PRIMORSKI DNEVNIK
PoStrnna plačana v gotovLnl Abb postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXII. St. 77 (6364)
TRST, petek, 1. aprila 1966
150 MILIJONOV LJUDI JE SPREMLJALO ŠTETJE VOLILNIH IZIDOV V ANGLIJI
Po nekončnih izidih: odločna zmaga laburistov z verjetno večino od 80 do 150 poslanskih mandatov
Press Association predvideva, da bodo imeli v novi poslanski zbornici laburisti 390, konservativci 232 in liberalci 7 poslancev - Predsednik laburistične stranke: «Prvi izidi so zelo spodbudni» - Predsednik konservativcev: «Žalosten sem, vendar pa nisem presenečen» - Heath je priznal laburistično zmago že opolnoči - Dokončni rezultati bodo znani šele danes ob 10. uri
LONDON, 1. — Ob 2. uri: znani so izidi včerajšnjih parlamentarnih volitev za komaj nekaj nad polovico volilnih okrožij. Toda že na podlagi teh izidov so elektronski računski stro ji ugotovili, da bo parlamentarna večina laburistov znašala okrog 150 volilnih sedežev. Tiskovna agencija Press Associa-
tion pa je sporočila, da bodo i-meli laburisti v poslanski zbornici 390 poslancev, konservativ ci 232, liberalci pa 7 — v primeru, če bodo odstotki doseženi s štetjem ob 2. uri ostali približno isti do konca štetja.
Ob upoštevanju teh delnih i-zidov je glavni tajnik laburi-
stične stranke Len Williams iz javil, da so «prvi izidi zelo spodbudni«. Po njegovem mnenju bo laburistična večina v parlamentu 120 sedežev. Voditelj konservativcev Heath pa je že opolnoči priznal, da so laburisti zmagali. Predsednik konservativne stranke Edward Du Cann je po televiziji izjavil, da
•liunuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiii
PRIHODNJE LETO V JUGOSLAVIJI
Pred največjimi kadrovskimi spremembami v SFRJ
L. 1967 poteče mandatna doba - med drugim - tudi podpredsedniku republike, ter predsednikoma zvezne skupščine in izvršnega sveta
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — V oddaji «Ak-tualni razgovori« je na jugoslovanski televiziji nocoj odgovarjal pred-sednik zveznega odbora SZDL Jugoslavije Lazar Koliševski na nekatera aktualna družbena vprašanja. Med drugim Je dejal, da bo v prihodnjem letu v skladu z ustavnim načelom rotacije in omejitve ponovne izvolitve prišlo do največjih kadrovskih sprememb po vojni v Jugoslaviji. Prihodnje leto namreč, kot smo že nedavno poročali, poteka mandat številnim poslancem in visokim funkcionarjem, ka. terih funkcije so vezane za poslanski mandat. Med njimi je 28 naj-višjih zastopnikov zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta in drugih organov federacije. Potrebno je dogovoriti se o osebah, ki pridejo v poštev za izvolitev na primer za podpredsednika republike namesto Aleksandra Rankoviča, za predsednika zvezne skupščine namesto Ed. varda Kardelja, za predsednika zveznega izvršnega sveta namesto Petra Stamboliča, predsednikov skupščin in svetov, predsedniki mnogih skupščin in odborov, članov zveznega izvršnega sveta, državnih in zveznih tajnikov namesto dosedanjih, katerim poteka poslanski mandat.
To pa bo povzročilo kadrovske spremembe tudi v Zvezi komunistov, SZDL Jugoslavije in v sindikatu, kajti, kot Je poudaril Koliševski, potrebno se je odločnejše zavzemati za spoštovanje načela o nezdružljivosti istočasnega zavzemanja položaja v izvršnih organih Zveze komunistov, v izvršnih svetih in v vodilnih organih družbenopolitičnih organizacij. To je neob-hodno potrebno tudi zato, da bi se Zveza komunistov osvobodila vpliva in pritiska organov oblasti in uprave, da bi mogla uspešnejše izvajati svojo idejno-politično vlogo, da bi se odločnejše borila za izvajanje generalne linije razvoja in imela večjo možnost, da se kritično ogradi od posameznih sklepov organov oblasti in samoupravljanja. Naloga komisije, ki jo je nedavno izvolil zvezni odbor SZDL Jugoslavije, je, da ob posvetovanju s člani Zveze komunistov do junija le-
Zanimanje vse svetovne javnosti je osredotočeno na štetje volilnih izidov v 630 volilnih okrožjih Velike Britanije. Računa se, da je 150 milijonov ljudi po televiziji in radiu spremljalo štetje globoko čez polnoč, ko so bili znani izidi za okrog 400 okrožij. Na podlagi teh izidov Je laburistom zagotovljena naravnost sijajna zmaga, ki bo znašala verjetno 120 do 150 sedežev večine. Zmago je že opolnoči priznal konservativni voditelj Heath,
generalni tajnik laburistične stranke pa je previdno izjavil:	»Prvi
izidi so zelo spodbudni.. Ob 14; url danes bo predsednik vlade Wilson obiskal kraljico Elizabeto in ji
sporočil, da spričo zmage njegove
str
stranke ostane še nadalje predsednik vlade.
Zaostril se je spor glede rešitve zapletenega vprašanja stanovanjskih najemnin, saj zapadejo — že enkrat poduljšani — zakoni o zapori najemnin že 80. junija. Parlamentarna komisija in vlada pa o tem vprašanju nista niti še pričeli razpravljati. Gre očitno za nova notranja trenja v vladni koaliciji, kjer desnica zuhteva takojšnjo in popolno liberalizacijo, medtem ko je levica bila za postopno liberalizacijo na osnovi pravičnih najemnin. Ta spor je prišel na dan tudi na dokaj drastičen način, ko so po sestanku socialistični ministri in strokovnjaki stranke sprejeli stališče, da je treba za dve leti in pol podaljšati sedanji sistem stanovanjske zapore.
tos predloži osebe, ki pridejo v poštev za izvolitev na vodilna mesta. Tak način dela bo omogočil nepotrebna ugibanja in nervozo ter omogočil bodočim kandidatom, da se pravočasno pripravijo za funkcije, ki jih bodo prevzeli.
Glede predlaganja in izbire kandidatov je Koliševski poudaril, da se mora vedno bolj upoštevati sposobnost, naprednost m zaupanje, ki ga predloženi kandidati uživajo na raznih področjih družbenega in gospodarskega življenja in ne le v političnih organizacijah. V odgovor na druga aktualna vprašanja je predsednik ' zveznega odbora SZDL Jugoslavije med drugim izjavil, da je potrebno brez odlašanja in to ne z besedami, temveč z delom, boriti se za izvajanje sprejetih sklepov in postavk gospodarske reforme. V zvezi s tem je poudaril doslednost in odgovornost vseh v reševanju vprašanj, pri katerih se mora vedno upoštevati potreba stalne krepitve samoupravnega položaja delovnega človeka. Koliševski je priznal, da v dosedanjem političnem življenju ni bilo vedno vse v skladu s tem načelom, da je bilo mnogo sestankov brez konkretnih dogovorov in v zvezi s tem dejal, da se ne more več dovoliti praksa, da se stvarno odkrivajo novi problemi, a da se ne zadosti oziroma sploh ne zavzema za reševanje že odprtih vprašanj.
B. B.
je sicer «žalosten», vendar pa, da «ni tudi presenečen«.
Ob 2.14 so bili izidi naslednji: laburisti 265 (pridobili so 34 mandatov, izgubili nobenega): konservativci 126 (zgubili 35 mandatov, pridobili nobenega); liberalci 2.
Ob tej uri niso bili znani podatki iz 237 volilnih okrožij od 630.
Volitve so potekale v popolnem redu in laburistom je šlo na roko tudi lepo vreme. Volišča so zaprli ob 21. uri, nato pa se je začelo štetje, ki je že precej pred polnočjo pokazalo, da so laburisti dosegli sijajno zmago. Takoj je bilo napovedano, da bodo približno dokončni rezultati znani ob 4.00 uri zjutraj, povsem dokončni pa med 10. in 16. uro. Ob 13. uri ali najpozneje od 14. bo predsednik vlade Harold Wilson odšel h kraljici Elizabeti in ji sporočil zmago svoje stranke, kakor tudi, da bo ostal še nadalje predsednik vlade. Nekateri pa so mnenja, da ni dolžan opraviti tega obiska, ker je pač logično, da je njegova dolžnost ostati na vladi.
Harold Wilson je bil izvoljen ponovno v Huyton. Prejel je več kot 41.000 glasov, njegov konservativni nasprotnik pa okrog 20.000.
Zanimanje za štetje je bilo v vsem svetu zelo veliko. Računa se, da je po televiziji spremljalo poročila o izidih še pozno po polnoči okrog 150 milijonov televizijskih gledalcev.
Glede volilne udeležbe se poudarja, da je bila sicer večja kot je bilo pričakovati spričo precej mrtve volilne kampanje, vendar pa je bila udeležba precej manjša od leta 1964. Po neuradnih podatkih je znašala 64 odstotkov v primerjavi s 77 odst predlanskim.
vjetski znanstveniki novo vesoljsko avtomatsko postajo, ki so jo na-zvali «Luna 10» in ki naj preizkusi način, da se postavi v Lunino orbito umetni satelit, ki bo proučil področje okoli Lune.
«Luno 10» so izstrelili ob 11.47 (po italijanskem času) in je bila po štirih urah okoli 51 tisoč km oddaljena od Zemlje. Agencija TASS je kasneje sporočila, da je krožna pot satelita približno podobna predvideni in da vse aparature v redu delujejo. Satelit bo potreboval tri dni in pol, da bo dosegel Limo. V SZ so izstrelili 31. januarja «Luno 9», ki je mehko pristala na Luninem površju.
Etiopsko-somalski spopad
\ ADDIS ABEBA, 31. — Po uradnih vesteh so redne oborožene sile Somalije odprle ogenj proti abesinski patrulji, pri čemer je bil ubit policist. V etiopski prestolnici poudarjajo, da so umaknili svoje čete z meje
ŽENEVA, 31. — Ameriški delegat Fischer je na zasedanju razorožit-vene konference zagovarjal stališče, da NATO ne predstavlja nevarnosti
PONOVNO SE NI SESTALA MEDMINISTRSKA KOMISIJA
Različna stališča o rešitvi zapore stanovanjskih najemnin
Socialisti zahtevajo podaljšanje zapore za dve leti in pol
Fanfani je v poslanski zbornici govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih - Razprava o strujah na zasedanju sveta KI)
RIM, 21. — Danes bi se morala sestati medministrska komisija glede stanovanjskih komisij, ki pa se iz nepojasnjenih, razlogov ni sestala. Sestala pa se je parlamentarna posebna kombija, ki mora proučiti številne zr nske osnutke in predloge za ureditev tega zapletenega vprašanja. Na zasedanju komisije je podtajnik za javna dela De Coc-ci prosil komisijo, da odgodi razpravo po velikonočnih praznikih in zagotovil, da bo do takrat vlada izdelala svoj osnutek, katerega sedaj dokončujejo in ki ga bodo v kratkem predložili v odobritev ministrskemu svetu.
Predsednik komisije Breganze je sporočil, da se bo komisija sestala takoj po praznikih 20. aprila
in je izrazil pričakovanje, da bo lahko preučila tudi vladni zakon-
ski osnutek. Na vsak način pa ne bo čakala na njega in bo pričela takoj z delom.
za razširitev atomske oborožitve v Dopoldne so se pod predsedstvom Evropo, kot je na prejšnjem se- Nennija sestali v palači Chigi so-stanku obdolževal sovjetski delegat. I cialistični ministri in strokovnjaki,
ki so razpravljali o stanovanjskih najemninah in zapori izgonov. Sklenili so, da bodo tako v vladi kot v okviru posebne komisije zagovarjali podaljšanje za dve leti in pol stanovanjske zapore, ker sedaj ni časa, da se doseže določitev pravične najemnine. V tem razdobju se bo položaj s stanovanji izboljšal, ko bodo prišli do izraza ukrepi za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš.
Iz teh vesti izhaja, da je prišlo pri reševanju tega vprašanja ponovno do notranjih sporov med vladno koalicijo, saj se čujejo vesti, da so vladni organi izdelali prehodni zakon, ki pa naj bi v bistvu pomenil popolno liberalizacijo najemnin z izjemo samo nekaterih stanovanj, ki so blokirana še izpred 1947. leta.
V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o proračunu, med katero so govorili o ministrstvu za obrambo in nato o ministrstvu za zunanje zadeve. V razpravo je posegel zunanji minister
Poplave na Javi
MANILA, 31. — Indonezijska tiskovna agencija poroča, da je 123
oseb izgubilo življenje med strašnimi poplavami, ki so opustošile pod. ročje otoka Jave. Okoli pol milijo-
na prebivalcev so morali evakuirati in potrebujejo takojšnjo pomoč.
Iz Djakarte pa poročajo o manifestacijah študentov organizacije «Kami,>, ki zahtevajo izvolitev predsednika na osnovi ustave, ki predvideva, da je predsednik lahko izvoljen samo za pet let, medtem ko je bil Sukamo izvoljen 1949. leta. Zahtevajo tudi takojšnjo izvolitev podpredsednika.

IZREDNO RAZBURKANO OZRAČJE NA PROCESU O <ZANZARI»
Po spopadu s predsednikom sodišča je javni tožilec Lanza zapustil dvorano
Vrnil se je na popoldansko zasedanje in je zahteval za ravnatelja liceja 4 mesece in 15 dni zapora, za dijake - urednike po 2 meseca in 20 dni zapora in za lastnico tiskarne tudi 2 meseca in 20 dni zapora
MILAN, 31. —- Proces o študentovskem listu «La Zanzara« se je kaj kmalu po pričetku sprevrgel v odkrit spopad med javnim tožilcem dr. Lanzo in predsednikom sodišča Luigijem Bian chijem D’Espinoso. Javni tožilec je zasliševal šolskega skrbnika prof. Alda Torneseja, kako ocenjuje inkriminirani članek, ali ga lahko ocenjuje, da ima v okviru šole lahko vzgojni značaj, ali pa gre za erotični članek.
Dvorana je eksplodirala, in ----------------■
čuli so se glasni protesti preko
Nov satelit SZ «Luna 10»
MOSKVA, 31. — Agencija TASS sporoča, da so danes izstrelili so-
tiseč oseb, ki so napolnile do zadnjega kotička razpoložljivi prostor.
Javni tožilec je skočil in za< kričal: «Ce slišim samo še nek: šum in če vi, gospod predsednik niste v stanju, da ohranite red, bom odšel.«
Predsednik pa je rekel:	«Ker
dolžnost javnega tožilca ni oseb na, če vi greste, vas bo nekdo drug nadomestil.*
Dr. Lanza je slekel togo in zapustil sodno dvorano.
Predsednik sodišča je nato za krajši čas prekinil razpravo, medtem so obvestili o incidentu javno tožilstvo in je bil imenovan novi javni tožilec, ki pa je zapro-da se proces prestavi na po
0**1 “M OV	WVV J	X COLU V 1
poldne. Na popoldanskem zasedanju pa je prišlo do nekakega po-mirjenja med predsednikom sodi-
					
TRETJI DAN KONGRESA KP SOVJETSKE ZVEZE
I
Longo o «lastni poti v socializem^ Waldeck-Rochet za tretjo konferenco vseh KP
Hočiminhova poslanica kongresu - Kadar in Ceausescu za odstranitev sporov v mednarodnem komunističnem gibanju Podgorni poudarja kontinuiteto sovjetske politike od 20.
do 23. kongresa
MOSKVA, 31 — Tretji dan kongresa KP SZ je bil značilen po številnih pozdravnih govorih voditeljev mnogih evropskih komunističnih strank, med katerimi je tudi Luigi Longo, ki je pozdravil kongres v imenu osem milijonov italijanskih volivcev, ki glasujejo za KPI. Obsodil je ameriški napad na Vietnam in poudaril politično osamljenost Washimgtona, govoril je o .razumevanju, italijanske vlade ameriške politike in poudaril nujnost enotne borbe proti napadu in proti atomskemu o-boroževanju Zahodne Nemčije. V ostalem delu svojega govora je zagovarjal za vsako komunistično stranko pravico, da si izdela lastno linijo za dosego socializma v smislu 20. kongresa KP SZ. Podčrtal je tudi, da se v Italiji .pozitivno razvijajo odnosi med komunisti in intelektualci v okviru borbe, kd jo KPI vodi za svobodo kulture«.
Voditelj KPI Francije Waldeck-Rochet je govoril med drugim o izstopu Francije iz NATO,, ko pa je omenil generala de Gaulla, so kongresisti ploskali. Poudaril je, nujnost enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja ter omenil moskovske konference iz leta 1957 in 1960 ter dejal, da se tako in z dvostranskimi sestanki «u-stvarjajo pogoji za sklicanje tretje mednarodne komunistične konference«. Tudi on je obsodil ameriški napad na Vietnam in poudaril solidarnost KPF z vietnamskimi partizani.
V svojih pozdravnih govorih sta
no ostro kritizirala KP Kitajske, ne da bi jo omenila. Kadar je dobesedno izjavil: »Nikoli ni bilo in nikoli ne bo moglo biti proti-
sovjetskega komunizma.. No.voin^
pa je izjavil, da je obsodbe vre no zavračanje sodelovanja z drugimi komunističnimi strankami in socialističnimi državami «z izgovorom, da obstajajo resni spori zaradi političnih in teoretičnih vprašanj«.
Romunski delegat Ceausescu pa je dejal, da njegova stranka presoja »obstoječe težave v komunističnem gibanju kot premostljive« in poudaril, da »ni prepozno preprečiti s pomočjo nenehnih potrpežljivih in odgovornih naporov z vseh strani, razširitev razlik in po. globitev razkola«.
Posebno poslanico je poslal kongresu voditelj KP Severnega Vietnama Hočiminh. V poslanici se zahvaljuje Sovjetski zvezi. Kitajski in socialističnim državam za njihovo pomoč, «zlasti pa sovjetski vladi za podporo in simpatije, ki jo je večino na vseh področjih dajala se. sevrnovietnamskemu ljudstvu«. Hočiminh poudarja tudi zasluge sovjetskih voditeljev za enotnost v komunističnem taboru in za razvoj, ki ga je Sovjetska zveza dosegla na gospodarskem, tehničnem in vojaškem področju.
Med delegati KP SZ je bil danes najvažnejši govor Podgornega, pred-
sednika prezidija vrhovnega sovjeta Govoril Je najprej o funkcionl-
to odgovorna KP, ker je «večkrat nadomestila sovjete pri obravnavanju in reševanju velike večine go-
sp
drugem delu svojega govora pa je še bolj odločno kot Brežnjev poudaril politiko miroljubne koeksistence ter obsodil ameriški imperializem in nemški revanšizem ter hkrati podčrtal sovjetsko solidarnost z vietnamskim ljudstvom. Predvsem pa Je Podgorni poudaril »kontinuiteto sovjetske politike od 20. do 22. kongresa do danes«. «Ta kontinuiteta Je osnovni element za poglobitev demokratičnega življenja vseh državnih ustanov«, Je izjavil Podgorni.
Važen je bil tudi govor kmetijskega ministra Maekeviča, ki je govoril o «prednosti socialističnega kmetijstva nad katerokoli drugo vrsto kmetijske proizvodnje«. Kritiziral Je kršitev ekonomskih zakonov in vse tiste ((ignorante, ki se mešajo v tehnologijo,« kot se je to zgodilo v »nedavni preteklosti in povzročilo zastoj v kmetijstvu.«
Tajnik CK KP SZ Ivan Kapitanov pa Je povedal, da sodeluje na kongresu 4.620 delegatov s polno pravico glasovanja ter 323 s posvetovalnim glasom. KP SZ šteje 11.673.676 članov ln 797.403 kandidatov. Med delegati je 1.141 delavcev, 554 kolhoznlkov, 704 ravnateljev podjetij, ustanov in predsednikov sovhozov in kolhozov, 350 znanstvenikov in 9 kozmonavtov, med katerimi tudi Valentina Tere-škova ter 147 književnikov in umet-
šča m javnim tožilcem Lanzo, ki je ponovno nadaljeval s svojim delom.
Proces se je pričel v relativno mirnejšem ozračju, kot je vladalo včeraj v sodni dvorani in nič ni kazalo, da bo prišlo do dramatičnega spora z javnim tožilcem Obtoženi De Poli je najprej povedal, da so tiskali 850 izvodov lista, 700 so jih prodali, 60 so jih razdelili profesorjem, ostale pa so si razdelili člani redakcije.
Priča namestnik ravnatelja prof. Silvano Štolfa je povedal, da se je z listom vedno ukvarjal ravnatelj, ki je tudi med počitnicami od časa do časa prišel v šolo. Na izrecno vprašanje, če je mnenja, da je primerno, da se nekatera vprašanja obravnavajo v šoli, je namestnik ravnatelja dejal, da je v šoli treba razpravljati tudi o seksualnih vprašanjih, vendar na primeren način. Eojasnil je tudi, da ni prišlo do 'nobenih protestov, dokler ni o listu pisal neki milanski dnevnik. Sele kasneje je protestirala skupina katoliških dijakov, ki so delili letake zunaj šole.
Javni tožilec: »Povejte mi imena teh dijakov.»
Predsednik: »Ne bi želel, da bi jih kasneje inkriminirali zaradi ilegalnega tiska..
Naslednja priča obtožbe je bil namestnik kvestorja Grappone, ki je po nalogu tožilstva izvedel preiskavo o «Zanzari». Priča je mnogo govoril o anonimnih telefonskih prijavah in da se je za zadevo zanimal tudi dr. Fargnoli, funkcionar političnega oddelka kvesture.
Tud-, komisar policijskega urada dr. Vittorio D’Ambrosio je poročal, da je prejel številne anonimne telefonske pozive oseb, ki so se strinjale s pobudo javnega
prišlo na dnevni red vprašanje registracije šolskih listov.
Zagovornik lastnice tiskarne prof. Pisapija je nato predložil vrsto šolskih listov, od katerih nobeden ni registriran. Načelnik političnega oddelka kvesture FagnOli pa je dejal, da je prosil ravnatelja šole «Pari-ni», da mu je poslal izvod Usta «Zanzara», tako da je lahko obvestil kvestorja. Kasneje pa se za preiskavo ni več zanimal, ker je Izvedel. da se z njo ukvarja namestnik kvestorja dr. Grappone.
Razprava se je nadaljevala s či-tanjem obtožnice javnega tožilca, ki je priznal, da cenzorji niso bili nikoli priljubljeni. Nato je pričel govoriti o moralnih načelih in dokaj nespretno privlekel na dan visoke osebnosti. Kot primer je navedel, da je minister Gui ocenil za nemoralen »Dnevnik Ane Frank«, ker vsebuje nemoralne odstavke. Javni tožilec pa ima smolo in očitno ne bere natančno listov, tako da ga je bilo ministrstvo prisiljeno takoj demantirati in sporočiti, da so vest o prepovedi dnevnika Ane Frank v šolah zanikali že 29. marca. Javni tožilec je nato govoril o svobodi seksualnega življenja pri ljudeh, ki ne sme biti podobna seksualnemu življenju živali, kot po njegovem mnenju zagovarjajo urednik «Zanzare». Po njegovem ta primer žali starše.
Obdolžene dijake Je orisal kot: eksihibicioniste brez predsodkov, ki | se sedaj sami sramujejo, da so! napisaU inkriminirane odstavke. \ Javni tožilec je nato dejal, da je j sicer mogoče razpravljati o socialni vzgoji, toda to je treba napraviti na ustrezni znanstveni in kulturni ravni. Nato je nadaljeval: «AU morda hočemo v resnici videti dekleta, ki hodijo okrog s pilolami v žepu in žimnico na ramenih?« Dvorana je ob tej ugotovitvi bruhnila v glasen smeh kljub temu, da je predsednik v začetku popoldanskega zasedanja zagrozil, da bo dal izprazniti dvorano, in da se bo proces nadaljeval za zaprtimi vrati, že de bi slišal samo mrmranje.
Javni tožilec je zahteval, da se ravnatelj prof. Mattali obsodi na štiri mesece in 15 dni zapora ter 60.000 lir globe zaradi širjenja po-
Pakistana. V razgovoru so tudi pro. učili možnosti skupnega nastopa jugoslovansko-pakistanskih podjetij na tretjih trgih. Konec maja oziroma začetek junija bo prispela v Beograd na trgovinske razgovore pakistanska delegacija. Ob tej priložnosti se bodo o nekaterih oblikah gospodarskega sodelovanja po. drobnejše pogovorili.
Nova stavka gradbenih delavcev
RIM, 31. — Danes so se sestala vsedržavna tajništva gradbenih delavcev CGIL, CISL in UIL, ki so napovedala novo stavko vseh delavcev gradbene industrije. Stavka bo trajala 24 ur in Jo bodo izvedli v raznih pokrajinah ob različnem času. Na področju Furlanije-Julij-ske krajine bodo gradbeni delavci stavkali 19. aprila.
Fanfani, ki se ni omejil samo na gole odgovore na vprašanja, ki so jih zastavili poslanci, temveč je na njih osnovi naredil širši oris celotne italijanske zunanje politike in to prvikrat po svojem lanskem odstopu in kasnejši debati v poslanski zbornici.
Fanfani se je v uvodu dotaknil vprašanj, ki nastajajo s francoskimi pobudami glede NATO ter podčrtal zvestobo Italije sprejetim obveznostim ter istočasno prepričanje italijanske vlade, da je skupna obrambna organizacija najbolj učinkovito sredstvo za zagotovilo učinkovite varnosti.
Nato je Fanfani napovedal obisk zunanjega ministra Sovjetske zveze v Rimu, ki sedaj «ne more biti več daleč« in ki spada v daljnosežne cilje, da se obnovi razgovor med Vzhodom in Zahodom.
Glede Vietnama je Fanfani govoril o zaskrbljenosti vsega človeštva za usodo tega ljudstva. Potrdil je razumevanje italijanske vlade za težave ameriške vlade in njene obveznosti prav v Vietnamu, kjer se trudi, da bi našla rešitev s pogajanji. Ta spor zelo zaostruje celotni svetovni položaj in predstavlja nevarnosti tudi za Evropo. Potrebne so primerne akcije, ki pa jih je treba izvesti na čim bolj diskretni način.
Fanfani je nato govoril o sodelovanju z državami v razvoju in pomoči tem državam v raznih oblikah. Nato je obširno govoril o zaščiti izseljencev.
Nadaljevalo se je zasedanje vse-državnega sveta KD in so posegli v razpravo številni govorniki raznih struj, ki so se zadržali prvenstveno na notranjih vprašanjih stranke, odnosno so splošno politično orientacijo povezovali z vprašanjem obstoja struj, enotnosti stranke, novega vodstva in raz-čiščenja političnih ciljev. Pomemben govor je imel Colombo, ki je eden izmed vodilnih predstavnikov »Impegno demoeratico« in Ki je zagovarjal napore, da se premosti razdelitev stranke na struje v okviru splošne politike levega centra.
S politično orientacijo Colom-bovega govora se je v načelu strinjal predstavnik levice v stranki Granellit ki pa je istočasno ugoto. vil, da sa med krizo prišli na dan zaskrbljujoči pojavi, zaradi kate rih so člani njegove struje tudi izstopili iz vodstva stranke. Ta odstop ni bil izraz maksimalistič-nih stališč, temveč zavesti, da je treba ustvariti v stranki jasno in odkritosrčno večino, ki bo skrbe. la, da bo šla politika levega centra naprej.
Zato za Granellija ni dovolj raz. pust struj, temveč zagotovitev dejanske dialektike idej v notranjosti stranke. Granelli je zagotovil, da je levica pripravljena na resen razgovor na osnovi Colombovih izjav, da pa nikakor ne pristaja na rešitve »po hodnikih«, po katerih naj bi že bila sestavljena skrpucana večina in za katero niso na noben način razpoložljivi

MAVA PREDSTANIKA FRANCOSKE VLADE
Niti vinarja za oporišča ZDA in NATO v Franciji
tožilstva. Nekateri so dejali, da so _______________	__________________4___
starši ali sorodniki dijakov zavo- j hiijšljivega tiska in 50.000 globe da Parmi in da nočejo povedati zaradi ilegalnega tiska, vse to ob
ranju sovjetov, za katere je dejal, nlkov. Od delegatov Je 23,3 odst. da v zadnjih letih «niso v celoti žensk. Delegati predstavljajo 59
opravljali svojih nalog, ker niso
voditelja delegacij Madžarske in upoštevali vseh pravic, ki jim Jih CSSR Kadar in Novotny indirekt-1 daje ustava«. Rekel je, da je za
narodnosti ZSSR. 40,2 odst. delegatov je mlajših od 40 let in samo 3,8 odst. je starejših od 60 let,
svojih imen, ker se boje posledic.
Med najpomembnejšimi pričami je bil milanski šolski skrbnik prof. Aldo Tomese, ki je povedal, da mu je takoj po dogodku poročal ravnatelj prof. Mattalia in da je o zadevi poslal poročilo ministrstvu za javno vzgojo.
Predsednik: »Kot šolski skrbnik ste mnenja, da anketa »Zanzare« ni primerna?«
Prof. Tornese: »Ni dvoma, da so dijaki obravnavali kočljiva vprašanja. Po mojem morajo o teh vprašanjih mladi ljudje razpravljati, toda pod vodstvom zrelih oseb. Ta razprava mora biti koordinirana in jo mora voditi ravnatelj.«
Med tem delom zasliševanja je prišlo do že zgoraj orisanega incidenta in je javni tožilec Lanza nadaljeval z zasliševanjem šolskega skrbnika šele popoldne.
Na popoldanskem delu Je prof. Tomese med drugim dejal: «Lanko se tudi strinjam z argumentom, o katerem so razpravljali trije dijaki, toda ne z nekaterimi stališči, ki so bila izražena na drastičen, neposrečen in neprimeren način. Šolski skrbnik je tudi omenil, da se izdajajo listi na osnovi ministrske okrožnice od 17. marca 1957 ln da je osebno mnenja, da Je treba to okrožnico širše razlagati, pri tem pa da se ne sme iti preko določenih meja.
Javni tožilec: »Je obravnavani članek v okviru teh meja?«
Priča: »Članek sam po sebi lahko spada v ta okvir. Ne pa fraze, ki Jih med drugim navaja obtožnica.«
žjaiavu ucgamuga uoivn,	»v
obtoževalni okoliščini, da je kršil dolžnosti javnega funkcionarja. Za tri dijake je zahteval obsodbo na dva meseca in 20 dni zapora in na po 40.000 lir globe, za De Polija pa poleg še 30.000 lir globe v zvezi s kršitvijo zakona o tisku. Končno Je za lastnico tiskarne Aurelio Ter-zaghi zahteval obsodbo na dva meseca in 20 dni zapora in 40.000 lir globe.
Glavni štabi NATO se morajo premestiti iz Francije do konca aprila prihodnjega leta
PARIZ, 31. — Danes je na seji francoske vlade obširno poročal o krizi NATO zunanji minister Couve de Murville, o čemer je dal novinarjem posebno izjavo predstavnik vlade Yvon Bourges. De Murville je govoril predvsem o francoskem memorandumu od 10 marca, kateremu je sledil memorandum od 29. marca z vsemi
ukrepi, kd jih namerava Francija odrediti, kakor tudi vsi datumi in
Gosp. sodelovanje SFRJ s Poljsko in Pakistanom
BEOGRAD, 31. — Na vabilo podpredsednika zveznega Izvršnega sveta Borisa Kraigherja bo 1. aprila obiskal Jugoslavijo podpredsednik poljske vlade Pjotr Jaroševič. Med dvodnevnim bivanjem v Beogradu se bosta Kraigher in Jaroševič raz-govarjala o možnosti nadaljnjega napredka gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko.
Član zveznega izvršnega sveta dr. Jože Brilej, ki se je danes vrnil z osemdnevnega obiska v Pakistanu, kjer se je razgovarjal o napredku jugoslovansko-pakistanskih gospodarskih odnosov, je po prihodu v Beograd izjavil, da je v razgovorih prišla do izraza obojestranska želja in pripravljenost za razširitev gospodarskega sodelovanja in blagovne izmenjave. Pakistanski gospodarski krogi so po besedah Bri-
roki.
Povedal je, da se morajo atlant-ski štabi preseliti iz Francije do 1. aprila prihodnjega leta ter poudaril, da se je Francija ravnala po sporazumu od 28. avgusta 1952 o statutih za glavne štabe, ki določajo, da se mora odpoved sporočiti eno leto prej. Nato je izjavil, da trenutno francoska vlada ne bo prevzela novih pobud ter dodal, da dosedanji francoski sklepi »ne postavljajo vprašanja sodelovanja Francije z NATO«. Rekel je, da je še mnogo stvari, o katerih so potrebna pogajanja, tak. glede izstopa iz NATO, kakor tudi glede na6na sodelovanja v prihodnosti. Se posebej je poudaril, da ni Francija dolžna plačati niti vinarja za umik ameriških in zavezniških oporišč s francoskega ozemlja. Dodal je, da nikakor ni dolžna sodelovati pri stroških preselitve oporišč NATO, ko bo Francija umaknila svoje čete iz atlantske organizacije.
leja prikazali veliko zanimanje za udr' ”	'	'	"	'
Na vprašanje predsednika Je pri- udeležbo Jugoslavije v izvajanju
ča pojasnil, da je sedaj prvikrat I petletnega gospodarskega načrta
Po sestanku štirinajstih, na katerem je poročal ameriški podtajnik Bali, pa vsi francoski komentatorji poudarjajo, da se polemika med Parizom in Washingtonom zaostruje in da bo verjetno znatno poslabšala dobre odnose med obe-ma državama
V Bonnu pa je obrambni minister von Hasel na današnji tiskovni konferenci izjavil med drugim, da bonska vlada «iz mnogih vzrokov odločno zagovarja NATO in noče skleniti dvostranskega vojaškega zavezništva z ZDA«. S tem je odgovoril Brežnjevu, ki je na kongresu
čena spričo francoskega sklepa, da ne pristaja več na osrednja poveljstva NATO v Zahodni Nemčiji. Rekel je, da bi bilo iz strateških in političnih razlogov priporočljivo premestiti atlantsko poveljstvo v Belgijo namesto v Zahodno Nemčijo. Po njegovem mnenju bo premestitev glavnih štabov NATO iz Francije drugam stalo najmanj štiri milijarde frankov, pri čemer bi bonska vlada sodelovala z 21 odst., t. j. s skoraj eno milijardo mark. Končno je zavrnil možnost dvostranskih pogajanj s Francijo, «ker bi jih moralo biti kar štirinajst in bi to pomenilo konec zavezništva in njegovo neučinkovitost v primeru hude krize«.
V Ottawi je tudi zunanji minister Martin izjavil, da se ne morejo Francij: naprtiti stroški za preselitev atlantskih oporišč. George Bali pa je po vrnitvi v ZDA izjavil. da so francoski sklepi »resni* in da bo »umik Francije oviral atlantsko obrambo, vendar pa, da bo njeno učinkovitost omogočilo o. stalih štirinajst držav.«
ZARADI ŽELEZNIŠKE NESREČE
Proces v Splitu
SPLIT, 31. — V nadaljevanju p'o. česa proti obtoženim železničarjem za nesrečo 16. februarja pri Splitu, v kateri je izgubilo življenje 31 oseb, se je danes končalo zašli eva-nje preostalih obtožencev in številnih prič. Sodišče je ugotovilo, da obtoženi sploh niso podvzeli varnostnih ukrepov in da v kritičnem trenutku v vlaku sploh ni nikogar ni bilo. S protislovnimi izjavami so obtoženci zavračali krivdo drug na drugega. Na koncu se je celo ugotovilo, da sta se na primer zavirač vlaka in odpravnik vlakov na postaji Sadine po nesreči dogovorila, kaj bosta med preiskavo izjavila. Na razpravi je bilo namreč ugotovljeno, da upravnik sploh ni dal zaviraču naloge, da aktivira
■ v*	jv- na ivuugicau	\uai ijavuatu	imiugc, ua tv K. ti
KP SZ v torek izjavil, da ameriška ; zavore in da	so cokle šele po ne-
in nemška vlada »ustvarjata voja-	sreči postavili	poleg	tračnic, da	bi
ško os Bonn-Washington». Izjavil	izgledalo, kot	da so	jih skušali	ž«
je, da je bila bonska vlada presene- prej postaviti pod kolesa.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.5, najnižja 5, ob 19. uri 9.4; vlaga 56 odst., zračni tlak 1019.9 stanoviten, nebo 1 desetino poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 1. aprila
Bogomila
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 18.32. Dolžina dneva 12.46. Luna vzide ob 13.18 in zatone ob 4.05
Jutri, SOBOTA, 2. aprila
Franc
REKE TRŽAŠKIH AVTOMOBILOV VČERAJ NA TRŽAŠKIH PREHODIH
Izvajanje kontrole nad uvozom bencina naj bi začelo veljati šele v ponedeljek
Omejitev prostega uvoza bencina velja samo za potnike s potnim listom - Uvedba posebne pole za navedbo količine bencina pri izhodu in ob povratku v državo
Po sporočilu tržaškega carinskega ravnateljstva, da bodo danes stopili v veljavo novi predpisi v zvezi s carinskim nadzorstvom potnikov, ki potujejo v Jugoslavijo s potnim listom in predvsem glede strogega nadzorstva nad uvozom jugoslovanskega bencina v bencinskih rezervoarjih avtomobilov stalnih prebivalcev na našem področju, so tržaški lastniki avtomobilov včeraj u-prizorili pravo ((demonstracijo«.
Ves včerajšnji dan in zlasti v popoldanskih in večernih urah so bile na mejnih prehodih v škofijah in pri Fernetičih dolge vrste avtomobilov. Na bencinskih črpalkah onstran meje pa uslužbenci niso imeli dovolj rok, da bi hitro postregli tisočim avtomobilistov, ki so prišli iz Trsta na jugoslovansko stran s potnim listom, da pred 24. uro še enkrat napolnijo bencinski zervoar z jugoslovanskim bencinom, ki je v lirah za polovico cenejši od italijanskega.
Procesija avtomobilov se je pomikala proti jugoslovanski meji do polnoči. Na mejnem prehodu na škofijah so italijanski cariniki menili, da je včeraj šlo skozi tamkajšnji prehod najmanj 40.000 vozil. Na mejnem prehodu pri Fernetičih pa je samo v popoldanskih urah prešlo mejo okrog 5.000 tržaških avtomobilov. Samo ti dve številki, ki gotovo nista dokončni, nam dajeta sliko o neverjetno velikem prometu na teh dveh mejnih prehodih na dan pred začetkom merjenja bencina v rezervoarjih za tržaške avtomobiliste, ki bodo od danes naprej potovali s potnim listom v Jugoslavijo.
Ponavljamo, da se ta ukrep italijanskih carinskih oblasti nanaša samo na potnike, ki potujejo s potnim listom in ne na potnike, ki potujejo z avtomobilom čez mejo z obmejno propustnico, katerim bo še naprej dovoljeno, kot to predpisuje člen 38 videmskega sporazuma, da štirikrat mesečno uvozijo jugoslovanski bencin v rezervoarju, ki je neposredno povezan z motorjem avtomobila.
Za nadzorovanje količine bencina v rezervoarjih avtomobilov katerih lastniki potujejo s potnim listom, so carinske oblasti sestavile poseben obrazec, ki ga bo moral izpolniti avtomobilist, ko bo zapustil italijanski mejni blok. Na tem o-brazcu bo moral avtomobilist napisati svoj priimek in ime, kje ima stalno bivališče, naslov stanovanja, številko potnega listp,, kdaj je bil potni list izdan, ali potuje z avtom, motociklom, ali drugim motornim vozilom,'0 znamko vozila, vrsto vozila in številko evidenčne tablice. Nato bo moral ob izhodu navesti količino bencina v rezervoarju v številkah in besedi in prav tako ob prihodu na italijan-
mm n n iiimiii n iii i im ih n n i im m m iiiiiiiiiiH im ni iii«*iii*iiiiiii nuni iiiiiiiiiiiiiiimmiii imun iiii*iiiiniii
ski mejni prehod. Na obrazcu bo moral napisati datum dneva izhoda in datum povratka. Nato bo moral obrazec lastnoročno podpisati tako ob odhodu kot ob prihodu. Avtomobilist bo moral v vsakem primeru pokazati izpolnjen in podpisan obrazec, ko se bo vračal na italijanski mejni prehod. V primeru, da ob vstopu iz Jugoslavije v Italijo ne bo pokazal izpolnjenega in podpisanega obrazca, bo moral plačati carino na količino bencina v rezervoarju, ki mu jo bodo ugotovili cariniki. Ce pa bo pokazal carinikom obrazec, mu bodo zaračunali carino samo na večjo količino bencina, ki jo bo uvozil od količine, ki jo je prijavil, ko je izstopil iz države.
Prizadeti avtomobilisti bodo lahko plačali carino za uvoženi bencin v rezervoarju takoj na mejnem prehodu, ali pa v roku enega tedna od dneva povratka pri carinskem uradu na pomorski postaji «Molo Bersaglieri« vsak dan razen v ponedeljkih in v torkih od 9 do 11.30 in od 14.30 do 17. ob sobotah pa od 9. do 11.30.
Carinska uprava pojasnjuje, da velja omenjeni ukrep samo za avtomobiliste, ki imajo stalno bivališče na obmejnem področju, kjer prebivalci lahko dobijo obmejno propustnico. Hkrati pa carinska u-prava sporoča, da bodo ta ukrep izvajali samo v primeru če se avtomobilist vrne na italijansko stran skozi enega izmed obmejnih prehodov, ki so na področju v katerem ima avtomobilist stalno bivališče. Ce se bo na primer neki Tržačan, ki je odpotoval v Jugoslavijo skozi mejni prehod na Goriškem pri Bdeči hiši, mu ne bo treba izpolniti obrazca in mu carinske oblasti ne bodo merile bencina ob povratku. Poleg tega pa ni rečeno, da bodo carinske oblasti vsakemu avtomobilistu ob izhodu in povratku merile bencin v rezervoarju. Zato so tudi sestavile omenjeni obrazec, ki ga bodo izročile vsakemu avtomobilistu, ki bo potoval s potnim listom v Jugoslavijo in bodo samo v dvomljivih primerih cariniki ugotavljali količino bencina. To pomeni, da bedo v večini primerov cariniki zaupali napisani in podpisani izjavi avtomobilistov. Hkrati pa bodo z današnjim dnem tudi odpravili tako imenovani dopolnilni list k potnemu listu, ki so ga doslej cariniki izročili Tržačanu, ki ni imel obmejne propustnice in je potoval v Jugoslavijo s potnim listom, da Je lahko z njim prinesel iz Jugoslavije enako količino raznega blaga,-kot jo lahko štirikrat mesečno r ri-nesejo imetniki obmejne propustnice. Z današnjim dnem torej bo potni list služil izključno samo za prehod meje. Zato bodo baje ita-
SINDIKALNA DEJAVNOST
Stavka v kovinarskih podjetjih v industrijskem pristanišču
Dve uri bodo stavkali tudi delavci v Tovarni strojev
Stavkovna akcija za sklenitev nove delovne pogodbe kovinarske stroke se nadaljuje. Oba sindikata sta napovedala enotno stavko delavcev v ladjedelnici Felszegy, ki se je pričela včeraj opoldne in se končala danes ob 6. uri zjutraj. Stavke so se udeležili tudi delavci zunanjih kovinarskih podjetij, zaposleni v ladjedelnici.
Nadalje sta oba sindikata napovedala stavko od danes ob 6. uri do jutri ob 6. uri v zasebnih kovinarskih podjetjih v industrijskem pristanišču in podjetjih, ki opravljajo dela v rafineriji Aquila (Durlssini, CIPCT, ATLAS, Giubilo, Fanelli, Dil-fi, SACAD, SAIFAG, AFA, FASEF, Negrino, Fasana, Stabilimenti Mec-canici Triestini, Frausin, Rossi in Višini. Stavkanja pa so oproščeni delavci podjetij, ki so že podpisala pogodbo, sklenjeno v Rimu za mala in srednja kovinarska podjetja, to je: Taurus, Officina Navale Orlando, Omnla Navi, Millo, Senca, Gotti, Maffezzoni, IRG, Marcovigi, Leone in Guamieri.
Danes ob 8.30 se bodo stavkajoči delavci zbrali na zborovanju v industrijskem pristanišču pred delavnico Zerial, nasproti tobačni tovarni
Prav tako sta sindikata kovinarjev napovedala dveumo stavko v Tovarni strojev.
Ju(ri v Tržiču splavitev motocisterne
Jutri ob 11 uri bodo z glavnega kladišča v tržiškl ladjedelnici CRDA splavili 80.000-tonsko motorno cisterno «Fort St. Catherine« družbe Suckingham Tanker Companv Limi-;ed iz Hamiltona na Bermudih.
Novn velika plovna enota je tret-|a iz serije petih motocistern ena-<e tonaže, ki jih le ladjedelnica SRDA začela graditi, še preden jr sanje imela naročnike. Botrica ladje bo gospodična Esmeralda Gerli
Takoj po splavitvi bodo postavili tredelj motorne ladje za prevoze Petrolejskih in rudninskih izdelkov. Ladja bc imela 76.800 ton, začasno pa bo označena gradbeno številko 1.897.
SKRB ZA SV. MARKO
FIOM zahteva sestanek z ministrom Malijem
Pokrajinsko tajništvo FIOM-CGII, je proučilo položaj v ladjedelnici Sv Marka. Pri tem je izrazilo svojo skrb zaradi negativnega razvoja položaja. Razni ministri, na katere so se obrnili tržaški parlamentarci, so namreč dajali le splošne izjave ter niso dali nobenega stvarnega zagotovila, ki bi jih obvezalo glede
prihodnosti ladjedelnice. Hkrati pa krožijo vedno bolj nevarne vesti, po kateri naj bi bili že odločili, da se ladjedelnica zapre.
Spričo protislovnega ravnanja vladnih predstavnikov je tajništvo FIOM-CGIL sklenilo zahtevati razgovor z ministrom Natalijem ob njegovem bližnjem prihodu v Trst. V ta namen je poslalo vladnemu komisarju brzojavko, v kateri izraža zaskrbljenost ob širjenju glasov o zapori ladjedelnice in ob ponavljanju splošnih vladnih izjav v tem pogledu. Zato ga prosijo, naj pripravi sestanek ministra za trgovsko mornarico Natalija s pokrajinskim tajništvom FIOM ob njegovem obisku v Trstu.
Z Včeraj ob 11. uri je vladni komisar sprejel novega delegata brazilskega inštituta za kavo v Italiji g. Sattaminija.
Ob 18.30 pa se Je vladni komisar v Ul. Duca d'Aosta 5 udeležil otvoritve sekcije za keramiko pri mestnem muzeju Sartorio.
Z Včeraj popoldne se Je vicepre-fekt Miceli v zastopstvu vladnega komisarja udeležil v Ronkah občnega zbora Konzorcija za julijsko letališče, katere dosedanji predsednik Bartoli je podal ostavko na svoj položaj.
Pri izsiljevanju prednosti sta trčila v filobus
Ko sta se včeraj zjutraj peljala na delo na motornem kolesu, sta 18-letni mesar Mario Ulcigrai iz Androne Santa Tecla 12 in 16-let-ni mesar Claudio Fabris z Lonjer-ske ceste 171-3 na vogalu Ul. Tor-rebianca in Ul. Filzi trčila v filobus proge št. 5, ki ga je proti Korzu Italia vozil 35-letni Rinal do Zorzenon iz Ul. dei Porta 127. Nesreča se je pripetila, ker sta bila fanta neprevidna. Ulcigrai je navzdol po Ul. Torrebianca vozil motorno kolo, na katerem se je peljal tudi Fabris, na omenjenem vogalu pa je izsilil prednost pred avtobusom. Pri tem pa je slabo preračunal, ker je mislil, da mu bo uspelo speljati, toda uštel se je in trčenje je bilo neizbežno.
Zaradi sunka sta se oba mesarja prevrnila in se poškodovala. Z zasebnim avtom so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so jima dali pr vo pomoč. Ulcigrai se je pobil po levem stegnu in se bo moral zdraviti pet dni, v enem tednu pa bo okreval Fabris, ki se je opraska', po levi roki in kolenu ter pobil po desnem stegnu.
PRISPEVAJTE 15A DIJAŠKO MATICO I
lijanski obmejni organi na mejnih prehodih, kjer bo to mogoče, ustanovili dva prehoda za avtomobile, enega za imetnike potnih listov in enega za imetnike obmejne propustnice, da bodo lahko hitreje opravljali mejne formalnosti.
Sinoči okrog polnoči smo telefonirali na carinski urad na mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer so nam sporočili, da so dobili navodila, da bodo nadzorstvo nad uvozom bencina v rezervoarju motornega vozila avtomobilistom, ki potujejo v Jugoslavijo s potnim listom, začeli izvajati v ponedeljek in ne danes, kot je bilo to prvotno sporočeno. Hkrati pa smo telefonirali tudi na carinski urad pri Škofijah, kjer pa so nam cariniki odgovorili, da do tiste ure niso dobili še nobenega sporočila osrednjega ravnateljstva v zvezi z odložitvijo začetka izvajanja omenjenega ukrepa do ponedeljka.
V nedeljo komemoracije 71 talcev na Opčinah
I Tržaška sekcija vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI -VZPI priredi v nedeljo, 3. t. m. ob 15.30 na strelišču na Opčinah počastitev spomina 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelili pred 22 leti.
Govorila bosta bivša partizanska borca, deželni svetovalec dr. Karel šiškovič in podpredsednik pokrajinskega ANPI - VZPI Eugenio Lau-renti, predsedoval pa bo Danilo Štubel.
Prireditelji vabijo vse bivše partizane in vse antifašiste, da se komemoracije udeležijo.
Skoraj dve milijardi za podzemeljsko progo
Zakladni minister Colombo je z lastnim odlokom določil, da se dajo na razpolago raznim ministrstvom skladi za finančno leto 1966 za potrebe tržaškega ozemlja. V proračunu ministrstva za javna dela je vsebovan del novega finansiranja za zgraditev krožne podzemeljske železniške proge v Trstu v višini skoraj dveh milijard lir. S tem denarjem bodo opravili dela pod Ulico Kandler in pod hišnim blokom aCrismani« v Drevoredu D’Annunzio.
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA
1.200 milijonov lir za gradnjo tehniških šol
Del nakazane vsote pojde tudi za otroške vrtce
Na predlog odbornika za prosveto in kulturne dejavnosti Vičana in odbornika za javna dela Masutta je deželni odbor na svoji zadnji seji določil porazdelitev izdatkov v zvezi z zakonom št. 22, ki vsebuje razne ukrepe v prid gradnji šolskih poslopij. S tem zakonom se deželna uprava pooblašča, da podeli pokrajinam in občinam prispevke za zidanje, razširitev in prilagajanje zgradb, namenjenih za tehniške in obrtne šole. Deželni prispevki bodo lahko 7,našali 50 odst. potrebnega kapitala ali pa do 6 odst. za plačevanje obresti. Te prispevke lahko daje deželna uprava občinam, pokrajinam in zavodom za javno skrbstvo, ki skrbe za zidanje, širjenje in popravljanje zgradb, katere služijo za otroške vrtce.
Dežela razpolaga z eno milijardo in 2C0 milijoni lir v ta namen. Ta denar je porazdelila za 14 prispevkov: 4 za tehnične in obrtne zavode in 10 za otroške vrtce.
(IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII lllllll IIIUIII Ulil lllllllll IIIIIIIIIIIMIIMHIIHIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIINIIIIIIIfllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PROGRAM POSL. NATALIJA OD 2. DO 4. APRILA
Minister za trgovinsko mornarico na obisku v Trstu in v Tržiču
Minister si bo ogledal pristaniške naprave m se razgovarjal z uporabniki našega pristanišča
Kot smo že ooročali bo prišel v Trs; novi minister za trgovinsko mornarico v tretji Morovi vladi poslanec Natali, ki je svoj prihod že pred časom najavil zato, da bi se bolje spoznal z vprašanji tržaškega in tržiškega pomorstva.
Minister Natali bo v soboto v Tržiču prisostvoval ob 11. uri splavitvi motocisterne «Fort St. Catherine«, nato bo ob 12.30 obiskal sedež Tržaškega Lloyda, popoldne ob 16. do 18. ure pa si bo ogledal tržaško pristanišče in njegove naprave.
V nedeljo 3. aprila bo ob 10. uri prisostvoval podelitvi medalj za dolgo plovbo na tržaškem pristaniškem poveljstvu, v ponedeljek 4. pa se bo na trgovinski zbornici sestal z uporabniki našega pristanišča.
Lovci pri Comclliju
Deželni odbornik za kmetijst'0 odv. Comelli je sprejel predsednika deželnega odseka Italijanske lovske zveze odv. Gioffreja, ki sta ga spremljala prof. Zulian in geom. Paravano, voditelja videmskega odseka. Predstavniki zveze so obrazložili odborniku stališče članov do raznih lovskih vprašanj. Odbornik Comelli se je zahvalil predstavnikom zveze za nov dokaz sodelovanja ter rekel, da bo posvetil posebno pažnjo vprašanjem lovcev.
Deželni odbornik za prosveto prof. Vicario je poslal županom v Trstu, Vidmu in Gorici brzojavko, v kateri je pohvalil pobude teh mest ob muzejskem tednu. Saj so s temi pobudami priklicali v muzeje mnogo občinstva. Odbornik je tudi zagotovil, da se bo tudi dežela trudila, da se ovrednotijo muzeji.
Delo deželnih komisij
Tretja deželna komisija za šolstvo, delo, socialno skrbstvo, zdravstvo in higieno, ki se je sestaia včeraj poa predsedstvom prof. Renata Bertolija, je soglasno sklemla, da odloži proučitev zakonskega predloga liberalcev o podelitvi posebnega nakazila državljanom, ki so presegli 65. leto starosti ali ki so nezmožni za delo. Naj se razprava odloži, je predlagal poročevalec 7ol-pe. Na seji je bil navzoč tudi odbornik za delo in socialno skrbstvo Dal Mas.
Pod predsedstvom svetovalca Stopperja pa se je sestala prva komisija za zadeve predsedstva, finance in proračun, ki je odobrila zakonski predlog demokristjanskin svetovalcev o prispevkih deficitarnim občinam, ki so v minulih treh
letih najele posojila za razna javna dela brez državne podpore. Pri glasovanju so se vzdržali komunisti, socialdemokrati, liberalci in misov-ci. Seje se je udeležil tudi odbornik za finance Tripani Prvi je na seji spregovorili predlagatelj zakona Metus, ki je dejal, da je treba zakonski predlog sprejeti, da se priskoči na pomoč občinam, ki so si morale naložiti težka bremena, da so opravile nujna javna dela Metus je tudi predložil nekatere popravke k izvirnemu predlogu, da hi bolje ustrezal svojim namenom. Po odgovoru poročevalca Del Gobba so spregovorili v razpravi svetovalci Bacicchi, Bisol, Coloni, De Sandre, Mizzau, Mor-purgo in šiškovič.
Plinovod Ukrajina-Trst?
Dopisnik glavnega britanskega gospodarskega lista ((Financial Times« objavlja članek, v katerem opisuje načrt o zgraditvi metano-voda iz Ukrajine v Trst. Ta vest je povezana z načrtom ENI, da pove-
že z metanovodom tudi našo deželo. Dopisnik pravi, da so predstavniki ENI že navezali v tem pogledu stike z zastopniki ukrajinskega gospodarstva.
Seja tržaškega občinskega odbora
Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil ustanoviti štiri nova delovišča za brezposelne delavce, in sicer: eno za pogozdo-valna dela, eno za ureditev športnega igrišča v Kolonji in dve za razna cestna dela. Za vsa ta dela bo občinska uprava porabila 23 milijonov lir.
Poleg tega je občinski odbor sklenil imenovati skrbnika za muzej «Revoltella» ter obnovitev posvetovalnih komisij za razne muzeje in občinsko knjižnico.
Z V atriju prefekture je včeraj ob 11.30 Alfa Romeo predstavila vladnemu komisarju dva nova tipa avtomobilov.
Med' drugim je dežela sprejela tudi prošnjo za 300 milijonov prispevka za zgraditev poslopja in-dustrijsko-tehniškega zavoda »Volta«, za katerega bodo porabili skupno 1775 milijonov. Med vrtci, ki bodo prejeli deželno podporo, so vrtec ONAIRC v Trbižu, trije vrtci v Gorici, vrtec v Sk.o-cijanu ob Soči ter dva vrtca v Trstu. S temi deželnimi prispevki bodo zgradili večje število tehniških in obrtnih zavodov ter osnovnih šol, za katere bodo porabili skoraj 5 milijard in pol lir.
Za prispevke za kritje obresti od posojil pa je deželni odbor določil iz proračuna za leto 1935 32 milijonov	lir	od	skupnih 100 milijonov, ki	so	na	razpolago.
Nalezljive bolezni
V	razdobju od 21. do 27. marca
so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 20, ošpice 36, norica 35,	vnetje	priušesne	slinavke 3, rdečke	1,	nalezljivo	vnetje
jeter 11 (2 izven občine).
Avtomobilist podrl dijakinjo na ulici
Štirinajstletni dijakinji Loredani Varone iz Ul. Locchi 26/1 se je včeraj zjutraj okrog 8. ure mudilo v šolo in je v teku prečkala Ul. Madonna del Mare na vogalu Ul. Tigor. Bila pa je tako neprevidna, da se ni prej prepričala, če prihajajo avtomobili, kar je bilo zanjo usodno. Prav tedaj je navzgor po omenjeni ulici z avtom TS 52954 privozil 45-letni Fulvio Capato iz Ul. Negrelli 44, ki je sicer opazil dijakinjo, ni mu pa uspelo, da hi se ji izognil. Trčenje je bilo neizbežno in Varonejeva je ranjena obležala na cestišču.
Z rešilnim avtom so Varonejevo odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo morala teden dni zaradi udarcev in ran po aesni ličnici, levi veki, levem stegnu in nogah.
Požar barake v begunskem taborišču
V	begunskem taborišču na Proseku je predvčerajšnjim popoldne nastal požar. Zgorela je majhna baraka, ki jo je begunka Anna Pli-sco uredila za shrambo starih re či. Baraka ni bila velika, saj je stala na površini 8 kvadratnih metrov. Ko so prihiteli gasilci so ognjeni zublji že zajeli vso barako in po končanem delu je ostalo le kup premočenega pepela. Požar je povzročil približno 100.000 lir škode.
Predvčerajšnjim okrog 17. ure je pri Gropadi nastal požar suhljadi, dve uri kasneje pa so morali gasilci hiteti na Kontovel, kjer je pri cerkvi gorela suha trava.
Poseben poštni pečat za filatelistično razstavo
Pokrajinsko ravnateljstvo za pošte in telekomunikacije v Trstu sporoča, da bo med filatelistično razstavo «Mostra Trieste 66», ki bo od 23. do 26.4. v Pomorski postaji posloval začasni poštni urad. Ta urad bo opremljen s posebnim pečatom, ki bo nosil napis: «Trieste CP - PTT - Servizi distaccati . Sta-zione Marittima«.
S tem pečatom bodo pečatili vse pošiljke, ki bodo izročene direktno temu uradu, kakor tudi tiste, ki bodo prišle na urad vključene v zalepke z normalno opremljenimi znamkami.
Tako pečatene pošiljke bodo vrnjene preko krajevnih poštnih uradov v krajih stalnega bivališča od-pošiljateljev, ali na zahtevo zainteresiranih tudi po priporočeni pošti v breme naslovnikov.
iiiiiMiiimiiiiiiiiinmmiiiiiimmiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiMmimiiiiiiimiiiiiiimiiiimmminimiiiiiiiiiii
IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA S0DISCA
Za Giovannija Pietrobona je tožilec zahteval 11 let in 8 mesecev zapora
Razmeroma nizko zahtevano kazen je upravičil z raznimi olajševalnimi okoliščinami
Obravnava pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Rossi, prisedn:	sodnik Ligabue, tožilec
Ballarini, zagovornik Ghezzi) se bliža h kraju Sinoči je javni tožilec dr. Ballarini postavil svoje zahteve glede kazni, ki po njegovem mnenju pritiče obtožencu. V bistvu je predstavnik javnega tožilstva zahteval, naj porotniki spo. znajo Giovannija Pietrobona za krivega bratomora ter naj ga obsodijo na 11 let in 8 mesecev zapora. Poleg tega bi moral Giovan-ni Pietrobon preživeti po prestani kazni še tri leta v neki kazenski zdravniški ustanovi.
Po pravici povedano so te zahteve javnega tožilstva povzročile določeno začudenje. Kako je mogoče, da se bratomor kaznuje le z 11 leti zapora? Dr. Ballarini je pojasnil, da bi utegnilo priti do odmere te kazni upoštevajoč splošne olajševalne okoliščine. Ce bi
fiiiiimiiiiHuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiitiiimmiiMmmJiiniiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiHiimimiiiHmiiiHi
MOČNA UDELEŽBA ITALIJANSKIH RAZSTAVLJAVCEV
Tudi družba SIOT udeležena na letošnjem tržaškem velesejmu
Zlasti močno in vsestransko bo letos zastopano tudi italijansko in posebej deželno obrtništvo
Osemnajsti mednarodni tržaški velesejem, ki bo letos od 21. junija do 5. julija, bo zelo zanimiv tudi zaradi udeležbe italijanskih razstavljavcev. Medtem ko prisotnost inozemcev že zagotavlja Izrednost letošnjega velesejma, tako zaradi udeležbe številnih tujih držav na uradni ravni kot zaradi udeležbe važnih evropskih in čezmorskih podjetij, tako se obeta tudi široko in pregledno zastopstvo Italijanskih proizvajalcev, med katerimi je mnogo velikih imen in številne novosti.
Velika mehanična, pomorska in železarska industrija bo z udeležbo skupin Finmeccanica, CRDA in Fln-slder predstavila velik in skrbno sestavljen izbor proizvodnje in po-kazateljskih podatkov. V celoti bo ta prikaz bogat vzorčni dokument. Pomembna bo zarad i aktualnosti vprašanja tudi prisotnost družbe SIOT, to je družbe, ki je soudeležena pri gradnji čezalpskega naftovoda, ki bo povezoval Trst z Bavarsko.
Za široko občinstvo bo prav tako zanimiva razstava potrošnih dobrin. Tudi na tem področju bo
svojo najboljšo proizvodnjo, kakor tudi najmodernejše in najbolj racionalne novosti za gospodinjsko opremo in gospodarstvo glede tisoč potreb vsakdanjega življenja, od elektrogospodinjskih strojev do radijskih in televizijskih aparatov, oblačil in pohištva, skratka širok izbor praktičnih in funkcionalnih novosti, dostopnih najširšemu sloju potrošnikov.
V paviljonu F bo bogata razsta. va pohištva z vrsto originalnih stvaritev deželne pohištvene obrti, stalna razstava tržaških pohištvenih obrtnikov pa bo še enkrat nudila obiskovalcem sejma svoje izdelke, ki slovijo po dobrem okusu in eleganci.
Pomembna in zanimiva za širok krog obiskovalcev bo ponovna u-deležba zveze združenja svobodnih italijanskih obrtnikov iz Milana. V okviru te razstave bodo prikazani številni obrtniški izdelki visoke umetniške in estetske kvalitete. Razstavo obrtniškega sektorja bo dopolnila v tretjem nadstropju paviljona E tudi deželna ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji-Julijski krajini, pri kateri bodo udeležene naibolj-
italijanska industrija pokazala I še proizvodne skupine v deželi.
teh ne upoštevali, bi kazen znašala 16 let. Ta kazen pa je že znižana v odnosu do najnižjih kazenskih določb, ki jih predvideva kazenski 7,akon. Za podobne primere ta predvideva namreč 24 let zapora. Giovanniju pietrobonu pa je treba priznati še delno nezmožnost pravilnega presojanja in hotenja, kar zniža zaporno kazen od 24 na 16 let.
Resnici na ljubo povedano je treba ugotoviti, da se redkokdaj zgodi, da bi kak javni tožilec na podoben način skrčil obseg kazni, ki jo predvideva kazenski zakon.
Odgovor na to vprašanje je samo eden: zelo verjetno se organ javnega tožilstva zaveda, da obstajajo precejšnje težave pri dokazovanju krivde obtoženca ter zato skuša omejiti višino kazni, samo da bi dosegel od porotnikov razsodbo v smislu krivde.
le takoj od začetka tega procesa smo pisali, da gre za proces, ki sloni samo na indicijah. Te in-dicije je včeraj javni tožilec dr. Ballarini skušal okrepiti z najrazličnejšimi argumenti. Na eni strani je prikazal Giovannija Pietrobona lčot človeka, čigar izjave so na splošno nesprejemljive. Lagal je — je dejal dr. Ballarini — glede treh dogodkov, kar jasno potrjujejo izjave zadevnih prič.
Javni tožilec je menil, da je bil Giovanni Pietrobon edina oseba, ki je v določenem trenutku utegnila ubiti Giuseppa Pietrobona zaradi svojevrstnih nagibov Javni tožilec je skušal okrepiti svoje teze s podrobno analizo vseh dogodkov, ki so se odigrali tisto u-sodno noč med 18. in 19. decembrom 1963.
Čeprav je bil tožilčev obtožilm govor skrbno pripravljen ter se je dotikal skoraj' vseh detajlov obtožnice, obstajajo še vedno določeni dvomi glede krivde ali nekrivde obtoženca. Mogoče je treba prav tej okoliščini pripisati ne-nadno tožilčevo popuščanje glede kazni, ki bi jo morali porotniki naložili obtoženemu Pietrobonu. Občinstvo, ki prisostvuje obravnavi, ima namreč vtis, da se je skušalo spremeniti določene indicije v nekakšne dokaze.
S tem nočemo reči, da Je na drugi strani izginil vsak sum, da ne bi prav obtoženi Giovanni Pietrobon zakrivil zločina. Na včerajšnji obravnavi pa so bile pojasnjene nekatere okoliščine, ki vsaj v določeni meri potrjujejo prejšnje izjave obtoženca.
Kot smo že poročali, je sodišče včeraj zaslišalo večje število prič. Na seznamu jih ie bilo deset, toda prisotnih je bilo samo devet Pristoinim organom se namreč ni Dosrečilo, da bi izsledili Omera Zorzenona.
Pričevanje poklicanih prič ni v bistvu pojasnilo ključnih dogodkov. Izjemo predstavlja priča Noto Raffaele, kii je upravljal leta 1963 bar Doratti v Istrski ulici, fa je izjavil, da mu je pokojni Giuseppe neki dan pokazal kovin, sko zlitino, ki je bila podobna zlatu. To pričevanje je važno, ker se je v določenem trenutku porodil sum, da je pokojni Giuseppe sprejemal in odkupoval zlato od tatov ter ga topil.
Drugo važno pričevanje pa za. deva vprašanje, kako je Giovanni Pietrobon preživel zgodnje jutranje ure tiste usodne noči. Priča Renato Zorzin je izjavil, da je tisto jutro nastopil službo v baru na glavnem kolodvoru ob 6. uri. Tedaj je opazil pri neki mizi obtoženca in še nekega drugega moškega, ki sta pila pivo. Postregel jima je še s steklenico piva. Kdaj pa je obtoženec prišel v bar, še ni pojasnjeno. Važno je le to, da je priča potrdila obtoženčevo ver zijo. Kot je znano, je priča Picci nin, ki je bil skupaj s Pietrobo nom izjavil, da se sploh ne spo minja ničesar, ker je bil popolno ma pijan.
Ostale priče so v glavnem potrdile, da se brata nista kregala, razen če sta bila pijana.
Obravnava se bo nadaljevala danes z obrambnim govorom odv. Ghezzija.
Z motorjem je na ovinku trčil v poltovornjak
Neprevidnost in hitra vožnja na motornem kolesu sta včeraj popoldne botrovali prometni nesreči, ki se je pripetila v Ul. Orlan-dimi blizu stavbe št. 22 Po omenjeni ulici se je proti Ul. Zorutti na motornem kolesu peljal 19-let-ni vajenec Claudio Grasso iz Ul. Battera 16, ko pa je privozil na ovinek, je z vozilom zdrsnil na asfaltu, izgubil oblast, zavozil na levo stran cestišča in treščil v u-stavljeni poltovornjak. Tedaj je z avtom fiat 600 TS 64932 privozil mimo gasilec Cesare Chiussi iz Ul. Orlandini 17 in ponesrečenemu fantu priskočil na pomoč. Pomagal mu je v svoj avto in ga odpeljal v bolnišnico. Ponesrečenca so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 50 dni zaradi zloma leve noge, udarcev in ran po levi podlakti in desni roki.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub (L. Kotira bo Imel v nedeljo, 3. tm. redni sestanek od 10, do 12. ure v prostorih kluba, Ul. del Montecchl 6. Vabljeni vsi slovenski filatelisti.
Žalil je Saragata senatorje in poslance
Predvčerajšnjim so agenti ^letečega oddelka aretirali in prijavili sodišču 54-letnega delavca Pie-tra Bruschetto iz Ul. Gelsommi 1 pod obtožbo žaljenja časti predsednika republike in žaljenja javnih funkcionarjev z obteževalni-mi okoliščinami. Dogodek se je pripetil prejšnji torek okrog 22. ure v neki gostilni v Ul. Caccia, kjer je Bruschetta kričal in zmerjal predsednika republike, senatorje in poslance, da so krivi; če doslej ni mogel dobiti nobene pokojnine. Bruschetta pa je imel smolo, ker sta bila tedaj v gostilni dva gojenca policijske šole. Ta sta se približala kričaču in ga povabila, naj utihne. Kaj še, Bruschetta se je spravil nanju in še njiju začel zmerjati. Ker se Bruschetta ni umiril, sta gojenca poklicala agente letečega oddelka, ki so nekaj minut kasneje kričača aretirali in ga peljali na kvesturo na zaslišanje. Bruschetta že sedi v zaporu.
Ljudska prosveta
V torek, 5. aprila bo v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9 ob 20.30 večer umetniške besede z naslovom «A luč je ostala«. Nastopila bo slovenska gledališka igralka Vladoša Simčič-Tiranova, bivša članica Slovenskega gledališča v Trstu in sedanja članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Njen recital bo opremljen z glasbeno spremljavo.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR prireja v soboto, 2. aprila od 21. do 3. ure na stadionu »Prvi maj«
lil. ples pod košem
Igrajo
F A N S ' ■*<
Vstopnina: moški 700 lir ženske 500 lir
Obvestilo izletnikom v Moskvo
Slovenski klub sporoča:
Vse Izletnike v Leningrad in Moskvo prosimo, da prinesejo v potovalni urad Aurora 3 fotografije formata 4x5 z belim ozadjem, ki so potrebne za sovjetski vizum. Fotografije je treba prinesti osebno, ker bo treba istočasno podpisati ustrezni formular. Fotografije je treba dostaviti do 5. aprila.
Prosimo tudi, da izletniki v tem času poravnajo vpisnino.
Izlet v Radence in na otok Rab
Potovalni urad Aurora sporoča, da je nekaj prostih mest za Izleta v Radensko Slatino in na otok Rab dne 10. aprila 1966. Cena 7.900 oziroma 8.400 lir. Informacije in vpisovanje v potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 29243.
Prosvetno društvo (Slavko Škamperle* priredi dvodnevni Izlet 24. In 25. aprila tl. v Maribor, Radence, Mursko Soboto in Ptuj. Med potjo obisk gradov Borel in Štatenberg Izletnike bo spremljal dobro znani profesor in predavatelj Franc Habe iz Postojne. Prijave na sedežu društva vsak večer (izvzemšl sobote) od 20.30 do 21.30 in v nedeljo od 11. do 12. ure do 10. aprila tl.
Slovenski klub
Zanimivo predavanje danes v Gregorčičevi dvorani
Prof. Ubald Vrabec bo predaval
o «Narodnih manjšinah in mos(ovih»
Predavanje bo predavatelj ilustriral s skioptičnimi slikami v barvah. Po predavanju diskusija in nato prigrizek. Začetek ob 20.30. Priporočamo točnost!

Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Dva pasijona
«VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO«
((ŠKOFJELOŠKI PASIJON«
Napisal - priredil MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Režija: MIRKO MAHNIČ
Razpored predstav:
V nedeljo, 3. aprila ob 20. uri (premierski abonma) balkon L 500.— v ponedeljek, 4. aprila oh 21. uri (abonma prva ponovitev) balkon L 300.— v torek, 5. aprila ob 17. uri v sredo, 6. aprila ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 7. aprila ob 21. uri (sindikalni abonma) v petek, 8. aprila ob 17. uri (invalidski abonma) v soboto, 9. aprila ob 21. uri (okoliški abonma) v nedeljo, 10. aprila ob 16.30 (abonma nedeljski popoldanski)
v ponedeljek, 11. aprila ob 16.30 zadnja predstava
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265.
J
Mali oglasi
TAPETN1KE strokovnjake, kvalificirane in poldelavce, stalna zaposlitev, Išče Pertzzl, Vlale DAnnunzio 27. MLADENIČE največ 17 let stare, zeljne učenja ročnega dela za tapetnlke, zavese in podobno za opremo stanovanj, išče Perlzzl, Viale D’Annunzlo St. 27.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
31. marca 1966 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 8 oseb.
UMRLI SO: 86-letni Giovanni Ra valico, 90-letna Maria Francovicb, 48-letna Lldla Stopar vd, Mahorcich. 78-letni Ruggero Perfettl, 77-letna Glo-vanna Zannier por. Vlezzoli, 82-letni Agostino Žerjal, 64-letna VVanda Col-lanovich por, Brossl, 84-lctni Mar-cello Cuschlan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Salute, Ul. Giulla 1: Benus-sl, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Orla-nl 2; Vernarl, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) D’Ambrosl, Ul. Zorutti 19-c: Croce Verde, Ul, Settefontane 39; Rava-slni, Trg Llberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
LADJE V PRISTANIŠČU
Vlcenza, Borea, Olimpla, Iris, Eu-ropa, M. Polo, Ausonia, G. Toffolo, Llllon, Salpa II., Oceanus, A. Cosu-llch, Brlck V., Campano (It.): Blato, Beograd, Goranka (Jug.); Skenderbeg (Al.); Glaclar Grls (Sp.); DJer-ba (Fr.); Brarmi (Ha.): Rio Colo-rado (Arg.l; I. Skipper, Alexandra I (Ll.); El rini (V.B.); S. Maris II (Gr.); Z, Szczeclnska (Po,).
Gledališča
VERDI
Z nedeljsko uprizoritvijo Puccinijeve opere «La Boheme« se je zaključila operna sezona 1965-66, sedaj pa se začenja tradicionalni ciklus spomladanskih simfoničnih koncertov. V razdobju dveh mesecev se bo na dirigentskem pultu gledališča Verdi zvrstilo 11 dirigentov, pod katerih vodstvom bo orkester gledališča Verdi izvajal že objavljeni program, začenši z otvoritvenim koncertom, ki bo v soboto 2. aprila.
Dirigent prvega koncerta bo Arthur Grueber, ki je tržaškemu koncertnemu [n opernemu občinstvu že dobro znan, saj je nedavno dirigiral tudi nekaj VVagnerjevih oper.
V sodelovanju s pianistom Mariom delli Pontijem bo Grueber predstavil program, ki bo v celoti posvečen Ludvigu van Beethovnu. Slišali bomo «Leonoro», uverturo št. 2 op. 72-A, Koncert št. 5 op. 73 za klavir in orkester in Peto simfonijo.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za nekaj izven-abonmajskih prostorov, ki so še -,.a razpolago.
Nazionale 16.00 «Come svaligiammo la Banca dTtalia« Technicolor. — Franco Franchi. Ciccio Ingrassla.
Arcobaieno 16.00 «Controspionagglo chlama Scotdand Yard».
Excelsior 16.00 «A 001 operazione Gia-maica« Eastmancolor. Larry Pen-nell.
Fenice 16.00 «Nottl e donne proibi-te» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Uperseven l’uomo da uc-cidere« Technicolor.
Grattacieto 16.00 «Adulterio aintalu-na« Technicolor. Nino Manfredi. Catherine Spaak. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «Per qualche dollaro ln plu«, Colorscope. Clint Easttvood ln Gian Maria Volonte.
* Zadnje predstave.
Filodrammatlco 16,00 «Menage ali"lta-liana« Ugo Tognazzt, Anna Moffo, Romina Povver. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16 30 «Judith».
Crlstallo 16.30 ((Agente 007 operazione Thunderball« Technicolor. Sean Connery.
Garibaldi 16.30 «100.000 dollari per Ringo« Technicolor. Richard Harri-son, Eleonora Bianchi.
Capitol 15.30 «11 piacerc e l’amore» Technicolor. Jane Fonda, Cathert-ne Spaak, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom,
Impero 16.30 «Quel temerart sulle macchine volanti«.
Vlttorio Venelo 16.00 «E venne un uomo« Technicolor. Rod Steigler.
Moderno 21.00 Revija Erminija Ma-caria «Le sei mogli di Erminio Vili« Gloria Paul, Arturo Testa in Stafford Dancers. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Voglio essere amata ln un let to dl ottone«.
Ideale 16.00 «11 mostro e le verglnl« Prepovedano mladini pod 18 letom.	' j
Abbazia 16.00 «La vita agra« Ugo To-gnazzl, Glovanna Ralli.
Astorla 16,30 «Orgoglio e passlone« Sophla Loren, Gary Grant.
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga teta
Mila Pertot
Pogreb bo Jutri, 2. t. m. ob 16.30 uri na pokopališču v Barkovlje.
Žalujoči nečaki in drugi sorodniki
I.T.F. Ul. Zonta 3. tel 38-006
SCHROEDERJEV PORTUGALSKI IZLET
Štirje prijetni dnevi pri prijateljih
Portugalski diktator si želi sprememb v atlantskem paktu, vendar ne tako kot de Gaulle - Lizbonska teza o borbi proti komunistični nevarnosti Stične točke med Ronnom in Salazarjem - Reciprociteta medsebojnih koristi
BONN, marca. — Napovedana ((spomladanska diplomatska ofenziva« Bonna se nadaljuje ter se usmerja na nove, doslej ((nezadostno izkoriščene« možnosti. Po Lueb-kejevem potovanju po Afriki in dostavitvi «mirovne note« vsem deželam sveta, je zdaj novo potezo napravil minister za zunanje zadeve Schroeder v Lizboni in Madridu.
Celotna dosedanja zunanjepolitična dejavnost bonske vlade je — kot vse dosedanje renske »ofenzive« — podrejena željam po posredni ali neposredni uveljavitvi bonskih tez o reševanju ((nemškega vprašanja«. Glede na to, da vidi Bonn v de Gaullovih zahtevah v zvezi z dezintegracijo NATO še prav posebno nevarnost za svoje koncepcije, je del sedanje bonske «ofenzive» usmerjen na paralizira-nje pariških zahtev.
Na osnovi tu osvojene taktike, se v tem trenutku tu želijo ogniti neposrednemu obračunavanju med Bonnom in Parizom, pa je spričo tega bila glavna bitka prepuščena Washingtonu. Na Renu se še vedno uradno ((kristalizirajo konkretna zv hodnonemška stališča«, dasiravno je splošna namera znana: vztrajati na tem, da se v NATO nič ne menja. To pa hkrati ne pomeni, da Bonn ne skuša storiti določenih svojih korakov, in to mimo Wa-shingtona in Pariza.
štiridnevni Schroederjev obisk r. i Portugalskem pretekli teden in pa sedanji obisk v Španiji nedvomno sodita med te ((samostojne poteza«.
Sefa zahodnonemškega zunanjega ministrstva je v Lizboni že čakala Salazarjeva izjava o ((portugalskem nezadovoljstvu z NATO«. Portugalski diktator si želi sprememb v atlantskem paktu, vendar ne tako kot de Gaulle. Namesto dezintegracije Salazar namreč zahteva ne samo okrepljeno integracijo, marveč tudi povečano zanimanje NA TO za »obrambo« portugalskih prekomorskih ozemelj. Lizbona — zatrjujejo v Bonnu — želi izkoristiti sedanjo krizo NATO, da bi 1. 1969 mogla svoje kolonije vključiti v «zaščitni sistem pred komunistično nevarnostjo«, ki ga je doslej atlantska zveza raztegnila samo na zahodno Evropo.
Salazar, verjetno danes edini zagovornik klasičnega kolonializma na svetu, je že davno proglasil svoja prekomorska ozemlja za «province», za ((sestavne dele republike Portugalske«. Na osnovi tega želi v okviru atlantskega pakta tudi nov status za te »province«. Bonn, ki mu dogmatična sredstva v mednarodni politiki niso neznana, pa kaže dokajšnje zanimanje za to lizbonsko koncepcijo. Še prav posebno, ko imajo podobne koncepcije večstranski strateški pomen.
publika v Afriki zainteresirana predvsem na dveh stvareh: «Da se afriške dežele obdržale na strani zahoda in — kar se Nemčije še posebej tiče — pridobiti po možnosti čimveč prijateljev, ki bi podpirali naš cilj o združitvi.«
Ce se temu pristavi še obljuba, da bo Bonn podprl lizbonsko vlado o njeni težnji po «pristnem sodelovanju v zahodnoevropskem skupnem tržišču«, kot tudi zaključek, da bo Bonn z novimi ukrepi razširil obstoječi bilateralni sporazum glede ((razvijanja portugalskega gospodarstva« — potem
so uspehi Schroederjevega obiska v Lizboni v glavnem popolni. Vendar pa tisto, kar se na Renu ne pove v zvezi «s krepitvijo tradicionalnega portugalsko-zahodno-nemškega prijateljstva«, se neposredno ne nanaša na Lizbono, temveč na — Pariz.
Bonn je namreč prepričan, .a je s portugalsko akcijo v sedanji ((Ofenzivi za obvarovanje NATO« zabeležil točko v korist zahodno-nemških in na škodo francoskih koncepcij o ((atlantskem zavezništvu«.
K. KUKOLJA
Dick Haymes je ves srečen, kakor kaže gornja slika. Morda zato, ker je njegova nevesta 20 let mlajša od njega, morda pa zato, ker je 28-letna manekenka Wendy Smith njegova že šesta žena?

ŠE O VZDUŠJU «LETEČIH KROŽNIKOV> V ZDA
KLJUB IZJAVAM TREH ŠTUDENTOV SE MED LJUDMI OPAŽA PREPLAH
Izjava funkcionarjev univerze - Pisma Beli hiši in drugim ustanovam - Letalstvo je bolj odločno - V parlamentu zvračajo odgovornost drug na drugega
NEW YORK, 31. — Zadeva tako imenovanih ((letečih krožnikov« dobiva v ZDA kaj čudno obeležje. Na eni strani se kaže, da gre za dokaj posrečeno šalo skupine študentov, na drugi strani pa se o isti zadevi govori celo v parlamentu, v vojski in se pišejo uvodni članki. Kakor smo pred dnevi poročali, so v zadnjih dneh v nekaterih delih Kalifornije mnogi ljudje videli celo vrsto ((nekontroliranih nebesnih teles«, ki jim sicer pravimo «leteči krožniki«. V zvezi s tem, da je »leteče krožnike« videlo zelo veliko ljudi, so se oglasili k besedi tudi nekateri člani parlamenta, ki so zahtevali, da se vsa ta stvar razišče, ker da se ljudi loteva strah. Nato je prišlo na dan, da so ((leteči krožniki« le posrečena šala skupine študentov z vseučilišča v Valparaiso in nekega kalifornijskega vseučilišča. Danes so se javili k besedi predstavniki univerze v Valparaiso, ki so potrdili to, kar je skupina treh študentov z njihovega vseučilišča povedala že včeraj, češ da je vse to njihovo delo.
Nekaj funkcionarjev univerze v Valparaiso je izjavilo, da so vso to zadevo ((letečih krožnikov« in pobudo svojih študentov proučili in da se je pri tem ugotovilo, da je vse to — delo njihovih študentov, ki so napihnili nekaj plastičnih vreč z nekim toplim plinom in jih nato ponoči izpustili v zrak. Na te balone so poleg tega pritrdili tudi majhne propelerje, ki so se vrteli. Ker so bile na
propelerjih žarnice, so se ((leteči Lizbona je n.pr. nastopila s tezo, krožniki« svetili. Hkrati pa so
kako da so Kapverdski otoki ((ključna točka obrambe med Afriko in Južno Ameriko, kot so to tudi Azorski otoki med Severno Ameriko in Evropo. Komunizem si bo lažje osvojil Južno Ameriko — ščuvajo iz Lizbone — če se bo-prej utrdil v Afriki, in obratno. Zaradi tega Salazar zahteva, na velja ista strategija tako za severni kot južni Atlantik, da se torej NATO okrepi in razširi.
Razumljivo je, da to povzroča izredno zanimanje na Renu. Se posebno, ko Lizbona venomer u-smerja pozornost Bonna na neomejene možnosti zahodnonemških investicij v Angoli in Mozambiku, na portugalskem ozemlju pa Bun-deswehru omogoča oporišča ((brez kakršnih koli pogojev«.
Schroeder je imel možnost, da se osebno prepriča o tem sodelovanju: obiskal je zahodnonemško vojaško oporišče Bela, oddaljeno kakih 160 km od Lizbone, kjer dokončujejo enega največjih vojaških letališč v Evropi, ki je pod popolnim nadzorstvom Luftwaffe. Spričo tega je seveda popolnoma razumljivo, da je bonski zunanji minister, potem ko je priletel na lizbonsko letališče, izjavil: ((Prihajam na dom prijateljev.«
V tem tonu je zatem potekal ves ministrov štiridnevni portugalski izlet. Posameznosti nove faze v bonsko-lizbonskih odnosih niso znane, vendar pa »generalna linija«, navedena v skupnem poročilu, o tem povsem jasno govori.
Poglavitni zaključek se glasi: Zvezna republika Nemčija in Portugalska se bosta močno zavzemali za NATO, za vojaško integracijo, znotraj atlantskega pakta pa, na bi se v povečanem tempu nadaljevalo z obstoječim vojaškim sodelovanjem. Kljub Salazarjevi kritiki NATO — tako Je razumeti iz Schroederjevih besed — v bistvenih vprašanjih ni nobenih razlik.
Lizbona Je kdove kolikokrat že podprla bonsko koncepcijo o Nemčiji. Kot povračilo za to pa .',e ■Schroeder izjavil, da je zvezna re-
»leteči krožniki« tudi spreminjali barvo, kajti v začetku, ko je bil plin v njih še topel in gost, so »leteči krožniki« — baloni imeli oranžno barvo, nato pa se je njihova barva spreminjala v rdečo in zeleno, ko se je plin v njih
razredčil in ohladil. Nato so baloni padli na tla. Proti trem študentom ni bil podvzet noben disciplinski postopek.
S tem bi bila vsa zadeva ((letečih krožnikov« praktično rešena. Toda ni tako. Zato smo tudi rekli, da zadobiva ta stvar čudno obeležje. Z njo se namreč ukvarjata tudi sam parlament in ameriško vojno letalstvo.
Poveljstvo ameriškega vojnega letalstva je odločno odbilo obtožbe nekega nacionalnega odbora glede tega, da skriva pred ljudstvom resnico o obstoju ((letečih krožnikov« in glede izvora teh ((nekontroliranih nebesnih teles«. če je bilo poveljstvo letalstva tako odločno, je prav tako odločen tudi načelnik repu-
so Marsovci že pred durmi... Če večina govori v teh pismih z nekakšnim strahom, se najdejo tudi treznejši ljudje, ki vsemu temu dajejo primeren ton in menijo, da gre dejansko za šalo hudomušnih ljudi, kar se je videlo tudi v začetku, ko smo zabeležili trditev treh študentov in nekaterih funfc-cionarjev univerze v Valparaiso.
Vrnimo se k ameriškemu vojnemu letalstvu. To je objavilo komunike, v katerem je rečeno, da se obstoj ((letečih krožnikov« ne izključuje in bi bilo, po njihovem, ((popolnoma neumno, če bi skušali zanikati to, kar so ljudje videli na lastne oči. Naše delo je v tem, da razlagamo, kar je bilo dejansko ugotovljeno.«
blikanske skupine v kongresu Ge- t Glasnik amerišk^ga ^ega le-rald Ford, ki zahteva preiskavo £ st- je
samega parlamenta o teh ((nekontroliranih letečih predmetih«. Njegovo zahtevo je kongres sicer sprejel, vendar zelo hladno, pa čeprav so se ((nekontrolirani leteči predmeti« ((ponovno pojavili na ameriškem nebu«.
O ((letečih krožnikih« piše cela vrsta ameriških listov, tedenska revija «Life» pa je objavila tudi njihove fotografije. Ker vemo, da je ta revija ena največjih v ZDA in da izide v milijonski nakladi, je razumljivo, da ima to velik odmev med javnostjo, posebno ko so objavljene slike ((letečih krožnikov« delo foto-grafov-amaterjev. Kolikšen odmev ima to na ameriško javnost, se vidi iz tega, da dobivajo Bela hiša, kongres, ameriška ustanova za vesolje in nekatere druge institucije na tisoče pisem, v katerih pisci zahtevajo pojasnilo. V teh pismih se že govori, ali ne gre morda za «tajinstvena letala« Sovjetske zveze in Kitajske, ki nadzirata življenje v ZDA. V pismih se izraža tudi bojazen, da
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimmimimiiuimmimmimHnimmiimiiimiiimiiimmiiiiiiiiiiiniiiimMniiiiiui
POBUDA UNESCO V AFRIKI
ENOTNA ABECEDA ZA ŠEST JEZIKOV
Sest velikih jezikov zahodne Afrike ,ki so doslej uporabljali različne pismenke, ustvarjene na osnovi različnih koncepcij in nekaj krai^ tudi različnih metod, je zdaj končno dobilo svojo abecedo. Odločeno je bilo, da bodo ti jeziki uporabljali latinico, in to v pravopisu, ki bo skupen za vse jezike in obenem racionalen ter praktičen.
To Je rezultat dela mednarodne skupine strokovnjakov, ki so pod pokroviteljstvom UNESCO pred nedavnim v Bamaku imeli svoje posvetovanje. Bilo je potrebno proučiti vse težkoče, ki se pojavljajo v zvezi s transkripcijo man-dinških jezikov (bambara in ma-linke v Maliju ter gvinejskega v zahodnem Senegalu), songhajske-ga jezika (v Maliju in Nigru), tamakeša — jezika Tuaregov, ka-nurija (v Nigeriji in Nigru) ter peula, ki ga govore Peuli, naseljeni na prostranih ozemljih med Senegalom in severnim Kamerunom.
Jezikoslovci so v svojem delu zasledovali dva osnovna cilja: da ustvarijo za šest zahodnoafriških jezikov enotno abecedo, s pomočjo katere bo moč označiti vse glasove — samoglasnike in soglasnike — ki so tem Jezikom skupni, obenem pa, da bi, razumljivo, to abecedo kar najbolj poenostavili,
Ti cilji so zdaj bili doseženi, kar Je za nadaljnji vsestranski razvoj vseh omenjenih jezikovnih skupin, oziroma narodov izredne važnosti. Zakaj, kot Je znano, jezikovne razlike sq doslej, med
drugimi, predstavljale eno od največjih ovir v procesu afriške tako politične kot gospodarske ter kulturne emancipacije ter integracije.
Ne žrtvujoč ničesar od jezikovnega bogastva, so jezikoslovci narodom šestih dežel tako dali na razpolago izredno enostavno abecedo, ki jim bo omogočila natančno zabeležiti vse glasove, in to ne da bi se mnogo oddaljevali od načina pisanja večine evropskih jezikov.
Sicer pa se v nekaterih od zgoraj navedenih dežel — Nigeriji in Nigru — že nad štiri desetletja uporablja način pisanja, ki Je o-snovan na latinici.
Kot izjavljajo strokovnjaki, bo sprejetje skupne abecede v prid narodov sedmih dežel s šestimi jeziki v neposredni bodočnosti omogočilo, da bodo v pisani obliki zabeležili vse ogromno bogastvo njihove govorjene literature, kar predstavlja važno in izredno nujno nalogo. V nasprotnem primeru bi se, namreč, pod vplivom nekaterih negativnih elementov modeme ((civilizacije« ki so jim tudi ta ljudstva čedalje bolj izpostavljena, mnogo od tega bogastva utegnilo izgubiti, kar bi za proučevanje zgodovine, razvoja in kulture nasploh, teh narodov pa še posebej, pomenilo neprecenljivo izgubo.
Prav tako pomembna pa Je tudi ustvaritev neposredne praktične možnosti, da se v osnovnem šolanju ter šolanju odrasli uporabljajo nacionalni jeziki.
«Incident v Vkhyju» obravnava problem kolektivne odgovornosti
V Genovi
uprizorili
novo
Millerjevo
delo
OBROBNI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA
Ni primemo živeti v bližini letališč
Prebujanje, ki ga povzroča bobnenje reakcijskih letal, ima kvarne posledice na človekovo umsko zdravje - Tako ugotavljajo ameriški strokovnjaki
bil pri poveljstvu ustanovljen poseben tiskovni urad, ki bo odgovarjal na številna pisma, ki prihajajo na poveljstvo prav s tem v zvezi. Da pa zadeva ni nova in da ne gre le val ob sedanji «šali» visokošolcev, se vidi iz tega, da je v lanskem letu poveljstvo ameriškega vojnega letalstva moralo odgovoriti kar na 3.717 pisem v zvezi z ((letečimi krožniki«. V letošnjem letu pa se ta pisma tako množijo, da je bilo potrebno ustanoviti poseben tiskovni urad.
Povrniti se bomo morali še k Geraldu Fordu odnosno v ameriški parlament od katetega je Ford zahteval, naj začne s preiskavo o ((nekontroliranih letečih predmetih«. Obe veji parlamenta sta njegovo zahtevo sprejeli hladno. Predsednik kongresne komisije za oborožene sile in vesolje Mendel Rivers se je v zvezi s Fordovo zahtevo «skril». Ko so ga novinarji iskali, da bi jim dal kako pojasnilo, kaj namerava, ga ni bilo na spregled. Predsednik zbornične komisije George Miller pa se je omejil, češ da o tem nima kaj reči on, pač pa da naj se obrnejo na Riversa.
Kakor vidimo, se ameriški parlamentarci umikajo javnosti, ker ji pač ne vedo dati odgovora, ki bi ne bil tak, da bi javnost zado voljil, v koliko ne verjame, da gre le za šalo.
Kako zares so v ZDA vzeli vse to, se vidi tudi iz tega, da je dnevnik ((Christian Science monitor« objavil o zadevi — uvodnik, v katerem pravi, da je doslej zbrane že veliko snovi, da pa bi bilo treba to snov izpopolniti z novejšimi spoznanji in ugotovitvami, kar z drugimi besedami pomeni, da zamisli o možnosti ((letečih krožnikov« ne zanika, pač pa celo potrjuje in to kljub izjavam treh študentov iz Valpa-raisa.
liiiiiiiiiimiuiiuiiiMiiiuiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiitiiiiiicniMiiiuiniiiiiiiiiiiiimmiiiiiniiiiiMmiiHumunmH
NEW YORK, 31. — Možnost, da bobnenje reakcijskih letal povzroči živčne motnje v ljudeh, ki živijo v bližini letališč, je bila v teh dneh tema temeljitega proučevanja komisije za umsko zdravje v parlamentu države New York. Ta komisija namreč proučuje zakonski predlog, v katerem se zahteva, naj bi državni inšpektorat za umske bolezni izvedel ustrezno anketo. V ta namen so na neki razpravi spregovorili številni strokovnjaki in tudi kakih deset newyorških meščanov, ki živijo v bližini velikega newyorške-ga letališča Kfennedy( Načrt za ustrezni zakon je izdelal sam predsednik komisije Leonard Yos-wein, čigar volilno okrožje prekriva prav del mesta, ki se širi ob letališču.
Neki psihiater ter neki psiholog, ki sta podala svoje mnenje pred omenjeno parlamentarno komisijo, sta potrdila domnevo, ki je bila izražena v krogih republiškega parlamenta za državo New York. Nevarnost za umske motnje prihaja, po njunem mnenju, predvsem iz dejstva, da velikanski ropot reakcijskih letal budi ljudi iz spanja in moti ali prepreči njihovo nujno «dozo sanj«, dozo sanj, ki je po njunem mnenju ter po mnenju zdravstvenih strokovnjakov nujna za umsko zdravje človeka.
Dva znana ameriška znanstvenika in sicer dr. Julius Buch-wald, strokovnjak iz zdravniškega centra v New Yorku, ter dr. Howard Bogard, strokovnjak bolnišnice v Queensu, sta v svojih nedavno objavljenih strokovnih člankih potrdila, da so «sanje za umsko zdravje skrajno nujne«. «Vsakdo izmed nas — Je rekel dr. Buchwald — sanja vsaj petkrat v eni noči.« «Oseba, ki zaradi ropota ali česar koli pogosto prekine svoje sanje, more občutiti manj hude pa tudi zelo hude motnje. V njem se morejo ustvariti umske motnje paranoikov, halucinacije, pa tudi impulzi, ki privedejo do samomora ali do umora.«
Toda ne gre samo za primere, ko nenaden ropot prekine sanje. Izreden ropot reakcijskih letal sredi noči more imeti tudi drugačne škodljive učinke. More n.pr. ponovno zbuditi »hude spomine«, če človeka zbudi iz sna; more mu ponovno priklicati v spomin »težave iz preteklosti«, kar vse kvar-
HOROSKOP
OVEN tod 21. 3. do 20. 4.) Sku-1 Pretirano razmišljanje vam v ni-
šajte reorganizirati svoje delo, da bi si tako zagotovili boljše uspehe. Ne rešujte svoje čustvene zadeve s preveliko naglico.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vplivajte na svoje sodelavce tako, da ne bi stremeli za izključno osebnimi interesi. Upoštevajte tudi glas svojega srca, ne samo razuma.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne izpovedujte se ljudem, ki ne znajo držati jezika za zobmi. Prijatelj vas bo prosil za uslugo.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Skušajte povezati svoje strokovno uve-ljavljanje s kulturnim delom. Dajte dober nasvet vsakomur.
LEV (od 23.7. do 22. 8.) Na vsak način morate okrepiti komercialno plat svojega poslovanja. Pokažite več razumevanja
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Potrebno Je ugotoviti, ali Je res vse tako, kot vam nekdo neko zadevo skuša prikazati.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Bodite bolj jasni v svojih stališčih.
čemer ne bo koristilo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21 11.) Skrčite svoje poslovne izdatke in nasploh bolj varčujte z denarjem. Prepričali se boste, da so čustva neke osebe do vas ostala nespremenjena.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Pazite, da bi se pri delu preveč telesno ne utrujali. Družite se samo z osebami, ki ugodno vplivajo na vaše razpoloženje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pritegnite v svoje poslovanje tudi kakega prijatelja, ki se nanj povsem zanesete.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Na nekem skupnem sestanku s sodelavci se boste odločili za zelo resen in važen podvig. Prepotrebno bi bilo, da se nekoliko začnete zanimati tudi za umetnost.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekomu, ki vam je bil ves čas v zanesljivo oporo, izrecite ustrezno priznanje. Zavrnite prošnjo za pomoč vsakomur, ki je ne zasluži.
no vpliva na človekovo umsko zdravje. Toda to se vse nanaša na prebujanje iz spanja in sanj med spanjem. Medicinska znanost pa je ugotovila, da more velik ropot in še posebej pravo grmenje reakcijskih letal škodovati človeku tudi, če nastopi v času njegove budnosti, že omenjeni dr. Julius Buchvfald je mnenja, da more velik ropot omejiti delovno sposobnost človeka, da more močno omejiti njegov smisel za normalni humor, ki je eden izmed izrazov človeškega zdravja; pa tudi njegovo možnost kontrolirati nevšečnosti in neprijetnosti vsakdanjega 'življenje!, '^e pa pride do prebujanja človeka med spanjem, še posebej pa med sanjami, more to povzročiti v prizadeti psihi določene motnje, ki lahko ((eksplodirajo« tudi pozneje.
Dr. Howard Bogard pa je s svoje strani zahteval, naj bi se temeljito proučila zadeva, ali so ljudje, ki živijo v bližini letališč, in tudi ljudje, ki živijo v središčih z velikim ropotom, bolj «dezorientirani», kot drugi ljudje in če to moti njihovo normalno družinsko življenje. Na to vprašanje mu je odgovorila kar ena izmed prič, ki so bile poklicane na to javno razpravo. Bil je to predsednik nekega krajevnega združenja in hkrati človek, ki živi v neposredni bližini letališča Kennedy. Ta je parlamentarni komisiji prikazal dva primera nasilja s strani oseb, ki jih je ropot letal spravil iz ravnotežja. Svoj prikaz je zaključil takole: »Zdelo se bo morda čudno, toda v moji mestni četrti je alarmantno visoko število blaznežev.«
GENOVA, 31. — Ameriški pisatelj Arthur Miller je skoraj deset let molčal. Ker je bila njegova prejšnja dejavnost in ustvarjalnost zelo šiva in plodna, se je zdelo kar čudno, da je utihnil. Sicer je res, da je bil tudi v teh letih «molka» vedno šiv, da se je pogosto, rekli bi stalno oglašal, da je bil, skratka, ves čas v ospredju ameriškega in tudi svetovnega kulturnega dogajanja, vendar ves ta čas večjega dela ni dal. Nato pa se je malone nepričakovano — prebudil. Leta 1963 je vrgel v svet svoje delo «Po padcu«, ki je v dveh, treh sezonah obšlo vse pomembnejše odre sveta. Leto pozneje pa so v New Yorku uprizorili njegovo novo gledališko delo, ki nosi naslov «Incident v Vichyju», delo, ki so ga včeraj uprizorili v gledališču «Duse» v krstni predstavi za Italijo.
Gre za enodejanko, katere pa ne bi mogli uvrstiti med običajne enodejanke, torej med krajša odrska dela, pač pa je to prava pravcata drama, le da je Miller našel za to svoje delo takšno odrsko rešitev, da se dogajanje vrši nepretrgano, brez odmorov, brez prehodov.
Tudi to Millerjevo delo obravnava problem Judov in nacistov.
I Pravzaprav obravnava tudi v tem delu eno osnovnih vprašanj in sicer to, ali more biti neki državljan nedolžen, ko spremlja in doživlja zločine, ki jih vršijo njegovi sodržavljani. To temo je Miller obdelal tudi drugje. Sedanje novo delo pa je nekakšna sinteza Millerjevega opazovanja dogajanj v Zahodni Nemčiji in tudi tega, da je prisostvoval procesu v Frankfurtu, ko so sodili esesovskim stražarjem nacističnega taborišča.
To svoje novo delo je Miller postavil v Vichy — torej v prestolnico Petainove Francije — in v leto 1942. Dogajanje se vrši na policijski postaji. Kakih deset oseb, ki so bile vpletene v neko nacistično racijo, čaka na zasliševanje. Ti ljudje ne vedo, nekateri se niti ne zavedajo vzroka, zakaj so jih aretirali. Nekateri upajo, da gre za normalno preverjanje osebnih dokumentov. Utvarjajo si in čakajo, vendar pa ne vsi na enak način. Vsi so Judje, razen enega, ki je po rodu Cigan. Toda znano je, da so Cigani bili za naciste prav isto kot Judje. Med ujetimi ljudmi pa je tudi von Berg, ki je po rodu avstrijski plemič in ki so ga po vsej verjetnosti aretirali pomotoma in ki je po naključju prišel med nje.- ,-,.:	. Vi-V*.
Vsi ti ljudje, te žrtve nacizma, so t> Millerjevem delu- prikazani tako, kot običajni ljudje, kakršne smo staknili med množico na cesti ali pa v njihovih stanovanjih v določeni četrti mesta, kjer žive. različni ljudje. Imamo tu opravka z mladeničem, malone še dečkom, ki ne ve ničesar, ki se ničesar ne zaveda. Imamo tu starčka, ki se je sprijaznil s svojo žalostno usodo. Imamo bogataša, ki mu gredo samo posli po glavi. Imamo preprostega natakarja; imamo nadalje še umetnika, delavca, ki je po svojem svetovnem nazoru komunist; imamo končno slikarja in zdravnika. Kakor vidimo, je hotel Miller v krogu ljudi, ki jih je postavil na oder kot skupne žrtve istega zločinskega režima, prikazati vse družbene razrede in tudi ustrezno s tem različne življenjske koncepte in svetovne nazore.
Drama se kaže najprej v reakciji posameznika pred surovo usodo, ki mu grozi. Stopnjevanje dramatičnosti se razvija tudi na ra čun učinka, ki ga na posameznike ima ugotovitev ali, rekli bi, prvo spoznanje, da obstajajo v nacistični Nemčiji tudi koncentracijska taborišča. Iz tega okolja nato Mil-
ler razvije svoje like, kot pač posamezniku oblikuje značaj, odnosno kot od posameznika meni, kako bi se v takem primeru obnašal.
Med desetimi liki so ljudje, ki klonejo, celo nekako žrtvujejo brez vsakega odpora. Drugi se upira. Tretji celo razpravlja. V tem je pravzaprav smisel dela, kot bomo videli pozneje. Vtem ko žrtev za žrtvijo izginja za nekimi vrati, izza katerih prihajajo kriki mučenih in hkrati smeh mučiteljev, se pred občinstvom v predsobi mučilnice razvije diskusija med zdravnikom in nemškim odnosno avstrijskim plemičem. Ker je nemški plemič po svojem svetovnem nazoru antinacist, je prepričan, da so njegove roke čiste, da on ne nosi nobene krivde za zločine seo-jih rojakov, ki so ploskali in še ploskajo Hitlerju, ki pač pristajajo — če ne sodelujejo v vsem tem, kar pomeni Hitler, kar pomeni nacizem. Z druge strani pa to prepričanje izpodbija hladna logika zdravnika: dr. Leduc, judovski zdravnik, ki čaka na vrsto, da tudi njega zaslišijo in nato odpošljejo v nacistično taborišče, meni, da ni dovolj obsoditi vulgarnost in krutost nacistov, da ni dovolj umakniti se, ločiti se od svojih rojakov — zločincev, celo da ni dovolj umakniti se iz stvarnosti, pa čeprav z največjo žrtvijo, s samomorom. Von Berg namreč dr. Leducu prizna, da je pomislil že tudi na samomor. Miller pa daje v usta dr. Leduca sentenco, da je takšna gesta brez haska. Dr. leduc od von Berga dobesedno zahteva: «Od vas ne zahtevam, da priznate krivdo, pač pa da priznate svojo soodgovornost.»
Selitveni premiki v Jugoslaviji
Od nad 18.500.000 Jugoslovanov, kolikor jih je bilo zabeleženih ob ljudskem štetju 1. 1961, se jih je nad 6,8 milijona v teku svojega življenja že selilo. Občutne tozadevne premike je bilo opaziti v vseh republikah. V Srbiji, ki ja 1. 1961 štela nad 7,6 milijona prebivalcev, so zamenjali kraj b;var nja okrog trije milijoni ljudi, na Hrvaškem pa nad 1,6 milijona, torej skupaj 4,6 milijona oseb.
To pot so statistiki ugotovili, da se Črnogorcem,, ki so pri drugih Jugoslovanih uživali sloves, da najraje zapuščajo, svoje kraje, te lastnosti dejansko ne more pripisovati. Zakaj od skupnega števila 472.000 Črnogorcev se jih je selilo le 164 tisoč. Vtem ko se je selilo znatno več Slovencev, kar doslej ni bilo tako znano: na svojih domovih jih je ostalo le 837.000, vtem ko se jih je 755.000 odselilo drugam.
Največ premikov je bilo 1. 1940, pa tudi prej. Od okrog 1,7 milijona Jugoslovanov se jih je v Bosno in Hercegovino priselilo nad 200.000, v Cmo goro 42.000, na Hrvaško 460.000, v Makedonijo 100 tisoč, v Slovenijo 206.000 in v Srbijo 742.000.
Najmanj selitvenih premikov je bilo, razumljivo, v času vojne. Od 1. 1941 do 1945 je namreč mesto bivanja menjalo samo 536.000 Jugoslovanov, pretežno beguncev pred okupatorskim fašističnim terorjem. V tem obdobju se je n.pr. v Črno goro priselilo 9000, v Srbijo 245.000, v Makedonijo 38.000 oseb itd. Se litveni pojavi so se ponovno okrepili takoj po končani vojni.. Tako se je od 1. 1946 do 1952 v Srbijo priselilo 631.000 oseb, v nadaljnjih štirih letih 584.000, od 1. 1958 do 1961 pa 640.000 oseb.
Radio Trst A
7.00 Koledar ; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 «1 Musiči del Friu-
CETRTEK, 1. APRILA 1966 Nacionalni program
12.05 Iz oper Rossinija; Kmetijski nasveti; 12.40
12.30
Zbor
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- ((France Prešeren«; 13.30 Priporo-
vanje; »; 17.25
ni iz albuma; 9.35 Zdravnikovo mnenje; 9.45 Popevke; 10.10 Operna antologija; 10.30 Šola; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Godala; 13.30 Dva glasova en mikrofon; 15.15 Filmske in gledališke
Radio za šole; 17.45 Pe- novosti; 15.45 Gospodarska rubri-
sem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Iz slov. glasbenega življenja;	18.50 Skladbe Johna
Dawlanda; 19.00 ((Arabska manjšina v Izraelu«; 19.15 Zbor ((Tita Bichehner«; 19.30 Postni govori ; 19.45 Glasbeni kontrasti; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Orkester Alberta Ca-samassime; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 «Doba socialističnih strank«; 22.20 Godalni orkester in zbor ((Cambridge«; 22.30 Variacije v jazzu; 23.00 Italijanske romance.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Russo; 13.45 Mali atlas; 13.55 Haydnov trio; 14.10 Jazz; 14.20 Med zgodovino in legendo.
ka; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 17.45 S. Ter-rom: «Svoboda»; 18.35 Ital. skladatelji; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Režiserjev poklic; 21.00 Simfonični koncert.
II. program
Koper
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Nasveti za konec tedna; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.35 Album za mladino; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 E-notni razred; 18.55 Vaši izbranci; 20.00 Večerne fantazije; 21.00 Zanimivosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
< III. program
18.30	Gledališki pregled; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Schumannove skladbe; 21.20 Britten in
povednik; 22.45 M. Pezzati: giorno che verrk«.
Slovenija
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pre- ---------- ----------------------— —
nos RL; 11.00 Lahka glasba; 11.30 Pizzetti; 21.40 Elio Vittorini pri-Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Melodija; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Zbor Jaco-bus Gallus; 15.45 Dolinski trio;
16.00 Kulturni zapiski; 16.20 O-pemi koncert; 17.00 Današnje teme; 17.10 Prijetna glasba; 17.45 Nastopajo pevci; 18.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Ellington.
8.05 Operna matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže — domači ansambli; 9.35 M. Vodopivec: Veseli potepuh; 10.15 Nagajive skladbice; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednostil;
čajo vam...; 14.05 Radijska šola Lev, ki je cmoke; 14.35 Črnske duhovne pesmi; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Od vasi do vasi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 18.45 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Tri uverture iz operet;
20.20	Zunahje-politični pregled;
20.30	Slovenska zemlja v besedi in glasbi; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Britten: Serenada.
Ital. televizija
8.30 šola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.30 Na pragu znanosti:	kratki valovi; 19.55
Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Vildrac: II pellegrino; 22.05 Benedetto Croce; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Jazz; 22.15 Evropsko prvenstvo v košarki, prenos iz Bologne.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 16.35 Poročila; 16.40 TV v šoli; 17.00 Angleščina;
17.30	Pogovori o slovenščini: Glagol; 18.00 Mali svet — oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Aktualno-politična oddaja; 19.15 S kamero po svetu; 19.40 Cma tabla; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Dvojna zavarovalnina — amer. celoveč. film; 22.20 Koncert resne glasbe;
23.20	Poročila.
VESTI IZ TRŽIČA
Važnost pristanišča Portorosega za krajevno in deželno gospodarstvo
Prvih 110 milijonov državnega prispevka po klasilikaciji
Obramba zelenjave pred slano
V sredo zvečer je bila v dvorani hotela Roma v Tržiču napovedana konferenca o pristanišču Portorosega, ki jo je organizirala pristaniška družba. Vodil jo je konzul družbe Gallopin.
Podkonzul Beltrame Je podal poročilo v katerem je poudaril važnost tržiškega pristanišča, ki je v naši deželi na prvem mestu er je važno za vso pokrajino in tudi za deželo. Poudaril je nadalje važn-st novih pristaniških naprav kot so podaljšek operativnega obrežja,
GLEDALIŠČE IZ NOVE GORICE
gostuje
v nedeljo, 3. aprila ob 16. uri v PROSVETNI DVORANI v GORICI Verdijev korzo 13 z ljudskima igrama Linhart:
»ŽUPANOVA MICKA*
in
Garrick- Smole:
«VARH»
Vstopnina: sedeži po 400 in po 300 lir; stojišča za odrasle po 200 in za dijake 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1/1 — tel. 24-95
Gorica
VERDI. 17.00: «La grande notte di Ringo«, W. Berger in A. Ambe-si. Ameriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.15: «Fumo di Londra«, Alberto Sordi in Fiona Lewis, italijanski barvni film v kinema-skopski tehniki; zadnja ob 22. uri.
MODERNISSIMO. 16.00: «1 due pa. ra», Franco Franchi in Ciccio In-grassia; belo-čmi italijanski film; zadnja ob 22.30.
VITTORIA. 17.15: «Io la conoscevo bene», S. Sandrelli, N. Manfredi in E.M. Salerno. Italijanski črno-beli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 16.30, zadnja 21.30: «Stella solitaria«, Clark Gable in Av Gardner. Ameriški čmo-beli film.
Tržič
AZZURRO. 16 00—22.00:	«Zara X,
1'innaferrabile 880», Burt Lanca-ster, Dorothy Mac Guire.
EXCELSIOR. 16.00—22.00:	»Agente
007 Operazione tuono (Thunder-ball), Sean Connery, Luciana Pa-luzzi.
PRINCIPE. 17 30-22 00 «Asso di picches, operazione controspio-naggio«, George Ardisson in Lena Van Marten. Kinemaskopski film v barvah
NAZIONALE. 17.30-22.00: «Le ulti-me 36 ore», Eve Marie Saint.
SAN MICHELE. 18.00—22.00:	Ed-
gard Wallace racconta«, Dawn Addams in Michael Goodlle.
H on kr
RIO: Zaprt.
EXCELSIOR. 18.30, zadnja 21.30: «La vergine di Norimberga«, Ros-sana Podestk in Cristopher Lee Kinemaskop v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu, tel. 33 49.
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 13,6 stopinje ob 14. uri, najnižja minus 1,6 ob 7.; povprečne vlage 48 od sto.
strojne naprave za nakladanje in razkladanje blaga, industrijski železniški tir, carinarnica in skladišče itd. Oprema, ki je nujno potrebna če se hočejo preusmeriti ladje v druga pristanišča. Kritiziral je tudi sedanji kriterij dela industrijskega konzorcija, ki je v škodo tega pristanišča.
Njegovemu poročilu je sledila debata, pri kateri se je oglasilo več prisotnih. Župan iz Starancana je naglasil potrebo po načrtovanju del na področju komprenzorija. Deželni svetovalec Bergomas je op ,z> ril na nevarnost konkurence ndu-strijskih operativnih obal izven For-torosege, ki bi lahko odvzele promet z lesom kateri predstavlja 70 odst. blagovnega prometa v tem pristanišču.
Občinski odbornik Semola je opozoril na prizadevanje občinske uprave za razvoj pristanišča, ki je dobilo novo osnovo za razvoj dokončno doseženi klasifikaciji po kateri so določili 110 milijonov lir za prva instalacijska dela v pristanišču med katerimi je razširitev vhoda v luko ter ureditev operativnega obrežja.
Debata o združitvi socialistov
Na sedežu krožka goriških viso-košolcev na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 21. uri javna debata o združitvi socialistov. Debate se bodo udeležili člani mladinskih sekcij KD, PSI, PSDI, KPI in PSIUP.
Predsednik IACP sprejema ob torkih
Tajništvo zavoda za ljudske hiše IACP sporoča, da bo predsed. k Massimo Cellie sprejemal stranke vsak torek od 16.30 do 19. ure.
Ne škropite sadnega drevja v cvetju
Čeprav imamo razmeroma hlaono vreme, ki je rastlinsko rast znamo zakasnilo, pa je vendar že številno drevje v polnem cvetju in med tem tudi razno sadno drevje, zlasti češnje. Zato se briški čebelarji, pa tuci' oni na Krasu bojijo za svoje -bele, da ne bi naletele na cvetje, na L' terem so strupena škropiva. Zato priporočajo sadjarjem in vinogradnikom, naj ne škropijo drevja in trt med cvetenjem in naj to storijo prej odnosno potem, ko se cvs.ovi že zaprejo. To določajo tudi zakonski predpisi.
V Pevmi deluje javna tehniea
Oočina Gorica sporoča, da bo s 1. aprilom pričela delovati javna tehtnica pri novem naselju v Pevmi (Ponto del Torione).
Trčenje vozil
pri pevmskem mostu
V ponedeljek ob 23.15 se je pripetila pri pevmskem mostu ii-žja prometna nesreča; trčila sta a/t mobil in motociklist, ker m' nt-klist ni vzdrževal predpisane zavorne razdalje. Potniki se niso poškodovali.
Šofer fiata 1100 56-letni Ludvik Nanut iz Ul. Androna della Pergola 21 v Podgori se je peljal čez pevm-ski most domov. Z njim je bil 63-letni Roman Brezigar iz Ul. S. Uiu-
sto 30. Na križišču cest proti Podgori in v Pevmo je Nanut zavrl vozilo. Motociklist Luigi Serafin, star 25 let, bivajoč v Drevoredu 20. sept. 100, ki se je peljal za njim, ni bil v predpisani oddaljenosti od vozila :n se je zaletel v njegov zadnji del. Na kraj nesreče je prišla patrulja karabinjerjev, ki je sestavila zapisnik.
Huda nesreča motociklista
V sredo ob 22, uri se je hudo ponesrečil 19-letni Plinio Minin iz Tržiča Ul. XXIV Maggio 25, ki se je z motociklom svojega prijatelja zaletel v železniške zapornice pri Ronkah. V bolnišnici so ga pridržali z rezervirano prognozo, ker si je prebil lobanjo, čeljust in nosno kost ter si poškodoval desno oko.
ZA POKAL EVROPSKIH KOŠARKARSKIH PRVAKOV
Milanski Simmenthal odpravil CSK 68:57
Italijanski prvaki bodo jutri igrali s Slavijo za I. mesto
Neprestani mrzli vali, ki so resno ogrozili pridelek sadja in zelenjave, so prisilili vrtnarje, da so se zavarovali pred slano, ki je njihov največji sovražnik. Grede, kjer raste špinača, radič in druga zelenjava, pokrivajo s plastičnimi strehami. V Štandrežu jih je vse polno, pa naj bo to v bližini bivališč ali pa na odprtem polju. Kmetje ponavadi razpnejo plastiko čez nizke opornike in žice, da je med streho in tli dovolj zraka. Na takšen način obvarujejo zelenjavo pred uničenjem. Ker gre v zgodnji spomladi povrtnina dobro v promet, se takšen način zavarovanja pridelka izplača navzlic strošku za nakup
niiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiniiiiiiuiiiiiiii
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORKI
S sistemom «izžrebanega» stroja je prodajal manufakturno blago
Očividno je tak sistem prodaje dovoljen, ker je bil obtoženec oproščen Pica za kanarčke je bila sicer v redu, ne pa napis na zavojčkih
BOLOGNA, 31. — Milanskemu Simmenthalu se je nocoj posrečilo v polfinalni tekmi za pokal evro-skih košarkarskih prvakov premagati moskovsko peterko Rdeče armade CSK 68:57 (36:37). Italijanski prvaki so se tako uvrstili v finale, kjer se bodo jutri zvečer spoprijeli z zelo močno ekipo praške Sla. vije za naslov evropskega prvaka. V istem večeru bo tudi tekma za 3. in 4. mesto med CSK in AEK iz Aten.
Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
SIMMENTHAL: Iiellini (3), Via-nello (12), Pieri (2), Mašini (15), Thoren (10), Riminucci (6), Onga-ro, Binda, Bradley (20).
CSK MOSKVA:	Borodin (3),
Astakov, Alačacan (4), Zudkov (2), Travine (14), Rodionov, Komejev (11), Volnov (10), Lipso (13), Kul-kov.
SODNIKA:	Aznar (Španija) in
Kassai (Madžarska).
Simmenthal je realiziral 10 od 14 kazenskih strelov, igralci Rdeče armade pa 15 od 26. Zaradi petih prekrškov so morali v drugem polčasu z igrišča Vianello (Simmenthal), Travine in Volnov (CSK).
Med drugimi obtoženci, ki so se morali včeraj zagovarjati pred o-krajnim sodnikom dr. Bassijem v Gorici je bil tudi 30-letni Salvatore Solazzo iz Trsta, Ul. Commerciale 112. Obtožen je bil, da je osleparil sebi v korist nekatere goriške meščane; med njimi so bili Anton Komel iz Ul. Don Bosco 24, Bianca Califema, vd. Lutman, Anna Spes-sot vd. Tarsan in Marija Martella-ni. Od vsake oškodovanih strank je prejel po 65 do 69 tisoč lir deloma v gotovini, deloma v menicah, Sleparija je obstajala v tem,
Rustja je izjavil in priča Darij Dur-ček, ki je prodajalec v njegovi trgovini je potrdil, da omenjene piče za kanarčke niso sami izdelali niti ne pakirali, ampak da so jo dooili takšno kot je bila v prodaji cd grosističnega podjetja Encia iz Vidma.
Sodnik pa je smatral Rustjo vkljub temu delno odgovornega ?a prodajo tega blaga ter ga je obsodil na plačilo globe 66.666 lir, v ostalem pa ga je oprostil, ker ni zakrivil kaznivega dejanja, saj Je bila z njegove strani prodaja tega
da jih je Solazzo napotil, da so , blaga v redu in je tudi vsebina pri žrebanju zadeli šivalni stroj,' odgovarjala navedbi na prodajnih ki pa ga bodo lahko prejeli le, če I vrečicah, Branil ga je odv. Cossa,
kupijo tudi zavoj blaga, ki ga je imel Solazzo s seboj. Poleg tega je bil obtožen, da je prodajal blago brez trgovske obrtnice. To se je dogajalo v času od 26, marca do 5. maja.
Ovadbo na policiji je napravil Komel, ki je povedal, da je moral pokazati prodajalcu celo svojo invalidsko knjižico, nakar mu je zagotovil, da bo deležen pri nakupu še posebnih ugodnosti. Komel mu je za blago izročil 20 tisoč lir v gotovini, 7 menic po 6000 in eno za 7000 lir plačljive po ena vsak mesec. V zameno pa je dobil šival, ni stroj, 1 odejo, kos blaga za moško obleko, 1 rjuho s prevleko za blazino, 1 posteljno pregrinjalo in kos blaga za suknjo. Podobno je bilo tudi pri drugih strankah.
Obtoženec je izjavil, da Je prodajal vse navedeno blago po naročilu in za račun nekega podjetja iz Vicenze ter je dal strankam podpisati tudi posebno naročilnico.
Sodišče ga je oprostilo ker da ni zakrivil kaznivega dejanja, odnosno zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Mamolo.
Pred sodnikom se je moral zagovarjati tudi inž. Jožef Rustja iz Ul. Bosco št. 14. Dne 26. novemora 1964 so v njegovi trgovini na Travniku kontrolni organi našli 20 zavojčkov piče za kanarčke, ki po njihovem zatrjevanju niso imeli v napisu navedene vsebine z besedilom kot ga zahteva zakon; zavojčki tudi niso bili zapečateni, inž.
ki bo verjetno vložil priziv.
Sodnik je oprostil, ker ni re-krivil kaznivega dejanja, 62-letne-ga Giuseppa Bulliana iz Ul. Capuc-cini, ki je lastnik podjetja Cre-merie Isontine. Obtožen je bil prodaje 48 zavojčkov masla po 250 g, katero da ni bilo zapečateno po predpisih. To se je zgodilo v Gorici 8. oktobra lani in kontrolni organi so ga prijavili sodišču. Pri razpravi pa so ugotovili, da so b ii zavojčki zaprti tako, da jih ni bilo mogoče odpreti ne da bi se poznalo in so obtoženca oprostili. 5ra-nil ga je odv. Pascoli.
Sodnik je prekinil sodni p..;.o-pek proti 37-letnemu dr. Michelu Formentiniju iz Ul. Margotti 11, ki je bil obtožen, da je v Ul. Crispi, ko je odprl vrata svojega avtomobila volkswagen, ravnal nepre zidno, da se je vanje zaletel 36-letni Guido Vittori iz Zagraja, ki se je peljal za njim na skuterju. Vittori je padel, se poškodoval na glavi in se je moral zdraviti 7 dni. še ,red razpravo pa sta se obe stranki pobotali.
Krava ga je brcnila
Krava je brcnila 39-letnega spolovinarja Igina Nardona iz Tržiča ko jo je zjutraj molzel. Pri tem je Nardon padel pod drugo živino, ki se Je splašila ln mu prizadejala še druge poškodbe. V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi številnih poškodb na
prsnem košu, na čelu, levem komolcu in na boku.
Na nogi se je ranil
Včeraj ob 13.30 so nudili v go-riški civilni bolnišnici prvo pomoč s prognozo okrevanja v štirih dneh 48-letnemu Carlu Gianlorenzu iz Ul. Montesanto 133/8. Ko je hotel malo prej na dvorišču pognati motor svojega skuterja mu je spodrsnilo, da je padel in se udaril na desnem kolenu.
BUDIMPEŠTA, 31. — Sodišče v Budimpešti je obsodilo svetovnega prvaka v sablji Zoltana Nemereja na 4 mesece zaporne kazni in mu je zaradi šofiranja v pijanem stanju odvzelo za štiri leta šofersko dovoljenje.
Nemere je bil že dvakrat kaznovan z globami in z začasnim odvzemom šoferskega dovoljenja in to vedno zaradi kršitve prometnih predpisov.
Pred nedavnim je Nemere celo noč popival in je nato krožil z avtom po Budimpešti. Zaradi nevarne vožnje so policijski organi usta. vili Nemereja, ki je bil brez šofer-
iiiaMimifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii
MEDNARODNI NOGOMET
N0S0MCT
Jugoslavija 1 Sovjetska zveza 0
BEOGRAD, 31. — No-gometna reprezentanca Jugoslavije je danes v prijateljski tekmi v Sarajevu pred 20.000 gledalci po obojestranski zanimivi igri zasluženo premagala enajsterico Sovjetske zveze, ki je na pripravah za svetovno prvenstvo v Jugoslaviji, z 1:0 (1:0). Edini gol za Jugoslavijo je dal v 20’ prvega polčasa krilec Vasovič
* • *
SPLIT, 31. — Disciplinski odbor dalmatinske cone jugoslovanske nogometne zveze je dosmrtno diskvalificiral igralca Omladinca (Zadar) Benita Nikpalja in podpredsednika istega kluba Mila Nikpalja.
Do te stroge kazni je prišlo zaradi napada sodnika Željka Kurirja 27. februarja letos med tekmo Omladlnac - Neretva, ki se je končala s 3:0 za goste.
• • *
prezentancama,. Bukarešte in Budimpešte, ki bo 6. aprila v romunskem glavnem mestu.
TRST, 31. — Trinajst držav se je do sedaj prijavilo za mednarodno vojaško boksarsko tekmovanje, ki bo od 8. do 14. maja v našem mestu. Dvoboji bodo v paviljonu A tržaškega velesejma.
• • *
LONDON. 31. — Ni izključeno, da bo tudi prihodnje svetovno prvenstvo težke kategorije, v Torontu. Tokrat bi bil Clayev nasprotnik Anglež Henry Cooper. Angleška televizijska mreža je že stopila v stik z organizatorji, ker bi hotela prenašati dvoboj, ki naj bi bil nekega sobotnega dne popoldne, direktno preko Early Birda.
ODBOJKA
FIRENCE, 31. — Jutri zvečer se bosta odbojkarski reprezentanci Italije in CSSR spoprijeli v Flren-, cah v prijateljskem dvoboju. Ce-i škoslovaški igralci so na svetovni
ORAN, 31. — V okviru turnirja lestvici takoj za sovjetskimi in bo-
ža pokal «Air Algeria« je Real Madrid premagal brazilsko enajsterico Vasco de Gama 1:0.
• • •
RIM, 31. — Mednarodni sodnik Antonio Sbardella bo sodil prijateljsko tekmo med mestnima re-
do prav zato predstavljali za italijanske predstavnike nepremagljivo oviro. Italijani so že zaključili priprave, Cehi pa so prispeli v Firence šele danes.
V soboto se bosta reprezentanci ponovno spoprijeli v Milanu.
skega dovoljenja. Da bi se izognil hujšim posledicam je Nemere dal policistom napačne osebne podatke.
RIM, 31. — Od 7. do 9. aprila bo v bazenu Fora Italica v Rimu italijansko spomladansko plavalno prvenstvo. Za prvenstvo sta se prijavila 302 plavalca, v ženski konkurenci pa bo na startu 236 tekmovalk. Za naslov se bo potegovalo tudi 28 moških in 25 ženskih štafet. Vsi prijavljeni plavalci in plavalke bodo predstavljali 33 moških in 22 ženskih klubov.
Vesti z onstran meje
Sovjetski nogometaši danes v Kopru
Iz Kopra smo prejeli vest, da bo sovjetska nogometna reprezentanca, ki se mudi na trening tekmah v Jugoslaviji, danes zjutraj dopotovala iz Sarajeva v Koper, kjer bo imela danes popoldne na koprskem nogometnem igrišču tekmo proti izbrani enajsterici Kopra in Izole. Tekma bo ob 16. uri in verjetno bosta odigrana dva polčasa po pol ure. Nastopili bodo vsi najboljši sovjetski reprezentanti, med katerimi sloviti vratar Lev Jašin.
Opozarjamo ljubitelje nogometa na to nepričakovano priložnost, da na lastne oči vidijo sovjetske nogometaše!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
Potrjena predvidevanja Goriziana najboljša
Kljub presenetljivemu porazu Safoga v Vicenzi proti pepelki letošnje sezone, se je zadnje kolo B lige, kjer nastopajo poleg ostalih peterke iz Trsta, Gorice in Vidma, se je zaključilo brez posledic na končni razporeditvi.
Goriziana, ki je bila že pred dvema tednoma gotova zmage, je v
tem zadnjem kolu imela prost dan. Druga soška ekipa je potovala v Vicenzo brez tistega borbenega duha, ki bi ga lahko imela, če bi morala braniti svoje drugo mesto. Ko pa ji je bil ta cilj onemogočen zaradi nepričakovanega domačega poraza, je moštvo izgubilo vso psihično moč in odšlo v Vicenzo zgolj iz formalne dolžnosti. To so domačini izkoristili ter tako končno nudili svojim navijačem
v usodo in bosta morala v prihodnji sezoni nastopati v C ligi.
I. PATRIZIO
V nedeljo v Gorici zanimiva športna dogodka
V nedeljo 3. aprila bo v Gorici prijateljska košarkarska tekma mrd domačo UGG in železničarjem iz dolgo" pričakovano lepo ‘igro ~kro-" j Kariovca. Tekma se bo pričela cb nano z zmago, ki pa še bolj greni
vzdušje, v kolikor bo morala ekipa v prihodnji sezoni v nižjo ligo.
Becchi ni zamudil prilike, da o-krepi svoj položaj in je brez tež-koč odpravil videmsko peterko, ki še enkrat ni znala v teku letošnje sezone odgovoriti pozitivno na zahteve videmske košarkarske publike, ki že celo vrsto let zaman zahteva povratek svojih atletov v višje domove lestvice.
Z jasno m povsem zasluženo zmago nad Brindisijem se je tržaška Ginnastica poslovila od svojih gledalcev. Tržaški atleti so nas v teku letošnje sezone veselo presenetili s svojimi nastopi in moramo
Isti dan bo na igrišču Baiamor,-ti srečanje med amaterskima reprezentancama Italije in Francije; pričetek ob 15.30.
AHtTIKA
RIM, 31. — Osme izvedbe krosa narodov za pokal predsednika republike, ki bo 10. aprila v Pavii v organizaciji italijanske zveze gluhonemih športnikov, se bodo udeležili tekmovalci 25 držav in sicer Argentine, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Kanade, CSSR, Čila, Finske, Francije, Nemčije, Velike Britanije,
priznati, da si nismo obetali take! Grilje. Indije, Irana, Izraela, Ita-uvrstitve. Predvidevali smo za to * bje> Jugoslavije, Mehike, Norveške, nekdaj tako slavno moštvo celo Poljske, Romunije, Švedske, Švice
ostro borbo za obstanek. Vrsta zmag nad bolj čislanimi peterka-
in SZ.
Tega teka čez dm ln strn, ki bo
mi je povsem spremenila razmerje predstavljal prvo svetovno prven moči nastopajočih moštev in konč- stvo, se bo udeležilo 65 tekmovalni plasma tržaških atletov daje cev> medtem ko bo na evropskem
upati na še večje podvige v prihodnji sezoni, ko bo, kot se predvideva, rešeno tudi finančno vprašanje.
Stamura iz Ancone je nadaljevala svojo tradicijo. Ekipa že celo vrsto let domuje sredi lestvice in se tudi v sedanji sezoni ni oddaljila iz varnih položajev.
Razočaral pa je Brindisi, ki Je bil skupaj z Becchijem vsaj v u-vodnih zavrtljajih anti-Goriziana. Polagoma pa je ekipa izgubila na svoji prodorni sili in borbenem duhu ter se je končno morala zadovoljiti z zanjo zelo skromno vlogo.
Recoaro ln Robur, stalna gosta spodnjega dela lestvice, ki pa sta vedno po sreči ali lastni zaslugi našla v zadnjih dvobojih pot do rešitve, sta se morala letos vdati
prvenstvu za ženske nastopilo 30 atletinj, za juniorje pa 35 mladincev. Ob tej priložnosti se bo v Pavii sestal mednarodni odbor, ki se bo dogovoril o pripravah za prihodnje igre gluhonemih, ki bodo 1969. leta v Beogradu.
* * *
PARIZ, 31. — Nad 80 atletov iz 16 držav se bo udeležilo velikega mitinga za «Memorial Paul Meri-camp», ki ga bo francoska zveza organizirala 8. In 9. Junija na stadionu Charlety. Poleg Francije bodo prisotne še Anglija z 11, Zah. Nemčija s 13, Holandska s 3, Belgija s 4, CSSR s 3, Norveška s 3, Švedska s 5, SZ s 5, Finska s 3, Madžarska s 4, Poljska s 6, V. Nemčija s 6, Švica s 3 ln Italija z 9 atleti.
^KKHKKKKHHHI)00(HHH)(H><)(^
I cecilij ZGODBA «
I «RBAN: O VIKU f
ioOOOOOOCH 58. H)(KHK>000<1
«Zakaj pa ne tudi s čolnom?« se Je razburjal Čargo, «po kateri,koli poti, samo da pridemo tja!«
Tisti mesec je shujšal in postal mračen; niti od matere, ki mu je običajno vsak teden poslala kratko pisemce, niti od Pepce, ki ni sacer redno, zato pa tem bolj obširno pisala, ni prejel vesti od dneva strela v Sarajevu. Kje sta, kaj Je z njima? Najpreprosteje bi bilo, če bi prišli sem, dokler Italija še ni vstopila v vojno; mati je sama, njej bo laže, toda Pepca? Oče, mati in še štirje poleg nje... Nesmiselno je bilo domnevati, da bi tudi ona lahko prišla. Pisal je obema, pisal velikokrat. Brez odgovora.
«Meja je že zaprta,« ga Je skušal pomiriti Viko, «in pisma preprosto ne prihajajo. Saj vidiš, da jih od tam nihče ne prejema. Virgilio je tudi pisal o tem.«
In Viko je z žalostjo pomislil: «Saj meni tako od tam m treba ničesar pričakovati,« in spomnil se je groba na pokopališču za revne... O, kako jasno je videl pred seboj ta grob! Zdaj pa bo morda noga nemškega vojaka stopila če zenj ali pa bo topovska granata raznesla grob in skupaj z zemljo izvrgla drobne kosti Marije Oblak, šivilj« iz Trsta, njegove matere...
Ne samo za žive, temveč tudi za mrtve, za njihove grobove na rodni zemlji se je treba boriti!
Na drugi strani morja so grmeli topovi, Nemci so vdrli na Balkan in že se je začel strahoviti umik Srbov iz dežele, ki so jo zasedli sovražniki. Del beguncev je prispel v Grčijo, drugi del pa se je prebil do Italije, kjer so Jih z veseljem sprejeli.
Izginil je Repolič in tudi ni bilo videti njegovega bratranca. Očitno sta odpotovala.
Nekoč, ko je Viko prišel k senatorju, Je zagledal pri njem gostjo srednjih let, damo v oguljenem plašču, s črnimi, ugaslimi očmi.
«2ena polkovnika iz Beograda,« mu je zašepetala sobarica, ko ga je spustila v sobo.
«Sli smo čez gore,« Je pripovedovala ženska, ne da bi opazila Vika, ki je bil vstopil. Njen monoton in hripav glas z občutnim slovanskim naglasom, govorila je francosko, je zvenel gluho. »Prebijali smo se k Splitu, da bi se tam vkrcali na parnik. Pot Je bila težavna, še posebej naporno Je bilo za hčerkico: pravkar se je bila rodila. Otrok na rokah, sama sem bila slabotna. Saj bo minilo. Vzela sem jo s sinkom na roke in nosila oba. Močna sem... bila,« se je grenko nasmehnila ženska in prispeli smo. Samo otroka smo pokopali v Splitu; mleka mu je primanjkovalo... Niti oče niti ded ga nista videla...«
«Pozabite!» Je rekel senator. «Da bi lahko živeli v takšnem času, se je treba naučiti pozabiti. Zapreti vrata v preteklost in gledati samo v prihodnost. Pozabite!«
Sklonjen ženin hrbet se Je zravnal in ugasle oči so zagorele.
«Nikoli, monsleur, nikoli! Spomin daje moč jezi in silo rokam, naša skrb bo ožgala in prekalila srce. Ne smemo pozabiti!«
Senator je žalostno majal z glavo. Viko je ves bled poslušal žalostno pripoved.
«Prav imate, gospa, nikar pozabiti!« se je iztrgalo iz njega, obrnil se je na senatorja, potem pa Je rekel: «Odhajam.»
«Za vedno?« je žalostno vprašal starček.
Po svoje se je navezal na svojega mladega knjižničarja in bil ogorčen zaradi njegove namere, da bo odšel.
«Razumem vas, giovanotto... V vaših letih sem tudi jaz odšel h Garibaldiju... Naj pošljejo veliki bogovi vašemu ljudstvu njegovega Garibaldija! Kam pa pravzaprav greste?«
«Tja, kjer se borijo, mi še sami dobro ne vemo, verjetno za zdaj v Rim, saj je tam vendar srbsko veleposlaništvo.«
«V Rim? To ni slabo. Slišal sem, da srbsko veleposlaništvo pošilja prostovoljce. Da,» in med vzdihom Je dodal: «Jaz pa sem domneval, da bo iz vas nadpovprečen filolog in da boste v prihodnosti zasedli katedro slavistike. Tudi najin skupni znanec, signor Demetrio, se prav tako pripravlja na odhod.«
«Ali veste, senator, kam bo odpotoval?«
«V Svioo. V tej deželi že zdavnaj živijo ruski revolucionarji, tam je tudi Plehanov, malce sem ga poznal; tam je tudi neki Lenin, vodja levih.«
Od senatorja je Viko odšel k Rusu. Tovariš Dimitrij se Je zares odpravljal na pot.
«V Švico?« je vprašal Viko.
«Za zdaj tja, tam pa bomo še videli.«
«V Rusijo? Borit se?« je spraševal Viko.
Rus se je nasmehnil:
»Prosim, zakaj pa ne. Imamo takšno formulo: vojna vojni. Zdi se, da te vojne ni več moč zaustaviti, toda zaobrniti jo bo mogoče. Jaz moram biti s svojimi,« Je končal brez nasmeška.
«Tudi jaz moram biti s svojimi. Prišel sem se poslovit.«
«Torej pomeni, da ste tudi vi sklenili zapustiti to mimo deželo in oditi tja, v plamene balkanskega požara?»
«Da. Moram se vrniti.«
Pri sebi doma, na- mansardi, je našel Čarga z materjo.
«Gospa, vi tulraj?« se je Viko vrgel k njej.
Kot sina ga Je objela in poljubila.
»Glej, prispela sem. Ni dobro biti v takšnih dneh daleč od sina,« je odvrnila.
Viko jo je žalostno gledal Kako se je spremenila! Med lasmi se je pojavila sivina, njene pametne, vesele oči so potemnele in v njih se je prižgal vročični plamen. Zgrbila se je, prsti njenih shujšanih rok pa so se zdaj razpirali, zdaj spet stisnili.
«No, kako pa ste prišli sem? Saj so vse meje zaprte.«
«Našli so se dobri ljudje, kako pa je bilo, ne sprašujte.«
»Kako pa je v Gorici in s stricem?« je razburjeno spraševal Viko.
«V Gorici za zdaj ognja še ni, toda zelo nemirno je. Mesto je na vojaških položajih in veliko zapirajo: zapirajo seveda Slovence, Italijane puščajo še pri miru, ker upajo, da bodo ostali zvesti trojnemu paktu. Brat vaše tetke Katice, tisti, ki je vedno praznoval prvi maj s psom, je v ječi. Med prvimi so ga zaprli, psa pa je ustrelil konjederec; zelo se je upiral, ko so odpeljali gospodarja. Pravijo, da so tudi v Ljubljani aretirali Cankarja in ga odpeljali neznano kam.»
«Kaj je s stricem?« je vznemirjeno ponovil Viko.
«Dandla Pribovška ni več...« je med vzdihom dejala Car-gova mati.
«Ali so ga ubili?« je kriknil Viko.
«Ne, moj sin,« je žalostno in ljubeznivo odgovorila, «u-mrl je sam prav tistega dne, ko so zvedeli o strelih v Sarajevu. Takrat se je strahotno razburil, postalo mu Je slabo in karkoli so storili, nič mu ni pomagalo.«
«Kaj pa tetka Katica?«
«Sin Je prišel ponjo in Jo vzel s seboj.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8, II., TELEFON 93-808 ln 94-838 - PoStnl predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II„ Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37438, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: Četrtletna 2 250 lir. polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 ilr - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din O 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telelon 22^207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaško ln
goriške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »SocletA PubbUcitS Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.