V Sliubiiani. io. decembra 193© Četo 49 • Siev. 50 Soj smo častno dobo j Volivni boj za naše občine, za osnovne celice zdrave ljudske demokracije, je bil v nedeljo v vsej državi končan s presenetljivo velikim uspehom JRZ, ki je povsod postavila za občinske volitve svoje kandidatne liste. Tudi 76 slovenskih občin je v nedeljo odločilo, kdo naj v bodoče vodi občinsko gospodarstvo in kdo je tisti, ki upravičeno lahko zastopa naš narod v borbi za naše pravice. Boj za ta zadnji de! slovenskih občin je bi! izredno trd. Naša stranka je povsod postavila svoje liste, proti katerim so se v lepi slogi združile na nasprotno listo vse skupine ljudi, ki so nasprotniki slovenske skupnosti: od stoodstotnih nacionalistov preko nemčurjev pa do najskrajnejših komunistov. Toda združeni nasprotniki proti enotni fronti slovenskega naroda niso uspeli razen v par nemčurskih gnezdih in pa v nekaterih krajih, kjer imajo ali komunisti ali dr. Mačkovi pristaši svojo domovinsko pravico. Toda ti slučaji so tako redke izjeme, da kar izginejo pred ogromno večino slovenskih občin, ki bodo predstavljale podlago za naše bodoče gospodarsko in politično delo doma in v državi sploh Da se naše ljudstvo zaveda velikega pomena občinskih volitev, je zlasti pokazala zadnja nedelja. Ne pomnimo, da bi bili imeli kdaj za volitve tako slabo vreme, kot je bilo sedaj. Toda tudi sneg in brozga nista zadržala volilcev. Ure daleč so prihajali, moško izrekli svojo odločitev in se v zavesti, da so opravili veliko dolžnost, vračali mokri in premraženi na svoje domove. Volilna udeležba je kljub vsemu dosegla zelo visok odstotek, višji kot marsikdaj prej Tudi Občine, kjer je bila samo naša lista, so poslale na volišče po 60 do 70 odstotkov vol. upravičencev, čeprav bi to prav za prav ne bilo •reba in je zato tem lepši dokaz strankarske zavednosti. Boj je torej končan, zmaga dobljena! Vendar sedaj ni čas, da bi sedli na svoje lovorike J" čakali, sedaj je šele prišel čas pravega, požrtvovalnega dela v korist naših oslabelih občin ln v korist ljudstva, ki je na občine tako zelo navezano. Naše delo za občine bodi požrtvovalno! Ne zaradi plače in dijet, ampak iz krščanske Iju-Mzni do bližnjega, ki od nas pomoči potrebuje, »wno delali v občini po svoji vesti in po naj-1)01 jšiii močeh. Delo je polno žrtev in edino Pačilo za delo nam bodi zavest, da smo storili svojo dolžnost. Naše delo bodi pošteno! Iztrebimo iz naših sleherno sled korupcije, ki so jo že vpe-Wi vanje priganjati bivših nasilnikov. Največji Jiadež, ki bi padel na našo stranko, bi bila ugo- | tovitev, da je ta ali oni njen član koristolovsko j evait ali nepošteno gospodaril z občinskim premo- ženjem. Zato se kot iskreni strankarji ne bi smeh ustrašiti, da postavimo na pranger tudi svojega pristaša, ako bi uganjal korupcijo Prepričam smo, da kaj takega ne bo treba, vendar je prav, da to omenimo, če se je le mogoče kdo vrinil v naše vrste, kateri hoče v kalnem ribariti! Naloge novih občinskih odborov so ogromne. Le v prijateljskem sodelovanju vseh občinskih odbornikov, ki znajo ločiti bistveno od nebistvenega, ki znajo ločiti osebne zadeve od stvarnih potreb, ki znajo imeti vedno celo občino pred očmi, ne le en del, bo mogoče doseči vidnih in trajnih uspehov. Občinski možje, ljudstvo vam je dalo zaupanje. Pokažite torej s svojim požrtvovalnim in poštenim delom, da ste zaupanja vredni in da boste čez tri leta lahko polagali pred volilci račun o svojem gospodarstvu. Prinašamo volilne izide o nedeljskih občinskih volitvah v občinah na ozemlju bivše Kranjske, kamor prihaja naš list: OKRAJ KAMNIK Krašnja: 230, 160 (69.6%), JRZ 160 (18). Lukovica: 546, 374 (68.5%), JRZ 339 (18), sk. opozicija 35 (—). Vodice: 488, 421 (86.3%) JRZ 337 (17), sk. opozicija 84 (1). OKRAJ KOČEVJE Sodražica: 885, 711 (80.3%), JRZ 392 (20), JNS 319 (4). OKRAJ KRANJ Naklo: 574, 355 (61.3%), JRZ 355 (18). Smlednik: 428, 303 (70.3%), JRZ 303 (18). OKRAJ LITIJA Dole pri Litiji: glasovalo 183 (71.76%), JRZ 183 (18). Sv. Križ pri Litiji: glasovalo 302 (66%), JRZ 302 (18). Višnja gora: 688, 505 (73%), JRZ 455 (18), sk. opozicija 50 (—). Polšnik: 449, 294 (65%), JRZ 262 (18), sk. opozicija 32 (—). Šmartno pri Litiji: 854, 601 (10%), JRZ 601 (24). Kolovrat-Mlinše: 298, 244 (81.9%), JRZ 244 (18). Kresnice: 407, 291 (71.5%), JRZ 280 (18), sk. opozicija 11 (—). OKRAJ LJUBLJANA Dobrova: 677, 502 (74.1%), JRZ 474 (18), sk. opozicija 28 (—) Dol: 340, 272 (80%), JRZ 208 (17), skupna opozicija 64 (1). Dolsko: 354, 277, JRZ 203 (17), sk. op. 74 (1). 1 Grosuplje: 519, 350 (67.4%), JRZ 274 (17), sk. op. 76 (1). Podgortea: 265, 231 (87%), JRZ 156 (16), sk. opozicija 75 (2). P rese rje: 358, 306 (85.5%), JRZ 168 (15), sk. opozicija 138 (3). Račaa: 224, 157 (70%), JRZ 157 (18). Rudnik: 402, 316 (87.6%), JRZ 153 (3), sk. opozicija 163 (15). Slivnica-2alna: 510, 372 (73%), JRZ 277 (17), sk. opozicija 95 (1). Šmartno pod Šm. goro: 750, 606 (80.8%), JRZ 393 (21), sk. opozicija 213 (3). OKRAJ KRŠKO Velika Dolina: glasovalo 363 (65.6%), opozicija 363 (18). Leskovec pri Krškem: glasovalo 955 (65%), JRZ 810, opozicija 145. Radeče pri Zid. mostu: 1109, 710 64%), JRZ 710 (24). OKRAJ NOVO MESTO črmošnjice: 507, 242 (47.7%), nemška lista 89 (2), sk. opozicija 153 (16). Velika Loka: 556, 472 (81.3%), JRZ 238 (15), sk. opozicija 234 (3). Dvor: 355, 282 (79.3%), JRZ 181 (16), sR. opozicija 101 (2). Trebnje: 1060, 728 (78.7%), JRZ 728 (18), OKRAJ RADOVLJICA Koroška Bela: 1167, 938 (80.4%), JRZ 398 (7), sk. opozicija 113 (1), sk. opozicija 427 (16). OKRAJ ŠKOFJA LOKA Škofja Loka: 560, 359 (64.1%), JRZ 35» (18). Stara Loka: 1070, 910 (77.7%), JRZ 69! (22), sk. opozicija 219 (2). OKRAJ ČRNOMELJ Kamna gorica: 287, 118 (41.5%), JRZ 118 (18). Grada«: 732, 610 (83.3%), ZKL 352 (16), sk. opozicija 258 (2). Adlešiči: 392, 324 (82.6%), JRZ 123 (2), sk. opozicija 201 (16). Deset milijonov ljudi f® v rnsfeih fc®s» centracijskih taboriščih. Kaj bi rekli naši marksisti, če b! f tem p@g!edu fili pri ms začeli posnemati ruski komunistični »raj«, i1 Kaj pa komunisti? Ali ste brali v zadnji številki »Domoljuba« brž za tem-le člankom o komunistih cele litanije pomor jenih ic poklanih v ruskem kornunistič-nem »paradižu«? Ne iitanije posameznih ljudi, ampak ie različnih stanov pomorjenih, postreljenih in poklanih. Saj litanije posameznih mrtvecev bi bile tako dolge, da jih nobene bukve ne morejo obseči. Saj jih je na milijone! Morebiti ne bo odveč, če te litanije še enkrat navedemo. Velike m važne resnice se morajo večkrat povedati, da se nikoli ne pozabijo, da jih imamo vedno v spominu. 28 nadškofov in skoten-, 1215 duhovnikov, 6575 profesorjev in učiteljev. S*.Vv zdravnikov, 54.650 oficirjev, 260.000 nar»i±?ih vojakov, 10.500 orožntških in pofitijdrib oficirjev, 48.500 orožnikov in policistov, 12.056 w?£-jih posestnikov, 355.250 duševnih delavcer. 102.350 ročnih delavcev, 816.000 kmetov. To so številke, kaj?! In če bi bile polovico manjše — kaj pravim! -- petkrat, desetkrat manjše, bi bi'e še vedno grozne številke! Tistih pa, ki so po groznem trpljenja pomrli po ječah in taboriščih, ni mogoče prešteti. Koliko pa si jih je rešik) življenje samo s tem, da so pobegniti pred morilci in se razkropili po vsem svetu! Da ne govorimo o tistih milijonih, k; jih je pokončala lakota! čiovek se vprašuje, kako je mogoče, da ae št kdo za tako gospodarstvo navdušuje. Da se ne obrne od teh milijonskih morilcev vsakdo s studout proč! — O ne! Navdušeni so ra komunizem, gorijo zanj, širijo ga na vse načine ia z vsemi sredstvi, branijo ga z mečem in kanom, žrtvujejo vse zanj, umirajo zanj... Človek se mora za glavo prijemati in se vpraševati, kako je mogoče, da nauk, ki rodi tako grozne, tako krvave sadove, more najti tako navdušenih pristašev. Kaj more biti temu vznik, to je vredno premišljevati, vredno te vzroke iskati. Da, da, te vzroke moramo iskati! A preden vzroke iščemo, se vprašajmo: Kaj pa aaj ai spričo tega storimo? Komunisti so na svetu, s tem moramo računati! Komunisti so po vseh deželah, komunisti so tudi pri na*, la vsi sc enega duha. Vsi pripravljeni, bii ko pridejo do moči, udariti, cerkve pori ga ti, ropati, krasti, moriti. Saj se že zdaj ne morejo premagovati: že križe podirajo in kapele skrunijo. Kaj naj torej spričo tega storimo? Jih prepričujemo? Spreobracamo? Jim dokazujemo grdobijo morije in nesmisel komunizma? Prazno delo! Človek se da veliko bolj voditi od arca, kakor od pameti. In če sc srca polasti strast, ga ima popolnoma v oblasti. Divja v njem kakor požar. Požar ne zna nehati, dokler ne upeptfi vsega, kar doseže. Le z veliko silo ga je mogoče ukrotiti. Dopoveduj pijancu, da mu pijača škoduje, da žre njegovo premoženje, da ga bo spravila v grob. Saj sam to vidi. — a ne pomaga nič! Strast divja v njeni in se ne da potolažiti, dokler se ji ne ustreže, če človek pri tem tudi pogine! Psa boš prej dopovedal, da ne sme po-kusiti klobase, kakor pijanca, da ne sme piti. To je moč strasti! — Saj tudi naših samostoj-nežev ne moremo prepričati in preaarediti. AK ste jim pokazali številke, ob koliko nas je njih politika pripravila? Ob deset milijard slovenskega denarja! Tajiti ia zviti tega nikakor ne morejo. In kaj pravijo na to? Da bi priznali svojo zmoto?! Morda kak posamezen, kt bolj trezno aodi. Večinoma pa raje trpe na svojem premoženju, raje bi prišli ob svoje gurnie, kakor zmoto priznali in Jo opnstffi! To je moč strasti! Saj za svojo politiko nimajo nobenega pamet-2' nega razloga. Kck> le še more biti aa centralizem, ki nas tako izmozgeva?! Ko bi mirno vprašali svojo pamet, nam morajo dati prav. Pa te hočejo imeti svoj prav, če ie ta prav še tako narobe in škodljiv. Za vsako ceno hočejo in morajo oponirati. — po domače nagajati. Riti v nasprotju z drugimi in jim nagajati -- to je njih veselje, njih življenje. Stranka nagajivem' — Ce se človek v eno misel zagrize, je ne opasti z* nič ha svetu. Komunisti pa so v svojo revi še posebno globoko zajedeni, zagrizeni. Kaj torej naj storimo nasproti komunistom?... Stojmo aa straži! Sila se da premagati sasio • s:k) Ne s prijaznimi .beafcdami. Niti nt i blagoslovljeno vodo. Oskrbimo se torej za raraas; pravočasno, — n« šele taksa t, ko nam bo hiša it gorela! Ko nas bodo komunisti že atrrtjah. Kajti da bodo zmagah, da pride njih ara. o tem so prepričani. Dobiti aa« morajo torej pripravljene! Kako pa? V vsaki Sari «M občini naj se združijo ljudje, ki ao pripravljeni braniti ljudsko last in verske svetinje proti navalom hlapcev kominteme. Tega nam ni treba prav nič skrivati! Nasprotno: Komunisti naj vedo, da je v vsaki fari ali obfini vsaj trikrat večje število takih, ki ao pripravljeni na njih nastop in ae bodo pustili razdirati, kar jt poltenega in svetega. Da morajo biti ti varuhi reda in poštenja tudi primerno opremljeni, da morejo braniti sebe in druge, to se razume Glejte, na Španskem so se zrajtali prepozno! Tako, da se danes ne ve, kam se bo zmaga nagnila. Dobri ljudje so radi le prepomišljavi, prepočasni, preobzirni. Medtem ko se oni šele odločujejo in pripravljajo, se hudobci že vsega polastijo. Pri nas še ni zamujeno Toda nobenega vzroka ni, vdajati se brezskrbnosti in odlašati s pripravami. Dosti tukaj o tem! Stvar poklicanih krogov je, skrbeti za to, da nas komunistični val ne ho zaje! čez noč nepripravljenih! *r «, Kmeehm razdotzitev Na razna vprašanja glede uredbe o likvidaciji kmetskih doigov, opozarjamo aa sledeče stvari : Ž s pas i is potrdila Prihajajo pritožbe, da nekateri župani iz strahu pred ljudmi izdajajo potrdila, da so kmetje, takim dolžnikom, ki v resnici nikoli niso bili kmetje. V nekaterih krajih postajajo tako kmetje, rudarji, železniški delavci, tovarniški delavci, trgovci itd. Opozoriti moramo, naj bodo župani v teh stvareh previdni. Ce bi se tudi posojilnice ne pritožile na sodišče, aas kar imajo pravico, bi vendar mogla nastati za župane kasneje precejšnja težava. Vsa potrdila pridejo v roke Privilegirani agrarni banki. Ta bo čudno giedaia, da postanejo kmetje ljudje, ki jim ni glavni poklic kmetijstvo. Nevarno je, ds potem Priv. agrarna banka take župane naznani drž. pravd niš tvu zaradi tega, ker »o izstavili vedoma listine, ki so lažnive. In to so uradne listine! Zato poudarjamo: Za vsakega je treba dognati, kaj je njegov glavni poklic Če je glavni poklic kmetijstvo, potem mu je izstaviti potrdilo, da je kmet, razen če bt izjemoma njegovi obdavčeni dohodki iz kakega postranskega vira znašali več kot dohodki iz kmetijstva. Ce pa županstvo ve, da ni glavni poklic kakega dolžnika kmetijstvo, mu ne sme izdati potrdila, da je kmet, razen v tistih izjemah, ki so v uredbi naštete. Taka izjema so vaški obrtniki in vaški trgovci, pa tudi ti ie tedaj, če »o njih obdavčeni dohodki iz kmetijstva večji kot iz obrti ali trgovine. Tak! slučaji pa so redki. Iz gornjega je torej jasno, da ne more dobiti potrdila, da je kmet delavec, ki redne dela v rudniku, ali v tovarni ali na železnici. Pri takem je brezpredmetno iskati potrdilo o njegovih obdavčenih dohodkih, ker se uslužbenski davek n« pr , ki ga plačuje, »e plačuje pri davkariji, ampak plačuje dostikrat s posebnimi znamkami. Vsi dolgovi sc skupaj računajo Nekateri vprašujejo, kako jc s takim dolžnikom, ki dolguje več upnikom. Nobenemu ne dolguje 25.000 Din. vsem skupaj pa še več. Aii mora tak prositi za znižbo po Čl. 26 uredbe na sodišču, ali se asu zniža dolg sam no srbi Odgovoriti moramo na to, da je treba vae dolgove sešteti in če veeeno ne znašajo dolgovi 25.000 dinarjev, potem se mu pri denarnih zavodih od- bije samo po sebi polovica. Ce pa znašajo njegovi skupni do!gov1 nad 25.000 Din, četudi so na različnih krajih, se mu ne odbije samo po sebi polovica, ampak mora z» znižanje pri sodišču prositi. Vse take, ki morajo prositi, opozarjamo, da morajo vložiti prošnjo na sodišče pred novim letom. Različne priloge lahko v dogovora i sodnikom kasneje prineso. Kako pa z dolgevi pri ssasefenikih? Mnogi zamenjavajo postopek pri dolžnikih, ki so dolžni pri posojilnicah, in postopek pri dolžnikih, ki so dolžni raznim zasebnim upnikom. To dvoje je treba ločiti. Zasebni upnik mora napraviti obračun po posebni tiskovini, ki je predpisana s posebnim pravilnikom. Sestaviti mora poteiu tudi novo obveznico. Oboje v dveh izvodih. Ta pravilnik pravi: »Obveznice In obračune pošljejo upniki v dveh primerkih občinski upravi, ki je pristojna za dolžnika. Občinsko oblastvo vroči v 15 dneh od prejema dolžniku po en primerek obveznice in obračuna, in ga pozove, naj podpiše obenem s poroki v 15 dneh obveznico pred občinskim oblastveni ali pa poda svoje prigovore. Če dolžnik in porok obveznico podpišejo, overi občinsko oblastvo njih podpise in vroči obveznico upniku. Ce bi ia postopek na občini ne uspe! in če se ne doseže sporazum, potem odloča redno sodišče. Zasebne upnike torej opozarjamo, da morajo kupiti potrebne tiskovine za obveznico ia za obračan. Te tiskovine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, ki jili je založila. Se enkrat pa posebej opozarjamo, da jt treba ločiti zasebne dolgove in dolgove pri posojilnicah. Kaj bo z obtokom denarja? Mnogi vprašujejo, kako bo cedaj z izp13; S lotu vlog, ko bodo kmetje in njih dolgovi izročeni Privilegirani agrarni banki. Kmetje bodo postali svoj denar v Belgrad, kdaj ga b°d0 posojilnic« dobile nazaj? Uredb« pravi, da bo prvi obrok posojilnicam izplača« šele koncem let« 1837. Ker bi tedaj posojilnice dolgo časa ne mogle ničesar Izplačevati, se mnogo dela na tem, da W prišlo do otooove denarnega obtoka —r-°H)UUB<;' dne decembra 193 1936. KAJ JE NOVEGA Stran 771 OSEBNE VESTI d Novoiroenovani belgrajski nadškol dr. Ujčič jc 3. decembra prevzel posle belgrajske nadškofije. d Iz Bclgrada je odpotoval bivši belgrajski nadškof o. Rafael Rodič v spremstvu svojega tajnika Cinelarja v Hrvaško Kostanjico, kjer se lx> sedaj stalno naselil v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu. d 25 letnico službovanja kot knjigovodja knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne je praznoval te dni g. Josip Ganoni. Na mnoga letal d štiri slovenske misijonarke odpotovale. V sredo dne 2. decembra so odpotovale štiri slo-venjebistnske misijonarke iz Ljubljane proti Genovi, kjer se bodo vkrcale na ladjo »Conte-verde«, katera jih popelje na Daljni vzhod na Kitajsko. Bog naj jih spremlja na vsej poti v daljno tuj.no in naj bogato blagoslovi njih veliko delo! DOMAČE NOVICE d Ljubljana - središče mednarodno katolike propagando. Glasilo mednarodne katoliške propagande »Mitteilungen des Ke- Serafinski zavod se imenuje lepa palača, ki so jo oo frančiškani postavili v Ljubljani, da bodo v njej Imeli prostor dijaki in frančiškanski bogoslovci. Poleg zavoda je pa tudi velika in lepa dvorana. V nedeljo je ljubljanski vladika novi zavod blagoslovil. in da bi zamrzle vloge in naložbe zopet postale tekoče. Odvisno je to od Belgrada. Upamo, da se bo tudi to posrečilo in da bodo vlagatelj! mogli spet mirno dvigati, kar potrebujejo, Iz posojilnic ia tudi mirno zopet zaupati nov denar našim posojilnicam. Zakaj sem Jugoslovanka ? »Jugoslovanka sem zato, ker m« je rodila jugoslovanska mati, ker me vzgaja jugoslovan-•ki oče, v šoli me pa ači jugoslovanski učitelj. Jugoslovanka sem tudi zato, ker živim v svoji domovini Jugoslaviji med brati Jugoslovani, ne P> med Srbi, Hrvati in Slovenci. Mi vsi skupaj urno združeni v eno državo Jugoslavijo in smo Jugoslovani.« To je točen prepis šolske naloge, ki jo je napisala neka punčka na večji osnovni šoli doli na Dolenjskem. Ta naloga, ki ni osamljen primer, je dovolj zgovoren dokaz, kako se gotova lupina vzgojiteljev slovenske šolske mladine trudi, da bi že najnežnejša otroška srca navdala 1 omalovaževanjem vsega, kar je naše, slovensko, in jim predočila borbo za osnovne pravice slovenskega naroda kot nekaj protijugoslovan-'kega in protidržavnega. Protestiramo proti takemu načinu vzgoje v Mih! Slovenci srao bili, smo in bomo ostali i narod z vsemi lastnostmi in pravicami samostojnega naroda. Te pravice nam gredo po božji in državni postavi in nihče, tudi šola ne, nam jih nima pravice kratiti. Odklanjamo medlo »jugoslovenarstvo«, ki gre na račun naše narodne samobitnosti. Smo pa Jugoslovani kot pravi Slovenci, in sicer toliko boljši Jugoslovani, kolikor zvestejši Slovenci. Izdajalec, jani-čar, poturica, ki je pljunil na svoje slovenstvo, bo pa najprej zavrgel tudi jugoslovanstvo, če mu bo kazalo. Žalostno je, da se moramo v svoji lastni državi boriti za pravice, ki nam jih celo tujci vsaj deloma priznavajo. Hudo je, če so naše otroke že tako daleč »vzgojili«, da si ne upajo zapisati, da jih je rodila slovenska mati! ' Vprašamo, kaj bi naredili naši bratje Srbi s človekom, ki bi jim upal razlagati, da oni niso sinovi srbskih junaških mater! V staro vrečo bi zašili takega človeka in ga s prvo pošto poslali kot vzorec brez vrednosti tja, kamor spada ... In kaj bi dejala slovenska mati tam za mejami, ako bi njeni otroci pisali: Italijanka sem, ker me vzgaja italijanski učitelj, Nemka sem, ker živim v nemški Avstriji. Bridko bi se zjokala slovenska mati, če je še živa, v grobu bi se mrtva obrnila, če bi slišala take besede svojih otiok, kajti to so besede -- narodnih odpadnikov. Naše šole naj vzgajajo narodno zavedne državljane, ne pa hlnncc! Zato odklanjamo tako vzgojo po naših šolah! gnum Christic (Vesti kraljestva Kristusovo-ga) priobčuje v prvi novembrski številki članek, zakaj so ravno Ljubljano, ki ni velika mesto, izbrali za središče mednarodnega katoliškega podviga. Časopis piše: 1. ker je pri-šla misel na mednarodno zvezo katoličanov ravno iz slovenske prestoliee. 2. Ljubljana je točka, okrog katere se stika romanatvo, ger-j manstvo in slovanstvo in tvori zve/.o med za* padom in vzhodom. d 1000 letnica barske nadškoiije. Dne 6. decembra so v Baru in po vsej Črni gori sla« vili dva pomembna jubileja nadškofa barskega in primasa srbskega dr Nikole Dobrečiča ter jubilej barske nadškofije. Preteklo je tisoč let, odkar je bila nadškofi a premeščena iz Duple v Bar, 40 let odkar nadškof služi Bogu in cerkvi, ter 2ty-let, odkar je g. dr. Dobrečič zasedel piestol srbskega primasa. d Delavec naj dobi delo, ne miloščine. Mestna občina ljubljanska je pričela z zbranimi prispevki za brezposelne graditi nujno potreben kanal na Vodnikovi cesti v SiškL Vsi zbrani prispevki gredo seveda izključno za delavske mezde. Te dni je posebna komisija mestnega magistrata pregledala deio pri novem kanalu in se zanimala, kako so kaj delavci zadovoljni. Nekateri delavci so si jjrer-stavljali, da je to komisija, ki bo delavce odpuščala ter so komisiji govorili: »Pustite nas tu, smo prav zadovoljni. Po dolgem času brezposelnosti smo vendar dobili delo!« Kom;?.i a je tudi naročila delovodji, naj delo uravna U-ko, da ti dosedanji sestradani brezposelni ce-lavci ne bi preveč trpeli. Delovodja pa je komisiji odgovoril, da mu delavcev ni treba prav nič preganjati k marljivosti, ker so še sami tako in tako dovolj marljivi! Ta ugotovitev komisije najbolj jasno dokazuje, kako je način vzdrževanja brezposelnih, kakor ga uvedel ljubljanski župan dr. Adlešič, edino pravilen in umesten. Zaposleni bivši brezpo-| selni so torej zadovoljni, delomrzneži pa tako j in tako ne bodo nikoli zadovoljni. — Nezadovoljni so s tem tudi marksisti in komunisti, ker samo od zabavljanja žive. d škof dr. Tomažič o nalogah šole. Pri I blagoslovitvi nove velike šolske stavbe v Ma-, riboru je lavantinski vladika izgovoril tudi te tehtne besede: »Obredi, ki smo jih ravnokar opravili, pričajo, kako pažnjo in skrb posveča katoliška cerkcv vzgoji naše mladine. Katoliška cerkev želi in upravičeno zahteva, da se mladina v šoli poučuje v posvetnih vedah in spretnosti, da bi znala v življenju vestno izpolnjevati poklicne dolžnosti » da se vzga a v božji modrosti in milosti. Čestitam vsem, ki so pripomogli k zgradbi te lepe šolske stavbe, mestni občini in njenemu sedanjemu predsedniku dr. Juvanu, vsem učiteljem, ki bodo v novi šoli podučevali mladini, ki bo prihajala v to šolo ter staršem, katerih otrokom je namenjena ta lepa šola. Želim in prosim, da bi po Slomškovih naukih in smernicah v šoli složno delovala šola in cerkev, učitelji in ka-teheti. Naj bi iz nove šole izhajali dobri kristia-ni in državljani, plemeniti udje človeške družbe!« d Važna ustanova Vincencijeve konference. Vincencijeva konferenca sv. Danijela v Celju je sklenila, da bo otvorila za Celje pre-potrebno javno kuhinjo, kjer bodo dobivali revnejši sloji zdravo, dobro in zadostno hrano. Izvršena so bila vsa dela v predpripravi in oni ponedeljek je bila kuhinja otvorjena. Ob 12, je konzistorijalni svetnik g. prof. Kardinar blagoslovil v navzočnosti nekaterih članov Vincencijeve konference kuhinjo in druge pro- 3« »lore, nakar jc bilo prvič razdeljeno brezplačno nad 100 kosil. Prostori, ki jih je dala brezplačno na razpolago mestna občina v bivši cestni uboinici na Slomškovem trgu, so bili »adnje dni primerno preurejeni za kuhinjo. Obednice so ločene za moške in ženske. Kuhinja bo zaenkrat obratovala samo enkrat na dan, in sicer opoldne, če bo pa potreba in če bodo zadoščala denarna sredstva, tudi zvečer. Vodstvo kuhinje je bilo izročeno usmiljenim sestram sv. Vincencija Pavlanskega. Z novo ustanovo je Vincencijeva konferenca v Celju dokazala, da v polni meri razume svojo nalogo in poslanstvo teh dni. d Serafinski dom. 6. december 1936 ostane tako za ljubljansko frančiškansko družino kakor tudi za slovensko javnost zgodovinski dan. Sredi mesta, v Frančiškanski ulici, je letos zrastel »Serafinski dom« (CoUegium sera-Bcum), ki so ga zgradili očetje frančiškani za vzgojo svojega naraščaja. Omenjenega dne je ikof dr. Gregor Roiman dom blagoslovil. Dom ima tudi veliko dvorano, v kateri j« bila popoldne slavnostna akademija. Dvorana je bila nabito polna. Navzoči so bili poleg bana dr. Natlačena tudi drugi predstavniki duhovskib in ivetnih oblasti. V uvodnem govoru je pro- V kolikor ne bi lastniki teh vlog želeli imeti izplačanih v gotovini, se vloge same od sebe prenesejo na nov račun ter so lastnikom še nadalje na razpolfigo brez vsake omejitve. Vlagateljev, ki so jim vloge oproščene omejitev, je 27.000. d Na sokolskem zletu je kradeL Pred dvema letoma jc bil v Sarajevu vsesokolski zlet, katerega se je udeležila tudi dobro organizirana banda žeparjev, ki so pokradli ob tej pri liki nič manj kakor sto tisoč dinarjev. Vodja žeparjev je bil Kostn Antonijevič iz Sremskc Mitrovice, ki js po zletu pobegnil z bogatini plenom v inozemstvo. Naše oblasti so ga zasledovale povsod s tiralico ter so ktnalu izvedele, da sedi v Avstriji, kjer so ga zaradi tam izvršene žepne tatvine obsodili na 18 mesecev ječe. Včeraj so evstrijske oblasti izročile Antonijevič* našim obmejnim organom v Mariboru. Sedaj bo odgovarjal pred uašiiu sodiščem za 100.000 din, ki so bili ukradeni iz sokotskib žepov v Sarajevu. d Marksistično delavstvo posnemajo. V Sarajevu so oni četrtek zaceli stavkati dijaki sednje tehnične šole. Ko se ie popoldne pouk končal, dijaki niso hoteli zapustiti Šolskega poslopja, pač pa so se zabarikadirali ter zadelali v. P. Seierttort Is Co. A. a.« J. sf artbor ▼inctial g. oč v to Previdnost, zgradili ta dom. d« se bodo v njem vzgajali ljudi«, ki so v tebi enotne osebnosti, trdno zakoreni-e eni v veri in t večno veljavnih etičnih načelih, da bodo vstopili v življenje « svojim delo* m s svojem delom pomagali sveti Cerkvi preobraziti svet.« d Gluhonemi so igrali. Društvo gluhonemih v Ljubljani je praznovalo te dni 5 letnico svojega obstoj«. Ob tej priliki so priredili v Mestnem domu igro »Oče«, ki jo je spisal strokovni učitelj gluhoneuinice V Rupnik. Gluhonemi so s tem pok »zali, d« morejo govoriti »ko imajo potrebno Msko izobrazbo in s tem opozoriti pristoine oblasti, da posvečajo glu-honemskerau vprašanju še več »krtu kot doslej. Med povabljenimi častnimi gosti sta bil« tudi ban dr. UaLlačen in zastopnik g. škof« kanonik dr. Vole d Mesta« kimmilnir.« šfabljassak« U ofera-Ma. Upravni odbor Mestne hranilnice tjob-$an*ke j« zaradi izboljšanj« položaja, ki ie aasla) sa Mišico hranilnico pri dotoka gotovine ii obeh posojil rsejta« občine, sklenil, da bo alavU rat^dago r celoti ejih vlog anim vlagateljem. ksterSs terjatve atso presedale 5000 dša, tu *i«*r ds« i. ebcemfera 193&. vsa vrata s klopmi. Zasedli po vse šolske prostore. da je morala zaradi tega posredovati policija. Policija je hotela mimo likvidirati stavko in je zato poslala svoje načelnike tn«J stavkujoče. Ti so zahtevali, da »e jhn odpusti vsaka kazen. Policija pa je zahtevala, d« poprej postavijo vs« stvari n« mesti«, kjer so bile prej. Poga;aa«s pa so se razbila in so dijaki ostali vso ooč v šolske«* poslopju, Zapostili so g* iele drugo jutro in ofeeaEsa policij! izročili svojo spomenico, s katero sporočate oblestens svoje zahteve in mzloge. ki so jfls dovedli do i stavke. d Voza i čas brzorizkov hočejo skrajšati. Posedaj je vozil brci vUi na pr&gi Zagreb-Su-šak s povprečno brziao 36 km Zaradi zvez z inozemstvom bodo vozm čas tolAo zboljšali, da bo vlak vozil odslej k itir »rt. Vlak bo imel postanek it aa treh postajah do Sušafca. Od Zagreba do Belgrada pa bodo vozni Jas skrajšali na 4 are šn pol Na Madžarskem so naročili posebne aerodinamične stroje, ki vozijo z brzino 150 km na aro. Prve poskusne vožnje so pokazale, da bo ta novost velikega pomena za udobnost potovanja, ker so tudi notranišične novih aerodinamičnih vagonov izredno udobno urejene. Bavijo s« z načrtom, da bodo dnevno vpeljali na t« progi dva taka vlaka, po enega iz vsake smeri. d Za«f.rsfes svet* so dobile nekaj po«!- j pore. Kmetijski minister ^ dovolil zadružnim zvezam te-le podpore za revizije: zvezi kmečkih zadrug v Sarajevu 25.000 Din, osrednji zvezi hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu 24.000 Din. Glavni zvezi srbskih kmetskih za-drug v Belgradu 20.000 Din, Glavni kroc :ko. živinorejski zadrugi v Belgradu 15.000 Din, Glavni zadružni zvezi kraljevine Jugoslavije 60.000 Din, Zadružni zvezi v Ljubljani 50.000 dinarjev, Zadružni zvezi v Splitu 20.000 Din, Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani 15.000 di-narjev, Zadružni matici v Splitu 15.000 Din, Zvezi zdravstvenih zadrug v Belgradu 20.000 dinarjev, Zvezi hrvatskih kmetskih zadrug v Sarajevu 15.000 Din, Hrvatskemu gospodar-skemu društvu v Zagrebu 13.000 Din, kmetijski družbi v Ljubljani 15.000 Din, Zvezam agrarnih zajednic 26.000 Din in Zadružni zvezi v Zagrebu 8000 Din. d Za napredek tajskega prometa, Te dni je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen predpisal pravilnik o sestavi, organizaciji in delol rogu banovinskega turističnega sveta. Pričakuje se, da bodo v kratkem imenovani tudi svetniki, tako da se bo novo snovani banovinski svet predvidoma ie meseca januarja lahko sestal k prvemu zasedanju. Kdor pozna naše razmere v turističnem oziru, bo spoznal, kako potrebna je bila ustanovitev omenjenega sveta, ki se ho brigal za eno naših najbolj upoštevanja vrednih panog našega gospodarstva. d Brezvestna mati. Posestnik J. Crgolj iz Dravelj pri Ljubljani je vozil te dni gnojnico na »voj travnik. Ko je tako vozil po svojem travniku gnojnično trugo, se je odprtina naenkrat zamašila, tako da gnojnica iz troge ni več odtekala. Po dolgem brezuspešnem prizadevanju mu ni preostalo drugega, kakor da je odpri na zadnji strani truge desko. Tedaj je gnojnica butnila iz truge, z njo vred pa je vrglo na z-emljo tudi malo otroško trupelce. Posestnik je ves iznena-den zapeljal domov trugo ter takoj odšel na policijsko stražnico, kjer je prijavil svoje odkrit;e. S policije je takoj prišla komisija. Ugotovila sta, da je trupelce moškega spola, da je bilo živo rojeno in staro okrog 8 mesecev. Truplo je bilo torej odvrženo. Trupeke je ob prihodu komisije ležalo še na travniku tako, kakor je padlo iz gnojnične truge. Policijski zdravnik je odredil prenos trupla v mrtvašnico. Policija sc je seveda takoj začela baviti z vprašanjem ,od kod je truplo in kdo ga je zavrgel. d Po 20 letih si je sam vzel kroglo iz telesa. V Btekovici v Slov. Krajini živi invalid, ki je pred 20 leti dobil strel v glavo. Krogla mu jc ostala v glavi. Krogla je prebila čelo, se zarila med možgane, da si zdravniki niso upali ucvriiti operacije, da ne bi obenem poškodovali možganov in tako rajijenca onesposobili za vse življenje. Leto dni je traialo zdravljenje po raznih vojnih bolnišnicah, dokler ga niso smrti zapisanega poslali drnaov. Vedno ga je bolela glava. Pred nekaj leti pa so bolečine prenehale, ker sc ie moi pretresel, ko je pretrdo stopil r. voza na tla. Pojavile p* se druge bolečine, invalid je čotii. da m« krogla leze v vrat Letos pa ga je začel« boleti desna noga. Ker mož ni imel denarja za zdravljenje, je vzel nož in prerezi! nogo n» tistem mestu, kjer ga je bolelo. Naiel ic kroglo. Sedaj pa je popolnoma zdrav. d Za »m milijard« ia 3®S miMjtno* l)ia goveje živine smo letos prodali v inoiemstvo. d Letal občni »bor Zv*ss kjasiijskib drag ie bil 30. novembra v Novem Sadu- od' bor je podal izčrpno poročilo o svojem dosedanjem delovanju in o gospodarskem stanju v državi. V svojem poročilu tudi odbor ugotavlja. da bo zaradi zboljšanja go>ijK«!s.r:;kib raz- Bms kuM za u&e -'^Mii za Jjumsfi fiedU! Vsako nasilno odpravljanje nesnaga pri pranju škoduj« perilu. P©rite zato s Schichtovim Radionom, Ici varuje perilo in Vam prihrani naporno delo. Radion j® popoln proizvod tn nego perila. Uporabo j® zdo preprosta: 1. Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut 3. Spiakujt® perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snei-iobe!o. Schichfov RADION P O P O L NA NE G A PERI L mer na vasi in isaradl poživitve zadružništva nujno potrebno, d« t« do gotov« raej® spremeni do*®daoja pravila in »topi a® novo pot V zvezi s tem bi se moglo do gotove meje rešiti tudi vprašanje kmečkih kreditov. V tej organizaciji sta doslej včlanjeni 402 zadrugi. Ta organizacija j« že v pretekli poslovni dobi po-uvetila vso pozornost organiziranju proizvajalnih zadrug, ki doslej v dunavski banovini niso bile dosti razvite. d Vknjižbe večjih ia manjših posoja m narasla. Pri zemljiškoknjižnem uradu ljubljanskega okrajnega sodišča so letos razne vloge močno narasle, zlasti vloge, ki se nanašajo na vknjižbo raznih večjih in manjših posojil od-nosno na prenos lastninske pravice. Do konca novembra je bilo Istos že 7050 vlog, lani celo leto pa 7200 vlog. d Draživa; prirejajte zdravstvene tečajel Kako lepo polje za prosvetno udejstvovanje se našim društvom nudi tudi na področju skrbstva za zdravje, Prosvetno društvo Medija_ Izlake je a. pr. pred kratkim priredilo zdravstveni tečaj obenem z higiensko razstavo. Tečaj je obsegal 9 predavanj, katera so bila jx>l-noštevilna obiskana. Važno je zlasti predavanje o ženski higieni in zdravju, ki ga ima na takem tečaju g. dr. Simčeva. Zgodilo se je par-krat, ko je predavateljica že končala i« bi morala oditi na vlak, da so jo poslušalke obdržale v svoji sredi še ure in ure. Tečaj je vodil g. direktor dr. ivo Pire, ki je imel tudi več predavanj. V srca pa so vžgala predavanja proti alkoholu in proti pijančevanju, katere je imel g. Puhar a ikioptičnimi slikami, Tečaj je dosegel najlepše otpehe, zato opozarjamo prosvetna društva, katera želijo svojim članom in svoji občini rea nekaj koristiti, da takoj spo-roče na Prosvetno zvezo, kdaj žele imeti zdravstveni tefaj. d Zagrebški tatovi se ne razburijo. V Sa-mobor hodijo Zagrebčani na oddih. Tam so si zgradili nekaj vil. V eno takih vil, ki je na jesen ia zimo prazna, »o vdrli tatovi in pobrali vse, kar jim je prišlo pod roke. Pobrali so posteljnino, vso obleko, preproge in drugo. Ker pač ni bilo nobene nevarnosti. Vsedli so se v salon, kadili cigarete in pili žganje. Popili so toliko žganja, da sklepajo, da so se v salonu mudili najmanj nekaj ur. Za priboljšek pa so odnesli še 30 litrov žganja s seboj. d Svinjska ksga a® je pojavila v mariborski okolici. Posebno »o prizadeti posestniki v občini Selnica in sosednjih krajih. d Če vaSemn sinčku aii hčerki pri ličenju trda prede. Mnogi vseučiHSniki so veliki reveži, saj dobesedno stradajo. Lahko jim pomagate, obenem pa pomagat® sebi. Sina imata ali pa hčerko, ki hodi v srednjo šolo. Gotovo ste v skrbeh za njun uspeh, kmalu bo konferenca. Stopite na univerzo, ua dvorišču, desno, »e nahaja Akademski urad dela. Prijazno vas bodo sprejeli in vam priporočili tovariša, ki le reven in potreben. Akademski urad dela ima uradne ure vsak dan — razetn nedelj in Praznikov — od 11. do 12. d I* katoliške v starekaioliSko cerkev ja Prestopa župan trg® Vojnik pri Celju dr. Rudolf Mikuž. d Pogreb otročlčke, ki mu je bil kralj bo-£r' Iz Štepanje vaat nam poročajo: V spominu naai je še sbvesen krst desetega sina Ziherlove družina Peterčk« Ziheda, kateremu ie 23. avgusta kuraoval kralj Peter II. Usoda P« i« pretrgala malem« Peterčku nit življenja dne 30. novembra in na praznik reainjenja 8tn° ga pokopali pokopališču v Štepanji T*«i. Pogreb malega Peterčka j® bil prav lep. Pred križem je nese! mali fantek prižgano krshio svečo, ki jo je daroval visoki boter kralj Peter, za križem pa so trije fantki nesli venec botra in botree. Pogrebne obrede je opravil šentpetrski kaplan Cuderman, ki ie malega Peterčka tudi krstil. Za krsto so šli bratci in sestrice ter starši pokojnega Petrčka. Sledila sta zastopnik botra kraija Petra II. podpolkovnik g. Milan Keukovič in botrca gdč. Pavla Miklavčičeva, uradnica drž. pravobranilstva. Žalni sprevod je zaključila dolga vrsta drugih pogrebcev. d 26.780 bolnikov je sprejela v prvih 11 mesecih tega leta ljubljanska bolnišnica. Torej 1300 več, kakor v prvih 11 mesecih lanskega leta. d Sprejemne ure za stranke na magistralnih uradih v Ljubljani so samo dopoldne, in sicer od 10. do 12, Popoldanske ure so določene samo za notranje delo uradov, zato je vsem mestnim uradom prepovedano sprejemati stranke v popoldanskih urah. Toliko javnosti v vednost, da stranke ne bi po nepotrebnem izgubljale časa in nadlegovale mestnih uradov v popoldanskih urah. Izjema so ie v primerih, kjer so stranke posebej vabljene. d 130 km na nro: Dne 2. decembra je prispel v Zagreb prvi aerodinamični vlak, ki j® odšel 1z Belgrada ob 7.10 ter je rabil vsega 6 ur 11 minut Vlak se je zamudil v Novski 50 minut, ker je moral tam aatovoriti premog. I Največja hitrost vlaka na progi med Vinkovci i in Slavonskim Brodom je znašala 130 km na uro. Računa se, da bo pri drugi poskusni vožnji brez zakasnitve vlak rabil za vožnjo med Belgradom in Zagrebom nekaj nad 4 ure. d Hišni posestniki %a olajšanje davščin. Pred kratkim je prispelo v Belgrad odposlanstvo Društva posetnikov novih hiš iz Ljubljane. Gospodje so na merodajnih mestih posredovali, naj bi se posestnikom novih hiš znižal društveni davek, obrestna mera na hipoteke, občinske doklade in da Li se za nove stavbe podaljšala doba osvoboditve.davščin od deset na dvajset let. d Trgovci imajo zopet svoje glasilo. Pred dobrimi 14 dnevi je prenehal izhajati znam ljubljanski »Trgovski list«, ki je prej izhaja! trikrat tedensko. V zvezi s tem so se sestali v Ljubljani predstavniki vseh trgovskih združenj Slovenije ter so osnovali posebno organizacijo v obliki družbe z o. z., ki bo odslej izdajala »Trgovski list«. Predsednik je g. Ivan Jelafiin, bivši predsednik Zbornice za TOl. List bo sedaj «opet v redu izhajal. d Ker nimamo vagonov aa prevoz morskih rSb, SvojeČasno se je češkoslovaška za nimala ia morske ribe v Dalmaciji, Sedaj pa so se naenkrat pojavili glasovi, da se poga a z Nemčijo. Baje čehoslovakom tamkajšnje c?-ns bol) prijajo in ima zraven možnost, da cene 5' uospa Simpsoiiova. nevest« angleškega kralju. vedno za daljšo dobo ugotovijo. Tako je bilo baje sklenjeno, da bo Češkoslovaška 90% svoje potrebe krila v nabavkarai iz Nemčije in ne več iz Norveške. Vendar pa še vedno obstoja možnost, da bi se nekaj potreb dalo kriti iz Jugoslavije, če bi le imeli za to predpogoje. Potrebni so namreč nujno posebni železniški vagoni za prevoz morskih rib. Zaenkrat jih pri nas še nimamo d Ce imata dve enega. Dve sestri, nedaleč od Banjaluke sta bili zaljubljeni v it tega fanta. Fant je vleke! obe za nos in se je sestajal vsak dan z drugo. Ko sta sestri spoznali, dr. sta zaljubljeni prav za prav v istega fanta, sia spoznali, da tako ne more iti dalje. Ena med n ima ie bila lepša in si je zato priborila več ljubeznjivosti pri faniu. Sestro j« to tako ujezilo, aa je ponoči vzela nož in »voji »estri odrezala nos. Ko so jo prijeli, je rekla, da »e je nad lepšo sestro maščevala zato, da bi si ona potem priborila fantovo ljubezen. d 2a 38.000 Din manufafcturnega blaga so odnesli neznani vlomilci iz manufakturne trgovine Goloba Davorina v Celju. d Italijanski parnik »Brioni« je naredil »Braču« luknjo. Te dni je italijanski pamik »Brioni zavozil v splitsko luko in pri tem zadel v krmo jugoslovanskega paniika »Brač«. Parnik »Brač- je prav odrinil iz pristanišča. Kapitan »Brača« je pretečo nevarnost opazil in naglo moral seveda nazaj v luknjo, potnike pa &o «a. tovorih na drug parnik. Nesrečo je zakrivil ka-pitan italijanskega parnika. d Otroci igrajo igre, ki ao }ib temi napi-•ali. Zagrebško društvo »Sola in dom« ima svoj pocoddelek »Otroško gledališče«. V tem gle. dališču nastopajo in igrajo le otroci in če je da, igrajo igrice, ki so jih tudi napisali otroci tami. Imeli so že nekaj takih prireditev, ki so uspele. Da bi pa poživili med mladino zanimanje za gledališče in pisanje igric, so razpisali tudi nekaj denarnih nagrad za odrske prvence otrok. Razdelili bodo tri nagrade: eno za 100 Din, po eno pa za 600 Din in 400 Din. sm^^jaa^ ■ m *.-.>- .Jht- . , ' ii. Banovina je zgradita pri Podpeči nov žeiezobetonski most čez Ljubljanico, ki je veljal 1.150.000 Din. začel zavirati parnik ter ga usmerjati nazaj. Toda bilo je že prepozno, kajti italijanski parnik je že rezal valove naravnost proti »Braču«. Udarec pa je bil prav zaradi tega omiljen in jc italijanski parnik naredil na »Braču« le luknjo, ki je bila meter dolga in po! metra široka. Parnik je Pr. -edrnk Združenih držav Roosevelt sc je z ladjo pripeljal v Kio de .laneir,,. Nedavno -o w , »m-rec i važnim političnim razgovorom sestal, državni ,»glavarji vseh ameriških držav. Na »liki vidimo ^ Roosevelta, ki zapušča ladjo. Tekmovati pa morejo tudi starejši pisatelji otroških igric. d Ne brezposelni, ampak povečini potepuhi, Z nastopom mraza se je zateklo v Ljubljano vse polno potepuhov, ki jih policija pridno lovi. Skoraj vsak dan prireja policija male in večje racije. Med prijetimi delomrz-neži je zelo mnogo Bosancev in drugih južnia-kov, ki res nimajo kaj iskati v Ljubljani, razen da ti ljudje na vprašanje, koliko zahtevajo za purana ali gos, po navadi odgovoru, da daio le za obleko, ker vedo. da tako napravijo neprimerno boljšo kupčijo. Med ljudmi, ki jih policija polovi, pravih brezposelnih v resnici niti ni. Isto se dogaja na deželi d Nadaljnja areditev Savinje lepo napreduje, čemur je predvsem mnogo pripomoglo dosedanje izredno lepo vreme in nizki vodostaj. Sedaj je pri regulacijskih delih na Savinji zaposlenih okrog 200 delavcev. Vsa dela se izvršujejo izredno natančno in čisto pravilno po načrtu. Razveseljiv je pogled na lepe in pravilne oblike ter na skupno tlakovanje hre-žin, ki se z vsakim dnem in vsakim tednom bolj razvijajo iz navidezno razpokanega ozcmlia. Skarpe, ki so ponekod do 8 m visoke, zidajo po večini zidarji iz Hrvaškega Primorj®' k' s0 posebej izučeni za te vrste dela. Ce bo pritisnila huda zima in bo zemlja globoko zamrznila, se bodo morala dela vsekakor začasno prekiniti, čeprav je izvršena šele dobra polovica za to dobo predvidenih del. d Tako je prav. Trojčke je pred meseci povila v zagrebški bolnišnici revna kmetica iz Dalmatinske Zagore. Doma jo je čakalo ie pei otrok. Zato sc je društvo hrvatskih žena pobrigalo za revno mater in ji nabralo nekaj ti- s očakov denarne podpore. Nato pa »o oskrbeli, da so otroci priSli v rodbine, ki nimajo otrok! Tako )e neka rodbina na kmetih, ki je bre* otrok, prevzela dva in jima zagotovila bodočnost s tem, da je na nju prepisala nad 60 juter zemlje. IZ DOMAČE POLITIKE d JRZ je zmagala tudi pri občinskih volitvah v donavski ia vardarski banovini. V nedeljo so bile občinske volitve tudi v donavski in vardurski banovini, in sicer v donavski banovini v 798 občinah, v vurdarski banovini pa v 368 občinah. V obeh banovinah je JRZ dobila ogromno večino. Povprečni rezultat za JliZ v donavski banovini je nekako 75%. Zmaga JRZ v vardarski banovini je že večja kakor v donavski. Tu ao dobili njeni kandidati 90% občin. \ d Občinska volitve v Sedlarjevem v šmar-»kem okraju so se vršile že v nedeljo dne 1. decembra. Jug, rad. zajednica ie dobila 16, nasprotniki pa dva odbornika. d Kdaj bodo volila mesta. Zagrebški »Ju-turuji list* poroča iz Belgrada, da so vesti o bližajočih se volitvah v mestiui zastopstva, ki smo jih pred nekaj dnevi tudi mi zabeležili, v glavnem resnične. Po dosedanjih podatkih bi naj bile te volitve proti koncu februarja ali pa v začetku marca prihodnjega leta. d Narodna skupščina je sklicana za 11. december. d Ur. Maček proti socialnim demokratom. Dr. Maček je odločen nasprotnik Mar-ksove socialistične politične vere in iz vseh vetrov skrpanih ljudskih front. Za občinske volitve v Vojvodini so se združili la mošnji pristaši dr. Mačka s socialnimi demokrati. Na povelje dr. Mačka pa so morali s socialisti vse zveze prekiniti m z že sestavljenih volilnih list črtati socialistične prvake. d Sporazum izpelje pamet aii — stiska. V zagrebškem listu »Nova riječ« je demokrat Ve-teiav Vilder objavil uvodnik z naslovom »Po osemnajstih letih«, v katerem obširneje govori o sporazumu in med drugim tudi pravi: »Nam je usoda dodelila še posebno nalogo. Zedinjenje po ozemlju smo dobili pred duhovnim. To pomeni, da že iščemo osnove za skupno državo — edino, v čemur smo »i vsi složni — govorimo o neobhodni (»trebi notranjega sporazuma. To pomeni, da še iščemo osnove za skupno življenje delov, ki v zgodovini niso bili nikdar vsi skupaj. Ni dvoma, da smo v tem iskanju že prekoračili ogenj preizkušnje in borbe. Skušnje 18 let k> za nami. Ali jo to dovolj, da najdemo rešitev? — Neki naš politik, ki veliko dela pri tem, je dejal: S (»razum bo izpeljala ali velika pamet «li pa velika stiska. AH je to dvom ali pa črnogledimi? AH moramo čakati neko skupno stisko, da se bomo spametovali? Res je, da se v to veliko delo, ki še ni rešeno in zato zaostaja vse ostalo, še vedno mešajo ljudje špekulacije, podtikanja in medsebojnega nezaupanja. Dela za sporazum se je treba lotiti s čistim srcem in bistro glavo, šele takrat bo to sporazum, ne pa kupčija.« d Francozi o kneza namestniku Favlu ln dr. Stojadšaovičevl vladL O priliki narodnega praznika dne 1. decembra so tudi francoski Usti priobčili zanimive članke. Časopis »Journal des Debate« piše; Jugoslovani slave danes obletnico svoje zedinitve, Pred 18 leti so odposlanci vse Jugoslavije izročili regentu Alek- >.t cesBSrffliue viisariie * OliiJlSumi bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj 1 sandru spomenico, v kateri so zahtevali zedinjenje s Srbijo vseh jugoslovanskih dežel bivše avstro-ogrske monarhija. V kratkem času se je Jugoslavija dvignila na mesto, ki ji ga lahko vsakdo zavida in za njeno prijateljstvo se danes vsakdo bori. Zato je .treba danes izkazati najprej čast blagopokojnemu kralju Aleksandru, kakršno on tudi zasluži, Ce se je Jugoslavija v zadnjih 10 letih uspešno borila proti poliitčni in gospodarski krizi, poiem sc mora za to zahvaliti uvidevni politiki svojega vladarja. Knez Pavle, ki je velik Evropejec, je nadaljeval delo kralja Mučenika. Našel je vernega tolmača te svoje politike v osebnosti predsednika Stojadinoviča, ki je s svojo vlado prinesel Jugoslaviji gospodarsko ozdravljenje, ki pričuie o življenjski moči in redu Jugoslavije. Večina tujcev meni, da so odnošaji med Hrvati in Srbi najtežje vprašanje jugoslovanskega življenja. To pa prihaja od tega, ker imajo ti ljudje vezi samo s šolanci in prebivalci mest. V Jugoslaviji pa imamo 85 odstotkov prebivalstva, ki je kmečko, ki ga vprašanje federacije, avtonomije in centralizma mauj zanimajo kot pa vprašanja vsakdanjega kruha. Dr. Stojadinovič je to razumel in se takoj spravil na delo. Sele sedaj načenja rešitev spora, ki je bolj duševnega kot pa političnega značaja med Belgradom in Zagrebom. To vprašanje se danes ne postavlja v isti obliki kot pa za časa Radiia. Danes prihaja v ospredje rod z novo politično dozorelostjo, ki ima 100 odstotno jugoslovansko vzgojo. Na znotraj ustaljena Jugoslavija lahko gleda s polnim zaupanjem v svojo bodočnost. NESREČE d Požar v tovarni za usnje. Dne 5. decembra zjutraj ob pol sedmih je nenadoma zatrobi! v Mokronogu gasilski rog. Požarna četa je z vso naglico odhitela proti inolcronošk*i tovarni usnja. Tam je že domače delavstvo z vsemi napori gasilo ogenj, ki je nastal v skladišču. Kakor znano, ima mokronoška tovarna poleg tovarne velika skladišča, ki so često zelo polna. Zjutraj je v teh skladiščih, napoljenih z usnjem naenkrat nastal požar. Domače delavstvo in mokronoška gasilska četa sta ne mogli omejiti le na omejitev požara. To jim je tudi v celoti uspelo. Obvarovali so pred plameni ostale dele tovarne ter s tem preprečili nadaljnjo škodo, ki bi lahko šla v milijone. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. d Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Josipu Altu v Mariboru. d Zgorelo je gospodarsko poslopje tvor-nice za dušik v Rušah pri Mariboru. V poslopju, ki je bilo leseno, je bila shramba za avto, drvarnica in shramba vrtnarskega orodja. Na podstrešju je bilo seno. Škodo cenijo na 100.000 Din. To poslopje je stalo ločeno od drugih tovarniških delov, d Drevesni porobek se je zakotalil čezenj. Oni petek popoldne se je zgooila v gozdu pri Štorah pri sekanju drva nesreča, katere žrtev je postal mlad delavec štorovske livarne, komaj 18 letni Alojzij Oberžan. Težak drevesni porob se je zakotalil več metrov navzdol čez Oberžana in mu zadal tako hude notranje poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico izdihnil. Mnogi niso mogli verjeti, ko so zvedeli, da je prej tako korajžen, zdrav, vesel in podjeten fant, ki je bil še dopoldne na delu v tovarni, zvečer že ua mrtvaškem odru. d KamniSki vlak j® do smrti povosll Strži-no Jakoba, posestnika iz Želodnika občina Dob. Nesreča se je pripetila najbrž na sledeči Fiffl®___________ 0«laa |a raflatr. 5.4 S. St I7SJ e£ II. XH. 1915. način: Ponesrečenec je ob pol sedmih zjutraj šel »kozi drevored, in sicer ali v smeri proti cerkvi v Grobljah ali pa iz omenjene cerkve. Bila je še tema in ni nič čudnega, če nesrečnež vlaka ni opazil. Vlak je sicer na običajnem mestu piskai; toda če je šel mož v smeri proti cerkvi, je zaradi stavb, ki zastirajo pogled na progo in ovirajo tudi sluh, pisk prav lahko preslišal. To tem lažje, če je morda istočasno didral po zmrzli kamniški cesti kak voz. Vlaka pa tudi ni mogel slišati, ker proga v smeri iz Kamnika nekoliko pada in vozi tod vlak brez pogona. Brez dvoma je torej, da je ponesrečenec piskanje vlaka preslišal in ga tudi opaziti ni mogel, Zaradi teh dveh nesrečnih okoliščin je mož obležal strt na kamniški progi d Lobanja ji je počila. V Celju se je smrtno ponesrečila 53 letna raznašalka časopisov Elizabeta Žmahar. Imenovana je okrog 5 popoldne prišla z dela domov. Na stopnicah se je gpodtaknila, padla in udarila z glavo ob tla, da ji je počila lobanja. Bila je na mestu mrtva. 2mahar je bila deset let raznašalka »Slovenskega Naroda« in »Jutra«. d Voz stelje fih Je pokopa! pod seboj. Dne 2. decembra se je zgodila v trebanjski župniji huda nesreča. Gospodar Anton Lap U Zidanega mosta je vozil steljo iz gozda. Pri tera sta mu pomagali njegova žena in dekla Roza-lija Brinovec iz Dolge njive. Naenkrat se ja voz, poln stelje, prevrnil in pokopal pod seboj vse tri. Dolgo časa nihče ni mogel klicati na pomoč, ker so bili vsi trije pod vozom. Šel« Lapova žena, ki se ji je po dolgem trudu posrečilo rešiti se izpod voza, je doklicala pomoč, ki pa je bila za deklo Rozalijo že prepozna. Dobili so jo pod vozom mrtvo — zadušeno. Gospodarja so precej poškodovanega rešili še živega in je upanje, da ostane pri življenju. d Razne nezgode. S kolesa je padel in se hudo potolkel 10-letni kolarski pomočnik Franc Tavčar iz Podboršta pri Ježici. — V tekstilni tovarni v Mariboru Doctor in dr. v Mariboru se je pripetila nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala človeško življenje. 32-letnega delavca Mak« Cehnerja je zaradi neprevidnosti zagrabila transmisija. Bliskovito ga je potegnilo jermeni« pod strop ter ga ovilo okrog glavne transmisii-ške osi. Delavčevo življenje je viselo iakorekoČ na tasu, ko sc jc k sreči raztrgala obleka, ki s« je ovila okrog transmisije, on pa je padel na tla. Pri padcu v globino si je zlomil tri rebra ter »o 7* pu ivievalti prepeljali v bolnišnico. — Z motornega kolesa je pade! in sc močno pobil po glavi 37 letni šofer Alojz Krečar iz Rožne doline pri I 'ubijam — Oni petek se je med potjo v Store na delo hudo ponesrečil tovarniški delavec M. Sirot iz Prožinske vasi Pomagal je nekemu vozniku na klancu poriniti voz drv, na katerem je bilo 4 m drv, psi ;e po nesreči padel ped voz in mu je šlo kolo čez telo. — Ljubljanska bolnišnica je sprejela tri ponesrečence, ki so vsi smrtno nevarno ranjeni. Prvi je 4-letni Milan Bene-dičič, sin skladiščnika v Železnikih. Malček se je pri zajtrku polil z vrelo kavo ter se nevarno opekel po telesu — Na hribu Bezuljaku pri Cerknici je med drugimi gozdnimi delavci delal tudi 37-letni Gregor Urbas. Na ledenih tleh mu je spodrsnilo, tako da je padel ter si s sekiro nasekal glavo. — Na Jesenicah je padel z elektro-voda 20-letni elektromonter Maks Jaklič. Dobi! je smrtnonevarne poškodbe v prsih in v trebušni votlm JVOVf GROBOVI d Pomlad še prišla bo, teb« na svet' ne bo. V Priinskovem pri Kranju je umrla posestnica in gostilničarka Antonija Gorjanc. — V Ribnici je odšla h Gospodu po večno plačilo učiteljica Nežika Klun. — Pri Sv. Trojici v Halozah so pokopali Ljudmilo Baloh roj. Writzel. — V Moravčah je zapustil solzno dolino dolgoletni župan, posestnik Cerar Anton. — Na Jesenicah je mirno v Gospodu zaspala Marija Rekar roj. Zupane. — V Celju je zapel mrtvaški zvon trgovskemu poslovodji Franju Česnu. — V Dornbergu na Goriškem je umrla Rozalija Ber-ce roj. Budin. — V Razvanju pri Mariboru so dali v grob Marijo Mešiček roj. Ane. — V mi-s ionišču v Grobljah jc zaspal v Gospodu brat Anton Krambergar. — V Lahovičah pri Komendi je odšel po večno plačilo vpok. župnik Valentin Jakelj. —■ V Galiciji pri Celju je preminula šivilja Nežka Videmšek roj. Rezman. — Pri Sv Primožu zraven Sv. Jurija ob juž. žel. je odšla v večnost posestnica Uršula Urleb. — V Celju so pokopali posestnika Viktorja Zany-ia — V Ljubljani so umrli: Marija Dejak roj. Curk, Antonija Frohlich roj. Petrovčič. Janezek Mihelčič iz Lukovice, Ema Orehek, Vilma Josin roj. Franko, zvaničnik dr žel. Franc Pungerčar, magistratni ravnatelj v p. Ivan Lauter, in znani skladatelj Emil Adamič. Naj počivajo v miru! Sam si ie napravil zobe iz slonove kosti Londonski listi poročajo iz avstralskega Sidneja o zanimivem dejanju nekega tamoš-sjega čevljarja. Ponovno so se mu pokvarili zobje, tako da je imel neprestano opravka z zobozdravniki. Bil je seveda reven in v Sid-neju zobozdravniki niso nič cenejši, kakor pri nas. Zato si je ubogi čevljar lomil glavo, kako bi prišel na cenen način do zob, ki bi držali do smrti. Končno je prišel na izvirno misel: zače! si je izdelovali sam zobe iz slonove konti. Delal je cele tri mesece; končno pa je res »delal zobe, o katerih ne more nikdo dvomiti, da jih je izdelal najboljši zobni strokov-n;ak. Imaio pa povrh prednost, da so iz — slonove kosti, torej vsekakor dovolj trpežni, da bodo služili čevljarju do konca njegovih dni. Pošljite naročnino' RAZGLED PO SVETU Bratomorno k lame v Španiji Meščanska vojna v Španiji dobiva z dneva v dan večji mednarodni pomen. Doslej so posamezne države podpirale na razne načine ali madridsko vlado ali nacionaliste na več ali manj skrit način. V zadnjih dneh pa se vrši vse to očito, neglede na mednarodne dogovore. Rusija pošilja tako rekoč dan za dnem iz Črnega morja za špansko vlado več ladij, natovorjenih z raznimi vojaškimi potrebščinami, pa tudi s prostovoljci. Več tisoč Rusov se že bori na strani madridske vlade, zdaj pa pišejo, da pripravljajo Sovjeti v Ukrajini za špansko vlado kar 20.000 prostovoljcev, oboroženih z najmodernejšim orožjem. Pa tudi Nemčija in Italija sta se že tako daleč izpostavili za zmago Francovih čet, da ne moreta več nazaj. Kakor poroča časopisje, pošiljata omenjeni državi kar naprej španskim nacionalistom topove, aeroplane in drugo orožje. Pa ne samo to. Iz zanesljivih virov poročajo, da se je v Španiji izkrcalo že 20.000 nemških vojakov, ki so prišli nacionalistom na pomoč. Nemške čete tvorijo posebne oddelke pod vrhovnim poveljstvom nemškega generala. Nemške čete se ne bore samo ua frontah, marveč vodijo tudi delo za morebitno obrambo nacionalistične Sevilje. Kakor Nemčija, pomaga na vso moč nacionalistom tudi Italija tako z orožjem, kakor tudi s svojimi vojaškimi strokovnjaki. Francoski časopis »Popiler« ve povedati, da zbira Italija za povečanje Francove armade kar 16 bataljonov italijanskih prostovoljcev, torej dve diviziji vojaštva, preskrbljenega z najmodernejšim orož- KA TOLlSKA CEH K E V_ s Bolezen sv. očeta. Sedanji papež že dolgo boleha na vnetju žil. Kot resna posledica tega vnetja je sv. očetu v zadnjem času oteklo levo koleno vsled zastoja v krvnem obtoku. Po zatrdilu zdravnikov se bolezen za enkrat od leve noge ni razširila dalje. Vendar mora papež ostati v postelji in so prepovedali tudi vse obiske. V zadnjih dneh so pri visokem bolniku ugotovili povečanje krvnega pritiska. Vrhovni papežev komornik Arborio di Sanct Elia, ki mu je papež sporočil, da se vsled bolezni ne more več udeleževati duhovnih vaj, je prosil na duhovnih vajah prisotne, naj molijo za zdravje sv. očeta. s fo in ono iz Korotana. Župnik Franc Kovač je sprejel faro Golšovo. Za kaplana v Železni Kapli je nastavljen g. Mohor Picej. Za provizorja v Logi vesi je imenovan župnik g. BANKA EAHUCH II, line &sšijcr. ParSs l)d»remt|a den«s» v lugosiavllo ■ ajhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vhb bančne posle f,sjkuiao!nej» Pošt«! uradi v Belgiji, Franciji, Holandlji fD Lultsera-burgu spre emejo plačila ng naže čekovse računat »ijf.H* Ml** t**. KOM v* "i*-*1 «*. MKfflNMNMit mi bmmiHii*. Ji« za&tevo poiijeaKt brezplačno r,ašs ček. aakaanica jem. Vsak bataljon ima 800 ljudi in množico težkih in lahkih strojnih pušk. Ko to pišemo, se je 2500 Italijanov že izkrcalo na španskih tleh. Franco je zopet dobil 40 novih italijanskih zračnih bombarderjev. V nacionalistični Sevilji je stopilo na suho 600 nemških tehnikov in mehanikov, ki bodo poslej na španskih tleh vršili vse potrebno za Francovo, pa tudi za — svojo vojsko. Na vseh bojiščih se boji nadaljujejo v večji ali manjši meri, ne da bi nastala med obema nasprotnikoma kakšna bistvena sprememba, & izvzamemo fronto proti Burgasu in San Seba-stijanu, kjer so rdeči menda nekoliko napredovali. Nacionalistični aeroplani dan za dnem in po večkrat na dan bombardirajo razne madridske vojaške postojanke. Pri tem seveda padajo žrtve tudi med nedolžnimi meščani. Vojne ladje generala Franca so položile pred raznimi španskimi pristanišči mine in nacionalistično brodovje budno pazi na ruske ladje, napolnjene z raznim orožjem, ki se bližajo španski Barceloni in Valenciji. Ker spremljajo ruske trgovske ladje tudi ruske torpedovke, pride lahko do pomorske bitke. Menda so nacionalisti že več takih ladij potopili, ker se niso hotele na morju ustaviti, da bi jih nacionalisti preiskali. Za enkrat kaže, da bosta tako Anglija kakor Francija ostali v španskem sporu neutralni. To pa je tudi edino upanje, da se vzlic skrajno napetem položaju na španskih tleh, vendarle ne izcimi iz španske bratomorije evropska ali pa morda celo svetovna vojna. Petrič Ivan iz Št. Ilja, za provizorja v Rožeku g. Jože Komar. Preč. g. Štefan Bayer je upokojen, župnik g. Jožef Dobernik ima bolezenski dopust. — Poštno ravnateljstvo bo znižalo pisemski porto v inozemstvo za 50 gr. — Lokomotiva je povozila žel. delavca Alojza Ober-volina na postaji v Pliberku. Bil je na mestu mrtev. — Niz mednarodnih športnih prireditev pripravlja celovška občina za prihodnje poletje, da zviša število letoviščarjev. ANGLIJA s Kjer ima »sodo države narod v rokah. Te dni s« je v Angliji zgodilo nekaj, kar je našlo velik odmev ne samo v tej državi, ampak tudi v vseh delih sveta, kjer ima Velika Britanija svoja ozemlja. Kratko povedano: kralj Edvard je naznanil, da se hoče poročiti z neko 40-letno gospo Simpsonovo, Američanko, ki se je že dvakrat poročila in dvakrat razporočiia ter bi st sedaj še v tretjič, čeprav prva dva moža še živita. gospa bi torej rada poslala angleška kraljica. Poroki se je z vso odločnostjo uprla anglikanska proteslantovska cerkev, nato vlada in končno angleški dominijoni, pred vsem Kanada, Avstralija in Južna Afrika. Pa ne samo ženitbent načrti kralja Edvarda so ustvarili napetost med vladarjem in njegovo vlado, marveč tudi nekatera druga dejstva, ki so sedaj znana. »Morning-post« navaja, da je bila vlada do zadnjega od-ločno proti potovanju kralja Edvarda y Turčijo, kjer da je njegovo delovanje daleč prekoračilo cilje zunanjega ministrstva. Predvsem vlada aj odobravala, da je kralj Edvard na lastno pest povabil turško brodovje, naj obišče Malto, povabilo, ki »e mu je Turčija že odzvala in ki nasprotuje zaenkrat sredozemski politiki zunanjega ministrstva, ki je bik) o tem povabilu obveščeno šele nekaj tednov pozneje. Drugi spor med vladarjem in vlado pa tiče kraljevega potovanja v premogovnike Južnega Walesa, kjer je kralj, ne da bi obvestil vlado, dajal razne obljube in se pri povratku ni hotel udeležiti vladne seje, da bi bil poročal o svojem delovanju med rudarji in korake, ki jih je podvzel, s svojimi ministri preštudirati. Vlada vidi v tem napad na odločujočo bes«do angleške demokracije in na 6tarodavne pravice parlamenta. Ni izključeno, da bo kralj Edvard odstopil in se nato oženil po svojem srcu. Želimo ramo to, da bi tudi on ne Ht4 fetf Ji iau) w*kl M",'«*' • FRANCIJA s Prepad med Blumorn in komunisti. Blu-mova vlada je prevzela posle na temelju večine pod imenom »ljudske fronte«, ki jo sestavljajo razne levičarske stranke. V tej zvezi si prilaščajo komunisti gLavno besedo in delajo Blumu neprestane ovire tako z večnimi stavkami v državi, kakor tudi z nagajanjem v parlamentu. Zlasti zamerijo komunisti Blumu, da premalo podpira špansko rdečo vlado v boju z nacionalisti. Te dni je prišlo do glasovanja o zaupnici Bluinovi vladi in je bila zaupnica sprejeta s 350 proti 171 glasovom. Komunisti so se glasovanja vzdržali, če pa bi bili glasovali proti vladi, bi bila ta najbrže danes že v ostavki. Blum je že hotel odstopiti, a so ga od tega koraka odvrnili. Vendar vse kaže, da ni več daleč čas, ko bo mora! Blum nasloniti vladno večino na bolj državno stranko, kot je skupina sovjetskih agentov v Irancoskem parlamentu. ALI SI ŽE POSTAL ČLAN KMEČKE ZVEZE? AMERIKA s Slovenski dan so dne 26. nov. priredili v ameriškem Clevelandu. Ta dan sta bila odkrita dva spomenika: pesniku Simonu Gregorčiču in pisatelju Ivanu Carkarju. Spomenika stojita na Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Mestnem parku in veljata skupaj okoli 70.000 dolarjev. Vlada je prispevala v denarju in gradivu kakšnih 57.000 dolarjev, ostalo pa so darovali zavedni ameriški rojaki-Slovenci. — V Ameriki so zadnji čas umrli: Janez Benčan iz Dolenje vasi pn Cerknici, Jakob Vesel iz Malih Lipljan pri Skocijanu, Frank Podlipec iz Male Ligojne pri Vrhniki, Marija Skube roj. Lovšin iz Ribnice, Matevž Drašler iz Borovnice, Franc Bertoncelj iz Gorenje vasi pri Skofji Loki, Matevž Milavec iz Dvorske vasi pri Vel. Laščah, in Ignacij Omahen, nekje z Gorenjskega. DROBNE NOVICE 25.000 tekstilnih delavcev spet stavka v Franciji. Dve milijardi frankov posojila dobi Poljska od Francije za svoje oboroževanje. V zadevi katoliških šol sta obiskala Hitlerja miinehenski in kolnski kardinal. Vsepravoslavni bogoslovni kongres se je pričel v decembru v grških Atenah. Nove uniforme so dobili italijanski poslanci. 260 dni je menda stradal budistovski duhovnik Rišti Laci v indijskem Bombaju. Mlade turkinje bodo služile za časa vojne jsa fronti, starejše pa v zaledju. Češkoslovaška se bo borila zoper komunizem in fašizem, je izjavil minister Derer. Čehi dajejo komunistom preveč potuhe! Ogromno snega je zapadlo v francoskih Alpah. Program Radio oddajne postaje v Ljubljani od 10. de 17. decembra 1936. Vsak dan: 12 PloSče, 12.45 Vreme, poročila 13 Cas spored, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza,' 17 in Cas, spored, poročila, vreme. — Četrtek, 10. dec.: 18 Radijski orkester, 18.40 Slovenščina f, &1?*e"fe> 1030 Nac. ura, 19.50 Zabavni koti-«ek, 20 Pevski koncert, 22.15 Koncert na dveh klavirjih. - Petek, 11. dec.: 11 Šolska ura, 18 Ženska ura 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina, 19.80 ??c:,.ura' Zanimivosti, 20 Prenos koncerta Ljubljanske Filharmonije, 22.30 Angleške plošče. — sobota, 12. dec.: 18 Radijski orkester. 1840 Pogovor s [toslušalci, 19.30 Nac. ura, 19.50 Pregled sporeda, 20 Zunanja politika, 20.20 Pisan večer, 22.15 Za vesel konec tedna. - Nedelja 18. dec.: 8 Plošče, 8.30 Telovadba, 9 Cas, poročila, spored, 9.15 Solistični koncert na flavti, 9.45 Verski govor, 10 Prenos cerkvene glasbe, 11.15 Prirejanje izložb 11.30 Otroška ura, 12 Plošče, 12.15 Koncert slovenskih pevskih zborov s Sel in Radiš na Koroškem, 13 Cas, spored, obvestila, 13.15 Radijski orkester, 16 Fantovska ura, 17 Kmetijska ura: Smotreno sadjarstvo, 17.20 Plošče 18 F S. Finžgar: Razvalina življenja. 19.30 Nac. ura, 19.50 Slovenska ura, 20.30 Koncert tamburaškega orkestra, 21 Radiiski orkester, 22.15 Radijski orkester. — Ponedeljek, 14. dec.: 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.30 Slovenska narodna pesem, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Pevski koncert, 22.15 Radijski orkester. — Torek, 15. dec : U Sol. ura, 18 Plošče, 18.40 Zmaga popolne vdanosti Allahu, 19.30 Nac. ura 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 Koncert ruskega zbora balalajk, 20.50 Plošče, 21.15 Klavirski koncert, 22.15 Radijski orkester. - Sreda, 16. dec.: 18 Mladinska ura, 18.40 Racionalizacija industrije, 19.30 Nac. ura, 19.50 Uvod v prenos, 20 Prenos opere h gledališča v Ljubljani. Novo sovjetsko ustavo so te dni sprejeli v Moskvi. Ustava jamči boljševikom vodstvo države, če bi bili tudi v manjšini Finska ne pristopi k nobeni zvezi, naperjeni proti Rusiji. Proti komunizmu in jadovslva se je izjavil poljski državni zbor. RAZNO Najnovejši prlrofnl besednjak ia idravnike vsebuje 1573 strani. Na novo je bilo dodanih 5000 besed. Domai pomenek. Zenica: >Od koga neki ima na& Janezek svoj razum?« - Možek: »Od tebe, seveda, draga že.nira.« -Ženica: »No, vidiš, enkrat mi pa le tudi nekaj priznaš.« - Možek: »Seveda, to je tako: ti si dala njemu razum, 2'laj ga pa sama več nimafi.t Važna okolnont. Dr. Celsins leči svoje bolnike 'elo vestno. Nekega dne Pribiti k njemu prestrašena mati In zakliče: »Gospod doktor, moj sinček je pogoltnil novčič 78 20 dinarjev.« - »Je bil pristen ali ponarejen?« vPraša zdravnik. - »Za J" «e pa nisem zanimate.* pravi dama vsa obdana. »Kaj je to tako važno?« - »Zeio,« odgovori zdravnik. »Pristen denar spravimo zelo lahko v promet, ponarejenega se je pa težko odkrižati.« Oran Canc delU S«sl-'*> ''nez veronski, je Imel •tvornega norca, katerega j? "Ogato nagrajeval, pomičnemu beguncu iz Flo- L. Ganghofer: Martini hloster Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič Belo so se lesketali šumeči potoki in iz skritih gorskih kotičkov so kukala tiba jezera kakor velike modre oči, ki se ob prebujenju čudijo dnevu. In med gozdovi in tratami so se prikazovali skopo in na redko sejani temni štirjaki, ki jih je bilo v jutrnji senci le težko spoznati — rjave mahovite strehe človeških bivališč. Bile so pač kaj siromašne kočice, vendar je sleherna njihovih streh migala sem gor do togih višin kakor prijazen pozdrav življenja. In vse naokoli, obširno dolino v krogu oklepajoč, so se strmo in kipeče vzdihovale sive skale, se med seboj preraščale in zopet trgale, moleč pod nebo tu zobato steno, tam zavaljeno kopo, drugod ostro škrbi-no; in za gorami zopet gore, ena višja od druge, kamnito ljudstvo s tisoč glavami, te ovešene z zelenim nakitom, one kakor od starosti bele. In sredi med njimi, vse druge presegajoč, se je dvigal silen velikan, nagrmaden v strmo piramido, od vrha pa dol do zelenega gozda ovit v sneg in led, svetal ko čisto srebro v žarkih ju-trnjega sonca. Ebervajn je imel solze v očeb. Palica mu je zdrknila izmed drhtečih prstov in iztegnil je roke proti nebu. »Gospod, kogar ljubiš, mu daš, da pade v to zemljo. Tu naj živim in delam v Tvoji službi... n to mi delo „Sne tu naj umrjemlc Ihlenje mu je duši lo besedo, prevzet z občutjem le ure si je zakril z dlanmi obraz m zaplokal od vročega veselja. »Gospod, kaj ti je?« je vprašal oglar. A Ebervajn ni slišal. Po licu in bradi oškropljen s svetlimi solzami, je povesil roke, globoko zadihal, si pritisnil trepetajoče pesti na vzburkane prsi in zopet je z žarečim pogledom srkal lepoto zemlje* ki se je razgrinjala pred njim — njegove zemlje, ki ji je bil poklican za kneza in pastirja. Knez te prelepe zemlje! Tega bi štirinajstletni fantič, ki je pred dvajsetimi leti pasel koze po planinskih pobočjih Karvendeia, pač niti v sanjah ne bil slutil, da ga bo skrita gorska stezica, po kateri je vodil zašlega meniha v dolino, pripeljala do takega mesta. Mož, ki je zašel, je bil gospod Gosbert, opat v šarnicu, kaj ljubezniv starček; iščoč zdravilnih zeli, je bil izgubil pot in smer in zablodil med brežpolno pečevje. Tedaj je zaslišal pojoči glas kozjega pastirčka, ki je čepel v žgoči pripeki na skali, napol nag, z zagorelo poltjo, z žarečim obrazom v skro-tovičeni šumi plavih kodrov ter s kratkim nožičem rezljal limbovo korenino. Ko je fant zagleda! meniha, se je ustrašil, da sta mu les in nož pala Iz rok. Komaj pa je slišal, da potrebuje gospod Gosbert vodnika, se je nasmehnil in prikimal: »Kar za menoj, gospod! Le pojdi, jaz te že pripeljem domov!« >Ali pa tudi poznaš pot v samostan?« »Saj grem na leto dvakrat tam mirno, ko ženem na planino in ko ženem domov!« >Domov? Kam?« »Tja v Partnahgavl Dale«, gospod, daleč tja da Vertofelza! Res, res, tam sem doma.* Tako sta kramljala dalje, spuščajoč se skozi temni gorski gozd. Mračilo se je že, ko sta dospela do samostana, in kozji pastir je moral nočili v sveti hiši. V refektoriju je smel sedeti pri opatovi mizi, ki je bil živahnega, razumnega detfka živo vesel. Smeje se je 8* O I PO D Na Grm! Absolventom Kmetijske šole oa Grmu! Vsi, ki udeležite proslave petdesetletnice Vašega zavoda, se pripeljite v nedeljo zjutraj in sicer: lz ljubljanske strani z vlakom, ki pelje ob 7.24 1% Ljubljane. K temu vlaku imajo zvezo vlaki iz Rakeka, t Vrhnike, iz Kamnika, Zidanega mosta, Kočevja in St. Janža Poskrbljeno je, da bo ta jutranji vlak iz Ljubljane proti Novemu mestu primerno ojačen. Peljite se vsi v Kandifo, da boste imeli bližje v Smi-hel k maši, ki bo ob po! enajstih. Udeleženci z Gorenjskega, ki nimate v nedeljo zjutraj za novomeški vlak zveze, se pripeljite na Grm Že v soboto popoldne. Odhod iz Ljubljane ob 12.30 In 14.20 Od belokranjske strani se pripeljite v nedeljo zjutraj z vlakom, ki pelje ob 4.36 ir Metlike. Udeleženci iz okolice Krškega se pripeljite z Bflobtisotn, ki vozi iz Krškega ob 6.35, iz okolice Brežic pa z avtobusom, ki peljo iz Brežic ob 6. Iz okolice Novega mesta pa se kolikor mogoče vsi udeležite že v aoboio dopoldne maše za rajne učitelje In tovariše, fci bo ob 10.15 v Smihelu. Kdor pa v soboto ne more priti, naj pride v nedeljo zjutraj, da s svojo udeležbo počasti zlati jubilej šole, kjer ie bil vzgojen. Morebitno slabo vreme naj nikogar ne oplaši saj ste fantje od tare! Zato: Vsi grmski absolventi v nedeljo na Grm! Na »videnje! — Zveza absolventov kmet šol. Kraljevo znamenje kriz sloji Ono uedetjo se je vsa Notranjska nekam zganila. Od starih preizkušenih očancev, trudno sključenih mater tn skrbnih očetov do razigrane mladine, vse se je zbralo, da dostojno operejo sramotni madež, W je bil pred štirinajstimi dnevi za-grešen v središču Notranjske, v Dolenjem Logatcu. Pred štirinajstimi dnevi je namreč — kakor je »Doiuo'jutK U poročal — padel na hribčku nad Dol Logatcem evharistični kri i. Zločinska roka s« je drznila podreti, kar je ljudstvo z veliko ljubeznijo in epoštljivostjo postavilo. 7Mo se j« vsa (ara zbrala najprej pri molitveni uri v cerkvi in molila, da Bog odpusti iu razsvetli vae mslep-Ijenee. Prosili so: »Gospod, odpusti jim. saj ne vedo kaj delajo . .< Mogočno so donele po cerkvi evharistične pesmi. Nato je sledil« procesij®. Dolga vrsta sklonjenih glav se je vila po položni strmini; med petjem, ojačetiini te godbo domačega prosvetne^« društva in molitvami. Na hribčku so je zopet dviga! ovharistični križ, ovenčan s cvetjem in obdsn z mlaji. Pod križem se je zgrnilo ljudstvo iu g« obkrožilo — biki jih je če« sLož in Se mnogo šolske mladine — kot da ga hočejo s svojimi leleni straiiti in braniti vse lini življenja. Križ je na novo blagoslovil g. p. Ramšak iz Ljubljane. Ob njegovi besedi so zale-skeiale marsikomu od veselega gaaotja «*ize v očeti. Spregovoril je akademik C. Zebot. Njegove odločne besede so vzbudile v vseh neuklonljivo in budno pripravljenost, ki ne Sx.i dopustita, da bi se čez slovensko zemljo širila od tujcev naščuvana bogokletna dejanja. Mrzel veter je bril, p« je vela v dušah prijetna toplina, ki je odsevata z obrazov. V vseh udeležencih jo bita sitna volj« čuvati ta križ ia ga, ie treba, še na novo postaviti. Preko peščene zemlje valovite pokrajine pa je »oiiet odmevalo: »Kraljevo znam'nje križ stoji...« Is mznih krajev J&nilile. V nedeljo 13. d«' ob 8 popoldne bo v prosvetnem društvu »Snionea< v Mavčičah igra »Grobovi«, k! jo je spisal J. Jalen. To novo dramo Igrajo leto« — kakor pred par leti Vombergarjevo »Vodo« — vsi slovenski odri. Tudi v Mavčičah pričakujemo, da b« lepo uspela, »aj je zaajo zelo veliko zanimanje doma in v okolici. Slovenci v Zagreba. »Izseljensko nedeljo« smo prav lepo proslavili v Jeronimskl dvorani. Najprej je bil govor o naJem izseljenstvii in o ljubezni izseljencev do domovine. Pri tem je govornik rekel, da moramo tudi zagrebški Slovenci, ki sicer nismo izseljenci, pokazat! ljubezen do slovenstva s tem, ho-mo pozabili! Hiaje pri Žatemborka. Pred dobri® mesecem uato je zlobna in brezbožn® roka podrt« evharisti-Čen križ. Žalostni smo bili tega Bogu sovražni*;« in satanskega dejanja. Pa smo precej začeli misliti na zadoščenje iri slrer tak«, da bi zopet postavili svojemu Kralju Jezusu nov evtiarističon križ. io miki tudi izvršili in znova postaviti evharietiien kril še mnogo lepši io večji, kot je bil prvi. Novi križ je pravo znamenje naše vdanosti in zvestob« do Kristusa Kralja. Veliko se nas jo zbralo v nedeljo, 22. novembra po deseti maši okrog evhari-stiČJiega križ«, ko je bil blagoslovljen in smo tako očitno pokazali, da še gori v naših »rcih ljubezen do Kristusa Kralja. ftt. lernei Popolnoma tiho je praznoval v krogu svoje družine zlato porok« zaveden katoliški moi in ključar Lurške kapelice Škedetj Jožet ii ujegova zvesta, tiha žena Marija. 77 iet »e mu prnt nič ne pozna. Vsako nedeljo, četudi je slabo vrems, je med prvimi v cerkvi, kjer We tolažbe in blagoslova. Naročen je vsa leta rt« krščanske liste, ki jllt v-*n«koii prebere. Hiš« je znana po gostoljubnosti, kar ji prinaša velik blagoslov. Tudi mi i njim veselimo in želimo Se innogo tako trdnih let Bog polnil gospod Gosbert dečku leseni krožnik, da je jedel pastir in jedel, dokler mu ni znoj orosil čela — ni ai upal nehati, ker je bilo Se vedno nekaj na krožniku. Po večerji so vzeli menihi dečka v sredo medae in imeli z njim svoj kratek čas. >Kako ti je ime?« so ga vprašali. »Ebervajn.« Tedaj so se zasmejali. »Veprov prijatelj!«' — Ta se mora dobro poznati z divjimi svinjami. Lepo ime ti je izbral tvoj oče. Debelo jih je pogledal. »Saj nimam očeta.« »Ne očeta? Čigav pa si? Materin kajne?« Odkimal je. > Podložen sem graščaku na Vertofelzu — in nimam matere.« Spet so se zasmejali. »Poglejte fantiča! Nima očeta in ne matere, pa je vendar prišel na svet. Kako »e je to le zgodilo?« »Jaz vem, povedala mi je Dimuda.'. »Dimuda? Tako? Kdo je pa to?« »Planšarka.« »In kaj je dejala?« »Rekla je, da me je rojenica ulovila v svojem otro-Skem bajerju in me izgubila na cesti, preden je prišla do hiše, kamor me je bila nesti hotela « Tedaj so se eni zresnili in majali z glavami, drugi so se pa smejali, in v tem ko je gospod Gosbert molče prisluhnit so vprašali: >Kdo neki te je našel?« »Stari Ostalar z Ajbenskega jezera, postrvji ribič. Na rimski cesti me je našel, ki gre mimo Partenkirha, sredi med bukovjem, drobceno majhno dete lu divja svinj« je stal« nad menoj, iu v tem ko sem venomer kričal, me je prevalila z rilcem. Toda, ko je zagledala Eber veper = divji merjasec. Ostalarja, je zbežala stran in on me je pobral ter odnesel v graščinske hleve na VertofeU. Taln je vse povedal, kako je bilo in zato so me krstili za Ebervajna. In tako sem pač odrasteLc »Pri Dimudi?« je smeje se vprašal neki brat. »Ne, gospod, pri kozah v hlevu.« >Brez očeta, brez matereI< je zašepetal oče Aco, star menih in je z drhtečo roko nežno pogladil fanta po temenu. Deček je utihnil in plaho gledal. Toda gospod Gosbert ga je prijel za roko in ga potegnil k sebi: »Ne brez očeta! Ne, Ebervaju, očeta imaš tudi ti! Ali ga ua poznaš? Poglej gori k njemu!« In gospod Gosbert je pokazal kvišku. Ebervajn je dvignil oči, zastrmel v Jeseni z rezba-rijami okrašeni strop in vprašal z zmočenim smehom: »Ali tiči tu notri v lesu aii je pa nad strojiom še neka izb«, kjer prebiva?« Nastal je smeh, da je odmevalo od sten. Celo gospod Gosbert se je muzal; in ko je bilo zopet potihnilo, je vprašal: »Povej, Ebervajn, kaj pač meniš, da naj Se bo iz tebe?« Tedaj je dečkov obraz zasijal »Dve leti še moram pasti koze, toda potem, gospod, ko '/rastem Še za ped in imam tnko močne roke, da morem metati o sten in vleči veliki sak, potem ma vzame stari Ostalar v uk, ia bom ribič.« »Da, Ebervajn, ribič boš!« Gospod Gosbert je vstal in položil dian dečku na ramo. »A ne ribič, ki hodi za ščukami in postrvmi, temveč tak, ki lovi duše. Povej, Ebervaju, aH ti le v«eč v samostanu? Ali ne bi hotel ostati pri nas?« Deček je osuplo pog,'edat, potem pa je ošinll z urnim pogledom mizo, kjer so bili še ostanki večerje. renče, Danteju, pa je 'lajal skromno podporo -»Kdaj boš livel ti, kakor živim jaz?« vpraša nekoS norec Danteja. - »Ko bom naiet gospodarja, ki b» meni podoben, kakor i« tvoj tebi i« je bil Pcnte-jev odgovor. Na Ukalat ialunifi. »Pri na* je t« varnost potnikov dobro preskrbljeno. Železniške nrsre-če eo Izključene.« - »Motite se, nesreč« nikoli n« poriva. Tudi r.a vaši progi lahko trčita skupaj dva vlaka.« • »Kako neki, ko pa imamo ««mo en vlak!« Vino namesto mleka. Ugledni frano. znanstvenik prof. I.oubet, bivši načelnik univerzi tet. kli-hike v Toulouseu, se i« postavit na stališče, d« je rdeča vino za dojen?-ke prav tako priporočljivo kakor mleko. Seveda ga ne smejo piti kar po steklenicah, temveč po 5 g na 2 in četrta funta telesne teže do 20. meseca. Ta pijač« je baj« dobra zaščita dojenčkov zoper nevarne črevesne bolezni, razen tega, Pra" v! profesor Loutet, "» postanejo otroci, ki s® jih vvzrodill« z rde«« vinom, nikoli - »U«®0" liki. gu živil — Pred tednom smo videli sliko is Španije, kako komuni«« popravljajo. Tudi pri na» TidlS t*k pondrav » ims4)o. Kaj pa to pomeni, mi-■lim, pozdravljajo, »anii ne vedo. _ Po nakaj »urovlli napadih, ki »o ae dogodili v mesecu novembru, med katerimi je bilo nekaj roparskih, je poslalo ozračje mirno. Vidi ee, da je potreben oster nastop proti domačim postopa«em, dcer ne bo miru. 8v. Gregor. Prvo adventno nedeljo na večer -'e bil v cerkvi blagoslov električnih naprav in nato tlavnostna razsvetljava cerkve. Udeležili »o se slavnosti nadzorniki, ravnatelji, inženjerji in uslužbenci banovinskih električnih zavodov. S slastjo so poslušali v cerkvi navdušeno ljudsko petje. iSvetla ivezdlca, prelepi lira« neba, Marija...c in zahvalna pesein je kar dvigala srca v {arobno razsvetljeni cerkvi, ki je bila zunaj z zvonikom vred bajno obsevana. V Domu, v polni dvorani so bili nato pozdravni in zahvalni govori gosjiodu banu, ki je bil radi jKisvetitve cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku odsoten in drugim visokim gospodom ,ki so nam naklonili neprecenljivo dobroto elektrike. Ob enajstih sc je megla dvignila in zablestel je v živi luči evharistlčnl križ, ki ga je mojstrsko postavil tehnični vodja g. Fr. Ilolc, za kar Be inu prav iskreno zahvaljujemo. Visoko nad vso župnijo je aial v žarki luči in čutili smo to, kar je najbrž čutil ce-►ar Konstantin, ko ga jc gledal z napisom: »V tem znamenju boš zmagal N- Ta prekrasni križ nam bo lela in leta ob posebnih praznikih Gospodovih budil v srcih hvaležnost, ljubezen in zaupanje do Njega. ki nas je odrešil na njem. Kaku pri Krškem. Cirob je zopet zasul moža, ki zasluži, da mu tudi v Domoljubi postavi skromen spomenik. Saj je bil pokojni Jožef Vizlar iz Gmajne človek, kakršnih današnja doba tako zelo pogreša. Kot gospodar marljiv, iskren kol katoličan. Dasi oddaljen od tare, ni prihajal samo k nedeljski maši, v cerkvi ga je bilo videti tudi popoldne in ob delavnikih. Za cerkvene potrebe je imel vedno odprte roke. Pod njegovo streho so našli zatočišče samostanski bralje, kakar jili je, proseč miiodare, mimo privedla pot. Bil je večkratni občinski odbornik v vrstah bivše SLS. Bil je umevno tudi prijatelj in naročnik naših listov. 7H let starega ga je dohitela smrt. Večna mu luči Uraigoie. V Poljanski in Selški dolini, v Bohinjskem kotu in tja čez Kropo, do Bleda, Radovljice in Kranja ima naša sv, Lucija prijatelje in častilce. Letos bo njen god in romarski shod v nedeljo lil decembra. Ako lin vreme ugodno. ovzroča žolto barvo kože ln sluznic. To barvo opazimo razločno posebno potem, ko prične spočetka s krvjo prenapolnjena koža bledeti. Pri nekaterih otro-klli je seveda komaj Viilna. Običajno ta zlate-nioa ne traja več nego leden in nima škodljivih Posledic, Ce pa traja ''ulj časa in se |>ojfsvijo kakšne motnje, je treba na vsak način pozvati »I ravnika. Preveč zahteva. Naša mlekarica se je včeraj zakasnila ln ko smo jo »prašali, zakaj je prinesla mleko tako pozno, ie odgovorila: Po zakonu o živilih mora biti v nlru mleka 1)000 Itak te-"J- Zdaj pa pomislite, »oliko časa traja, preden flovek sešteje te mrcine. Zaljubljene«. »Zakaj je tvoje srce tako ne pričakovano ohladilo?* -»Pomnil sem se Se pralno, da znaš napra-°geuj v srcu, v peči P« ne.i Jesti vsak dan kakor samostanci, zakaj bi mu to ne gčdilo? Hrupno so ga obstopili menihi, in gospod Gosbert je ponovil svoje vprašanje: »Ali ne bi hotel oslati pri nas?« Tedaj je pritisnil deček brado na prsi iu zajeeljal: »Da, da, gospod, rad bi že, če bi le smelk >Tvoja volja je tvoja pravica! Ostani torej in nosi obleko Cerkve, ki te osvobaja vsakršne sužnostik — Gospod Gosbert se je obrnil proti nekemu menihu: iDaj mi en denar!« Menih je odpel usnja! mošnjiček od pasa in izročil opatu svetel novec. Molče eo stali drugi naokoli. »Toliko je vredno tvoje suženjstvo!« je spregovoril gospod Gosbert in položil denar na Ebervajnovo odprto dlan. Temna rdečica je zalila dečkov obraz; toda ko je hotel zapreti prste, mu je izbil gospod Gosbert novec iz roke, da je zletel do stropa, zvenčeč padel na tla in se potočil po deskah v kot. >Nič več nisi podložen, odpadla je od tebe sužnost, Ebervajn Frinian« ti bodi ime s te ure in sin fi samostana!« Deček je slal in ni vedel, kaj »e z njim godi. Gospod Gosbert ga je prižel nase in ga poljubil na čelo. »Multis itineribus fata decurrunt, te m viam salutis do-minus inducatk4 Nato je pomignil onemu staremu menihu k sebi. »Vzemi dečka, Aco, dajem ti ga v vara vo, bajti dobro sem videl, prvi tvoj pogled zanj ,e bib, ljubezen Vzemi ga in mu pripravi ležišče v svoj. celici! Ostrizi mu kodre in mu daj obleko sholarjevk ° Hazna^ pota hodi usoda, naj te privede Uospod ua poi odrešenja 1 Pater Aco je ovil dečka z roko in ga vlekel proti vratom. »Pojdi, fantič, hočem ti biti oče, dober, veš... ne mogel bi si boljšega želeti k Ebervajn se je dal voditi; menda je od vsega, kar se je z njim dogajalo, dojemal samo eno, da bo ostal v samostanu in to ga je očitno veselilo, ker se je smehljal. Toda ko jo prišel do vrat, mu je preletelo nekaj kakor strah mlado lice. Obrnil se je in zajeeljal: »Gospod! Ako ostanem, kdo bo pa jutri vardeyal moje koze K Gospod Gosbert se je nasmehnil. »Naj te nič ne skrbi, pred dnem še pošljem tja gor pastirja.« Ebervajn je pomislil, pa rekel: »In mu boš kajne, gospod, zabičil, naj ne ravna z njimi grdo. Nikoli nisem maral pasti s palico in bičem, vse slušajo na dob/o besedo.« Prijazno je prikimal goepod Gosbert. »Povedal mu bom.« »In ko pride tja gor, naj poišče nož, ki sem ga pustil na tleh, in Dimudi naj pove, da jo pozdravljam, in naj me kmalu obišče.« Tedaj so se menihi zopet zasmejali; tudi oče Aco se je muzal, v tem ko je vlekel dečka za seboj. Za roko ga je peljal čez temno vežo. Stopila sla v majhno golo celico; izpod stropa je visela glinasta lojenka z drobcenim plamenčkom, čigar trepetavi soj je razlival medlo svetlobo po stenah. Oče Aco jo posadil dečka na posteljno slamnjačo in stopil po škarje. Ko je padel prvi koder, in se je mrzlo železo doteknilo Ebervajnovega čela, je dečka grozljivo spreletelo. Tresoč se je skočil pokoncu in planil proti vratom; tam je obst.il in se plaho ozrl. (Nadaljevanje prih.) 6" sbora cnoije. defclena ia t*Mje it • Uu pokaže«*, da s* živo* sanimale m delovanj« našega dru&v«. S»:;;t! pri ftr*He*h. V nedeljo, dne 13. dec. ob S pop. bo pri na? gostovalo prosvetno društvo ii Artif pri Breiaaih s. igro is dinsinjih dni »Podrti krii« v L dej. Igra bo v GasiL domu. Med odmeri sodeluje tamburaiko društvo »Sioget Vsi prijatelji (epe igre vljudno vaMje&it K«rti. Xa£e prosvetno druitvo im« redne pto-svetne večere vsak torek rveier. Želimo ia vabimo, da jih v Hai večjem številu udeležujejo mladi in stari. Prosvetni večeri morajo posuti stilna šol« naše tare, kjer »e bodo vedno obravnavala vsa aktualna vprašanja., o katerih mor* biti sleherni Slovese« prav poučen. — Podružnica SVD bo imela svoj obioi sbor da? 27. decembra po deseti maji v dvorani prosvetnega društva. Vabimo vse, ki imajo veselje do sadjarstva in vrtnarstva Z* člane obveiool Tirani* pri Siriji Leki Preteklo nedeljo so v Kmetijskem doma igrali krs*BO in pretresljivo igro »£iv pokopane, vloge so reši H rse pohvale vredno, Igro ;e napisi! domačin Kušar Tone, ki je vodil tudi režijo. Z*r«ss *=• U fantje trudijo in delajo. da bi ohranili ljudstvo ta vero in narod. Kakor povsod, so tudi ti imeli velike težave ob času diktature. Vkljob tema so pa ostali ti kmečki fantje m dekleta dosledni ter delajo vedno bolj. Posnemanja čredno je, d* so obrnili vej dobiček us iffcir. Ztto se tudi vidi, da je društvu ljudstvo naklonjeno, saj je bila dvoran« dve nedelji po vrati nabito pola*. Prav ia potrebno je, da se kmečka mladica tudi samsia ta take stvari, zlasti se■*kubično mero sa **ako število hlodov in tramov Sestavit Mirko Logar. Založila Jagoslo-vanska knjigama v Ljubljani. Cen« vecani knjig! 45 Din. KsjtSm p« ae dobi tudi tm vsako vrsio lesu poeebej. Tako lassaso: Eaittae r«ž«*te* n skrsfei let. Sinit ta&ščoo steiertko mero najprej u pose ivtj - kose (hlode) v premeru od 7 e« d« 1<30 esss. ter sSožEeo do 1IJ5 sa. V drege:r oddelka so d>resf onse mere, ki se * trgovini "-»Jbotj običajne ia ae*tsvlie»e g« podlegi reiultatov ns po- iaseesae hlode iz prejšnje«« oddelka, ki naj služijo Stadjir prv\» po »ef hlodov ene in »la dolaiaa ta premera » prodajo (torej od 1 do 100 hlodov v f*?» »»ra »agirabsiea. »Vsa a* sT#t» miiae« (III. tidaja) se dobi in naroča v Ju- gosioTaaski knjiaarai v LiubljanL Cena partituri 3 Din. Priljubljenost te pesmi, ki astreza vsem predpisom ts petje pri fitgrebib — je dckai ie treti« izdaja. Rc-sediSo in skladbe — oboje je resno. >'arožite" B Kane &ie» iae na. tikridacijo teetskih dol-iOT po členu 9 pravilnika k uredb! o likvidaciji i>r„etakih dalgov: Obra^oa bmstskega dolga pc odstavku 1, člena 38. uredbe o likvidaciji kmetekih dolgov in odstavka 2, f!er,a » pravilnike o ta meni doliniikih tlstla z novimi obvesairami, komad 1 Din, ter Ob»wmirt. iidaoa y0 siredbi o likvida-riji kmetfkih dolgov, komad i Din. Pole? te» • likiridaeiji km»««kifc delsts*. S Din. ter PnrOsfki k creo smotrnem načrtu. Dolžnost občinskih upr,» je. d« dajo po svojih zaupnikih pregledati VH gnojišča in stranišča po va«eb, kakor tudi pasj, telili'*. Za vsako gnoiiiic je ireha ugotoviti, a'|l je betonirano in [lokrlto e hrastovimi plohi, u vsako stranišče pa, ali je zidano in ali ima po-sebno betonsko greznico i betonskim pokrovom. Kar se p» pasjih ležiSč tiče. je treba ugotoviti, ali je bivališče priklenjenega psa tako postavljeno, da pasji iztrebki ne prihajajo na travo, ki sluH prašičem za pate. O vsem tem naj občinske uprave sestavijo posebno prii-glednif«, ki naj jo SJoSljeja v prepiru tudi okrajnemu nsčelstvu. Ureditev »seh teh stvari spada lako v idrav-■rtveno ln gcajK^tarsko korist posamezni kov. kakor tudi v skupno dobro nafioga osroda 7-a povzdigo tujskega prometa v ns;.i ožji domovini je to bi-stveneg« [»mena' I mo vite ji; posestniki so dolini, da sami s svojim denarjem nred» pri sebi, do?!m naj M se ta uboineBe zadeva izvedla s javno pomočjo. V tem poetedu »e občinske -iprave iahko obračajo za podj?nro ns okrajne kmetijske odbore, n* Hi gi je tiski zavod v Ljubljani in ni barako upraTO v Ljubljani. Podrobna navclili o tem dobe interesenti creirom« občinske uprave v Zakonu o podpori z« asanudjo vati. ki je rar-fliaSen v Uradn. listu S8 I ISTO. v Pravilniku o izvedbi de! z* atanarijo va«l. objavljenem v Sluib. listu 21. jun. 19«) to v Navodilih za izvajanje ««a-narijskih det, ki je Iritel v Siufb. liste 27. dec. 1930. To je najv&ineiša zakoaodajs v tera pogledu, ki naj b! jo poznali dobro vsi občinski odVn Sankasje i« drsanje p« javsih restak je prepovedano. Smučanj« po javnih cestah je dovoljeno, če ne ovira promet* in če nt s tein ogroiena oseb- RAZNO Oran* v surssti La stalo ljudi im« pravi pojeai o tem. kako malo hrane, zlasti aieaie is posebno v sffcarastt. pc-treb«je njih teto. d« ce !«kko ohrani zdravo. V starasti so tsajbol^a hrana teiecjava. Btaiaate jedi sadje, mleko, kjtkae ia podotma. Mnoiiao jedi je treba tedaj va»-kako omejiti. Ki rrrok« ta bojaiea. ht po*Une teto v starosti aislo boij saba. To je urad rmaej-šioe i»sa«sj«ve »oovi -Tudi t alkohoSoni morejo biti stari Ijudj-e velo previdni. Seim^raost v tem pogleda jim c« vak eatiii neprimerna bolj škodi nego oseitua n* vHlrp, nsijS. »kdaaje nari ran je. da je >'n:>o mhko *4s.rost2<. je zg&e dvooijive vrodnostil isto velja tusfi a aeiaieroeta kajenju ^esuifas f.«gaaaea si uae tedaj, ko »i men ii oesebičsosti." ŠijilitU ias Topktle bliska ie niso nfitsnfoo iimeri!!. Ve m sam«, da soa&a ved tisoč stopaj. Po a-s« j« dogaaio, d« »topi blisk indi plati-novt siMSua a& sireio- V flaaf? - j. O.: Fr® p§i§ce Tudi drugeiga dae #e ni kesal svojeg® »klepa; kajti težke roke mojstra ia njegovih pomočnikov »o menda irbile ix njega rso visokost Proda! ie draguljarju stoj zavojček m visoko »no, kupil si hiSo in si aredil delavnico ca stoio obrt Ko je biio vse v lepem rad« in tudi napi* tsad vrati: »Labakan. krojač,« se je tmM Ib i S. vaako in nitjo, ki jo je nai-el t »bojčko. krpali otela-čflft. ki mu ga je njegov mojster tako strahovito rttt-dejal. Med tem so g« poklifali >>i c-r-ia. m ko se bobe «opet vsestl da bi caprej Šival uglede »k; ^o-viteea^ givanka je marljivo šivala.'as da bi jo kdo vodil, in delala majhne "lične fcve. k&kvr jih ni d^tai Labakan niti v trenutkih svoje največje tpretnortL Zares tudi najmanj« dar dobrotne riie je koristen in velike vrednosti! T'>ifi S« drago dobro stran je imelo to darilo; konec aitš namreč i nikoli pofel, pa naj je bila igla Se tako prida*. Labakan je dobil mnogo odjemalcev ia j? bii kmalu najimenitnejši krojač daleč naokrog; ssr*iasa! je obiaKla u. napravU aa njih p m Bv a Jivsako ir, ta je urno delala dalje sepretntosaa. dokler m bito oblačilo dogotovljeoo. PH mo.istrB Labakaaa je ksia-ln naročalo obleke rim mesto, zakaj delal je. iepo in prav poc«i; samo temu go se fediM ijndje v Ašeksan-driji in majali t giara da dela eomočnilsov in pri »prtih vratih Tako s* je BresaiBt terek ca zafcojj&n. ki je ob-Jjubljal sreč« tn bogastvo; »t»3 ir. bogastvo, četudi le v skromni meri, «la spremljala vsak korak vriega krojača. Ln fe je slikal o slavi mladega sultana Omar-ja. ki so ga vsi poveličevali; č« je sliSa!. da je ta junak ponos in ljubezen svojega ljudstva in strah svojih sovražnikov, je misli! nekdanji princ sam pri sebi: »Vendar je bolj&s, da **sn ootal krojač, zakaj je le prenevarna stvar, stremeti po časti in slavi « Tako je živel Labakan sadovoljen sam s seboj in spoštovan pri svojih someščanih, iss če ni Jivanka med tem izgubila svoje moči. Siva še sedaj i večno nitjo dobrota« vile Adolzaide. S-ept ii AleksJUBdrije ia ajecavi »utnji. Ali Banu. Šejk U Aleksandri je bii čuden moi Kadar je fel ijutraj po mestnib tslieah. s turbanotn na glavi, ki je bil zvit iz najdragocenejših kašmirjev, v obleki ia t t^jgatim pasom, ki je bi! pet- deset kamel vreden, kadar je počasi in dostojanstveno koraka! t cagubanfeniin čelom, s stisnjenimi obrvmi, z očmi uprtimi v tla in na vsakih pet korakov zamišljeno si gladeč dolgo, črno brado: kadar je tako stopal proti moieji. da bi, kakor je njegovo dostojanstvo zahtevalo, bral vernikom ia korana, ao ljudje n» cesti postajali, gledali za njim in med seboj govorili: Kako lep. postaven moi — in bogat, bogat gospod je dostavil drogi, iek> bogat; ali ni grad ob stambul-skem pristanišču njegov? Ali »ima posestev in polj« in mnojfo tisoč glav iivine in celo množico suiojev? Da, jo dejal tretji, in Tatar, ki g» i* ssdnjič P«1«1 k njem« u Stambula aam veliki g^pod, ki naj g« prerok blagoslovi, le-ta mi j° 80 uvodo-nr.f i1 Pr'P''avlJenost mestne občine, da P -r Plevam kmetov po možnosti uetreže, " " ?P®»rJa11 aa dejstvo, da je trošarina MM«vB.Hh f°hodkOT ®e«tne občine ter da bo zahtevam kmetov mogoče ustreči te v toliko, kolikor bo mogoče najti kritje drugod. '"red8t,i™ikl Kmečke »vete so Izjaviti, da se dobro zavedajo, da Je mestni občini nemogoče, tro- krnM?« ,Klpravlti- izjavili »o tudi, da so 'leJkoprej pripravljeni plačevati užitnino odpridelkov, ki j,b uvažajo v mesto, toda treba je upoštevati, da se na vrtino kmet. pridelkov pobira tTLr'luT U ?ižiai' kut j® bi!a »peijaaa v L 1930, i . ,teh kmetijskih pridelkov mnogo f|1rbet ne žvečiti betel, da celo »uženj » pahljačo iz pavjih peres se je zastonj trudil; zakaj gospod ni opazil, če ga je kaka muha bren-fe obletavala. Pa so često postajali, ki so hodili mimo, se čudili krasoti hiše, bogato oblečenim sužnjem in udobno-•tim, ki jih je vse dihalo; toda če so potem motrili ieJka, kako je resno in mrko sedel pod palmami, ni- :1 Žvečilni poprovec, narejen 1* listja ailtiilh grmov in palm. in sadov rasnih kamor obrnil očesa razen na modrikaste oblačke svoje vodne pipe, so majali z glavami in govorili: »Resnično, bogati mož je ubog mož. On, ki ima mnogo, je revnejši kot berač, ki nima nič. Zakaj prerok mu ni dal pameti, da bi užival svoje bogastvo«. Tako so govorili ljudje, s© mu smejali in šli dalje. Nekega večera, ko je šejk zopet sedel pred vrati svoje hiše pod palmami, obdan od vsega sijaja zemlje, in žalostno in samotno kadil iz svoje vodne pipe, je stalo nedaleč od tam nekaj mladih ljudi, ki so ga opazovali in se smejali. »Resnično,< je dejal eden, »nespameten je ta mož, šejk Ali Banu. Ce bi ime! jaz njegove zaklade, bi jih znal drugače rabiti. Vsak dan bi živel sijajno in veselo. Moji prijatelji bi morali obedovati pri me-n v velikih sobanah te hiše, in vriskanje ln smeh bi morala polniti te žalostne dvorane.« »DM je odgovoril drugi, »to bi ne bilo napačno, toda množica prijateljev požene premoženje po grlu, tudi če bi bilo tako veliko kot sultanovo, ki ga prerok blagoslovi. Toda če bi sedel zvečer tako-le pod palmami na lepem trgu tukaj, bi mi morali oni sužnji tamkaj prepevati in gosti, priti bi morali moji plesalci in plesati in poskakovat! in vsakovrstne umetnije nprazarjati. Zraven pa bi prav imenitno kadil vodno pipo. srkal sladki sorbet in bi se vsega tega veselil kot bagdadski kralj.« »Sejk,< je dejal tretji teh mladih ljudi, ki Je bil pisar, »šejk je baje učen in moder mož, !n resnično, k«dar bere iz korana, se mu vidi, da pozna temeljito vse pesnike in knjiy# modrosti. Ali p« tudi tako živi, kakor se spodobi pametnemu mož«? Tatn stoji en-lenj s celo kepico zvitkov v naročju, svojo prazaično vodih; platina ee začna topiti pri 1690 stopinjah toplote. V zadnjem času so poizkušali s strelovodi, katerih vršičke so prevlekli s tako zvaniro iridijem. Blisk je stopil tudi iridij, zakar Je treba nad 2000 stopinj. Torej znaša toplota bliska še nad 2000 stopinj. Leta 1934 so Američani pokadili 129 bilijonov cigaret. Lansko leto je ogeoj povzročil v Združenih državah ameriških za 376 milijonov 652.000 dolarjev škode. Dvoumno. Zdravniki »Vso sem vas prelskal tn reči moram, da sto zdravi ko ptica v zraku, O, ko bi le jaz imel vašo srce!« - Uršika: lAh, gospod, moje srce pa že lahko Imate.« Njegova ljubezen. Jurij: »TI praviš, da se boš poročil z bogato Uršiko iz ljubezni.« - Ožbolt: »Clotovol Toda, seveda, iz ljubezni do njenega premoženja.« Tolažba. »Gospod doktor, ali je rea, da ae posreči to operacija samo enkrat v desetih prime-rib?« - »Da, toda ram se ni treba bali, devet s« mi jih je že ponesrečite, a ste deseti,« Iz pisarne Kmečke zveze Enotne štampiljke Krajevnih kmečkih »vei Glavni odbor Kmečke zveze je sklenil, da se ia vse Krajevne kmečke zveze uvede enotna Stampiljka in je to tudi že razložil v svoji okrožnici St. 2 z dne 25. julija 193(5. Vendar opažamo, da poedine krajevne organizacije te okrožnico niso pravilno razumele, zato n« tem mestu še enkrat navajamo sledeče: Glavni odbor ni naroČil ca vse Krajevne kmečke zveze štampiljk naprej, ampak (o stari šele po vsakokratnem naročila od teh. Takrat smo tudi dejali, da se naj naročajo potom glavnega odbora in ne pri katerem koli graverju. Vse lo iz razloga, ker ima le naš graver načrt, po katerem lahko izdeluje štain-piljke enotne in poleg tega je radi večjega naročila tudi cena manjša. Stampiljka z blazinico stane Din 33.50, brez blazinice pa 23 Din. Te zneske lahko poravnate tudi na ta način, da pošljete v kuverti nerabljene znamke v odgovarjajočem znesku. Vsem onim Krajevnim kmečkim zvezam, ki štamjiiljke še niso naročili, priporočamo, da si jih čimpreje nabavijo. * Pripravljalni odbor Krajevne kmečke zveze v Kevorja pri Tržiču je sklical za preteklo nedeljo ustanovni občni zbor, na katerega je prišlo mnogo kinatov iz okolice. Glavni odbor Kmečke zveze je zastopa! načelnik Brodar, ki je zborovskem raztolmači! pravila, jih vzpodbudil za stanovsko organizacijo in jim prikazal, kako potrebna je danes Kmečka zveza. V svojem temperamentnem govoru jo navdušil vse one malodušne-4e, ki so že skoro obupali, da bi bila možna kakšna uspešna rešitev. Takoj po občnem zboru se je v Kmečko zvezo upisalo veliko število članov. Naj bo to poročilo zopetna vzpodbuda onim, SEOVEJSEC H VODILNI SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK. PlSl V DUHU KATOLIŠKE AKCDi. STANE NA MESEC 25 DIN. PIŠITE, DA VAM POSUEJO NEKAJ ŠTEVILK BREZPLAČNO NA OGLED, NASLOV: »SLOVENEC«, UUBUANA. JUGOSLOVANSKA TISKARNA. tudi gospodarskih je predaval tajnik Kmečke zvo-za o uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov in razložil odredbe, ki se kmeta najbolj tičejo. Po sestanku je bil razgovor o vseh [Mirečih vprašanjih zlasti pa o težkočah, v katere je prišlo tarnošnjo kmečko ljudstvo vsled slabe letine in prezgodnjega snega, ki Je s svojo težo polomil ogromno sadnega drevja. Izrekli so prošnjo, naj Kmečka zveza posreduje na banski upravi, da jim bo dala nekaj drevesc po znižani coni. Prihodnji sestanek st! je določil za drugo nedeljo v januarju. * Kmetje! Se p o s a b i t e na koledarček »vole »rganitaeije! Vaša legitimacija je in vodit v vseh vainih vprašanjih kmetstra. Nikogar ne sme biti, ki bi si ga u« nabavil. Radi svoj? prlročnosti segajo po njem tudi oni, ki niso člani Kmečke sveie. Obrnit« se na tiskarno sv. Cirila v Maribor ali pa na glavni odbor Kmečke sveže i naročilnico. Koledarček stane 10 Dia. * Plenarna seja glavnega odbora Kmečke zveze bo v nedeljo, 13. decembra, v Celju. Krajevne Kmečke zveze oj>ozarjanio na to, da imajo skoraj v vsakem okraju svojega zastopnika, ki je član glavnega odbora, pa naj njemu jiovedo. kaj jih najbolj teži. Dnevni red seje obsega važne točke, zato prosimo odbornike, da se seje potroštevilno udeleže. Gornji grad. Da nisem jaz, lažnik, kakor m! hoče dokazovati g. Hren v zadnjem dopisu v »Domoljubu«:, se moram še enkrat oglasiti. Se enkrat jioudarjam, da je bila gospodarska listat v naši občini ravno taka, kakor listi- istega imena po drugih občinah, kjer »o jih sestavljali izključno ljudje nain nasprotnega političnega prepričanja. Prav dam dopisniku, ki trdi, da zanjo ni bilo agitacije. Kmetje zanjo res niso agitirali, ne moki še sedaj oklevajo ali bi pristopili h Kmečki zvezi ali bi preje počakali, kaj bo dobrega ta organizacija naredila. Takim rečemo, da napačno računajo. Če hočejo biti deželni čimveč pravic, če bi radi sebi in svojim pomagali cim uspeSnej-še morajo priti zraven, da !>o število večje, da l>o moralna sila res tuko izdatna, da »e je ne bo moglo prezreti. V Kmečko zvezo torfj vsi, pa delati v njej. ¥ Krajevna kmečka zveza v Zagorja ob Savi ja imela v nedeljo Bvoj redni mesečni sestanek. Poleg drugih vprašanj, tako organizacijskih kakor remo pa trditi, da zanjo niso agitirali naši u,;. zagrizenejši nasprotniki. Priznamo tudi, ija L bilo na tej gospodarski listi nekaj pristašev JU/ toda vsakdo, ki se na politiko količkaj razum« ve, koliko pomenijo za stranko >|>rintušk, ki J pri volitvah obrnejo hrbet. S tern sami (Hikažojo ua so so iz stranke izbrisali. Sicer pa je ne|,'aj takih kandidatov, ki »o bili zapeljani, volilo naSo listo, nekaj pa jih je ostalo doma. Tudi radi ver. jamemo, da po volitvah ui bilo petja... i\. vio Korošec«, bile diktirane kazni 10 dni zapora in 150 Din globe in povrhu še 520 Din glob« politične oblasti. Prič imamo na razpolago dovolj, tako da lahko vse svoje trditve tudi pred sodi' ščem dokažemo. Zato vztrajam-) na dopisu, ki j« bil priobčen v 47. štev. Domoljuba. _c Lenkovee pri Krškem. Pri nedeljskih volitvah smo res častno zmagali. Vsa tri volišča Izkazujejo — ogromno večino, in sicer: Volišče v Leskovm (1): JRZ 315, skupna opozicija 38. Volišče v U. skovcu (2): JRZ 240, skupna opozicija !<2. Vo-lišče pri Sv. Duhu: JRZ 255, skupne o;>ozicija 25. Torej je dobil nosilec liste JRZ g. Stare Frane skupaj 810 glasov, nasprotnik ps le I4r>, tako. je edino on jirišel v odbor, naša lista pa ima 29 odbornikov. Zmaga je bila še bolj sijsjiia kot smo pričakovali. Čast našim zavednim volivcem! Vo-tltve so se v najlepšem redu izvršili Slomnskl dem JE NA« CENENI POPOLDNKVNIK, KI (IA SVOJIM CITATKUEM TOPI.G PKIPOKOCA-M O. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 iN STANE MEH ETNO SAMO 52 DINARJEV ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA < JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PlfilTR NA DOPISNIH UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V Ul B-UANO, NAJ VAM POftUB NKKAJ ŠTEVILK LISTA NA OOLED ¥ vsako hiio Domoljuba1 Kaj je najhitrejše, Učitelj: »Kaj je na svetu najhitrejše?« - Učenci prvega razreda ljudska tole ugibajo: vlak, tramvaj, zrakoplov, in končno Jo pogodi Francek, ki reče: »Misel.« - Učitelj pohvali brihtnega Francka, a še se oglasi v zadnji ktopi Jankec, ki meni: »O, ni res, stospod očiteij; rok našega ate-k« je Se hitrejša. Zadnjič sem str! stensko uro in Se nisem niti dobro pomislil, kaj sem storil, že at-m jih imel pet na zadnjim delu telesa « Mmte »Striček, če mi ne daš 1000 Din. skočim v vodo.« - »Nahod dobiš.« - »Ali pa si poženem kroglo v glavo.« - »Odleti od tvojega Ae la.« - »Krstiti se dam.« - »Veseli bomo, da smo ae te odkrižali.c - »Opustim študije in otvorim nu nasprotni strani ulice konkurenčno trgovino.« -»Tu imaš denar.« človeško telo sestojt povprečno iz 16 odst. kosti. 42 odst. mišic, 14 do SO odst. žlez. živcev, kože in drobovja. Ki isčno, da je pro-paiteS duh v borbi s silo, nego, da duh še ni zmagal, da si ni še podvrgel pesti obleko bi dal za to, da bi smel le enega izmed njih brati, kajti brez dvoma m to redkosti. A oni Sedi in kadi in se za knjige niti ne zmeni. Ce bi bil jaz Sej k Ali Banu, bi mi moral tisti dečko tamle brati, dokler bi mu sape ne zmanjkalo ali pa noč prišla. In tudi še potem bi mi moral brati, dokler ne bi zaspal.« »Ha, vi pa res veste, kaj se pravi imenitno živeti,« se je smejal četrti. »Jesti in piti, peti in plesati, izreke Citati in poslušati pesmi borih pesnikov! Ne, jaz bi to čisto drugače, napravil. On ima najkrasnejše konje in kamele in denarja na kupe. Jaz bi na njegovem mestu potoval, potoval na konec sveta in še k Mosko-vičanom in celo k Frankom. Nobena pot bi mi ne bila predolga, da bl videl krasote sveta. Tako bi storil jaz, če bi bil oni mož tamle.t »Mladost je lepa in ljubi veselje,« se oglasi star mož skromne zunanjosti, ki je gtal poleg njih in poslušal njihove pogovore. »Toda dovolite mi, da vam rečem, da je mladost pa tudi nespametna in blebeta kar tja v en dan, ne da bi vedela, kaj dela.« »Kaj hočete s tem reči, starec?« vprašajo začudeno mladi ljudje. »Ali mislite g tera nas? Kaj vas briga, če nam ne ugaja način šejkovega življenja?« »Ce kdo ve kaj bolje kot drugi, naj popravi njegovo zmoto, tako bo6s prerok,« odvrne stari mož. »Šejk, to je resnica, je oblagodarjen z zakladi in ima vse, kar si srce poželi, toda ni bre« vzroka rešen in žalosten. Ali mislile, da je bil vedno tak? Ke, še pred petnajstimi leti sem ga videL pa je bil živahen in čvrst kot gazela, in živel veselo in ni zamelaval užitkov, ki jih nudi življenje. Takrat je imel sina, veselje svojih dni, lepega in izobraženega, in kdor ga je videl in slišal govoriti, je moral šejka zavidati za ta za- klad, zakaj bil je šele deset let atar in vendar io tako učen kakor drugi komaj v osemnajstem.« »In mu je umrl, ka-li? Ubogi šejk!« vzklikne mladi pisar. »Bilo bi zanj tolažba, če b! vedel, da je odšel v prerokov« bivališča, kjer bi bolje živel kakor tu v Aleksandraji. Toda to, kar je izvedel, je mnogo hujše. Bilo je v tistem času, ko so prišli čez morje Franki kot gladni volkovi v našo deželo in se z nami vojskovali. Vzeli so Aleksandrijo in šli odtod vedno dalje in dalje in se bojevali z mameluki. Sejk je bil moder mož in je dobro izhajal z njimi. Toda bodisi, da jih je skominalo po njegovih zakladih, bodisi, da so mu zamerili, ker se je zavzemal za »voje brate po veri, ne vem natanko, skratka, nekega dne so prišle v njegovo hišo in ga obdolžili, da je skrivaj podpiral ina-meluke z orožjem, konji in živili. Naj je še tako dokazoval svojo nedolžnost, nič ni pomagalo, zakaj Fran. ki so surovo, trdosrčno ljudstvo, kadar jim gre za lo. da izsilijo denar. Vzeli so torej njegovega sina, ki mu je bilo ime Kairam, kot talca s seboj v svoje šotorisce. Ponujal jim je zanj mnogo denarja, a oni ga Illf!l) spustili in so ga hoteli izdražiti za še višjo ceno. P* so nenadno dobili povelje od svojega paše ali kar je že bil, da naj se vkrcajo na ladje. Nihče ni v Aleksan-driji nič vedel o tem, in — iznenada so bili na odprtem morju in so gotovo vlekli malega Kairama, Ali Banujevega sina, s sel>oj, zakaj odslhmal se ni ntC več slišalo o njem.« »O ubogi mož, kako ga je Alah udaril!« so eno-dušno vzkliknili mladi ljudje in gledali sočutno šejka, ki je sredi vse krasote žalostno tn samo"10 sedel pod palmami. m»v. bo MoIS oglasnik Vsak« drobna v»tl«a ali oje prostor velja zh ®akr»t Dta 5. Naročniki »Domoljuba*4 plačajo samo polovleo. ako kupujejo kmetijske po-IrebiHiiBe aH prodajajo svoje pridelke ali ISčefo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. Prhtftjbto« m raste sgime se plaiuje naprej. iizarsfiep valenca sprejmem. MtzarBtvo Andlovie, Škofljica. SslMilj *kc prodam. Blato 12 p. Grueuplje. w kraetska dela sprejmem. Naslov v upravi »Domu ljuba« It. 18.110 možnosti sestri) j oa kmetijo sprejme i Babnik (Hode), Toma-i levo 17. i „ vit siasendolee tsip Hm, jo mesecev star na prodaj. Mohle. Cikava 22 dmarje-.Sap. IfaltiM M uiitsreko iaiSREC obrt takoj sprejmem. Anton Kos, atroj niltanstvo, Kraoj-Ilane. Med Id ssstl kupuje Omlav Dolena, Ljubljena. Wollo»a ulic« !0. Prodajo vseh vrst sveč la -slaSčic ftllko iikiNB lopato m Din IO-— dobite — dokler traja laloga — r železni ni Fr. Stupiea. Ljubljana, Gospoavel-*ks cesta I. — Nakun staregn železa in vseh dragih kovini Prodaja rautreljiv poSten.se »prejme. Vsa oskrba v hiSi. Naslov v upravi »Domoljuba« St. 18.184. lipi 1000 kg kupim. Ponudbe s eeno. Rudnik !5-LJublJaii&. dobite najcenejše in najboljše pri M. Kompare, Ljubljana, 1'ogačarjev trg 1, in v Skocijunu pri »Komparetu«. BgBSBtefi arondirauo, Tesner, Besnita 5. p. Hrušiča pri Ljubljani. T«ga nc siiore nlhčel Zamenjavamo stare plošče, gramofone, ra-dioaparate za nove proti primernemu doplačilu. Elektroton. Pasaža »Nebotičnike. liinslit igliBjB •oknjič«, Hubertuse. toplo (»rilo ia vsa prak-tliaa oblačila Vam nudi po reklamnih cenah Piesker, Sv. Petra c. 14. Ljubljana. ■lihiBja. in osrljlva, vajena hišnih del. dobi i novim letom •lažbo v boljSi hiSi v LJubljani. Ponudbe na upravo lista pod »Služkinja« it. 18.162 Sjlfcis pridna in iioltena. veli« svinjerejs in vseh go-•jiodarskih del se sprejme v službo. Ponudbe naj se poSljej" na Zavod sv. Terezike v Ponikvah p. Videm-Dobro polje JlngeTTPffifF Šivalni stroji malo rabljeni ienskl, krojaiki, čevljarski in kolesa po smešno nizkih cenah n« jirodaj pri »Promet«, nasproti Križanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne. Mulo IfTOSČnS Stratioinerju p. Ig se proda. Novozgrajena bila sestoji is stanovanja. hleva in velike delavnice, pripravne za obrtnika. Pod isto streho je še svinjak. Ustnica in stranišče. Več se poizve v Mestni hranilnici ljubljanski med uradnimi urami. Litija. Sedlarska in vrtnarska podrutniea Ima * nedeljo 18. decembra po deseti maši v Soli svoj redni občni zbor. Predavanje I Brinje, rozine, sliwe m daimattn- m ude oddaia po ugodni ceni tvrdka 'vara £,jt**>ljan<&» Aškerčeva i , Od **h*(! m je zvem razpofiL Nad 300 Iti j' P«i cerkveni !woe v SoiMvsbergn pri Wiesb*denu m JMnanjal veselje in žak**t faranom. Za.pel je Se en-•r« in naznanil smrt domačega župnika. Zazvonil * in napovedal pogrefe, toda *e po prv " "dar-f*. « je razletel, Čudno askljatjel Ljudje so d£-d« »e i« zvon razpočH od žatotti za Tajnim. MR. BAHOVEC Gejka dimska brana in premalo gibanja sta v zimskem času cesto vzrok slabe prebave želodca, čestib omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovama. Stare bolezni se vsied mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljanje, črevesna obolenja, splošno in prehitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in stareiše osebe so tem nadlogam podvržene, Planinka čaj-Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah in drogerijah izrecno le »Planinka« čaj-Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20'—, polovičnih Eaketih po Din 12'— in poskusnih vrečicah po 'io 3'50. Pišite po brezplačen vzorček proizvajalcu; Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni frž 12. S. br, 26KVK Sneg po 32 letih. U burjjA poročajo, da ja v _ Johannes- olici mesta prvič po 32 .....M brzojavne zveze Doživljaj na morskem dnu. Znanemu avstralskemu potapljaču Loe&su Iz Sydneya se je primerila dogodivščin«, ki bi lahko iiueia nerodne )!*»ledice. Locke ae j« odpeljal wi kilometrov od obale, da jejo »usnjeni jopič«. Ko pa je v globini 80 m dosege! dno, je piavalo okoli njega toliko teh rib, da ni videl dostavno roke prsd nosom. Hipoma je začutil v goli desnici bolečino. Ena izmed rib ga ugriznile. Končno jc dal znamenje naj ga potegnejo kvišku. Moral je k nlravniku, no hudih posledic ne bo. Navriic temu neprijetnemu dogodljatu se je novi potapljaški etroi dobro izkazal. Vzdržal je vodni pritisk, potapljač pa se je v njem prosto kretal. Enajstletna mali. Kakor bolnišnica v New Orle-aos ugotavlja, noei nek« Warnester Strickland rekord najmlajše mater* v Ameriki. Stara je namreč šele 11 let in je preteklo nedeljo porodila 3 kg te&ega dečka. Mlada mati je črnskega plemena in dotim je njeno zdravstveno stanje nepovotjno, je pa otrok krepak. Mati dekKce je stara šele 26 let m je torej precej zgodaj star« mati. Mestna hranilnica ljubljanska isplačuje nove vloge br«z vsake omejitve Stanje novih vlog do 1. decembra 1936: Piin 50,000.060— Za vse vloge jamči mestna escsna HEHSAjV Vam pomaga, da ».dobite zopet zdravje • pomočjo zdravilnih lastnosti bilja. Ne bodite sam sebi sovražniki Bolezni pri meni in bolečine ob mesečnem perilu (met.*truaciji) ublaži Hersan-čaj. Ali Vas ovira debelost? Bi bili radi vitki? Tedaj uporabljajte HESSAN-CAJ Zakaj trpite bolečine revmatizma in protina, ako to ni potrebno. HERSAN-ČAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati muke. HERSAN-CAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). Ali res Se ne veste, da je HERSAN-ČAJ dobro »redstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic. HERSAN-ČAJ se dobiva v izvirnih zavojih v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od: »RADIOSAN«, Zatfrefe Dukljaqinova ulica Stev. 1 Heg. SI. ISIS J i SS najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, ima vedno lepe slike v bnk potisku. Pišite, da ga Vam pošljejo ua ogled. Naslov: »Bogoljuba, Ljubljana, Juiroslov. tiskarna. Z N« Mfflt CaJ Naš im iS ie najboljša domača zeliščna kropilna pijača. NAŠ ČAJ dobile v špec. trgovinah. KMETiJSKA OKUŽBA V LJUBLJANI. Damskc plaicc fine in navadne, s kožuhovino ali brez nje, Ilubertuse, daros*e in otroške, uobite najiepšo izbiro iD na.ceneje pri r. I. Goričar, Mubljaua, »etra cesne xe N« t sa k damskl plaJf dobite lepe nogavice ia nameček t Božič se naglo bliža. Zato si hitro preskrbite razno manufakturno blago, katero Vam nudi v veliki izbiri in po ugodni ceni ODiafitolca m Slovenifo Ljubljana, Ttjrseva cesta 29 |Hiša Gospodarske zveze] Državnim uradnikom nudimo blago tudi na mesečne obroke. Do preklica nudimo blago deloma tudi oa hranilne knjižice članic Zauružne zveze v Ljubliani. Ob lastnem grobu... Zdravnik madžarekega poslaništva v Bukarešto dr Julij Giermgor, )e bit nemalo presenečen, ko je obiskal v Brasovu pokopališče padlih madiarskih vojakov in Je na nekem grobu čtlaJ napis: »Tu počiva dr. jul.je Oerlrtger, nadiioiočnik-zaravnik c. i. kr. peliotnega polka stev. . . i ■ 1 prihranit« trptlenle. Jlto. Cas in denar. Smillo Vam *a imcen)« lita is »rotante živalim, ca mletje vsega ilmegs iim v pollubuo fino moko, fcekor psomenl tn poleatni grls Za pogon mlina xado*tuje vsaka 11106 ali motor, ki Vam sinil ia pogon drugiS gospodarskih stiolev. - Vzameta •e tudi hranilne knlttloa v raetin. 8aiaoprodsja TurnSek Štefan, Postili predal 86 IJuBUana - ilesevčeva 24. Največji toplomer. Največji svetovni toplomer imajo v Parizu na Liillovem stolpu meti obema številčnicama ondotne ure v višini 160 metrov nad zemljo. Ob vznožju stolpa vis. pod posebno stre-ško toplomer z živim srebrom v podobi črke U. En trak toplomera je ozek, drugi širok. Ozka cev je v stiku s posebno električno pripravo, ki vključuje iti prižiga niz harvnih žarn.e, tako da se opazovalcu zdi, kakor da srebro v cevi vstaja in pada. Ta toplomer sveti vsako noč do I. zjutraj. Deževalo je v vino. Gost; »Vaša kislica ie od samega vraga!« Gostilničar: »Oprostite, zaradi neprestanega deževja je letošnje vino sploh slabše!« Gost: »No, v vaše vino je moralo še posebno motno deževati I« Bolni na plfučlti! Tisoči že ozdravljeni! /.nhl*yajlf takoi kmigo o inon nov! isssieteostt prefiranfetania ki ie Je iTiaroikogs r*Sil». T» mort