Gospodarskezanimivosti VAŽNOST GOSPODARSKE RAZSTAVE V ORMOŽU. Ni kmalu v gospodarskem oziru tako zanimivega okraja v Sloveniji, kot je ormožki. Ako se pelješ po Dravski dolini od Ptuja proti Čakovcu, si presenečen, ko vidiš razsežna in rodovitna polja. Lepe hise z velikimi gospodarskimi poslopji pričajo, da v njih stanujejo gospodarskonapredni kmetje. Kako pa se šele začudiš, ko vidiš v njih hlevih številno govejo živino, skrbno gojeno, enake barve in ene pasme, namreč pincgavske. Misliš, da si ali v Pincgavu ali pa v kakem drugem avstrijsko-alpskem kraju. Ta goveda ne nadkriljujejo glede rasti in čistosti pas me samo nasih gorenjskih pincgavskih goved, temveč lahko smelo trdimo, da ne zaostajajo dosti za originalnim pincgavskim govedom. Tovrstni biki ormoškega okraja so znani po mariborski in Ijubljanski oblasti in se v zadnjih letih v izdatni meri razpošiljajo v Bosno in Hercegovino. Znano je, da poleg dobro razvite govedoreje prospeva tudi v ormoškem okra ju konjereja. Konji so mrzlokrvni, noriško-belgijskega plemena, zelo dobro razviti ter se prištevajo med najtežje konje. Že pred vojno so se izvažali na Madžarsko, v industrijske kraje bivše Avstrije in zlasti na Bavarsko. Dandanes pa prihajajo po nje kupči iz Avstrije in Italije. Tudi naša državna uprava kupuje svoje mrzlo krvne žrebce v izdatni meri v ormoškem okraju. Omenjena naj bo še svLnejreja tega okraja. Že meseca marca vsakega leta začncjo prihajati kupci iz vseh krajev Slove nije in bližnje Hrvatske v Ormož po mlade prašicke. Izvoz traja do junija. v prejšnjih letih so se svinje izvažale v alpske dežele in tudi v Istro. Svinje so bele, jorkširskega plemena in nenavadno dobre za mast. Že v enem letu dosežejo povprečno 180 kg teže. Takorekoč srednjeevropski sloves pa imajo vina ormoakega okraja, ki prihajajo v konzum pod različnimi imeni. Imeni koft: »Ljutomerčan«, »Jeruzalemec« sta pač znani vsakomur na Dunaju in Gradcu, kakor tudi v Ljubljani in v Zagrebu. Mozler in nmskatni silvanec pa sta dve najbolj tipidni vrsti ormožkih vin. Ker je omenjeni okraj v gospodarskem oziru tako napreden in raznovrsten, zato je gospodarska razstava v Ormožu popolnoma na mestu. Ista se vrši od 8. do 15. avgusta t. 1. PLANINSKO ZBOROVANJE V LUCAH V ZG. SAVINJSKI DOLLM. Spričo izredno neugodnega gospodarskega položaja, v katerega so zašli v sploš nem kmetovalci v občini Luče v Zg. Sav. dolini, je tamkajšnja pašniška zadruga sklicala dne 1. avgusta t. 1. zborovanje in posvetovanje najuglednejših kmetovalcev in zastopnikov ljudstva. Zborovanja se je udeležil tudi okrajni kmetijski referent g. F. Wernig, ki je porocal o splošnem gospodarskem položaju in je podal smernice za zboljšanje gospodarskega stanja. Obcina Luče se razteza po najobsežnejšem delu Savinjskih Alp ter obsega na 11.000 ha zemlje, pretežno planin. Njeno gospodarsko stanje je izredno slabo in zaostalo. Veliko kmetmralcev se po obsežnosti zemljišč sicer pristeva med veleposestnike, vendar so trenutno gospo darske razmere tako neugodne, da se morajo mnogi od teh odreci najvažnejšim vsakdanjim potrebščinam in da se mnogi jedva preživijo. Kriza sega že tako daleč, da trpijo pomanjkanje že celo mnogi bivši ugledni obrhiiki v vasi Luče. Nebroj delav cev je brez dela in ker jim je pot v Ameriko zaprta, iščejo zaslužka v rudokopih in pri drvarjih v Bosni. Reakcija je tem hujša, ker je prišla popolnoma nepripravljeno in nepricakovano. Cene lesu so padle tako globoko, da je z ozirom na ondotno oddaljenost od železnice v mnogih primerih les sploh brez vsake vrednosti in da se spravljanje ne splača. Živinoreja pa je še na povsem primitivni stopnji in nje izkupiček obstoja edino v.prodaji klavne živine. Vse nekdanje pospeševanje je temeljilo na izboljšanju plemena, kar se je deloma tudi posrecilo, vendar pa so bili doseženi uspehi le začas ni in se jih ni pravilno izkoristilo. Spričo sedanjega gospodarskega polo žaja leži spas ondotnega kmetovalca edino v tem, da &e reši že enkrat pašniško vprašanje glede planin, ki so ipretežno last veleposestva in so pod agrarno reformo. Brez reguliranih in melijoriranih paš nikov v oboini Luče in v Zg. Savinjski dolini sploh ni živinoreje. Ko bodo urejeni pašniki, bo pristopiti takoj k uvedbi mlekarstva na najširsi podlagi in mogoče bo celo misliti na ureditev po primeru Bohinja na izdelovanje presnega masla in trdih sirov. Do te dobe pa je rešiti še številno aktualnih vprašanj, katerih rešitev je pogoj vsem gospodarskim melijoracijam in napredku. In radi tega so zborovalci v Lu čah ob korrcu sestanka in zborovanja dne 1. t. m. sklenili naslednjo resolucijo:^  1. Naj se nemudoma zgradi čez Podvolovlek cesta, ki bo spajala Luče s Kamnikom, 2 železnico in s svetom sploh. Ta cesta je iz gospodarskega stališča vitalnega pomena za Zg. Savinjsko dolino, kajti ne more biti kmetu vseeno, če proda 1 m lesa na postajo Recico za 100 din., ali pa za 200 din. na postajo Kamnik. S projektirano cesto bi se Lučam in Sol&ivi še le odprl pot v svet in pridobljen bi bil tudi trg za vse odvišne domače proizvode — pred vsem za les. Gospodarska vrednost Zg. Savinjske doline bi se s to cesto podvojila aili potrojila. Za gradnjo ceste pa govorijo razven gospodarskih razlogov še eminenino važnejši interesi in momenti in to je predvsem strategični moment Dočim so Avstrijci, odnosno Nemci, prepredli celo planinsko obmejno ozemlje z novimi cestami, poti in vspenjačami, — tako da stojijo neprijateljske čete lahko vsak hip pripravljene na naši meji — se pri nas obramba meje v navedenern pogledu pušca popolnoma v nemar. Cesta Kamnik—Luče—Sol čava bi bila neobhodno potreben in za obrambo naše meje ^ienadomestljiv protiutež napram novi cesti, ki jo gradijo Avstrijci iz Železne Kaple proti naši meji. Pa tudi glede na razvoj planinarstva in na zimski šport bi bila omenjena cesta izrednega pomena za vso zaledje ljubljan ske oblasti in indirektno tudi za domače prebivalstvo. 2. Naj se takoj odstranijo razlogi, zbog katerih se je moralo lansko leto prekiniti delo komisarja za agrarne operacije glede določitve obsega in merjenja planin, oziroma pašnikov. Naj se z nadalljevanjem tega dela vrne ljudstvu zopet zaupanje v naše oblasti in zakone glede agrarne reforme in naj se s tem pomiri ljudstvo, ki se čuti prevarjenlm in je ogorčeno, ker je moralo prispevati znatne zneske za iz\Tševanje omenjenega dela, ki se je mahoma in na nepojasnjen način ukmilo. 3. Z ozirom na to, da je država ukinila malodane vse podpore in subvencije za pospeševanje kmetijstva, naj votira okrajni zastop vsako leto primeren znesek, da se bo organizacija živinoreje mogla izvesti pri nas iz lastnih sredstev, po primeru Go renjske. 4. Davčna oblast v Celju naj uvažuje izredno neugodno gospodarsko stanje Zg. Savinjske doline, naj z davki, ki jih spričo sedanjih prilik kmet kljub vsej dobri volji in dobrodušnosti ne zmore, popusti innaj ne tira s svoje grude siromaka, kateremu bi se moralo v resnici še kaj doplačati, da vzdrži in kultivira zemljo v visokem in sb: mein planinskem svetu na nerodovitnih tleh, pri izredno težkem delu in spričo naj slabše letošnje letine, iki oddaleč ne bode omogočila ljudstvn redno preživljanje in se je bati naravnost pomanjkanja in bede. Fr. Wernig. kmet. ref. >'a državni kmetijski šoli v Št. Jnrju ob juž. železnici se začne 11 mesečni tečaj prihodnjega šolskega leta s početkom novembra, ako ne cb ministrstvo glede na pravilnik določilo začelek s 1. oktobrom. Namen zavoda je vzgojiti in strokovno izobraziti le kmetske sinove, za katere se predvideva, da postanejo samostojni gospodarji, zato sme uprava pa odredbi ministrstva sprejeti tako za državne kot za privatne gojence to je na prosta in plačujoča mesta le sinove lastnikov zemljišč. Tudi morajo oni absolventi, ki vstopijo po študiju v službe, vrniti državi celotno oskrbovalnino, da ima od zavoda v resnici dobiček le kmetijstva Mcsečna oskrbnina znaša 400 D id na ponov- ne proinje ministrstvo nl zaižalo prispevka, č«4, da ravno plačujoči odhajajo v prvi vrsti v flužb«, Ttndar je upanje, da se bo doseglo, ker jo bilo pri nas po rečini ravno nasprotno. Oprostilo pa j« ministrstvo y tekočem letu razmenoma Teliko SteTilo sinov tudi srednjih posestnikoT celotnega plačevanja, ker polovičnih Jtipendij ni. Sprejemajo se le nad 16 letni zdraˇi in pridni prosilci, ki se radi varnosti za 4rug« preiičejo ob rstopu tudi po zavodnem idravniku. Vsak prosilec mora vložiti na mpraro zaroda lastooročno pisano prošnjo s kolekom 5 D, priloženim kolekom 20 D in nailednjimi dokumenti: 1. Krstni list (kolek 10 D). 2. Domovnico (kolek 20 D). 3. Zadnje šolsko spričeralo. 4. Zdravnišk/o spričevalo (kolek 20 D). 5. Nravstveno spričevalo (kolek 10 D). 6. Izjava starišeT, da bodo plačevali stroške šolanja in da ostane sin doma. 7. Pri prosilcih za prosto mesto še premoženjski izkaz ali uboino spričevalo, v katerem mora biti od daTČnega urada navedena točna površina zemljišča in riiina davkov specializirana kot zemljarina itd., ter po možnosti tudi potrdilo okr. scdišča gledo višine intabuliranega dolga in splošno gospodarskega stanja starišev. Dobro ]•> ta poslednje potrdilo potrdi tudi županstvo ni iupni urad, da je upravi lažje pravilno predIagati ministrstvu oprosritve. Vsak gojenec ¦ora prinesti s seboj vsaj 1 par rjuh, 1 zimsko •dejo, % para obuval, 1 delavno in praznično •bleko ter potrebno telesno perilo in 4 obrisače. Perilo se pere na stroške zavoda. Potrebni učni pripomočki se lahko pozneje naročet v zaTodu skupno. Za lahkomiseljne poškodbe in izgube orodja položi vsak gojenec početkom Jtota 100 D, katere dobi ob vstopu vrnjene. Prošnje naj se Tpošljejo upravi najkasneje do 1. septembra, da se morajo pravočasno predložiti ministrstTu r odobritev. — Inž. Petkovič, dircktor. Mariborski trg dne 31. julija 1926. Ta trg je bil slcer dobro založen in obiskan, toda cene so •eloma ostale iste kakor do sedaj, deloma in sicer posebno pri solati so nekoliko poskočile. iebula pa, katere je bilo v veliki ©bilici, je bila eenejša. Slaninarji so pripeljali 16 voz z 38 zaklanimi svinjami, ki so se prodajale na drobno ¦• 10.50 do 27, a na debelo v komadih po 15 do 1T D kg, domači mesarji so prodajali govedino ¦• 9 de 15, teletino 10 do 20 in svinjino 17 do 20 D kg. — Perutnine in drugih domaeih živali )• bilo okoli 500 komadov. Cene so bile piščan•em 10 do 30, kokošem 35 do 50, racam, gosem ia puranom mladim 20 do 35, starim 60 do 100, iotnačim zajcem 5 do 25. Angora mladim 20, domačim golobom in grlicam 25 do 30, kanarčk«m 50 do 100 D komad. — Krompir, zelenjava, druga feivila, sadje, cvetlice. Kmetje so pripeIjali 24 s čebulo, česnom in zelenjavo, 17 s krompirjem in 16 s sadjem naloženih voz na trg. Cene so bile krompirju 0.75 do 1.50 D kg (ker je krompir začel gniti, se bo kmalu podražil), zelje 0.75 do 4 D glava, kumarice 0.50 d« 1.50 D komad, fižol v stročju 1 D kupček, ©ziroma 8 D kg, čebula 1.50 do 4, česen 5 do 8 D venc, paradižniki 6 do 8, kislo zelje 2 do 3, kisla repa 1.50 D kg, buče 1 do 3 D komad, endivija in glavnata solata 0.25 do 1 D komad, mleko 2 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 30 dio 40, bučno olje 18 do 22 D liter, surovo maslo 40, čajno 48, kuhano 46 D kg, jajca 0.75 do 1 D komad. — Sadje: jabclka in hruške 2 do 7, slive 3 do 0, breskve 14 do 16, marelice 10 do 15, smokra 12 D kg, borovnice 1.50 do 2, maline 4 do 6 D liter, ringloti 5 do 4 D kg. Cvetlice 0.25 do 4, t loncih 10 do 50 D komad. — Seno in alama na mariborskcm trgu. V sredo^ 28. julija »o kmetje pripeljali 9 vozov sena in 6 vozo^v slame, v soboto 31. julija pa 20 vozov slame, 4 vozove otave in 10 vozov slame na trg. Cene so bile senu 60 do 100, otavi 70 do 85, slami pa 40 do 60 D za 100 kg. Mariborsko eemjsko poročilo. Na svinjski sejm dne 30. julija se je pripeljalo 211 svinj in 2 kozi. Cene so bila sledtče: Mladi praSiCi 5 d« 6 tednov stari komad po 80 do 100 D, 7 do 9 mesecev stari 125 do 150 D, 3 do 4 mesece stari 280 do 350, 5 do 7 mesecev stari 420 do 450, 8 do 10 mesecev stari 550 do 580, 1 leto stari 1000 do 1200, 1 kg žive teže 10.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15 do 17, koza 125 D. Prodalo se je 172 svinj in 1 koza. Kupčija živahna. Cene popuščajo. VII. poročilo Hmeljarskega društra zaSlovenijo o stanju hmeljskih nasadov t Savinjski dolini in njeni okolici. 2alec SHS, dne 3. avg. 1926. Dasi je deževje skoro prenehalo, dasi &o noči še hladne in je zjutraj navadno megleno, vendar se hoče vreme počasi spreobrniti na boljše. Vsled tega je tudi rastlina t razvoju nekoliko napredovala. Golding hmelj, ki je bogato obdan s cvetnimi priveski, prehaja t kobule. Po peronospori napadeni pozni hmelj ima le redke cvetne nastavke. Stanovitno prav lepo poletno vreme bi zelo prijalo in bi pospeševalo razvoj in zorenje kobul. Hmeljski nasadi so prosti živalskih škodljivcev. Vedno se še povprašuje po hmelju potom predprodaje vendar brezuspešno, ker hmeljarji vobče ns marajo za takšno kupčijo. Društveno vodstvo. Stanje hmeljskih nasadov v Belgiji in na Angleškem. Alost, dne 14. julija 1926. Letošnji pridelek ne bo presegel sredno množino. Trte so neenako dolge, panoge kratke. Vsled obilih uši je nastala v mnogih nasadih črna rosa. — Vreme je jasno, solnčno, vročina v senci do 32" C. — London, 19. julija 1926. Letos bodemo približno 100.000 stotov manj pridelali kot minulo leto. V nasadih se nahaja mnogo mrčesa in prikazuje se plesnoba in rja. — Vsem udom in hmeljarjem Hmeljarskega društva za Sk>venijo! Ker se je društvena pisarna preselila iz Zalca v Podvin — občina Gotovlje — se društveniki naprošajo, da se glede legitimacij za hmeljske obiravce in tudi v drugih zadevah obračajo pismenim potom na tajništvo. Pošta se vsaki dan dvakrat odpravlja. Anton Petriček, poslovodja društva. NOVE SMERNICE ZA LJUDSKO PREHRANO. Osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani je priredila dne 1. do 6. julija t. 1. dva trodnevna tečajaza moderno uporabo grozdja in sadja, koja sta bila obiskana od številnih udeTežencev iz vseh delov naše države. Na obeh tečajih je g. Josip Bauman, sadjarski ucitelj iz Freiburga v Nemčiji, obravnaval razne načine konzerviranja sadja, grozdnega soka in zelenjadi ter ob tej priliki načel razna pereča gospodarska vprašanja, ki bodo prav gotovo zanimala tudi naše kmetovalce, zlasti vinogradnike in sadjarje. V svojih izčrpnih izvajanjih se mu je posrecilo odstraniti predsodke, ki so prikrivali dosedaj kakor gosta megla pravo sliko o delovanju ma-lih živih bitij (mikroorganizmov) v pogle du na prehrano človeštva. Kot udeleženec drugega tečaja poda-jem v naslednjih vrsticah odlomek osnov-nih misli tega odličnega strokovnjaka pri njegovih predavanjih ter vabim merodaj-ne činitelje — gospodarske strokovnjake — da se o^lasijo k besedi. V dobi današnjega boja za vsakdanjikruh in splošni omehkuženosti cloveške-ga rodu je potrebno bolj kot kedaj prej,da se lotimo takšne uporabe zemeljskihproizvodov, pri kateri dosežemo čim večjo gospodarsko korist Zategadelj moramo paziti predvsem na to, da jih zavživamo v takšnem stanju in obliki, ko pred-stavljajo največjo redilno vrednoat. Kakor je potrebno, da se ue ustrafiimo boja z neprijazno prirodo, prav tako se moramo energično boriti proti najniijim bitjem (bakterijam in glivicam), ki povzročajo bolezul, ali razkrajajo živila, ter s tem skodujejo človeku z oziroin na njegovo prehrano. Proti prvim je sicer zdravnišika veda odredila že dokaj predhodnih odredb, docim se proti drugim ni ukrenilo skoro nioesar dosedaj. Da, v gotovih primerih se }ih celo neguje, n. pr. kvasne glivice, ki povzroča'jo razkroj redilnih snovi v vinskem in sadncm moštu. Glavni trije stebri naše prehrane so: beljakovine, tolšče in ogljikovi vodani. Obilo beljakovin nahajamo v mesu, jajcih, stročnicah in tudi v 'zelenjavi. Grozdje, sadje, sladkorna repa itd. vsebujejo v prvi vrsti ogljikove vodane, orehi, mandeljni, maslo, sir i. dr. pa tolšcobe. Mleko ima vse tri glavne redilne snovi v približno zadostni meri, dočim v mesu in žitu pogrešamo pravilno medsebojno razmerje teh snovi; zategadelj je «irava hrana brex dodatka sadja in zelerijave pri na3 nemogoča. Sadje in zelenjava ima popolno, meso in žito pa nepopolno beljakovino. Tolšce in ogljikovi vodani morejo veasih nadomestovati beljakovine. Rastline nagomilrjo na gotovih mestih <^ljikove vodane v trdni obliki (v obliki škroba) kot rezer vo, ki je potrebna za novo rast v pomladi. Drevo potemtakem že v prejšnjem letu misli na to, kaj bo potrebovalo v prihodnjem letu. Pred izbruhom rasti se ogljiko vi vodani »premene v tekočo (vegetativno) obliko, to je sladkor, da morejo rastline poganjati. Ta pojav opazimo v pomla di prav dobro pri krompirju, ki spremeni 3voj Okus in postane sladek. Razen omenjenih glavnih snovi pa so potrebne človeku tudi ie rudnmske snovi (redilne soli) in takozvani vitamini (kompletini), ki jih nahajamo ponajveč v grozdju, sadju in zelenjavi. 0 vitaminih sta dr. Ragnar Berg in dr. Rose potom raziskovanj dognala, da izvirajo iz rastlinstva in se delijo na vec vrst: A, B, C, D in E. Brez vitaminov bi človek zgubiil odpornost proti nalezljivim boleznim že po pre teku breh mesecev. Kakor so vitamini važni za človeško prehrano, prav tako je tudi njih ohranitev odvisna od mnogoterih okolnosti. Vitamine ščiti organska kislina v grozdju in drugih sadežih, fermeiiti pa jih uničujejo. V kislem zelju se tudi pri kiihanju ohranijo vitamini, v zeljnih glavah in sadju pa se porazgube, 6e jih držimo dalje časa v shrambi. Pri pasterizaciji grozdnega in jabolcnega soka ter zelenjave se fermenti uničijo, vitamini pa ostanejo, ker jim toplota do 80° C vsled organske kisline v teh produktih ne škoduje. V grozdju in sadju, ki leži v shrambi, delujejo fermenit, ki prevajajo škrob v sladkor ter pri tem uni čijo vitamine. Za pripravo zelenjave se priporoča vroča para, namesto kuhanja, ker se s kuhanjem vitamini izlužijo. Vitamini učinktfjejo le tedaj, ako je v dotičnem živilu' preostanek neorganskih baz. Ta preoštanek ima grozdje, sadje, zelenja va in mleko, med tem, ko nahajamo v mes ni in mfcčnati hrani mnogo neorganskih kislin, ki povzrocajo bolezni. (Konec pribodnji*.)