Stev. 8.
V Mariboru 25. februvarija 1897.
Tečaj XXXI.
Slovenski Gospodar.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na j Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 5 kr dom za eeio leto !i gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
85 kr. — Naročnina se pošilja npravnlfitvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioc- Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. |	dvakrat 13 kr., trikrat 18 kr.
Ceinu še iščemo kandidata za V. kurijo V
(Dopis i i. celjske okolice.)
Že več let pridem pogosto v Celje. V prejšnjih letih sem zapazil, da so razcapane deklice po ulicah postopale ter ljudi, zlasti duhovnike nadlegovale v >po-lamani« nemščini z beračenjem. Zdaj pa že dolgo ni tega, ampak najdem čisto nasprotno. Čedno oblečene, lepo se obnašajoče deklice te pozdravijo v mili slovenščini s krščanskim pozdravom. Od kod ta sprememba? Idi, dragi bralec, v šolo šolskih sester in tamkaj boš zdaj našel zbrane te otroke ter mnogo drugih, tudi iz najboljših stanov, okoli 400 jih je, ki dobivajo tamkaj najboljšo odgojo, da bodo postale pridne kristijane in vrle Slovenke.
Ta šola je sad truda nekdanjega celjskega kaplana, č. g. Jožefa Žičkarja. S praznimi rokami se je blagi gospod lotil težavnega podjetja ter postavil lepo šolsko poslopje, povzročil poklic šolskih sester za učiteljice in tako rešil toliko otročičev veri in narodu. Zlasti pri-prosti ljudje, rokodelci in delavci so dobili s tem zavodom neprecenljivo pomoč za svoje otroke. To je g. Žičkar izvršil pri največjem nasprotstvu, celo od strani, kjer bi imel še podpore pričakovati.
Nadalje je g. Žičkar ustanovil za to šolo podporno društvo, ker drugače bi se ne mogla vzdrževati ter je bil društvu tudi sam zmirom podpornik do skrajnega svojih gmotnih močij. — Zraven tega je ta gospod tudi mnogo pomogel, dasejeceljskaokolica narodno prebudila ter se postavila na lastne noge. Vse to je storil z drugim delom preobložen kot ubogi, vsestransko odvisni kaplan.
Ko je potem prišel v Vitanje za župnika, mu je bila zraven duhovnih dolžnostij prva skrb za nevedno in gmotno stiskano priprosto ljudstvo, da mu pomaga k boljšemu. Ustanovil je bralno društvo in začel v njem narod podučevati in buditi; ustanovil nadalje p o-s o j i 1 n i c o, da reši zadolžene iz rok oderuških pijavic, ki so posojevale poprej denarje ter jemale za nje obresti po svoji volji. Kmet je namreč moral dajati svoj lepi les, oderuhi so ga pa dolžniku plačevali, kakor so ga sami hoteli. Gosp. Žičkar žrtvuje vsak teden en dan za brezplačno uradovanje v posojilnici. Odkar ta posojilnica obstoji, so si ljudje zares oddahnili od težkih verig.
Tudi v Vitanju g. Žičkar ni pozabil priprostih delavcev ter jim je napravil delavsko podpornodru-štvo, kjer najdejo zaslombo, dober sv6t in poduk, v časih pa tudi veselo urico po svojem težavnem delu. Vse to je stalo čast. gospoda veliko truda in tudi stroškov. Tudi tukaj je vse nasprotnike junaško premagal.
Naštel bi še lahko tukaj izbornih zaslug, ki si jih je pridobil za cerkev. Pa, ker nameravam le samo opisati, kaj je deloval za olajšavo težav priprostega ljud-
stva, omenim iz cerkvenega samo to, da je g. Žičkar ustanovil v Vitanju cerkveno stavbeno društvo, da tako faranom polajša povečanje farne cerkve, ki je neobhodno potrebno. Kjer koli more, išče krajcarja, da bi ljudi stavbalpreveč ne zadela. — Lansko leto je bilo za Vitanjčaifezalostno, ker so jih hude uime zadele. Tudi v tem\ jfeiru je zadetim prvi pomočnik njihov župnik, kerrevne nabira pomoči v denarju in žitu in v čeni koli kaj premore.
Ali to ni blagi mož, pravi prijatelj ljudstva ? Za to so si ga pa tudi njegovi rojaki iz brežiškega okraja izvolili za poslanca v deželni zbor, kjer se je tudi že hitro v začetku za svoje volilce potegnil. Pristavim še nadalje, da je g. Žičkar mož, ki sebičnosti ne pozna, mož povsod priljuden in prijazen, mož neupogljive volje in neomadeževanega, jeklenega značaja. Kar za prav spozna, za to dela neumorno iz ljubezni do ljudstva. Moram reči, da tolike čiste ljubezni do ubogega slovenskega naroda nisem lahko našel, kakor je ima gosp. Zičkarjevo srce. Da pa tudi sam gospodarstvo razume, kaže njegovo veliko domače posestvo, ki je vse vzorno oskrbljeno, bodi si v vinogradu, na njivi, travniku ali sadonosniku. Porabljajo se povsod vse novejše iznajdbe in izkušnje v zboljšanje gospodarstva, kar tudi drugim služi za poduk.
Končno še navedem, da je g. Žičkar učenjak ter je bil tudi že kot dijak vedno med odličnjaki; izboren je v peresu, kar je že mnogokrat pokazal, ko se je za slovenske pravice potegoval; posebno je pa tudi izvrsten govornik. To je bil g. Žičkar do zdaj in to je storil že do zdaj. Kaj se še da od njega pričakovati, ker je še v najboljših letih! Bog nam ga ohrani! — In mi za V. kurijo kandidata za državni zbor iščemo ?!
Iz deželnega zbora.
Predsednik seji dne 19. febr. in oni dne 20. februvarija je bil g. dr. Sernec. V seji dn6 19. febr. je poročal v imenu finančnega odseka g. J. Žičkar o prošnji društva »Kolonija« v Gradcu za podporo. To društvo oskrbljuje uboge šolske otroke z obuvalom in obleko. Med obda-rovanimi so osobito tudi taki, ki nimajo v Gradcu domovinske pravice. Kakor prejšnja leta, se dovoli tudi za letos podpora v znesku 150 gld. — Isti poslanec poroča potem v imenu finančnega odseka o prošnjah 9 občin iz voitsberškega okraja za podporo zavoljo toče. Podpora se jim po sklepu deželnega zbora naj podeli iz onega zneska 10.000 gld., katerega je določil v ta namen deželni zbor. Zraven sprejme deželni zbor predlog imenovanega poslanca, naj visoka vlada izpusti iz vojaške službe sinove onih posestnikov, ki so po toči poškodo-*
vani. — Potem je poročal poslanec Forcher o prošnji graškega vseučilišča za podporo vseučiliščnikom. Na priporočilo rektorja dr. Weiss-a se je ta podpora od 300 gld. na 500 gld. zvišala. — Ptujskemu društvu: Mu-seumverein se dovoli podpora 250 gld. — Opatija se-kovska prosi za podporo, da se tamošnja bazilika (cerkev) zamore dovršiti. Prošnja se izroči deželnemu odboru v preiskavo in da stavi predlog v bodoči seji deželnega zbora. — Prošnji podpornega društva na medicinski fa-kultetLdunajskega vseučilišča za podporo se ne ugodi. — Ptujskemu muzikalnemu društvu za podporo v znesku 100 gld. se ugodi; predlog gosp. Ornika, naj se mu da 200 gld., se odkloni. — Družba za preiskavo podzemeljskih votlin prosi podpore; prošnja se vsled poročila grofa Lamberga zavrže.
V	seji dne 20. iebruvarija je utemeljeval g. Ornik svoj predlog, naj se spodnja gimnazija na Ptuju spremeni v popolno osemrazredno gimnazijo. Ta predlog se izroči naučnemu odseku. —Na vrsto pride potem predlog finančnega odseka, naj se za Radeckijev most v Gradcu doplača še 11.700 gld. Dežela je dozdaj plačala že 44 tisoč gold. za ta most, ki bo vsega skupaj stal 167.200 gld. Ta predlog se je sprejel. Bomo videli, ali bodo nemški poslanci tudi glasovali, kadar bo šlo za enake stvari na Spodnjem Štajarskem. — Občini Žusem se dovoli, da sme občinske doklade po 120% skozi leta 1897, 1898 in 1899 pobirati. — Ob koncu seje vpraša g. dr. Jur-tela, zakaj se še ni prebrala interpelacija, katero so že pred delj časom vložili poslanci J. Žičkar in tovariši v zadevi kmečkih domov. G. predsednik dr. Sernec obljubi, da se bo nekam založena interpelacija poiskala in prebrala.
V	seji dne 23. februvarija, o kateri bomo prihodnjič poročali obširneje, je g. dr. Sernec očital vladi, da ne skrbi dobro za kmečke ljudi, ker pri sklepanju kupčijskih pogodb se ne ozira na blagor ljudstva; ob enem je ostro prijel južno železnico zavoljo previsokih cen, ki se
morajo plačevati za prevažanje blaga.
--
Na delo zoper socijaliste!
S Teharjev.
Zadnji četrtek so priredili v Štorah socijalni de-mokratje volilni shod. Prišlo je kakih 70 delavcev. Poslušali so z zanimanjem govor kandidata Ropasa. Res ni govoril v obče slabo. Pripovedoval je, kako se je dosedanji državni zbor premalo menil za nižje stanove, kako bi bilo davke preurediti, kako (kakor on napačno misli) nobena druga stranka ne more pomagati delavcem, nego socijalno - demokratična stranka. A zgodila se mu je nesreča, da je sicer trdil, da imamo Slovenci pravico zahtevati- svoje narodne pravice, katere nam kratijo, a vendar je zatrjeval, da se nam za narodnost ni brigati! Saj ravno zato imamo narodne boje, ker se potegujemo za svoje pravice, katerih nam nečejo dati; in ta boj ostane — ni mogoče drugače biti, čeprav se socijalna demokracija na glavo postavi — ta narodni boj, dokler nam ne dado teh pravic.
Potem je razkladal celjski sodrug Ros po nemški program socijalne demokracije. A omenjal je z večine samo take njih zahteve, katere zagovarjamo tudi mi. Kar hočejo socijalisti zoper vero in zoper razum, n. pr. da naj bi se odpravil sv. zakon, da naj ne bi imel nikdo nič svojega, ampak da naj bi imeli vsi vse skupno — o teh in podobnih rečeh je molčal, nekaj menda zato, >ker je vedel, da se njegovi poslušalci ne bi strinjali s 'tem, nekaj pa menda zato, ker je bil g. kaplan navzoč, dgovarjal je potem obema g. kaplan Kržišnik v nad
pol ure trajajočem govoru, zavrnil nekatere njiju trditve in razvijal krščansko - socijalni program, s katerim so bili poslušalci vidno zadovoljni. O da bi se bilo to že prejšnje čase godilo, tukaj in drugod! Koliko na boljšem bi bili! Skrbimo, da zamujeno popravimo, dokler ni prepozno! Krščansko - socijalne zahteve so dovolj obsežne, da, prav in razločno razložene, zadovoljé vsakega pametnega delavca. Zato tudi g. kaplanu ni nikdo v ničemer nič odgovarjal. A razširjati in razkladati jih treba, kjerkoli in kadarkoli je prilika. Neizmerno imenitno je to, če nečemo, da bodo delavci časno in večno zgubljeni.
V	soboto smo imeli volitve. V 4. kuriji je zmagala katoliško-narodna stranka. A v 5. kuriji? Kdor bi površno sodil, rekel bi: zmagali so socijalni demokrati, združeni z Nemci. Volilni mož je namreč med drugimi tudi znani »dolgi Martin«, ki je od same jeze, da ga niso narodnjaki postavili za župana, zašel tako daleč, da se je šel ponujat, on, veliki posestnik, šel sam ponujat socijalno - demokratičnim voditeljem, ki so se ga res usmilili in ga ukazali voliti. A če človek stvari do dna pogleda, uvidi, da so zmagali prav za prav delavci. Zamislili so se v zmoto: mož našega stanu nam bode najbolj pomagal. Pravih socijalnih demokratov je pa tukaj komaj jedna uboga peščica ali pa še ne. Milo se mi je storilo, ko sem gledal, kako so pošteni katoliški, delavci (poleg nekaterih zagrizenih nemčurjev) volili za socijalista Ropasa. Ko bi prav vedeli, kaj hočemo krščanski socijalisti in kake brezumne in brezverske namene imajo socijalni demokratje — volili bi bili malo da ne vsi krščansko-socijalno. Toda, roktjj na srce: kdo je kriv, da ne vedó, kje so pravi prijatelji delavcev? Kdo je kriv, da nezaupljivo gledajo, da ne morejo prvi čas še prav verjeli, da kdo resno in odkritosrčno govori, če jim kaže, da jih res ljubi in jim vse dobro želi in hoče — da mu prav ne zaupajo, če prav so mu bolj pri srcu, kakor vsem judovskim socijalistom skupaj ? Na resno delo torej koj, vsi, povsod!
Bili so ubogi delavci čudno veseli svoje zmage. »Sedaj bode pa že Ropas izvoljen v državni zbor, mislili so, in napoči nam srečna zlata doba!« Privoščil sem jim njih veselje; saj ne morejo biti mnogokrat prav od srca veseli. Toda milo se mi je zdelo, ko sem se spomnil, kako se motijo. Ropas, vkljub teharskej zmagi, gotovo ne bode izvoljen. In če bi prav bil, in če bi bilo tisoč Ropasov izvoljenih, ali bi bilo ubogim delavcem poma-gano? Ce bodo od socijalistov pričakovali zase boljših časov, čakali jih bodo gotovo prav do sodnjega dne. Ali so socijalni demokratje drugod, kjer imajo moč v rokah, ali so kaj storili za delavce? Nič. Ali bi pri nas več storili? Kdor jih prav pozna, ve dobro, da ne.
Upamo, da se bodo tudi pri nas v kratkem vremena zjasnila, v korist in srečo ubogim delavcem. — A ostre graje vredno je to, da so se kmetje tako slabo udeležili volitev, čeprav se je storilo, kar se je moglo. Potem bodo pa zabavljali na slabe postave in slabe poslance. Kmetje, ali niste sami krivi? Nekateri so celo glasovali za socijalnega demokrata. Ubogi zaslepljenci! Če boste kje pamet srečali, le dobro jo poglejte in držite
jo krepko, da Vam ne uide spet tako!
--
Cerkvene zadeve.
Cerkev Sv. Lenarta v Slov. goricah.
„Gospod, ljubim lepoto tvoje hiše, In kraj, kjer prebiva veličanstvo tvoje."
Ps. 25, 8.
V	prelepih Slovenskih goricah je lični trg Sv. Lenarta, kateri se je v zadnjem času zdatno olepšal z
novim velikim in čednim šolskim poslopjem; kar je vrle župljane močno radi plačila zabolelo. Vendar sedaj je vse pozabljeno, da bi se le ondi nadepolna mladost tudi vzgajala v versko-narodnem duhu! Tudi dekanijsko gospodarsko poslopje se je novo postavilo, kar je tudi bila potreba in bodo župljani radi pozabili one stroške. Tu in tam so še župljani večkaj storili, česar ne morem omenjati; a na nekaj moram čitatelje opozoriti.
V našem ličnem trgu, kjer še najdemo tudi nekaj gorečih Slovencev in slovenskih napisov, stoji mej žup-niščem in šolo starodavna in mnogo obiskovana župna in dekanijska cerkev, v gotskem zlogu zidana in posvečena sv. Lenartu, katerega Slovenci zelo častijo in na pomoč kličejo o živinskih boleznih.
Počasoma se je ta cerkev popravljala, in pri tem je gotika po nevednosti delavcev mnogo trpela, kar sedaj zares močno obžalujemo. Temu bi radi sedanji vlč. g. dekan v okom prišli. Ne samo, da so že mnogo storili pri tej cerkvi, recimo, da so jo zunaj dali lepo osnažiti, nameravajo sedaj tudi cerkev popraviti v gotiškem slogu. V to svrho so ustanovili »Cerkveno družbo« pri Sv. Lenartu, katero je dovolil preč. kn. šk. lavantinski or-dinarijat dne 6. nov. 1894; a društvena pravila je potrdila c. kr. namestnija v Gradcu dne 15. nov. istega leta pod št. 31.889.
Namen družbi je, da se nabira potrebni denar, s katerim se bo ta cerkev znotraj dostojno v gotiškem slogu prenovila in olepšala. Družba šteje ude in dobrotnike. Udje plačujejo na leto vsaj po jedno krono, a dobrotniki, kolikor jim drago. Za žive ude in dobrotnike se daruje vsako leto ena sv. maša; jednako za mrtve, dokler družba obstoji. Zatorej si s tem lahko vsak, ki bo kak dar poslal, tudi naloži nekaj v hranilnico za — večno življenje.
Nekaj se je v ta namen že nabralo, katerim dobrotnikom naj mili Bog stoterno po verne; a med vrsto teh še pogrešamo mnoge, katere lepo prosimo, da položijo na žrtvenik krščanske ljubezni dar, ker Bog, Marija in sv. Lenart bodo gotovo obilno poplačali.
Kdor bi se torej z menoj strinjal in z besedami psalmista: »Gospod, ljubim lepoto tvoje hiše, in kraj, kjer prebiva veličastvo tvoje«, naj pošlje kak prispevek vlč. g. Jožefu Jurčič-u, župniku in dekanu k Sv. Lenartu v Slov. goricah, kateri bodo vsak najmanjši dar blagodušno sprejeli in potem zneske v letnem poročilu objavili.	A. V—j.
Gospodarske stvari.
Jabolčnik.
Kadar se skisa sočna tekočina, ki je v jabolkih, nastane nova tekočina, ki služi kot pijača in je vsem znana pod imenom jabolčnik, po nekaterih krajih jabol-čnica. Navadno se misli, da je jabolčnik povsem različen od mošta ali maščine, ki se spremeni v pravo vino. Temu ni tako. Mošt je sok, ki se še ni skisal, ki ima v sebi še dokaj sladkorja; spremeni pa se v vino po kisanju in ko zamenja sladkor z alkoholom. Ne poznamo sicer moža, ki je prvi delal pijačo iz jabolk, a hvaležno moramo priznati, da je pravo zadel. Kadar je za sadje dobra letina, se prav lahko iz jabolk manjše vrednosti in kratke trpežnosti napravi pijača, ki se brez težave ohrani več let. Jabolčnik pa še povrh tega na-domestuje druge pijače, n. pr. vino, pivo in žganje. Kdor ima in vživa na pravi način pripravljen jabolčnik in ga tudi prav rabi, mora pripoznati, da je imel dr. Lukas prav, ko je primerjal vino z našo pijačo, rekoč:
Žlahtno vince s svojim ognjem razvedri Pač vsacega srce;
Jabolčnica kmetovalcu moč deli, Da rad na delo gre.
Več ko spiješ vina, slabše vpliva na tvoje telesno stanje, ker preveč vznemirja kri; po p i v u pa postane kri preveč mirna, nekako mrtva in nemarna; žganje pa celo vniči živce, ker jim vzame pravo moč in ovira delovanje. Pri jabolčniku pa je vse drugače. Ker se nahaja v njem mnogo fosfornih solij, deluje prav ugodno na možgane in ker ima v sebi precej sadovnih kislin, dela vse truplo nekako živahno in svežo. Na ta način popravlja torej jabolčnik škodo, katero povzročujejo druge pijače. Zaradi tega je že iz zdravilstvenega ozira želeti, da bi se te pijače bolj poprijeli ali se je vsaj tako nekako prezirljivo ne branili, kakor do sedaj. K temu še pristopijo gospodarstveni premisleki, kar vsakdo prav lahko uvidi.
Številke kažejo neovrgljivo in brez usmiljenja, da je v bolnišnicah, norišnicah in kaznilnicah večina bolnikov, hudodelnikov in zločincev, ki je začela svojo nesrečno, stransko pot z žganjem, preveč ga pijoč! Saj za vinom pride kaj rado žganje na vrsto, posebno kadar zmanjka cvenka; za žganje zadostuje že kak drobiž, ker je bolj omamljivo ter ga ni treba toliko kakor vina. Pomagati se tu da le s tem, da se nadomesti nesrečno žganje z neškodljivo, zdravo pijačo, ki pa mora biti po ceni, da pride delavec in priprost človek tudi do nje. Na Virtemberškem je že postal jabolčnik takorekoč narodna, vsakdanja pijača. In pomagalo je; slabi učinki žganja so zginili, prikazali se pa dobri vsled vredne in zdrave pijače. Hvala Bogu, že tudi v naših krajih so prišli kmetje in delavci tu pa tam do spoznanja, da jabolčnik hladi žejo, oživlja trudno telo in daje tudi dovolj moči k delu. Kdor to spozna, je zadovoljen s to pijačo ter ne pogreša težko druge. Seveda od kraja že pozna razloček. Za domačo rabo služi prav dobro tudi hrušovec; za pošiljatev in hranitev za delj časa pa je boljši jabolčnik.	(Konec prih.)
Sejmovi. Dne 1. marcija na Planini, v Maren-bergu (za konje) in v Mariboru (tudi za konje). Dne 2. marcija na Vranskem in v Radgoni. Dne 3. marcija v Oplotnici, Lučanah in Račah (tudi za konje). Dne 4. marcija na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 5. marcija
na Spodnji Polskavi (za svinje).
———
Dopisi.
Iz Kozjega. (Za »družbo sv. Mohorja.«) Ljubljenec Gospodov, sv. apostol in evangelist Janez je bil zamaknjen v nebo in je slišal velikansko število za nebesa zaznamovanih. V svojem »Skriv. razodenju« tako-le piše: »In sem slišal število zaznamovanih; sto štiri in štirideset tisoč je bilo zaznamovanih iz vseh rodov Izraelovih otrok ... In so vpili' z velikim glasom glasom rekoč: »Čast Bogu našemu, ki sedi na sedežu in Jag-njetu.« (Skriv. raz. 7, 4. 10.) Te prikazni sem se domislil, pregledujoč in prebirajoč letošnji »Koledar družbe sv. Mohorja.« Sv. Janez je slišal 144 tisoč zaznamovanih, v »Koledarju družbe sv. Mohorja« jih je pa bilo zaznamovanih lani ravno polovica manj, letos pa že tisoč več. Je-li pa to lepo število Mohorjanov tudi za nebesa zaznamovanih? Vsekakor! Ce se bodo le vestno držali naukov, katere jim podaja družba. Sv. Janez je slišal število zaznamovanih iz vseh rodov Izraelovih otrok. Le-tu pri naši družbi so zaznamovani udje iz vseh slovanskih rodov: Slovenci, Čehi, Poljaki, Rusi, Srbi, Hr-
vati itd.; pa tudi lepo število neslovanskih družbenikov je zaznamovanih v »Koledarju družbe sv. Mohorja.« Vrhu tega je zapisanih pri naši družbi skoro iz vseh krajev sveta: Iz Amerike 632, Afrike in Azije 196. In kakor je onih 144 tisoč prepevalo čast in slavo Bogu, tako poje vsak dan 75.227 Mohorjanov čast in slavo Bogu s tem, da moli en Očenaš in eno Češčenasima-rijo s pristavkom: »sv. Mohor, prosi za nas.« Ker se torej 75 tisoč src dan za dnevom k Bogu povzdiguje, zato tudi oči vidno nebo rosi svoj blagoslov na »družbo sv. Mohorja.« Slovenci! Bi-li ne bilo mogoče, da bi kmalu v »Koledarju družbe sv. Mohorja« bilo zapisanih 144 tisoč ?
„O družba sv. Mohorja,
Tvoj glas veselje nam zaneta,
Kot prerok lepšega obzorja,
Ki nam bodočnost ga obeta!"
Od Sv. Jurija ob Taboru. (Volitve.) Dne 20. februvarija smo imeli volitev volilnih mož, katera je trajala od 8. uri zjutraj do 2. uri popoldne. Volilcev je bilo prišlo zelo veliko. V peti kuriji je bilo oddanih 205 glasov ter so bili voljeni z večino 166 do 174 glasov naslednji katoliško-narodni volilni možje: Hanžič Franc, Lesjak Alojzij, Lukman Anton, Zdolšek Franc. Socijalni demokratje: Strnad Franc, Hribovšek Jurij, Kos Jožef, Brišnik Blaž so ostali vkljub strastnej agitaciji z 30 do 35 glasovi v manjšini. Nekateri pa celo volit niso prišli; so korajžo izgubili. V kuriji za kmečke občine je bilo oddanih 88 glasov ter so bili skoraj soglasno izvoljeni naslednji katoliško-narodni možje: Apat Janez, Kosmelj Anton, Lesjak Franc, Lukman Franc. Socijalni demokratje so dobili le nekatere glase. Ob dveh popoldne je naznanjalo pokanje topičev in glasni živio-klici, da se je volitev dobro izvršila. Ta dan nas je s svojim pohodom počastil tudi socijalno - demokratični kandidat Kopaš iz Celja, in neko slabo-znano človeče iz Gomil-skega je zanj agitiralo. Naši vrli možje in fantje so ju kmalu ovohali in ker sta videla, da so zelo razburjeni, sta izginila kakor kafra. Po hribih pa je za socijalne demokrate agitiral neki velik, premožen ded, kateremu se reče: dolgi Jurij. »Farbal« je ljudi ter jim lagal, da bodo zdaj kmalu delili, kako srečni časi bodo itd. Na volilni dan je moral silno veliko »grenkih« slišati in je imel »cekar« pri sebi, da jih je vanj deval. Dne 4. febr. smo imeli tudi Cobala v Št. Juriju. Agitirati je hotel za Ropasa. Toda komaj se je bil prikazal, že so prišli naši vrli možje in fantje iz Kaplje ter so ga napeljevali, da bi začel zabavljati. Čobal je kar čutil, da ni v pravi tovaršiji, za to je molčal ter se izmuznil skozi duri. Naglo je tekel iz Št. Jurija po veliki cesti, da so se kar iskre kresale pod njegovimi petami. Čobal, le Boga zahvali, če še veruješ vanj, da si jo srečno unesel! Vam , pa vsa čast, zavedni možje in pošteni fantje šentjurske župnije!
Od Sv. Jurija ob Šcavnici. (Društva.) Bralno društvo tukajšnje je imelo dne 14. svečana svoje zborovanje ter si je spet izvolilo stari odbor, kar se pravi, s tem je društvo spet tam, kjer je bilo! — »Jiirjovški fajerber« je po nekem darilcu iz Gradca spet oživel ter šteje baje že 36 udov. Čestitamo jurijevškim narodnjakom na tej »anahronistični« narodni pridobitvi? — V Ber-kovcih snujejo tamošnji rodoljubi, na čelu vrli narodni kmet Senčar, slovensko gasilno društvo. Ne ustrašite se, vrli Berkovčanje, velikih težav pri ustanavljanju društva, ne dajte se zmotiti od nemškutarjev, temveč ostanite zvesti slovenskemu praporju, na katerem se blišči staro-slovensko.naše geslo: »Vse za vero, dom, cesarja!«
Iz Šmartna tik Slov. Gradca. (Bolezen.) V več hlevih je g. okrajni živinozdravnik konštatoval živinsko bolezen na parkljih in gobcih, prenesena je bržčas s Hrvaškega, ki jo je zatrosil bojda neki tukajšnji ži-
vinski barantač. Kedaj bo konec te barantije s hrvaško živino? Letos se je zatrosila ta bolezen po z večernem kraju proti Mariboru in drugod, a sedaj pa tukaj pri nas. Ali ni pripomočka zato, čemu take nesrečne barantije ne zabrani gosposka ? Naj se vendar pomisli, da je pri nas edino živina, kar kmet prodati more; in zdaj, ko so vsi sejmi zaprti, kje bo denar za tako velike davke, kje je pa še hišna potreba? A to še ni vse, nekateri niso mogli prodati v jeseni, upali so, da prodajo spomladi lahko in boljše, sedaj pa jim je tudi ta up splaval po vodi. Vsled tega se je tudi bati pomanjkanja krme, ker
lani pridelana krma itak ne izda veliko.
--
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar se še niso odpeljali na južno Francosko zaradi homatij na Kreti.
—	Včeraj je bilo pri svetlem cesarju diplomatično in vojaško posvetovanje. Bazgovor je bojda bil samo o organizaciji naše armade. — Bivšemu predsedniku poslanske zbornice, baronu Chlumeckemu, so svetli cesar s posebnim pismom podelili briljante k velikemu križu Leopoldovega reda, oba podpredsednika pa odlikovali s komandernim križem istega reda.
Češko. »Narodni Listy« že priznavajo, da bode več socijaldemokratov izvoljenih v V. kuriji. — Vodja češko-katoliške stranke je postal Vojteh grof SchOnborn.
—	V deželnem zboru se je predlog o dvojezičnih javnih napisih izročil dotičnemu odseku.
Štajarsko. Na gornjem Štajarskem je zmaga krščanskega kandidata v V. kuriji gotova; dasi so si na mnogih krajih rudečkarji in liberalci najboljši prijatelji. — Bivši poslanec Karol Morre, hud nasprotnik Kalteneggerja, je umrl.
Koroško. Nemški liberalci in nacijonalci pri sedanjih volitvah strahovito agitirajo in pritiskajo. Denarja daje na razpolago neki liberalni milijonar. Bratje Slovenci so več ali manj že zgubili upanje do zmage, ker celo v velikovskem okraju se jim huda godi.
Kranjsko. Poljedelsko ministerstvo je nakazalo kmetijski družbi 7050 gld. podpore v kmetijske namene.
—	V Kamniku so pri obč. volitvah zmagali katoliški Slovenci v 3. in 2. razredu. — Deželni zbor izdela novo deželno volilno pravico, vsled katere bodo tudi na kmetih volitve direktne.
Primorsko. Zasedanje goriškega deželnega zbora je zaključeno, ker Lahoni brez Slovencev ne morejo sklepati. — Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo goriških Slovencev v zadevi slov. ljudske šole. — V Trstu so pri obč. volitvah povsod zamagali progresovci; pomagali so jim celo uradniki. Slov. okoličani pa volijo prih. nedeljo.
Ogersko. V državnem zboru je predlagal Fr. Košut, naj se prih. leto slovesno obhaja 501etnica oger-skega punta leta 1848. No, večina je vendar ta predlog zavrgla. — Med poljedelskimi delavci vlada velika ne-volja in bati se je izgredov.
G a 1 i š k o. V tej deželi se sedanje volitve delajo po madjarskem receptu; kajti v Premyslu je policija prijela in deželnemu sodišču izročila dež. poslanca No-vakovskega radi agitacije. — Deželni zbor je sklenil, da se nekdanji grad poljskih kraljev, Vavel v Krakovi, popravi in svetlemu cesarju izroči o njihovi 501etnici.
Vnanje države.
R i m. Meseca maja bodo o priliki kanonizacije treh novih svetnikov velike slavnosti. Na te slavnosti bodo
bržčas povabljeni vsi kardinali in škofje, bivajoči izven Rima.
Francosko. Senat ali gosposka zbornica je vsprejela načrt postave, vsled katere se osnuje pri vsakem polku novi četrti bataljon. S tem se zdatno pomnoži francoska armada; prebivalci pa bodo plačevali, da bodo »belo gledali.«
Nemško. Cesar Viljem najbolj nasprotuje Grški; prvi je zahteval, naj se grški vojaki umaknejo s Krete. Zakaj pa? Nemškim bogatinom je Grška sila veliko dolžna; če se pa zaplete v veliko vojsko, mora napraviti krido, in dolžniki se naj obrišejo.
Rusko. Vedno bolj se razširja novica, da je mladi car nevarno bolan. — Rusija ima na južni meji pripravljenih 70 tisoč vojakov, če bode treba udariti v gnilo Turčijo.
Srbsko. Kralj Aleksander je poklical rezerviste pod orožje. Če izbruhne v Macedoniji ustaja, je bodeta podpirali Srbija in Bolgarija, ki sta popolnoma jedini.
Turško. Na Kreti je bila pri trdnjavi Vukolicz prva večja bitka med grško vojsko in Turki. Grki so naskočili trdnjavo in jo zavzeli. Grkov je bilo ubitih 12, Turkov ubitih nad 100, ujetih pa 250. — Oni dan pa so nemške, angleške in ruske vojne ladije četrt ure streljale na Grke pred Kanejo; padlo je samo 15 grških vojakov.
Grško. Iz Aten se včeraj brzojavlja: Vse velesile so se načeloma izrekle za predlog angleške vlade, naj se Kreta loči od Turčije in naj se ji da popolna samouprava. Zaradi posameznostij pa se vršijo poganjanja, katera vodi Rusija. — Grško ljudstvo je sila razburjeno zoper velesile, posebno zoper Nemčijo.
Špansko. V baškirskih pokrajinah in v Navarri so začeli delati Karlisti nemir. Nabirajo vojaške begune, oborožujejo jih in je vežbajo celo pred očmi oblastev. Bržčas še pride do očitnega punta.
Za poduk in kratek čas.
Otok Kreta.
(Sestavil o. H. Š—n.)
Kakor nam časniki poročajo, nastal je na Kreti velik upor, kateri bode morda svetovno prašanje rešil. Turki požigajo in more kristijane, da kri v potokih teče, posebno pa v glavnem mestu Kaneji, kjer največ moha-medancev prebiva.
Stara Kreta, sedaj Kandija imenovana, je srednje velikosti otok v Šredozemnem morju. Dolg je 255 km, širok 12—56 km, njegova površina pa iznaša 8610D km ter ima okoli 275.253 prebivalcev, med temi 234.313 kristijanov, 37.040 mohamedancev in 3200 judov. Po narodnosti so vsi, kakor kristijani tako tudi mohame-dani, Grki. Po veroizpovedanju so kristijani pravoslavni, imajoči 15 škofov, od katerih skoro vsak pastiruje črez 20.000 dušam. Občno je poznano, da je Kreta v vsakem oziru zelo rodovitna, pa tudi tukaj velja pregovor: Kamor Turek stopi, tam trava ne rase. Poglavitno mesto je K a n e j a (10.000 prebivalcev) s slabim pristaniščem. Tukaj je sedež turškega paše, grškega nadškofa ter ima v svoji sredi 14 mošej ali turških cerkev, več grških cerkev in staro, še benečansko trdnjavsko zidovje.
V prazgodovinski dobi je bila Kreta sedež kulture. Okoli leta 2000. pred Kr. so se naselili tje Grki dorskega narečja, toda niso dospeli do nobene politične veljave, ker se mesta niso hotela zjediniti. Krečani so služili kot najemniki. Splošno bili so že pred Kr. na slabem glasu, bili so namreč zelo lenobi, tatvini, laži, pijančevanju,
1 razuzdanosti in prepiru udani. O tem pričala med drugimi Polibij in Cicero. S kretizmom hočemo splošno omeniti laž po pregovoru: Krečan reče, vsi Krečani so lažnivci itd.
Tudi to priča o njih svetovni apostol Pavel, pišoč Titu (1, 12, 13.): »Beče že nekdo njih, njihov prerok (Epiremidis, živeči 600 let pred Kr.): Krečani so bili od nekdaj lažnivci, hudobne živali, leni trebuhi. To spričevalo je resnično. Zategadelj jih pokaraj, da bodo zdravi v veri.«
Uzrok te pohotnosti je bila nekoliko rodovitnost vina in žita nekdaj tako bogatega otoka, nekoliko pa tudi to, ker so se Krečani ponašali, da je njihov otok rodni kraj in domovina nekaterih bogov, katerih spomin so slavili z gostijami in velikimi slovesnostimi.
Leta 67. pred Kr. so si Kreto Rimljani osvojili pod vodstvom Martela Krečana, premagavšega morske razbojnike ; v 5. stoletju postala je bizantinsko posestvo, iz katere oblasti so si jo prilastili leta 823 po Kr. Arabci. Za grško cesarstvo jo pridobi spet vojskovodja Fokas leta 961. po Kr.; o času prisvojitve Carigrada po križarjih (1204) posedli so jo Genuažani, pozneje Benečani, kateri so jo obdržali do 1645 ; konečno so jo definitivno posedli Turki leta 1668.
Na Kreti je vkljub slabi letini 1863—1865 vrelo, ker se ni izpregledal težek davek ter so se uprli, katere upornike so le težko Turki s pomočjo egipčanskih vojakov ukrotili. Evropa jim je sicer pomagala, pošiljajoč jim denarjev in prostovoljcev, od velevlasti pa je svetovala Anglija, naj se otok priklopi Grški.
Ker je pa sultan izpregledal davek, potihnil je upor, in velevlasti s tem zadovoljne, prigovarjale so Grški, naj opusti vsako zvezo. Leta 1878. so se začeli spet puntati in zato jim je sultan dovolil, pokrajinski zbor, samostojnost financ, omejitev službovanja orožnikov; Grk bil je imenovan generalnim guvernerjem.
Kako malo je to pomagalo, ker je bilo vse na papirju zapisano in se nikdar ni uresničilo, svedoči nam sedanji upor zoper ttirško oblast, katera nam je že itak dobro znana. Zato se je prelilo toliko krvi za vero in prosveto naroda.
Smešnica. Neki mož z imenom Cence je imel sila počasno ženo. Vedno jo je moral opominjati: »Kar danes lahko storiš, na jutri ne odlašaj!« Malo dni j pred sv. Vincencijem pa jima prinese botra kolin, klobas in mesa. Mož se botri lepo zahvali, svoji ženi pa reče : »To bode va imela za moj god !« — Na sv. Vincencija gre mož k sv. maši. Vesel hiti potem domov. Ženi že na pragu reoe: »Zdaj pa le hitro napravi, kar imaš!« Žena ga hitro vpraša: »Misliš tisto od botre ? Pa mi vedno praviš: Kar danes lahko storiš, na jutri ne odlagaj; jas sem že vse sama pojedla, ker sem se bala, da bi te
razžalila, ker je danes tvoj god.«
—4--
Razne stvari.
Domače. (Mašnikovo posvečen je.) Mil. knezoškof so čast. Alberika Hribernika, trapista iz Rajhenburga, v ponedeljek v svoji kapeli posvetili v dija-kona, včeraj zjutraj pa v stolni cerkvi v mašnika. Čast. novomašnik P. Alberik Hribernik je brat č. g. spirituala Jakoba Hribernika.
(Telegram od Nove cerkve v Celju.) Vse slovenske volilne može iz pete kurije Celje-ptujske vabi na občni sltod v četrtek, dne 4. sušca ob jedenajsti uri dopoldne v „Narodnem domu" v Celju, da se vsi združimo za samo jednega kandidata v tej novi skupini;
— za predsedništvo „Slovenskega društva" Dr. Lavoslav Gregorec.
(Pozor!) Doe 4. marcija bodo torej v Celju splošni shod vseh slov. volilnih mož za V. kurijo Celje-Ptuj. Kdor ne more priti v Celje na ta shod, pa naj naznani vlč. g. dr. L. Gregorecu, koga da misli voliti. Posebno bi bilo dobro, ko bi se prih. nedeljo volilni možje posameznih župnij dogovorili o kandidatu; in o tem pa naj kak domoljub takoj poroča gosp. dr. Gregorecu, . da bode enkrat o tej kardidaturi mir in edinost.
(Občina Janževivrh-okolica) pri Ribnici izvolila je dne 18. febr. šest čvrstih mož, tri v V. kurijo, tri pa v kmečko skupino. Vladala je med kmeti disciplina, katere ni mogla rušiti svojat pijanih delavcev. Ta volitev naj bi bila mnogim v izgled, tudi Ribnici, kjer so vsled mlačnosti nekaterih zmagali v V. kuriji socijalisti.
(V vranskem okraju) so volitve v V. kuriji dobro izpale. Med vsemi 22 volilnimi možmi ni nobenega socijalnega demokrata; dasi tudi v tem okraju ne manjka teh rudečkarjev.	>
(Iz Žalca.) Pri volitvi volilnih moš za peto skupino je zmagala slov. stranka; voljena sta Rudolf Senica in Franc Nidorfer z 88 glasovi; socialdemokrati so ostali s 30 glasovi v manjšini. Za socialdemokrate je agitiral ter tudi sam hotel postati volilni mož tržan in mojster Sadnik. V 4. skupini naši voljeni enoglasno.
(V Gotovljah) je zmagala slov. katoliška stranka s 40 glasovi; socialdemokrati so s 17 ostali v manjšini.
(Iz Mozirja.) V zadnji številki smo poročali o prvotni volitvi v V. kurijo v Mozirju, ter po imenih volilnih mož opomnili: „razun enega/ sami nezanesljivi; a brati se mora: „razun enega, sami zanesljivi"; upamo pa, da bodo vsi gg. volilni možje glasovali vzajemno po želji volicev. — V soboto tukaj ni bilo volilnega shoda.
(Na Rečici) stoji vseh pet volilnih mož v 5. skupini kakor skala neomahljivo za kandidata domačina. — Inštaliran bode v nedeljo, dne 28. febr. g. J. Ulčnik za župnika na Rečici.
(„Luč"), socijalno-demokratičen list, je zagledal beli dan v Celju, v tiskarni „Celeja". No, lepa druščina: „Vahterca", „Amtsblatt" in „Luč"; srček, kaj hočeš še več? In ljudje potem še trdijo, da je uradni list celjski predrag.
(Socijalni demokrati) so zmagali v V. kuriji v Mariboru z vsemi 40 volilnimi možmi. Spravili so skupaj nad 900 glasov, dočim je nemških „purgarjev" prišlo volit samo 160. — V Kamnici so zmagali Slovenci v 4. in 5. skupini.
(V konjiškem okraju) bode v peti skupini 38 Slovencev in le kacih 10 nasprotnikov; v četrti skupini bode pa bržčas vseh 55 glasov za g. Fr. Robiea; kajti v Vitanju so v tej skupini letos Slovenci zmagali prvo-krat in izvolili č. g. J. Žičkarja volilnim možem.
(Pri Sv. Petru niže Maribora) se bo od dne 28. svečana do 3. sušca obhajala tridevnica na čast. presv. R. Telesu. Vodila jo bodeta čč. oo. Doljak in Vrhovec, iz družbe Jezusove.
(V Veli ki P i resici) je za 5. skupino voljenih 6 mož slov. kat. stranke. Tudi sem sta zašla dva agitatorja iz Celja; a kmetje so jih postavili na cesto ter jima naložili nekaj za pot.
(Iz Savinjske doline.) Volici kmečkih občin se poprašujejo, zakaj njihov kandidat no pride med ljudstvo. Volilci zahtevajo, da spoznajo svojega kandidata, sicer se mu lahko prigodi, da bode na dan volitve kandidat — brez volilcev! Isti glasovi se slišijo skoro iz vseh južnoštajarskih krajev.
(Iz Ljutomera.) Pri volitvi volilnih mož za V. kurijo v trški občini ljutomerski je prišlo na yolišče 85 volilcev. Izvoljena sta narodnjaka gg. Franc Seršen, trgovec, s 75 in Ludvik Babnik, vrvarski mojster, s 74 glasovi. Nemška kandidata, Maks Honigmann in Franc Maurie, sta dobila samo po 8 glasov, čast našim zavednim volilceml
(Lepa starost.) V Konjicah je te dni umrla družbenica tamošnje „Križevske družbe", ki se je bila narodila dne 29. novembra 1806. Več let sem je rajno z vsem preskrbljevala princesinja Kristjana Windisch-Graetz roj. princesinja Auersperg. Na sv. Matija god so pa poleg nje v grob položili starega Pavriča. ki se je rodil leta 1812. Stara Klinčevka na Bregu bode 26. maja dopolnila 95. leto, pa še vidi „brez špegel" brati in šivanko vdeniti.
(Požar) nastal dne 5. februvarija v prodajalnici C. na Rečici v gornji Savinski dolini; uzrok neznatni škodi ni znan.
(Duhovniške spremembe.) C. g. Jož. Ulčnik, župnik pri Sv. Jederti blizu Laškega, je dobil župnijo Rečico. K Sv. Jederti pride za provizorja č. g. Friderik Repolusk, kaplan v Lučah, v Luče pa je premeščen č. g. kaplan Anton Miklič iz Solčave.
Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: bi. gosp. dr. Feliks Ferk, zdravnik v Mariboru, 50 gld., č. g. Jakob Menhart, kaplan v Ormožu, 2 gld. in na ženitnini Martina Elsnika s Terezijo Waldhuber pri Sv. Križu nad Mariborom svatje zložili 7 gld. 15 kr. Bog plati!
(Slovenjebistriško pevsko in tamburaško društvo) priredi dne 28. febr. v gostilnici gosp. P. Novaka zabavni pevski večer, na katerega so povabljeni najuljudneje vsi častiti udje ter prijatelji slovenski pesmi. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
(Bralno društvo na Cvenu), bode imelo dne 7. marcija svoj občni zbor. Razven običajnih točk bode na dnevnem redu tudi govor gosp. dež. poslanca dr. Rosina o raznih novih postavah in gosp. ekonoma Cerjak-a o trtoreji.
(Katol. pol. društvo v Konjicah) bode zopet zborovalo I. postno nedeljo, dne 7. marcija ob 3. uri popoldne. Priobčil se bode laskav odpis našega mil. knezoškofa na sklepe zadnjega občnega zbora našega društva. K temu zboru se posebno uljudno vabijo vsi p. n. volilni možje, bodisi pete, bodisi četrte kurijo.
Odbor.
(M o z irska posojilnica) je darovala „Slov. planinskemu društvu" 100 gld. podpore. Vsak rodoljub bo vedel hvalo velikodušni dobrotnici.
Iz drugih krajev. (B o s a n s k i S r b i.) Iz Bosne je prišla te dni na Dunaj nova srbska deputacija, da se pri svetlem cesarju pritoži zopet Kallayevo vladanje. Kallay pa je odpotoval v Bosno.
(Kuga v Indiji.) Iz Bombaja poročajo dne 18. febr.: Od početka kuge je obolelo 6843 oseb za kugo, od katerih jih je umrlo 5427. Minolega tedna je obolelo 893 oseb, od katerih jih je 866 umrlo za kugo. V področju vsega rezidenstva je obolelo do dne 14. febr. 9911 oseb, od katerih je umrlo 8006.
I joterijne št« vi lic©.
Gradec 20. februvarija 1897: 11, 76, 50, 31, 82 _Dunaj » _j»_»J 74, 25, 16, 40, 81
Svilnati damasti 65 kr.
do 14 gld. 65 kr. meter — kakor tudi črna, bela in barvana Henne-bergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damami itj. (okoli 240 različnih baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Zurich.
1	il	Za sveti postni čas najbolj primerna molitvena knjiga	
	i	arija, žalostna mati Božja	
11	Spisal Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku. VI. natis. Obsega pouk o češčenji žal. matere Božje, pobožnost sedem petkov v čast žal. materi Božji, razne molitve in pobožnosti za god sedem žalosti Marije Device, zbirko molitev za očitno in domačo službo Božjo in precejšnje število svetih pesmij. Vezana v polusnjc 60 kr., v usnje z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. po pošti lO Isr. -v-ei. Znesek se lahko pošlje v poštnih znamkah ali po poštni nakaznici.		
			
VABILO
k občnemu zboru „Hranilnice in posojilnice" na Ljubnem, vpisano društvo z neomejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 9. marcija 1897 ob 9. uri predpoludne v društveni pisarni.
Vspored:
1.	Potrjenje letnega računa za 1. 189G;
2.	Razdelitev čistega dobička;
3.	Določitev renmneracij; in
4.	Razni nasveti.
Ljubno, dne 23. februvarija 1897.
KavimleljNtvo.
Deloljubne
osebe — povsod — katere trajni djnarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod
»Ziikunftvorsorge«
Gradec, poste restante.
k
občnemu zboru
oi-moške posojilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se odredi na nedeljo, dne 28. februvarija 1897 ob tretji uri popoldne v Čitalnici ormoški.
Dnevni red:
1.	Poročilo predstojnikovo, polaganje ko-nečnega računa in bilance za leto 1896.
2.	Poročilo nadzorstva o računih in bilanci za leto 1896.
3.	Predlog predstojništva in nadzorstva o porabi čistega dobička.
4.	Slučajni predlogi.
Drugo vabilo.
Ako ob zgoraj navedeni uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti zborovanja odredi v smislu § 33 zadružnih pravil drugo zborovanje na isti dan 28. febr. t. 1., pa ob 4. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor je zgoraj za prvo zborovanje odločen.	3-3
V O r m o ž i, dne 9. februvarija 1897.
Vek. Krajnc.	Dr. J. Geršak.
Zanesljivo štacunsko dekle
dobi službo v neki prodajalnici žganja na Ptuju. Oglasiti se je treba pri g. W. Blanke na Ptuju.	2—2
Trgovinski pomočnik
želi ustopiti s 1. aprilom v trgovino z mešanim blagom na deželi ali prevzeti pod račun. — Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod N. N. poste restante Vipava, Kranjsko. 2-3
Začetkom marcija 1897 bo gosp. Goršič v tukajšnji župni cerkvi nove orgije postavljal, zato so stare orgije, ki so še v vedni, porabi, takoj prodajo.
Župni urad Zagorje ob Savi na Kranjskem, dne 15. febr. 1897.
Jakob Gross,
2 — 3	župnik.
"T- 'X'™ <T> 'T' * T- 'T'
1 Dr. A. Pramseis I
j^t okrožni in praktični zdravnik ^ #	V Celju 2-22 #
ordinuje tudi za zobobolne vsaki w dan od 9,—11. ure dopoldne in od 2.-5. ure popoldne v Celju jv.
Ringstrasse št. 9.
Plombira se zlatom, srebrom in	/K
w emailom po amerikanskem sistemu	w
M brez vsakih bolečin in garantuje	jSfe
.v, za najpopolnejšo izvršitev.	/K
Učenec•
za klobučarsko obrt se sprejme takoj pri Jakob Gradišniku v Slov. Bistrici.	1-3
Žganjarija
R. Wieserja v Hoči pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino.	8
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
domače zdravilo,
Jedino pravi
Balsam
^Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelu varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-ja
v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko ki uteši prsne in
plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.	6-20
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija
po načinu profesorja Gothe, kakor tudi dr. Kriiczer-ja prodaja jedino pristna in v neprekosljivi kakovosti
c. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid
J« iV» SchmeUMler.
Cilavna zaloga: Tkliniffel	Podrnžniea:
VII/2 Stiftgasse 19.	I., Graben 10.
Naslov za telegrame: ,.€lutnmi»cfnneitlleree.	7
VA BILO
Oznanilo.
Vabilo
k občnemu zboru Posojilnice pri Mariji-Snežni na Velki, (lue 4. sušca 1897 ob 9. uri do-poludne v posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Volitev načelstva.
4.	Slučajni predlogi.
Če k občnemu zboru ne pride zadostno število zadružnikov, skliče se ob 11. uri do-poludne istega dne s taistim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati.
Pri Mariji-Snežni na Velki, dne 18. febr. 1897.
Načelstvo.
Gozdna drevesca
ali
jabolčne divjake,
v velikem številu in po nizki ceni (cenik na zalitevanje zastonj), prodaje grofa Geza Sza-pary-ja gozdarski urad v Muraszombat pri
Radgoni, komitat Eisenburg, Ogersko. 1-2
Mihael Černejšek,
podobar, zlatar in slikar v Ptuju, Brandg-asse št. 5.
se priporoča posebno visokoč. duhovščini za izdelovanje novih oltarjev in podob, kakor tudi prenovljenje starih, za božje grobe in sploh vse cerkvene reči, ki spadajo v to stroko. Narisi novih oltarjev se pošljejo po naročbi.	1-2

Milan Hočevar, I
trgovina špecerijskega blaga v Celju,
glavni trg, nasproti farne cerRve.
Priporoča svojo zalogo zanesljivo najboljših poljskih semen za setev, kakor:
Štajarsko domačo, nemško ali francosko, esparseto in inkarnat de-telno seme. Semena trave za suhe in mokre travnike. Korenjevega, repe bele in runkelnove repe, rudeče in rumene za živinsko rejo.
i M i.in !
Podpisani želi prodati hišo takoj ali pa vsaj v enem mesecu v kraju Sv. Križ št. 30., občina Stranice, poleg glavne ceste Dunaj-Trst. Hiša je zidana in v dobrem stanu in se rabi že 9 let kot prodajalnica s špecerijskim blagom, tudi je nekaj vrta in vinska brajda. Cena je 650 gld. Prodaja v lastni hiši. 1—2 Franc Jereb, ¡tonte rent. JHottJiee.
ttazfjla.%.
Martin Kos, mežnar in orgljar pri Sv. Lenartu nad Laškim, je že pred par leti kot ud moje rodbine za vselej izključen. Svarim vsakega. Na moje ime naj nihče nič ne jemlje ali posodi, jaz nisem za nikogar plačnik.
Janez Kos, posestnik.
Vičova pri Ptuju, 2. svečana 1897.

}{do PVe

lineipP^
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
i i
s %
§
%
a
^^ofofo^of$ofo?Q7QXQ7c^G^eTeTeTeJ^e)
Y najem se oddaje mlin in žaga
Brežiške grajščine v R i g o n c a h (Riegelsdorf) dne 1. majnika 1897.
K mlinu spadajo razven stanovališča in hleva sledeča zemljišča:
travnik, ki meri . . 25 ar 90 m2 spašnik „ „ . . 84 „ 88 „ vrt „ „ . . 82 „ 40 „ njiva „ „ . . 28 „ Ako želi morda kdo v najem le mlin (brez onega zemljišča) ali poleg nilina več zemljišča se mu tudi lahko vstreže.
Več pove o3krbništvo grajščine v Brežicah, kamor naj se tudi dotični dopisi do-pošljejo.	_	2—3
Oskrbništvo grajščine v Brežicah.
ordinira vsak v lastni hiši:
Zobozdravniško naznanilo. Dr. 1. Riebl
dan za z.oboltolne vrtna ulica (Garten-št. 9 v Celji.
Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovje z zlatom itd., tudi brez potrebe izjemanja, ne ovira žvečenja, ne govorjenja, garantuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin v pli-novi veselni narkozi, pa odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja. 3-12
¡JC
!! Svoji k svojim !!
IT	*!	*	| -5G
Naznanilo in

Podpisani najuljudneje naznanjam čast. duhovščini in slavnem občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si priskrbel zraven svojega dela tudi pravico in delavce za slikanje in dekoriranje sob in dvoran; tako ludi za razna druga pleskarska dela, za trgovske napise itd. Priskrbel sem si najiineje uzorce, kakor najbolje trajajoče barve, vse v velikem številu, tako, da zamorem z vsako še tako veliko firmo konkurirati. Po najnovejši metodi se zamorejo izdelovati vsa dela tudi po zimi, za katera dela jamčim vsled trajnosti in finosti. Častiti duhovščini se tudi za nadalnja naročila prijazno priporočam za naslednja dela: Slikanje cerkva na presno »ali fresco«, temperra, kasein silikat itd. Vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje se priporočam za slikanje oltarnih slik, slik sv. družine, na platno slikane, križevih potov, transparentov za cerkvena okna, cerkvene in društvene zastave, — katere popolnoma dovršim, tako tudi cerkveno nebo (baldahin). Za vse to zadostuje mi naznaniti mero in kak damask, oziroma koliko se misli potrošiti.
Povsod naj velja geslo »Svoji k svojim«.
Priporočam se za obila naročila ter se biležim Z vsem spoštovanjem
Ivan Nep. Gosar, 3
akad. slikar v Celju, „Narodni Dom". (Štajarsko.)