture in spektakla, in dodala upanje, da bo podobno ravnala tudi sedanja deželna garnitura. Kritiko pa je izrekla na račun državne vlade, ki do kulture - tako slovenska senatorka - nima nobenega odnosa, saj je zanjo le nekaj, kar se lahko brez vsakega zadržka reže. (ide) gorica - »H2OK« Na šoli Trinko razstava o vodi »H2OK« je naslov izvirne in poučne razstave, ki jo bodo danes ob 11. uri odprli na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko v ulici Grabizio v Gorici. Pobuda, ki želi otroke in mladino opozoriti na pomen varčevanja z vodo, je vključena v projekta goriške pokrajine Poti miru in Mladi na meji, omogočila pa jo je podpora pokrajine, dežele FJK ter ministrstva za mladinske politike in športne aktivnosti. Na današnjem odprtju bosta prisotna tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič in Paolo Rizzo, ki si je razstavo zamislil. Interaktivna razstava, ki jo je postavilo združenje CTNA iz Novare, bo v prostorih šole Trinko v ulici Grabizio na ogled do 5. decembra. Namenjena je učencem in učiteljem cele goriške pokrajine, ki bodo imeli na razpolago tudi didaktični material, s katerim bodo po ogledu razstave lahko nadaljevali s poglabljanjem v problematiko vode. Za ogled se je prijavilo že lepo število šol, v popoldanskih urah pa bodo razstavo lahko obiskale tudi skupine odraslih in društva. Skupine ne smejo presegati trideset oseb. Pred obiskom je nujno, da se zainteresirani prijavijo pri združenju Tenda per la Pace e i Diritti, ki bo razstavo vodila. Na voljo so naslov elektronske pošte altran@interfree.it in tel. 348-2946844. Racionalizacija šol O načrtu racionalizacije šolskega sistema v goriški pokrajini, ki jo bo morala dežela FJK izvesti na podlagi novih zakonskih določil, je bil govor na srečanju, ki so se ga na sedežu pokrajine udeležili pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni in pristojni odborniki raznih goriških občin. Salomoni je občinskim upraviteljem predstavil novosti, ki so izšle s sestanka z deželnim odbornikom Robertom Molinarom, nato pa je tekla beseda o ustanovitvi posebnega odbora, ki naj bi ga sestavljale pokrajina, občine, gorske skupnosti in deželna direkcija ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje. Odbor bi moral odobriti načrt racionalizacije šolskega sistema, pred njegovo ustanovitvijo pa bo potrebno počakati na objavo ministrskega pravilnika, na podlagi katerega bo mogoče izdelati načrt racionalizacije. jamlje - Danes in jutri vrsta pobud Društvo Kremenjak praznuje petnajst let Jutri trinajsti festival diatonične harmonike Diaton 2008 števerjan - V društvu Karnival stekle priprave na pust Navezujejo stike čez mejo Skupne pobude s pustnim odborom Šempeter - V odboru Posoškega pusta »škripa« Bogat kulturni in družabni program bo zaznamoval dvodnevno pobudo športno-kulturnega društva Kremenjak, ki se bo začela drevi v večnamenskem centru v Jamljah. Udeleženci današnjega večera se bodo zbrali ob 20.30, ko bosta Aldo Rupel in Patrik Zulian predstavila društveno brošuro, ki jo je uredila Kreme-njakova predsednica Bruna Visintin. Ob predstavitvi publikacije, s katero je jameljsko društvo primerno ovrednotilo svojo obletnico, današnji program predvideva pozdrav do-berdobskega župana Paola Vizintina, slavnostni nagovor župana občine Mi-ren-Kostanjevica Zlatka Martina Ma-rušiča in nastop otroškega pevskega zbora društva Kremenjak. Mali pevci, ki jih vodi dirigentka Ivana Sulini, bodo nastopili ob klavirski spremljavi Jelke Bogatec. Zapel bo tudi moški pevski zbor iz Devina Fantje izpod grmade, ki ga vodi dirigent Ivo Kralj. Med govori, predstavitvijo brošure in pevskimi točkami so predvideni tudi plesni intermezzi, ki jih bosta oblikovali otroška in mladinska plesna skupina društva Kremenjak pod mentorstvom Jelke Bogatec. Jutrišnji praznični dan se bo začel ob 11. uri, ko bo v večnamenskem središču v Jamljah likovni ex-tempo-re za otroke. Veliko pričakovanje vlada za jutrišnje popoldne, ko bo od 15.30 dalje potekal zamejski festival diatonične harmonike Diaton 2008 -Glasba brez meja za pokal Alpe-Adria, ki bo po lanskem premoru letos dosegel trinajsto izvedbo. Festival Diaton bo razdeljen na tekmovalni in ne-tekmovalni del; pri sestavi ocenjevalne komisije bo jameljskim kulturnim delavcem pomagal profesor Zoran Lupinc, ki je v Jamljah v 90. letih vodil prve tečaje harmonike. Praznovanje se bo po zaključku festivala nadaljevalo z družabnim srečanjem, ki ga bo popestril glasbeni nastop narodno zabavnega ansambla Osminka. gorica - Občina Najcenejše jasli v FJK Goriške otroške jasli so najcenejše v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Podatek izhaja iz študije združenja Cittadinanzattiva, ki je izvedlo primerjavo med stroški, ki jih za vpis malčkov v jasli plačujejo v Vidmu, Tržiču, Pordenonu, Trstu in Gorici. Srednji znesek, ki ga starši plačujejo letno za goriške jasli, znaša 291 evrov, medtem ko morajo starši v Vidmu potrošiti489 evrov, v Por-denonu 431 evrov in v Trstu 353 evrov. Tudi kosila v goriških vrtcih so najcenejša v deželi. Cena vsakega obroka je 2,80 evrov, medtem ko se v trstu vije med 3,11 in 3,67 evrov. Društvo Karnival navezuje vse bolj tesne čezmejne stike. V pričakovanju na 22. februar, ko bo na sporedu prihodnji sovodenjski pustni sprevod, je namreč v sredo na sedežu društva Briški grič v Šte-verjanu potekal sestanek, na katerega so člani Karnivala povabili tudi predstavnika pustnega odbora iz Šempetra. »Prijateljski stiki in izmenjave s šempetrskim društvom so se začeli že lani, tokrat pa bomo sodelovanje še poglobili. Ob prihodnjem pustu bomo pripravili skupne letake, ki jih bomo razobesili v Sloveniji in na katerih bo objavljen program pustnega sprevoda v Šempetru ter praznovanj in povorke v Sovodnjah. S šempetrskim društvom si bomo ob skupni promociji pomagali tudi s tem, da si bomo izmenjali skupine in vozove: slovenska delegacija bo prisotna na našem sprevodu, zamejska pa na njihovem, ki bo 21. februarja,« je povedal član društva Karnival Bernard Flo-renin in dodal, da imata društvi tudi v načrtu tekmovanje pustnih mask, ki bi potekalo na predpustno soboto. Društvo Karnival, je še povedal Flo-renin, se že vneto pripravlja na dvanajsto izvedbo povorke v Sovodnjah. V teku so organizacija pustne loterije in tudi stiki z glasbenimi skupinami, ki bodo med pustnim vikendom poživili sovo-denjske noči. »Radi bi organizirali tudi tečaj izdelovanja oz. šivanja pustnih kostumov. Več podrobnosti o pobudi bomo predstavili v kratkem,« je povedal Florenin. Ob gojenju čezmejnih stikov si društvo Karnival prizadeva, da bi kot v zadnjih letih še naprej potekalo plodno sodelovanje med organizatorji pustnih sprevodov v goriški pokrajini. »V torek smo imeli sestanek šestih društev, ki sodelujejo pri nizu prireditev Posoški pust. Volja po složnosti je v enem izmed šestih društev nekoliko upadla, zato bomo morali na prihodnjem srečanju iskati nove izzive, da bi pobudi dali večjega zagona. Pri društvu Karnival ostajamo zvesti Posoškemu pustu: strniti je treba vse sile, da ne osiromašimo naših sprevodov,« je zaključil Florenin. (Ale) 16 Sobota, 15. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Direktorjev obračun ob petnajsti obletnici Perle Kljub krizi na trgu obisk igralnice v porastu Število gostov res višje, vendar ti ob obisku porabijo manj denarja V HIT-ovi Perli so v četrtek skupaj s svojimi gosti proslavili petnajsto obletnico odprtja tega igralniško-zabaviščnega centra, ki je leta 1993 pomenil veliko novost v evropskem igralniškem prostoru. Novi direktor Perle, Marko Jelen, ki je ta položaj prevzel pred mesecem dni, pojasnjuje, da se na račun marketinških aktivnosti od avgusta dalje obisk izboljšuje. »Dosegamo rezultate, ki so boljši od lanskoletnih. Obisk je kljub krizi, ki je na trgu, v porastu.« Ti-len Majnardi, vodja korporativnega komuniciranja na HIT-u, pa dodaja, da je število gostov res višje, vendar ti ob obisku po- gorica - Uccello Trinajst ur v Šempetru Danes tudi Mazzonijev pogreb V cerkvi v goriškem Podturnu bo danes ob 11.30 pogreb Corrada Uc-cella, ki je umrl nenadne smrti med tekom po kolesarski stezi med Novo Gorico in Šempetrom; pokopali ga bodo v Ločniku. O vzrokih njegove smrti poteka preiskava videmskega državnega tožilstva. Direktor šempetrske bolnišnice Silvan Saksida je včeraj, teden dni po Uccellovi smrti, potrdil, da so Goriča-na sprejeli v njihovo ustanovo, in dodal podatek, da so pacienta na inter-nističnem oddelku v Šempetru obravnavali 13 ur, potem pa so ga po dogovoru s kolegi iz goriške bolnišnice v spremstvu zdravnika prepeljali v Gorico. Zaradi varovanja osebnih podatkov ter iz pietete do pokojnika in njegove družine Saksida ne daje nobenih drugih informacij o primeru, ravno tako ne o tem, s katero diagnozo so ga v Šempetru obravnavali. Povedal je le, da kot direktor bolnišnice ni seznanjen z morebitno pritožbo na videmskem sodišču, kjer naj bi bila le-ta vložena zaradi morebitne odgovornosti šempe-trskih zdravnikov pri smrti 46-letne-ga moža in očeta. Saksida je izrazil presenečenje, saj o tem ni bil uradno obveščen. Z vso gotovostjo pa zanika, da bi videmski preiskovalci zasegli šem-petrsko zdravstveno dokumentacijo pacienta. »To bi se namreč lahko zgodilo le z mojo pisno privolitvijo. Zato bi o tej preiskavi, če bi bila uvedena, zagotovo kaj vedel,« dodaja. Danes bo tudi pogreb Mattea Mazzonija, 36-letnega goriškega inženirja, ki se je smrtno ponesrečil v pogorju Kanina julija letos. Njegove posmrtne ostanke so našli pred enim tednom. Pogrebni obred bo danes ob 11. uri v Ravanci pri Reziji, nakar (med 13. in 14. uro) ga bodo pokopali na goriškem glavnem pokopališču. (red, km) rabijo manj denarja. »Poraba po gostu pada,« pravi Majnardi, »kljub vsemu pa Perla vsak mesec posluje z dobičkom, saj je kot celoten produkt kljub krizi na tržiščih dovolj močna. Zato celo pokriva precej ostalih, manjših HIT-ovih igralnic.« Podrobnejših informacij o igralni-škem poslovanju v prvih desetih mesecih letošnjega leta Majnardi ni razkril, saj bodo ti podatki najprej na voljo HIT-ovim nadzornikom, ki se bodo predvidoma sestali konec meseca. Po podatkih o poslovanju celotne družbe HIT, ki jih je na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta predstavil predsednik uprave HIT-a Niko Trošt, pa je po neuradnih podatkih družba v zadnjih devetih mesecih dosegla 161 milijonov evrov bruto realizacije, rezultati iz poslovanja pa izkazujejo 1,7 milijonov evrov izgube. V tem času je družba plačala 40,8 milijona evrov igralniških davkov, v primerjavi z lanskim letom pa da so zmanjšali tudi del stroškov. Majnardi ob povedanem poudarja še, da je v sedanjih kriznih razmerah na svetovnem tržišču bistveno to, da v podjetju obdržijo goste, kljub temu, da poraba pada: ko se bodo namreč razmere na tržiščih ustalile, bodo bazo gostov že imeli. »Sicer pa smo se v HIT-u s krizo soočali že pred to recesijo: že lani poleti nas je "udaril" pro-tikadilski zakon, poznala se je tudi gospodarska kriza Italiji,« dodaja Majnardi in zaključuje: »V HIT-u ne rabimo ne garancij ne kapitala, ampak predvsem ustrezno za- Igralni avtomati v novogoriški Perli foto k. m. konodajo.« V novogoriškem podjetju zato z zanimanjem pričakujejo, kaj bo na tem področju storila nova slovenska vlada. Direktor Perle k vsemu dodaja, da se poslovanje v Perli počasi stabilizira. V zadnjem času opažajo večje število novih gostov, v zadnjem mesecu je bil njihov delež 8-odstoten, v zadnjem letu pa naj bi jih skupno našteli 750 tisoč. »Novi gostje prihajajo predvsem iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Intenzivno delamo na tržiščih Veneta in Emiglie Romagne. Tam doslej nismo bili veliko prisotni, zato bi radi iz tega območja pridobili nove goste,« pravi Jelen, ki kot zanimivost izpostavlja rekorden obisk za prvi november: Perlo je tedaj obiskalo 4.600 gostov, po navadi jih na soboto, v ko je obisk največji, beležijo okoli 3.500. Da bi bili za goste še bolj zanimivi, v Perli pripravljajo tudi novosti: v teh dneh zaključujejo novi privé igralnih avtomatov in posodabljajo privé igralnih miz, v marcu prihodnje leto pa odpirajo nov spa center z wellnesom, savnami in masažami. Na račun te investicije bi radi pridobili predvsem goste višjega ranga. Sicer pa je okoli 90 odstotkov obiskovalcev Perle Italijanov, približno pet odstotkov je Slovencev, preostali del pa so gostje iz ostalih delov Evrope. Perlo je v petnajstih letih poslovanja obiskalo enajstih milijonov gostov, trenutno pa je v njej zaposlenih 600 ljudi različnih poklicev. Ti za goste skrbijo tako v hotelskem, gostinskem igralniškem ali konferenčnem delu. (km) nova gorica 60-letnica društva slepih in slabovidnih Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki združuje 225 članov iz severne Primorske, je svojo 60-letnico delovanja včeraj v novogoriškem gledališču obeležilo s slavnostno sejo. Ob tej priložnosti so odprli tudi likovno razstavo članov društva z naslovom Dotik umetnosti, ki bo v rotundi gledališča na ogled do 26. novembra. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je skozi leta raslo in izboljševalo svoje delovanje, pravi njegov predsednik Igor Miljavec, ki je sinoči nagovoril zbrane, sicer so kulturni program sooblikovali slepi in slabovidni. Za te novogoriško društvo vsako leto pripravi okoli 25 različnih socialnih programov, od posebnih delavnic o mobilnosti do izobraževalnih tečajev, je dejal Mi-ljavec. Program prilagajajo vsakemu posamezniku, ki se s slepoto in slabovidnostjo soočajo različno. »Za nekatere je s slepoto težko živeti, za druge pa ne. Največja težava je, ko oseba v starosti izgubi vid in mora dojeti, da lahko še vedno normalno živi,« je pojasnil. Programi, ki jih v društvu izvajajo, so pomembni tudi za svojce osebe, ki ima težave z vidom. »Problem imajo predvsem pri komunikaciji s slepo osebo. Slepa oseba rabi besedni opis in govor, na to pa videči pozabljate,« je opozoril Miljavec. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica združuje 225 članov iz trinajstih sever-noprimorskih občin. Po oceni Mi-ljavca je še enkrat toliko takih, ki ne zberejo poguma, da bi pomoč poiskali v društvu, medtem ko ima težave z vidom na tem območju okoli sto oseb. Za slepe in slabovidne v zadnjem času največjo težavo predstavljajo nova krožišča v Novi Gorici, sicer pa jim severnopri-morske lokalne skupnosti stojijo ob strani, je še povedal Miljavec. gorica - 88. obletnica združenja Seghizzi Kakovost in prestiž V petnajstih letih prirejanja tekmovanja je nastopilo 408 pevskih zborov in 12.639 izvajalcev Cecilia Seghizzi poklanja svojo sliko, ob njej Silvan Kerševan, ravnatelj centra Komel V dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž so v sredo obeležili 88. obletnico ustanovitve združenja C.A. Seghizzi. Prireditve sta se med drugim udeležila prefektinja Maria Augusta Marrosu in pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, čestitke pa je poslal predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Ob tej priložnosti so izročili sodelavcem diplome in članske izkaznice. Predsednik Italo Montiglio je življenjsko silo in prestiž združenja utemeljil s podatki iz zadnjih petnajstih let prirejanja zborovskega tekmovanja. Skupno se je v tem razdobju nanj vpisalo 959 pevskih zborov, od tega so na tekmovanje sprejeli 457 zborov, na reviji pa jih je sodelovalo 408; izvajalcevje bilo 12.639 za skupnih 678 ur pevskega spek-takla, je dejal Montiglio. Sredinega praznovanja se je udeležila Cecilia Seghizzi, ki je za to priložnost podarila združenju svojo sliko. Med drugim je povedala, da je spremljala rojevanje in rast združenja, ter poudarila, da njegove ambicije nimajo meja. Za konec je nastopila komorna vokalna skupina Cecilia Seghizzi pod taktirko slovenskega dirigenta Marka Muniha. Na cestah zimska oprema Z današnjim dnem morajo imeti vsa vozila na slovenskih cestah zimsko opremo. Sem spadajo pnevmatike za zimsko rabo na vseh štirih kolesih ali poletne pnevmatike in snežne verige v priboru vozila - te morajo biti v zimskih razmerah nameščene na pogonskih kolesih. Zimske pnevmatike morajo imeti najmanj 3 milimetre globoke žlebove na celotni tekalni površini. Na policiji tudi opozarjajo, da je pred zimo treba pregledati tudi druge naprave in opremo vozila, kot je akumulator, hladilni sistem, sistem za dovod zraka v vozilo, olje v motorju, sistem za močenje vetrobranskega stekla (tekočini je treba dodati sredstvo proti zmrzovanju) itd. Policisti bodo uporabo zimske opreme tudi letos dosledno nadzirali. Globa za neustrezno opremljenost vozila bo znašala 120 evrov, če bo zaradi pomanjkljive opreme nastal zastoj, pa 400 evrov. Za pravne osebe bodo kazni desetkrat višje. (km) Čezmejni »orienteering« V četrtek odloženi čezmejni orientacijski tek med Gorico in Novo Gorico, ki ga prirejajo pod geslom Ena karta dve mesti, se bo odvijal danes. Na njem bo sodelovalo okrog400 učencev nižjih in višjih srednjih šol iz Gorice, Nove Gorice, Ajdovščine, Vidma, Trsta, Sedegliana in Tolmeča. Start in prihod tekačev bo na skupnem trgu pred novogoriško železniško postajo med 9. in 13. uro. Gre za vzgojno in rekreativno pobudo, ki bo s tekom po mestnih ulicah in zelenicah povezala Gorici. Zaradi današnjega zaprtja novogoriških šol se bo »orienteeringa« žal udeležilo nekoliko manj učencev iz Slovenije, sodelovale pa bodo domala vse slovenske šole iz Gorice. Po Vertovčevih poteh Jutri bodo na Ajdovskem priredili osmi pohod po Vertovčevih poteh; pričetek bo ob 8. uri pri starem hrastu na Ustjah. Potekal bo v smeri Ustje, Uhanje, Tevče, Vrtovče, Šmarje, Potok, Ostri Vrh, Planina, Dolenje, do izhodišča pri hrastu na Ustjah; startnine ni. Pohodniki se bodo lahko udeležili tudi maše ob 11.30 v cerkvi sv. Kancijana. Na Planini pa bo ob 12.30 slovesnost pred tamkajšnjo staro šolo, kjer bo tudi topla malica. Pohodni-ki bodo s toplim čajem, kavo in piškoti postreženi na različnih točkah pohoda. Odličnega domačega vina ne bo nikjer manjkalo, sporočajo organizatorji iz Društva za odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec. Zaključek pohoda bo na Ustjah pri hrastu, kjer bodo pohodnike pričakale bogato obložene stojnice s pridelki in izdelki domačinov iz vseh treh vasi, skozi katere bo šel pohod. (km) Goldoni in Wertmuellerjeva V abonmajski sezoni mestnega gledališča Verdi v Gorici bo nocoj ob 20.45 na sporedu predstava »La vedova scaltra« (Prebrisana vdova) po Carlu Goldoniju in v režiji Line Wertmueller, ki se s to igro vrača v teater. Šlo bo za deželno premie-ro, v kateri nastopa Raffaella Azim. Veliko pričakovanje vlada tudi za koncert Dee Dee Bridgewater v sredo, 19. novembra, ob 20.45. Tudi danes Puppet & Music V Gorici se nadaljuje festival gledališča in sodobne glasbe Puppet & Music. V palači Attems Petzenstein bo danes med 9.30 in 13. uro ter med 15. in 18. uro posvet o glasbi in animiranem teatru; ob 18.30 bo v Kulturnem domu kabaretna predstava »Obraztsov, tema e variazio-ni«, ob 21. uri spektakel »Tutto e vivo«, ob 22.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž pa še predstava »The Seed Carriers«, ki jo bo oblikoval uveljavljeni angleški umetnik Stephen Mottram s svojo skupino Animata. Folklorni ples in koncert V okviru proslavljanja 80. obletnice folklorne skupine Santa Gorizia bo danes ob 18. uri v dvorani UGG v Gorici plesna prireditev, ki je namenjena vsem sodelavcem in sopotnikom. V dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju pa bosta ob 17. uri nastopila violinistka Valentina Caiolo in pianist Francesco De Zan. Koncert prireja mednarodni laboratorij komorne glasbe Il Canto del Cigno. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. novembra 2008 17 sdzpi - Tečaja Izteka se rok za vpis Začela se bosta konec novembra Tehnike izdelovanja projektov in Metodologije poučevanja slovenščine sta zanimiva podiplomska tečaja, ki se bosta na goriškem sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje začela še pred koncem novembra. Oba tečaja sta brezplačna in namenjena odraslim z univerzitetno izobrazbo, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini. Z zavoda sporočajo, da se bo rok za vpis iztekel 17. novembra, 18. in 19. novembra pa bodo potekale selekcije. Potrebo po tečaju tehnike izdelovanja projektov so izrazile organizacije, ki delujejo na tem področju in se soočajo s pomanjkanjem ustrezno usposobljenih kadrov; predvsem obmejne ustanove in krajevne uprave potrebujejo podkovane strokovnjake, ki bodo ustrezno načrtovali in vodili projekte. Tečaj, ki bo trajal 80 ur, predvideva preučevanje tehnik in metodologije projektiranja zlasti s področja čezmejnega sodelovanja ter predstavitev evropskih programov in evropske zakonodaje. Tečaj metodologij poučevanja slovenščine bo trajal 60 ur in bo zaupan predavateljem z dobro kulturno podlago. Slušatelji bodo pridobili ustrezno operativno in strokovno pripravo ter se seznanili z osnovami andragogi-ke, posebej pa z metodologijo in utečenimi praksami poučevanja slovenščine kot tujega jezika na začetniških ter nadaljevalnih tečajih za odrasle. Dodatne informacije so na razpolago na sedežu zavoda v KB centru v Gorici, na tel. 0481-81826 ali po mailu na naslov go@sdzpi-irsip.it. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. M Gledališče U Kino Dvorana 4: 18.00 - 21.30 »Changeling«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.15 »The Burning Plain - Il confine della soli-tudine«. Razstave SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Hči zraka (21. novembra v gledališču Verdi), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v sredo, 19. novembra, ob 20. uri gledališka predstava Miroslava Krleža Leda. KD BRIŠKI GRIČ IN FOTOKLUB SKUPINA 75 vabita na odprtje fotografske razstave Silvana Pittolija Števerjan v zrcalu Brd v sredo, 19. novembra, ob 20.30 na sedežu društva Briški grič v Števerjanu. Priložnostni govor bo imel Jurij Paljk, nastopil bo pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. BREZPLAČNI VODENI OBISKI razstave ciklusa slik Marcella Fogolina, ki je na ogled med 10. in 19. uro na sedežu fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci 2 v Gorici, bodo danes, 15. novembra, ob 11. uri in v nedeljo, 16. novembra, ob 11. in 17. uri; (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481-537111). FOTOKLUB LUCINICO prireja danes, 15. novembra, ob 17. uri odprtje fotografske razstave z naslovom Pozdrav iz... v občinski dvorani v Loč-niku; na ogled bo do 23. novembra ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti vabi na ogled tematske državne razstave Tudi črna je barva v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu; do 25. novembra ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro, izven urnika pa po dogovoru na tel. 003865-3981213. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo 15. in 16. novembra od 10. do 20. ure na ogled v sklopu revije »Rdeči ruj - Zvoki, oblike in barve umetnosti na Krasu« razstava Spacalovih grafičnih del. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo še danes, 15. novembra, na ogled razstava slikarja Maurizia Cor-deschija. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču je na ogled razstava slikarja Evarista Cia-na; do 16. novembra. V KNJIGARNI CORRISPONDENZE na trgu sv. Antona 18 v Gorici bo do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brin-celj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 3342294517). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 08; do 5. decembra od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V RAZSTAVNIH PROSTORIH DRŽAVNE KNJIŽNICE v Gorici bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 17.30 odprtje fotografske razstave v sklopu praznika kulture »Care_Cassandre« z naslovom Anakronos. Razstavljal bo Roberto Kusterle do 24. novembra. BREZPLAČEN VODENI OGLED RAZSTAVE »CARITAS ET PIETAS« o bolničarkah Rdečega križa v prvi svetovni vojni, ki je na ogled med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro v bivših konjušnicah palače Coronini na drevoredu 20. septembra v Gorici bo v nedeljo, 16. novembra, ob 16. uri. Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: 16.00 »High School Musical 3«; 18.00 - 20.30 »Changeling«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »Giu al nord«; 22.00 »Il prezzo dell'onore -Pride and glory«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »La fidanzata di papa«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 3: 17.30 »High School Musical 3«; 20.00 - 22.00 »Giu al Nord«. DRUŠTVI TRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirera-jo orgelski koncert Mirka Butkoviča v petek, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v spomin na Bernardko Radetič. OB 50. IZVEDBI CECILIJANKE bo v torek, 18. novembra, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž predstavitev druge zbirke zborovskih skladb Patricka Quag-giata. Nastopila bosta MoPZ Musi-cum ter Vokalna skupina Grgar. O zbirki bo spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 20.15 koncert Zlatka Kaučiča ob 30-letnici ustvarjanja. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v sredo, 19. novembra, ob 20.45 koncert pianista Vladi-mirja Stoupela, violinistke Judithe Ingolfsson, violončelista Leonida Go-rokhova in klarinetista Patricka Messine; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: danes, 15. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bosta nastopila violinistka Valentina Caiolo in pianist Francesco De Zan; vstop prost. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri 50. revijo goriških pevskih zborov - Cecilijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Je-riciju ob 80-letnici rojstva. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI in Skupnost družin Sončnica vabita v cerkev sv. Ivana v Gorici na nedeljo Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10. uri k maši, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za Trubarjevo obeležje na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). SDZPI SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A1, trajanje 48 ur, cena 48 evrov; potekal bo ob sredah in petkih od 19. do 21.30; informacije in vpisovanje na korzu Verdi 51, tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-ir-sip.it. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na posebno povabilo agencije Palma iz Celja in vodnic Sonje ter Jasmine, samo za udeležence letošnjega izleta v Dalmacijo in Črno goro, zelo zanimiv enodnevni izlet na Štajersko 5. decembra za ogled najstarejšega mesta Ptuja (obisk gradu in izdelovalca posebnih oblačil za kurente) in Maribora. Obvezna prijava do 23. novembra; vpisujeta Saverij Rožič (tel. 0481-390688) in Ana Kuzmin (tel. 0481-78061). KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Polhograjsko grmado (898 m) v nedeljo, 23. novembra. Sestanek z udeleženci bo v torek, 18. novembra, ob 18. uri v društvenih prostorih, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030; takrat bodo sprejemali tudi vplačila. Izlet vodi Oskar Birsa (tel 041-656 6269). 13 Obvestila KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na drevoredu 20. septembra v Gorici bodo v ponedeljek, 8. decembra, poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Doberdob-So-vodnje (št. IBAN IT 8210853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. KD SOVODNJE obvešča občane sovo-denjske občine, da bo danes, 15. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Domači kruh za blagoslov in pokušnjo sprejemajo na sedežu Kulturnega doma v Sovodnjah v nedeljo, 16. novembra, do 10. ure. OTROŠKA SKRINJICA: likovna, pevska, glasbena dejavnost, igranje, zabava, sprostitev. Dejavnost je namenjena otrokom od tretjega do sedmeta leta starosti. Otroška skrinjica se odpira vsako soboto od 15. do 17. ure na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (informacije na tel. 33428258583). GLEDALIŠKA DELAVNICA: odkrivanje gledaliških prvin, zabava, priprava igrice. Dejavnost je namenjena otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Otroke vodita Petra Miklus in Aleksandra Maraž. Gledališka šola poteka ob sobotah med 10.30 in 11.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (informacije na tel. 334-28258583). DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata v nedeljo, 16. novembra, marti-novanje v Kobjeglavi z obiskom pršu-tarne in družabnostjo s kosilom; prijave pri odbornikih obeh društev. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da je v teku tečaj pogovorne slovenščine ob četrtkih med 16. in 18. uro; informacije na tel. 347-2471222 (Lucia). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Don Bosco - sreda, 19. novembra, 14.30-15.30. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. KRAJEVNI SKUPNOSTI PODGORA IN STRAŽICE organizirata praznik kostanja danes, 15. novembra, ob 17. uri v bivši osnovni šoli v ul. Slataper 27 v Podgori. LETNIKI 1978 se bodo zbrali na večerji v petek, 28. novembra, in skupaj praznovali 30-letnico; informacije in prijave na tel. 347-0335969 (Petra) ali 328-7137922 (Mitja). SPDG obvešča, da bo avtobus za mar-tinovanje v nedeljo, 16. novembra, odpeljal ob 13. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). TRŽIŠKA SPELEOLOŠKA SKUPINA AMICI DEL FANTE in zgodovinko-kulturna skupina I Grigioverdi del Carso iz Ronk prirejata danes, 15. novembra, med 9.30 in 11.30 zgodovinsko prireditev z naslovom »1918 - gli ultimi colpi di fucile« v tematskem parku prve svetovne vojne na trži-škem Krasu pri strelskem jarku Joffre. ZAHVALNA NEDELJA v Rupi bo v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 14.30 z blagoslovom kmečkih pridelkov, procesijo, nastopom mešanega in otroškega zbora Rupa-Peč na društvenem prostoru in družabnostjo. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 19. novembra, na sedežu rajonskega sveta Svetogorska-Placu-ta v ul. del Santo 26 (na vogalu z ul. della Croce 8) v Gorici. ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). 0 Prireditve GORICA SE SPOMINJA je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: eStoriabus bo po poteh prve svetovne vojne v nedeljo, 16. novembra, povezal Gorico in Bassa-no del Grappa ter v nedeljo, 30. novembra, Gorico, Redipuljo, Oslavje in Kalvarijo. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predstavitev knjige Goriške Mo- horjeve družbe »Tone Kralj. Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini« v torek, 18. novembra, ob 20. uri. Knjigo bosta predstavila umetnostna zgodovinarja avtorica Verena Korsič Zorn in Saša Quinzi. PRAZNIK KULTURE »CARE_CAS-SANDRE« v organizaciji združenja Ex Border bo potekal od 20. do 23. novembra v Gorici. V sklopu prireditev bo v četrtek, 20. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici srečanje s filozofom in psihoanalistom Slavo-jem Žižkom. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici bo v torek, 18. novembra, ob 18. uri srečanje s pisateljem Paolom Maurensigom, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Gli amanti fiamming-hi« in dal nasvete za zanimiva branja. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo danes ob 17.30 predavanje Serenelle Ferrari Be-nedetti o Francescu Giuseppeju Co-roniniju Cronbergu; vstop prost. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA prirejata Center za teritorialne onkološke raziskave in študije (CERICOT) in Odbor družinskih članov centra CE-RICOT dobrodelni večer z zbiranjem denarja, ki bo namenjen onkološkim bolnikom v terminalni fazi. Potekal bo v sredo, 19. novembra, ob 20.45 v gledališču Palamostre v Vidmu; med nastopajočimi bo zbor Hrast iz Doberdoba. Predprodaja vstopnic v blagajni gledališča Piccolo Teatro Citta di Udi-ne v ul. Faedis 30 v Vidmu od 16. do 19. ure (tel. 0432-470918). 0 Mali oglasi PRODAJAMO repo za kisanje; tel. 0481-882420. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija; tel. 347-3404638. H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Corrado Uc-cello (iz Vidma) v cerkvi v Podturnu in na pokopališču v Ločniku; med 13. in 14. uro Matteo Mazzoni na glavnem pokopališču (pogrebni obred ob 11. uri v cerkvi Santa Maria Assunta v kraju Prato di Resia). DANES V FOLJANU: 11.00, Mario Maier (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 9.50, Bruno Ber-gamasco iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. DANES V KOPRIVNEM: 11.30, Teresa Badin vd. Tirel v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na drž. cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 1 8 Sobota, 15. novembra 2008 / boljunec - 35-letnica folklorne skupine Stu ledi Od šagre do ohceti Ob pesmi in plesu TFS Stu ledi bosta drevi v gledališču Prešeren nastopila še nabrežinska godba in Rudi Bučar Minilo je že 35 let od tistega 10. februarja 1973, ko so se plesalci takratne novoustanovljene Folklorne skupine (ki si je nekaj let kasneje nadela ime Stu ledi) ob praznovanju dneva slovenske kulture v slovenskem Dijaškem domu v Trstu prvič predstavili publiki pod mentorstvom Nad-je Kriščak. Po petih letih se je plesalcem pridružila še ženska pevska skupina, zadnja leta pa še otroška. Z neprekinjenim delovanjem vseh treh komponent je skupina zabeležila doslej že preko 650 nastopov. Tudi v letu 2008 je delovanje Tržaške folklorne skupine Stu ledi pestro in razgibano, že od začetnega celovečernega nastopa v Mačkoljah ob Dnevu slovenske kulture do sodelovanja na proslavi ob 100-letnici ZKB, nastopa na koncertu FS Tine Rožanc v Ljubljani in na prazniku re-foška v Marezigah oz. na goriškem gradu pa do gostovanja v Predgradu pri Kočevju. Novo sezono je skupina začela že 31. avgusta z udeležbo na 43. Folklorni paradi v sklopu 38. Svetovnega festivala folklore v Gorici. Skupina je vedno skušala na čim zve-stejši način podajati ljudsko izročilo, predvsem domače, saj ji je to najbližje in ga najraje in najlaže izvaja. Zato je tudi večer ob obletnici namenjen domačim tržaškim in istrskim plesom. Ob ljudskih pesmih ženske pevske skupine bodo plesalci uprizorili tržaško šagro z začetno pesmijo Stu ledi, spletom plesov slovenskega dela Istre, za zaključek pa postregli s priljubljeno tržaško/kraško ohcetjo. Za ohcet bodo zaigrali člani Godbenega društva Nabrežina, ki prvič sodelujejo s skupino, in bodo tudi s samostojno točko podali stare viže. Ob pristopu do ljudskega izročila po starem, bo seveda čas tudi za nov pristop z gostom, mladim Izolanom Rudijem Bučarjem, ki predstavlja danes enega vodilnih istrskih tradikalistov t.j. radikalnih presnavljalcev tradicije. Svojo »ištrijanskost« je preizkušal že s prvencem Kapot, na katerem je istrsko beneške viže zavil v plašč lahkotnejših roker-skih všitkov. Z novim albumom Kam-biament pa se predstavlja v vlogi zrelega misleca in ustvarjalca istrske muzike današnjega časa. Za to priložnost bosta ob njem še kitarist Zdenko Cotič in kontrabasist Giovanni Toffoloni. Današnji večer je posvečen času, ki je danes od nas že nepreklicno daleč, a smo nanj močno navezani. Nov pristop do tega starega ljudskega bogastva pa skuša približati to izročilo tudi mlajšim. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Thomas Bernhard: »Ritter/Dene/Voss«. Režija: Piero Maccarinelli. Nastopajo: Massimo Popolizio, Maria Paiato, Manuela Mandracchia. Urnik: danes, 15. ob 20.30 in jutri, 16. novembra, ob 16.00. DVORANA BARTOLI »La luce di dentro«. Spektakel Giulia-na Scabie v sodelovanju s Claudiom Misculinom in Accademio della Follia. Urnik: danes, 15. ob 21.00 in jutri, 16. novembra, ob 17.00. GORICA Kulturni dom Danes, 15. novembra, ob 21.00 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Tutto e vivo«. Jutri, 16. novembra, ob 16.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »A king listens«. Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 15. novembra, bo 22.30 / "Puppet & Music". Predstava »The Seed Carriers«. Jutri, 16. novembra, ob 17.45 / "Puppet & Music". Projekt Ligeti »A tempo!« in »Aida«. V torek, 18. novembra ob 9.30 in ob 10.45 / "Puppet & Music". Bo v veliki dvorani predstava »Pipi in Melkijad«, namenjena otrokom, ki obiskujejo abonma Mali Polžek. Gledališče Verdi V petek, 21. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Nastopa SSG. _SLOVENIJA_ GABRJE Kulturni dom Danes, 15. novembra ob 20. uri / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: danes, 15., jutri, 16. in v soboto, 22. novembra, ob 20.00. Herbert Achternbusch: »Ella«, dvorana Duše Počkaj / Režija: Primož Ekart. Igrata: Štefka Drolc in Primož Ekart. Urnik: v torek, 18., v sredo, 19. in v sredo, 26. novembra ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 15. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapino-ve zvijače«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Tartuffe«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 19. novembra, ob 11.30 in ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Danes, 15. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 15. novembra, ob 19.30 / Miro Gavran »Vse o ženskah«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V sredo, 19. novembra, ob 18.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. Mala scena Danes, 15. novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 10.00 / Jasen Boko »Gledališka ura«; ob 20.00 Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 19. novembra, ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče V torek, 25. novembra, ob 20.00 / N. Romčevic: »Krivica«, gostuje teater Paradoks Društva srbske skupnosti. lusova dvorana / Bach Collegium Japan. Dirigent: Masaaki Suzuki. Solisti: Ha-na Blažikova - sopran, Jan Kobow - tenor, Peter Kooij - bas, Robin Blaze -kontratenor. V soboto, 22. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / Oto Pestner: 40 let. Osrednji koncert legende slovenske zabavne glasbe z velikim revijskim orkestrom. RAZSTAVE GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: v torek, 18. in v četrtek, 20. novembra, ob 20.30, v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. Dvorana Victor De Sabata V ponedeljek, 17. novembra, ob 20.30 / Ensemble Europeo Antidogma Torino. Vstop prost. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 18. novembra, ob 20.30 / V komorni dvorani bo predstavitev druge zbirke zborovskih skladb Patricka Qiaggiata. Prireditev spada v praznovanja 50. obletnice revije Ceciljanka. V soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17.00, 50. revija goriških pevskih zborov - Ceci-lijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva. Cerkev sv. Ivan V nedeljo, Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10.00 maša, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 18. in v sredo, 19. novembra, ob 9.30 in ob 11.30, Gallusova dvorana / "Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije": »Igraj kolce« -ljudske teme v slovenski simfonični glasbi. Nastopa orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Munih. V četrtek, 20. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / In memoriam: Uroš Krek. Dirigent: Marko Letonja. Solist: Jože Kotar - klarinet V petek, 21. novembra, ob 21.00, Gal- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). ŠTEVERJAN Sedež društva Briški grič: v sredo, 19. novembra, ob 20.30, otvoritev fotografske razstave Silvana Pittolija »Šte-verjan v zrcalu Brd«. Priložnostni govor bo imel Jurij Paljk. Nastopil bo pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane. Muzej kmečke kulture Brincelj: ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). GORICA Kulturni dom: v torek, 18. novembra, bo ob 18.00, ob 27. obletnici Kulturnega doma, odprtje skupinske razstave društva KONS. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V bivših konjušnicah palače Coronini na Drevoredu 20. septembra je na ogled razstava o bolničarkah v prvi svetovni vojni; do 16. novembra med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). V galeriji ARS na Travniku so na ogled do 22. novembra keramični izdelki iz prvinske peke. Razstavlja 24 avtorjev članov Kluba keramikov PD Soča iz Kanala in Centra Tullio Crali iz Gorice. LOČNIK Občinska dvorana: od danes, 15. novembra, (otvoritev, ob 17.00) do 23. novembra, bo na ogled fotografska razstava »Pozdrav iz ...«. Ogled je možen ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOPER Pokrajinski muzej: do 21. novembra, je na ogled razstava intimnih fotografij Che Guevara. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Alek-sija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem sta odprti razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Castrumphoto 08, Potajenost vid(e)nega« / Pilonova galerija Ajdovščina do 28.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / do 2.12. Dušan Pirih Hup »Retrospektiva« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 25.11. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana do 3.12. Tomaž Lunder » Gladina spomina« / Prvo preddverje Cankarjevega doma Ljubljana do 21.11. »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana do 13.12. »Portrait: Berlin« / Mestni muzej Ljubljana do 6.12. »DK, Prehajanja k sodobnim skrbem« / Mestna galerija Ljubljana od 17.11. do 7.12. Lado Jakša »Dialogbrezdialoga« / Ga- relija-Atelje Mikado Ljubljana od 20.11. do 5.12. w Sobota, 15. novembra 2008 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik nogomet - Jutri v A-ligi bo v Rimu derbi Roma se prebuja, Lazio pa računa na napadalce Danes Interpri Palermu - Udinese gosti pepelko Reggino - V B-ligi »derbi« Triestina - Vicenza A-LIGA - V četrtek smo že imeli pester uvod v 12. krog A-lige z dvobojem morda dveh ekip, ki sta v tem trenutku najbolj v formi: Juventusom in Genoo. Z gladko zmago so Ranierijevi varovanci dohiteli Inter na vrhu razpredelnice. Za današnjo večerno tekmo se bo prav Inter selil v prestolnico Sicilije. Sicer Palermo zadnje čase niha v igri, a na domačem igrišču je vselej nevaren tekmec (v petih nastopih je 4-krat zmagal) in lahko vsakogar preseneti. V taboru Interja so prvemu mestu navkljub polemike del vsakdana. Mou-rinhova trda roka nekatere igralce moti, med temi so se štirje igralci (Adriano, Crespo, Dacourt in Jimenez) znašli na seznamu »stare šare« in naj bi klub zapustili januarja. Bomo videli, če bodo te polemike negativno vplivale tudi na igro (sicer glede na dosedanje neprepričljive nastope črnomodrih je maloverjetno, da se kvaliteta igre poslabša) in rezultate. Jutri popoldne bo na vrsti dvojica prvih Interjevih zasledovalcev, to se pravi Napolija in Milana. Po novi prepričljivi zmagi v italijanskem pokalu bo Rejevo moštvo gostovalo v Bergamu proti Del Ne-rijevi Atalanti, medtem ko bo Milan pred navidezno lažjo nalogo, saj bo ob podpori domače publike igral proti Chievu, ki je pred tednom dni, ob spornih sodniških odločitvah, moral priznati premoč Juven-tusa. Na papirju bi lahko bil 12. krog najbolj ugoden ravno za Udinese, saj na Friu-li prihaja v goste pepelka prvenstva Reg-gina, čigar trener Orlandi je na prepihu. Vrhunec jutrišnjega dne je nedvomno rimski derbi. Če bi se igralo pred desetimi dnevi, bi imel tokratni derbi favorita, vendar Roma je na zadnjih dveh tekmah pokazala znake prebujanja (zlasti v ligi prvakov), tako da se bo moral kljub štirinajstim točkam več na lestvici Lazio pred mestnim tekmecem zelo paziti. Be-lomodri nočejo izgubiti stika s samim vrhom (za Interjem zaostajajo pičli dve točki) in računajo na nove gole strelca Za-rateja; Delio Rossi se celo nagiba k temu, da bi igral s tremi napadalci (ob Zarateju še Rocchi in Pandev). TRIESTINA - Današnji derbi (pri-četek ob 16. uri) proti Vicenzi je bil v zadnjih letih vedno pomemben v boju za obstanek (nihče ne bo pozabil dvojnega spopada v končnici za obstanek, ko je prevladala Triestina), tokrat pa gre za tekmo Trener Lazia Delio Rossi bo jutri proti Romi mogoče igral s tremi napadalci. Na sliki Mauro Zarate ansa © med ekipama, ki sta zelo pozitivno presenetili v prvem delu prvenstva. Pri Trža-čanih so po zmagi v Riminiju vsi odlično razpoloženi, spremembe v postavi bodo seveda minimalne. Čeprav bo Cacciatore na razpolago, bo Maran potrdil Milanija, ki je bil v Riminiju med boljšimi na igrišču, medtem ko bo mesto v enajsterici dobil kapetan Allegretti. Na klop za rezerve bo sedel Piangerelli, medtem ko je potrjen Princivalli. Vicenzo bo na gostovanju spremljalo kar zajetno število navijačev (okoli 500), kar le potrjuje uspešen začetek sezone Greguccijevih varovancev. Verjetno je trener Vicenze med najbolj podcenjeva-nimi v B-ligi, saj mu je vsako leto uspelo rešiti pred izpadom sicer skromno ekipo, letos pa je presegel najbolj rožnata pričakovanja. Mnogi so napovedovali Vicenzi nov boj za preživetje, a trenutno deli šesto mesto na lestvici s Triestino. Uspešen začetek prvenstva so Greguccijevi varovanci gradili prav daleč od Mentija. V go-steh je namreč Vicenza slavila že 3-krat in v šestih nastopih zbrala 11 točk. A najbolj zanimiv je podatek, da so belordeči v go-steh prejeli en sam gol (in jih dosegli sedem), kar jim omogoča, da so trenutno daleč najboljša obramba B-lige. V napadu lahko razpolagajo s solidno trojico Capo-ne-Bjelanovic-Sgrigna, ob staremu mačku Margiotti (vse prej kot ljubljenec tržaške publike), ki bo kvečjemu igral v drugem polčasu. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Milani, Minelli, Cottafava, Rullo, Antonelli, Princivalli, Allegretti, Tabbiani, Testini, Della Rocca. Sodil bo Ciampi iz Rima. (I. F.) naš pogovor - Alessandro Sgrigna letos pri Vicenzi »V B-ligi prevlada tisti, ki prejema manj golov« Alessandro Sgrigna je lani bil med najuspešnejšimi strelci Triestine, a zaradi težav z izpisnicami med Triestino in Vicenzo je poleti prestopil v vrste belordečih iz Veneta. In v tem društvu se je doslej res izkazal, saj je že dosegel pet golov, kar za igralca, ki ni izrazit strelec, je zelo dober izkupiček: »Zelo sem zadovoljen s svojimi nastopi. Igram na zelo visoki ravni, tako da samo upam, da bo tudi nadaljevanje prvenstva tako uspešno.« Si pred začetkom prvenstva pričakoval, da bosta Vicenza in Triestina tik pod vrhom? V zadnjih letih je bila ta tekma vedno pomembna zgolj v boju za obstanek. Kot sem uspešno začel sezono sam, je tudi ekipa pozitivno presenetila. Menim, da ne bi nihče napovedoval, da bosta Triestina in Vicenza tik pod vrhom, saj sta obe ekipi ciljali na obstanek. A ni dvomov, da ekipi nista tam slučajno. Razlogov za uspešen začetek je nekaj. Gradimo naše uspehe na obrambi, saj ima Vicenza najboljšo obrambo prvenstva. Tudi Triestina se je v obrambi, v primerjavi z lansko sezono, izboljšala, presenetljivo dobro pa igra v napadu. Sta dve eki- Alessandro Sgrigna kroma pi, ki najprej mislita na to, da gole ne prejmeta, šele nato pa, da gole dosežeta. V B-ligi po mojem vedno velja princip, da čim manj golov prejmeš, tem bolje se lahko uvrstiš. Brez solidne obrambe se ne boš nikoli boril za prva mesta. Šele po božiču pa bomo lahko razumeli, če se lahko ekipi obdržita pri vrhu. Katero je glavno orožje Vicenze, katerega igralca pa se najbolj bojite v vrstah Triestine? Mislim, da je naše glavno orožje borbenost in zelo zedinjena skupina, ki premošča vsako težavo. Ne bi izpostavljal posameznikov. Mislim, da velja isto za Triestino, ob tem, A-liga DANES: ob 20.30 Palermo - Inter JUTRI: ob 15.00: Atalanta - Napoli, Cagliari -Fiorentina, Catania - Torino, Milan - Chievo, Sampdoria - Lecce, Siena - Bologna, Udinese - Reggina, ob 20.30 Roma - Lazio. VRSTNI RED: Inter in Juventus 24, Milan in Napoli 23, Lazio 22, Udinese 21, Genoa in Fiorentina 20, Catania 18, Palermo 16, Atalanta 13, Lecce in Siena 12, Torino 11, Cagliari in Sampdoria 10, Roma 8, Bologna 7, Chievo 6, Reggina 5. B-liga VČERAJ: Mantova - Pisa 2:1 DANES: ob 16.00 Avvelino - Brescia, Bari -ancona, Cittadella - Albinoleffe, Livorno -Treviso, Modena - Frosinone, Piacenza -Sassuolo, Salernitana - Rimini, Triestina -Vicenza, ob 18.00 Ascoli - Parma. V PONEDELJEK: ob 20.45 Empoli - Grosseto VRSTNI RED: Grosseto in Empoli 24, Sassuolo 23, Livorno 22, Bari 21, Mantova 22, Vicenza in Triestina 20, Parma, Brescia, Salernitana 19, AlbinoLeffe 18, Pisa 17, Ancona, Piacenza in Frosinone 16, Avellino in Rimini 12, Ascoli in Citadella 11, Treviso 8, Modena 7. tenis Roger Federer prvič ostal brez polfinala ŠANGHAJ - Roger Federer, drugi igralec svetovne teniške lestvice ATP, ne bo nastopil v polfinalu zaključnega mastersa v Šanghaju. V tretjem krogu rdeče skupine je Švicarja premagal Škot Andy Murray (4:6, 7:6 (3), 7:5). Odkar Federer nastopa na mastersih ob koncu leta, se prvič poslavlja že pred polfinalom. Polfinalna para: Murray - Daviden-ko in Simon - Bokovič. Včeraj je končal kariero Švicar Jonas Björk-man. KOŠARKA- Danes bo Dino Meneghin, ki je bil na mesto izrednega komisarja košarkarske zveze (FIP) postavljen septembra letos po odstopu Fausta Maifredija, odločil, ali bo sprejel mesto predsednika zveze. Odločil bo po srečanju z deželnimi odbori. 1. SKL: Luka Koper - Slovan 79:85. ODBOJKA - Danes bo slovenski odbojkar Loris Mania z Mon-tichiarijem gostil Verono. Tekmo bo predvajal Sky sport 2 ob 18.30. ROKOMET - Tržaški Al-ligaš Pallamano Trieste bo danes ob 18.30 v športni palači na Čarboli gostil Mezzocorono. jadranje - Odločitev v Madridu Ženski dvosed 470 še naprej na OI da imajo igralca, ki izvrstno strelja proste strele. Recimo, da bi Triestini vzel ravno Alle-grettija. Kdo pa so favoriti za napredovanje v A-ligo? Mislim, da so to Parma, Empoli in Li-vorno, to se pravi trojica lani izpadlih ekip, in morda še dve ali tri ekipe. A je še prezgodaj, da bi jih lahko določili. V A-ligi je pri vrhu prava gneča. Se morda lahko kdo nenapovedano vključi v boj za naslov, ali pa bo ta omejen na trojico Milan-Inter-Juventus? Po mojem ima Udinese zelo kakovostno ekipo, kar dokazuje tudi odličen začetek prvenstva Furlanov. Favoriti ostajajo trije našteti, ampak ne bi me čudilo, ko bi se vse do konca prvenstva za sam vrh borili še Udi-nese, Fiorentina in Lazio. Sgrignova napoved: Juventus -Genoa že odigrana (4:1), Palermo - Inter 2, Atalanta - Napoli 2, Cagliari - Fiorentina 1, Catania - Torino 1, Milan - Chievo 1, Samp-doria - Lecce 1, Siena - Bologna 2, Udine-se - Reggina 1, Roma - Lazio 2; Triestina -Vicenza 2. (I.F.) MADRID - Na konferenci Mednarodne jadralne zveze v Madridu so včeraj določili dokončen seznam desetih klas, ki bodo prisotne na OI 2012 v Londonu. Čeprav so napovedali, da bo olimpijski program zapustil ženski dvosed 470, sklepa vrhovni odbor ni sprejel. V sredo je vse kazalo, da bo ženski dvosed 470 zamenjal najnovejši razred 29er, včeraj pa odbor po dolgi debati in glasovanju ni sprejel zamenjave. V seznamu olimpijskih panog torej ostaja ženski in moški dvosed 470. V debati so predvsem poudarili, da bi bila vključitev novega razreda za nekatere države zelo naporna. Ostali sprejeti razredi: moški: laser, finn, 470, 49er, RS:x, star; ženski: laser radial, 470, elliott 6m, RS:X. Smučarji na Finskem LEVI - Danes in jutri se bo na severu Finske s slalomom nadaljevala sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. V lanski zimi je moral Levi tekmi odpovedati, letos pa so bile temperature na Laponskem dovolj nizke, da so organizatorji lahko naredili dovolj snega. Smučarke bodo tekmovale danes, jutri pa še smučarji. Po TV: ob 9.55 in ob 12.55 na SLO2. Maradona zanikal govorice BUENOS AIRES - Novi argentinski nogometni selektor Diego Armando Maradona je zanikal govorice, da že raz- mišlja o odstopu s selektorskega mesta. V sredo naj bi vodil tekmo proti Škotski. Vzrok nezadovoljstva Maradone je v vprašanju trenerskega kadra. Novi selektor si za pomočnika želi nekdanjega kolega iz reprezentance Oscarja Rugge-rija, ki pa ga predsednik argentinske nogometne zveze AFA Grondona odklanja. Na OI 2016 morda sedem novih športnih panog LOZANA - Predstavniki sedmih športnih panog so včeraj v Lozani skušali prepričati Mednarodni olimpijski komite (MOK), da si baseball, golf, karate, ragbi, softball, rolanje in squash zaslužijo mesto v programu olimpijskih iger leta 2016. Končna odločitev, ali je komu izmed njih uspelo, bo znana prihodnje leto v Koebenhavnu, tako kot tudi gostitelj OI 2016. Enourne predstavitve bo ocenila 16-članska programska komisija. Teh sedem športnih panog je dobilo rdečo luč za olimpijske igre leta 2012, ki bodo v Londonu. Se Šanghaj umika iz F1? ŠANGHAJ - V Šanghaju, ki gosti VN Kitajske v prvenstvu formule 1, razmišljajo o tem, da bi se po izteku pogodbe - leta 2010 - umaknili iz avto-mobilističnega tekmovanja. Dokončno odločitev bodo sporočili prihodnje leto, vzrok pa je dejstvo, da dirka prinaša le izgubo in ne prihodkov. Zdrufaye sknenskih športnih društev v Italiji vljudno vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji (avtor Branko Lakovlč), 2008 nagrajevanje najboljših prispevkov literarnega in likovnega natečaja "Drobci iz športnega sveta" in ogled razstave ob 50 letnici Slovenskih športnih iger v sredo, 19. novembra 2008 ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Ricreatorio Zbornik bo predstavil prof. Ivan Peterlin 20 Sobota, 15. novembra 2008 ŠPORT / nagrada šport in šola - Za slovenske goriške in tržaške višje srednje šole Nagradili so marljive dijake in dobre športnike Od 38 nagrajencev jih je kar 28 ženskega spola - Največ je odbojkarjev in dijakov liceja Franceta Prešerna LETOŠNJI NAGRAJENCI LEGENDA: ime šole, ocena, panoga, športni uspeh, druge izvenšolske dejavnosti = DID. DP = državno prvenstvo, EP = evropsko prvenstvo, SP = svetovno prvenstvo. Giulia Bressan: Licejski pol Tru-bar-Gregorčič; 8,5; odbojka pri AŠZ Go-volley: nastopanje v D-ligi; DID: pomožna trenerka pri otroški telovadbi. Patrik Calzi: DTTZ Ž. Zois; 8,9; odbojka pri AŠZ Sloga; 3. mesto U16 (deželno). Mitja Cernich: DPZIO J. Štefan, 7,2; rokomet pri Pallamano Trieste; 1. mesto v deželnem in DP U16; nastopanje v slovenskem DP U16 Paola Cigui: Klasični licej F. Prešeren; 82/100; tenis pri AŠZ Gaja; absolutna deželna prvakinja; nastopanje na državnih in mednarodnih ITF-turnirjih; uvrščena na mednarodno lestvico WTA Barbara Ferluga: Znan. licej F. Prešeren; 8,3; odbojka pri AŠD Kontovel; 2. mesto v 2. diviziji in napredovanje v 1. divizijo; DID: igranje flavte, članica dramske skupine SDD Jaka Štoka in tabornikov RMV Ester Gaggi Slokar: Znan. in kl. licej F. Prešeren; 8,6; veslanje pri Associa-zione Sportiva Canottieri Saturnia; 2. mesto na DP v četvorcu v kategoriji Junior; 2. mesto na DP po društvih v dvojcu v kategoriji Senior; 1. mesto na deželnem prvenstvu v dvojcu v kategoriji Junior in Deklice; več uvrstitev na državni ravni Asja Gregori: Družboslovni licej A. M. Slomšek; 9; odbojka pri ŠD Konto-vel; 2. mesto in napredovanje iz 2. v 1. divizijo; DID: članica dramske skupine SDD Jaka Štoka Anja Grgič: DPZIO J. Štefan; 90/100; odbojka pri AOD Bor; D-liga Matjaž Guštin: Znan. in kl. licej F. Prešeren; 8,72; karate pri Shinkai karate club; 2. mesto na deželnem nivoju, ter kvalifikacija na državni turnir med rjavimi pasovi; 1. mesto na državnem turnirju v jiyu ippon; DID: tečaj angleškega jezika in informatike, član tabornikov RMV, smučanje pri SPDT Goran Kerpan: DTTZ Ž. Zois; 8; nogomet pri AŠD Pomlad - naraščajniki (deželno prvenstvo); smučanje pri AŠD Mladina - nasopanjea pokrajinskih in deželnih tekmah v slalomu in veleslalomu Ivan Kerpan: DTTZ Ž. Zois; 7,3; rokomet pri Pallamano Trieste; 1. mesto v A2-ligi in napredovanje v A1-ligo; član mladinske rokometne drž. reprezentance; U18 (državno prvenstvo); DID: smučanje Nikol Kerpan: Licejski pol Trubar-Gregorčič; 8,5; nogomet pri Pro Gorizia - Pro Farra; C-lige (deželno prvenstvo); U19; DID: petje pri mladinskem pevskem zboru in igranje v gledališki skupini Prosvetnega društva Štandrež, nastopanje v filmu o bratih Rusijan, odbornica pri AŠD Juventina Kaja Koren: Znan. licej F. Prešeren; 100/100; odbojka pri AOD Bor; 1. mesto in napredovanje iz 2. v 1. divizijo; DID: prostovoljno delo pri ENPA (Ente Naziona-le Protezione Animali) Tjaša Kralj: DTTZ Ž. Zois; 9; namizni tenis pri AŠK Kras; 2. mesto v B-ligi, 5. mesto na DP in 2. mesto na deželnem prvenstvu med mladinkami - ekipno; DID: delovanje v mladinskem odseku AŠK Kras Tina Križmančič: DTTZ Ž. Zois; 9,1; cheerleading pri Cheerdance Millenium; 1. mesto na DP med članskimi mešanimi navijaškimi skupinami; 2. mesto na DP med članskimi ženskimi peterkami; nastop na EP med članskimi mešanimi navijaškimi skupinami in članskimi ženskimi peterkami Jernej Legiša: Znan licej F. Prešeren; 8,64; karate pri Shinkai karate Club; 1. mesto na deželnem nivoju ter kvalifikacija na državni turnir med rjavimi pasovi; 6. mesto na državnem turnirju v prostih likih (kata) med rjavimi pasovi; 2. mesto na DP članic združenja Libertas v borbah in v prostih likih; DID: igranje violine in tolkal pri Glasbeni Matici, član har-monikaškega orkestra Synthesis 4 Lenart Legiša: Znan. licej F. Prešeren; 8,8; karate pri Shinkai karate Club; 2. mesto na deželnem nivoju ter kvalifikacija na državni turnir med rjavimi pasovi; DID: igranje klavirja Peter Lisjak: DTTZ Ž. Zois; 100/100; košarka pri AŠZ Jadran in ŠD Kontovel; napredovanje iz C2 v C1-ligo pri Jadranu; D-liga pri Kontovelu; U19 (državno prvenstvo); DID: član Mladinskega krožka Prosek - Kontovel Irena Magliacane: DTTZ Ž. Zois; 8,64; cheerleading pri Cheerdance Millenium; 1. mesto na DP med članskimi mešanimi navijaškimi skupinami, med članskimi mešanimi peterkami in med partnerskimi dvigi; nastop na EP med članskimi mešanimi navijaškimi skupinami in članskimi mešanimi peterkami Darma Milič: DPZIO J. Štefan; 100/100; košarka pri AŠD Polet; C-liga; DID: članica skavtske organizacije in va-diteljica pri športni šoli Polet-Kontovel Denis Milic: DPZIO J. Štefan; 8,1; kolesarstvo pri Team Isonzo Ciclistica Pie-ris; državni prvak v gorskem kolesarstvu med naraščajniki; deželni prvak na zimskem prvenstvu v gorskem kolesarstvu med naraščajniki; član deželne reprezentance Nika Nadlišek: Znan. licej F. Prešeren; 100/100; košarka pri AŠD Polet; C-liga; uvrstitev v meddeželno fazo U18 z SGT; DID: harmonija in zgodovina glasbe na Glasbeni matici Kaja Obidič: Licejski pol Trubar-Gregorčič; 9,2; tek na srednje proge in gorski tek pri Atletica Gorizia in INOV8; članica slovenske državne reprezentance v gorskih tekih; 1. mesto med Mladinkami na prvenstvu Slovenije v Gorskih tekih; uvrstitev in nastopanje na državnem prvenstvu Italije v krosu; DID: fotografija Tjaša Oblak: Znan. licej F. Prešeren; 8; šah pri Società scacchistica triesti-na 1904; 1. mesto na deželnem prvenstvu U16; nastop na DP U16; DID: gledališki krožek in igranje klavirja Daniel Paulin: DPZIO J. Štefan; 88/100; košarka AŠZ Jadran in ŠD Kontovel; U19 (državno prvenstvo), U21; DID: smučanje Miha Pečar: DTTZ Ž. Zois; 8,25; nogomet pri AŠZ Pomlad; naraščajniki (deželno prvenstvo) Minej Puric: DTTZ Ž. Zois - oddelek za geometre; 8,4; nogomet pri AŠZ Pomlad - najmlajši (deželno prvenstvo); smučanje pri AŠD Mladina - 9. mesto med naraščajniki na deželnem prvenstvu Simon Sivitz Košuta: DTTZ Ž. Zois - oddelek za geometre; 8,1; jadranje pri JK Čupa - olimpijski razred 470; italijanski mladinski prvak v letu 2008; nastopanje na mladinskem EP in SP in članskem EP z državno reprezentanco; DID: tečaj angleščine Nik Skabar: DPZIO J. Štefan; 8,36; nogomet pri AŠZ Pomlad; naraš-čajniki (deželno prvenstvo); DID: igranje harmonike Dean Skerlavaj: DITZ J. Vega; 8; odbojka pri AŠZ Sloga; 3. mesto v deželnem prvenstvu U16 Mija Slavec: Znan. licej F. Prešeren; 7,17; jahanje pri Jahalnem društvu Dolga Krona; 1. mesto na DP v Crosu -ekipno Martina Starec: DPZIO J. Štefan; 8,2; odbojka pri AOD Bor; 1. mesto in napredovanje iz 2. v 1. divizijo; DID: članica Mladinskega krožka Prosek - Konto-vel in SPDT Denis Subotic: DITZ J. Vega; 8,45; nogomet pri AC Monfalcone; na-raščajniki (deželno prvenstvo) Lea Ušaj: Znan. licej F. Prešeren; 8,82; plavanje pri R.N. Adria Monfalcone; 1. mesto na deželnem mladinskem prvenstvu indoor - 50m hrbtno in 200m hrbtno; DID: tečaj nemškega jezika Alenka Verša: Znan. licej F. Prešeren; 100/100 s pohvalo; odbojka pri ŠD Kontovel; D-liga Mateja Zavadlav: Licejski pol Trubar-Gregorčič; 8,5; odbojka pri AŠZ Govolley; D-liga, članica deželne reprezentance; DID: članica tabornikov RMV, tečaj angleščine Danjel Zaccaria: DPZIO J. Štefan; 81/100; košarka pri ŠZ Jadran; napredovanje iz C2 v C1-ligo pri Jadranu; U19 (državno prvenstvo) Luka Zidarič: DTTZ Ž. Zois - oddelek za geometre; 8,1; plavanje v prostih vodah pri R.N. Trieste; 5. mesto na skupni državni lestvici Gran prix v kategoriji Juniores in 20. v absolutni konkurenci; DID: tečaj angleškega jezika, golf »Dobri športniki so tudi dobri dijaki in nasprotno«. Tako je sinoči v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah uvodoma dejal Jure Kufersin, predsednik ZSŠDI, ki je v sodelovanju z bančnima zavodoma Zadružno kraško banko in Zadružno banko Doberdob So-vodnje glavni organizator nagrade Šport in šola. Nagrado, ki jo letos podeljujejo osemnajstič (od leta 1991, pobudnik je profesor in trener Franko Drašič), je prejelo osemintrideset dijakinj in dijakov goriških in tržaških višjih srednji šol. Mladim, ki so dosegli dobre uspehe na šolskem in športnem področju, sta predstavnika obeh bančnih zavodov Sergij Stancich in Savo Ušaj podelila bančni ček v višini 150 evrov, knjigo Maria Šušteršiča Sledovi in likovni izdelek, format 20x20 cm mešane tehnike (akril Nagrado Šport in šola je letos prejelo 38 dijakov in dijakinj iz 15 različnih športnih panog kroma in kolaž), lonjerske umetnice Jane Pečar. Letos se je na razpis prijavilo 63 dijakov, odobrili pa so 38 prošenj. Nagradili so 32 dijakov iz tržaške pokrajine, 6 pa iz goriške. Dijaki se ukvarjajo s 15 različnimi panogami. Prevladujejo od-bojkarji in odbojkarice (kar 10), sledijo pa jim košarkarji in košarkarice ter nogometaši in nogometašica (po 5). Najštevilčnejši so dijaki in dijakinje Znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren iz Trsta (12). Nasploh pa je bilo nagrajenih več dijakinj kot dijakov (kar 28). Na koncu je ravnatelj openskega bančnega zavoda ZKB Sergij Stancich, ob priliki stoletnice banke, podelil Združenju slovenskih športnih društev v Italiji spominsko medaljo, delo umetnika Bogdana Groma. (jng) košarka - Jadran Mark in Bor Radenska Jutri oboji po točke k pepelkam V devetem krogu državnega prvenstva C-lige se Bor Radenska in Jadran Mark podajata na gostovanje v povsem enakem položaju. Oboji igrajo jutri ob 18. uri, oboji v gosteh pri pepelkah lige (Vicenza in Ve-nezia, ki sta doslej zbrali po eno zmago), oboji imajo po šest točk na lestvici in za sabo pekoč poraz v sredinem rednem krogu in torej oboji tokrat preprosto morajo zmagati. V obeh taborih so doslej nanizali predvsem preveč neuspehov na domačem igrišču (Jadran vseh pet, Bor tri). Jadranovce čaka mogoče za oko in dušo najlepše gostovanje v slikoviti beneški judovski četrti SantAlvise - Cannareggio, kjer je pred neugodno šolsko dvorano po predpisih košarkarske zveze obvezni rešilec kar na ... gumenjaku, saj stoji telovadnica dejansko na pomolu. Vendar v Benetkah (sodnika Vanacore in Pirazzi iz Vercellija) bosta šteli samo točki, ki ju gostitelji tako kot Popovičeva zasedba krvavo potrebujejo. Med tednom so pri ekipi Pool Gemini tudi zamenjali trenerja, saj je povprečno, a na papirju ne tako slabo moštvo doslej zmagalo le v San Danieleju. Namesto Gianga-spera je v sredo začasno na klopi sedel dosedanji pomočnik, dolgoletni prvoligaški igralec Tullio De Piccoli, od včeraj pa je novi trener izkušeni Riccardo Costantini. Benečani bodo prav gotovo dali vse od sebe, da zmagajo. V Jadranovem taboru se morajo paziti zlasti starejših v nasprotni ekipi, ki so organizator igre Moretti, branilca Bet in Franceschet, krilo Sartor ter centra Ste-fani in Vio. Jadranovci, ki doslej v gosteh še niso izgubili, so po sredinem srečanju trenirali kompletni tako v četrtek kot včeraj in jutri bi se v ekipo lahko vrnil Christian Slavec. Borovci bodo potovali v Vicenzo (sodnika Bellani iz Cremone in Balzarini iz Milana) k rosno mladi peterki, ki je doslej zmagala le v Benetkah. Doma še ni bila uspešna, čeprav jo praviloma podpira dokaj številna publika. Potem ko je lani izjemno perspektivna generacija domačih fantov prišla vse do finala končnice za napredovanje, so letos prodali vse biserčke in začeli znova s še mlajšo skupino devet-najstletnikov. Od lani sta ostala le branilec Montanari in temnopolti center Acco. Glavni prihodi pa so organizator igre Gaiatto (prvi mož ekipe z izkušnjami že v B2 ligi), bek Premier in krilni center Serena. Trener Toniolo se je težkega dela z mladimi lotil z veliko potrpežljivostjo in svoje fante v tisku stalno hvali. Ekipa namreč veliko trenira in s stalnimi menjavami v igri vzdržuje vrtoglav ritem. Hitrost in agresivnost sta nedvomno glavni orožji moštva Vicenza Basket Giovane. To doslej sicer ni bilo dovolj za uspehe v konkurenci bolj izkušenih nasprotnikov, vendar gre za zelo nevarno, dinamično postavo, ki je ne gre podcenjevati. Ključ za učinkovit nastop Borovih fantov zna biti predvsem v obrambi, ki je bila na zadnjih tekmah porazna. Ob visokem ritmu in z zgolj napadalno igro so menda varovanci trenerja Mure proti svežemu tekmecu v tretji tekmi v tednu dni brez možnosti, zato bodo morali skušati uveljaviti izkušenost, znanje, fizično moč, pa tudi več sodelovanja v obrambi. Po odlični sredini predstavi so se centru Monticolu obnovile mišične težave, tako da se bo trener za sestavo deseterice odločil zadnji trenutek. Fantje so počivali v četrtek in trenirali sinoči. V edini v četrtek odigrani tekmi osmega kroga je Montebelluna zadala Caorlam prvi poraz (83:79), tako da so na vrhu neporažene ostale edinole Roncade. Prvi poraz Brega D-LIGA: Don Bosco - Breg 59:53, NAB -Kontovel 72:61; PROMOCIJSKA LIGA: Sokol - Santos 88:50. / ŠPORT Sobota, 15. novembra 2008 21 odbojka - V deželnih ligah Vse naše ekipe lahko osvojijo točke Na igrišču šest ekip, slogaši v D-ligi prosti - Soča in Sloga List v gosteh Danes bo na igrišče stopilo le šest naših ekip, saj so mladi slogaši v D-ligi, kjer igra trinajst ekip, ta teden prosti. Prav vse naše ekipe pa imajo ta teden priložnost za osvojitev točk, saj se bodo pomerile z nasprotniki, ki bi lahko bili v njihovem dometu. V moški C-ligi bo najbolj zanimiva tekma kroga v Repnu, kjer se bosta pomerili Sloga Tabor Televita in Prata, ki je prvenstvo začela nekoliko pod pričakovanji (ima namreč že dva poraza), a gotovo sodi med najboljše v ligi. V svojih vrstah ima namreč več zelo dobrih in izkušenih posameznikov, nasprotniki iz prejšnjih krogov pa o njih pravijo, da nimajo prave ekipne igre. Slogaši bodo lahko tokrat nastopili v popolni postavi, saj je tudi center Sorgo dokončno saniral svojo poškodbo. Obeta se gotovo zanimiva tekma, Riolino in soigralci pa lahko z dobro igro še podaljšajo svojo serijo zmag. Na domačih tleh bo igral tudi Val Imsa, kar pomeni, da bo lahko trener Ma-kuc računal tudi na doprinos Danjela Ra-detiča. Francesco Masi, ki si je pred začetkom prvenstva poškodoval prst, pa bo moral počivati še teden dni. Valovci bodo tokrat gostili Porcio, ki je doslej zbrala šest točk. V prvem krogu je premagala močno okrnjeno Sočo, v tretjem pa je presenetila favorizirano Prato. Porcia je v ligi novinec, med poletjem pa se je nekoliko okrepila. Vsekakor gre za enega izmed tistih nasprotnikov, ki jih morajo skušati Plesničar in soigralci, ki doslej edini še niso osvojili niti seta, premagati. Po današnjem krogu vsaj ena ekipa ne bo več brez točk, saj se bosta v Gorici pomerila Olympia Tmedia in Rigut-ti. Obe ekipi sta po lanskem napredovanju iz D-lige letos bolj šibki in sta doslej osvojili le en set: Goričani proti Cusu, Tržačani pa proti Ferru Alluminiu. Rigutti ima v svojih vrstah nekoliko bolj izkušene odbojkarje kot Olympia, očitno pa je, da sodi med slabše ekipe v ligi, tako da bi lahko mogoče Faganel in soigralci danes ciljali vsaj na točko. Edina naša moška ekipa, ki bo igrala v gosteh, bo tokrat Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki se bo v Trstu pomerila s Ferrom Alluminiom, ki je lani izpadel iz B2-lige. Tržačani igrajo letos v nekoliko spremenjenem sestavu, večkrat pa uporabljajo sistem 4:2. V svojih vrstah imajo še vedno precej izkušenih odbojkarjev, niso pa nepremagljivi. Sočani bodo igrali z isto postavo kot v zadnjih krogih, če bosta Valentinčič in Testen na mreži razpoložena, pa bi lahko favorizirane domačine tudi presenetili. Paziti se bodo morali predvsem nasprotnikovih tolkačev. V ženski C-ligi bodo slogašice gostovale v Čenti. Nasprotnice so lani brez težav osvojile prvo mesto v D-ligi, letos pa so v prvih štirih krogih zmagale le enkrat. Gre nedvomno za ekipo, ki je v dometu odbojkaric Sloge List, čeprav so v telovadnici v Čenti vedno v težavah. Trener Drasič bo lahko tokrat spet računal tudi na sestri Spangaro, odsotna pa bo Barbara Gregori. V ženski D-ligi bodo odbojkarice združene ekipe Bora in Brega po dveh zaporednih gostovanjih nastopile pred domačo publiko. Pomerile se bodo z novincem Fadaltijem, ki je doslej zbral dve točki več od naše ekipe in je trenutno na tretjem mestu. Med drugim je prejšnji teden gladko odpravil Rizzi Volley, proti kateremu so plave po slabi igri v tretjem krogu izgubile. Trener Smotlak bo imel tokrat z izjemo Martine Flego na razpolago vse igralke, čeprav bo Legovicheva zaradi službenih obveznosti v telovadnico prišla po začetku tekme. (T.G.) »naša napoved« - Paola Uršič Odbojkarskih copat še ni obesila na klin Dolgoletna odbojkarica Vala in Govolleya Paola Uršič, ki je vrsto let igrala tudi v B1 in B2-ligi, se je po lanski neuspešni izkušnji z Govolleyem v D-ligi odločila, da se posveti samo treniranju Sočine mladinske ekipe, ki nastopa tudi v prvenstvu 1. divizije. »Za letošnjo sezono nisem imela nobene konkretnejše ponudbe, tako da sem se odločila, da raje ne igram.« To pa še ne pomeni, da se je Paolina odbojkarska kariera že zaključila. »Stara sem samo petindvajset let, tako da mi res še ni treba dokončno obesiti copat na klin. Mislim, da lahko še marsikaj dosežem. Sicer pa bom letos igrala v prvenstvu ljubiteljev, tako da bom lahko ohranila formo.« Paola pa je ob koncih tedna še vedno pogosto v telovadnici. Rada hodi gledat tekme svojih prijateljic, tako v C kot v B2-ligi, sicer pa na splošno sledi moškim in ženskim goriškim ekipam. Igranje odbojke močno pogreša. »Celih trinajst let sem z ljubeznijo igrala odbojko, tako da ni enostavno kar naenkrat nehati.« Treniranje mladinske ekipe pa je Paoli zelo všeč. Že tri leta vodi isto skupino. Z mladimi igralkami se dobro ujema, njene varovanke pa so z njo prav tako zadovoljne. »Treniranje mi je všeč, ker zdaj mlajše igralke učim to, kar so mene učili moji trenerji. Vse sem ob- čudovala in sem jim še zdaj hvaležna za vse dragocene nasvete.« Paola pa opaža, da je zdaj delo z mladimi težje, kot je bilo nekoč. »Preveč so obremenjeni z raznovrstnimi hobiji in trenirajo tudi več športnih panog. Poleg tega pa so večkrat tudi premalo ambiciozni in si ne zastavljajo nobenih ciljev, zaradi tega pa se kdaj tudi ne potrudijo toliko, kot bi se morali.« Trenutno Paola trenira odbojka-rice, ki so stare v glavnem od šestnajst do sedemnajst let, ne ve pa še, če bo v bodoče trenirala tudi kako člansko ekipo. »Mislim, da bo to odvisno od rezultatov, ki jih bom dosegla. Če bom kot trenerka uspešna, mi bodo mogoče prej ali slej zaupali tudi kako člansko ekipo.« NAPOVEDI PAOLE URŠIČ Tarcento - Sloga List 1:3 Val Imsa - Porcia 1:3 Sloga Tabor Televita - Prata 3:2 Ferro Alluminio - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 0:3 Olympia Tmedia - Rigutti 3:2 Bor/Breg Kmečka banka - Fadalti 3:1 (T.G.) Sovodenjski napadalec Alan Reščič je doslej dosegel štiri zadetke kroma nogomet - Danes v okviru prvenstva 2. amaterske lige V Bazovici bo živahno Zarja Gaja gosti Breg - Promocijska liga: jutri v Repnu derbi Kras - Juventina - Pri Štandrežcih prvič Pejakovic Danes 2. AMATERSKA LIGA ZARJA GAJA - BREG - V okviru 9. kroga se bosta danes (14.30) v Bazovici pomerila domača Zarja Gaja (10 točk) in dolinski Breg (17 točk). V obeh taborih napovedujejo borbeno tekmo. Trener vzhodno-kraškega društva Giacomo Di Summa ne bo imel na razpolago Zocca, Schiraldi-ja in Mihelčiča. Pod vprašajem je nastop Kevina Segulina. Di Summov kolega Vitulič pa bo imel več težav s postavo. Odsotni bodo Laurica, Esposito, Matelich, German, Bursich in Sestan, ki se je udaril na četrtkovem treningu. Pod vprašajem pa je nastop Poljška. Sodil bo Tržačan Cova. Jutri PROMOCIJSKA LIGA KRAS KOIMPEX - JUVENTINA - Navijači obeh ekip pričakujejo jutri v Repnu (14.30) borben tržaško-goriški slovenski derbi. Kras (22 točk) je seveda glavni favorit za zmago, Juventina (11 točk) pa se gotovo ne bo vnaprej predala. Kra-sov trener Musolino ne bo imel težav s postavo. Na razpolago bo tudi Radenko Kneževič. Nekaj novosti pri Juventini: od prve minute bo najbrž igral zvezni igralec srbskega rodu Jovica Pejakovic (sicer doma iz okolice Nove Gorice), ki je lani igral v Nemčiji. Juventinini odborniki so nam novico potrdili sinoči, ko so po dolgem postopku končno registrirali igralca. Odsoten bo poškodovani Manuel Peteani, pod vprašajem pa sta nastopa Candus-sia in Geromette. Sodil bo Videm-čan Di Marzio. Balinanje: Gaja danes Balinarji gropajsko-padriške Gaje bodo v okviru današnjega 3. kroga deželne C-lige na pokritih balinarskih stezah v športnem centru Ervatti pri Briščikih ob 15. uri gostili solidno ekipo Villaraspa iz Staran-zana, ki je po mnenju trenerja Milana Calzija ena boljših v skupini. »Vil-laraspa ima hitre in tehnično zelo dobre balinarje. So mlada ekipa. Kljub temu mi gremo odločno na zmago,« je dejal Calzi, ki bo tokrat opravil nekaj menjav pri dvojkah in trojkah. Domači šport Danes Sobota, 15. novembra 2008 KOŠARKA MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Foljanu, Ul. Azzurri d'ltalia: Fogliano - Dom DEŽELNI UNDER 17 - 16.30 v Štarancanu: Falconstar - Bor DRŽAVNI UNDER 15 - 17.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Snaidero UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor ZKB ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Ul. Suvich: FerroAlluminio - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 v Standrežu: Val Imsa - Porcia; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Prata ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Čenti: Tarcento - Sloga List ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Pordenone UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Nabrežini: Sokol - Kontovel NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Breg DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Standrežu: Juventina - Trieste Calcio; 17.00 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Kras; 17.00 v Križu: Vesna - Pro Gorizia ZAČETNIKI 11:11 - 16.30 pri Domju: Triestina -Pomlad A ZAČETNIKI 7:7 - 15.00 v Ločniku: Lucinico -Mladost NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA -18.00 v Zgoniku: Kras ZKB -Montepaschi Siena MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - Este MOŠKA C2-LIGA - 16.00 v Huminu: Gemona - Kras BALINANJE C-LIGA - 15.00 Ervatti, pri Briščikih: Gaja -Villaraspa HOJEK NA ROLERJIH A1-LIGA - 18.00 v Milanu: Milano 24 Quanta -Polet ZKB Kwins Jutri Nedelja, 16. novembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Benetkah: Pool venezia - Jadran Mark; 18.00 v Vicenzi: Vicenza - Bor Radenska NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Juventina; 14.30 v Marianu: Mariano - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Turjaku: Turriaco -Primorec; 14.30 v Ronkah: Ronchi - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Primorje Interland 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Nabrežini: Aurisina - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Pordenonu: Pordenone - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Križu: Pomlad - Sant'Andrea San Vito ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 v Repnu: Pomlad B -Esperia NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 11.30 v Zgoniku: nastopata tudi Kras A in B MOŠKA D1-LIGA - 10.30 v Zgoniku: Kras - Trieste Sistiana A ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Altura UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Huminu: Tubfer - Soča Rast; 16.00 v Trstu, Morpurgo: Triestina Volley -Olympia MARIANO - VESNA - Ekipa kriškega društva (9 točk) bo skušala iz Mariana (8 točk) odnesti domov vse tri razpoložljive točke. Trener Vene-ziano bo imel nekaj težav s postavo. Odsoten bo poškodovani Boato. Pod vprašajem sta Degrassi in Leghissa, ki sta med tednom trenirala posebej. Od Vesne se je medtem poslovil pomožni vratar in trener vratarjev Max Samsa. Vratarje zdaj trenira Vene-zianov pomočnik Carlon iz Ronk. Sodnik: Beltrame iz Vidma. 1. AMATERSKA LIGA RONCHI - SOVODNJE - Sovo-denjce (11 točk) čaka v Ronkah (14 točk) težka preizkušnja. Ronchi je drugi na lestvici in v zadnjem krogu je v Trstu premagal solidno Costa-lungo. Sovodenjci pa so v nedeljo dokazali, da so v dobri formi, tako da jutri računajo na vsaj točko. Sodnik: So-kolic iz Trsta. TURRIACO - PRIMOREC - Po porazu proti Medei bodo skušali nogo- metaši Primorca (8 točk) popraviti vtis proti Turriacu (13 točk), ki v zadnjih krogih ne igra najbolj prepričljivo. Trener Sciarrone bo imel na razpolago vse nogometaše. Sodnik: Lau-retano iz Maiana. 2. AMATERSKA LIGA FIUMICELLO - PRIMORJE INTERLAND - Primorje (13 točk) bo skušalo v gosteh odnesti domov celoten izkupiček. Fiumicello (9 točk) spada namreč v nižji rang ekip skupine D. Trener Nevio Bidussi, ki ne bo imel večjih težav s postavo, upa, da bo ekipa igrala kot je treba. Sodil bo Videmčan Mitri. 3. AMATERSKA LIGA AURISINA - MLADOST - Mlado- stin trener Fabio Sambo napoveduje borbeno igro. »V Nabrežini bomo skušali zmagati,« je še dodal Sambo, ki ne bo imel na razpolago diskvalificirane-ga Marusiča. Pod vprašajem pa so De Meio, Spadari in Radetič. (jng) »naša napoved« - Jernej Kapun »Vrh lestvice ni odraz naše izredne moči, ampak so drugi zelo šibki« Jernej Kapun iz Devinščine je letos ponovno oblekel dres Primorja. Tri leta je nastopal v 3. amaterski ligi pri Aurisini, septembra pa je po povabilu ponovno pristopil k matičnemu društvu, kjer je začel nogometno pot. »Pri Aurisini je bila predvsem organizacijska plat dokaj šibka, zato sem ekipo zapustil in po povabilu raje izbral Pri-morje. Opazil sem, da imajo pri prose-škem društvu zelo dobre namene in zato sem se odločil, da se vrnem. S svojo izbiro sem zelo zadovoljen,« je pojasnil 26-letni Jernej, ki igra v vlogi branilca ali srednjega napadalca. Kakšno pa je vzdušje v ekipi? Zelo dobro. Že dolgo ni bilo v ekipi tako prijetnega vzdušja. Mislim, da je razlog predvsem ta, da je v ekipi veliko mladih. Več je tudi domačinov. Seveda k temu prispevajo tudi zmage. Kako ocenjuješ trenerja Bidus- sija? Je kvaliteten trener. Všeč mi je, ker zamenjuje igralce. Vsem da priložnost, da se izkažejo. Ali te preseneča, da ste tako visoko na lestvici? Nisem pričakoval, da bomo pod vrhom. Menim pa, da to ni odraz naše izredne moči, ampak so ostali tekmeci zelo šibki. Zdi se mi, da se lahko borimo tudi za napredovanje. JERNEJEVE NAPOVEDI: Kras - Juventina 1 (2:1) Mariano - Vesna 1 (3:0) Turriacco - Primorec X (1:1) Ronchi - Sovodnje X (0:0) Fiumicello - Primorje 2 (0:2) Zarja Gaja - Breg 2 (0:1) Aurisina - Mladost 2 (0:3) Prejšnji teden je Aljaž Milič zbral 5 točk. Vrtni red: Sciarrone 7, P. Carli 6, Laurica in Milič 5, M. Peteani 4, Mi-kuš in Ghezzo 1. 22 Sobota, 15. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Tako je Edinost pisala o triintridesetem rednem občnem zboru istoimenskega političnega društva, ki se je vršil ob precejšnji udeležbi. »Kmalo po deseti uri je predsednik društva dr. Rybar otvoril zborovanje, konstatiral sklepčnost ter izjavil nastopno: V minolih letih se je ob enem o tej priliki sklicevalo tudi javen shod. Prišlo je na ta shod mnogo ljudi, poročalo se je na kratko o delovanju društva, izvolilo se je odbor in govorilo o dnevnih vprašanjih, a to niso bili občni zbori, ampak javni shodi. Letos se je sklicalo samo občni zbor članov društva in to iz posebnih razlogov. Prvi razlog je, da se na javnih shodih ni moglo razpravljati o društvenih stvareh, ampak se je bolj politiziralo, a na občnem zboru se mora v prvi vrsti razpravljati o upravi društva. Drugi vzrok je, da ima društvo člane, a ti člani imajo dolžnosti, da plačujejo udnino, toda ti člani niso imeli tudi pravic. Vsak, kdor je bil na shodu, je li plačeval ali ne, je menil, da ima tu- di pravico kritikovati delovanje društva. In člani morajo imeti pravico, da tudi kontrolirajo delovanje društva. Tretji razlog je, da je politično društvo Edinost eno najvažnejših v Trstu, društvo, ki vodi politično akcijo tržaškega slovenstva, in od te akcije je odvisen razvoj tržaškega slovenstva. Ko niso tržaški Slovenci imeli v državnem zboru svojega zastopnika, tedaj je padal njihov vpliv. Na Dunaju so na primer smatrali za zastopnico okoličanskega kmeta laško društvo 'Societa agraria' in radi tega, ker so bili okoličani zastopani po Italijanu. Odkar imamo zopet svojega zastopnika v državnem zboru, se je politični vpliv Slovencev zopet dvignil. Važno je društvo, ki vodi politiko, a to naše društvo ima žal le premalo članov. Ako se gre za kake demonstracije, tedaj prihrumijo ljudje v velikem številu, a to ne zadostuje, da se ljudje hipno nevdušujejo, zanimanje mora biti trajno,« meni dr. Rybar. ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Z zvoki delavske himne so Škedenjci proslavili enainštirideseto obletnico oktobrske revolucije. Pomen revolucije in pomen proslave je obrazložil tovariš Kenda najprej z nekaj besedami v italijanščini in nato obširneje v slovenščini. »V okviru proslave,« je poudaril govornik, »je treba tudi napraviti obračun političnega dela v preteklih letih, še posebno, ker se zopet pojavljajo napadi na naše gibanje ter napadi na zvezo komunistov Jugoslavije in na jugoslovanske narode. Predvsem je treba razumeti, zakaj je nastala revolucija, ki je zbrala okoli sebe milijone delavcev in kmetov, ki so se po tlačenju uprli fevdalizmu, plemstvu in carizmu. Lenin je pravilno uvidel, da bodo lahko samo delavci, združeni s kmeti, uničili kapitalizem in se rešili tlačanstva ter utrli novo pot za socialistično ureditev. Zemljo kmetom, tovarne delavcem, je bilo geslo, ki je sprožilo največjo revolu- cijo vseh časov in ki je znala zdrobiti okove izkoriščevalcev delavskega razreda. Na osnovi tega gesla se je osnovala nova socialistična družba. Sledila je preobrazba na vseh področjih: industrija se je razvila, na kmetijah pa so nastajali kolhozi. Če pomislimo, da ni bil ruski mužik 1917. leta ne politično ne družbeno razvit in da je bil ideološki plen izkoriščevalskega razreda, kateremu je moral le kloniti, tedaj moramo priznati, da je bil napredek do 1929. in 1930. leta velik. Tedaj je bila postavljena osnova za razvoj Sovjetske zveze. Novi rod je začel živeti v novih pogojih. Sicer niti ta ni mogel razviti svojih teženj, ker je bila nad njim težka Stalinova roka, ki je bdela nad centralizmom. Ne bi se smelo dogajati, da vladni organi diktirajo tovarnam in bazi, temveč ravno nasprotno. Do tega je prišlo zaradi nezaupanja do delavskega razreda,« je svoj poseg zaključil tovariš Kenda. FILMI PO TV Ponedeljek, 17. novembra, Rete 4, ob 00.15 American Beauty Režija: Sam Mendes Igrata: Kevin Spacey in Annette Bening American beauty je ime posebne sorte vrtnic, ki jih Lesterjeva žena neguje z veliko pozornostjo. Lester je namreč družinski oče, čigar vsakdan teče po ustaljenih kalupih, ki pa ubogega protagonista sploh ne navdušujejo. Lester sovraži svojo službo in tudi z ženo in hčerko nima pretirano dobrega odnosa, vseeno pa je pri tem najvažnejši zunanji videz, saj je pomembno le to, da so vsi prepričani, da je njihova družinica posebno srečna. Nekega dne pripelje hčerka na dom prijateljico Angelo, v katero se oče noro zaljubi in bistveno spremeni vrsto dolgočasnih navad... Torek, 18. novembra, Rete 4, ob 21.10 Anna and the King Režija: Andy Tennant Igrajo: Jodie Foster, Chow Yun-Fat, Bai Ling in Tom Felton Anna Leonowens je angleška učiteljica, ki sredi 19. stoletja s sinom pripotuje v Bangkok, da bi vseh oseminpetdeset otrok siam-skega kralja Mongkuta naučila zahodnjaških znanosti. Odločna Anna nasprotuje strogim pravilom protokola in se ravno s tem samosvojim ravnanjem prikupi kralju Mong-kutu. Tennantov film, sodobni remake Cromwellovega celovečerca iz leta 1946, je nekakšno primerjanje zahodnjaške kulture z običaji in navadami vzhodnjaškega sveta. Torek, 18. novembra, La 7, ob 23.20 Colazione da Tiffany Režija: Blake Edwards Igrajo: Audrey Hepburn, George Peppard, Patricia Neal in Buddy Ebsen Film, ki je docela zapečatil kariero Audrey Hepburn pripoveduje o Paulu Varjaku, ne-wyorškem pisatelju, ki živi dokaj dandyjev-sko življenje. Ko se preseli v novo stanovanjsko sosesko, spozna Holly Golighty, očarljivo in živahno sosedo, ki je obsedena z newyorško visoko družbo in njenim življenjem. To Paula dokaj ^^//iiUV^Ur zmede, hkrati pa ga seveda privlači. Holly se premika v druažbnem življenju elegantno in prefinje-no. Naduto teka od zabave do zabave in neu-trudljivo išče primernega partnerja, s katerim bi uresničila svoje sanje. Sreda, 19. novembra, Sky cinema 1, ob 21 .uri Nella valle di Elah Režija: Paul Haggis Igrata: Tommy Lee Jones in Charlize Theron Spet pripoved o vojni v Iraku, a tokrat taka, kot si jo je zamislil oskarjevec Paul Haggis. Polemična, premočrtna in neprizanesljiva predvsem do Busheve uprave, ki je trmoglavo zasledovala cilj in cinično beležila število in imena tistih mladih Američanov, ki so na iraških tleh izgubili življenje. Film so predstavili na lanski beneški Mostri, kjer je pripoved o očetu, ki nemočno išče izgubljenega sina, presunila občinstvo in hkrati prepričala ameriške selektorje, da so Tommyja Lee Jonesa nominirali za oskarja. Četrtek, 20. novembra, Rete 4, ob 21.10 Il gladiatore Režija: Ridley Scott Igrajo: Russell Crowe, Joaquin Phoenix in Connie Nielsen V Rimu, leta 180 Mark Avrelijev sin Com-modus umori očeta, ker mu le-ta razkrije, da je nameraval imenovati za svojega naslednika generala Maximusa. Commodus v svoji nori želji po maščevanju umori tudi celotno generalovo družino. Maximusu ne preostane drugega kot da pobegne in postane suženj, dokler ga pod svoje okrilje ne vzame trener gladiatorjev Proximo. Tako se Maximus vrne v Rim in kuje maščevanje proti Com-modusu. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV FOTO KROMA TKANINA S POŠEVNIMI 6RTAMI KUBANSKI PISATELJ (REINALDO) VESELJE, SRE6A 2AN ROBERT OČE ZDRAVILIŠČE IN PRIZORIŠČE FORMULE ENA V BELGIJI STAR TIP CITROENO-VEGA AVTA LETOVIŠČE PRI OPATIJI MESTECE V NEMČIJI STARA FIZIKALNA ENOTA ZA DELO IVAN RIBIC IZRAZ, IGRA OBRAZA TISK, KI IZHAJA V DOLOČENIH OBDOBJIH TUJE ŽENSKO IME NORDIJSKA BOGINJA MORJA MAJHEN IZRASTEK NA GLAVI OŠABNEŽ, PREDRZNEŽ STANISLAV RENKO RESTAVRACIJA V ZDA MESTO V LITVI MESTO NA SICILIJI PRVI MITOLOŠKI LETALEC STAJA ZA ŽIVINO PO PLANINAH ITALIJANSKA NIKALNICA ZDRAVILNA RASTLINA TALNA OBLOGA NEKD. BRAZIL. NOGOMETAŠ GLASO-SLOVEC SERGEJ EISENSTEIN MESTO V NEMČIJI SAMC-LJUBNEŽ PCDLCŽNI-ŠKO DELO NORV. POP SKUPINA SLOV. GLASBENIK SOSS LJUBKOVAL. NO ŽENSKO IME MESTECE V FRANCIJI DIKTAT BERI PRIMORSKI DNEVNIK ČAS BREZ VOJNE VRHUNSKI ŠPORTNIKI AMERIŠKA PISATELJICA ZAHRBTNO SPLETKARJENJE REKA V FRANCIJI, KI TEČE SKOZI GRENOBLE ŠESTNAJSTA ČRKA HEBREJSKE ABECEDE BULDOŽER, STROJ ZA ZEMELJSKA DELA / ČEŠKA PRITRDILNICA KRAJŠA, LUJA PUŠKA CEKRVENI DOSTOJANSTVENIK ŽENSKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE POD LES. OGRAJA GRŠKA MUZA LJUBEZNI ANTON AŠKERC OBLAČILA, OBLEKA VOJAŠKO PRISTANIŠČE V JUŽNI ITALIJI NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU RISBA NA PLATNU PRVI RIMSKI ZALOŽNIK VZGOJITELJ, UČITELJ PALESTINSKA OSVOBO-BODILNA ORGANIZAC. LIV UUMANN TRŽAŠKI KANUIST ŽELEZNIŠKA PROGA TRINITRO-TOLUEN BAJESLOVNA PRIPOVED GORSKE REŠEVALNE SANI RUSKI PIANIST (JAKOV) BRITANSKI GLASBENIK (BRIAN) POSVOJENEC KAZALNI ZAIMEK PISAR, URADNIK TAVČAR IVAN ITALIJANSKI ARHITEKT, KI JE DELOVAL V RUSIJI ZAVRNITEV UGOVORA / OKROGLO ŠTEVILO NASILEN VSTOP KONTAKT IGOR KOMEL INDIJSKI HRAST SLOVARČEK - AIRE = mestece v Franciji * ARENAS = kubanski pisatelj * CATHER = ameriška pisateljica (Willa) * DRl = nogometaš Triestine (Paolo) * NAGOLD = mestece v Nemčiji * RAN = nordijska boginja morja / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. novembra 2008 23 18.40 20.25 20.30 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Tako Pako TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.40 Nan.. Un ciclone in convento 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Dreams Road - Korzika 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: Serata d'onore - Moda 23.55 Aktualno: Applausi 0.25 Nočni dnevnik Rai Due 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Scalo 76 (vodita M. Maionchi, F. Facchinetti) 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 18.50 Resničnostni šov: L'isola dei famo-si 20.00 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 - Dossier Storie V" Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale 12.55 Aktualno: Bellitalia 13.20 Aktualno: Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Ambiente Italia 15.50 Dnevnik Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.10 Magazine Champions League, sledi vaterpolo 18.10 Šport: 90° Minuto 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della sco-perta 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Dok.: Blu notte - Misteri italiani 0.40 Nočni dnevnik n vremenska napoved u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan: Le stagioni del cuore 9.30 Aktualno: Vivere meglio 11.00 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 14.50 Dnevnik in prometne vesti 12.40 Aktualno: Pianeta mare 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Perry Mason - La barba di ve- tro (krim. ZDA, '91, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Dok.: Il parco Tarangire 18.55 22.35 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Rangeregade 21.10 Film: A rischio della vita (akc., i. J. C. Van Damme) 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 23.40 Šport: Guida al campionato 0.30 Aktualno: Sipario notte 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Loggione 9.30 Aktualno: Amici libri (A. Busi) 10.00 Variete: Maurizio Costanzo Show 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il supermercato 14.10 Resničnostni show: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C'e' posta per te O Italia 1 6.10 6.55 10.45 11.20 12.25 13.35 14.15 16.30 18.30 19.05 20.00 21.00 Nan: Prima o poi divorzio Risanke Nan.: Una pupa in libreria Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Resničnostni show: La Talpa Film: Robin Hood - Un uomo in calzamalia (kom., ZDA, '93, i. C. El-wes) Film: Una gorilla per amica (akc., ZDA, '95, r. J. Gray, i. W. Horneff) 0.00 Dnevnik in vremenska napoved Film: Come cani & gatti (kom., ZDA, '01, i. J. Goldblum, E. Perkins) Dnevnik in vremenska napoved Film: Shaggy Dog - Papa che ab-baia non morde (kom., ZDA, '06, r. B. Robbins, i. T. Allen) 23.00 Film: Swarm - Minaccia della giun-gla (akc., ZDA, '01, i. G. Anwar) 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.00 Dnevnik 12.45 Inf. odd.: Volley time 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 Snaidero passione basket 14.00 Videomotori 14.15 Aktualno.: Qui Cortina 15.10 Aktualno: Hard Trek 15.40 Dokumentarec o naravi 19.10 Aktualno: Musica che passione! 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.55 Film: Scrivimi fermo posta 22.35 Inf. odd.: Eventi in provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.40 Nan.: Centennial LA 6.00 7.00 9.20 10.00 La l Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: L'intervista Film: Arturo (kom., ZDA, '88, r. B. Yorkin, i. D. Moore) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: In tribunale con Lynn 14.00 Dok.: Dogs with Jobs 14.00 Rugby: Test Match 2008: Italija - Argentina 17.00 Dok.: Big Game 17.40 Film: Il segno del potere (dram., VB, '74, r. P. Hunt, i. R. Moore) 20.00 1.15 Dnevnik 20.30 Variete: Cozza Italia Exclusive 21.10Film: La poliziotta (kom., It, '74, r. Steno, i. M. Melato) 23.25 Variete: La valigia dei sogni 0.05 Nan.: Hustla - I signori della truffa 1.05 Dnevnik Jr Slovenija 1 7.00 7.35 9.10 10.40 11.55 13.00 ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00Dnevnik Zgodbe iz školjke (pon.) Nan.: Križ Kraž Kino Kekec: Holiji Polnočni klub (pon.) Tednik (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tekma (debatna oddaja) 14.05 Film: Tomov polnočni vrt(pon.) 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint - Vitalnost 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.05 Film: Nova Francija 22.25 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.55 Hri-bar 0.00 Nad.: Svitanje 0.45 50 let televizije 1.10 Dnevnik (pon), sledi Dnevnik zamejske TV (t Slovenija 2 6.30 3.15 Zabavni infokanal 7.00 50 let televizije 7.30 Polemika (pon.) 8.55 Primorski mozaik (pon.) 9.25 Dok. nan.: Slovenski vodni krogi 9.55 Levi: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) 11.15 Z glavo na zabavo (pon.) 11.40 Študentska (pon.) 12.00 Dok. serija: Vojskovodje (pon.) 12.55 Levi: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) 13.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopi- 14.40 15.35 15.55 18.20 19.55 21.50 22.20 22.45 tarjem Ritem duha Skozi čas London: tekma angleške lige: Arsenal - Aston Villa Film.: Babica gre na jug Nogomet. tekma lige Telekom. Rudar - Domžale Bleščica Slovenski magazin Sobotno popoldne Koper 12.15 Dnevni program 12.30 Levi: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Pogovorimo se o... 15.20 Sredozemlje 15.50 Košarka: NLB Magazin 16.10 23.50 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Verska oddaja: Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - zahod 20.00 Košarka NLB 21.30 Alter ECO 22.15 »Q« - Trendovska oddaja, sledi Mediteran Festival 23.00 Balador live music Istralia 0.35Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku ^ Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Kultura 18.30 Dok. film: Kras (pon.) 18.45 Mladi o mladih (pon.) 19.25 Settimana Friuli (pon.) 19.55 EPP 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Film: Angel maščevanja 22.00 Odprta tema: Internetne goljufije (pon.) 22.30 Polka in Majolka (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Halštat (radijska igra); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Sejem zelišč in dobrot; 10.45 Namig na nedeljski izlet; 11.00-13.50 Rokomet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15 SMS; 17.00 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kultu-romat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Zvezdosled; 19.00 Dnevnik: 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Pucciniana; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 15 Četrtek, 13. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno č—y oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren üü dež g nevihte veter megla Mediteranski ciklon vpliva na vreme pri nas z dotokom Ciklonsko območje nad osrednjim Sredozemljem se bolj suhih severovzhodnih tokov tako v višjih plasteh počasi polni. V višinah priteka k nam od severovzhoda še ozračja kot v prizemlju. razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34 Dolžina dneva 9.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.13 in zatone ob 10.00 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden, le vremensko najbolj občutljivi bodo še imeli značilne vremensko pogojene težave. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.14 najnižje -13 cm, ob 10.14 najvišje 48 cm, ob 17.078 najnižje -56 cm, ob 23.57 najvišje 21 cm. Jutri: ob 4.59 najnižje -4 cm, ob 10.49 najvišje 38 cm, ob 17.57 najnižje -47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............8 2000 m............0 1000 m............7 2500 m ...........-2 1500 m............2 2864 m ...........-2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona & CELOVEC O 5/9 o GRADEC 6/9 TOLMEČ O 2/8 TRBIŽ O 1/7 ' .. b VIDEM O "¡T4 4/17 O PORDENON 5/16 ČEDAD O 5/16 o2/7J^^S „ ■ KRANJSKA G. q XX j-"-! TRŽIČ <— 6/9 o KRANJ o ¿-2) LJUBLJANA 7/9 POSTOJNA O 6/9 r, KOČEVJE PORTOROŽ O 10/17 r—__ REKA 11/16 O 5/8 S. GRADEC GORICA O 0 10!i6RICV>P( 7/17 _____10/16 ¿Vo CELJE 7/10 o £ N. MESTO 7/9 O ___i MARIBOR o 6/9 PTUJ d O M. SOBOTA O 6/9 ZAGREB 7/9 o _ o " ČRNOMELJ OPATIJA PAZIN O ÎNAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo prevladovalo lepo vreme z jasnim ali delno jasnim nebom. Zjutraj se bo na Trbiškem območju lahko pojavila nizka oblačnost. Ob morju bo pihala zmerna burja, ki bo zjutraj občasno močnejša. Na Primorskem bo sončno, burja bo oslabela. Drugod bo pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem okoli 16 stopinj C. velika britaniJa - V teh dneh je deželen posebne pozornosti »Večni prestolonaslednik« princ Charles dopolnil 60. leto LONDON - Britanski prestolonaslednik Charles je včeraj praznoval 60. rojstni dan. Ob tem na Otoku že več dni potekajo različni dogodki, izstopata pa dva. Kraljica Elizabeta II., ki je pred dnevi sinu prvič izrekla javno priznanje, je v četrtek gostila slovesno večerjo, soproga Camilla pa bo danes gostiteljica zasebne zabave s koncertom pevca Roda Ste-warta. Charles, najstarejši otrok Elizabete II. in vojvode Edinburškega, se je rodil 14. novembra 1948, paru pa so se v zakonu rodili še trije otroci; Anne, Andrew in Edward. Charles, ki ga je kraljica leta 1958 imenovala za valižanskega princa, je svoje znanje med drugim pridobival na univerzi Cambridge, kjer je študiral arheologijo, antropologijo in zgodovino, kariero pa si je ustvarjal tudi v britanskih kraljevih zračnih in mornariških silah. Miljone ljudi po vsem svetu je 29. julija 1981 pritegnila pravljična poroka Charlesa in Diane Spencer, ki pa se je leta 1996 končala z uradno ločitvijo. Zakoncema sta se rodila sinova, danes 26-letni William in 24-letni Harry, javnost pa je imela priložnost tudi spremljati, kako so na dan pricurljale podrobnosti o odnosu Charlesa in Diane ter o njuni zakonski nezvestobi. Diana je bila do svoje smrti v pariški prometni nesreči leta 1997 izjemno priljubljena v javnosti, ki je dolgo časa potrebovala, da je sprejela prisotnost Char-lesove dolgoletne ljubice Camille Parker Bowles v njegovem življenju. Sprememba pa se je zgodila aprila 2005, ko se je Charles poročil s Camillo, s katero se poznata že od 70. let prejšnjega stoletja. Kot ocenjuje urednica britanske revije Saga Emma Soames, vnukinja nekdanjega britanskega premiera Winsto-na Churchilla, je za Charlesa zakon s Ca-millo zagotovo nekaj dobrega, kar se mu je zgodilo v življenju. Kot pravijo prijatelji, je srečen, kot nikoli prej. Poleg tega se tudi zaveda, da bo kot valižanski princ pustil daljšo zapuščino kot bodoči kralj. Tako Charles tudi sprejema, da njegova mati, kraljica Elizabeta II., zahvaljujoč odličnemu zdravju in izvrstnim genom, utegne ostati na prestolu, dokler ne bo že v poznih sedemdesetih letih. Charles, prestolonaslednik z najdaljšim stažem v britanski zgodovini, velja za hiperaktivnega in je znan po različnih interesih, ki vključujejo zanimanje za religijo, okolje, naravno medicino in arhitekturo. Samo lani se je udeležil 600 dogodkov, od tega 77 v tujini, sodeluje še v približno 20 nevladnih organizacijah, izmed katerih jih je večino sam ustanovil. Kraljeva družina je njegov jubilej obeležila že v četrtek zvečer, ko je Elizabeta II. v Buckinghamski palači gostila gala večer, na katerega so povabili številne ugledne goste. Posebno javno priznanje pa je kraljica svojemu sinu izrekla, ko je avstraliJa - Dečka je rešil pred kačo Kuža prejel odlikovanje za hrabrost (in veliko kost) Princ Charles s soprogo Camillo ansa v sredo v spremstvu soproga, princa Phi-lipa, obiskala njegovo dobrodelno ustanovo Prince's Trust, ustanovljeno leta 1976. "Medtem ko se približuje 60. rojstni dan valižanskega princa, najinega sina, bi želela povedati, da sva oba izjemno ponosna z njegovim delom v tej organizaciji," je povedala britanska mo-narhinja. Soproga Camilla pa bo slavljencu, ki v dokumentarcu BBC priznava, da kot vredne ocenjuje samo nekatere dele svojega dosednjega dela, danes pripravila zasebno zabavo. Na njej bo zbranim gostom zapel znan britanski pevec Rod Stewart, ki že vrsto let sodeluje s prinčevo ustanovo Prince's Trust. (STA) SYDNEY - Psu mešancu, ki sliši na ime Diesel, so v Avstraliji včeraj podelili posebno odlikovanje za hrabrost, nagradili pa so ga tudi z veliko kostjo. Diesel se je namreč izkazal kot najboljši človekov prijatelj, saj je svoje življenje postavil na kocko in gotove smrti rešil triletnega fantiča, ki ga je napadla smrtonosna rjava kača. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, se je strupenjača že pripravljala na napad na svoj plen, ki je bil v tem primeru mali Drew Beaston. Deček se je igral na domači kmetiji v Queenslandu, kuža pa je s svojimi ostrimi čutili nemudoma zaznal prežečo nevarnost. Takoj je zaščitil dečka in se podal v boj s ka- čo, ki ga je med spopadom dvakrat pičila. Hrabri kuža je takoj po herojskem dejanju izgubil zavest, na veterinarski kliniki pa so mu morali vbrizgati dvojni odmerek protistrupa in mu tako še pravočasno rešili življenje. Hospitaliziran je bil še dva dneva, nato pa se je lahko vrnil domov. Kot je povedal tiskovni predstavnik združenja za preventivo pred nevarnimi živalmi v Queenslandu Michael Beatty, je pomembno, da svet sliši za herojska dejanja živali. Beatty, ki je tudi odlikoval kužka, poudarja, da je 23-kilogramski Diesel dokazal, kakšno vlogo ima lahko pes kot človekov najboljši prijatelj. (STA)