Številka 224. Trst. v torek 15. avgusta 1805. Tečaj XXX. Edinost Glasil« političnega irufttva „Edinost" za Primorsko. V edinomti je moč t a*- Izhaja vsaki dan. t jtU ib nedeiiaft in nraznirih oo 5. on. »o ponedeljkih ob i. an ziotraj. P.sasilčn? :1'rad ne are »«> od 2. pop. 4« i. ite *e, zasledovani od korakov, umaknil- v •svoje pcz c je. Mirovna pogajanja PARIZ 1 i. »Matin« je včeraj priobčil j razgovor z \Vittejem, ki je tajil, da bi bil aronu Komuri predlagal Bklep premirje. Vitte je ca tem razgovoru pokazal na re--nost npraeanj, o katerih Be je na konferenci razpravljalo, vprašanja, ki so pripravna, da nastane iz njih svetovna vojna. O žaluje, da -e Japonci branijo priobčiti razprave. Oa še as sluti, kako da bo zvršila konferenca. Ve enje Japoncev mu je nerazumljivo. Oni ! n bo -odgovorili na rueko noto. marveč sa j -edlagali, naj se o njihovih pogojih razprav-j a točko za točko. Na včerajšnji ssji se je razpravljalo ie o predmetih podrejene važnosti. O prvem pogoju ss ni pričelo ši temeljito razpravljati. LONDON 14. »Mining Poste je prkibčila nastopno brzojavko iz Portsmoutha : Na nekem razgovoru je \Yitte omenil tri vzroke, ki pojasaujejo po njegovem menenju Simpatije Amerike sa Japonsko: Prvč so ^Japonci dali razumeti Ameriii, da ee ravno tako bojujejo za Ameriko kakor zise ; irugi vzrok je, da ni Rusija svojih stvari ( pred nt in 112 glasov z »n ec. Ko je državni minister M ehelaen prišel v svoj To'ilni okraj, da odda svoj gla9, je bil vsprejet od prebivalstva s >hura«» klici. Na neko vprašinje, državni minister odgovoril z *živio«-klicsm domovini. V Kri-stijaniji (mesto) je od 38.720 volilcev glasovalo 31.097 z »da« in 40 z »ne«. KRISTIJ ANIJ A 14. Do 9. ure pred-poludae s i našteli 292 300 glasov »za« in 136 »proti« raz Iruženju unije. KRISTIJANIJA 14. Do 1. ure popo-ludne je bil znan ieid iz 401 volilnega okrožja. Glisovalo je 321.197 volilcev »za« in 161 proti ločeaju ol Švedske. Storting je sklican zx 21. t. m. Beda na Španskem. PARIZ 14. »Agence Havas« poroča iz Madrida: V okolici Savile in Osune so delavci v številnih skupinah oplenili vile. V mnog h vaseh kradejo po noči. Nad 300 delavcev, ki so vsled lakote obupani, si lasti tuji imetek. Položaj je resen. Orožništvo ni v stanu zabraniti plenenja in nemirov. Velik požar. TERNI 14. V predilnici in tovarni za juto Venturini je danes zjutraj izbruhnil velik pežar, ki je upepelil del poslopja. Delavci tovarne in vojaštvo je pomagalo gasiti. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 14. avgusta 1905. Knjaz A. N. Volkonski o položaju. List »Novoje Vremja« je priobčil članek kneza Volkonekega pod naslovom »Optimizem in logika«, v katerem je citati mej drugim : »Na nas Članek: »Vojna, družba in novinarstvo« erao slišali nastopni pogovor: »Je-li dopuščen tak optimizem potem, ko so Japonci dosegli vspeh za vspehom, vzeli Sahalin tsr se pripravljajo, da oblegajo Vladivostok ? V članku ni niti omenjeno ime Sjhslina ; tako zamolčanje pa je teadenoijozno ii se naravnost protivi temu, kar zagovarja članek«. No, nikakor ne, in takoj navedem vzrok : Zaaedenje Sahalioa je najbolji dokaz, da Japonska išče miru. S tem, da ho J.ponoi zasedli ctok pred priČetkom mirornih koprene, so sicer storili korak velike pol.tične modrosti in diplomntsire odločnosti ; ako te pa tj pre-! motruje s 5 sto vojaškega stališča, je pa predčasno zasedanje Sahalina prav br< /.'miselno. Morda sa me bo radi tega stavka prijemalo po novinah ; toda gotovo ni niti enega j amet-i nega vojaka na svetu, ki bi omenjeno operacijo osnačai drugače. Da bom krttek, primerjam Sahalin trd-iajavi. Obleganje trdnjave je pričelo o onem času, koje bilo uničeno brodevje Rož Usiven-skega ; carniranje je pričelo istočaso », ko eo 89 Japonci izkrcali pri Vladlvostoku in Ni-1 kolajevsiu. O 1 tega trenotka bi otok trdnjava pričela konaumirati svoja zaloge. Ia ko ti j bil povžit zadnji biskot, l»i otok padel v japonsko posest. To poslednje bi se utegnilo zgoditi Šs.prej, to je, ako bi po event lelnem porazu L neviČave armade prišlo do mirnega sporazumljenja. Anal goo pade otok zopet v j naše roke, ako eventuelno Llnevič zmaga v glavni bitki. Z drugimi besedami : usoda j S a h al i n a je odvisna od odločitve na kopnem. — Nkakega Btrat'gičaega vzroka ni bilo za to, da so Japonc tako hiteli z zasedenjem Saba ina. Tudi z oz-rotn na obleganje Vladivostoka bi Sahalin malo koristil Japoncem. Začasno izgubo Sahalina ne bomo mi občutili v strategičnem oziru. Seveda ne menim izgube po vojni, kar bi bilo za Rusa združeno z velikimi težavami. Japonci so pa,hvala lej operaciji, izgubili možne Bt, da bi le z eno divizijo ojačili armado maršala Ovdme. Ie rečenega sledi torej, da obstaja edini pomen oper. c je na Sahalinu v tem, da njen I predmet ni otok s ;m, niti tisti 3 do 4 bata-lijoni, ki bo bili v naglici sestavljeni in ki služijo kakor garnizije, ampak — \Yitte. Analogno se zamore to reči g'ede oble-' govanja Vladivoatcka, ki je pripravljajo Ja-I pon c i : »Dokler CBtaja nasprotnikova armada 1 netaknjena, ni Se dobljena vojna !« Tako Be glasi ABC strategije. Oblegovaoje Vladivostoka pred uničenjem nase armade bi bilo le tedaj opTavičejo, ako bi Rusi ne bili pridobili leta dnij za utrjenje mesta. Pred enim, ali pred pol letom, bi bil moral iti n i obrambo Vladivostoka del naše armade, ako bi bili Japonci napadli trdnjavo. Trdnjava bi se najbrž as bila mogla dolgo Čaia držat-. Danes pa obleganje ne bo mnogo uplivalo na armado :okrožje Vladivostoka je pripravljeno, da vsprejme svojega nasprotnika. Japoncem bi pa oblegovanje ktraUgično zelo škodovalo. Oni bi riskirali, ako ne iz- PODLISTEK. 273 Prokletstvo. tfo4ovtnaki romu Avgusta. i*ao«. — Nadaljeval m dovršil I. S. Toartć. ■ Prevel M. O—6. —— 4 — Reci, govori, Barislav, je zaklicalo plemstvo, ekcčivše po koiocu. Bermlav Ee je dvignil in rekel : — S.-et< pravi, da je za Rusijo "brezpo-g)joo pVrsbno in koristno, da nadaljuje vojno. Roosevelt je ponudil evoje posredovanje le iz egoističnih namenov, in sicer v tre-nota u ko vse šatse začenjajo govoriti ea Ku?e. Ovacije, ki jib Amerikanci in Židje prirejajo Rusom, nas ne veselijo. Rusom bi bilo ljubše odkriti sovraštvo, nego alavo-lnki, ki j'h Amerikanci postavljajo nad rusko sramit0, da bi Rubs preslepili in jib zaveli, da opuste boj. Sklep m;ru v PortsnoutSu bi prinesel le Japoncem sreče. Ruski narod ps bi pr:6«l do usodne sodbe: podobno mrtvaškemu zvonu bi nje glas zvenel po ruskih pcljtnih. Vsaki nared je opravičen, da se bor. za svojo čast in svoje imetje. Ruska vojska v Mandžuriji je sedaj dovolj številna ta odločilni brj : spopolnjena je in solidno ojačeca. Sedaj razpolag« a prednostmi, ki jih ni imela začetkom vojne. A to naj bi sedaj osta'o brez koristi ?! Ne — na predvečeru zmage ni misliti nn sklep miru! Slično ssdaj »Moškovek ja Vjedomosti« in pravijo, da na angleški in amerikanski atrani igra vprašanje — denarja glavno ulogo. Kei bi poražena Japonska ne mogla povrniti za oderuške obresti posojenega jej denarja, zato bi hoteli aaveati Rusijo, da ona plača vojne odškodnine. Oni hočejo uveriti Rusijo, da ni epoeobna za nadaljevanje vojne, ker da ni več epoeobna aa kredit. Ali čudno je, d s prepriča vajo tako, ko gre a a nadaljevanje vojne. Ćim pa bi ae Ruaija hotela odločiti za plačanje vojne odškodnine, pa jo isti Amerikanci in Angleži priznavajo kakor popolnoma epoeobno aa kredit in bi jej radi posodili tudi štirikrat toliko, nego bi Rusija trebala aa aklep miiu. Mir, ki bi ae sklenil aedaj, bi mcgel biti le arameten za Rus jo. Tudi če bi poslednja ne plačala vojne odškodnine in ne bi izgubila nič od svojih tal, b.lo bi nekaj nezaališanega, ako bi ae s7ojim interesom in avojemu ugleda v Aziji odrekla vapričo armade pol milijona in vapričo možno-iti, da aore toarneado podvojiti in potrojiti Rusija mora izbojevati vojno, usiljeno jej po nngležko japonski koaliciji. To aahtevajo nje življenaki interesi i« nje ugled v vzt čni Asiji. Rusiji ne more alužiti alab mir, ampak ona potrebuje u g o d • nega miru, tacega, ki ne bo poniževal ia razdeval, ampak, ki onemogoči ponavljanje dogodkov zadnjih šestnajstih meaecsv. Taoega miru pa ne more dati Rusiji diplomacija, ampak ga jej more dati izključno le — hrabra armada ! Domače vesti. Slav nest »Delavskega podpornega društva«. V nedeljo je elavilo to društvo avojo tradicijonnlno obletnico rnzvitjn društvene zastav«. S nvnoat je vapela tako lepo v vsakem pogledu, da mora biti Ie v zadoščenje vaakemu posamičnemu udu tega društva. Anali društvn pa ao obogateli zopet za jedno častno atran. Po vibaiju prejšnjega dne je ainil prekrasen poleten dan, ki je bil tem prijetneji, ker je vročina mnogo iagubila na avoji intenzivnosti. Zjut nnji sprevod v cerkev — pod zastavo in predsedstvom in odborom ter godbo na čelu — je bil veličaaten. V cerkvi je pevnl zbor »Bratovščine sv. Cirila in Aieto-dija« kaj lepo in nbrnno. Izlaati ae je opažalo v obče, da iasnjo v tem abora solisti kaj lepe in avonke glasove. Velika cerkev av. Antona novegn je bila natlačeno polna. Po maši ae je aprevod vračal is cerkve do društvenih prostorov v »Narodnem domu« ▼ istem redu, ali ne — v istem številu. B.l je marveč neizmerno pomnožen. Eajt. pred cerkvijo so se nnbrnle velike množ ce, ki io čakale, da se pridružijo a prevodu. Ko se je sprevod pomikal po ulici Caserma in ko je potem doepel na trg pred vojašnico, b io ja po ulicah (ako vračunnmo tudi gledelee) na tiaoče ljudij. Tudi vaa okna hiš so bila od-i prta in aaaedena od gledalcev. Sprevodu ata ee pridružili tudi deputeciji obeh veteraaakih društev. Vseskupna alika te predpeladanake slavnosti je bila v nov dokaz, kako ves naš živelj ve ceniti alej ko prej veliko važnost i »Delavskega podpornega društva«, tega — če smemo tako reči — očaka med našimi društvi. Ko so v ulici Galatti ob sviranju godbe odnesli društveno zastavo v društvene pro-store, kjer s d jo rszobesili skozi okno, je množica zaorila : »Živeli Slovani!« Na iato častno višino ae je povspela tudi popoludanska alavnost v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu. Na vrtu je bil prirejen ukusen oder in vihralo je po vrtu mnogo trobojnic. Udeležba je bila nepričakovano velikn iz vseh slojev, zabava jako animirana, prisrčna. Pevske točke je proizvajal zbor »Bratovščine av. Cirila in. MetoJijac pri bv. Jakobu. Kakor zjutraj v cerkvi, je tudi tu vodil petje g. pevovodja I. Kralj. L#"uc!-stvo je obsipalo s pohvalo ta toli priljubljeni mu psvski zbor. Tudi godoa veteranov, pod vodstvom g. Majcena, j& najugodneje rešila svojo nalogo. Svirala je dobro in — pridno. 6. kapelniku bodi izrečeno priznanje. Pirotehnik Brandolin je prižigal pod večer zares krasne u metal ne ognje. Izlasti je nnvstalo veliko navdušenja med občinstvom, ko je pirotehnik zaž^al veliko »kolo« posvečeno »Del. podp. društvu« in so med tem .ob zvokih narodne koračnica odnašali pono-ano zastavo cd odra pohranit v notranje pro-atore. Po dovršenem efi cijel nem programu je nadaljevala medsebojna zabava ob pevanju pevakega zbora na vrtu, dočim je v dvorani ' rajala mladina ob zvokih godbe. Vaa slav-noef, toliko pred- kolikor po pol u d ne, je mi* nola brez najmanje disonance, kar je v ponovljen dokaz — če bi aploh t/ebalo še ta- oega dokaza —, da je naš element v Trstu rea pravi element miru: najbolji, najmiro-ljubneji aosed, ako ga ne izzivlje — njega sosed ! Določeno je bilo tudi od strani odbora, da pride na program tudi nagovor predsednika. Po neljubi pomoti pa je ta točka izostala o sestavljanju programa. Zato pa smo poskrbeli, da ae nam je dopoBlal ta namer-jani govor prsdaednika g. Josipa Sirka. Nagovor bi aa bil glaeil: Spoštovani udje in udinje! Danes slavimo 23. obletnico razvitja naša častitljive ae stave. 23 lat je torej, odkar ee zbiramo pod to zastavo f In glejte, onn je bila tema društvu vsikdar zveata voditeljica: v nje okrilju ae je društvo vedno lepo razvijalo in atoji tudi danea trdno. Zato saao dolžni, da čaetimo to zaatavo in da se vsako lato s primerno alavnoetjo spominjamo dner ko se je prvikrat razvila ta zastava. Važno, zelo važno je društvo, kateremu je voditeljica ta zastava. Temu društvu je nnmen velik, vavišen : ono naj bo našemu vrednemu delavcu v materijalno podporo v časih atiake, ob enem pa naj ga moralno povedi ga, da ae bo vedel ta naš delavec zavedati svojega človeškega dostojanstva in svoje velike vrednosti v družbi Človeški. »Pel. podp. društvo« naj podpira člene materijalno, ali naj1 jib tudi vzgaja, uči in duševno povzdiguje. Neizmerna je torej koriat tega društvn za njega člene. In že okolnost), da to društvo obstoji trdno po tolikih letih, je najboljši dokaa, kako je potrebno* in pa doka«, da je vaikdar po možnoati vršilo avojo veliko nalogo. Kajtir kar ni potrebno in kar ne more zadoščati avojemu namenu*, to ne more dolgo obetati. Nu, način, kakor se je- lepo vršila ta današnja slavnoat, nam potrja eno in drugo. Ali, dragi udje in udinje, upam,, da mi ne zamerite, ako vam ob taj današnji priliki rečem odkrito iskreno beeedo. Velika je dolžnoet, ki jo ima društvo do udov. A da more društvo res vršiti to evojo dolžnost, zato je potrebno najprej, da udje vrše svojo dolžnost do društva. Zato vaa proaim, bodite točni v izpolnjevanju avojih dolžnosti do društvn in krepite je sosebno tudi s tem, da vlnda bratstvo, lju. bežen in jedinstvo med vami ! Tako bo dobivalo društvo potrebna materijalna sredstva in bo imelo istotako potrebno moralno zaslona bo. Prosim vaa. dajte, da ce uresniči ta moja želja, da bodo našemu društvu ohranjene tiste simpatije, ki jih je vlivalo doslej vedno med vsemi rojaki našimi in da Bi društvo ohrani dosedanjo nglechio pozicijo med bratskimi društvi. Hvala vam na udeležbi in na uzornem vedenju na predpoludanski slavnosti ! Hvala vam vssm, ki ste ee zbrali na tej veselici naši. Izlasti pa hvala društvom, ki so poslala semkaj svoje zastopnike. Zaključujem s prošnjo do vas, da mi oprostits, ker je ta moj nagovor tako priproBt in skromen. Uvažajte okolnost, da sem danes prvikrat nastopil pred tako zbrano množico. Vsprejmite še enkrat moj pozdrav z živo željo iz globine srca : »D e 1. p o d p. društvo«: živi, rasti in razcvitaj se na korist našega trpinn delavca in v čast slovenskega imena! Za slavnost odkritje spomenika Prešernovega. Na poziv po), društva »Edinost« 'so se minole sobete zvečer zbrali v »Sokolovi« ! telovadn ei zastopniki malone VBeh mestnih ! in nekater.h okoličanskih pevskih društev da 'se posvetujejo o organizaciji udeležbe trža-' ških Slovencev na gorireSeni slavnosti. Posvetovanju je predsedoval gosp. dr. Eiuard S 1 a v i k. Razprave so b.Ie jako živahne, 1 kar je znakom, da je veliko zanimanje med našim narodom za to slavnost in opiavičuje 'nado, da bo tržaško Slovenstvo častno zastopano ko se bo narod naš klanjal geniju na-■ sega velikega pesnike. Po daljši debati je bil izvoljen odbor, ki ima ukreniti vse potrebno za organizer'jo udeležbe. Odbor je sestavljen tako-le : dr. £ Ivard S avik predsednik, Fran Kravos tajnik, Josip Sirk blagajnik, F. Dek era, Josip Gregorič odbornika. Mi ne dvomimo nimalo, da ta odbor ne bo štedil truda, da v čim veči meri reši stavljeno mu nalogo. Treba pa tud:, da mu gredo čim izdatnje na roko tudi vsa naša društva, oziroma vbs naša javnost, da pokažemo celokupnemu narodu, da ima v Trstu živo zeleno vejo na svojem telesu. Srbska šola t Trstu. Na notico, priob • čeno te dni na tem mestu iz srbskih krogov o imenovanju učiteljice na tržaško srbsko šolo soco prejeli od kompetentne strani poročilo, iz katerega je posneti, da so bili jedino stvarni razlogi, to je oziri na korist šole odločilni o onem imenovanju. Imenovanka je predložila najbolja spričevala in priporočila. Iz predleženih spričeval je razvidno, da je dotičnica, gospica Zorka Bubalo (rojena v Dubrovniku 20. septembra 1879.) dovršila v letih 1891.—1897. dekliški zavod »Carice Marije« na Cetinju z odliko ; dalje 1898.— 1900. pedagogski zavod »Pavlovski« v Pe-trograiu istotako z odliko da pa imi pravico javnosti v Avstriji, položila je 1. 1903. z odliko izpit zrelosti na c. k. ženski preparandiji v Dobrovniku. Rečena gospica je bila priporočena oc? najodličnej.h Srbov. Pa tudi ko bi ne bilo tega, jo že njena spričevala dovolj priporočajo. Ie povsem stvarnih razlogov je bila torej gospica Zorka Bubalo jednoglasno imenovana za učiteljico na srbski šoli v Trstu. Dopisnik v »Edinosti« bi hotel zahtevati od učiteljce tudi da »oživlja srbska družbo«, da UBtvarja srbsko življenje, da doaaša »novega duha« med tržaško srbsko omladino. Naše mnenje je, da šibska ženska v obče ni ustvarjena ta take naloge in specijalno od učiteljice ni smeti zahtevati, da bi vzgajala odrade — možke ! Taka naloga ni v soglasju z nara vi jo in poklicem ženske. Učiteljici je že storila svojo narodno dolž* noBt, ako v šoli vspešno uči deco in jo vzgaja v poštenem narodnem duhu. Kdor več zahteva od nje, kdor hoče, da bodi učiteljica voditelj — moškim v javnem življenju, ta zahteva nekaj, kar ni v soglasju z naravo, torej — smešno. Prva naloga učiteljice — tako nam poročajo dalje — na srbski šjli v Trstu, je povsem točno označena v okrožnici od meseca avgusta, podpisani od uprave šole in predsednika srbske pravoslavne občine. Predavanje se bo vršilo — je rečeno tam — v čisto srbskem duhu: srbski jezik in Brbska historija bosta imela vedno prvo mesto. (Će se je pa tudi za nemški jezik določilo pri-primerno število ur, zgodilo se je to iz ozira na tiste etariše, ki hočejo svoje otroke pošiljati na državno gimnaeijo ali realko.) Deca B9 bo v Šoli učila srbski misliti, srbski čutiti dičiti sa srbskim imenom, da v svoji zreleji dobi tukajšnje uspavano srbatvo vzbudi na diku in čest vsake častite srbske rodbine. Ce učiteljstvo na šoli v tej smeri vrči svojo dolžnost, potem je — tako menijo na omenjeni kompetentni strani — storilo svojo narodno dolžnost v polni meri«. Shod narodno radikalnega dijaštva ▼ Trsta. Radi važnosti stvari ponavljamo danes še enkrat poziv, ki Brno ga priobčili na tem mestu dne 12. t. m. : Kakor še javljeno v tem listu, bomo imeli v dneh od o. do 8. septembra v Trsti« milih gostov. Vrš 1 ss bo namreč shod na-rodnc-radikalnega dijaštva, na katerem pa bodo zastopani tudi mladi sinovi bratskih nam narodov : češkega, hrvatskega in srb skega. Zbran bo torej mej nami cvet bodoča intsligcncije rečenih slovanskih plemen. Mi jim ne moremo prirejati nikakili šumnih vsprejemov in slavnosti, in oni jib — kakor smo imeli priliko oBvedočiti se — niti ne pričakujejo, niti ne žele. Vendar pa je naša dolžnost, da storimo to, kar je možno in p o t r e b n o, da mlt-dim gostom kolikor možno olajšamo bivanje v Trstu one dni. Tu nam je izlasti misliti na vprašanje stanovanj. Ni tu mesta, da bi opisovali gmotni položaj, pod kat9rim povprečno — trpi naše dijaštvo. Naj zadošča de^stvoj da je ea mnogokaterega dijaka vprašanje stanovanja — vprašanje udeležbe. In če naglašamo to, govorimo le — casl našemu dijaštvu, ki se heroično bori proti neugodnostim razmer v ta namen, da se uči, * a ee pripravlja za bodoče delo med narodom za narod. Pri marsikaterem dijaku je z rešitvijo vprašanja stanovanja zvezana udeležba na shodu. Mi pa moramo želeti, da jih pride cim več, da jih pride mnogo, kajti odločili so ee za Trst iz zelo važnega razloga, ki pomenja vprašanje bodočnosti našega naroda na tem osemlju. Mej narodno-radi-kalnim dijaštvom je začelo prodirati spoznanje: kaj pomenja Trst za narod slovenski! In zato vodi dijake v naše mes'o izlasti želja, da bi Be kolikor le možno seznanili s tukajšnjimi političnimi in ekono mičnimi razmerami, A to je namen, radi ka- :erega moramo tudi mi želeti S:m veČe udeležbe na dijeekem ebudu in da storimo torej, aar je le možno, da omogočimo čim itevil-neji obiak s tem, da čim povoljneje rešimo vprašanje stanovanja. Zato ee obračamo do spoštovanih alovan skih rodbin v mesta in po spodnji okolici, da bi aa one dni po možnoeti dale sob, osi-roma postelj na raspolago. Dotične prijave naj ee pošiljajo gospoda dra. O t o k a r j u K y buru, odvetniku, via S. Spiridione. Imenovanje v šolski stroki. Suplent na učiteljišču v Kopru, Matej Manain, je imenovan glavnim učiteljem na tem savodu. Trrovsko Izobraževalno društvo javlja svojim članom in somišljenikom, da naj ss nikar ne vdeležijo občnega zbora in posebno ne volitev v konaorcij jeetvinčarjev, ki se vrši 16. t. m. (v Bredo popoldan v dvorani Mallj.) To naj vsak član naznani še drugim aoroišljenikom. Ćuje se, d i nameravajo gg. voditelji konsorc ja upeljati rasne novotarije, da bodo mnogo govorili in priporočali ; mi pa si pzidržini > sodbo o tem, posebno še glede nekaterih točk ; veseli naa le dejstvo, ds je velika večina konsort stov sita do grla konsorcija in .. . čudimo sa pa vladi, da dopušča nekatere stvari, ki niša v eoglaaju ne s obrtnim redom ne s pravili konsorcija — a ee vendar dogajajo ! Smo pač v deželi in državi, kjer je vaa ..možno ! Čakajmo na izid ! Pomozlte kmetu ! Toča, ki ee je bila usula minolo eoboto predpoludae, bila je, kakoi nam poročajo prizadeti. airota kmetje,-ptava katastrofa za nekatere kraje naže oko-Lce. Lepo je kazalo letos grosdje in naš vinogradnik se je že veselil, da mu bo popln-čan njegov trud in znoj, trdo delo njegovih žuljavih rok. V nekoliko minutah so zdivjane , sile narave srušile in strle vse nade, lepi pridelek na vinu je bil uničen. Najhuje ro prizadete va&i Birkovlje, R jjan, Opčine ia: V rdele. Tu je toča pobila malone — vae. | Govorili smo s kmetom, ki ae je nadejal najmanje 30 hektolitrov pridelka, aedaj pa bo imel, da ali ne, — en hektoliter. Na finan*ai oblasti je aedaj da nemudoma odpošlje na lice mesta komisijo, ki nai konstatira na vstalo škodo, ali točne e - • i 1 rečeno: opustošenje po silnem elementarnem dogodku. Udarec, ki je zadel ee^aj kmete navedenih krajev, je tem huji, ker jih je tudi lani zadela alična nesreča in bodo posled ce zadnji ei'ai to£ gotovo občutili več let. Vlada bi morala seči kmetu pod roko, da ne obupa in izgubi vsacega veselja do obdelovanja trte. Vlada je dolžna da varuje našo produkcijo vina pred propadom. Pt žuri jo naj ee t>rej va: oni Činitelj«, ki Si dolžai in ki tudi morejo pomoči hudo pr zadetemu vinogradniku. Šikane. Ie Bazovice nam pišejo: Tu .mamo mesarja, ki ustreza občinstvu, kolikor je mošno ob danih okolnost h. To pa menda ne ugaja občinskemu veterinarju — ki je s učajno se^aj tu na letovišču —, da ne bi bil občan tržaški, ako je slovecske narodnosti, tepen in nadlegovcn v vsakem pogledu. Žito ai ie dal v glavo, da mora š kanirati tudi našega mesarja in b tem prebivaletvo. Mmoleea četrtka je šel mesir k veterinarju z objavo, da hoče ubiti žival. Veterinar si je ogledal isto in je velel mesarju, da danes ne, peč pa da sms ž val pcbiti naslednje jutro, v peter. Ia mesar je storil, kakor mu je velel veterinar. Poteaa pa je ta posleinji prštl do čudnega spozaen a, da mesar ne bi b i smel pobiti one živali, ker da ni b la zdrava in da se je gonile, kai pa absolutno ni bilo res. Veterinar pa je šel tako daleč, da je dal zapreti mesnico, vs'ed čctar je prebivalstvo — kaoih 200 številk — cstalo par dni brez mesa. Nadzorstvo — to je prav, to je potrebno Ali tako postopaoje jo zgolj šikara ne le na šsodo mesarja, ampak prebivalstva v obče, ki je radi tega silno ogorčeno. Mari je naloga veterinarja ta, da le šikanira mcsirje in da prebi ve Utvu in eventualnim bolnikom vzkrača ti eo toli potrebne juhe ? ! Ali ne bi tu li državna oblast mogla nekoliko pobrigati *a poelovanje občinskih veterinarjev ? ! Narodnim društvom mesta in okolice. Prejeli smo : Minolo soboto se se na poziv političnega dtuštva »Edincst« sestali zastopnisi več.h nt ših društev, da se dogovore glede udeležbe tržaških Slovencev na elavnoati razkritja Prešernovega spe m eni k a, ki se bo vržiln skoro v Ljubljani. MoJa iskrena želja je, da bi vsa naša društva s vnemo delovala nn to, da bo udeležba na tej veliki kulturni elavnoati Slovencev tudi o i strani tržaškega Slovenstva častna. Da ae najame poseben vlak je skoraj gotovo, a to ni vse. Glavna stvar je, da se vsa naša društva brez razlike — pevska, go-apodaraka, zabavna, kulturna — združijo v prizadevanju sa veliko udeiežbo ter da bodo zaetopana vea, bilo korporativno, bilo po dc-putacijsh. Vsi bi morsli takoj začeti a agitacijo med ljudstvom in je nagovarjati sa izlet v Ljubljano. Mnogo naš h drnš!»v ae že več let piipravlja za to, da ae udeleže odkritja spomenika slavnega velikana Prešerna. Zato ae je nadejati, da Trat in okolica od-pošljeta v Ljubljano evet avojih zavednih ainov. Ako eelo ia daljnega Belegagrada, iz prestolnice kraljeatva srbskega, pride poseben vlak a nad 300 srbskimi brati, meaim, da bi mi lahko poalali vsaj trikrat toliko Jadraaakih ainov in hčera, da počaste spe ur u nesmrtnega našega Prcš»raa ia doprinesejo k sijsjnemu dokazu, da je narod naš po avojih atremljenjih aarea kulturen nnrod !! Ker pride omenjenega dne v Ljubljano evet vee S o veni je, da ne rečem, vee Jugoelavije, bomo imeli aravea tega, da aa poklonimo spominu našega Prešerna — še to dobro, da se vpozaamo a tisoči ia tisoči ar ših bratov, o katerih vemo doslej le tolike, da so, a nismo imeli še prilike, da bi jih pa vaaj videli in epoznavali. Dan raakritja Prešernovega spomenika aaj bo, kakor je Že rečeno v notici, ki jo je objnvilo politično društvo »Ediaoetc — slovenski d n n! Dan, kakorftajega šs ai videla bela Ljubljaaa in knkoršijih ie ni bilo aa Slovenskem aploh. Omenjenega dae naj aikdo ne zamudi, ekj mu je le možno, da pohiti v naše aredižčs, da se taaao vidimo in — štejemo! Kdor že ai bil v beli Ljubljani, mu ne bo Žal aa atroike ia trud, ker LJubljana i je ree vredna, da ai jo ogleda veeki aavedni j Slovenec. Mi pa, ki amo že bili tam, poj dem o I tem rajže, ker vemo, kako Ljubljančani znajo i vaprejemati vssb, a posebno že svoje obmejne brate! B r e j s k i. Ubojstvo. V krčmi Mateja Pahorja, ki se nahaja na vogala ulic del Sapone in Arcata, ae je predsiaočnjim o polunoči vršil preteo, ki je s vršil ae amrtjo enega udele-i žecc9v: alikarja Aatona Hermann, atanujo-! čega v ulici del Farneto št. 21. Herman je bil v c men jen i krčmi s prija-(teljem Ivanom Batagelj in svoje zaročenko j Terezijo Štobl. Pii dragi mizi je nedelo 8 oseb : 6 mških in 2 ženski. Pri računu sa i popito viao, eo ee ti poslednji sprli s krčmar-jem, a Hermann je posegel vmes, da jih i je pomiril. Oui, ki so s > prepirali s kramarjem, s) plačali in odšli, a kmalu za njimi je šel tudi Hermann se svo;o družbo. Na ulici so ga pa oni prejšnji prepirneži napadli in nestal je pretep. V tem pretepu je bil Hermann devetkrat zaboden s nožem, in sicer šestkrst v hrbet, enkiat v prsi in dvnkrat v glavo. Najhujša rana je bila ona v prsih. Prenešen je bil v b i n §i ico, kjer so gn vsprejeli v X. kirurgičm cdieltk. A 10 minut pozneje je bil te mriev. Š3 mej pretepom je til pr.hitel redarstveni nadzornik Vari vod (5 in arjtoval dva od onih, ki so bdi napadli Hsrmsnna. Ta . dva eta 21 letni Peter in 33 letni Herman-j gi Id „brala, Tribušon prvi slikar, a drugi ketlar, doma iz Sem pasa na G:rškem, a stanujoča v ulV; del Farneto čt. 9£> Včeraj v jutro pa sta kila aretovana 19 letni slikar Ivan Il?95 70. Italija C '95 40 -9570 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.30—117.50, imlM bankovci K----- avstrijska ednotne mala K 100 40 100 60 ognk. kronska ranta K 96 65 S6 75, italiianaza rent S —.— —.— kreditne akcije K «66--(68 - državne šalaanica K 673---bih.— bosebe*- > K 67 — 89.—, Llojdove akcija 'v 7:Central poste re-stante Triestc pod šifro »Čopič«. | Mnfolini* vešč slovenskega, laškega in j HdldlUtr nemškega jezika želi vstopiti I v službo v kaki restavraciji ali v kavarni. J — Ponudbe na upravo »Edinost«. W Pisarna -m taJita J. Ribai j se preseli dne 16. avgusta I. 1905 v ulico Campanilešt.ll - (Trg Ponteroso). = Naznanilo. Opozarjam slavno občinstvo, kakor tudi vse prijatelje in znance, da odprem z dnem 24. avgusta 1.1. v ul. Gioachino Rossini it 24 (zraven cerkve sv. Antona novega) z najmodernijem angleškim blagom kakor tudi z vsemi v krojaško stroko spadajočimi potrebščinami bogato preskrbljeno krojaeiiico. Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk ter zagotavljam, da bode postrežba vedno točna, delo solidno in dobro. Z odličnim spoštovanjem £vgust Stolar* ar Tovarna pohištva 1 Aleksander £evi Jffinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiša). , ZALOGA: Pinzzn ROSAR.'O (Šolsko poslopje) Cene, da se ni bati nebene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi po posebnih načrtih. «cxcccccc: Haatrovan oenlk brezplačno im franko Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, atrjnje želodeo in ojačgje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh r'u^ajih, kadar |e treba se po bolezni ojaeiti. s 16 kolajnami na raznih raztavah In z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst = Mizarska zadruga v Gorici'(Solkan) tovarna pohištva i stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo ir zalogo pohištva prej ANTON ĆERNI60J Tla dei Rettori itei. 1 (fiosario) - v Trstu - tik cerlre St. Petra t liii Mareiz! Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo imdeiuje me moUdno, trpežno in ličnof in micer mamo ia lema, pomnšenega ▼ tovarniški sušilnici m temperaturo 60 atopinj. WT Vsaka kenkurcnca ja izključena. Album pohištva pošlja s« brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. C Zastopstva v: TRSTU, ftPUITU ia ALEKSANDRI JI (ORJENT). „Ne kliči vraga!" v enem dejanju je ravnokar izšla, ter -e vdobiva i><> jx> |M -Ti Hl st. već pri spisatelju in založniku Jaki Šfoka. Trst. ulica Giorgio (Talatti 18. Mnrntl^'k >e zovo tekočina kije edini 77IVIUl clVId preparat za |»okončanje ste nic in drtizih hišnih živali. Škodljiva ni ne zdravju niti predmetom Dobiva se v miro- dilniei uli<*a Farneto št. 3Č3. --------- nn^nkniirlfn izvrstno domaČe vino ima uornDersko na 1>r(Mlaj K m-o K. Kernr'vani v Dornbergu pri <3 »rici. NoiKnlia vinske stiskalnice in mastilnice rldjuuijc ^e dobivajo pri Ž i vic i dr.% j trgovinska ulica št. 2. UjAn z - stanovanji obstoječe iz 2 sob in 111 od kuhinje, velikim prostorom za drva in nekoliko vrtom ter vodo je na prodaj. —■ Naslov se izve v »Gostilni Trost« nad rujansko cerkvijo. No nrnHoi J6 voz ^ takozvana žardi-JJ! UUdJ njera v dobrem stanu in po nizki ceni pri Franu Meden v Sv. Križu pri Nabrežini. , mnnn hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti od a —70 hektolitrov proo kC|fu j h»Im> in kuhinjo ter nekoliko vrtom je na prodaj. Naslov pove RGostilna Trošt« nad roiansko cerkvijo. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dohiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrd k i :^======== i Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). i Mejnaroano sneHiciisKo posre.lovanie ® Caro & Jellinek" 0 * —^ ] Trst ul. ftomagna St. 2 Trst | i ■ TELEFOI it. 1627 ■ | J Podružnice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. : Zastopstva la vseh glavnih trgih - ti- ii inozemstva. = Se pr;poroča za preskrbljenje eeljenj sfe zaprtimi blaži njeni m i vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu in inozemstvu. Pakovanje a prevoz po morji. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in == državne uradnike = Pošiljatre m\t vrsie po stalni nizki prevoznim Proračuni brezplačno. ir Zaloga 'vi izvozno-marčne (Ejtport-Marzen) in vležane (Lager) = pive = v aodčekih in v buteljkah, kakor tudi = kvasa = iz tovarne Bratov Reiningh&ua Steinfcld pri Gradcu. ialoga Jftattonijm gicsshubler vedno sveže kisle vode po zmernih oenah pn ANTONU DEJAK junior TRST Via degti Artisti štev. tO. MALA OZNANILA V novi prodaialnici jestvin in kolonija! Pet«! r ulici Gialia št. rr.iohiti r^akoTr^tK' i«"»tvint" »afcor: kavo, nž. tMtenioe ' Dive!j!«k«?>. sladkor. turA^no 'n v-Ho moko. narafnn m**io. •veće. milo. i«*i1;lnn oii<- prTe po 36 novć — Rlne-o vedn'» sveže.— TOlMi UliSSfi Trst "liVar-dekorater. ^rreTeinA iIpIo na deželi De-bnnuMje «<>li s papirietn. fca:ii»> :n napis'«? v »-vh .In-jib in nn »op naoiiie. Ponarejen |ps in marmor. Barvanja poh Htt, poioT itil. Vse p<> smernih <-enah. in hitro. — Delavnica: ulic? "igo F"*oolo itev. 19. =J(ova zaloga = ovsa in sena na debelo in i drobno M. vd. Zerquenich ul- Pierluigi di Palestrina j (prej ul. delle Acque> vogal ul. Coroneo. Prva trt. Muca ——. na električno moč Gualtisro Cozzio Passo S. Giovanni Št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. Svoji k svojim ! Podpisani priporoča nv^jo zkIoeo oglja. drva. pre- Tto,-a in druto razno kur-| javo ter petrolej. Pošiljanje na doni. Josip Jfuha, □ 1 Cavana (uhod ulica Ca-^azzeni št. 3l. Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najbolj Se in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenil orezfllačno n traiic. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barriera vecchia 38 Zaloga sladkor'a . kave, rižn, raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah, mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine, surovo in kuhano maslo. 31IK0IMLMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 fVOgaJ Geppa) Specijaliteta iiava inih in me- ra go- 1 reti. — Barvilo za ćiićetije j —=-— vina ===== Nirke Prodaja r,a debelo in drobno r'odpiaaui priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIĆA3N0 pri Sv. Jakobu stisia niica 12 (zravea si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. sprejema naročila in domaći Kruh v pecivo Postrežba točna. Benedikt Suban ProdajalniGG jestvin založeno z vedno svežini olagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, mob. otrobov itd. pripo- , roča svojim rojakom udsni Počkaj Ivan ul. PETROKIO 2 (vogal ul. S. F. Tovarna kisa BriscMia & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zalaga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32 II. n. Delavnica 7.a umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka alt zlata po francozkeni sestavu. Poprave v 2 urah. V Cene zmerne. Sprejema od S—0 pa p Tržaškim Slovsuiom! Podpisani ima ča^t javljati časti ti m tržaškim Slovan«.111, o povsem na novo urejena. Xa razpolago slav. občinstvu je moja kavarna preskrbljena z vsem, kar spada v kavarnarsko stroko in sicer vse najbolje kakovosti. Že sedaj imam vsakovrstnih slovanskih časnikov, a bom istih naročil še, ako bo lo moji častiti gosti to zahtevali. Priporoča se udani FRAN BOJC, kavarnar. ftarofoi kolek je vdobiti pri upravi TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CAS^A 01 RISPARMIO 5 ILBL07 AN !E PO »4 J10DERN KiSfF ? A H T C 7 A B KATALOG' BrTEZruACSO. Hočete li dolgo živeti | in so veselili t otrega zdi&vja T . to dosežete, morate akrboti, da al obranite zdrav že-lcčl^c in tiredite dobro prebav Jja^Jo. Kdor fi je pokvaril :i!i prehladil želodec z neprebavlji.itn. prevročimi ali premrzlimi jedili in I p'ia^ami, \d bi gotovo odpt moč /. Grermanovo življensko esenco k 'i c i. p« rablja z nnjb< Ij-iiit vspehom pri pomanjkanja volje do jedi, slabotnemu želodca. cap«rjarju. ribanju, lezavlcl, aaboatl, gavoD n. omotici, trganjn, zapiranju, marojdam /I;.:, /ilii. r'ii tt ž^ili jeililih. posebno pa ako se uži\a mastne in težko prebavljive jedila povspesuje ta nca j-.n-bavo in daja izvrsten tec tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled od-i i:i-uivp v vrh pckvaienih soko / v životu, čisti ta esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi i* o it* i i m i zdmvili, \-led Če-Hr je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta. kajti ista obstoji od i/l>n nih i <»l«rih ra?-t'i:i ler iinu , rijeten gieutk aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor žen-ktm in otr« k^tn G rmsLcva življecaka esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne gmelo manj-«»iti v rHeii hi-i. Ler vci kr>-t ž nji» — k»> ni p - i roki lakoj i a vuižke pomoči — obvaruje resne b "dežni. 1 rt i upovaiiju naj f»e zahteva le . Germanovo žWljen»ko esenco i z lekarne pri „Črnem orlu-1 lz Be ovaia. ker se nahainjo tudi druge pod enakiui imenom, ti pa ne presegajo Da dobroti prave e>e« tr>. /.m k pris-.n< ti je razviden na \>aki stekleoici. ki je zavita ua zelenem kartonu s polnim imenom tvnlte Lekarna pri .Ćruem orlu" K. German, Selovar (Hrvatske), kamor naj se pošiljajo itMri.r p t>.ia «. ek!» 11 ri K 1 ; po po-ti -^e ne po> Ija manje od dveh staklenic. Pakovanje 40 8t. P'« |nivyt "ju ali pic Iplačilu N slovi naj se biag )vole pisali prav luo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, j io«-p< k i in navin.il* biezpSaim (>r. ii ;i:i. v<> 7ivl e-ei co tn<>ra trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno pr >1. -a' in t.di * < j m it.]>ljaiKui pr poioial ier se [»epiioal v izvrstnem vapehu. Edraund Medeotti. župnie v Trojstvu (Hrvatska). \ :un im ~rc»rii ni. d* se:n poskušat že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega v>p« ii« i.ij« d e kot t ieriuau-i a /.iv>jei>»>ka esetci Andrej Žižek. Ana na Kranjskem l'r.-;tii *t p- r-tjete M steklenic (iermanove žlvljenske esence, katere moram vsem U> i iui i.a 7.clodvu H'plo |»ri['oi\ čili. M »je zdravje se obrača že n:i boiji * Apolcnija Haberl, se m rak na štajerskem. sasr-3 5. S JL 'M II £> novi htejijenir^ni zobotrcbn;:;i disinfektirnni parfeinirnni zuprošon p;::onf se prodajajo povsod. C. C O MINI. Trs- li:: rri ■■ r./ ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedetiec. Trst - Carlo Goldonijev trg tt. - Trst. Zastonoft tovarne loles in motololes ..W. Napeliava in zaloiraelektričnih zvopftov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonocrafov. Zaloga priprav za točiti nivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokole^ itd. "Velika znlog-a pripadkov po tovarnišftlli oenah. TELEFON štev. 1734. Podpisani priporoča svoj iskušeni mr železni plug s kolesi za oranje na polju, pri b raj d ah in drovju. za pletev, zasipanje, /.rivanje itd. saniovodilon. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane škropilnico proti peronospori in svoje ne-prenebjlve vinske stiskalnice. ■W Z IVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgovinska ulica T.Feitm urar TRST - uh Poste iniove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta lS.'Jl.) To društvo je razteguolo svoje delovanje na v.se veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne ( 31. decembra li»02.....kron 208,032.918.73 i Premije za poterjati v naslednjih letih.........., fe,371.684-24 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra liKhi......(>1 1,.j5S.220*13 Plačana povračila: a) v letu 1902.........73.416 68 b) od začetka društva do 31. decembra 1902....... 712,014.072-65 Letni računi, . izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva della iStazioue št. 88,81 v lastne j hiši. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. ^^ZZ Zaloga šip in steklenin. ZZH C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezerrni zakladi društva gladom bilance 31. decembra 1902. Zadružna glavnica (od kojih vplačano 2 3,200.000)....... K* 8,000.000 Rezervni zakladi dobitkov .... „ 7,133.580 „ zaklad proti v padanj u vrednostij javnih efektov ... „ 3,700.580 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ , 71,255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi 254,966.140 Izplačane škode v vseh oddelkih od i ustanovitve društva [1838—1902] „ 498,919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, Škodi vsled razstrelb, i ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju ; i sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente pla«'ne do smtti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. Alojz Cian & A. Visintini naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste v ul. Torrente št. 40 /.»varovanje na doživetje tn »uirt t zmntij-ujot-.uij se vplačili. V tak član ima po preteku petih let prmv*cw «n» i|in