Posamezna številka 12 vinarjev.
Slev. 243.	V mm, v loreR, dne 23. okloBro 1917.
Leto XLV.
sb Velja po pošti: =
za celo leto naprej.. K 30'— sa cn mesoc „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— sa ostalo inozemstvo. „ 4U-—
V	Ljubljani na dom:
Zs oelo leto naprej.. K 28'— za en meseo „ .. K 2-30
V	ipravl prejeman mesečno „ 2-—
s Sobotna izdaja: =
Za oe o leto.....K 7 —.
sa Nemčijo oeloleino. „ 9-— >• ostalo inozemstvo. „ 12»
Inseiatl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nj«
prostor) sa enkrat .... ps 30 t za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri več|ih naročilih primeru popnst po dogovora.
Enostolpna petltvrsta po 60 v
Uhaja vsak dan tsvsemšl nedelje In praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red.
amm Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Stev. 6/IU. Ronoplsl se ne vračajo; nelrantcirana pisni- se ne = sprejemajo. — Uredniškega te'efona čtev. 7i =
Polifita list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račnn poštne branila oe avstrijske št. 24.797, ogrske 25.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telelona št. 188.
Dualizem ia lugoslovani.
Praška »Union« piše: »Pa naj si bo govor grofa Czernina še tako simpatičen, vendar ni to nič drugega kakor izraz dua-lizma v njegovih vzrokih in posledicah. V naši zunanji politiki vlada še vedno kakor poprej duh domišljavosti politične premoči dveh narodov, t, j. nemškega in mažarske-ga. Gospodje Nemci in Mažari se boje aneksij, ker bi se s tem okrepili Rumuni in Slovani. Isti motivi, ki so bili svoječas-no merodajni za monarhijo, da je odklonila ponudbo srbskega kralja Milana glede vojaške in carinske meje, kakor tudi vsi motivi, ki niso dovoljevali monarhiji, da se poveča, obstoje tudi danes, samo pod drugo krinko. Monarhija se odreka aneksij, ker so se sedanji gospodarji v nji prepričali, da morajo najprej izpeljati notranjo aneksijo. Na stotisoče ljudi je dalo svoje življenje zaradi permanentnega konflikta Avstrije s Srbijo in vendar se najdejo ljudje ki upajo da hočejo vzdržati dualizem.
Mažari in Nemci gredo celo tako daleč, da hočejo dualizem sankcionirati z novimi kazenskimi paragrafi v vprašanju veleizdaje. Notranji status quo ante je dogma teh političnih krogov. Dualizem, ta neuspešna tvorba protidinastičnih in proti-slovanskih elementov, se mora spremeniti, ker človeštvo ne more gjedati vzrokov svetovne vojne. Zastonj je torej vsako fa-rizejstvo, ker se svet ne bo dal varati. Razen odpovedi aneksij in vojne odškodnine je potrebno, da postane Avstro-Ogrska zvezna država. • Samo kot taka more obstojati. Samo na ta način moremo prehiteti naše sovražnike, ako napravimo monarhijo tako, kakršna tudi že je, namreč za narodnostno državo, v kateri je vsakemu narodu zajamčena svoboda njegovega razvoja. Tako dolgo, dokler ne more na to vprašanje odgovoriti grof Czernin, dokler nima niti toliko moči, da iznese to vprašanje, tako dolgo mu ne more niti uspeti in-avgurirati avstrijski mir. Mažarom pa polagam na srce vprašanje, odkod naj vzamejo garancije za svoj narodni obstoj ob premočnem vplivu Nemčije in ali vendar ne bi bilo boljše, odreči se dualizmu in se pridružiti ideji narodnostne države.
o iusos ovanskciii vrrašonu.
c-
»La Serbie«, list, ki izhaja v Ženevi, piše: Kraljevina Srbija je pripravljena opustiti svojo dosedanjo konsti-tucijo, ker je prepričana, da bo ustanovni shod srbsko - hrvatsko - slovenskega naroda poln istega demokratičnega duha in cla bo dal naši bodoči državi svobodno konstitucijo na temelju krfske deklaracije. Jedinstvo države in absolutna enakost vseh — to so glavne misli tega načrta, a v okviru skupne države se bodo pustila na široko odprta vrata decentralizaciji vseh teh delov, javnega življenja, ki se ne dotikajo direktno mehanizma države kot take. Konstituanta bo sklenila tudi upravne avtonomije, ki se priporočajo iz ekonomskih in socialnih ozirov. Konstituanta, izvoljena na temelju enake volilne pravice, bo mogla varovati interese celega jugoslovanskega naroda.
Ententa torej že premišljuje o hiši, ki še ni sezidana in srbska nikdar ne bo..
Cesar na južnem Tiroisiem.
Trident, 21. oktobra. (K. u.) Cesar je z navadnim vojaškim spremstvom prišel na južno Tirolsko. Cesar je prišel k poveljstvu čet generala pehote nadvojvode Petra Ferdinanda in pri tem šol skozi Meran. Drugi dan jo šel v Fleimsko dolino. Po strmih, ostrih serpentinah so se peljali k častitljivim stolpom in gradovom Kalditsch, San Lugano in Castello. Pokazali so ccsar-ju plen zadnjih dni: italijanske strojne puške, metalce granat in min.
Naslednji dan je cesar zopet enkrat obiskal svoje vojake na Sette Comuni in v Val Sugana. Dež jc lil kot
iz škafa, v višjih krajih je snežilo. Vladar je kljuboval snežnemu viharju, ker so ga pričakovali in ker je sam hotel vide+j junako, ki so se zadnji čas odlikovali in šli nasproti novim naporom. Cesar je ta dan videl najboljše izmed vrlih iz bojev za Carcano. Podelil je tu prvo zlato hrabrostno svetinjo nekemu častniku. Snotnin up, nepozabne čase je bil, ko je cesar stopil v kapelico cesarico Cit?, ki so y: v spomin na našo ofenzivo proti JUi.;;; sezidale čete, ki so prodrle proti Asiagu.
Vremenske razmere so zavirale, da se ni mogel povsod upoštevati začrtani program. V nek«m kraju doline Sugana je cesar določeno uro pričakoval odposlanstva različnih čet. Ko je došel še niso bile vp. svoiem mestu. Vremenske razmere so tr> onemogočilo. Cesar je pa vedel, d" so na maršu. Tako je v neki kmečki jiiši čakal, dokler od poslaništva niso došia. Cesar je obiskal tudi zbirališča v dolini Voce in svoje čete, ki se bojujejo globoko v Judika-rijali.
Prihodnja številka škofijskega lista prinese poziv in nalog:
Ni je župnije, ki ne bi objoUavala mnogo čvrstih mož in pogumnih mladeničev, ki so v obrambi za domovino svoje življe nje žrtvovali.
Grobovi padlih so na raznih bojiščih, onih pa, ki so umrli po bolnišnicah, na raznih pokopališčih sirom Avstrije. Ljubezen nam narekuje, naj bi poskrbeli, da se ti grobovi naših vojakov čedno urede in ohranijo. Gotovo tako srčno želi vsaka družina, k;. objokuje ranjke padle v grozni vojski.
Posamezniki ne morejo skrbeti sami za grobove padlih svojcev. Prevzela je torej to skrb državna vojaška uprava na Dunaju. Išče pa sedaj dovoljnšh sredstev, da grobove in pokopališča primerno uredi, olepša in ohrani. V ta nam«m ss bodo pobirali prispevki 31. oktobra, 1. in 2. nov. Organizacija za pobiranje prispevkov je razpletena po celi Avstriji. Prosi se tudi pomoč p. t. duhovnikov.
Da tako zares upravičeni želji ustre-žemo, določujem:
Duhovniki pomagajte pri sestavi župnijskih odborov, kjer so potrebni, n. pr. po mestih in trgih. Povsod pa naj se:
a)	na vseh svetnikov dan popoldne in na vernih duš dan pobirajo prispevki v cerkvi po načinu, kakor se Vam primeren zdi;
b)	v sporazumu s šolskim vodstvom naj dva bolj odrasla učenca pri vhodu na pokopališča pobirata radovoljnih prispevkov;
c)	na dušni dan naj se do'oči slovesna sv. maša de Requiem za padle vojake, h kateri naj se vsi verniki in posebej tudi županstva ter c. kr. razni uradi povabijo.
Prispevki naj se do 15. novembra pošljejo ordinariatu.
V Ljubljani, 8. oktobra 1917.
f Anton Bonaventura, škof.
Ipaki II peSpella.
Odlikovanja pri 17, psšpolku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili pešci: Ci-mermančič Josip, Trontelj Franc, Mežek Jurij, Grdin Matija, Oven Ivan, Rus Franc, Slak Ignac, Garvas Jakob, Šepin Franc, Penca Karel, Čalič Peter, Cerar Alojz, Per Josip, Stanovnik Jakob, Kramžar Valen-tui, Kotar Ivan, Snedič Andrej, Erlah Fran, Perme Pavel, Sodja Franc, Meše Ivan, Kržišnik Alojz, Kramar Franc, Kocjančič Ivan, Kumar Josip, Pugclj Josip, Kalan Lovrenc, Marincelj Matija, Škraba Marini, Papič Anton, Kek Ivan, Luštrek Alojz, Hočevar Franc, Sašck Matija, Ljubič Josip, Košir Josip (II.), Plevelj Franc, Šega Alojz, Absenger Josip, Hren Ignac, Magister Karel, Travnik, Siard Karel, Rismon-do Ivan, Čeko Jovo. Berknpec Franc, Kacin Andrej, G rum Franc, Mlinar Adolf, Mežek Matija, Leveč Ignac, Koželj Josip, Medved Anton, Iskra Franc, Jeras Pavel, Koretič Franc, Iglič Tomaž, Kramar An-
ton, Papler Ignac, Pekovec Jakob, Šubelj Lovrenc, Ruparcič Jakob. Hočevar Josip, Resnik Rudolf, Košir Josip, Švige'j Martin, Smolič Franc, Štepic Anton, Sladič Štefan, Roglič Ivan, Zaje Josip, Konda Josip, Zelj Damijan, Šobec Ignac, Makovec Josip, Debenjak Karel, Fabian Franc, Ko-vič Anton, Babič Ivan, Šnajdr Franc, Jere-tina Josip, Pogačar Ivan, Reifbock Franc, .Mantel Josip, Stare Franc, Korenin Lovrenc, Skubic Ivan, Sušnik Peter, Godec Anton, Grm Ivan, Grilj Valentin, Frohlich Franc, Rotar Franc, Repar Franc, Verbajs Anton, Bizovičar Anton, Mrše Franc, An-derle Franc, Potočnik Josip, Gorše Franc, Wittreich Alojz, Kump Franc, Wo!f Franc, Jelovčan Anton, Jereb Jernej, Jekauc Ferdinand, Malavašič Vincenc, Banič Fr., Bučar Alojz, Jagodic Leopold, Porenla Ivan, Bizjak Franc, Hribar Arton, Kern Ivan, Klemenčič A.nton, Slak Josip, Noč Ferdinand, Kumelj Kari, Hribar Ivan, Škcr-lec Martin, Rupar Anton, Abram Jcsip, Kravanja Anton, Košir Josip, Handler Peter, Dragmann Josip, Papsž Alojz, Mač?k Josip in Podlecnik Franc, in častniški dh-ga Ravnikar Matija. Vse odlikovanccv jc 281.
imu in vojea.
Uradno smo prejeli.
Ženske se uporabljajo kot tehnične pomočnice za laboratorije in ambulatorje, kot pisarniške moči, kot bolniške strežnice, kot gospodinjske voditeljice, kuharice in drugo kuhinjsko osebje, kot pomožne delavke: krcjačice, šivi'je, perice, pekov-ke, natakarice ali kot pomožno osobje za ordonančno službo ali navadna domača dela. Posebno v sanitetnih zavodih, pisarnah, kinematrografih, knjigarnah, vojaških domovih, poštnih uradih itd. v bojnem ozemlju more dobiti mesta še mnogo žensk.
Glede denarnih pristojbin, preskrbe in stanovanja veljajo za posamezne kategorije naslednje določbe:
a)	Pisarniške moči I. razreda, t, j. kvalificirane delavne moči kakor popolnoma izvežbane strojepiske, stenografinje, ste-notipistinje i. p. dobe mesečno 200 K in če žele, oskrbo in stanovanje v enaki izmeri kakor častniki in vojaški uradniki. Kjer so častniške menaže, morejo dobivati hrano iz leteh. Za hrano se odtegne od plače samo 40 K na mesec, za stanovanje nič. Stanovati pa morata če le mogoče po dve osebi v eni sobi;
b)	pisarniške moči II. razreda, to so delavne moči brez dosedanje prakse, ali meredainega znanja dobe 160 K mesečno; oskrba in stanovanje enako kakor pisarniške moči I. razreda;
c)	tehnične pomočnice za laboratorije in ambulatorije: 160 K mesečno; oskrba in stanovanje kakor pisarniške moči;
d)	bolniške strežnice po poklicu: 4 K na dan- in brezplačna hrana in stanovanje;
e)	pomožne bolniške strežnice: 2 K na dan in brezplačna hrana in stanovanje; v slučaju posebne porabnosti se zviša dnev-nina na 3 K;
f)	gospodinjske voditeljice: 100 do 120 K mesečno, hrana in stanovanje;
g)	kuharice in drugo kuhinjsko osobje: v kraju običajno plačo in erarično hrano; stanovanje na zahtevo v obliki kakor moštvo;
h)	vse druge vrste pomožnih delavk: v kraju običajno plačo z erarično hrano ali brez nje; stanovanje na zahtevo v obliki kakor moštvo.
Kjer dovoljujejo razmere, se ustanove za ženske pomožne moči, ki ne dobivajo erarične hrane, posebne kantine v lastni režiji in po lastni ceni, v katerih bodo dobivale proti plačilu v gotovini dobro in ceno hrano po lastni želji in okusu.
Razen tega vživajo vse vrste pri armadi na bojišču zaposlene ženske pomožne moči naslednje ugodnosti:
Pravico do erarične obleke in obutve.
V slučaju bolezni jim gre za dobo dveh mesecev brezplačna oskrba v vojaškem zdravstvenem zavodu; tudi je dovoljena uporaba zobozdravniških in zobotehničnih ambulatorijev proti veljavnim tarifom.
Vsakih 6 mesecev dobe pisarniške i moči, bolniške strežnice, tehnične pomočnice in gospodinjske voditeljice 14 dni dopusta (vožnja tja in nazaj sc ne vračuna' v dopust); v slučaju potrebe se dovoli zdravstveni dopust do dveh mesecev; razen tega se dovoljuje vsem ženskim pomožnim močem v slučaju nujnih družinskih zadev dopusti do 8 dni.
Potni stroški se povrnejo za vožnjo'iz bivališča v službeni kraj, potem povodom rednih ali zdravstvenih dopustov, ob odpustitvi iz službe brez lastne krivde ali ob odpustitvi na lastno željo, ako je trajala služba najmanj štiri mesece. Vse pisarniške moči, tehnične pomočnice, gospodinjske voditeljice in bolniške strežnice imajo na železnici pravico do vožnje v II. razredu, vse ostale pomožne moči se vozijo v III. razredu.
Drugi sprejemni pogoji (8 do 10 urno delo, najnižja starost 16. ozir. 20. leto, najvišja starost za pisarniške moči 40 let itd.) se nasproti prejšnjim razglasom niso izpre-menili.
Da se more vsaka prosilka v slučaju dvomov ali pomislekov ustno informirati, so se ustanovila izveščevalna mesta:
a)	na c. in kr. vojaškem poveljstvu v Gradcu, Schonaugasse 17, II. nadstropje, uradne ure od 9. ure zjutraj do 1. ure popoldne;
b)	na c. in kr. etapnem mestnem poveljstvu v Mariboru;
c)	na c. in kr. etapnem mestnem poveljstvu v Celju;
d)	na c. in kr. zbiralni postaji v Ljuh-lani, Sp. Šiška, slovenska šola.
| Na zadnjih treh mestih se more dobi-j ti poizvedbe tekom celega uradnega časa. : Ta izveščevalna mesta dajejo na vpra-| šanje podrobna pojasnila, sprejemajo proš-j nje za sprejem in posebne želje prosilk ter v danem slučaju preskrbe potrebne potne listine. Tudi so tu na vpogled seznami prostih mest.
Prošnje naj se pošljejo na eno izmed gori navedenih izveščevalnih mest po pošti ali pa osebno. Prošnje za pisarniške službe morajo biti pisane lastnoročno in morajo vsebovati: Ime in priimek, rojstne podatke, domovinsko pristojnost, vero, znanje jezikov, stan (vdova ali sirota: po komu), natančen naslov (kraj, cesta, ulica, hišna številka); navede naj se tudi, kakšna služba ozir. delo se želi. Prošnji naj se predloži: zadnje šolsko izpričevalo ozir. izpričevalo o službenih sposobnostih, ki se po vpogledu vrne, zdravniški izvid o splošni telesni sposobnostni prosilke in spričevalo o nravnosti, izdano po politični oblasti. Vse druge prosilke morajo z gori navedenimi spričevali pismeno ali ustno prositi za sprejem v eni v gori navedenih iz-veščevalnic. Vsekakor je treba v prošnji natančno navesti delo, za katero želi biti prosilka nastavljena. Priporočati je seveda, da se vsaka prosilka obrne na tisto iz-veščevalnico, ki je njenemu bivališču najbližja. Pismene prošnje morajo biti kolekovane.
Vojska z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. Uradno:
Na obeh straneh ceste in prelaza Rolle v dolini Pellegrino v ozemlju Marmoiata so se boji zopet oživeli. Na Monte Sief se je posrečilo, da smo razstrelili sovražno opirališče. Napadalne čete, ki so napadle istočasno v dolini Cerdevole, so vdrle do druge sovražne črte, zadale so sovražniku težke krvave izgube in se vrnile z nekaterimi ujetniki ▼ izhodno postojanko.
Načelnik generalnega štaba.
Italijansko uradno poročilo.
21. oktobra. Dasi vreme ni bilo ugodno, so včeraj na trideiitinskem bojišču živahno streljali. Severnovzhod-no od Laglii (Posina) so odbili sovražno oddelke, ki so jih nnto naše patruljo napadle.
Pri Bocclie (dolina San Pelegrino) so. dobili sovražni oddelki stik z našimi prednjimi stražami: do trdem boju,
so se morali umakniti v lastno postojanke. Na julijskem pozorišču je sovražno topništvo delovalo; naše baterije so delovale z dobro merjenim bob-nečim ognjem in so izvedle z dobrim učinkom več osredotočenih ognjev.
Boji z Italijani.
Dunaj, 22. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na južnem Tirolskem se je včeraj zjasnilo, bojevali so se živahnejše; posebno na Fassanskih planinah so se razvili na obeh straneh ceste v prelazu Rolle in Pellegrino in v ozemlju Marriolata živahnejši boji. Še bolj severno vzhodno o>d tam na Monte Siefu v gorovju, zaraščenim z bukvami, so naše čete s prav dobrim uspehom razstrelile sovražno opirališče. Napadalne čete so vdrle istočasno v Vadetgordo ob spodnjem teku Corde-vole v drugo črto Italijanov, vrnile so se z ujetniki in s plenom k svojim četam.
Na Koroškem in na soški bojni črti so s topovi močnejše streljali, posebno močno severno od Krna, pri Bovcu in na Rombonu.
Baterije pri izlivu Soče so obstreljevale včeraj podnevi in tudi ponoči naše kraje na obali med Devinom in Miramarom. Posebne škode niso napravile.
Italijani pogrevajo stare bajko.
Dunaj, 21. oktobra. Italijansko časopisje je zelo razočarano. Pravi, da so o Ca-dornovih načrtih prekmalu izvedeli, kar je povzročilo protiukrepe. Upali so, da presenetijo sovražnika, a up je šel zdaj po vodi. Da prikrijejo svojo bojazen, pogrevajo staro bajko o razmerah v monarhiji, ki so kakor znano, že tri leta nevzdržljiva. Rino Alessi piše v »Secolu« iz glavnega stana: Avstrija je zaprla hermetično svoje meje. Nihče ne sme v državo. Prej je zapora meje napovedavala kak vojaški dogodek, a švicarski listi zdaj pravijo, da Avstrija noče, da bi inozemstvo bilo o notranjih razmerah poučeno. Nihče ne sme notri, da se nič ne izve. Alessi trdi, da gotovi notranji dogodki na silo italijanske vojske niso vplivali, kar Avstrijci dobro znajo; velikih vojaških naporov z njih strani se zato ne pričakujejo. Alessi tudi trdi, da jc bitka na Banjški planoti rešila Rumune.
Dunaj, 22. oktobra. (K. u.) Dr. v. Kiihl-mann je imel dopoldne daljši razgovor z zunanjim ministrom. Popoldne se je razgovor nadaljeval. Zvečer odpotuje dr. v. Kiihlmann v Berlin.
Novi nemiri v južni Italiji. — Italijanska ministrska kriza. — Močan mirovni pokret.
Curih, 22. oktobra. Veliki nemiri so radi lakote izbruhnili minulo nedeljo v več južno italijanskih mestih. Demonstrirali so proti vladi in proti vojski. Množica je hotela v Torrento zabraniti odhod nekega bersaljerskega polka na boiišče, orožniki, ki so polk spremlievali, so nastopili z orožjem. V Bari je množica oplenila vse prodajalne živil, kakor tudi v Brindisi, kjer so pozvali mornarje, naj poškodujejo vojne ladje, da se bo vojska končala.
Geni, 22. oktobra. »Temps« izvaja: Dnevi italijanske vlade so šteti. Sonnino ali Orlando prevzame sestavo nove vlade. Pristaši Giolittija in socialisti so zopet uvedli močan mirovni pokret.
Ameriško-italijanska vojska.
Curih, 22. oktobra. »Ziiricher Tages-anzeiger« poroča iz Cadixa: Kapitan nekega španskega parnika je bil priča novega boja med neko ameriško malo križarji o in dvemi italijanskimi podmorskimi čolni. En podmorski čoln je bil potopljen, poveljnik drugega čolna težko ranjen, častniki pa ubiti. Moštvo španskega parnika so poklicali na pomoč. V Gibraltarju so se pa moraii zavezati, da ne bodo ničesar povedali o boju.
Pariški listi poročajo iz Washingtona, -da bo »ameriško brodovje v najkraišem času nastopilo« — proti Italiji?
Pred preobratom v Italiji.
Berlin, 22. »Vossische Zeitung« poroča iz Lugana: Italija se nahaja neposredno pred revolucijo, ki lahko v kratkem prisili deželo do odločnega nastopa. Zadnji navidezno spravljivi Bosselijev vojni govor ni izrazil javnega mnenja. Ni dneva, da ne bi ustrelili upornikov. Kdor more, beži čez gore v Švico. »Avanti« piše veliko o 25 milijonih podkupnin.
No južni Mm.
Dunaj, 22. (K. u.) Uradno: Peli naših lahkih pomorskih sil so upadli pod vodstvom križarke »Helgo-land-< v južno Adrijo, da motijo sovražne transporte. Naši niso videli nobene sovražne ladje, dasi se je naše brodovje nahajalo več časa blizu iialijanske obali. Napadi sovražnih letalcev in nekega podmorskega čolna na naše ladje dne 19. oktobra niso uspeli. Eno italijansko letalo smo zažgab s krogljami in se je razbilo.
Skupine naših letalcev so metale bombe j na premočne italijanske pomorske sile, ki so se pripeljale tako daleč na jugozahodu, da jih z naših ladij niso videli. Bomba je ; poškodovala nek sovražni rušilec, padla je tik njega. Naše pomorske sile in letalci so se vrnili polnoštevilno in nepoškodo- j vani.
Poveljstvo mornarice. |
Na morju.
Podmorska vojska.
Dunaj, 22, (K. u.) Osrednje sile so meseca septembra potopile 672.000 ton sovražnih trgovskih ladij,
S tem se zvišajo dosedanji uspehi podmorske vojske na 6,975.000 ton,
Canepa o podmorski vojski,
Curih, 21. (K. u.) Bivši generalni komisar Canepa je na včerajšnji seji poročal, da je od julija do nove žetve zelo manjkalo žita. Kalabrija n. pr. je prenašala vso bedo, v Turinu so pa gotovo iz političnih razlogov izbruhnile pobune. Ko so žito najbolj potrebovali, so morali iz strahu pred podmorskimi čolni zadržavati parni-ke v Sirakuzi. Ne glede na potope podaljšajo podmorski čolni petkrat redno vožnjo. Tudi množino mesa so morali na polovico skrčiti. Krompirja ni bilo mogoče dobiti pod 35 lirami za 100 kilogramov. Poslanec Nitti je v daljšem govoru rekel, da tava narod v popolni temi glede na italijanske vojne smotre. Ravno tako težko kakor mir, je mogoče doseči zmago. Nujno je, da se organizira vsa gospodarska cdporna moč Italije, a ministrstvo tej nalogi ni bilo nikdar kos.
Na Sredozemskem morju zopet 15 ladij potopljenih.
Berlin, 22. Uradno: Smotreno vodeni naši drzni podmorski čolni so kljub vsej sovražni obrambi na Sredozemskem morju zopet potopili 12 parnikov in 3 jadrnice, ki so obsegali nad 46.000 ton. Poveljnik nekega podmorskega čolna, pcmorski nadporočnik Korsch je sestrelil v Genovskem zalivu iz nekega Italiji določenega spremljanega brodovja od 7 pa-nikov v 18 minutah 3 parnike.
Pogibelj »Slave«.
Stockholm, 22. O pogibelji ruske bojne iadje »Slava« se iz Petrograda naknadno poroča: Ko se ie pomorska bitka pri Oeselu že odločila na škodo Rusov, je zapovedal ruski admiral Bahirev, naj se brodovje umakne proti severu. Vojna ladja »Slava« je morala zasledujoče nemške torpedovke zadržavati v morski ožini med otokom Moon in celino, dokler ne priplo-vejo ruske ladje tako daleč, da ne bi bile več izpostavljene krogljam daleč streljajo-čih topov nemških ladij. »Slava« je to nalogo le deloma izpolnila. Prvi četrt ure jo je zadel torpedo, več krogelj jo je težko poškodovalo. »Slava« se je nagnila, z delom tc.pov niso mogli več streljati. Čez deset minul se je ladja potopila. »Slava« leži 1.15 metrov zahodno od Šildava na dnu morja, ki tam ni globoko. Dimniki in ja-drnik-' štrle iz vode. Mornarji so se večinoma rešili na celino.
Kaj dela angleška mornarica?
Rotterdam, 19. (K. u.) »Daily Mail« vprašuje, zakaj angleška mornarica v Ri-škem zalivu ni nastopila in zakaj da niso vsaj angleški podmorski čolni nastopili.
Amsterdam. 20. Opozicijonalno angleško časopisje graja z ozirom na uspehe, ki so jih dosegli Nemci na Vzhodnem morju, nedelavnost angleške mornarice, ki se omejuje na io, da so osrednje velesile odrezane od pomorskega obrata in le mirno gleda, kako se rusko brodovje bliža unič-bi. Časopisje poziva vlado, naj udere bro-j dovje ne glede na nevtralnost skandinav-: skih dežel skozi Skarerrak in Kattegat v Vzhodno morje zavezniku na pomoč. Nemci so dokazali, da je vožnja skozi polja min mogoča. Kar se je v Riškem zalivu posrečilo Nemcem, se more slavni angleški mornarici tudi posrečiti.
V Pernovskem zalivu odrezane francoske ladje.
Stockholm. 22. oktobra. Več francoskih ladij, ki niso pravočasno ušle, jc zaprtih v Pernovskem zalivu in pričakujejo vsako uro napada nemške mornarice.
Zadnji boj »Seeadlerja«.
Kodanj, 20. J z Sidneya poročajo, da se je moštvo »Seeadler« borilo do zadnjega trenutka. Tudi ko so šalupo, v kateri je bil del moštva s poveljnikom grofom Luk-ner, avstralske bojne sile popolnoma ob-kolile, so se nemški pomorščaki zopersta-vili in streljali na čolne, ki so se jim bližali. Šele ko so pričeli na nje streljali s topovi, so se udali popolnoma izmučeni Nemci.
7onnoiincki nannrl na Hnn'o(kn
ou*?uiin;runi :>u; uu uit iiiiu.u<mu<
Pariz, 22, (K. u.) Agence Havas po-1 roca; Po doslej došlih poročilili se da po-
sneti, da je 11 z Angleškega došlih zrakoplovov preletelo francosko ozemlje. Začetkoma vsled megle otežkočeno podjetja se je razširilo na velik del Angleške, pa jc žalostno končalo. Zgodaj zjutraj je bilo še S zrakoplovov nad Francosko. Trije- ki so še ostali skupaj, so skušali prcte*?*.: našo črto med Luneville in Bacca^t, Eden izmed njih je bil pri St, Clementu a-streljen, dva druga sta mogla uiti. Vse druge zrakoplove nad našim ozemljem »o napadli naši letalci, jih preganjali in .-.»-strelili ali vsaj toliko poškodovali, da si se morali spustiti na tla. Šesti zrakoplov so opazili dne 20, t. m. Naši letalci so ga zasledovali, pa so ga proti 5. uri zgrešili. Če to ri bil — kar je vsekako zelo verjetno — zrakoplov »Le Roix«, od katerega se doslej ni našlo nobenih ostankov, potem so Nemci 20. oktobra izgubili šest zrakoplovov.
Pripomba Wolffovega urada: Opozarjamo na nemško uradno poročilo, po katerem so izgubljeni štirje zrakoplovi,
Chauniont, 21. (K. u.) Agence Havas: »Zeppelin XI. 45« se je zjutraj ob 1. uri 49 minut spustil na tla pri Bourbonne les Bains. Poveljnika zrakoplova in 19 mož posadke smo ujeli.
London, 21. (K. u.) Reuter; V noči na soboto so padle na londonsko ozemlje samo tri bombe. Prva bomba je ubila 4, druga 5 in tretja 10 oseb. Požarov ni bilo,
Cenelini nad HcMngforscn. — Zažgana mosta na Alandskih oA.okih.
Stockholm, 22. oktobru. »Aftenbla-det« poroča: Minulo sredo so pripluli nad Helsingfors Cepelini. Ruri so v svojem obupu zažgali nekaj most na Alandskih otokih.
uspeli! Nemcev m vzHoflo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. oktobra. Veliki glavni
stan,-
Cel otok Dag8 je naš. Nad 1200 ! ujetnikov in več tonov so privedli, velike zaloge zaplenili.
Armada in mornarica sta skupno izvedli v devetih dneb, s katerimi sta : zacedli Oesel, Moon in Dagti, ključe do vzhodroga Baltiškega morja, kar iznova dcliczuje udarjalno silo armade ln mornarice. Tudi tu sta zgledno sodelovali.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 22. zvečer. Veliki glavni stan:
Ves plen na Oeselu, Moonu in Dagd zrsaša nad 20.000 ujetnikov in nad 100 topov, kakor tudi obilen vojni materijal.
Rusko uradno poročilo.
21. oktobra. Z zahodnega pozorišča se poroča, da je izkušal sovražnik bratiti se z našimi vojaki pri Naro-škem jezeru, na rumunskem pozorišču pa pri izlivu Buceua. Sovražnika so i vselej s streli prepodili.
Na Vzhodnem morju sovražnik ni j ničesar podvzel; naše straže ga niso nikjer zapazile.
Petrograd vojno ozemlje.
Stockholm, 22. oktobra. Vladi vda- ; ne gardne polke so prepeljali iz Petrograda v Moskvo. V Petrogradu, ki je bil do zdaj le ogrožen, so razglasili vojno stanje.
Obupen položaj Rusov.
»Az Est« poroča iz Genfa: Vojaški sotrudnik lista »Echo de Pariš« poroča, da bodo Nemci v kratkem zasedli tudi Hapsal. Položaj Rusov je obupen. Verbenevski je izjavil časnikarjem, da se je moralo rusko brodovje pri Oeselu umakniti Nemcem le zaradi njih večkratne premoči.
Nemška mornarica na Finskem morju.
Gen!, 22. oktobra. Ruski časopisi pišejo, da namerava nemška mornarica oči-vidno popolnoma uničiti rusko mornarico. Ruske ladje, ki so se umaknile v Finski žialiv, se bodo morale te dni zaplesti v veliko pomorsko bitko. Cela ruska mornarica se nahaja v največji nevarnosti, da jo popolnoma ne uničijo.
Angleški admirali v Petrogradu. Lugano, 21. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: V Petrograd so došli angleški admirali, da reorganizirajo rusko brodovje. — Petrograjski dopisnik lista »Morning Post« primerja rusko ljudstvo od izbruha revolucije sem s čedo podivjanih slonov in poziva Anglijo, naj krepko nastopi. Slona sc lahko ukroti in da sc potem prav lahko uporabiti za marsikatero delo.
Maksimalisti izstopili iz predparla-menta.
Petrograd, 21. oktobra. (K. u.) Agentiirn: Oh otvoritvi predparlamen-la je naglašal Kerenskij, da morala vlada in parlament izvesti dve zelo težki nalogi: obrambo dežele ii> da se
ponovi bojna moč armade. Kerenskij je hvalil junaštvo pomorščakov, a ob-žaloval je, <Ja ne more ta,ko tudi o armadi govoriti, kateri je bila vzeta njena odporna moč zaradi po prejšnji vladi zakrivljene nezadostne izobrazbe in vsled zločinske propagande. Ruska vlada in demokracija, pošlje zastopnika. v Pariz, ki bosta jasno in dostojno izrazila stališče ruske vlade. Prosil je končno, naj vse politične stranke in narod posebno dela na to, da bo armada presrbljena z vsem, kar potrebuje. Za predsednika so izvolili Ak-sentieva. Maksimalletični predsednik sovjeta Trocki je nato besno napadel vlado in meščanstvo; ki je povzročilo upor kmetov. Maksimalisti ne morejo sodelovati z vlado in s predparlamen-tom. Parlament zapusti, da pove de-: lavcem, vojakom in kmetom, da sta ogrožena revolvclja in narod. Maksimalisti so nato zapustili dvorano s klici, da pozdravljajo pošten, demokratičen mir.	vi
Bo.il os zahodu.
NEMCCO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. oktobra. Veliki glavni
stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na Flandrskem so včeraj s topovi od gozda Houthoulster do prekopa Co-mineš-Ypern zopet močno streljali do jutra, ogenj se je večkrat izpremenll v bobneči ogenj. Po do zdaj došlih poročilih so pričeli danes zjutraj med Drai-bankom in Poelcapelle napadati Francozi in Angleži.
Vojna skupina nemškega cesarieviča.
Alllette-Grund in Beaye se je podnevi in le z malimi odmori tudi ponoči z vsemi bojnimi sredstvi nadaljevala topovska bitka. V srednjem odseku Chemin des Dames so posebno pri Cer-ny od časa do časa zelo živahno streljali. Močnejše so se tudi v Champagni in pri Mozi bojevali.
XXX
Včeraj smo sestrelili 12 sovražnih letal in 1 pritrjeni zrakoplov.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 22. zvečer. Veliki glavni stan;
Jutranji napadi na Flandrskem so se, če izvzamemo mali dobiček ozemlja pri Velohaeku, izjalovili. Popolnoma se je zrušil močan angleški napad ob cesti Me-nin-Ypern. Severnovzhodno od Soissonsa se je topovska bitka, ki je nekoliko ponehavala, zjutraj dvignila zopet do popolne višine.
Borbe s Francozi.
Dunaj, 21. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V jezerskih odsekih je sovražnik trajno vzdržaval motilni ogenj. Avstrijske, nemške in bolgarske čete so hrabro skupno odbile vse napade Francozov, izvedene zahodno od Ohridskega jezera.
Ribot noče odstopiti.
Pariz, 22. oktobra. Ribot se odločno brani, da bi odstopil, tako da postaja de-misija celega ministrstva Painleve vedno verojetnejša.
Francoska špijonaža v Švici.
Bern, 22. Švicarski policiji se je posrečilo priti na sled francoski . vohunski organizaciji, ki je imela nalogo, da nadzoruje premikanje vseh švicarskih čet. Pri tem sta zelo kompromitirana francoski vojaški ataše v Bernu in francoski konzul v Lausanne kot duševna voditelja organizacije.
Nfl ]'USU.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj. 22. Uradno:
Avsirijske in nemške čete so napadle na zahodnem bregu Scumbi in zasedle nekaj francoskih postojank.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. oktobra. Veliki glavni
stan:
Naše in zavezne čete so iztrgale v dolini Skumbi Francozom z napadi nekaj višinskih postojank; držale so jih proti močnim protinapadom. Ob cesti Bitolj-Rcsnja so se izjalovili ponovni sovražni napadi. Močno so streljali tu in v širokih odsekih na obeh bregovih reke Vardar.
Mirovni poKrei.
i; n ssm in mirovna nota sv. očeta.
lSrtn<, 22. oktobra. 1?: l.yona: Z ozirom u« sedanji vojni položaj so raz-uravHali na zadnjem posvetu »poraz-
uma o noti sv. očeta. O sklepih posveta sicer strogo molče, a toliko se je lo izvedelo, da so posamezno države sporazuma odobrile odgovor na noto sv. očeta in da ga izroče v Rimu najbrž bodoči teden. Bistveno se odgovor od Wilsonovega odgovora no razločuje.
Angleška in papeževa nota.
Ženeva, 22. oktobra. »Petit Journal« poroča iz Londona: Lloyd George bo v nedeljo 28. t. m. imel svoj prvi javni govor, odkar je bila izročena papeževa nota. Razložil bo stališče Angleške nasproti papeževemu koraku.
Dnevne novice.
+ Za naše pravice. Občinski odbor v Bohinjski Srednji vasi, zbran v seji dne 18. oktobra t. 1., soglasno in navdušeno pozdravlja izjavo, podpisano dne 19. septembra t. 1. od presvetlega g. knezoškofa in od voditeljev slovenskih strank, v kateri se zahteva osvobojenje in združitev slovenskega in hrvatskega naroda v eno samostojno in neodvisno celoto pod habsburškim žezlom. Obenem poživlja Slovensko ljudsko stranko, da ona kot najmočnejša in vodilna slovenska stranka zastavi vse svoje moči v dosego tega visokega cilja. — Ravno tako se iskreno pridružuje blagim prizadevanjem sv. Očeta, da se čim preje konča strašna morija med narodi in sklene trajen, pravičen in časten mir.
-j- Slovenci na Nemškem za združenje Jugoslovanov. Slovensko rudarsko društvo v »Gladbecku« na Nemškem se je na svojem letnem zborovanju 23. septembra soglasno izreklo za združenje Jugoslovanov.
—	Srebrno mašo je obhajal dne 14. t. m. na Suhorju prečastiti gospod svetnik in župnik Jakob Pavlovčič. Mnogobrojnim čestitkam se tudi mi pridružujemo ter mu kličemo: Na mnoga leta!
-f- Cita in Boroevič. Pomotoma je izostalo včeraj v podlistku ime pisatelja tega zanimivega podlistka. Pisatelj je, kakor je razvidno že iz sobotnega »Slovenca« naš junaški župnik infanterist Janko Maierhofer.
-f- Mrtvaška maska dr. Jan. Ev, Kreka. Mrtvaška maska dr. Jan. Ev. Kreka, katero jc izdelal akademični kipar Lojze .Dolinar, bo izstavljena od jutri, v sredo, dalje v umetniški razstavi, Jakopičev paviljon.
-f Kipi dr. Jan. Ev. Kreka. Akademični kipar Lojze Dolinar je izdelal doprsne kipe dr. Jan. Ev. Kreka. Izstavljeni bodo že v prihodnjih dneh. Kipi so izdelani v velikosti 30 cm in stanejo po 30 K. Istotako izdela Lojze Dolinar večje kipe za društva, dvorane i. t. d. Naročila sprejema »Nova založba« v Ljubljani.
-{- Hrvati in spomenik dr. Kreku. Z oziro mna poziv za postavitev spomenika dr. Kreku poživlja »Obzor« hrvatsko javnost, naj v znamenju jugoslovanske ideje tudi Hrvati vse store, da dobi prvobojev-nik za jugoslovansko svobodo dostojen spomenik.
—	Tekom enega leta na Suhorju umrl že drugi župan. Na Suhorju pri Metliki smo pokopali 13. t. m. župana Jožefa K1 e m e n č i č. Še ni leto odkar se je ponesrečil župan Kramarič, za katerim je prevzel županske posle Klemenčič in danes je zopet Suhorsko občina brez župana. Poslovilni govor mu je na grobu govoril poslanec Mihelčič. Pogreba se je udeležilo veliko ljudstva, kar priča, da ga je ljudstvo rado imelo in ljubilo. Naj počiva v miru!
—	Odlikovanja. Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 27. črnovojniškega polka Anton Drašček. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 1. gorskega strelskega polka Rudolf Mislejj računski podčastnik 5. črnovojniškega okrajnega poveljstva Josip Mihevec, računski podčastnik 2. gorskega strelskega polka Leopold Svetličič, straž-mojstri 12. deželnega orožniškega poveljstva Martin Abram, Rudolf Femc in Fr. Debevc, titularni narednik 27, črnovojniškega okrajnega poveljstva Valentin Pire, titularni narednik 27, črnovojniškega okr. poveljstva Ivan Saksida, — Gosp, Josip Slavič, vrl Slovenec in domoljub, doma iz Cvena, pošta Ljutomer, kateri se že od začetka vojne nahaja na južnem bojišču in je pred kratkim bil odlikovan z železnim zaslužnim križcem, je prejel za svojo hrabrost srebrno svetinjo. Čestitamo!! — Cesar je podelil; Finančnemu nadkomi-sarju 2. razreda Antonu Nančič zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje, naslovnima respicijentoma finančne straže Melhijoru Dečmanu in Er-nestu Paglavec kakor tudi finančnemu nadpazniku Francetu Schmiermaul, nad-učitelju pri Sv, Marjeti pri Ptuju, rezervnemu poročniku Ivanu Zunkovič zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. — Karel Peharc, telefonist nekega štajerskega polka, je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2, razreda, Gustav Golja. dodeljen neki avtomobilni koloni, pa bronasto hrabrostno svetinjo.
—	Mestne volitve v Zagrebu, »No-vine« naglašajo, da so se vršile volitve v zagrebški mestni svet v znamenju jugoslovanske ideje združenih hrvaških strank proti spletkam Frankov-cev. Poraz Frarikovcev je sijajna manifestacija za jugoslovansko deklaracijo stolnega mesta Zagreb.
Poročil se je 5. t. m. Vaclav Deržaj, kad. asp. cesarskih strelcev z gdč. Tončko Milavec iz Planine.
—	Smrtna kosa. Umrl je na Bučki g. Jožef Selak, posestnik, gostilničar in mesar. — Umrl je v Črnovicah dne 10. t. m. za vnetjem pljuč polkovnik Rudolf Sekulič. — V Zagrebu je umrl upokojeni sodni svetnik Vladimir pl. Jakopovič. — Umrl je na Dunaju podmaršal K, pl, Lobl, načelnik vojnoskrbstvenega urada, — V Celovcu je umrl Rudolf Baudisch, tovarnar za umetno kamenje, — V Št, Vidu ob Glini je umrf župan in lekarnar Anton Reichel,
Za domovino je padel na gori Sv. Gabrijela predmojster pri strojnih puškah Janko Škof. Doma je bil iz Metlike, N, v m. p.!
Dar. Mesto venca na krsto dr. Kreka so zbrali župani celega radovljiškega okraja 11. okt. znesek 157 K in sicer za »Slov, Mat.« 78 K, za dijaško kuhinjo v Kranju 79 K.
—	1501etnica ro'stva Andreja Hofcrja.
22. oktobra je preteklo 150 let, odkar je bil rojen Andrej Ho. „r.
—	Ljudsko šolstvo. Za suplentinjo v Velikih Laščah je imenovana Gabrijela Hočevar, za suplentinjo v Loškem Potoku pa Angela Gradišar. — Friderika Bož-nar je imenovana za začasno učiteljico v Št, Vidu nad Ljubljano, Josipina Vodišek za suplentinjo v D, M, v Polju, Olga Vodišek za suplentinjo na Viču, Marija Nitsch pa za suplentinjo na mestni 8razredni dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
—	Poročil se je v Gradcu dr. Gvidon Mulley z gdč. Ireno Gratt.
SLOVESNA ZADUŠNICA ZA DR. KREKA.
se vrši v staroslovenskem jeziku v romarski cerkvi na Trsatu, dne 24. t. m. »Primorske Novine« pozivajo domoljubno občinstvo, da naj v čim večjem številu izkaže zadnjo čast tudi tam pri frankopanskih grobovih velikemu Slovanu današnjih dni.
Primorske novice.
Iredentizem in bodočnost Trsta. Pod
tem naslovom je izšla v založbi graške »Leykam«. knjiga, katero je spisal pod psevdoimenom Albert Mitocki, italijansko vzgojeni Hrvat-Tržačan, V »dodatku« govori pisatelj tudi o razmerah v Istri, ob Adriji in se dotakne jugoslovanskega vprašanja. Prihaja do zaključka: Združenje hrvaško-srbskih dežel je neizogibno — seveda v to Jugoslavijo se ne sme pritegniti Trst, Istra in Slovenija. Ali je to namen knjige?
Goričani in dr. Krek. Na zborovanju GoriČanov v Ljubljani je bilo sklenjeno ustanoviti v spomin dr. Kraka ustanovo v kulturno gospodarske svr-he, ki bo nosila dr. Krekovo ime.
Slovenska šola za goriške begunce v Kromerižu. »Našinec« in »Den« poročata: Vsled prizadevana češkega poslanca dr. Stojana in profesorja Žni-deršiča je otvoril Apostolat sv. Cirila in Metoda v Kromerižu slovensko šolo združeno z internatom za goriške slovenske begunce.
Županstvo Čepovan, sedaj v Domžalah na Gorenjskem, naznanja vsem beguncem, da naj pošljejo tisti, ki dobivajo vojaško podporo, svoj naslov na davkarijo v Ajdovščino, od koder dobe denar in polo.
Junaška smrt dveh vojnih kuratov. »Ukrainske Slowo« poroča, da sta dne 29. septembra padla na soški fronti dva ukrajinska vojna kurata Štefan Proskurnicki in Deniz Muntean.
Umrl je v Selu na Vipavskem dne 14, oktobra Mihael Medvešček iz Gorice (sv. Rok) star 62 let.
Odlikovanje. Pisarniški oficial policijskega ravnateljstva v Trstu, Franc Gulin, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
Umrl je v Brestu pri Igu begunec Andrej Vodopivec, doma iz Dornberga št. 144 po domače »iz Belence«.
Umrla je na Materiji pri Trstu gospa Ivanka Kastelic, mati gospe Zinke dr. Ry-bafeve in gospe Josipine dr. Mandičeve.
Gospodarske Helelke.
Dovoljenje za kuhanje žganja. < . kr.
urad za prehrano ljudstva je dovolil deželni vladi kranjski z odlokom z dne 17. septembra 1917, št. 74.404., da sme dovoljevati izjeme glede kuhanja žganja. Tozadevne prošnje jc vlagati takoj pri deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani.
Pomanjkanje premoga na Koroškem. Dno 15. oktobra je bila vsled po- j manjkanja premoga zatvorjena dežel- ' na bolnišnica v Celovcu. Sedaj pa raz- i
glaša deželni odbor koroški: Bolnišnica in hiralnica v Beljaku se zatvorita dne 22. oktobra zaradi pomanjkanja premoga. Bolniki in hiralci se odpuste iz zavoda.
Oddaja turšičnih storžev. Turšični storži so letos zaseženi in se smejo prodajati le na določena nabiralna mesta in komisijonarjem vojnega žitnega zavoda. Kdor ne misli turšičnih storžev doma rabiti za pokladanje, jih mora oddati imenovanim odjemalcem ali pa Deželnemu mestu za krmila, da se porabijo za napravo nadomestnih krmil. Vsako sežiganje in drugo zametovanje turšičnih storžev je pa strogo prepovedano in se kaznuje. Turšični storži se kupujejo po 15 K 100 kg.
lloi)] ona v m DunojCenKe.
Pod naslovom »Odkritje Ljubljane« priobčuje »Arbeiter Zeitung« daljši dopis, v katerem neka Dunajčanka, ki se je mi-nolo poletje mudila v Ljubljani, prav ljubeznivo kramlja o našem mestu. Veleme-ščanki se zdi pri nas seveda vse zelo ma-lomestno, veliko bolj nego v resnici in včasih se moramo smehljati njeni veliko-mestni naivnosti... Pa v ostalem piše simpatično in gotovo bodo njeno korzijo radi brali tudi naši čitatelji. Takole piše:
Zavidni ljudje bodo morda ugovarjali, da izraz »odkritje« ne ugovarja docela dejstvom, ker je bila Ljubljana kulturnemu svetu že pred mojim časom znana- Pa končno so bili Evropejci že tudi pred Kolumbom prišli v Ameriko in čeravno priznam, da je moral smeli pomorščak premagati marsikako oviro in predsodek, pa vendar tudi za Dunajčanko ni tako enostavno dospeti v glavno mesto Kranjske, ki je od Dunaja precej dalje nego Perugia,
Ljubljana ni samo prav všečno in prijetno, marveč tudi nenavadno, naravnost do skrajnosti snažno mesto. Nobenega papirčka ni ne po obstranskih tlakih ne po cestah. Pod nogami ti ne posklizujejo sadne luščine in čeravno imajo tudi tu električno cestno železnico — deloma vodijo vozove celo ženske, ki s pristno žensko smelostjo nevarno drve po cestah — vendar ne vidiš tistih belo-zeleno-rupienih pasov, ki tako ljubko obrobljajo naše ceste. Pri vsem tem pa o pometanju cest niti veliko ne vidiš. Pa ne da bi Ljubljančani
—	strašna misel!! — metali razne odpadke v zaboje za smeti? Da, tu je človek res daleč od doma.
Novejše hiše v mestu so, kakor pov-sodi, dolgočasne in brez mikavnosti. Vse pa, prav do zadnje nizke koče na Barju
—	(ki pa večinoma že davno ni več barje in se razodeva le še v silni megli) — se bleste snage in vesele pisane cvetlice te prijazno pozdravljajo z vseh oken. Veselje Jugoslovanov do cvetlic je dalo mestu naj-mičnejši okras, ki si ga moreš misliti.
Stavbenih ali drugih zanimivosti je tu tako malo kot nič. Grozili so mi pač z zbirko iz dobe mostiščarjev, a jaz se ne dam tako zlepa oplašiti. Tudi izmed domačinov si je to zbirko le malokdo ogledal, a kljub temu se tu prav dobro počutiš. Kar se tiče precej številnih spomenikov, se boš malo zmotil, ako vse te bronaste može kratko in malo proglasiš za slovenske pesnike. Sadni trg straži spomenik Vodnika, lirika, ki je spisal veliko junaških pesmi. Morda je temu slavnemu središču pripisati, da se prodajajo na trgu tudi množine lovorja, (Spremljevalec bi bil moral Dunajčanki pojasniti, da je stala tu preje gimnazija, ki je dajala Vodniku pravo ozadje. Opomba uredništva.) Sploh imaš tu najbogatejšo zbirko posušenih rastlin, kamilic in lipovega čaja, materine dušice in majarona, vsakovrstnih čajev in neke bele in rdeče reči, ki jih ne poznam in ki silijo na kihanje. Kmetice, tu in tam v mični narodni noši — črnordeče obrobljeno krilo, kratek modre, pisana, nazaj zavezana ruta — neso na glavi zelo spretno košare ali cule, ne da bi jih držale z rokami; na trgu počenejo na kake stopnice ter prodajajo tu svoje dišave. Tu vidiš zelo veliko zelenega popra (če ni bilo brinje. Op. ured.), iz česar pa nikakor ne smemo sklepati, da je to dežela, v kateri raste poper. Za marsikaterega svojih velikih mož se mesto malo zmeni. Tu je bil rojen Anastazij Griin in Radetzky, tu ga imenujejo vedno »Hradetzky- (pisatehica očividno ne pozna razlike med generalom Radeckijem in bivšim ljublianskim županom Hradeckijem, op. ured.), je imel tu svoj poletni dvorec, zunaj pred mestom, sredi čudovito lepega parka, ki se danes imenuje »Tivoli« in je najpriljubljenejšc ljubljansko šetališče.
In v tem imajo Ljubljančani dovolj izbire, kajti njihovo mesto ima posebno lepo lego. Venec zelenih gričev jo oklepa, iz dalje pozdravljajo rogljate Kamniške planine in iz morja hiš se slikovito dviga Grad. A je že tako: tudi Ljubljančani hočejo imeti prav to, kar jim je narava odrekla: namreč ponosno, široko, temnomodro reko, ki vali svoje valove mimo Frančevega nabrežja in ki ne manjka skoraj na nobeni razglednici. Ker pa ooa-
ziš v resnici le slabotno senco take reke, se opravičujejo domačini s temnozelenim Gruberjevim kanalom ob robu mesta, po katerem se odtaka voda z Barja. Potem te peljejo na Grad, s katerega je čudovit razgled po smejoči in lesketajoči se deželi, ne kažejo ti pa ljubkih gričev in stožcev z belimi cerkvicami in čednimi hišicami, marveč pokažejo z roko na negotovo točko na obzorju in razvije se pogovor: »Ali vidite tisto belo s negom pokrito goro?« — Tujec: »Ne!« — Domačin: »To je Grintovec!!« — Spoštljivo se prikloniš.
V ostalem se zde Ljubljančani dobrodušni in miroljubni ljudje. Prisostvovala sem rekviziciji zvonov in reči moram, da je šla vsa stvar veliko mirnejše izpod rok nego svoj čas pri Poljakih, dasiravno so Slovenci ravno tako verni in pobožni. Ljudje so mirno gledali, nekoliko vzdihovali, drugače so pa stvar očividno smatrali za ob sebi umevno. Kako mislijo o vojni v obče, tujcu ni mogoče ustanoviti. Ob veselih dogodkih se požurijo z izvešanjem zastav in belo-modro-rdeče zastave veselo plapolajo poleg črno-rumenih. Drugače so Ljubljančani po vsej priliki veliki prijatelji dobre kapljice, kajti zelo veliko slišiš pripovedovati' o »cvičku« (podoben štajerskemu šilherju) in iz vsake tretje ali četrte hiše te vabi napis z bingljajočim znakc-i v »gostilno«. Kakor se zdi, sc gostilne nimajo pritoževati nad slabim obiskom, \endar ,z njih ni čuti najmanjšega hrupa. •
Življenja po ljubljanskih ulicah je živahno, posebno v jutranjih urah, in kolesarka, ki gre v mesto nakupavat ali pa na delo, je zelo pogosta prikazen. Toliko žensk na kolesu sem videla samo šc v Ra-venni. Celo mnogoštevilni psi, ki letajo brez nagobčnikov okoli, so se že tako navadili na kolesaiice, da niti glave ne dvignejo, ko zdrvi mimo njih kolo. Na napisih nad trgovinami čitaš veliko nemških in italijanskih imen (iz česar pa nikakor ne smeš sklepati na narodnost njih imetnikov), toda skoraj liič judovskih. Niti na odvetniških pisarnah ne, ki leže v pritličju in imajo dohod naravnost s ceste kakor prodajalne. Tudi v poulični sliki manjkajo (za vsakega Dunajčana nekaj čudnega!) dobroznani židovski obrazi. Morda je prav zato vse manj živahno in glasno nego pri nas. Neka gotova zaspanost in čemernost leži na vsem — vsaj tujcu se zdi tako — in kljub vsej pridnosti in sposobnosti, ki jo razvija Slovenec v delu, se zdi, da nedo-staje veselja.
Niti ob nedeljah ni slišati petja in niti ob nedeljah ne vidih smejočih se obrazov. Sam oujeti Rusi se smejejo, ko vozijo s polja žito in seno in Italijani žvižgajo in pi-slcajo v svojih barakah kakor kosi. Slovenci so pa vedno resnobni, premišljivi in pa malce čemerni.
Seveda ne morem vedeti, koliko te potrtosti je pripisati na račun vojne. Čeravno je Ljubljana doslej neposredno še ni občutila, vendar je fronta le preblizu, da bi mogli pdaj nanjo pozabiti. Včasih pride na obisk kak italijanski letalec, včasih — veliko večkrat — si to le domišljujemo. Potem vse drvi na ulici in opazuje na vse štiri strani neba in »poučeni« pripovedujejo, da velja tresk zaloputnjeih vrat za šrapnelski strel.
Toda časih se sliši iz daljne daljave preko zelenega golovca grmeti, kratko, odrezano si slede udarci. Potem hodijo goriške begunke, ki jih je tu zelo mnogo, z objokanimi očmi okoli, tihe in potrte. O kaki nevarnosti ni najmanjšega govora, saj nas loči od fronte 120 do 140 km in gro-menje je tudi tako daljno in slabotno, da ne more nikogar zbegati. Toda kljub temu ponoči ne moremo mirno spati, tiho prisluškujemo daljnemu ropotanju. Kajti to je bobnajoči ogenj soške bitke ..,
Revolucija na Ogrskem.
Genf, 22. oktobra. Nek švicarski list poroča, da je izbruhnila na Ogr-skem revolucija, ker nekaj dni ogrski listi niso došli v Švico, med tem ko so avstrijski časopisi redno prihajali.
LluDijaiiske rovlce.
lj V pomirjenje. Od merodajne strani se nam poroča, da so te dni do-šle v Ljubljano zadostne množine ru-munske pšenice. V prvi vrsti je to jako leno blago namenjeno ljubljanski mestni aprovizaciji, južni in držvni železnici.
— Umrli so v Ljubljani: Elikan Ana, Tržaška c. 21. — Marijana Chi-onino, Knafljeva ulica 4. — Marija Drašček, Streliška ulica 15.
lj Poročil se je v nedeljo v trnovski cerkvi magistratni uradnik Ivan Kolesa z gdč. Anico Klemene. Obilo sreče!
lj C. kr. I. državna gimnazija nadaljuje pouk za šesti, sedmi in osmi razred začasno v prostorih c. kr. učiteljišča. Božjo službo imela začenši s prihodnjo nedeljo dne 8. oktobra, v j kapeli Lichtenthurnove sirotišnice, 1 Ambrožev trg 26, in sicer oibeneni tudi
za ostalo dijake od prvega clo petega razreda, kolikor jih ta čas biva v Ljubljani. Začetek bo vselej točno ob četrt na 10.
lj Detonacija. Včeraj popoldne so se vnovič čule zelo močne detonacije s savskega polja. Na merodajnem mestu smo prejeli v objavo naslednjo izjavo: Kakor že ves prejšnji teden, sc je tudi včeraj na savskem polju razstreli evala poškodovana municija. Med tem ko se razstrelbe manjših kalibrov v mesto komaj čujejo, se močnejše eksplozije hujše čutijo. Ker se bo razstreljevanje nadaljevalo, bomo prihodnje dni najbrž čuli močnejše poke. Za kako vznemirjenje ni tedaj nobenega povoda.
lj Vpoklici za črnovoj niško rl"žbo nesposobnih. O tem poroča dunajska »Zeit«: Osebe, ki so kot »invalidne, za črnovojni-ško službo nesposobne« klasif!cirane, ne bodo na noben način vpoklicar?. V interesu splošnosti pridejo za vrckUcanje v poštev v prvi vrsti take o:ebe, ki ne izvršujejo nobenega poklica. Pri takih se ne bo jemal obzir na socialni položaj. Neobhodno potrebno število oseb se bo naznanilo političnim oblastim. Ko bo število določeno, bodo politične oblasti — v Ljubljani magistrat — iz imenika prebirancev poiskala one, ki so bili klasificiram kot nesposobni ter izmed teh v smislu navodila izbrale one osebe, ki bi bile glede po-rabnosti in rodbinskih razmer še najbolj sposobne. Pri enaki sposobnosti se morajo vpoklicati mlajše moči. Politične oblasti morajo do 30. oktobra predložiti nominalne konsignacije onih, ki naj bi se vpoklicali, vojaškim oblastem, katere bodo potem vpoklic odredile za dan 16. novembra. Ljubljanski magistrat je tozadevno konsi-gnacijo že odposlal. Mogoča je tudi prosto-vojna zglasitev. Kdor se oglasi prostovoljno, sme skoraj z gotovostjo računati na to, da bo določen za ono službeno porabo, za katero se sam oglasi,
lj Ivan Hribar ne sme v Ljubljano. Bivšemu županu Ivanu Hribar niso dovolili, da bi prišel na dr. Krekov pogreb v Ljubljano. Hribar sicer ni več konfiniran, vendar pa v Ljubljano še vedno ne sme. Tako poroča »Grazer Volksblatt«.
lj Ljubl:anskim fotografom. Ljubljanski fotografi, ki so fotografirali pogrebni sprevod dr. Kreka, naj blagovolijo darovati svoje slike »Odboru za Krekov spomenik v Ljubljani. Oddajo naj jih upravništvu »Slovenca«, pritličje, Kat. tiskarna.
lj Deželne zadruge izdelovalcev so-davice na Kranjskem izredni zadružni zbor se vrši v sredo dne 31. oktobra 1917 ob 10. uri dopoldne v hotelu Lloyd v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Vsled silne važnosti sporeda vabi k točni udeležbi t. č. gerent G. Bolte.
lj Mešana kurja piča. Kranjsko deželno mesto za krmila, Turjaški trg 3, naznanja, da je došla mešana kurja piča in da bo isto oddajalo v sredo dne 24. in v petek dne 26. t. m. od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne.
lj špeh za I. okraj št. 801 do konca.
Stranke prvega okraja z nakazili za mast št. 801 do konca prejmejo špeh v sredo, dne 24. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Od pol do pol 2. pridejo na vrsto št. 801 do 1000, od pol 2. ure dalje št. 1001 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kg. Kg stane 8 K 80 vin. Mesečne maščobne izkaznice prinesite s seboj.
lj Sveža repa za II., III. in IV. uradniško skupino. Mestna aprovizacija bo oddajala v sredo dne 24. oktobra popoldne na Poljanski cesti št. 15 II., III. in IV. uradniški skupini repo. Določen je ta-le red: od 1. do 2. ure II. uradniška skupina, od 2. do 3. ure III. uradniška skupina št. 1—100, od 3. do pol 4. ure III. uradniška skuoina št. 101 do konca, od pol 4. ure do pol 5. ure IV. uradniška skupina št. 1—100, od pol 5. do 5. ure IV. uradniška skupina št. 101 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg repe, kilogram stane 10 vinarjev.
lj Razdelitev mesa po znižani ceni na rumene izkaznice C. V sredo dne 24. oktobra popoldne bo delila mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa po znižani ceni meso strankam, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko C. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2. ure št. 1—200, od 2. do pol 3. ure št. 201—400, od pol 3. do do 3. ure št. 401—600, od 3. do pol 4. ure št. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure št. 801—1000, od 4. do pol 5. ure št. 1001—1200, od pol 5. do 5. ure št. 1201—1400, od 5. do pol 6. ure št. 1401—2000, od pol 7. do 7. ure št. 2001—2200, od 7. do pol 8. ure št. 2201 do 2400, od pol 8. do 8. ure št. 2401 do konca. Ena oseba dobi 1 četrt kg, 2 osebi pol kg, tri do štiri osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K.
lj Sveža repa. Mestna aprovizacija je dobil svežo repo. Oddajala jo bo nekaj ubož-ni akciji, nekaj drugim strankam na izkaznice za krompir in deloma jo bo prodajala nadrobno na trgu. Vsa tozadevna pojasnila bodo pravočasno objavljena po časopisih.
lj Krompir za V. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala krompir strankam V. okraja pri Miihleisnu na Dunajski cesti, v
sredo, dne 24. oktobra, v četrtek, dne 25. t. m in v petek, dne 26. t. m. Določen je ta-le red: v sredo, dne 24. t. m. popoldne od 2. do 3. ure št. 1 do 100, od 3. do 4. ure št. 101 do 200, od 4. do 5. št. 201 do 300. — V četrtek, dne 25. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 301 do 400, od 9. do 10. ure št. 401 do 500, od 10. do 11. ure št. 501 do 600, popoldne od 2. do 3. ure št. 601 do 700, od 3. do 4, ure št. 701 do 800, od 4. do 5. ure št. 801 do 900. — V petek, dne 26. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 901 do 1000, od* 9. dolO. ure št. 1001 do 1100, od 10. do 11. ure št. 1101 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg, kg stane 30 vin.
lj Tisti goopod, ki je v nedeljo pomotoma v igralni sobi hotel Union zamenjal dežnik, je naprošen, da istega pri blagajni odda in dob; svojega.
1; Nsšla se je manjša svota denarja v lokalu glavne trafike. Izgubitelj naj se oglasi ravnotam.
lj Našla se je z!a*i zapeetna ura z mo-nogramom. Lastnik z zadostnimi dokazili jo dobi proti postavni nagradi pri Uršuli Marn v Ljubljani, Hradeckega vas št. 26.
Mm FOlIfl,
Pred glasovanjem za proračunski provizorij.
Dunaj, 22. oktobra. Jutri popoldne se vrši v zbornici glasovanje o proračunskem provizoriju. Kako bo izpadlo, še vedno ni nič gotovega. Poljaki bodo sklepali defini-tivno o svojem stališču jutri pred zbornično sejo. Večina zbornice znaša 237 glasov. Vlada sme računati v najugodnejšem slučaju na 239 glasov.
Rutenisch« — Ukrainisch.
V ministrstvu je že dogotovljena na-redba, ki izide te dni, s katero se uradno odpravlja naslov »rutenisch« za maloruski narod v Galiciji in Bukovini; odslej se bo ljudstvo imenovalo uradno le »ukrainisch«. Če se to namerava tudi na Ogrskem, se ne ve.
Razna poročila.
m
Naš srčnoljubljeni nadvse dobri
IVAN,
c. kr. infanterist
je padel zadet od sovražne granate dne 1. oklobra na Camp;go!elu, okraj Asiago na Tirolskem bojišču v starosti 20 let in bil naslednji dan z lepo slovesnostjo ravno tam položen v daljni tuji grob.
V cvetiu svoje mladosti ri šel, naš nepozabni Ivan od nas, ki sm te tako ljubili. — Počivaj mirnr\ ti naš dobri liub'jeri in prosi pri B~gu z.i nas, da se enkrit nad zvezdami snidemo.
Vse, Iti so našega l,ubljenca po-zn?li, pa prosimo, da mu ohranijo blag rpomin!
Lipnici pri Kropi, 19. cktobra 1917.
Bbč in I»lrr\,'a Lctrič,
".tarši.
Rude1? /3 Alojz:",
b-p-.
Ivcna «n Marija,
sestri.

vsake vrste, suh"} §g©3l?, kumno, janež in druga semena kujiuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
2C89
fumm
pomocraca
£astonj dobi vsal< na željo
moj glavni katalog ur, srebmine, zlatnine in godbenih predmetov. Violine po K 11,20, 25, in više. Dobre hurmo-nike po K 16 25, 35 in 50; dvovrstne harmonike po. K 70, 80, 100 in 120: trovrstne po K 180, 200, 210 in 280. Zamena dovoljena ali denar nnza'. Pošil atev po povzetju
ali predplačilu. Razpošiljalnica J21N KONRAD c. in Ur. dvorni dobavitelj most (Biux) štev. 1754, Češko.


Sufco, €ž@toro cSozoreEo v «1 v
kupi Mat. Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6.

Kanclerjcva kriza.
Berlin, 22. V dobro poučenih krog;.h se čuje, da bo kanclerjeva kriza izbruhnila neposredno po ccsarjevem povratku. Odstop dr. Michaelisa je gotov. Cesar je prošnjo mornariškega državnega tajnika Capelle za odstop odklonil. Med kandidati za nasledstvo dr. Michaelisa se v prvi vrsti imenujejo knez Biilow, zakladni kancler Rolidern in državni tajnik dr. pl. Kiihlmann.
Dr. v. Kiihlmann n3 Dunaju,
Budimpešta, 22. oktobra. (K. u.) Državni tajnik dr. v. Kiihlmann je včeraj obiskal ministrskega predsednika dr. We-kerla in zvečer odpotoval na Dunaj.
Dunaj, 22. oktobra. (K. u.) Dr. v. Kiihlmann je danes zjutraj dospel iz Budimpešte.
Profesor dr. Foerster bo predaval v Mo-
nakovsm.
Monakovo, 20. oktobra. Med profesorjem dr. Foersterjem in bavarsko vlado se je dosegel sporazum. Dr. Foerster bo predaval v zimskem tečaju na monakov-skem vseučilišču. In sicer: »Kritični pregled modernih pedagogičnih teorij«, »Problem demokracije«, »Naloge državnepra-vne vzgoje z ozirom na Ficlitejevega Mac-chiavellija«. Dr. Foerster je obljubil, da ne bo »provociral«,
K angleško-nizozemskemu sporu,
Angležem gre za vojsko z Nizozemsko predvsem zato, da bi obšli desno krilo nemške armade, katere na Flandrskem in na Francoskem ne morejo vreči. Poizkušali so že izlepa, da bi jim bili Nizozemci dovolili prehod v Nemčijo, a Nizozemci so ostali nevtralni. V drugi vrsti jim gre za to, da se polaste bogatih nizozemskih Sunda-otokov v Aziji, ki jih v taki daljavi Nizozemci pač ne bodo držali. Seveda, če bi Japonci v slučaju vojske Angležem privoščili Sunda-otoke, je reč, o kateri se sme nekoliko dvomiti, če »smar-tni« Američan tudi ne želi Sunda-otokov, pa ne vemo, a mogoče je le.
Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih
olupkov hruSeh in fabolk
vsako posebej, po 2 K in dobro posušene
prelenine tirnšeb in gabolk
po 80 vin. kq. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani.
Sprejme se takoj
poslovodja ali psiovoiioja
za restavracijo in kavarno. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, strokovna izobrazb pridna in energična moč Plača po tint . voru. Ponudbe na upravništvo lista pou »Poslovod,a 2667«.
s praksa se sprrejrie. Kje pove uprava Slovenca pod št. 2685.	i
pleskarski : in likarski
mojster
t f lafoSJana., feimslca cesta 16
ee priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba Jamčim. da delam samo s pristnim firnežem
tudi lisičke, parkelce, mavrohe, brezovke in dri g 2 užitne gobe kupi v vsaki množini
(io) Sever & Urbanič 2621
Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
oslašlna prosta.
Več se izve pri
županstvu Št. V. d nad Ljubljano.
Vofni avtomobflsM park
Ljubljana, Dunajska cesta 35 (tovarna Tdnnles) sprejme takoj:
mehanike, ključavničarje, mizarje, kleparje
Prijave se sprejemalo v pisarni v prtllčju.
I3C3C3C3C3C3C3t3C3aC3C3C3aC3C3
Išče se v nakup proti gotovemu plačila
pripravno za parceliranje, ali boljša
v prometnem delu mesta Ljubljane. Pojasnila daje FR. RAVNIKAR,
Linhartova ulica 25. cdncaanasnnnnnna
Opozarjamo slavno občinstvo že sedaj na
vojno-
zavarovanie
Kižfe-avstrlfske dežeBne zavarovaBmce
hran sita deželna podružn ca Ljubljana, Marije Herezija cesia 12.

„Blagor mrtvim, k! umrieio v Gospodu ... Odslej, pravi JJub naj počivajo od svojoga truda.** C?kr. raz. 14, 13)
Bog jo v svoji nerazumljivi modrosti in neskončni ljubezni poklical k sebi nas o isiu-enoljubijeno soprogo, mater, staro mater, sestro in strino,
gospo
Magdaleno Ehrlich
ki je po kratki bolezni in previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. letu svoje starosti, v petek, 11). oktobra 1917, ob pol 6. uri zjutraj, sladko in mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v nedeljo, dne 21. oktobra 1917, ob 4. uri jjopoldne, na celovškem mestnem pokopališču.
Sv. maše zadušnic se bodo brale v ponedeljek, 22. oktobra 1917, ob pol 9. uri zjutraj, v predmestni župni ccrkvi sv. Lovrenca v Celovcu. Vsem znaucem priporočamo preblago rajno v pobožno molitev.
CELOVEC, dne 19. oktobra 1917.
Janez Ebillch, c. kr. poštar v Zabnicah, soprog.
Janez Ehrlich, c. kr. nadstavbeni svetnik, Celovec, prelat dr. Martin Ehrlich,
profesor bogoslovja v Celovcu, Aloizlj Ehnicb, c. kr. sodnik v Borovljah, Jo>cf Uhriich, trgovec na Trbižu, Albin Ehrl.ch, c. kr nadporočnik in posestnik v Zahnicah, Dr. Lambert Ehrlich profesor bogoslovja v Celovcu, Rudoii Ehrl ch mlinar in posestnik v Ovčji vasi, Marija Ehrlich, zasebnica v Celovcu, Ivanka Ehrlich, c. kr. gozdnega komisarja soproga v Šmohorju, sinovi in hčere, — Z viscmi sorodniki in sorodnicami. — N. v. m. p. 1