ra PRIMORSKI DNEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Ta teden je teden našega dijaka M jX- - Štev. 236 (2546) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 7. oktobra 1953 Cena 20 lir ^UUČEK ZUNANJEPOLITIČNE DJMV PARLAMENTU Pokristjani, fašisti, kominformisti skupno za priključitev Trsta k Italiji ^ -iii lw ~ mmmmmmmmmmmmmmmmm * niaSO~ an^em za demokristjansko • liberalno resolucijo in deležbo v šovinistični manifestaciji je Togrliatti odvrgel ° krinko - Pella v dolgem govoru ni povedal nič novega "ašega dopisnika) (Od ■J videti' že ni bi' 1!®sntu t i lta''Janskem par-JCsti vspk ,ganliive enotah f=iiioslancev- od naj-"listov J, J do kominfor-'ai>ju ’ n „ a,an?s. Pr' glaso-c‘i’> ki zahte- ^Igern glasovali , baznem ^ebinsk° pa bolj ^dnikaVpeUeminlStrskega ^Sednikf1”® ministrskega 4>luoiia 7,®!f7"Lz.^Au5- 5 TnJrsta in vse- ]; so Plaei V31- ° resolu- Po izredno Muciina^tala P°J Združitvi ? ^mokrfA-S tu predlaga-S*c tgSi"1 Bartole in li- i'V'’. in Nenni^' Na T°gliatti-»iej »u,dijevo zahtevo so tudi taIl.lo«no. da so ;'yali 2a j?jmrnformisti gla- i ■>“• medti fitev Trsta k i’0liu so se Pri *tr so 1.1 , ovanja zunanjepolitične . — iant, vzdržali. rlavanje v1oara2ume kot oao-S. atlantske ga je po- Sea>hko P°’ 4t^U, se0g?asf soglasn° o-n-0rnica : ^nkoil'ifn vlado, til Praihce ,,2(^ČIti itaiijan' -J*® Trža.šr.0 rstu in na lj.B°tovi povrnf 0.zernliu in naj ti A11 t eno tega OZ«™' fe«A!o». Prebival^n v & P1 in PSI ni jo lrtlPeriahst A° glasovah o| temvea “stl«no resoluciji 'KooalhiA- skupn° s faši-io ijVstali ln demokrist- kir nn‘iem n- Togliattijem ti §0 jim celu ploskali, « tak? l°}e dale- Togliat-^alr>o ma„wrgel ae zadnjo H: ^al^ot^-A Se že bolj C °5ki Clsto navaden > enau jerlallst,. popol- iJ^istom t ?lokrist-ianom W»° tem skn 0 je ta-M-jtične .kupnem izbruhu tiVdmk zb5eriJe Podčrtal V «E>oud»i-nnice Gr°nchi, >5Wst l ,prekrasP’- PrP ** iS°*niceB- r a Pav’dusenja Vi s!1 v«č n 't 1 Povedal .“tcii^nosH. 4 tt‘ako ganlji- ! ki?0rnieea-* r“i Pavdušenja vi več n bl povedal kcii^^nosti)) t ‘1ako Sanljj" bila’ t v-3 <seda ‘aisn.a> da bi j til)) zmanjšala njen Wn- za dosegel svoj katerega tl trt Ha>Sern šla"aLcre^a mu Je Stta««. da soV te^ diskusiji: Su sl°žne k Italiiauske It s° pred’, ° gre za Trst. >m s g°Vi razffnem .služili tu-l?0di Pred zSit" * Nenni. Slkom debate. k'ta ?* vsaka a v resolu-- aka omemba plebi- 11 ■ ke zboin bil° bati’ da A r a tak- '?1Ca ne hi bila Si ju) SolUcim -0ge- !(ribei.ft0tirolskiJe g,lasoval tu-h E' ki na •poslanec Gugata m0?a; 36 Pre.i pouda-sCVa»ja VoJL Pf'avice «do Saj Sovori v5 Sodstva«, o : ■». ^ * UVnrill ivrtln čana o vrednosti predloga o plebiscitu, z največjo budnostjo spremlja razvoj, ki izhaja iz tega odgovora, in je v tesni zvezi z vladami podpisnicami tristranske izjave«. Dodal je, da bo vlada, ko bo končane tudi to diplomatsko obdobje, ponovno poročala parlamentu. poskušala »ovirati utrjevanja balkanske obrambe« (pa je poskušala, samo se ji ni posrečilo). Trsta se je Pella ponovno dotaknil, ko je govoril o Avstriji. Omenil je Gruberjevo izjavo, da ima Avstrija v Trstu samo gospodarske interese. Nato je omenil, da je njegova V pregledu odnosov z raz-, vlada «v italijanskem tržaškem nimi državami se je Pella med pristanišču pripravljena dovO' drugim dotaknil Grčije. Njegove besede navajamo samo zato, da pokažemo mentaliteto. ki se je ponovno razpasla v Italiji. Dejal je: «Z Grčijo je bilo treba predvsem očistiti teren posledic nedavne preteklosti. Tudi to delo, ki nas je stalo nemalo žrtev (!), je bilo dobro opravljeno«. Po teh besedah o «žrtvah» se skoraj zdi, kot da bi se morala Grčija Italiji opravičevati za italijanski napad, okupacijo, ropanje, pobijanje in požiganje! O balkanskem paktu je Pella dejal, da Italija nikoli ni liti avstrijskim gospodarskim interesom čim širše olajšave, kot tudi sicer vsem zalednim državam«. Atlantski pakt, je dejal Pella, je osnova italijanske zunanje politike, ker je za Italijo «jamstvo varnosti«. Nato je omenil »medsebojno odvisnost med ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupno- j sti in med vprašanjem italijanske vzhodne meje«. Dejal je, da bi bila ratifikacija «zelo olajšana, če bi bilo tržaško vprašanje prej rešeno«. A- P. Duliesove izjave! Dva protitržašha ukrepa o nenapadalnem paktu Ameriški državni tajnik izjavlja, da so ZDA že povezane s SZ v okviru listine OZN in da sedaj proučujejo razne formule s Parizom, Londonom in Bonnom - Izjave o jamstvih proti nemškemu militarizmu in o Churchillovem predlogu za konferenco štirih WASHlNGTON, 6. — Ame-jvami lahko spopolnilo jamstvo riški državni tajnik Dulles je o sedanjih mejah Sovjetske j !)t.0(jaj0 2000 ton naftinih deri-danes na tiskovni konferenci zveze, je Dulles izjavil, da so i jugoslovanskemu podjet- etoirilno Tnrmillo ti iiVl C P fl 31 i J Rimska vlada je prepovedala «AquiIi» prodajo 2000 ton naftiuili derivatov Jugoslaviji, ZVU pa je včeraj prenehala izdajati dovoljenja *a uvoz mleka iz Sežane Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da je te dni italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino rafineriji nafte «Aqui-la« v Trstu odbilo prošnjo za na vprašanje, ali nameravajo ZDA predlagati Sovjetski zvezi nenapadalni pakt in pod kakšnimi pogoji, odgovoril, da so ZDA kot podpisnice listine OZN že povezane s Sovjetsko zvezo z nenapadalnim paktom. Pripomnil je, da listina OZN prepoveduje uporabo sile med državami podpisnicami, ki so obvezane, da med seboj spoštujejo nedotakljivost njihovih ozemelj. številne formule, ki jih sedaj i . 7,„.ho i,- proučujejo in gl4de katerih si! J« «Jugonafta» iz Zagreba iz izmenjujejo mnenje med Wa-.ven jugoslovansko - italijanske-shingtonom, Bonnom, Londo- j ga kliringa-nom in Parizom. Skupno pro-j Znano je, da je trgovski svet- učujejo tudi vprašanje jamstev proti obnovitvi nemškega militarizma. Na vprašanje, ali formule za nenapadalni pakt. ki jih sedaj proučujejo, veljajo samo za dr. žave Zahodne Evrope in Sovjetske zveze, je Dulles izja- Izjavil je, da obstajajo spe- j vil, da ZDA ne nameravajo cifični položaji, zaradi katerih i ostati izključene iz takega pak-bi bilo bolj umestno uveljavi-1 ta. Dodal je. da razen Nem- , ti načela, ki jih določa listina j OZN, in je pripomnil, da Nem-! čija odraža enega od teh po-| ložajev. V zvezi s svojim go- čije predstavljata tudi Koreja in Avstrija položaj, ki opravičuje iskanje mirne rešitve s Sovjetsko zvezo, ter je pouda- Predsednik italijanske vlade Giuseppe Pella I vorom. ki ga je nedavno imel .rji, jla so vse države članice iv glavni skupščini OZN. je 1 " Dulles izjavil, da Francija in Sovjetska zveza imata pravico dobiti jamstva proti ponovitvi nemškega napada, in to je tudi želja samega nemške-I ga ljudstva. INa vprašanje, ali bi nenapadalno pogodbo med Sovjetsko zvezo in zahodnimi drža- Washington, Pariz in London zanikujejo obstoj načrta za razdelitev STO V vseh treh zahodnih prestolnicah poudarjajo, da se posvetovanja med tremi vladami še nadaljujejo - List „Washington Post" o rimskem izsiljevanju z ratifikacijo pariške pogodbe - HDolomiten'' o plebiscitu DULLES NAPOVEDUJE, DA ZDA NE SODO ODGOVORILE NA ITALIJANSKI PREDLOG 2?"ie W'vm°^deUŽnrietTirolske se (i8oVaVSv°iem t a tudi n t g?y°ru, ko je ’ h ^ iPa.T'0gliattijeve za- a.ttijeve za. il“kv-Y)ul za t ka( nek> bo, Jlj^ail.plebisHt2n^A!ro!Rko &G*’iavV hi. da r°lske Predsednik Je vprašanje .-**°nčno re-toreJ tega stra- ti 1 ** iblaKei„ldpk°£čno V, eJtov in Vj°r Je b>l izred- S g&Jsnif j\l «aSa j v diskusiji. l\ .tudi tr-ažvS Je P°* ! š*5itl^hST8B, vpra (Nil »ftocar, 1 i, (-(». h» ’ ludi z ' 17 sprejeti S k> ome' s° bili na i Pfemir- >A' 0 ln hitro t?1 blr ^lT i,Pred 1 H KI C»ejalJeLkoli- bi si- njega trenutka pričakoval kak I lja med Jugoslavijo in Italijo, odgovor zahodnih velesil, verjetno prav v tem smislu. Ameriški državni tajnik Fo-ster Dulles pa je danes na tiskovni konferenc,! na vprašanje, ali sp ZDA sprejele italijansko ponudbo za konferenco petih . o Trstu, odgovoril, da in sicer cono B Jugoslaviji, cono A pa Italiji. Edina pozitivnost tega predloga, ki je za Jugoslavijo nesprejemljiv, poudarjajo v Beogradu, je, v kolikor bo vest uradno potrjena, da tri zapadne sile zapuščajo tristransko deklaracijo. Stali- Pellov predlog za konferenco j šče Jugoslavije do predloga za petih in za plebiscit na STO j rešitev STO je znano. Tržaško »ni bil predložen ameriški vla- , vprašanje je — poudarjajo v di v obliki diplomatske note«, j Beogradu — v stvari vpraša-S tem je Dulles praktično po-|nje Trsta in ne vprašanje co-vedal, da ZDA ne nameravajo ne a in cone B. Ne glede na odgovoriti na italijanski pred- | ^ jugosiavija ne more pre-log. j pustiti na milost in nemilost Današnji londonski »limes« , j^anjj čisto slovenskih občin se ukvarja s temi vestmi o raz. delitvi in pravi, da trenutno v Londonu ni mogoče reči ničesar drugega kot da se posvetovanja med zahodnimi velesilami še nadaljujejo, in da se torej da z gotovostjo reči, da do. slej Italiji in Jugoslaviji ni bil postavljen še noben dokončen predlog. Sicer pa se «Times». kot doslej že večkrat, zavzema za razdelitev, ker se mu ta zdi »edino praktično mogoča rešitev«. (Nadaljevanje na 4. strani) Beograd zavrača namigovanja o razdelitvi cone A in Slovencev v samem Trstu, ima Jugoslavija svoje interese v samem Trstu. To stališče kaj naučil v času, odkar so rimski osvajalci prvič uporabili to sredstvo, da bi osvojili svet. MARSAL TITO v Čakovcu ZAGREB, 6. — Predsednik republike maršal Tito je danes v spremstvu člana Zveznega izvršnega sveta Ivana Krajačiča. generalpolkovnika Koste Nagyja in nekaterih članov Izvršnega sveta Hrvat-ske po velikem zborovanju v Bjejovaru obiskal Čakovec, središče Medjimurja, Velika množica domačinov ga je jugoslovanske navdušeno pozdravila, Tito se NATO obveščene o izmenjavi mnenj v zvezi z morebitnim nenapadalnim paktom s Sovjetsko zvezo. Na vprašanje, ali bodo ZDA, preden bodo upoštevale možnost nenapadalnega pakta s Sovjetsko zvezo, zahtevale s sovjetske strani dokaze dobre vere, je Dulles odgovoril, da ZDA ne bi proučile nobene koncesije, če ne bi imele zagotovila, da bo Sovjetska zveza spoštovala morebitne prevzete obveznosti. Glede ravnanja Indije v nevtralni komisiji na Koreji je Dulles dejal, da ni povsem zadovoljen z ravnanjem te komisije ter je dodal, da se zdi, da delovanje te komisije ni v skladu z določbami premirja. Dulles je za tem izjavil, da ni poučen o pismu, ki naj bi ga — po nekaterih trditvah — ameriška vlada poslala Churchillu. Po teh trditvah naj bi ameriška vlada sporočila Churchillu, da če on želi konferenco vladnih predsednikov štirih velikih držav, mora za to dati sam pobudo. Državni tajnik je pripomnil, da mu ni nič znanega o zatrjevani izmenjavi mnenj o tem med Londonom in Washingtonom. Na koncu je Dulles dejal, da bodo ZDA nadaljevale prizadevanja pri iskanju sredstev za omilitev mednarodne napetosti upoštevajoč naraščajočo nevarnost, ki jo predstavlja novo orožje. V Londonu je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva izjavil, da se bodo .britanski. ameriški in francoski izvedenci sestali jutri v Londonu, da pripravijo zahodni odgovor na zadnjo sovjetsko noto. nik jugoslov. tajništva za zunanje zadeve dr. Stanislav Kop-čok ob priliki obiska v Trstu izjavil, da bi FLRJ lahko kupovala celotni proizvod rafinerije «Aquila». Prav tako je znano, da trenutno rafinerija «Aquila» izrablja le 60 odst. zmogljivosti svojih naprav. Iz istega vira se je izvedelo, da je ZVU včeraj ustavila izdajanje dovoljenj za uvoz mleka iz Sežane v Trst. * * * Obo ukrepa prihajata s strani italijanske vlade: prvi direktno — zdi se, da na podlagi zloglasnih gospodarskih in finančnih sporazumov iz leta 1948. drugi pa indirektno t. j. s strani funkcio- spodarski svetnik v drž. tajništvu za zunanje zadeve, je letos ob priliki svojega obiska na tržaškem velesejmu izjavil, da je Jugoslavija pripravljena prevzeti velik del produkcije «Aquile». To je še komaj pred dvema dnevoma po. novno potrdil jugoslovanski predstavnik v Trstu, minister Jože Zemljak. S tem bi bilo ustreženo tako Jugoslaviji, še bolj pa sami tržaški rafineriji nafte, ker bi lahko delala s polno zmogljivostjo. Gre torej za namerno nagajivo škodoželjnost rimske vlade, katere uresničenje pa je mogoče samo ob podpori ZVU, ki pač ne more trditi, da s tem brani interese Trsta in vse cone A, temveč interese — predvsem politične, imperialistične interese Italije. Drugi ukrep — o prepovedi uvažanja mleka iz sosednje Sežane — pa je tako absurden, da bo vzbudil med Tržačani silovito zgražanje. Odkar namreč obstaja Trst določenih količin ali predanosti — od dajatev, carine in izvoznih ali uvoznih taks vsake vrste, če se ta izmenjava vrši v krajevnem prometu». Prekinitev uvažanja mleka iz Sežane pomeni tudi kršitev mirovne pogodbe. Absurd in sabotaža tržaških koristi je torej tako ogromen, da v resnici ne moremo verjeti, da bi prepoved uvažanja mleka iz Sežane lahko trajala več kot dva dni. i narjev rimske vlade, ki drži-1 in odkar omenja zgodovina javnosti se odraža tudi v pi- je zadržal dalj časa v prisrč da glavni (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Medtem ko LnrobUf^^lIol: ocenili v svL koVpo- lijanski vladi, zavezniške čete , noven pa bi še ostale v Trstu in s tem varovale to nečedno kupčijo Tudi števijni drugj znaki namreč kažejo, da želi Italija trenutno doeeči prav popolno upravo v coni A kot uvod k priključitvi. Zavlačevanje zunanjepolitične debate v italijanski poslanski zbornici pa kaže na to, da je Pella do zad- dokaz pripravljenosti sanju današnjega beograjske-ga tiska. Tako objavlja »Borba« članek pod naslovom ((Razdelitev ni rešitev«, v katerem komentira vest Reuterja o predlogu zahodnih držav, jo ocenjuje kot poizkusni balon ter poudarja, da rešitev tržaškega vprašanja na osnovi razdelitve ni npbena rešitev. List nadalje ugotavlja, da je bistvo vprašanja mesto Trst. ki bi pod Italijo popolnoma propadlo, medtem ko bi bili tržaški Slovenci, ki so še danes izpostavljeni italijanskemu raznarodovanju, obsojeni na popoln pogin. V zvezi z vestmi v italijanskem tisku, ki jih je objavil radio Moskva, o sporazumu med Jugoslavijo in Turčijo o nekakšnem razkosanju Grčije, ugotavlja «Borba», da sodelovanje Rima z Moskvo ni nič novega, ko gre za skupno borbo proti Jugoslaviji. Po mišljenju lista ima širjenje takih vesti za cilj popolnoma razbiti ali vsaj omajati prijateljstvo med državami balkanskega Jugoslavije za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja in ko se v zadnjem času vrste komentarji in izjave, da je internacionalizacija Trsta naj- ^ _ boljša rešitev problema, so se , sporazuma. Rimski signori, za-pojavile vesti, da so zapadne ključuje «Borba», igrajo staro sile sklenile predložiti kom-(igro, ki se imenuje divide et promisni predlog za razdelitev | impera. Toda oni so, kakor ka-Svobodnega tržaškega ozem-' že, pozabili, da se je svet ne- nem razgovoru s predstavniki med j imunskega prebivalstva in se zanimal za njihova socialna vprašanja. Pohvalil je zadržanje Medjimurcev na tako občutljivem predelu, v katerem žive «Vi še danes ži. vite, je dejai, ob tistih, ki so bili stoletja naši sovražniki. Po vojni smo mislili, da bomo z njimi vzpostavili dobre sosedne odnose, toda na želost se to nt zgodilo. Stalin in njegova kasta so izzvali ne samo Madžare, temveč tudi številne druge države proti Jugoslaviji. Hoteli so pogubiti našo deželo, vendar pa nam je po 5 letih u-spelo, da smo izšli kot zmagovalci. Za to pa se moramo zahvaliti tudi mirnemu zadržanju našega obmejnega prebivalstva« jo po londonskem sporazumu vse gospodarske resorje ZVU v svojih rokah, pri čemer pa vendar ne smejo uganjati samovolje in izdajati podobnih nezaslišanih prepovedi brez vednosti šefa ZVU gen. MVintertona. Tudi rimska vlada ne bi smela — če gre za ohranitev enakopravnosti o-beh partnerjev gospodarskih sporazumov — samovoljno izdajati raznih prepovedi, ki zadevajo podjetje in njegove trgovske posle v coni A. C e torej poveljnik ZVU takšno početje svojih italijanskih podrejenih organov in rimske vlade, ki je po pogodbi vezana na soglasnost ZVU, dopušča, ne pomeni to nič drugega, kot da je za oba omenjena ukrepa odgovoren tudi in v prvi vrsti — ker on odgovarja za svojo za časno upravo Varnostnemu svetu — conski poveljnik. Kako absurdna in za tržaško gospodarstvo neskončno škodljiva sta oba ukrepa, pa nam povedo sledeča dejstva: «Aquila» ima na zalogi velike količine naftinih derivatov, ki jih ne more vnovčiti in nadaljevati proizvodnje. Zato je njena zmogljivost izkoriščena komaj za polovico. Ze dr. Stanislav Kopčok, go- Sežano in vse ostale kraške kraje, se še menda ni nikoli zgodilo, da bi nekdo prepovedal uvažanje prvega artikla, ki ga je naš Kraševec izvažal vsak dan v mesto — mleko. Celo ko so bili odnosi zaradi meje pri Fernetičih mnogo bolj zaostreni, kot so danes, celo takrat ni bito nikoli niti enega samega dne, da bi običajna pošiljka mleka ne prišla v Trst. Celo krivična mirovna pogodba določa v svoji prilogi IX. poglavje C pod naslovom «Olajšave obmejnega prometa» dobesedno: »Jugoslavija in STO kakor tudi Italija in STO bodo mesec dni po vstopu mirovne pogodbe v veljavo začele po. gajanja za sklenitev aranžmaja, ki bo olajšal prehod Čez mejo med STO in obmejnimi kraji Jugoslavije, in Italije živil in drugega blaga, ki je bii o navadno predmet izmenjave v teh predelih, pod pogojem da so ta živila in to blago nabrani, proizvedeni ali izdelani v teh krajih. Ta izmenjava se lahko olajša s prikladnimi ukrepi razumevajoč pod tem tudi o-prostitev — do sporazumno BEOGRAD, 6- V Beograd je iz Skoplja prispela delegacija grškega aerokluba. ki vrača obisk Letalski zvezi Ju. goslavijc. Grški zastopniki bodo v Jugoslaviji obiskali nekaj letalskih, jadralnih in padalskih sredisč. lita letališču v Zagrebu bodo prisostvovali mitingu lahkih SINGMAN RI ZOPET OVIRA izvajanje dogovora o ujetnikih Demonstracije proti Indiji v Južni Koreji - Predsednik nevtralne komisije general Timaja je izjavil, da bi težko preprečil množični beg ujetnikov - Indija namerava odpoklicati svoje čete/ SEUL, 6. — V Seulu je bilo danes veliko protestno zborovanje proti indijskim četam. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, ki temelji na sledečih točkah: L Indijci morajo takoj prenehati «z ubijanjem« ujetnikov. 2. Indijci morajo zapustiti Korejo. 3. Južnokorej-ska vlada naj takoj podvzame ukrepe za »samoobrambo«, v primeru da Indijci ostanejo. 4. Indijci morajo kaznovati svoje vojake, ki so odgovorni za smrt ujetnikov pri incidentih v preteklem tednu. 5. Nevtralna komisija mora prekiniti «prisilna pojasnjevanja« ujetnikov. 6. Nevtralna komisija mora izpustiti vse »protikomunistične« ujetnike. Pisma s temi zahtevami so poslali predsedniku Eisenhovverju, togliattijeva nacionalistična velesila Ve«" « p)e zado- ii 0 i* Vei*e i,u 50 zahte- y^*inkr^»- Bo- ?«tn govor neo- f« enkrat o- SiL n-a 'p‘rWpgosl°vanski "O.je o pjebi: je trHnda «“ali- »h\ P>šeup «Neue. A' b° ■ n^VSoj\Sk0 vh v • da u Oester % f °biSkethbru ° kancle S r°Sih v Lena? sel na n VVVVVzfš V>^V3da "aČrt ačrt Pa na Pobene Pretekli petek je bmcl To-gliatti dolg govor v *talUa"' skem parlamentu. Govoril je v zvezi z debato o proračunu zunanjega ministrstva. Vsem je sicer znano, kdo je Togliatti, a če bi tega ne vedel:. bi iz njegovega govora kaj težko uganili, da gre za govor generalnega tajnika stranke, ki baje stoji na čelu najnaprednejših sil italijanskega naroda, na čelu italijanskega delavstva. Nasprotno, če bi tega ne vedeli, bi bili prepričani, da gre za običajni napad neofašističnih krogov na uradno italijansko politiko — tako je Togliat-lijevo argumentiranje skoraj do pičice slično onemu, ki ga uporabljajo pripadniki MSI. kadar kritizirajo dosedanje neuspehe italijanske vlade, predvsem kar se tiče njene zunanje politike. Stališče, iz katerega izhaja Togliatti in vsa njegova argumentacija, ni le skrajno nacionalistično, ampak izrazito imperialistično. Glavna skrb tega lažnega voditelja italijanskega delavstva je taka' politika italijanske vlade, ki bi postopno zagotovila l-taliji mesto in vlogo velesile. Tako pravi on dobesedno v svojem zadnjem govoru m ga niti malo ni sram izustiti podobno neslanost in neumnost. ... Togliatti sicer kritizira ((atlantsko« usmerjenost u-radne italijanske politike, a to v glavnem zaradi tega, ker taka politika obsoja Italijo na večno podrejenost m jo spreminja v slepo orodje tujih interesov. Kaj pa predlaga on namesto take politike’' Togliatti — voditelj italijanskih kominformovcev -zahteva od vlade naj vodi a resnično nacionalno politiko«. In kaj razume on pod temi besedami? V svojih na-daliniih izvajanjih je To-aliatti zelo podrobno m konkretno obrazložil to svoje stalisce. ki m nič drugega kot komnifornustični odmev neofašističnega gibanja On pravi, da je glavna pomanjkljivost vse dosedanje italijanske politike v tem.da si je od vsega začetka vezala reke s prostovoljnim tn_ neplačanim pristopom k atlantskemu paktu. Zaradi tepa so, po njegovem, ostala o pr in nerešena vsa zunanjepo- litična vprašanja današnje Italije, od Trsta in pa ozemlja pa vse do b italijanskih kolonij, da Balkanskem polotoku — kjer' mora Italija, tudi po To-gliattijevem mnenju, ščititi neke svoje umišljene interese — sploh ne govorimo. Skratka: smisel vsega To-gliattijevega govora je v tem, da dosedanja italijanska zunanja politika ne vodi k u-resničenju tistih imperialističnih ciljev italijanske b ur-žoazije, ki naj iz današnje Italije napravijo drugim velikim državam enakovredno velesilo. On pravi dobesedno: ((Zaključek vsega tega (vse dosedanje italijanske politike, op. ur.) je končno bil v pomanjkanju resnične nacionalne politike, to je politike. v kateri bi — po začetnem slabem položaju, ki smo se v njem nahajali, polnem težav in težkih problemov — za našo deželo postopno naraščala svoboda gibanja, kar bi zboljševalo naš gospodarski položaj, večalo naš prestiž in nam postopno omogočila voditi politiko, ki bi našo deželo postavila v vrsto velesil«. Kako si ekomunistu Togliatti v letu Gospodovem 195.1 zamišlja Italijo kot velesilo? Kaj naj Italija kot velesila dela? Tudi tu je bil Togliatti zelo odkrit, zlasti v tistem delu svojega govora, ko je govoril o Pellovem predlogu o plebiscitu na STO. Poslušajmo. kaj pravi ta lažni delavski voditelj. V načelu Togliatti ni proti plebiscitu na STO, ker gre baje pti tem za demokratičen postopek, kakor izjavlja slovesno; hkrati pa o-pozarja na nevarnosti, ki so s plebiscitom v zvezi, ker bi plebiscit utegnil privesti do nasprotnih posledic, kot so one ki jih hočejo doseči. (S tem je tudi Togliatti javno priznal, da Italiji ne gre za demokracijo, ampak za določene cilje, ki naj jim tudi plebiscit služi; hkrati pa je tudi priznal, da se on s temi cilji popolnoma strinja! Zato je sinoči tudi glasoval za priključitev STO k Italiji). Za Togliattija pa je plebiscit nevaren še z druge str O' ni Gre namreč za Južno Ti rolsko, kjer bi plebiscit «glo. boko ranil našo nacionalno zavest in nam pričaral pred oči katastrofične hipoteze za našo deželo«. Glej ga šmen-ta, kaj vse spada v italijansko «nacionalno» zavest, kaj vse jo mora raniti, in kako te «rane» globo ko režejo ce- lo «nactonalno» zavest gospoda Togliattija! Drugače teh stvari ne postavlja niti de Marsanich! Taka je torej tudi Togliattijeva zamisel o italijanski velesili: država, ki tlači tuje narodnosti, ki si mora prisvojiti nova, neitalijanska o-zemlja in ki si jih mora prisvojiti le na Vzhodu, predvsem na škodo jugoslovanskih narodov. To je sicer stara pesem, stara kljub temu, da se je nepričakovano odkrito pojavila celo na Togliattijevih ustih; a pesem, ki Italiji do danes še ni prinesla slave, in ki ji je ne bo prinesla niti z naj novejšo kominfor movsko podporo. Vsem tistim našim komin-formovcem, ki še nekaj dajo na toliko opevano zavezništvo s kominformovskimi voditelji italijanskega delavstva, pa priporočamo, da ta zadnji Togliattijev govor temeljito preštudirajo in naj nato sami odločijo, ali je za-cezništvo s takimi rabiatnimi imperialisti italijanskemu, zlasti pa tržaškemu delavstvu res koristno in vredno kaj več od prislovičnega počenega groša. glavnemu tajniku OZN. voditeljem 16 držav, ki imajo čete na Koreji, južnokorejskim voditeljem in voditeljem nevtralne repatriacijske komisije. Razen tega so poslali pismo tudi indijskemu vladnemu predsedniku Nehruju. Z druge strani pa je južno-korejsko policijsko poveljstvo sporočilo, da bodo ujetniki, ki zbežijo iz taborišč, uživali vso podporo, in poziva južnokorej-sko prebivalstvo, naj jim pomaga. Medtem se nadaljuje polemika med poveljnikom Združenega poveljstva generalom Clarkom in predsednikom nevtralne komisije, indijskim generalom Timajo. General Clark je danes poslal nevtralni komisiji pismo, v katerem pravi, da poveljstvo OZN ne bo dopustilo uporabe sile proti vojnim ujetnikom, ki odklanjajo repatriacijo. Clark je tudi zanikal obtožbe generale Timaje, češ da je poveljstvo OZN napačno obvestilo ujetnike glede časa njihovega bivanja pod poveljstvom indijskih čet. Clark je tudi zanikal, da bi bilo Združeno poveljstvo obljubilo kitajskim ujetnikom, ki odklanjajo repatriacijo, da jih bodo premestili na For-mozo. General Timaja pa je zavrnil zahtevo načelnika repatriacijske skupine OZN generala Hamblema, ki je zahteval, naj bi bili- zavezniški opazovalci pooblaščeni na kraju samem ugotoviti življenjske pogoje ujetnikov. V svojem odgovoru izjavlja generala Timaja, da Indija deluje za račun nevtralne komisije im odgovarja za svoje ravnanje samo pred to komisijo. Na tiskovni konferenci je general Timaja izjavil, da so indijske čete sicer zmožne preprečiti množični beg 25.000 korejskih in kitajskih ujetnikov, ki so pod njihovim nad-. zorstvom, toda verjetno tega ; ne bi napravile, ker bi bil za to potreben «tak pokol, ki ga noben kulturen narod ne bi mogel napraviti«. General je z ostalimi člani nevtralne komisije. General je nato sporočil, da je severno poveljstvo poslalo seznam 400 zatrjevanih agentov, ki da so hujskali na zadnje nerede v taborišču, ter je pripomnil, da za sedaj ne more ugotoviti, ali so v taborišču res agenti, ki delujejo za račun severnega poveljstva ali pa južnih Korejcev. Dodal je pa, da so dokazi, da so ujetniki «močno organizirani« in da je mogoče, da ta organizacija preprečuje repatriacijo tistih, ki bi to želeli. Dobro obveščeni krogi v Novem Delhiju pa medtem zatrjujejo. da bi Indija utegnila umakniti svoje čete s Koreje, če poveljstvo OZN ne bo poskrbelo «za redno izvajanje dogovora o vojnih ujetnikih«. Ameriški poslanik v Novem Delhiju, George Allen je imel danes razgovor z indijskim zunanjim ministrom in domneva se. da sta govorila o zad njih dogodkih na Koreji. Poveličevanje fašističnih zločinov MILAN, 6. — Danes se je pred vojaškim sodiščem nadaljeval proces proti novinarjema Renziju in Aristar-cu, ki sta obtožena ((blatenja oboroženih sil« in ki ju po fašističnem kazenskem zakoniku sodi vojaško sodišče. Po razpravljanju o tem, katere priče naj sodišče pripusti, sta bila zaslišana obtoženca. Prvi je bil na vrsti Renzo Renzi, pisec inkriminiranega članka. Renzi je dejal, da ni hotel žaliti oboroženih sil, temveč je hotel samo podati ((kritično sodbo o fašistični vojni, z drugimi besedami, prikazati položaj, ki je nastal na primer v Grčiji med okupa- ’ cijskimi četami zaradi vojne, ki med njimi ni bila občutena«. Renzijeva teza je bila naslednja: «Slo je za zgre šeno vojno, nastalo iz zločinskih naklepov, ki jo je Mussolini vsilil ljudstvu« Italijanski vojaki, ki so bili na oku-. nacijskem področju, je dejal Renzi. so se vedli kot katera koli okupacijska vojska in temu pridružili še svojo naravno nagnjenost k ((petelinjenju«. Med vsem zasliševanjem je predsednik obtoženca stalno prekinjal in sploh kazal užaljenost tipičnega predstavnika stare vojaške kaste. Zelo so Renziju zamerili tudi, da je njegov članek ponatisnil atenski dnevnik «Akro-, pol is«; grški prevod članka spada tudi med »corpora de-licti«. Nato je državni tožilec gen. Solinas povedal, kaj hoče s tem procesom: »S tega procesa naj izide nedotaknjena in obnovljena čar,t italijanske armade v Grčiji. Ta čast mora iziti celo poveličana«. Nato pa je navedel vrsto ugovorov proti pričam obrambe, po večini navadnih vojakov, ki so se udeležili vojne v Grčiji Popo'dne so zaslišali drugega obtoženca Guida Aristarca, odgovornega urednika revije «Cinema nuovo«. Poudaril je, da v članku ni opazil ničesar, kar bi lahko blatilo oborožene ile in da se mu je zdel popolnoma v skladu z značajem n splošno smerjo njegove re- vjie- . , Kasneje so zaceli z zasliševanjem prič obtožbe. Prvi je bil na vrsti general Marghinot-ti, ki je poveljeval nekemu armadnemu zboru v Grčiji-. Dejal je, da mu ni znano, da bi bil ((fenomen ljubezni« med italijanskimi četami v Grčiji tako zelo razširjen, nadalje, da »ničesar ne ve o javnih hišah in da nikoli ni imel nobene priležnice«. Zatrdil je tudi, da na področju njegovega armadnega zbora pod njegovim poveljstvom niso ustrelili nobenega talca, da pa ve, da so nekoč zaradi umora tolmača pri neki karabinjerski postaji vzeli iz zaporov dva obsojena kriminalca in ju ustrelili. Tudi ostale priče, sami generali in polkovniki, ne vedo ničesar o streljanju talcev in o podobnin dejanjih. General Testa je tudi dejal, da število spolno bolnih med italijanskimi vojaki ni bilo tako visoko kot pravi Renzi, javne hiše pa da so bile «pod strogo disciplino«. pripomnil, da bo napravil vse, kar je »človeško mogoče«, zato da bodo vsi ujetniki poslušali pqjasnila, toda v primeru, da bi se večje skupine ujetnikov temu uprle in organizirale stavko, se bo on posvetoval Izredno zasedanje francoske skupščine PARIZ, 6. — Francoska narodna skupščina je danes za. čela svoje izredno zasedanje da razpravlja o interpelacijah ki so jih razni poslanci predložili v zvezi z vladno social, no politiko. Okoli parlamenta so krožili številni tovorni avtomobili polni policijskih agentov. Do neredov ni prišlo. Lanielova vlada je na svoj seji sklenila, da bo pristala na razpravljanje o svojem gospodarskem programu Razprava se bo v skupščini nadaljevala v četrtek in petek. Za petek se pričakuje izjava predsednika Laniela. Ne predvideva pa se glaso-vanje o zaupnici vlade, ker bo vlada zahtevala od skupščine samo potrditev izrednih pooblastil. ki jih je izglasovala skupščina konec junija. KAIRO 6. — Egiptovsko re volucionarno sodišče je obsodilo na dosmrtno prisilno delo bivšega vafdističnega ministra Ibrahima Faraga, PRVA SEJA nemškega Bundestaga BONN, 6 — Nova zahodno-nemška poslanska zbornica (Bundestag) svojo prvo sejo. Za predsednika je bil potrjen Hermann Ehlers. Po seji je Ehlers sklical novo zasedanje za 9. oktobra in ta dan bodo Adenauerja ponovno izvolili za zveznega kanclerja. Danes so bili izvoljeni tudi trije podpredsedniki in sicer socialni demokrat prof. Karl Schmid, demokristjan dr Ri. chard jaeger in liberalec dr. Hermann Schaeffer. Adenauer namerava prihodnji teden govoriti v Bundestagu o pro-gramu nove vlade. Soglasno podaljšano delovanje UNICEF NEW YORK, 6. — Glavna skupščina OZN je danes soglasno odobrila načrt za nadaljevanje delovanja UNICEF (Mednarodni sklad za pomoč otrokom). Načrt so podprli visi vpisani govorniki, in sicer predstavniki Francije. Kanade, Nizozemske, Ekvadorja, Jugoslavije, Velike Britanije, Argentine, Indonezije Peruja, San Dominga, Afganistana in San Salvadorja, SPODI IN MK I QXKV1 Na današnji dan so leta 1941 imeli partizani srdite boje s sovražnikom pri Boštjanu. Danes, sreda 7. oktobra Justina, Dragonika Sonce vzide ob 6.10 in za}ot£ij!U 17.35. Dolžina dneva Ib«- ]65j. vzide ob 5.35 in Jutri, Četrtek 8. oktobra Čudno merilo E no izmed neštetih krivic, ki smo jih Slovenci na Tržaškem deležni na področju šolstva, predstavlja tudi nestalnost slovenskih šolnikov. Zaradi te nestalnosti morajo vsi slovenski šolniki, tako učitelji kot profesorji, vsako leto znova vlagati prošnje za ponovno nastavitev, kar je seveda zvezano z nemajhnimi stroški in izgubo časa predvsem za provizorične učne moči, ki morajo vsako leto znova prilagati k prošnjam vse potrebne dokumente (ker ti ne smejo biti starejši od treh mesecev) kot so kazenski list, potrdilo o državljanstvu, o rezidenci, nravstveno spričevalo in še vsaj toliko drugih. Toda medtem ko je to vsakoletno vlaganje prošenj za učne moči italijanskega in ekonomskega staleža (eruolo italiano» in sruolo economi-co») bolj formalnega značaja in odraz neenakopravnosti slovenskih šol, pa je vlaganje prošenj za provizorične učne moči in za nove prosilce povezano še z drugim vprašanjem, ali bolje rečeno: krivico, kateri je potrebno posve- ODMEV JUGOSLOVANSKEGA PREDLOGA ZA TESNEJŠE GOSPODARSKE STIKE MED TRSTOM IN FLRJ ZVU dolžna omogočili sklenilev Irgovinskega sporazuma s FLRJ ((TEDEN za našega DIJAKA)) je preizkušnja zavednosti, enotnosti in solidarnosti med slovenskim ljudstvom na Tržaškem ozemlju. Vsak, ki se čuti vezanega na narodno skupnost, bo v tem tednu podprl Dijaško Matico. titi nekaj več besed. Za provizorične učne moči, bodisi tiste, ki so že poučevale ali pa ki na novo vlagajo prošnje, sestavlja vsako leto komisija tako imenovane prednostne lestvice. Lestvici sta dvojni, ena za italijanske državljane s stalnim bivališčem v Trstu in ena za jugoslovanske državljane s prav tako stalnim bivališčem v Trstu. Posamezni prosilci so v te lestvice uvrščeni glede na število točk, ki jim jih dodeli komisija upoštevajoč kvalifikacijo, leta prakse, starost itd. Cim več točk ima prosilec, tem več je možnosti, da bo nastavljen, v kolikor niso mesta že zasedli šolniki iz italijanskega oz. ekonomskega staleža. Taka je seveda teorija, od katere pa se praksa žal precej razlikuje. Znano nam je namreč iz letošnje prakse (ki pa se v večini primerov ponavlja že 7 let), da je Prosvetni urad črtal iz prednostne lestvice nekatere prosilce (učitelje), ki imajo zelo visoko število točk in da niso bili imenovani nekateri prosilci (profesorji), ker so prav tako po številu točk v prednostni lestvici pred celo vrsto drugih prosilcev. Pozanimali smo se za kakšne prosilce gre v teh primerih in smo prišli do zaključka, da je vztrajno odklanjanje teh prosilcev v popolnem nasprotju z določili o nastavljanju učnih moči in sploh v nasprotju s prakso, ki je glede tega v veljavi v vseh civiliziranih državah na svetu. V prvi vrsti je treba ugotoviti, da so vsi odklonjeni prosilci italijanski državljani s stalnim bivališčem v Trstu. Vsi so strokovno visoko kvalificirani, povečini z večletno prakso, vsi nravstveno neoporečni. V večini primero« so žrtve fašizma, preganjani in zapirani zaradi svoje narodnostne premočrtnosti. Ker imajo potemtakem vse lastnosti, ki se zahtevajo kot pogoj za namestitev, je razlog za njihovo dosledno odklanjanje iskati v okolnostih, ki so specifične za Tržaško ozemlje oz. za anglo-ameriško področje Tržaškega ozemlja. Te specifične okolnosti pa obstajajo nedvomno v dejstvu, da je v Trstu kompetenten, vsaj na zunaj, za nastavljanje slovenskih učnih moči Prosvetni urad ZVU. Pri tem je očitno, da so prizadeti šolniki žrtve natolcevanj in laži, na katere se pri svojih odločitvah imenovani organ opira. Ne glede na to, da bi bilo zanimivo vedeti, kje črpa ta urad zadevne informacije, pa je že dejstvo samo po sebi, da se odklanjajo najbolj kvalificirane moči, kar je dokazano s tem, da so na prvih mestih v prednostni lestvici, škandalozno in nedvomno nima primere nikjer na svetu, razen morda v kakšni koloniji, kjer so še v veljavi sistemi in metode, ki jih kulturni človek z odporom zavrača. Skrajni Čas bi bil, da se s takimi metodami končno preneha in da se spoštuje načelo, da naj v slovenskih šolah poučujejo v prvi vrsti tisti, ki imajo za poučevanje zahtevane strokovne in moralne kvalifikacije. To in samo to mora biti merilo za nastavljanje učnih moči. Vsa druga merila pa ni so samo odvratna, temveč tudi protizakonita. Tržaški trgovski krogi in prebivalstvo pozdravljajo realni jugoslovanski predlog - Besna reakcija iredentistov • V interesu Trsta je treba razveljaviti sporazume iz l. 1948, ki postavljajo Trst v gospodarsko odvisnost Italije Včeraj smo v našem listu objavili daljše poročilo in izvleček jugoslovanske spomenice, ki jo je predal gen. Win_ tertonu v Trstu šef jugoslovanske delegacije, opolnomo-čeni minister prof. Zemljak. V tej spomenici se predlaga, da bi se že v tem mesecu začeli razgovori med FLRJ in cono A Tržaškega ozemlja za sklenitev trgovinskega in pla. čilnega sporazuma med FLRJ in našim področjem. Poleg te ga spomenica ugotavlja tudi' da ima Italija v Trstu privilegiran položaj in da odloča o tržaškem gospodarstvu. Jugoslovanski predlog za sklenitev direktnega trgovinskega in plačilnega sporazuma med cono A in Jugoslavijo je bil sprejet z velikim zadovoljstvom pri tržaških trgovskih krogih, ki se u-kvarjajo s trgovino z Jugosla_ vijo in predvsem med tržaškim prebivalstvom, ki vidi v takem sporazumu izboljšanje gospodarskega položaja mesta. Ti krogi upajo, da bo ZVU znala izkoristiti to jugoslovansko ponudbo, ki temelji na naravnih gospodarskih odnosih Trsta s svojim zaledjem, od katerega je bil zaradi italijanske protijugoslovanske politike, umetno odrezan Toda italijanski nacionalistični krogi v Trstu, ki imajo na podlagi sporazumov med ZVU in rimsko vlado iz 1. 1948 v rokah vse ključne položaje tržaškega gospodarstva, so začeli s protiakcijo z namenom, da preprečijo vsako trgovinsko zbližanje cone A z Jugoslavijo. «Giornale di Trieste«, glasilo znanega fašista Alessija, bivšega direktorja fašističnega lista «11 Ficcolo«, je včeraj objavil članek v katerem pravi, da je ((jugoslovanski predlog navadna politična ge sta, ki na, bi bila posledica zadnjega obiska dr. Beblerja v Trstu. Takoj nato pa list pride na stare in za Trst protizakonite ugotovitve, da je cona A gospodarsko in denarno vezana na Italijo ter pravi: «Vsi vedo, da je tržaško trgovinsko življenje vklju. čeno v sestav mednarodnih sporazumov, ki jih ima Italija z vsemi deželami sveta, vključno z Jugoslavijo. Ce pa ima Jugoslavija resen namen pospešiti trgovinsko izmenjavo s Trstom, se lahko poslužuje «clearinga» med Rimom in Beogradom... Trst ne potrebuje novih sporazumov, ker so vse tržaške trgovinske ustanove izpopolnjene... Ce Trst danes trguje s kavo, dišavami, sladkorjem. suhim sadjem itd-, dela lahko to samo zahvaljujoč se italijanskim »clearingom«, če Trst gradi lo ladij za Indonezijo, jih gradi samo na podlagi «clearinga» med Italijo in Indonezijo«, List nato zaključuje: «.,.kaj misli Jugoslavija ponuditi STO, ki je tako revno? Kaj bi hotela v zameno? Trst ni država, nima svoje valute in niti svojega denar- nega sklada, nima svojih zakonov in potrebuje za življenje vsakih šest mesecev zlate injekcije italijanskega zaklada. Kakšne trgovinske sporazume bi lahko sklepalo naše mesto, ki je bilo spremenjeno v pravcati geografski pojem ignorance po per-fidnosti določenih politikantov?« To je odgovor lista, ki piše, da govori v imenu ((tržaških gospodarskih krogov«. Takšen odgovor je bilo sicer pričakovati. To pa zaradi tega, ker je nemogoče misliti, da bi ((tržaški gospodarski krogi«; ki jih imenuje «Gior-nale di Trieste«, sploh lahko drugače mislili in delali. Saj so ti »gospodarski krogi« poosebljeni v skupinici ljudi, ki jih je Rim postavil na stolčke raznih gospodarskih ustanov, podjetij in uradov, na podlagi popuščanja dveh za-padnih sil, ki sta v vseh povojnih letih v Trstu podpirali (in še podpirata) politično, upravno in gospodarsko prodiranje Rima v Trst namesto, da bi na osnovi mirovne pogodbe zahtevali, da Italija vrne Trstu vsa od fašizma podržavljena podjetja, vse tržaške ladje, da zagotovi Trstu do njegove samoosvojitve potrebna denarna sredstva s čimer bi omogočili, da bi si Trst do seda; že ustvaril ne odvisno politično, upravno in gospodarsko-finančno upravo. Ti rimski uradniki ali belje plačanci, gotovo nasprotujejo tržaškemu neodvisnemu gospodarstvu, ker bi njihpve mastne plače in ((izredni« do. datki v nasprotnem primeru odpadli. Drugačni pa sta mnenje in zahteva tržaškega prebivalstva, tržaškega delavstva, ki na svojih ramenih občuti vse posledice gospodarskega vključevanja Trsta v gospodarstvo italijanske republike. Delavci in srednji sloj vedo, da Trst lahko gospodarsko napreduje samo če je tesno povezan z zaledjem; vedo, da je bilo tržaško zaledje (v prvi vrsti jugoslovansko in podonavskih držav) vedno glav. ni vir mestnega bogastva, razvoja pristanišča in vseh gospodarskih panog, ki so bile povezane s pristaniščem. Pomorske družbe, mednarodna trgovina, trgovina z bližnjimi zalednimi pokrajinami, mala in srednja industrija, obrt in skupno z vsemi temi panogami tudi težka industrija, vse to je imelo svoje izhodišče in dotok dela in dobičkov izključno iz in za zaledne dežele. V nobenem pri meru pa ne z Italijo, ki je vstopila v tržaško gospodarstvo šele po prvi svetovni vojni. Posledica tega pa je bila, da sta tržaško pristanišče in tržaška mednarodna trgovina popolnoma propadli ter da je bila Italija tedaj prisiljena na kakršen koli način nekaj ukreniti, da vsaj delno omili splošno gospodar, sko krizo Zato so v tržaških ladjedelnicah v glavnem gra- dili vojne ladje za vojne imperialistične pohode Mussolinijeve Italije, katere duh še vedno preveva v vsej politi-k. sedanjih rimskih državnikov. Tržaško prebivalstvo dobro ve in se popolnoma zaveda, da bi bil neodvisni trgovinski sporazum med cono A in Jugoslavijo prvi korak k osamosvojitvi mesta od italijanskega propalega gospodarstva, ki išče v Trstu samo koristi za svoja pomorska mesta s tem, da je uničilo vso tržaško trgovinsko mornarico in pobralo mestu, ki je bilo pred desetletji največje jadransko pristanišče, vse najboljše pomorske proge in tako okrepilo Benetke, ki so bile večni tekmec Trsta. To nam dokazujejo tudi poslednji podatki o pristaniškem prometu Benetk in Trsta, po katerih so Benetke mnogo pred Trstom, kar se za časa povezave tržaškega pristanišča z zaledjem gotovo ni dogajalo. Poleg tega pa iščejo rimski politikanti v Trstu tudi po-iitični efekt, ki ga uporabljajo za italijanske delovne množice, da jih odvračajo od perečih notranjih gospodarskih ih socialnih problemov. Zato je nujno, da ZVU skrbi za interese mesta in da napravi vse. da sprejme ta jugoslovanski predlog, ki bo brez dvoma pomagal k izboljšanju gospodarskega položaja mesta. Zato zahtevamo, da ZVU preneha s podpiranjem interesov italijanskega imperializma, ki je spravil Trst v pogubo in da popolnoma sprosti tržaško zunanjo trgovino ter naveže neodvisne trgovinske stike tudi z drugimi državami, ki bi hotele na kakršenkoli način trgovati s Trstom ali z blagom in dobrinami plačevati pristaniške stro-ške. To bo šlo v izključno korist Trsta in bo pomagalo razviti tržaški tranzitni promet, ki boluje predvsem na nestalnih in negotovih pristaniških tarifah, o katerih odloča še vedno Italija. Šolska obvestila začetek solskega leta NA UČITELJIŠČU IN TRGOVSKI AKADEMIJI I Učenci in učenke učiteljišča in trgovske akademije se zberejo v soboto 10, t. m. ob 10. uri v cerkvi starega sv. Antona k otvoritveni službi božji. Po maši gredo v šolo, kjer dobe vsa potrebna navodila za novo šolsko leto. Redni pouk se začne v ponedeljek 12. oktobra. ((Ravnateljstvo Slovenske državne višje realne gimnazije v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi razrede s klasičnim učnim načrtom sporoča, da bo otvoritvena služba božja za šolsko leto 1953-54 v cerkvi v Ul. Giustinelli v soboto dne lfl. oktobra 1953, in sicer ob *. uri 45 minut. Po končani službi božji se zbe-ro vsi dijaki v učilnicah v Ulici Lazzaretto vecchio 9, kjer dobe vsa nadaljnja navodila« O.s voboUiliza fronta SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OF V četrtek 8. t. m. bo ob 20. uri seja izvršnega odbora OF na sedežu v Ul. R. Manna 29. Na dnevnem redu sedanja politična situacija in organizacijska vprašanja. Razna obvestila FILATELISTIČNI KLUB H L. KOŠIR« Danes 7. t. m. bo od 19. do 21. ure v prostorih kluba v Ul. Roma 15-11. sestanek filatelistov. Članom bodo na razpolago naročene znamke in novitete. Nadaljevanje delitve revije «Nova filatelija« št. 9. Filatelisti, ki se želijo vpisati v klub naj se zglasijo pri službujočemu odborniku u-pravnega odbora. PG DOLGOTRAJNEM STAVKOVNEM GIBANJU Urad za delo izrekei razsodbo v sporu zaradi odpustov v Standardu Odpustili bodo vseh pet delavcev, nato pa jih ponovno vzeli na delo do konca decembra. Izplačali jim bodo razen redne odpravoine še 10 mesecev plače in božično nagrado Dolgotrajni spor zaradi odpustitve 12 delavcev v rafineriji Esso Standard pri Sv. Soboti je končno rešen. Kakor smo pisali, se je med tem na predlog ravnateljstva sedem delavcev prostovoljno odreklo delu. in sicer proti primernemu dodatku k odpravnini. Slo je namreč v glavnem za delavce, ki bi morali iti kmalu v pokoj. O-stalo je ie pet mlajših delavcev, ki niso hoteli pristati na predloge ravnateljstva o prostovoljni odpovedi delu. Delavci so te svoje delovne tovariše odločno podprli; tako da je dejansko mirovala kar cel mesec vsa proizvodnja Ker ni bilo nikakega u-panja. da bi sploh prišlo do sporazuma, 50 predstavniki delavcev predlagali, da se re ši spor z arbitražo urada za delo. Včeraj je urad za delo izrekel svojo razsodbo, ki pa* nujno predstavlja kompromis. Po tej razsodbi odpusti podjetje vseh pet delavcev in jim razen redne odpravnine izplača še 10 mesečnih plač in božično nagrado (13. plačo). Hkrati pa mora podjetje vseh pet delavcev ponovno zaposliti S tako imenovano pogodbo na določen rok, to je do konca decembra. S tem se je končal spor zaradi odpustov 12 delavcev, ni pa se JUTRI PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM Pred razjasnitvijo ozadja umora zdravnika Cavinija Mednarodni pustolovec Josip Klobučar „Joso" se bo po večkratnih are* tacijah in pobegih v inozemstvu, končno moral zagovarjati za svoj zločin Obvestilo Kmečke zveze Obveščamo v« dvolastnike, ki majo »voje gozdove v Jugoslavi-I, da morajo napraviti prošnjo :a sekanje drv v mesecu oktobru . 1. Rok za vlaganje prošenj za >ekanje drv zapade 31. oktobra , 1„ Za vsa pojasnila »e obrnite ia Kmečko zvazo, Ul. Fabio FiU d II. Jutri v četrtek se bo začela na porotnem sodišču, kateremu bo predsedoval dr. Palermo, zanimiva razprava proti Josipu Klobučarju imenovanemu tudi Joso, rojenemu 1926) leta na Suiaku in stanujočemu do 1947. leta v Drevoredu XX. septembra št. 60, katerega so obtožili najprej tihotapstva mamil ter kasneje tudi umoru dr. Avgusta Cavinija, proti kateremu je sprožil strel, ki ga je zadel v trebuh- Klobučar se bo mo. ra zagovarjati tudi zaradi ilegalne posesti orožja, ki bi ga moral prijaviti in izročiti. Ni znano če bodo Klobučarja so dili samo v zvezi z umorom ali če bodo govorili tudi o tihotapstvu. V osvežitev spomina o u-moru se moramo vrniti do marca 1947. leta ko je bil pokojni zdravnik v družbi Gi-selle Schoene in dr. Fulvia Omera v baru Dapretto, Ko so vsi trije prišli iz bara, so vstopili v Cavinijev «Fiat 1500», ki je stal na Drevoredu XX. septembra in sicer na vogalu z Ul, del Toro, Ko-maj se je dr. Cavini vsedel s avto in hotel pognati motor in se nato vsedel na zad-ga Je hotel s samokresom v roki prisiliti, da bi vžgal motor In se nato vsedel nH zadnji sedež poleg dr. Omera. Cavini je tčdaj izstopil in se začel z neznancem prepirati in prerivati vse dotlej dokler ni padel strel. Neznan cu se je posrečilo zbežati, medtem ko so ranjenega zdravnika odpeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, 2al je zdravnik 8. marca zjutraj podlegel zaradi komplikacij. Policija je uvedla najstrožjo preiskavo in aretirala več oseb, ki jih je kasneje izpustila Agenti pa so zvedeli, da je neki «Joso» 3 tnarca kupil v neki gostilni samo kres istega kalibra in z istimi naboji, s katerimi je bil umorjen zdravnik. Kupca so identificirali za Klobučarja, toda ta je pravočasno izginil in se z vlakom odpeljal v Genovo. V trenutku ko se je hotel vkrcati za Argentino pa so ga karabinjerji prijeli in odpeljali v zapor, po nekaj dneh so ga izpustili, vendar so ga že naslednjega dne ponovno aretirali, ker so med tem dobili pojasnila o njego. vem zločinu Junija so Klobučarja skupno s trem; drugimi v spremstvu dveh karabinjerjev spravili v avto in ga hoteli odpeljati v Trst, V bližini Padove pa se je zločincu posrečilo rešiti se okovov ter izrabiti ugodno priliko, ko je avto zmanjšal vožnjo na nekem ovinku, skočiti na cesto ter izginiti. Klobučarju se je po begu posrečilo ilegalno preiti v Francijo, kjer se je zadržal kake štiri mesece v neki vojašnici z izgovorom, da hoče vstopiti v tujsko legijo. Nekega dne pa je tudi tu izginil in o njem ni bilo nikjer, nobenega sledu, L. 1948 ga najdemo v Belgiji pod imenom Robert Wortman. Tamkajšnje policijske oblasti so ga namreč aretirale zaradi tatvine in zaradi ponarejenih dokumentov Obsojen na 2 leti in 4 mesece zapora ga zaprejo v neko kaznilnico, kjer se mu posreči zbežati. Zateče se v Holandijo kjer ga pod imenom Davide Rem-pešič ponovno spravijo v zapor na razpolago vojaški policiji, ki »e je začela zanimati za njegovo preteklost. Po 15 dneh zapora pa se zločincu posreči prežagati rešetke in zbežati. Edina država, ki mu je ostala odprta je bila Nem. čija Klobučar se odpravi tja in se prijavi kot politični begunec Odpošljejo ga v begunsko taborišče toda kaj kmalu je ponovno v rokah policije, ki ga je obtožtlu tatvine ter ga zato prijavila sodišču. Obapjen na tri leta zapora ga premestijo v zapor v Werlu (VVestfalija), kjer pa se mu nikakor ne posreči zbežati. Po končani kazni so ga zadržali in ga nato zaradi za. hteve tržaške policije po Inter. polu izgnali. Iz Nemčije v Ita. lijo je prišel Klobučar, vedno seveda dobro zastražen, z letalom. Iz Milana so ga pripeljali na blok pri Devinu, kjer so ga ponoči 28. avgusta izroiiii tukajšnji policiji. Klobučar je že v Nemčiji priznal, da je ubil dr Cavinija. vendar ni povedal vzro ka. Verjetno je bil zgovornej. ši pred preiskovalnim sodnikom, ki ga je po prihodu v koronejske zapore zaslišal. Obstaja torej vprašanje, ki mora biti rešeno pred sodiščem, zakaj je Klobučar ubil dr. Cavinija, ki je bil zelo znan v zdravniških krogih. Ce smemo verjeti nekaterim dobro obveščenim krogom je imelo v tej tragediji zelo važ. no vlogo tudi tihotapstvo ma mil Več o tem za danes ne moremo pisati, vendar pa bo mo obširno poročali med razpravo, ki se bo začela, kot rečeno jutri ob 9.30 v dvorani porotnega sodišča. Klobučarja bo branil odv. Fr. Presti, medtem ko se je Marija Borghese vdova po dr, Caviniju prijavila kot zasebna stranka ter bo njene koristi zastopal odv Ermanno Fast. Za razpravo vlada izredno veliko zanimanje. končala borba delavstva tega podjetja, da si zagotove delo in zaslužek. Razai znaki namreč kažejo, da bi hotelo ravnateljstvo obdržati na delu čim manj delavstva, po drugi strani pa oddati razna dela zunanjin? podjetjem ter se s tem odkrižati vseh obveznosti. Zato bodo morali biti delavci stalno budni in enotni, kot so bili doslej. Z borbo, ki je triiala cel mesec dni. s.) ti deiavči pokazali, da mora vodstvo, računati z njihovim odporom, ce bi skušajo krčiti svoj obrat ali pa odpuščati nove delavce. Z vespo v voz Nekaj minut pred 17. uro so sprejeli na ortopedskem oddelku 23-letnega mehanika Pavla Babiča iz Škofij (cona B), kateremu »o zdravniki u-gotovili poleg prask na levem gležnju in zgornji ustnici tudi hud udarec na desnem kolenu. Babič, ki bo verjetno ozdravel v 5 dneh, je izjavil, da je v bližini obmejnega bloka v coni A trčil s svojo vespo v voz na konjsko vprego ter padel na tla. Tat v stanovanju z zavojem rjuh v roki Včeraj popoldne je neki policijski podčastnik med hojo po Ul. Marconi opazil na stopnišču stavbe št. 18 več o- j stb, ki so glasno debatirale. | Stopil je bliže in izvedel, da j so malo prej ujeli v stanovanju 28-letne Palme Zoch j por. Bolli nekega tata. Ko je j podčastnik vstopil v stanovanje, mu je Pollijeva izročila nekega moža, ki ga je i-dentificiral za 38-letnega Antonia Papadopula iz Ul. Molin a vento 11 ter mu obenem povedala, da je zaradi sumljivega šuma stopila iz kuhinje in srečala Papadopula, ki je z zavojem rjuh P°d pazduho ravnokar zapuščal njeno stanovanje. Podčastnik je tata kakor tudi Zochovo odpeljal na policijo, kjer je ženska spoznala svoje rjuhe (8 po številu v vrednosti 50.000) ter podpisala prijavo, Papadopulo pa je med zaslišanjem izjavil, da je hotel obiskati prijatelja, ki stanuje v isti stavbi. Ker je opazil odprta vrata, je vstopil in šel iz ene v drugo sobo, kjer je iz majhne omare vzel rjuhe ter jih zavil v platno, ki ga je tudi našel v predalu. Ko je hotel oditi ga je ženska pridržala in začela vpiti, medtem ko se on ni niti najmanj upiral. Papadopulo je izjavil, da si je prisvojil rjuhe, ker je poslušal glas vesti. Kakor je policija ugotovila, je bil Papadopulo pred dvema letoma v svetoivanski umobolnici, kjer so ugotovili, da Je popolnoma slaboumen. Tata so prijavili sodišču in ga pollali v koronejske zapore. PEVSKI NASTOP ob odkritju spomenika Franu Venturiniju Pozivamo vse pevce in pevke, da se udeležijo slavnostnega odkritja nagrobnega spomenika skladatelju Franu Venturiniju, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. uri dopoldne na pokopališču pri Sv. Ani. Spored: 1 »Glejte kako umira« - Jakob Gallus - Petelin, izvajajo Komorni zbor, pevski zbor M. Matjašič iz Barkovelj in pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. 2. Govor predsednika SHPZ dr. Andreja Budala. 3. «Bratom» - Fr. Venturini, iiZnamenje« - Fr. Venturini, izvaja pevski zbor Slavko Škamperle od Sv. Ivana. 4. Govor zastopnika Glasbene Matice Vladimira Švare. 5. ((Bazoviška« - Fr. Venturini, «V nove zarje« - Fr. Venturini, izvajajo združeni pevski zbori. Oddolžimo se spominu Frana Venturinija s pesmijo, kateri je žrtvoval pokojni skladatelj, pevovodja in organizator primorskih pevskih zborov vse svoje sile. SHPZ (IZ JPGOSf.OtfANŠkTČONE STO ) Obilna letina grozdja v bujskem okraju Trgatev v jugoslovanski coni se bliža koncu, medtem ko je letina v koprskem okraju precej slaba, je v bujskem okraju obilna, čeprav je mestoma toča’' napravila precej škode. V bujskem okraju se zadnje čase zlasti uveljavlja zadružna klet, ki je opremljena z modernimi stroji za predelavo grozdja. Samo električna stiskalnica v tej kleti stisne 25 stotov grozdja na uro. Prihodnje leto bo zadružna klet nabavila naprave za destilacijo m stekleničenje vina, tako da bo lahko uspešno konkurirala največjima podjetjema v jugosl. coni »Vino produktu« iz Umaga in ((Vinu« iz Kopra. Uspešen lov na zajce Koprski lovci so preteklo nedeljo organizirali v loviščih pri Serminu lov na zajce! Lova se je med drugim udeležil tudi poveljnik Vojaške uprave JLA Miloš Stamatovič ter še nekateri drugi pripadniki Vojaške uprave, kakor tudi gostje iz Trsta. Plen je bil izdaten, saj >0 ustrelili nad sto zajcev. Dijaška Matica podpira slovenskega dijaka, mi podpirajmo Dijaško Matico. V BLIŽINI OPENSKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE NEPOJASNJENA SMRT BEGUNCA na nosilen električnega omrežja Domnevajo, da je pokojnika ubila visoka napetost, ko je hotel s kleščami odščipniti kos žice Okoli 18.40 so nekateri policijski agenti v službi pri openski železniški postaji zaslišali glas nekoga, ki je klical na pomoč. Presenečeni so se obrnili v smeri glasu, ko so opazili nekega človeka, ki je tekel proti njim in jim ie od daleč pojasnjeval, da je nekdo obešen n« električnem drogu. Agenti so takoj stekli na cesto in opazili na desni strani poti ki pelje z Opčin na Repenta-bor železni nosilec električne napeljave, med katero je viselo truplo neznanca. Ko so osvetlil okolico so opazili, da visi neznanec v notranjosti votlega nosilca medtem ko so mu roke,_ ki so se naslanjale na obroč, molele navzven. Agenti »o takoj poklicali na pomoč gasilce ter obenem za- prosili za prekinitev toka viso- ki je bil že mrtev, spustili na zemljo ter tako dali možnost agentom, da neznanca identificirajo. V žepih so pokojniku našli dokumente, in ga na podlagi teh identificirali za 30-letnega Andrljo Shranka iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Ker je imel pokojni begunec v žepu klešče, medtem ko so ob vznožju nosilca našli kladivo In dleto domnevajo, da je Shranka, naslanjajoč se na stranske kline, ki sestavljajo v obliki stopnic nosilec splezal na vrh z namenom, da si prisvoji nekaj žice ali kaj drugega. Po vsej verjetnosti se je nehote dotaknil žice in tako ga je tok verjetno najprej o-niamil in nato usmrtil. Občinski zdravnik na Opčinah je pri pregledu trupla J« pri . _ , ............................... ugotovil, da je pokojniku ubil e napetosti. Gasilci so moža, 1 električni tok. KDO SE JIH ne spominja? GAŠPER DERMOTA, kj nam je zlasti ostal v spominu s svojo «Kaj, kaj, kaj naj tebi dam...« MARIJ KOGOJ s prelepim II. tenorjem. BOŽO GROŠELJ « svojim žametnim glasom v «Ti puobič ja k’na lumpej«. ARTUR SULC poznan po svojem nenad-kriljivem basu. V nedeljo 11. oktobra 1953 ob 10. uri dopoldne bo na pokopališču odHriiie Rfsrona FRANU VENIURINIJU prosvetnemu delavcu in glasbeniku. Vabimo k odkritju vse njegove častilce, vse naše prosvetne delavce in ostale. ODBOR Dodatki k zakonu za vozače motornih vozil Zavezniška vojaška uprava je vnesla določene dodatke v združeno besedilo zakqnov za zaščito cest in za cestni promet, odobreno s kr. d. št. 1740 z dne 8. decembra 1933 (cestni zakon), ki zadevajo telesne in moralne lastnosti in sposobnosti, ki jih morajo imeti osebe, katere želijo dobiti vozno dovoljenje kot tudi Imetniki teh dovoljenj v obdobju revizijskega postopka, na britan-sko-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja V ta namen je bil 2. oktobra 1953 podpisan ukaz ZVU St. 119, ki bo stopi! v veljavo z dnem . - ODI. objave v Uradnem listu. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti drage hčerke Pierine Kalc darujejo starši in bratje 1.000 Ur za Dijaško Matico. Za spomenik Franu Venturiniju daruje Anica Martelanc 300 lir. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, Drevored XX. septembra 4: Godina, Čampo S. Glacomo l: Sponza, Ul. Montorsi-no 9 (Rotan); Vernarl, Trg Vai-maura 10; Vielmettl, Trg della Borsa 12: Harabaglia, Barkovlje in Nlcoli, Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PHlMEIt NUJNOSTI Kdečl kril; «« 00 Gasilci; 2 • 22 Policija 2 • 23 GLASBENA MATICA v TRSTU Danes 7. oktobra 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU Slovenski vokalni oblet iz Ljubljane bo pel slovenske narodne in umetne pesmi. Vabila «0 na razpolago v Ui. Roma št. 15 (SHPZ) od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. SEZONA VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 10. oktobra 1933 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera V nedeljo, 11. oktobra 1953 ob 16. In ob 2030 uri ponovitev nTMlufauiie ti dolini JeHl/loLiiaittki" farsa v treh dejanjih Spisal: Ivan Cankar Režiser: Jože Babič Scenograf: Maks Kavčič k. g. osebe: Krištof Kobar, imenovan Peter — Miha Baloh; Ja-cinta, popotnica, družica njegova — Štefka Drolče-va; Zupan — Jožko Lukeš; Županja — Ema Starčeva; Dacar — Stane Raztresen: Dacarka — Leli Nakrstova; Ekspeditorica — Nada Ga-brijelčičeva: Učitelj Svili-goj — Stane Starešinič; Notar — Srečko Košir; Stacunar — Anton Požar; Stacunarka — Valerija Si-lova; Cerkovnik — Josip Fišer; Debeli človek — N. N.; Popotnjk — Julij Guštin; Zlodej — Rado Nakrst. Prodaja vstopnic od petka dalje od 11. do 13. in od 17. do 19 ure v Ul. Roma 15-11. tel. 31-119. Vpisovanje abonentov v četrtek od 9. do 13. In od 17. do 19. ure, naslednje dni (petek, sobota nedelja) od 11. do 13. ’ iu od 17, do 19. ure v gornjih prostorih. V nedeljo 11. oktobra 1953 ob 29. uri gostuje v društveni dvorani na KONTOVELU prosvetni krožek z Opčin z veseloigro' v 3 dejanjih Trije vaški svetniki Vabimo k številni udeležbi l (Vstopnice bodo na prodaj uro pred pričetkom predstave). MATERE. DEKLETA ! Izšla je številka devet vaše revije »NASA ZENA« Kakor običajmo, tako vam tudi to pot prinaša obilo zanimivega gradiva; naj ne manjka v nobeni Mši. Cena 75 lir. ( GLEDALIŠČE VERP[) Pri gledališki blagai"1 daljuje prodaja vstopnic^ ^ predstavo dramske skup M, dri-Zoppelli-Volpi-Valen, ki petek ob 21. urr. ^ Predvajali bodo «Orož/.je in človek». Rossettl 16.00: «K^aibSM ^ J. Payne, A. Pah‘/vrnitev ®5 Excelsior. 15.30: «Vr CerT- Camilla«. Fernandei. ■ ^ Nazionale. 16.30: ((Vesela vazionaie. L. Turner. F. LarnaS. ^ < Fiiodrammatico. 16-”y Gali*-očeh«, G. Ferzetti, • ^,rjjr Arcobaleno. 16.00: ((Rešite A. Dexter. ZaWjd F Astra Rojano. 16.30. ^ ke», VV. Beery, C. r*% p Grattacitflo. 16.00. ^ berni». M. VUdy. P- .JaF Alabarda. 14.00: t stava sveta«, B. Hun ^ wart, C. VVilde. D. L (j! Ariston. 16.00: «Dvana£tj obe«. C. Webb, J. Armonia. 15.30: «OsvaJJ Olivier, L. Horvat?. ^ & Aurora. 16.00: *Kcujiivan E. VVilliams, B. Sujll« Garibaldi. 15.30: ca«, G. Ford, G. Bro • pisnd Ideale. 16.30: "ObtoruO^ L. Vourui. B. Sulhvan. vefl„, S, Impero. 16,00: «Mož Granger, J. Mason. j V Italia. 16.00; ((Sovražnica ^, gani, F. Latimore. v. V tale. 16.00: ((Zadnja st Povver. #AS vl< Kino ob morju. 16.JU- Jotlnš . vse«. A. Guinness, ■ Mastimo, 16.00: «Ruec Wayne. , . ,hlf3 1)8*^ Moderno. 16.00: «LJU£'CA. ca«. R. Stack. V. Savona 15.30: «Druž«» ; N. Shearer, F. Vlttorlo Veneto. 1600: stevW, sanj«, W. Holden, J; sKupU' Secoio. 16.00: »Navija)”1, F. Sinatra, E. Azzurro. 16.00: «Kara najdi„ liams«. J. Stevvart. ''j,,, V Belvedere. 16.00: «ses ,r babluja«, Toti. .„.|ana Marconi 16.00/ «PfevjJsiis^g. ka«, J. Allyson, V. J a |„ » NOvo cine. 15.30: «D uayVl.r; sabea«. G. Pečk, “• “ m sabea«. G. Odeon. 16.00: »Mašče” ce», mladoletnim P tT adlo. 16.00: «PozC narji«, D. Martin. n SREDA. 7. oktobta CONA TK* 254,6 m ali K juifjlj! 7.00 Poročila. YiOf|^vp glasba. 11.00 S. pr,„l< 17.25 Priljubljene g.ld^ yr mevtr onar*) in TCVij' , 1 Q.0» .!« nnjuuj.icin- mov, operet in revi/ ............... -t rodni pesmi skozi sv •, - • Nočni kotiček 'not. ivuiii im c i,njižfF .tj Černe vesti. 21.00 S [0m». ^ ce: Branko Copic «P „ CWS,} bU -fifi. ‘‘ JNOCrn KOIICCK .23.10 Glasna za lank” Zadnja poročila. Tltlšf j«g 306.1 m ali 980 . 11.30 Lahki orkestu- g,oVi vsakega nekaj. 18 eiaS&*L V. motivi. 17.30 Plesna Arija111 Koncert baritonista ,e[jez. sa. 19.00 Zdravn.škl j0,oO "Jr Pestra operna S13* „a',ert 20.05 Gershvvln: KWJ^UfU. vir in orkester 'Lnod!of0,rJ- P Aktualnosti: O sam13 edl«j igr dov. 21.15 Glasbena mjuDijtj/ to prenos koncerta v / ga okteta iz ru: Predavanje: ftot-((Žalostne zgodbe ° -jjtie-ševcih« Franceta M«* ^ T «*T ‘V#«' Zavattujkjri €-*■ neumni. 12.00 L. ZuC pč v-kitaro. 13.25 Glasba *£, iyi 20.30 “ ...30 c. zavattmb ri lfjg» neumni. 12,00 L po .e C»t . 13.25 GlasM ...... Operetna gladiti* kovskl: ((Evgenij Lujiia. v 3 dej. prenos >z^ ^ ij. pi ^ ‘~ a J r- s i. O V K * tf „ 327,1 m. 202.1, 12,00 Opoldanski 8 !<■ Naši solisti Vam 'A Zf/jtilJ bavni zvoki t.]-89 Ri 12 * I nasveti. 18.00 oper. 18.30 Zunanje^,, rf j ton 18 45 Stare In W bavni zvoki igra 20.0( Grum. .—„— 21.00 Večerni or 22.00 Poročila. igra na Stavlr jjjK % 20.00 Radijska *** &&$ jr arnm- Dogodek ROJSTVA, SMRT* ;N Dne 6. oktobra b stu rodilo 9 otrok^r0),a ?°*t 1 5® siu rouuu v k/«-.-- nnfoka : umrlo Je 6 oseb, P t , izleti MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE organizira 18. t. m, Izlet v Vipavo. Vpisovanje od 6. do 8. t. m. od 19. do 21. ure na sedežu. MOTOKLUB (SKEDENJ« organizira 18. oktobra 1953 moto-cikltati&nl izlet v Ljubljano, Kranj in na Bled. Vpisovanje od 5. do 9. oktobra med 19. In 20.30 na sedežu v Skednju 122. MOTOKLUB IAMATORI« organizira Izlet z motorji v Vipavo, Rihemberk (Branik), Komen in Pulj. Vpisovanje samo za člane do 8. t. m. med 17. in 19 uro na sedežu. MOTOKLUB dADRIJA« IZ Doline organizira 18. t m enodnevni izlet v Cerkno z ogledom partizanske bolnice «Franja» Vpisovanje do 8. t. m. na sedežu v Dolini. AVTO-MOTO IZLET V ZAGREB NA TEKMO FRANCIJA - JUGOSLAVIJA Motoklub »Skedenj« organizira 17. in 18. t. m. avto-moto izlet v Magreb, kjer bo 18. t. m. nogometna tekma med Jugoslavijo In Francijo. V klubskih prostorih se lahko vpišejo vsi lastniki avtomobilov, ki so včlanjeni v kateremkoli motoklubov našega področja in vsi motoristi, člani In nečlani. Vpisovanje do vključno 10. oktobra na sedežu motoktuba med 19. in 20.30. IZLET PDT Planinsko društvo priredi 18. t. m. Izlet v Pliskovco in na Trstelj. Vpisovanje v Ul, Machiavelli 13-11, do 9. t. m. med 18. in 19. uro, 25. t. m. izlet v Novo Gorico (n Plave, nato čez Korado v Vrhov-lje (Brda). Vpisovanje do 16. t.m. III lLž JC v/ --------- . jyj*v j UMRLI 3°: 74*'ja sin, 71-letna Vanda64_lettl^ letni Anton Sim®1?' frt&MTj Skerlav&j. el-let^rl« J4 £ ČIČ. 49-ietna Pi > “ gp * POROČILA sta —II’ Giordano Delmoni čela Guštin. ADEXj — „ 19^ 18. okto^,{t v enodnevni POSTOJNI it* enoinpoldne' TOMAJ -DUTOVtJJ ŠkociJA* diva fio, k V ŠTAHJf Sfej VpisovaPA^— “radi tetini^ preložen J*‘V ■ ' " natfl3' Vpisovanj® prt $e\ do 9. L JI, f Expr«*s*’ (gl. »t. W IgAK POROD EVROPSKE OBRAMBNE SKUPNOSTI BONN - WASHINGTON tim .-.j11?1 osmi kot politiC'-itecit!! se Pravi kot b nnf?-x° 0 medržavne-lba.. ega instrumenta, ioi,nega 80 s>, v svrho uni-iai, sveta. pred izbruhom S.'fe*ovne vojne, bili o-iteL. "Slijanaki, japonski in «.i‘ ima človeštvo iiiiii - in bridke izkušnje. ŠtaL cas P*, zapadni tisk, C c o ost Washington-^vinWo°n0Vn° vi^e iz zgo-Jtvanu • roP°iarnice prav ta lip *■" ^'akreditirani po- 1(1 faši5?j6™’ katereSa izrazita S1?11 Prizvok nas vse-b»it« v?8 ®° spominja na tovne , atastr°f° druge sve-sicer °lne- V tem primeru ®er kt6 gre z.a nekaj, o četudi Se s'uzbeno govorilo, “* uto J naziv službeno Pa naletfi -vse Prepogosto <*f v t ,.,nartl v tisku, in si-Snre„„ K°hkor je ta primoran ••“ar,. dei*,”‘'--«• Resda "jj" r)e, neka razlika med i t viI> toda -°-:Se ie Prvič poj a- *tav'lial“‘jbi ta Pojem pred-i. lat danes in onim, kar tridese- te nlij ?anes in oni tirnfWisttvljal prad Vil tA ’ ko se )e prv:_ iojj jTa. Priznajmo, kakršna- bodoče v,egni*a danes ali v že nri ■ nleg0va vsebina. veki besedi «os» člo- Prijeten v. spreleti neki ne-tolmI" občutek. Nekateri m° dejstvo°ri Slab Znak Že Sa' tttova nJ ’ 4a se le ta naziv sam na^jaT • Ne gre tu za atranskepl tak’ to p0" dejstvo HSei,a' pač Pa za bed i, določenega odnosa Hom ,°nnom in Washingto-stvo’ Vi -neko otipijivo dej-in 0' . 1® vsakomur očitno Jem diskutira ves svet. Vojni precei časa po končani Politiz^6 razburkano evropsko miriti t val°vje ni moglo u-totaviiau smo občutili in u-in ne ,! VS1- Povprečnemu, veku Povprečnemu člo- fiirn ’ j?arved tudi razgledanim t- jel° vodilnim politim ljudem, ni bilo jasno konstpfi®1?6 nove politične ključne, do kakšne za-ke razPoreditve in obli-de! razP°reditve bo prive- tifične „V„rt iglede na spe- teznie tav okoliščine in toriju v ? na mednarodnem Jeznih T, . v mejah posa-?asotn aci°nalnih držav. S čistiti „6 .Je začela situacija *d So’ Y* odnosi sil v sve-ziti, nri * ajali vse bolj izra-boli pa ie Postajalo t ntenii tno. da bodo — ^tvariaiJS,-113 Napadu — prav 9shinvt^1 se odnosi med sta 0s '?n°m in Bonnom ti-b°doče ,0g katere se bo v tUitania v ,Ja vsa evropska & Volitvsv. ^a' Po nedavni je D^?,b v Zapadni Nem- ^ Saj i° “bolj do iz-? Ad^i J a v°litvah zma-ft'dosiedn»fj-‘ naiuP°rnejši in Afriške zagovornik a-» 1‘tka. » ke v Evropi. &*riške vTPPt se je vpliv j^dalje . Pobtike okrepil, s i ti kew,e-SPei*im navezova-*. istočasnaije na ZDA pa se V PoUrilaf.POSpešl1 dudi pro- ?» St(>Padn j svetovnih sil. U?tadom Vzhodom in , jSbinPtn,Pre tvlja namreč w,o.sn°vno silo Za-!,te?s'iaio pa njegovo j. I* Vlog, F_^vr°Pi- °b tem Zrečucirui clle in Angli - Ucirala na to, da st tinT j^ikam^rppini ekstremnim vPra4anjeVan^a mednarod- W°dnosnv omenjena krepi- lih\ib Bonn Med WashmD‘n- Ki“meu^v°eitUie že ce- to' šefu^vno reagirali WashingtO' duje že ce sta vendar bolfciia in včfi'v,.°"n Tf“u“1 1 etiergiznj, a Britanija > K cri0 reacrirali na tBgU|i "docela016"1- ko iima Žan ^denano ■ JaSen ves ob- ISf >»■!. pri rte|° ln,> avtoNtel11 0b deistvu' L^.tga v^.a sedanjega po- padnoevropskem javnem mnenju. Poleg tega pa je bilo na francoski in angleški strani opaziti tudi neko določeno diplomatsko aktivnost, ki jo v splošnem razlagajo kot poizkus obeh zahodnih sil, da se reši, kar se še rešiti da. Vse kaže namreč, da sta Anglija in Francija danes bolj kot kdaj koli poprej pripravljeni podpreti akcijo za integracijo Evrope. Govori se, čeprav ne uradno, da bo Anglija tudi v Evropski ministrski svet poslala svojega predstavnika, tako, kot ga že ima v Skupnosti za premog in jeklo. Prav tako se tudi govori, da se je Francija nekako Že pomirila s tem, da se ne bo mogla izogniti ratifikaciji splošnih dogovorov. To spremembo stališča obeh omenjenih evropskih držav si v Bonnu tolmačijo tako, da sta se Pariz in London odločila izbrati manjše zlo, ker menita — tako mislijo v Bonnu — da bo razvoj vojaške moči Nemčije le laže nadzorovati v okviru evropske vojske, kot bi bilo to mogoče, če bi Nemčija to poskušala izven tega okvira. Razen tega, kaže. da bi se Francija in Anglija radi približali Zapadni Nemčiji, da bi tako zmanjšali a-meriški vpliv na bodočo evropsko politiko, kar bi tudi pripomoglo k zmanjšanju napetosti med Vzhodom in Za-padom, ki si ga obe želita. To diplomatsko akcijo treba predvsem razumeti kot poskus, da se Zapadna Nemčija odtrže od ameriškega vpliva, Evropska skupnost pa približa Churchillovi ideji nekakšnega lokarnskega pakta, ki b» istočasno z združitvijo Nemčije tudi zagotovil varnost sovjetskih meja. Vse skupaj se zdi tako, kot bi se hotel najti kompromis med vztrajno zahtevo ZDA. da se končno oblikuje Evropska obrambna skupnost po eni in sovjetskim negativnim stališčem d0 tega vprašanja po drugi strani. Očitno je, da se Angleži in Francozi na vse načine trudijo, da bi prepre Sovjete. Ce bi se to uresničilo, potem bi zapadnoevrop-ski obrambni sistem ostal neokrnjen. lahko bi nemoteno razvijal svojo obrambno funkcijo, ne da bi se pri tem Sovjeti čutili kakorkoli prizadeti. V tem primeru bi se na Zapad oprta Nemčija laže kontrolirala, njen vojaški potencial bi imel odločene meje. Trenutno pa ni nobenih iz-gledov. da bi se ti nameni Francije in Anglije mogli realizirati. Os Bonn-Washington dobiva iz dneva v dan konkretnejše oblike. Interesi ZDA, odnosno ameriškega kapitala v Nemčiji so tako močni, da se temu ne more odreči. Ce Pa Francija in Velika Britanija želita kaj drugega, morata pri tem ravnati zelo obzirno, kajti sleherna krepitev medsebojnih trenj na Zapadu lahko pomeni samo krepitev pozicij Sovjetske zveze. Slovenski oktet, ki sa bomo zopet poslušali danes zvečer v Avditoriju. ŽALOSTNE RAZMERE NA ITALIJANSKEM JUGU OTROKE PRODAJAJO Italijanski časopisi so že nekajkrat objavili svoje reportaže o žalostnem pojavu, ki razgalja pravo lice socialnih razmer v katerih žive prebivalci južne Italije. Beseda je o tako imenovanem deškem semnju ki se že desetletja redno vsako leto avgusta vrši v mestu Beneventu. Semkaj vozijo siromašni starši svoje 8 do 14 let stare otroke ter jih prodajajo za vsoto dva do tri tisoč lir, vrečo žita itd. bogatim kmetom, ki potem z njimi razpolagajo eno, dve in več let, kot se pač pogodijo. Nekateri časopisi so poročali o tem kot o neki kurioziteti, drugi so ogorčeno protestirali proti temu nečloveškemu in nekulturnemu škandalu, ki kompromitira italijansko civilizacijo. Navedeni so bili tudi podatki, da je več otrok, ki so jih bili starši primorani prodati, iker jih niso mogli prehraniti, pomrlo zaradi prenapornega dela in nezadostne hrane. Starši o tem niso bili obveščeni, sicer pa čemu, saj otroci niso bili več njihovi, ko so jih itak prodali. Bogati kmetje, ki prihajajo v Benevento, da si na tem semnju poiščejo kakega pripravnega fantiča, se pri tem obnašajo kot bi kupovali n.pr. žrebe ali tele. Dečka, ki ga nameravajo kupiti dodobra pretipajo, pogledajo zobe. ukažejo mu teči, da bi mogli bolje oceniti njegove sposobnosti ter ugotoviti, ali je vreden zahtevane cene. Pravi živinski semenj, slika od dva tisoč let nazaj, ko so se bržčas prav na istem mestu prodajali in kupovali sužnji. Tudi letos se je imel v Beneventu vršiti ta semenj, pred cerkvijo matere božje, ki so iz nje duhovniki leto za letom mirno gledali, kako so se tu prodajali in kupovali mladoletni dečki kot bi šlo za teleta. Toda tokrat je vendarle intervenirala policija in to preprečila. Ob tej priliki je milanski r f i p c»'i n /» m o/i t 99ete liict“ V prirodi igrajo ultravioletni žarki življenjsko važno vlogo - Sonce izžareva ogromne količine teh nevidnih žarkov, ki z vitaminom „D" ohranjajo pri življenju ljudi na zemlji - Toda ti, za naše življenje tako važni žarki, so hkrati tudi mogočni morilci, ker v velikih količinah uničujejo žive celice V temni noči je rudosledec, ki se je spotikal po gorovju, nenadoma zavriskal od veselja, ko je odkril ležišče dragocene rude, ki ga je podnevi zaman iskal. V gosti temi kabine svojega letala sedi letalec in išče na . zemljevidu svoj cilj, ne da bi čili nadaljnje še tesnejse po- t zaradi tega moral prižgati luč. vezovanje pied Bonnom in1 Washingtonom, ne da bi pri tem prišli v konflikt z ZDA. Hkrati stremita obe zapadni državi za tem da se, če le mogoče, odpravijo vsaj najosnovnejša trenja med Vzhodom in Zapadom glede ^iem-škega in avstrijskega vprašanja, kar bi se po njitiovem mišljenju dalo doseči na predlaganem sestanku štirih. Medtem pa Sovjetska zveza v ničemer ni spremenila svojega stališča v odnosu do vseh vprašanj, namreč do vključitve Nemčije v Evropsko obrambno skupnost in ta-ko fjaUe. zmeraj, sma- trajo. da je vše skupaj uperjeno proti njihovi «varnosti». Britanski in francoski krogi so mišljenja, da bi se ta sovjetska nepopustljivost in nezaupljivost lahko odpravila, če bi se Evropska obrambna skupnost vključila v neki širši varnostni sistem, takšen, ki bi bil sprejemljiv tudi za Odkrivanje rakastih tkiv Med operacijo odkrije ki-rurg mesnato tvorbo, slično raku. Takoj mora dognati, če gre zares za raka, da ga do. volj globoko izreže. Zato odreže košček sumljive mesene tvorbe, ki ga takoj pod poseb. nim drobnogledom z nevidnimi žarki pregledajo in zanes-Ijivo ugotovijo, če gre za ra. ka ali ne. Ko so strokovnjaki v laboratoriju velikega ameriškega podjetja, ki izdeluje žarnice, preizkušali posamezne kovine, da ugotovijo, če svetijo pod električnim tokom so dognali, da nekatere kovine sploh ne žarijo, pač pa oddajajo nevidne žarke ali tako imenovano «črno svetlobo*. Danes ne predstavlja črna luč nobene tajnosti več. Kot danes vemo za podzvočne in nadzvočne valove, ki jih naše uho ne sliši, tako poznamo tudi posebne vrste svetlobnih žarkov, ki jih naše oko. ne vidi. Med te spadajo ultraviolet-ni žarki, ki imajo prekratke valove, da bi jih običajno videlo naše oko. Zato jih ime-nujejo «črna luč*. Boljši okus «vitamini-ziranih» živil Ce se sprehajaš po sodob. nem živilskem trgu, boš opazil razne vrste živil, ki so jih zboljšali s temi nevidnimi čarovnimi žarki. Zanimivo je, da imajo mnoge vrste svita, miniziranih živil boljši okus, če jih obsevajo z ultraviolet-nimi žarki. Mnogi potrošniki so se nam-reč pritoževali, da jim ne tek. nejo «vitaminizirana» živila, čeravno so splošno priznali, da so zelo hranljiva Kemiki so kmalu dognali, kaj je temu vzrok. Včasih niso vitaminski dodatki dovolj pomešani s temi živili. Zaradi tega so- iave-denei priporočali tovarnam, ki pripravljajo «vitaminizlrana» živila, naj jih obsevajo v tem-ni lopi z ultravioletnimi žarki. Tista živila, v katerih niso vitaminski dodatki zadostno po-mešani, žarijo namreč v «črni luči*. Nekemu trgovcu so ponudili >čije , voditelj 6 te . .tem ugotovili, da je olie iz bom ževega semena. Olivno olje Ptrr,i?aznje nemškega na-ne polagajo to- “‘nje tu, . ''“‘“S"lu' gai je aa°' 3 kakšnimi toiL^arvei __Adenaue fvee na to, da bo raz- "veči^ Bundestagu Cr,ljeni ob znatno 9 e»6Ut‘čnem° ^ Na zuna- H v# področju pa 'ko . z>hago n uSekakor po-Vtliv nte8raciiS° • e evr°P- Rrancii!, slabitev V,u)a v J*.11 Velike Bri- teSa in , politiki. 'B|Ldeželuh iudl prišlo v o- vsled to 0 mo*ne li bl odlo4d,‘aga so tudi do- !* s°,ra‘i bonT ,nelnški kro-Adenou -ati. nekate- ctjjb izjav ti eMevih povo- ' pre- skrbljenost krik Za kanalizacijo tržaških ulic (Foto Magajna) večjo količino olivnega olja. Olje je bilo videti, , dobro tudi okus je bil dober. Iz previdnosti je trgovec dal pregledati vzorec tega olja v labo. ratoriju za živila. Ko so ga v temnem prostoru obsevali s «črno lučjo*, se je olje plav-kasto svetlikalo Izvedenci so majali z glavo, ker so s tem bomba, e se mora namreč pod ultravioletnimi žarki v temi zelenkasto svetiti. «Crna luč* varuje kupca tudi pred manjvrednim suknom. Nekemu krojaču so ponudili več-jo količino .blaga za obleke Tkanina je bila lepa. Tudi kemiki, ki so jo pregledali, so bi. li mnenja, da je dobra. Ko so pa obsevali blago z ultravio-letnimi žarki so Se pojavile velike pege, ker ga niso pra. vilno barvali. Kdor bi si napravil iz takega sukna obleko, je ne bi dolgo nosil, ker ne bi prenesla kemičnega čiščenja. V kino dvoranah Zamudniki kinomatograf-skih in gledaliških predstav se navadno v zatemnjeni dvorani le težavno znajdejo. Neka a-meriška tekstilna tovarna, izdeluje sedaj preproge, ki jih prepleta s posebnimi nitmi, ki iluorescirajo, če jih obseva «črna luč*. V mnogih gledali, ških in kinematografskih dvoranah imajo sedaj take preproge, ki jih obsevajo z ultra.' violetnimi žarki iz posebnih žarnic na stropu dvorane da zamudniki v mraku lahko vidijo, kam stojijo, V zadnjem času so začeli va. rovati občinstvo pred ponare. jenimi vrednostnimi papirji in bankovci s tem, da označujejo prave papirje na kemični način s posebnimi znaki, ki jih lahko vidiš samo pod ultravioletnimi žarki. Tako so odkrili ponarejene vrednostne papirje za več milijonov dolarjev. V borbi proti kriminalu Kriminalna policija se včasih poslužuje posebnega praška, ki ga lahko vidiš samo, ko se v «črni luči* svetlozele. no svetlika. Z njim so že odkrili vrsto tatov. Nedavno so v nekem študentskem počitniškem taborišču nepojasnjene tatvine povzročale nezaupanje in zelo mučno razpoloženje med dijaki. Policija je v tem taborišču na zelo mikavno mesto položila listnico z ban-kovci, ki jih je poprej opraši-lu s tem nevidnim praškom-Listnica je kmalu izginila. Ko je policija potem pregledovala roke vseh dijakov v počit, niškem taborišču z ultraviolet-no žarnico, so roke dveh tovarišev v «črni luči* zažarele. Zadeva je bila s tem pojas-njena. Sedaj iščejo ponoči rudarski raziskovalci po gorah na za- hodu Zck*uženih držav drago, ceni in koristni tungsten kajti ruda kalcijev tungsten (CaW04) iz katere dobivajo tungsten. se pod ultravioletnimi žarki ponoči svetloplavo svetlika. Zelo presenečeni so bili, ko so z ultravioletnimi žarki čisto slučajno odkrili na nasprotnem koncu Združenih držav v prestolnici Washington največje ležišče tungstenove rude, ki predstavlja ogromno vrednost več milijonov dolarjev. Izvedenci ameriškega geo. loškega zavoda so namreč v zvezni državi Idaho iskali antimonovo rudo, in so kot običajno, poslali vzorce najdene rude na kemični pregled v la. boratorij v Washington, kjer so bili presenečeni, ko so videli da žarijo v «črni luči* svetloplavo in tako ugotovili, da gre za kalcijev tungsten, ki edini tako reagira na ultravio-letne žarke. Kdo vidi «črno luč> I ' Znanstveniki so odkrili zelo zanimivo dejstvo, da nekateri ljudje lahko vidijo s prostim očesom «črno luč*, ki jo na-vadno človeško oko ne vidi. To so dognali raziskovalci Ro-chesterjevega vseučilišča med drugo svetovno vojno, ko so iznašli napravo, ki naj bi o-mogočala letalcem, da lahko pristanejo s svojimi letali na letalonosilkah tudi v temi. S to napravo bi lahko obsevali letalci v temi krov letalonosil. ke na kateri označujejo površino za pristajanje vrste gumbov iz posebne snovi, ki fluo. tescira v «črni luči*. Tako razsvetljeno letališče bi videl samo letalec v posebnem zrcalu v kabini svojega letala, morda tudi drugi prijateljski letalci, ki razpolagajo s slično napravo in nihče drugi. Starejši znanstveniki in ad. mirali so bili kar navdušeni za to novo tehnično zamisel, toda nekateri mladi pomorski poročniki so grajali novo na. pravo, češ da dobro vidijo ul-traviolethe žarke, s katerimi iščejo letala ponoči svoje pri-stajališče na letalonosilki. Ta. ko so zvedeli strokovnjaki vojne mornarice, da so tudi ljud. je zlasti mlajši in, čudno, na. vadno plavolasi, ki lahko s prostim očesom vidijo določene ultravioletne Žarke. Oči do-tičnih ljudi nimajo posebne rumene snovi, ki pri večini ljudi preprečuje, da bi videli te žarke. V industriji Dr. Franz Urbah, raziskova. lec v laboratoriju znane ameriške tovarne Kodak v Roche. sterju, je odkril še druge za. nimive in važne naloge ultra-violetnih žarkov Med drugim služijo ultravioletni žarki odlično v novi vedi, tako imeno. vani ((termografiji*. V Čisto zatemnjeni delavnici preisku- jejo s to metodo motorje v.letni žarki. Leta 1903 so biolo. pogonu, ki jih prej prevlečejo s fosforjem. Motorje obsevajo nato z ultravioletnimi žarki. Tisti deli motorjev, ki se moč-no ugrejejo, žarijo v ((črni lu-či» temno plavo, hladnejši pa svetloplavo. Tako najdejo inženirji tiste dele motorjev, ki se preveč ugrevajo. V prirodi igrajo ultravioletni žarki življenjsko važno vlogo. Sonce izžareva ogromne količine teh nevidnih žarkov, ki ohranjajo ljudi na zemlji z D-vitaminom pri življenju. To. da čudno, ti za naše življenje tako važni žarki so obenem tudi mogočni morilci, ker v veliki količini uničujejo žive celice Kako to, da ne dosegajo ul. travioletni žarki sonca zemlje v prevelikih količinah? Po nauku izvedenca za «črno luč*, dr Rudolpha Nagyja, spreminjajo ultravioletni žarki kisik v zraku v ozon. Tenka plast tega ozona, ki obdaja n^ še ozračje, pa ovira «črno luč*, da bi prodirala v prevelikih količinah do zemlje. V medicini in higieni Znanstveniki stalno razisku. jejo, kako učinkujejo ultravio- gi dognali, da uničujejo nekateri ultravioletni sončni žarki klice. Po dolgoletnem vztrajnem delu so nato v laboratorijih velikih ameriških podjetij \Vestinghouse in General Electric končno odkrili valovno dolžino dotičnih ultravio. letnih žarkov, ki uničujejo bakterije. Kmalu zatem se jim je posrečilo, izdelovati žarnice, ki izžarevajo to ((smrtonosno luč*. S temi žarnicami varujejo sedaj pred infekcijami paciente, ko jih operirajo po bolniš. nicah, z njimi razkužujejo živila in obsevajo čudotvorna zdravila v lekarniških laboratorijih Danes že izdelujejo ce. nene žarnice, s katerimi lahko uničujemo škodljive bakterije v gospodinjstvu, posebno v e-lektričnih hladilnikih, preden škodujejo našemu zdravju. Kmalu bomo s takimi žarnicami fazkuževali naše domove. Niti sami strokovnjaki danes še ne vedo, čemu vsemu bo ta čarobna nevidna luč še služila v bodočnosti, trdijo pa, da so ultravioletni žarki šele začeli svojo zmagoslavno pot. «Corriere della Sera* objavil dolgo reportažo pod naslovom «Drama mizerije v Sanniu in Irpiniji —- Otroci se ne bodo več vozili na semenj v Benevento — Žalostna zgodovina kupoprodaje fantičev*. V tej reportaži je rečeno, da je bilo v resnici sramotno to, kar se je na tem sejmu dogajalo, da je to bil pravzaprav ((sejem človeških bitij, ki se z njimi ravna kot s psi*. In da bi stvar bila še bolj groteskna, pravi aCorriere della Sera*, se je vsako leto sejem vršil prav na praznik matere božje, ki se smatra, da je nekaka zaščitnica «teh dečkov, ki jih ljudstvo imenuje ”gu-lani”». Omenjeno reportažo je napisal znani italijanski književnik Corrado Alvaro pri čemer je zelo nazorno opisal, kako so prodajalci in kupci hoteli policijo prevariti, skušajoč konspirativno opraviti svoj posel v neki stranski ulici. Alvaro poudarja, da ni bilo opaziti niti enega primera, da bi bila pripeljala svojega sina na semenj mati. Prišli so sami očetje, piše Alvaro, ti pa so se zdeli tako divji in surovi, da si dobil vtis kot bi med očetom in sinom sploh ne o-stajala neka čustvena vez, niti takšna kot jo ponavadi kaže kmet do svoje živali, ki jo pelje na semenj. Fantiči pa so bili vznemirjeni in nervozni, na njih je bilo opaziti ono isto napetost kot jo je opaziti pri živalih, ko pričakujejo, da bodo tepene. Vsi so imeli na sebi nove čevlje, ker je to eden pogojev, da se deček lahko proda. Alvaro pravi: «Samo po čevljih si lahko presodil, da gre za ljudi. «Ko je policija preprečila, da se je semenj vršil, so se očetje vračali domov zelo ogorčeni. Fantiči, njih sinovi pa so jim sledili kot pretepene živali. Nekaj fantičev se je le tajno prodalo, piše Alvaro, zatem ptisitavlja da se morda semenj res ne bo več vršil na stopnišču pred cerkvijo matere božje, zato pa se bodo fantiči prodajali na črni_ borzi, kar bo zanje še slabše. iiHrup motorizirane policij« je razgnal samo en spektakl tega socialnega zla, v resnici pa se drama nadaljuje*, končuje Alvaro svojo reportažo. Pravtako prinaša reportažo o tem dogodku tudi turinska »Stampa*. ki tudi smatra, da samo z intervencijo policije v Beneventu še ni bilo to zlo likvidirano. Predsednik občine dr. Cantelno je časopisu izj avil; «Odkrito govoreč, ta fenomen ima svoje ekonomske razloge in, čeprav se bo onemogočil njegov spektakularni videz, se bo prodajanje fantičev nadaljevalo pa na drug način vse dokler ne bodo javna dela in emigracija rešili problema brezposelnosti in bede*. Tako, s tem bi se prejkone predvsem morali v Italiji po-baviti, pa še z nekaterimi drugimi podobnimi zadevami! Tu je ključ za rešitev Italije pred propastjo. Teh potreb tudi s Trstom ne bodo mogli nasititi, če jih drugače ne bodo znali. ZDRAVILA PROTI MALARIJI Kinin, ki je bil skozi 300 let steber zdravljenja in preprečevanja malarije, je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama postavljen na težko preizkušnjo. V nekaterih primerih se je pač izkazala njegova koristnost, zlasti kot preprečevalno sredstvo, ni pa bilo mogoče korenito o-zdraviti z njim malaričnega obolenja. Leta 1925 je Roehl izdelal plasmokin, v laboratoriju je hotel umetno ustvariti kininu podobne snovi. Čeprav je plasmokin selektivno učinkoval na seksualne oblike parazita, ki se običajno razvijejo v komarju in s tem odprl nove možnosti na področju preprečevanja malarije, je bil lek preveč strupen za praktično uporabo. Leta 1931 je Kikuth izumil atebrin' (ali mepakrin), trpko tekočino, ki se je izkazala za zelo učinkovit lek, ker je zlasti učinkovala na nevarnega parazita tiste vrste malarljske mrzlice, ki se pojavlja vsak tretji dan. Atebrin se je izkazal za zelo koristnega pri zdravljenju te vrste malarije in je tako uspešno zatrl parazite, da so ga v drugi svetovni vojni v velikem obsegu u-porabljali kot preventivno sredstvo. Zauživanje tablet skozi šest dni po eno na dan je postala zadeva vojaške discipline in s pomočjo tega je malarija med vojaki skoraj popolnoma izginila. Kljub temu, da je uspeh bil zelo zadovoljiv, so nekatere značilnosti uporabljanja tega leka vzbujale zaskrbljenost; tako je daljše uživanje zdravila povzročalo pigmentacijo kože, v nekaterih primerih tudi neozdravljiv lišaj. Paludrina (proguanil) ima popolnoma novo kemično sestavo; ta lek so iznašli leta 1945. Ugotovili so, da se bistveno razlikuje od drugih proti-malaričnih sredstev, ker učinkuje na razvoj exo-eritrocitič-nih oblik jeter. Adams in Mae-graith sta ugotovila veliko zdravilno vrednost novega leka za človeka, Leta 1948 so dobivali vojaki in delavci na malajskih plantažah tedenske doze po 100 miligramov, ugotovili so pa, da je taka doza premala; doze nad 250 miligramov so se pa izkazale za zelo zadovoljive pri pobijanju bolezni. Od takrat dalje velja paludrina kot odlično obvarovalno sredstvo, vendar je potrebno, da se uživa dalj časa dnevne doze po 100 miligramov. BENEŠKE SLOVENIJE iUt^estecTu83 V enem 'a-[fantičev, ki je prvo pisano be-W).at'ski -n • Jueosl°vansku- sedo v domačem, slovenskem 1 % dJ?*11-, ki ločuje ko- tiSo Predel ‘nRnje"e plan’ le Beneške Slo- r‘artaV° SVr h°da je do m V Ben J(.m°Vine- St' Be- nečiji, Pa vendar je m°oa0etlalie,,a-_da te Mei« premostiti ie C*' ^.-ovražena »os, ■i.hi p« i 1° umislili V 16 hied nh*tVarila. pri' ^Udi in njego- *ki ° rn°r«li "i^0 eden tistih, ^8 nf*1 v ^ ati; ozopov-on* !'■ te«nico al, Oč, č>ra«t !! nekakšne vr- tej..9 J&kob’n>8nanet 'lil J, Sam0 e?„ nja\k V* ganiti t" 1ZniC(i neite-zlj skopi enije, mu sam 'N ^oiko je jh do'*nost! *a nezn teda'' *amo nezn#nih kmečkih jeziku videl šele, ko je v borbi dobil v roko ukaz svojega partizanskega štaba. Prisluhnil je‘očetovi skriti želji, njegovemu dolga leta zatajevanemu upu in... se razvil v komandanta beneškega partizan, skega bataljona. Sedaj je sedel pred menoj za mizo kobariške gostilnice, bilo je pozno v noč In v sobi sva bila sama, in mi pripovedoval o svoji ožji domovini. Govoril je z ognjem izgnanca, ki v tujini sanja o domačem kraju, govoril je z bridkostjo borca, ki je dobival bitke pa vendar izgubil, govoril Je z nemim obupom nemočnega, ki mu pred očmi bičajo svojca on pa imu zvezano roke... Zadnji del njegove zgodbe me je najbolj presunil; Bilo je tiste dni, ko so v Benečiji divjale ozopovske grupe, streljale, mučile... Pred dve. ma, tremi leti... i uNisem mogel več vzdržati.., In nekega večera se je po kobariških hribih vila dolga kolona težko natovorjenih lju. di... Stopali so, kakor nekdaj, tiho in eden za drugih s prož-Toliko gorja in zla je bilo, da | nim, odočnim partizanskim ko- ne bi mogel sedeti prekrižanih rok nihče, ki ima le še količkaj človeškega v sebi.., Bil sem ves iz sebe.,.* Tedaj se je odločil za usoden korak: zbrati je hotel svoje borce-Bcnečane, nekje staknit! orožje in po skritih poteh, tako dobro znanih staremu partizanu, udariti čez mejo. «V imenu človečnosti, v imenu solza in trpljenja očeta, bratov sester, rojakov. V imenu prelite krvi streljanih Benečanov - mojih nekdanjih borcev Pf°tl nasllJu bivših fašistov, proti oskrunjenju duha svobode, človečanskih pra-vic...» . Kako nenavadno so zvenele njegove besede! Kako usodno dejanje je pripravljal! Kdo more tehtati njegov obup in drznost njegove odločitve? To da on je hladnokrvno položil na tehtnico, na eno stran tisto težko in pomembno besedo; mednarodni zapletljaj, na drugo pa; borba proti nasilju rakom... proti meji... * * * «Pohod je bil dolg in naporen. Toda, kadar imaš zavest, da si na poti, da v rokah stiskaš svojo nekdanjo prijateljico iz prav takih, težkih poti in čutiš, kako te pomirja hlad jeklene cevi, da si človek dejanj... tedaj obide prsi neskončno olajšanje... Preveč mučni so bili spomini in slike, ki so ležale na duši meni in mojim bojnim tovarišem! Ce bi mogli govoriti vsi, ki so jih mučili ali ustrelili ali zaprli v teh povojnih letih, po zlomu fašizma, tedaj bi njihove zgodbe bile pred človeštvom strašna obtožba ozopov. skih, trikolorističnih nasilnikov in italijanskih potujČeval-cev. Tako bi se glasile; Tone Predan: obesili so mi na prsi In na hrbet sramotilno tablo z napisom »Titov bandit*, mi na pleča naložili »tokilski zaboj in me tako li skozi vasi Beneške Slovenije, skozi moje rodne kraje Ravne, Kraver, Hum, Oblico, Trbelj!.. V vsaki vasi so se ustavili, me sramotili, bili s puškinimi kopiti v obraz, mi izbili zobe in me nato krvavega vlekli V naslednjo vas... Tam se je vse ponovilo. Moji krvniki, ozopovci z alpinskimi klobuki na glavah so zmagoslavno kričali in plesali okoli mene... Ivo Primožič: bilo je na večer, ko sem splezal na telefonski drog, da bi obesil slovensko zastavo. Domačin sem, iz vasi Poitak, bil sem kurir 17. Gregorčičeve brigade in tudi po vojni sem delal kot aktivist Demokratične fronte. Obešal sem zastavo, simbol naše borbe, simbol beneških Slovencev. Nisem vedel, da so mi ozopovci za petami. Prvi strel me je zadel še na drogu. Skočil sem v globino, sc pebral, čeprav sem bil že ranjen, in se skušal umakniti. Tedaj pa me je pokosil smrtonosni rafal... Anton Kručil: učitelj sem doma iz Loga pri Podbonescu. Bil sem tedaj predsednik «Na- upognjenega pod tovorom gna. ^ cionalnega osvobodilnega ko- 22-letna hčerka posestnika meje. Čutim bližino moje Be. miteja* v Podbonescu. Sprejel sem mednarodno komisijo in ji razložil položaj v Beneški Sloveniji. Ko je odšla, so me napadli ozopovci, me zvlekli na sredo vasi, pretepali mene in slovenskega župana, nato pa prinesli italijansko zastavo. ((Poljubi jo», so zavpili. — ((Poljubil jo bom, če bo na njej rdeča zvezda!* sem odgovoril. Tedaj so planili po meni, me bili s palicami, z drogom zastave, me brcali in suvali... Slednjič so me pognali iz domače vasi, tekli za menoj in me linčali s kamenjem... Potem je ozopovec Arturo Gia-nesini dal nekemu pretepaču po imenu Romeu Birtiču 10.000 lir in pištolo in mu naročil, da me ubije... Uspelo mi je umakniti se... Avguštin Čedermac: hotel sem izobesiti slovensko zastavo na občini. Rafali iz brzostrelk so mi prestrelili trebuh... Luciano Blažutič; bil sem aktivist Demokratične fronte. Ozopovci so me pretepli in poslali v zapor. Bil Je proces v Vidmu. Dobil sem pet let zapora. Zajca iz Kravarja; pretepli so me, mučili, ostrigli mi lase, me davili in mi pljuvali v obraz. Nato so pretepli še očeta in brata... Sivolasi oče Jakob OŽnjak: vsa povojna leta so vdirali v hišo, metali bombe skozi okno, mi pretili z orožjem, z noži in poleni. Vzeli so mi edinega konja. Nisem smel iz hiše, da me ne bi psovali, pljuvali v obraz, me bili. Pred dvema letoma sem šel na korito sredi vasi. Plašili so za menoj, mi glavo potisnili v vodo in me hoteli utopiti v koritu. Znašel sem se v postelji in oa tedaj ležim,.. Ne vem več na za sebe ne za sina ne za hčere... niti ženinega lica ne prepoznam... Andrej Jusa; bil sem odbornik Demokratične fronte. Nekega večera so me počakali v zasedi. Padli so streli in smrtonosne krogle so se mi zarile v prsi. Ko sem padal, sem še ujel odblisk moje zmučene Be. nečiji: bila je v žaru, ognji so trepetali po poljih, celo seno so zažigali... Tudi on je mrtev. Tudi njegova kri kliče... Ze smo blizu nečlje. Čutim, kako kliče, kako nas kliče v pomoč. Kakor takrat, ko je stokala pod Hitlerjevim nasiljem,.. Neskončno lahko mi je pri duši. Tudi obrazi mojih tovarišev so mirni, ožarja jih ogenj notranjega miru, utežitve... Ze smo na stari partizanski stezi. Čutim vonj sena z naših travnikov. Pod nami se odpira vsa Beneška Slovenija Mrak je, toda vidim Jo. Poznam jo. V temnih nočeh sem spoznal sleherni del te zemlje. Prehodil sem jo v napornih nočnih pohodih. Meja je pred nami... Kratek počitek in potem, potem naj spet začne boj za svobodo, za pravico...* * * * Na sami meji so skupinico dohiteli štirje vojaki in koman. dantu te nenavadne čete izročili odlok o aretaciji... Pravočasno so isti bojni tovariši, ki so nekdaj dvignili na osvobodilni boj tega zvestega sinu svoje zemlje, zvedeli za njegov nepremišljeni korak in ga s tovariškimi besedami odvrnili od prenagljenih dejanj, FRANCE VREG EVROPSKI STROKOVNJAKI proučujejo britanske metode ravnanja z žitom Naraščajoči svetovni tempo mehanizacije v poljedelstvu j« sprožil problem ravnanja z žitom v mnogih državah. V Veliki Britaniji so morali uvesti popolnoma nove metode za vskladiščenje, sušenje in ravnanje z žitom, da so lahko rešili vprašanje, ki je postajalo vedno bolj pereče zaradi po. večanega povpraševanja po kombiniranih poljedelskih strojih in glede na nestanovitno vreme. Pod okriljem Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje je britansko poljedelsko ministrstvo organiziralo na Ashbridge kolegiju v P.crk-hamstedu (Harts), poseben tečaj, na katerem proučujejo evropski poljedelski svetovalci in strokovnjaki za žitarice omenjene sorazmerno nove metode pri ravnanju z žitom. Udeleženci tečaja poslušajo predavanja ter obiskujejo kmetij, ske silose, poljedelske zadruge, veletrgovine z žitom, mline. sladarne in raziskovalne centre. Tako bodo evropski poljedelski strokovnjaki lahko neposredno spoznali razne metode žetve, sušenja, vskladišče-nja in sploh ravnanja z žitom- kapitalske ter obratne stroške, metode tržišč, metode za zatiranje raznih škodljivcev in smernice, po katerih se raz. vijajo sedanje britanske znan-stvene raziskave na tem področju, Tečaj se bo zaključil 3. oktobra. Najdena je nova vrsta antibiotikov «Casopis ameriškega kemii-skega društva* poroča, da so našli novo vrsto antibiotikov, ki so se pokazali kot uspešno zdravilo proti različnim bolezenskim povzročiteljem, zdravilo so imenovali tetrackylin in je kemična baza dveh drugih dobro znanih antibiotikov-terramycina in aureomycin«. Pri preizkušanju novih antibiotikov se je izkazalo, da bi mogli biti kot zdravilo učinkoviti proti bolezenskim kalem bronhitisa in pljučnice, tifuane mrzlice^ turov, vnetja grla in infekcije sečnega voda. VREME Vremenska, napoved za danes.: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 19.6 stopinje; najnižja po 14.4 stopinje. TRST, sreda 7. oktobra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADI® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40: Slovenski oktet poje skladbe slovenskih avtorjev. Trst II.: 21.15: Prenos koncerta Ljubljanskega okteta it ^ Avditorija. — Trst I.: 12.00: L. Zuccheri igra na kitaro. Slovenija: 18.00: Odlomki iz znanih oper. * ' i.............................................................. :,.l. I......r.'., IZ SVOBODNI: GORIŠKE NEOFAŠISTIČNI POSLANEC COLOGNATTI OBISKAL GORIŠKE PAJDAŠE ZAHTEVA REVIZIJO „DIKTATA“ in obnovo zahodnih mej pred drugo vojno V Italiji želijo mejo na Snežniku in pri Postojni, vendar pozabljajo, da je primorski narod s svojimi rokami že enkrat pognal okupatorje iz teli krajev - Sorica postala izletniška točka iredentistov vseh vrst Ze takoj po začrtanju nepravične meje je Gorica postala kraj, v katerega so prihajali s številnimi obljubami in pobožnimi željami med drugimi ire-dentiisti tudi predstavniki večjih strank, da bi si zagotovili glasove njenih prebivalcev. Spočetka so prihajali le z namenom da obiščejo «sveto in izmučeno mesto«, ki je potrebno tolažbe bratov iz najrazličnejših krajev republike. Največ jih je pač bilo v predvolilnem času. Takrat so razni «onorevoli», ne glede na svojo strankarsko pripadnost, ubirali šovinistične strune ni si tako hoteli zajamčiti glasove goriških šovinistov. V svojem sovraštvu do sosedne države in v pomanjkanju političnega čuta so marsikdaj zašli tudi v megalomanske izjave, ki so tudi pri šovinistično orientiranih meščanih naletele na odpor. Kajti leta so tekla in marsikaj se je spremenilo tudi v Gorici in goriški pokrajini. Pokrajina je odrezana od svojega glavnega predela, njeno kulturno in trgovsko središče je prepuščeno umiranju in propadanju. Malomeščanske stranke v mestu so začele spoznavati, da besede o »sveti zemlji« ne morejo zadovoljiti brezposelnih, niti zaktivizirati trgovino, še manj pa povečati industrijo. Bazne mere, pod-vzete za okrepitev gospodarskega stanja, so se pokazale za pomanjkljive in so ohrabrile le majhno število bogatih ljudi. Ekstremistične stranke so začele zaradi tega z drugačnimi oprijemi. Pred volitvami so na dnevni red postavile tudi zahteve po izboljšanju gospodarskega stanja naše pokrajine. V tem smislu se je hotel svojim članom prikazati tudi novi neofašistični poslanec Colo-gnatti, ki je te dni obiskal go-riško podružnico MSI. ne morejo odtrgati od spomina na «zlate dučejeve čase« in stopajo danes ponovno po istih poteh. Toda tudi Goričani italijanske narodnosti so začeli misliti s svojimi glavami. Ni jim več z raznimi iredentističnimi gesli mogoče zakriti brezupnega stanja. Zatorej je tudi Colognatti svoj obisk poskušal objasniti med drugim z izrednim zanimanjem za gospodarsko stanje Gorice in je celo obljubil, da bo pri vladi in na centralnem sedežu svoje stranke podprl vse tiste lokalne ini. ciative, ki bodo imele za cilj, odstraniti sedanjo krizo v Gorici in v pokrajini. Seveda poleg »izrednega zanimanja« za življenje goriških prebivalcev ni mogel mimo »jadranske krize«, ki po njegovem mišljenju zadnje čase postaja vedno bolj akutna. Svečano je potrdil stališče svoje stranke po reviziji «diktata» in «vzpastavitvi vzhodnih mej pred drugo svetovno vojno«. Sicer osebnost misijevskega poslanca ni sama posebi vredna izredne pozornosti, toda nje- gove izjave nam dajo razumeti, da se stari in tudi novi fašisti ničesar niso naučili. Za njih čas najbrž istoji, posebno kar se tiče zunanje politike; njih želje so še vedno meja na Snežniku in pri Postojni, pozabljajo pa, da se je primorski narod s svojimi pastmi že zdavnaj osvobodil fašističnih hord in da je vedno pripravljen obračunati z vsemi tistimi, ki bi poskušali slediti stopinjam premaganih! Gospod Colognatti bi moral to vedeti iz lastne izkušnje. V Kobaridu spomenik Simonu Gregorčiču Odkrili ga bodo 15. okt. 1954 ob 110-letnici pesnikovega rojstva Dalj časa se je med Kobaridom in Tolminom vodila polemika o mestu postavitve spomenika velikemu primorskemu pesniku Gregorčiču. O tem so mnogo pisali in tudi debatirali. Vsemu temu pa je napravil konec občinski ljudski odbor Kobarid, ki je ljubljenemu pesniku Gregorčiču sklenil postaviti spomenik v Kobaridu. Spomenik naj bi po možnosti odkrili ob pesnikovi 11Q. obletnici rojstva, in sicer 15. oktobra 1954. V ta namen so že izvolili v Kobaridu odbor, ki bo poskrbel za nabavo potrebnih sredstev in za ustanovitev podobnih odborov tu- RAZSTAVA NAMIZNEGA GROZDJA UVELJAVILI SO SE vinogradniki iz Brd 1/seA 31 razstavljavcev so nagradili - Kljub sla bemu vremenu so pridelali dobro in lepo grozdje Ocenjevalna komisija množične razstave namiznega grozdja je proučevala in ocenila razstavljeno grozdje. Razstave se je udeležilo 31 pridelovalcev iz raznih vinogradniških krajev goriške pokrajine s 65 vzorci. Za ocenitev najboljšega grozdja je komisija gledala predvsem na lepoto in skladnost grozda ter na okus in obliko jagode. Za boljšo in lažjo ocenitev razstavljenega grozdja je komisija razdelila grozdje v dva dela: 1. sveže namizno grozdje in 2. grozdje za vino, namenjeno potrošnji. Ocenjevalna komisija je ob koncu razstave razdelila nagrade, in sicer; sveie namizno gtozdje; častno nagrado so do- Nihče v Gorici namreč ne bo j bili; l. Ranieri Tomat iz Braz- pozabil na grozodejstva, storjena slovenski manjšini takoj po okupaciji Gorice leta 1947, in delež, ki so ga pri tem imeli goriški fašisti. Kdo je bil namreč na goriških občinskih svetih bolj nesramen v obnašanju do slovenskih predstavnikov kot fašistični in monarhistični svetovalci. S takim ravnanjem se seveda goriška MSI ni mogla pridobiti večjega števila pristašev, kljub temu, da je še vedno preveč takih, ki se kar Export • Import «tranco valuta> Italijanski menjalni urad (Ufficio Italiano Cambi) sporoča, da se bodo s 1. oktobrom t. 1. izvozi in uvozi «franko valuta« za kakršnokoli vrednost blaga, ki je podvrženo dovoljenju, izvršili na podlagi bančnega privoljenja. ki ga izdajo predstavništva UlC pri podružnicah Banca dTtalia (Mod. A. Im- zan,a; 2. dr. Gino Cosolo iz Foljana; 3. Satca iz Angoris; 4. poskusno podjetje iz Gorici!; 5 Anton Stekar iz Stever-jana; 6. Aldoro Boscarol iz Ronk. Diplome za 1 nagrado so dobili: 1. kmečko podjetje Luigi Buzzinelli iz Krmina; 2. kmečko podjetje Marcello Brotto iz Vermiljana; 3. kmečki posestnik Jožef Komjanc iz Steverjana; 4. bratje Grio-n: iz Redipulje; 5. Zavod vojnih sirot »Cerutti« iz Russica; 6. kmečko podjetje baronic Tacco iz Steverjana; 7. kmečko podjetje Antonio Codelli iz Moše; 8. kmečko podjetje Otello Zuridi iz Steverjana. Nagrada za zaslugo je bi- la podeljena; kmečkemu podjetju: bratje de Dottori iz Ronk; 2. grofje Attems iz Lečnika; 3. Ivan Ciglič iz Steverjana; Guido Pavsig iz Lečnika; Jožef Gravner iz Steverjana. Grozdja za vino namenjena potrošnji; diploma za 1. nagrado; 1. Antonio Stura iz Kaprive; 2. Gofred Gravner Tonut iz Kaprive; 6. Anton Pintar iz Steverjana. Nagrado za zaslugo so prejeli: 1. Jožef Primožič iz Oslavja; 2. Marcel Kumar iz Steverjana; 3. Jožef Maraž iz Steverjana; 4. Stefan Lango iz Steverjana; 5. Alojz Terčič iz Steverjana; 6. Karlo Jakin iz Steverjana. Glede razstave same je odbor izdal splošno mnenje, da so bili razstavljeni vzorci grozdja res izbrani in so dokazali marljivost in izvedenost pridelovalcev. Ocenjevalno komisijo so sestavljali: Dr. Giovanni Verbi, agent pokrajinskega kmečkega nadzorniltva, dr. Luigi Ma-rizza in dr. Aldo Geotti. TATOINA V KINEMATOGRAFU .MODERMO* Predrzna vlomilca še vedno na svobodi di po drugih krajih tolminskega okraja. V odbore bodo v prvi vrsti prišli prosvetni delavci in zastopniki mladine, k- ji je Simon Gregorčič bil vedno velik učitelj in prijatelj. Tudi primorsko ljudstvo tostran meje se bo prav gotove, pravočasno in primerno oddolžilo svojemu pesniku, in posebno Goričani ne bodo pozabili na svojega «slavčka» in bodo po svojih možnostih doprinesli k njegovi dostojni proslavitvi. Ponoči sla se splazila v poslopje m iz blagajne odnesla 173 lisoč lir, kar je predstavljalo večdnevni zaslužek V noči od nedelje na ponedeljek je izginil iz blagajne kinematografa «Moderno« precejšni znesek denarja. To je bila vsota, ki jo je uprava kina zaslužila v nekaj dneh. Kako je prišlo do tatvine, je vprašanje, o katerem razpravljajo povsod po mestu. Do danes namreč goriški policiji še ni uspelo izslediti povzročiteljev tatvine. Ugotovljeno je le, da sta najbrž dva tata prišla na dvorišče poslopja ter se med predvajanjem filma skrila v grm. ki raste za poslopjem. Dočakala so zaključek zadnje predstave, nato pa vdrla v sprednji prostor in v sobico, kjer je blagajna. Iz nje sta nemoteno vzela 173 tisoč lir in jih odnesla neznano kam. Ker so glavna vrata celo noč zaprta ter drugega izhoda razen visokega zidu za poslopjem stavbe ni, se meščani sprašujejo, kje sta tatova prišla na cesto. Najbrž sta počakala dneva in se med odklepanjem glavnih vrat zopet skrila v grm. Vsekakor sta svoj umazani posel zaenkrat srečno zaključila. Vodstvo kinematografa pa je izgubilo zaslužek nekaj predstav. Posojila poljedelcem Kmetijsko nadzorništvo go. riške pokrajine sporoča, da je pristojno ministrstvo nakazalo vsoto denarja za posojila tistim poljedelcem, ki imajo namen nabaviti si moderno orodje za kmečko uporabo ali pa razširiti kmečka poslopja. Prizadeti dobijo točnejša pojasnila na zgoraj navedenem nadzorništvu. KINO VERDI. 17: »Povratek don Ca-milla«, Fernandel. CENTRALE. 17: »Izgubljena nebesa«, F. Gravey in M. Prešle. VITTORIA. 17: »Francis proti kamori«, D. 0'Connor in Y. P Dugay, MODERNO. 17: »Stisni me močno med svoje roke«, W. Holden in N. Holson, IH1IV ZAKONSKI OSmiITKK o potnih listih Prosilec, ki mu bodo državne oblasti odrekle potni list, bo imel pravico pritožiti se na državni svet port-exsport R. A.). Omenje-no privoljenje je treba pred I iz Oslavja; 3, Jožef Gravner uvozom ali izvozom predloži- iz Steverjana; 4, Jožef Klanj- ti carinskemu uradu. | šček iz Oslavja; 5. Augusto Ministrski svet je sprejel sklep, da bo predložil poslanski zbornici nekaj zakonskih osnutkov, ki so bili predloženi že prejšnjemu parlamentu in jih niso obravnavali, ker je bila medtem poslanska zbornica razpuščena. Med temi zakonskimi osnutki je tudi oni o izdajanju potnih listov. ljan pravico zapustiti ozemlje republike, ali pa se vanju vrniti, kadar je zadostil zakonskim obvezam. Po novem zakonskem osnutku, ki je predložen obema zbornicama, bi bilo izdajanje potnih listov v skladu z omenjenim ustavnim predpisom. Neomejena pravica vseh dr. Ta uredba bi morala do- 8avIjanov do potnega lista bi končno urediti to važno zade- vezana samo na ugotovi- vo ki jo doslej urejujejo razni i tev> oe ima prosilec določene zakonski predpisi, nekateri že ! p°g0Je Kin če ie Gostil zakonom ct.ri i n ki ne nHvnvaria- Sklm obvezam, ki zelo stari in ki ne odgovarjajo modernim potrebam, ki so v zvezi z obširnim premikanjem posameznikov in kolektivov, ki potujejo v inozemstvo. Poleg tega pa obstoječi predpisi tudi niso v skladu z določbami nove demokratske ustave. Kot je znano, pravi ustava v členu 16, da ima vsak držav- Washington, London in Pariz zanikujejo vesti o razdelitvi (Nadaljevanje s 1. strani) Medtem se v svetovnem tisku pojavljajo tudi svarila Italiji, da ne bo imela nobene koristi od groženj, da ne bo ratificirala pogodbe o evropski o-brambni skupnosti, če se ne bodo izpolnile njene zahteve glede Trsta. Poleg tega, da ima italijanska grožnja le majhno praktično vrednost, dokler se tudi Francija upira ratifikaciji, opozarjajo listi tudi na moralno stran tega rimskega stališča. «Washington Post« pravi, da se je Italijanski ministrski predsednik «zatekel k stari zvijači, ko je zatrdil, da bi se utegnilo zgoditi, da njegov parlament ne bi ratificiral pogodbe o evropski obrambni skupnosti, če ne bo italijansko - jugoslovanski spor za Italijo pravično rešen«. List nadaljuje: «Sicer je Pella priznal, da obe vprašanji nista neposredno povezani; na'drugi strani pa je obenem poskušal izkoriščati prav to nerazumno povezavo, ki jo hočejo italijanski ekstremisti za vsako ceno najti, namesto, da bi zavrl manevre, ki poskušajo na silo privleči v evropsko obrambno skupnost tržaško vprašanje«. VVashingtonski časopis opozarja nato na dogodek z wa-shingrtonske konference v letih 1921-22, ko je italijanska vlada zatrjevala, da ne bo mogla ratificirati sporazuma o prekooceanskih kablih v Tihem oceanu, če ZDA ne bodo obljubile, da boao podpirale italijanske zahteve glede izkoriščanja atlanUskih kablov, in dodaja: «Ta incident je škodoval italijanski stvari, ker je opozoril zbrane državnike na rimske namene«. List izraža nato upanje, da se danes ne pojavlja nekaj podobnega, kajti «Italija potrebuje evropsko obrambno skupnost prav toliko, kolikor ta skupnost potrebuje Italijo«. List »Dolomiten«, glasilo juž-notirolske avstrijske manjšine, pa objavlja zelo obširen članek o Pellovem predlogu za plebiscit v Trstu. List opisuje položaj v Trstu in dokazuje neresničnost italijanskih trditev, da je Pellov predlog o plebiscitu pravičen in demokratičen. Med drugim omenja list n. pr. rezultate zadnjih volitev v Trstu in pravi, da bi bili izidi popolnoma drugačni, ko bi volili sa- mo tisti, ki jim mirovna pogodba priznava volilno pravico. Nadalje prikazuje »Dolomiten« raznarodovanje Slovencev in priznava pravilnost jugoslovanske zahteve, da je treba najprej popraviti vse krivice in odstraniti posledice preteklega in sedanjega raznarodovanja. List omenja tudi prizadevanje PSDI, da bi pridobila socialistično internacionalo za tezo o plebiscitu in neuspeh tega prizadevanja. Med drugim navaja list, da je v diskusiji o poročilu opazovalcev internacionale za Trst na kongresu v Stockholmu član vodstva avstrijske socialistične stranke in podpredsednik avstrijske vlade dr. Schaerf poudaril, da bj morali razpisati plebiscit tudi na južnem Tirolskem, če bi ga razpisali v Trstu. Isto stališče je izrazil tudi belgijski socialist Camille Huys-mans, član komisije za Trst, ki je v bruseljskem listu «Germi-nalit 2. avgusta priobčil članek o Trstu in zapisal med drugim tudi to: «Ce pa se Italijani toliko zavzemajo za plebiscit, zakaj ga potem ne predlagajo tudi za Tirolsko?« so v zvezi z izvrševanjem osnovnih dolžnosti državljana do države, družbe in družine, kakor jih predpisuje ustava. Z novim zakonskim osnutkom se urejuje izdajanje potnih listov z določili glede organov, ki jim je taka izdaja poverjena in glede postopka v cilju, da se tako izdajanje čimbolj pospeši in poenostavi z določitvijo točnih rokov v okviru katerih morajo pristojne oblasti rešiti zadevo. Poleg tega je predvideno podaljšanje veljavnosti potnih listov od enega na pet let in določeno je tudi, katere kategorije oseb imajo pravico do oprostitve določene pristojbine. Med temi so državljani, ki gredo v inozemstvo iskat dela, državni uradniki, uradniki drugih javnih ustanov in njihove družine, kakor tudi družine padlih v vojni, V nasprotju s predpisi ustave pa predvideva tudi ta zakonski osnutek nekatere klavzule, ki omogočajo izvršni oblasti, ali v tem primeru kvesturi, da lahko ukine izdajo potnih listov za nekatere države in daje tem oblastem možnost odreči izdajo potnih listov ali pa iste razveljaviti, kot je bilo v veljavi že v prejšnji fašistični zakonodaji glede potnih listov. Vsekakor, pa je važno določilo, ki priznava pravico pritožbe na državni svet proti vsem ukrepom v tej zadevi, ki jih podvzamejo upravni organi. Ce se na ta način ugotovi, da ima prosilec pravico do potnega lista, potem mu ga je treba brez nadaljnjega izdati. Slovensko dijaško društvo »SIMON GREGORČIČ« vas vabi na PT V G Ju JBbI 81 Id bo v nedeljo 11. oktobra 1953 od 20. do 1. ure zjutraj v prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem korzu št. 1. Deloval bo dobro založen bite. Vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite na ZSPD. Ul. Ascoli št. 1/1, v kavarni Bratuž, v Goriški zadrugi pri pevmskem mostu in v Goriški zadrugi v Sovodnjah. "8 # PIRAN SE VEDNO PRVI V SLOVENSKI LIGI Piran-Aurora 1:1 (1:1) S pomlajenim moštvom je Aurora igrala mnogo bolje kot doslej PIRAN: Fornasaro; Salve- strini, Rosso; Muiesan, Dudi-ne, Ernestini; Santomarco, Segala, Pieruzzi, Razza, Da-pretto. AURORA: Dobrigna; Tur- činovič, Santin; Orlati, Zetto, Vattovani: Deponte, Nikeli, Norbedo, Favento, Carini. Številno občinstvo, ki se je v nedeljo zbralo na igrišču pri Sv. Luciji kljub nenehnemu dežju, je pričakova. lo, da bo domače moštvo visoko porazilo koprsko Auro-ro, ki se je v zadnjem času slabo izkazala bodisi na svojem kot na tujih igriščih. Toda njihova pričakovanja se niso uresničila. Aurora je na. stopila v pomlajeni postavi. Pustila je doma vse stare igralce in namesto njih vključila v postavo tri novince, ki so bili presenečenje dneva. Vnesli so namreč v svoje moštvo hitrost in borbenost, kar je zdaleč nadomestilo nekoliko slabšo rutiniranost oziroma tehniko- Prav dobro se je izkazal tudi Zetto, ki je nastopil na mestu srednjega krilca. S tako postavo so gostje kljuboval; stalnim napadom Pirančanov, ki so prišli v vodstvo že v 8’ prvega polčasa s Pieruzzijem, ki je izkoristil nejasno situacijo pred koprskimi vrati in brez težkoč porinil žogo v mrežo. Koprčani se niso demoralizirali Vrgli so se z vsemi silami v napad, ki jim je končno le prinesel zaželeni gol Bila je 38’, ko je po levi strani igrišča prodrl Carini; videč v sredini prostega Norbeda, mu lepo poda žogo: štop in strel v mrežo- Presenečeni Fornasaro ni mogel drugega, kot izvleči neubranljivo žogo iz mreže V drugem polčasu so domačini stalno napadali, toda koprska obramba jim je bila kos in obdržala do kraja svojo mrežo nedotaknjeno. Dobro je sodil Stepanovič iz Ljubljane pred 1000 gledalci. Ostale tekme v zahodni skupini slovenske republiške lige so se končale z naslednjir mi rezultati: Jesenice-Slovan 1:2, Domžale-Krim 2:4, Odred B - Železničar (Gor.) 1 : 3, Branik-Postojna 2:1, LESTVICA: ACHARD - WILLIAMS - SAROYAN DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. Pred nekaj meseci smo že pisali o prvem uspešnem nastopu »Malega gledališča» z Joosovo »Prodajajko dima«. Ze takrat smo poudarili glavni namen tega gledališča, ki ne teži samo za tem, da nam bi vsako toliko časa prikazalo ka. ko igrico temveč, da bi s svojim delovanjem zamašilo široke kulturne vrzeli, ki postajajo iz leta v leto bolj očite med goriškim občinstvom, ter zopet užgal, posebno med mladino, ljubezen do gledališča. Precej naporna pot čaka ljudi, ki so si postavili to nalogo, vendar upamo, da ne bodo odnehali, čeravno še 'tiso povsod naleteli na pravo razumevanje. Nastop, ki bi moral biti ze v torek, je bil zaradi »tehničnih ovir« prenese n na nedeljo zjutraj V torek zvečer je nam. reč »Malo gledališče» ostalo brez strehe, ker so v dvorani »Verdi«, kjer bi moralo gostovati, predvajali kot vsak večer film. V nedeljo zjutraj se je torej «Malo gledališče» predstavilo gor iškemu občinstvu z Athar-dovo »Človek, ki je živel svojo smrt», Williamsovo »Razlaščeno lastnino« in Saroganono »Halo, zunaj!* Vse tri enodejanke so nas zadovoljile, vendar pa moramo, kar se tiče izvajanja, dati prednost prvi. Razume se, da bi tudi tu mogli najti precej pomanjkljivosti, p osebno pri obeh glasnikih, vendar so te pomanjkljivosti take, da skupina diletantov ne more kar tako tez nje, in lahko rečemo, da so nas vsi igralci zadovoljili■ Posebno nam je ugajal K. lirumat v vlogi kralja, ki je s svojim toplim glasom takoj našel pot do občinstva. Enako dobra sta bila tudi M, Manzani v vlogi kraljice in F. Saletta v v'cgi pesnika Nekoliko manj morda S. de Cuca v vlogi dvornega norca, ki pa je še vedno prišel do prepričljivega izraza. Manj srečna je bila pri tej enodejanki režija, ki ni našla iste pripovedovalne in stvariteljske sile kot v «Razlaščeni lastninili, ki je bila po našem mnenju najboljša od vseh treh, če gledamo nanjo kot na celoto. Kar se tiče izvajanja, je enakovredna prvi, ima pa poleg tega močnejše in pravilnejše razpoloženje. Velike možnosti nadaljnjega razvoja sta pokazala oba igralca, tako A. Rossi (Wi!lie) kot F, Saletta. Posebno nam je ugajala A-Rossi v zahtevni ulogi Win-nie, mlade, a hkrati zrele in preizkušene mladenke. Četudi vsebinsko bolj zanimiva, »Halo, zunajh) interpretativno ni dosegla iste višine kot prej omenjeni enodejanki. Posebno nas je motila izgovorjava V. Gatija. ki ni vedno dal ujetniku pravega izraza, medtem ko je P. de Duca občuteno in prepričljivo podala svojo vlogo. Nedeljski nastop »Malega gledališča» lahko štejemo za preizkušnjo interpretativnih sposobnosti njegovih članov in lahko rečemo da so jo vsi dobro prestali. Pred predstavo smo nekoliko podvomili o končnem uspehu, predvsem zaradi velikih stilnih razlik treh enodejank. Zadovoljni smo, da so bili naši dvomi neupravičeni in je vsa predstava imela presenetjiv uspeh-Občinstva, kot je že navada v Gorici, je bilo malo, komaj pol dvorane. Sestavljeno pa je bilo skoraj iz same mladine, kar da upati na nadaljnji razvoj te hvalevredne iniciative. S-c. Piran 4 3 1 0 10:4 7 Železničar 4 2 2 0 8:3 6 Branik 4 3 0 1 10:10 6 Krim 4 2 1 1 12:9 5 Slovan 4 2 1 1 5:3 5 Postojna 4 1 1 2 8:8 3 Odred B 4 1 1 2 8:9 3 Aurora 4 1 1 2 6:7 3 Jesenice 4 1 0 3 8:10 2 Domžale 4 0 0 4 2:12 0 TRETJI ZAPOREDNI PORAZ Sloboda (Varaždin) • SLOBODA; Stipčič; Kosič, Prpič; Turk, Brezničar, Golob: Ilič, Heinl I., Heinl II., Petek, Damjanovič. IZOLA: Moscolin; Benvenu-ti, Delise; Gruber, Pugliese, Benvenuti I,; Gianni, Zaro II., Zaro Ul., Pugliese I,, Ulčigraj. Po dveh zaporednih neuspehih so mnogi dvomili o realni moči enajstorice iz Izole, ki letos sodeluje v slovensko, hrvatski ligi. Začetek igre je vse prijetno presenetil. Jgralci Izole so po. kazali hitro in tehnično boljšo igro kot nasprotniki, ki so bili prisiljeni v obrambo. V tretji minuti je Ulčigraj privabil iz vrat nasprotnega vratarja in z lepim strelom dosegel prvi gol. Domačini so nadaljevali z napadi, toda večkrat so se pred nasprotnikovimi vrati zmedli. Tako sta Benvenuti in Zaro zapra-vila dve taki priliki, ki redkokdaj pridejo med tekmo. V sredini prvega polčasa so gostje poskušali prodreti. Ze po drugem poskusu so uspeli izenačit; rezultat z Damjanovičem, ki je v 24’ neubranljivo streljal v mrežo iz kakih 5 metrov. Takoj zatem doseže Zaro drugi gol za Izo. lo. Nekaj minut pozneje je Zaro realiziral tretji gol, toda sodnik ga je razveljavil. V drugem polčasu so gostje nepričakovano izenačili. V 9’ je njihov srednji napadalec slabo streljal proti vratom; Moscolin se je pripravil, da bo žogo ujel, toda ta je ob splošnem presenečenju končala v mreži. Minuto kasneje Stipčič z mačjim skokom uspe ubraniti enajstmetrovko. Ta dvojni zapovrstni neuspeh kvarno vpliva na domačine, ki so popustili. Gostom ni bi- lo treba reči dvakrat, naj to izkoristijo. V 14’ je bil uspešen Heinl I., 17’ Damjanovič in v 33’ je Damjanovič zabil še peti gol. Vseh treh zadnjih golov je kriv vratar Izole, jji je bil najslabši igralec na igrišču. Končni rezultat ne odgovarja stanju na terenu. Izola je zaslužila najmanj delitev točk, toda v nogometu štejejo goli in zaradi tega je Izola, čeprav nezasluženo, še vedno na zadnjem mestu v lestvici slovensko-hrvatske lige z 0 v stolpcu točk. PnS MOSKVA, 6. — Na lahkoatletski prireditvi v Haldenu je sovjetska tekmovalka Na-dežda Dvališvili izenačila svetovni rekord v teku na 60 m, ki mnogo let pripada Poljakinji Walasiewicz. LICIO rossetti spel pri Triesluu Licio Rossetti, nekdanji iec Triestine, ki je bil ^ sezono član Genoe in seoaj pet prost, je podpisal a ma za Triestino in nJ. jetno že prihodnjo ned«) „, stopil na tekmi proti Pa Krasno bodo zaslužili s preprodajo vstopnic LONDON, 6 — DvesU 'u soč se jih je že ogla^ %. vstopnice na tekmo me glijo in Kontinentom, » 21. oktobra. Toda samo ^ vici bo mogoče ustre to potrlo, da je PoternReSheft’' vil še nekaj napak. ■at8 lesaj naF=~. orl sky je tukaj izbegn« J" ^ res z nasprotnikovim " golom. ... -,uV,e ' In tudi pri partiji ^ s0vA* Keres je jmela besedo ^,e, stiska. Na boljšem je. $St a si ni upal zaigrati h go in je raje Pono^|i.n pri .............. . >udU V tem kolu bi labk° „e do senzacije, če St-ah ioVa bi sprejel ponudbe napir®8 za remi. Smislov 3e ^e\, stavil to ponudbo, K° 1 art-ije da ga nadaljevanje lahko privede ne le d točke, temveč ttjU “erg P» prvega mesta, »ta« . j ,aoc" najbrž še ni čutil v se da bi z boljšo situacu^^gpiJ privesti partijo zaključku, pa je * sr>‘l raje an°v Najdorf in Tajmal Najdorf D remijern ce 5t» J\l( prekinila in Najdorf zadovoljen z remije0 p bo dosegel. Tudi 9e t {č°t0 leslavski sta prekini pa je bil prost. Stanje po XIX. konI0nste1., Smislov 11 (1)> ., 10,5, Reshewsky 10 ,j), fu' dorf 95 (1), Keres- 9 (J) go-we in Petrosjan P° *• v * 1' leslavski 8 (2 +)> K° -+ ) P' Milan Germek že Ireljič prvak poilnih uslužbencev Jugoslavije Na Bledu je bil šahovski tur- j nir za prvenstvo poštnih uslužbencev Jugoslavije. Sodeloval je tudi mojster Milan Germek, ki je brez težav osvojil prvo mesto. Germek je že tretjič po vrstj osvojil naslov prvaka in si priboril spominski pokal v trajno last. Izmed 15 dosegljivih točk je dosegel 14 ali 93 odst. Drugi je zaostal za njim za tri točke. Mojster Germek je letos delil s Pircem prvo mesto na jubilejnem šahovskem turnirju za prvenstvo Slovenije. Geller 7,5 (2), S*9' in Gligorič po 7,5 l • (j) 1 bo in Averbah P° ’ Stahlberg 4.5 (1). Matanovic in Nedeljko^1!'. vodila v OPattL*fi Rezultati na med11 jeIlSK*J moškem turnirju 1 tv0jii mednarodnem prven j goslavije. pjK XVI. kolo: Porecca • • VVade . N Vidmar ml. : Čič : Beni 1:0; lovi8’ uj. MILAN GERMEK kolač 0:1; Unzicker prek.; Ivkov Matan1 ' vidmar rfH'1' ..... . r, dr. v* vjj lič in Donner : RaD ’ rtijj 'jt, rezultat prekinjen1 bar : ^ kolač : Udovčič. pir° Vidmar 1:0; Wade Milič : lvkov rem1 Prekinjene P.arl!i„zick8r čale tako, da Je . -.e & A magal Kupperja. ,a. tudi točko z Ivko relJlizir*j0jp: m Porecca Pa ^ K ^ *r artije 4 Matanovič 12 °:. *' jn Rabar 10.5; Un*ig« 9; jj 9.5; Donner 10 ild° , (j.®-ml' ,n 5'nL,9f i° pVidn” dr inž. Vidmar Bertok 7; Golombe ^ Wade in Porecca • ^ppe 5.5 ter Nikolac m 5 ,Mk' XVI. kolo: L-:;'|„11:rOv\,:lc; kova, Delak : 0 ld^jjr ; deljkovič : Bac.d p.n J vič : HeemskerK „{w re Roodzant P° ’ ; l'i/iidefj Benini in in * ^ mi; Buissens ■ reZlll jz«11L na : Karf Qre P. 1^ prekinjenih P8' afeVilS Kuderna in P° 1:0’ . narti)a ‘„re» p,eki,ijen ,c .J . Stanje Pred... Ben Nedeljkovjč 1«,’ Lazarevič 12 ll fr nieK ločila v svojo K^ojin^j »> ' derno m Odgovorni urednik STANISLAV KENKU — UREUNISTVO: ULICA MONTECCH1 «. « III. nad. - Telefon »tevllka »3-808 in 44-638, - Poitnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 tn od 15 • 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Z.a vsak mm vtSlne v strini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Urine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul, S. Peltlco l-II. Tei. 33-82 - Rokopisi st ne vračajo .^[(O k, NAROČNINA: Coni A: mesečna 350, četrti e tua 1)00, polletna I700t celoletna 3200 Ur, Fed ljud, repub, Jugoslavija: Izvod l®» Postni tekoči račun za STO liVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 'lloa^ z<>Z ' " Ljubljana Trg revolucije 19 teL 2