Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto VIII. Št. 27. Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, ?. julija 1939. asUt U pravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št 16.176 Kokopisov ne vračamo Oglasi po tarilu TJska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Poglavje o nacionalnem državniku Tisti, Skl bo pisal zgodovino Slovenije in slovenstva po vojni, ho najprej ugotovil zunanje znake propadanja v teh dneh. Povedal bo, kako Je stalno in nevzdržno padiila naša življenjska raven, kako je ponikovala nravstvena raven, kako je usihla naša življenjska moč in odpornost, in kako še tistega bornega naravnega prirastka, ki nam je kljub vsemu ostal, nismo mogli prehraniti in ohraniti doma. Povedal bo, da je skoraj ves ta naš prirastek moral v tujino s trebuhom za kruhom, in opozoril bo posebej, da smo dajali Slovenci skoraj polovico (45%) vseh izsel-nikov iz Jugoslavije v zamejstvo, dali jih kljub svojemu majhnemu prirastku in kljub temu, da Slovenija komaj 8% prebivalstva v državi, povedal bo, kako se ni ves tisti čas v Sloveniji delalo javnih stavb in naprav, kako so morali ležati bolniki, težki bolniki, po dva na eni postelji, i.n kako so se zaradi tega drug drugega okuževali in umirali. Kajti nikoli ni bilo denarja za bolnišnice pri nas. ikakor ga tudi ni bilo ne za slovensko vseučilišče, ne za železnice, ne za ceste. Pokazal bo, da so sicer slovenske železnice donašale četrtino, slovenske pošte pa tretjino vseh državnih dohodkov, da pa se je ta denar Ovajal na jug. medtem ko je v Sloveniji primanjkovalo osebja, da so se na jugu z njim delale nove železnice im postavljala poslopja, medtem ko v Sloveniji po navadi še za popravilo starih nL bilo denarja. reci In še mnogo drugega bo povedal in poudaril. A seveda bi ta pisec naše povojne zgodovine _ ne bil resen znanstveni zgodovinar, če ne bi tudi da je bil dr Žerjav raziskal vzrokov tega našega poloma. In ta bo lanko takoj ugotovil, da je bil njegov poglavitni vzrok jugoslovenski nacionalni centralizem, Iki je dobil svojo krono v vidovdanski ustavi. Tisti centralizem, ki je osredil vse raznolično gospodarsko i,n kulturno življenje treh narodov v enem samem središču, in ki še psihologično nujno ni mogel imeti za kaj drugega čuta in smisla, kakor za to svoje središče, kakor dela pač vsak centralizem. In ko bo nadalje preiskoval, kdo je pomagal na konja centralističnemu sestavu, ki je koristil sicer Srbom, hudo škodoval Hrvatom, a največ škode in ponižanja prizadejal prav nam Slovencem tedaj bo s trpko ogorčenastjo moral ugotoviti da so bili to ljudje iz Slovenije, a njim na čelu — dr. Žerjav. Kajti samo ti ljudje so spravili tiste glasove skupaj, ki so bili še potreb-nŠ i »je 8% pri osrednjih uradih pa uradništva: v ministrskem pred sed ništvu 0, v notranjem ministrstvu 11%, v prosvetnem 4%, v stavbnem 9% v socialnem 10%, v Državni hipotekarni banki 2% v Narodni banki 6%. 1 udi muslimani niso bili na boljšem. Ko je prevzel dr. Spaho prometno ministrstvo, se je, kakor poroča tudi »Slovenec«, postavil na stališče, da je vsak deseti jugoslovanski vojak musliman, zato naj bo tudi vsak deseti železničar.^ Res je že samo v prvih dveh letih sprejel v železniško službo nad 3000 svojih ožjih rojakov m danes najdemo muslimane že tudi po vseh slovenskih progah. (To za klobuk tistim, ki se s skrbjo vprašujejo, kam bomo šli z našimi ljudmi, če pride do avtonomije.) Kakor vidimo, je znal on za svoje pripadnike skrbeti precej, precej drugače kakor nekateri drugi tudi voditelji. Pri nas se je politična demagogija po vojni naravnost strašno razpasla. Kadar je stranka v opoziciji, vidi in glasno poudarja vse krivice, ki se nam gode in obljubuje, kako bo takoj vse bolje, ko pride ona »na vlado«. Ko se pa to zgodi, so vse te krivice pozabljene na mah, in potem svoje razočarane pristaše tolaži, da »ne gre vse čez noč«, pa čeprav traja ta »noč« leta in leta. Ko se pripadniki naveličajo teh izgovorov, se začne pa druga pesem: »Bodite zadovoljni, da smo sploh v vladi, če bodete zahtevali preveč, pride ta in ta bavbav«. Tudi z Bosno in Bosanci je bilo slično. Od leta 1920.—1935. se je zidalo železnic v Srbiji za...............din 2.852,000.000 v Bosni za ... . „ 142,000.000 v Sloveniji za. ... „ 69,000.000 Čeprav je bila Bosna torej vendarle precej na boljšem kakor mi, je bila pa naproti Srbiji tudi hudo, hudo zapostavljena. Ko je prevzel ta resor dr. Spaho, je takoj znal najti potov in sredstev, da je to zapostavljanje vsaj v lastnem resoru res odpravil dobesedno čez noč, kajti od vseh železnic, ki se danes zidajo v Jugoslaviji, se jih zida v Srbiji...............................22% v Bosni................................54% v Sloveniji ............................5% Sličen je tudi program železniških del za prihodnja leta, ki predvideva za Srbijo ...............................55% Bosno..............................33 %\ Slovenijo ............................4% Kakor nam te številke kažejo, dr. Spaho' svoje Bosne in svojih muslimanov ni samo »ljubil«, temveč je znal to svojo ljubezen tudi prav otipljivo dokazovati in uresničevati, zlasti če na dru-di strani premislimo, da smo imeli Slovenci že tudi dvakrat v rokah prometno ministrstvo, a se ni naredilo tedaj v Sloveniji niti pedi železnic. Dovolj! Že navedena dejstva precej jasno osvetljujejo rajnega dr. Spaha. Bil je naravnost primer oportunističnega politika, ki je pa znal svoj oportunizem za svoje množice prav dobro in drago tudi spraviti v denar. Politični oportunizem ni po našem okusu, ker zastopamo tudi v politiki načelno smer, toda nobenega dvoma ni, da se da za majhne skupine zagovarjati tudi oportunistična smer, vsaj tedaj, ako ima narod, sloj ali sploh kakršnakoli družabna skupina kot celota od take politike kake resnične in trajne koristi, nedogledno škodo pa prinaša oportunizem tedaj, kadar se izživlja v golem hlapčevanju 111 ce nima skupina, ki hlapčuje, od tega drugega kot nekaj časti in dobrih položajev za svoje voditelje in peščico njihovih osebnih prijateljev, kar morajo pa široke množice dovolj drago plačevati, pa naj bo to v obliki vedno novih in novih fondov ali pa povišanj davkov. Te misli so se nam vzbudile ob nenadni smrti dr. Spahe. v 7 * *f* Dr. Franc Derganc Dne 30. rožnika t. 1. zvečer je umrl v Ljubljani znani slovenski zdravnik, modroslovni pisatelj in kulturni delavec, šef-primurij v pok. in lastnik sanatorija »Emone«, dr. Franc Derganc. Bil je nadpovprečen mož z veliko izobrazbo in znanjem ter eden izmed najbolj znanih slovenskih medicincev, čeprav se ni silil po sejmarsko, kot je dandanes navada, v javnosti v ospredje, posebno pa ne v zadnjih letih, ko je živel samo za svoj poklic in modroslovje. Dr. Franc Derganc je bil od vsega začetka velik prijatelj našega tednika »Slovenije« ter tudi naš sodelavec, ki je v »Sloveniji« priobčene daljše in krajše sestavke podpisoval z različnimi pseudonimi. Ena izmed daljišh njegovih stvari, ki jih je priobčil v »Sloveniji« je »Črtomirova vrnitev«. Dr. Derganc je bil rojen 26. svečana 1.1877. v Semiču v Beli Krajini, obiskoval je gimnazijo v Nove mmestu in jo končal v Ljubljani, promoviral je pa. na dunajskem vseučilišču leta J 903. V mladih letih je zlagal tudi pesmi, ki so zbudile precej zanimanja. Po letih je spadal v krog Cankar- Kette-Murn-Župančič, stvarno pa ne, ker je bil samsvoj človek, ki je povrh pustil liriko in se posvetil znanosti. Že leta 1901. je začel izdajati na Dunaju svoj obzornik »Jug«, v katerem je začel obravnavati kulturno-politična in narodoslovna vprašanja. Oprijel se je zdravniške vede in poskušal slovensko zdravstvo spravili na višjo stopnjo. Bil je šef-primarij na ki-rurgičnem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice, bil je tudi ustanovitelj in prvi urednik »Zdravniškega vestnika« in predsednik »Slovenskega zdravniškega društva«. Boril se je za ustanovitev 11. kirurgičnega oddelka v ljubljanski splošni bolnišnici, ker je že pred desetletji spoznal, da je potreben, bo pa njegova misel uresničena šele letošnjo jesen. Zasnova 1 je tudi zdravniški stanovski red, ki je bil sprejet v dokončni obliki na letošnjem zborovanju slovenske zdravniške zbornice. Kot kirurg je iznašal subserozno appende-titomijo-metodo, ki je v danem primeru naj-umestnejša. Znan je postal kot operater slepiča, in njegov način operacije slepiča je visoko cenil tudi berlinski profesor kirurg dr. A. Bier, znan kot svetovna kapaciteta. Dr. Derganc je bil pripadnik znanstvene medicine, t. j. zdravništva, ta ima za osnovo pozitivno znanost. Pri tem je pa imel dušo za prav tako evidentno in pozitivno kot tvarnost, ne da bi se bil spuščal v vprašanja o bistvu obeh, in poglabljal se je v prav najbolj otipljive metode zdravljenja v kirurgiji prav kakor v najmanj otipljive v psihoterapiji. Prizadeval se je za splošno zdravstvenost, za osnovno higieno in skrb za bolniku, in je kot eden izmed prvih med slovenskimi zdravniki pisal o tem poljudne sestavke za preprosto ljudstvo tudi na prigovarjanje dr. Janeza Evang. Kreka, s katerim so ga vezale prijateljske vezi. Strogo znanstvene medicinske obravnave je priobčeval v »Zdravniškem vestniku« in v hrvaščini v »Liječ-niškem vjestniku«, pa tudi v nemških zdravniških obzornikih »Wiener klinische Wochen-schrift«, v »Zentralblaitt fur Chirurgie«, v »Miin-chener medizinische Woe’henschrift« in v »Archiv fiir klinische Chirurgie«. Modroslovne sestavke je priobčeval v »Ljubljanskem Zvonu«, v »Učiteljskem tovarišu«, posebno pa v »Popotniku«. Dal je pa svoje stvari tudi v »Slovenca«, »Dom in svet« itd. Največje Dergančevo modroslovno delo je knjiga »Svetozar«. Znana je tudi njegova brošura »Borba za1-pada in vzhoda«, ki je bila kritično ocenjena tudi v »Sloveniji« 1. 1933., pri čemer je bilo zavzeto tudi zoper nekatere Dergančeve trditve nasprotno stališče. Dr. Derganc se je zavzemal kot mislec za praktično nravnost ter je bil nasprotnik skiopticizma in dogmatizma. Bil je zoper agnosticizem, ki uči, da v poslednjih bistvenih stvareh ničesar ne vemo in da nikoli ne bomo vedeli. Pobijal je »nadčloveštvo«, ki preveč poudarja1 individualnost«, ki se dostikrat izmaliči v brutalnost, sebičnost in vladanje močnejšega nad všilile oj simi. Zato je tudi zavračal Dnrwinov nauk. tla je gibalo vsega življenja boj za obstanek in ugotavljal, da se ta boj ne uveljavlja izključno ne v naravi ne v človeštvu, ter delujejo druge moči n. pr. altruizem. Učil je, da je v človeškem rodu 25% podpoprečnikov, 25% nadpoprečnikov, 50% je pa sredina. Človeški rod se da izboljšati z vzgojo (evgenetika), pri čemer se je posebno skliceval na izsledke ruskega fiziologa Pavlova. Zato je tudi zahteval preuredbo šolske vzgoje in ocenjeval pomen sokolstva, kakor ga je pojmoval in učil Miroslav Tyrš. Trdil je, da se surovo pojmovanje boja za obstanek kaže pred vsem pri Nemcih, ki zaostrujejo in zadržujejo razvoj slovanstva. Zato dr. Derganc tudi ni zaničeval slovenstva in je stal na stališču, da bodi sokolstvo nositelj slovenstva in evgenetike, ne pa kaj čisto nasprotnega. Slovenstvo mu je bilo naravno izhodišče za dejavnost našega človeka, zato je v osebnih pogovorih poudarjal: le kot Slovenec sem lahko južni Slovan, Slovan in človek. Slovanstvo je gledal bolj idealno kot stvarno. Pobijal je pa marksizem, češ da je judovski. Nasproti geslu: »fgnoramus et ignorabimus« (ne vemo in ne bomo vedeli), je postavil drugo: Igno-ramus, sed noversimus (sedaj ne vemo, bomo pa pozneje spoznali). Za to ne smemo zavračati skupnega umstvenega dela. Dr. Dergancev modroslovni sestav je bil še zmerom v razvoju. Imel je pa še celo množico modroslovnih načrtov, ki bi jih izvršil, če bi ga ne prehitela prezgodnja smrt. Bil je redni ud »Filozofskega društva«. Bil je v bistvu verski človek in je verstvu pripisoval velik pomen zu človeštvo. Bil je pa za ločitev cerkve od države, kakor njegov dobri znanec dr. Janez Evangelist Krek. Zagovarjal je avtonomno etiko, veljavo časti in poštenja. Zanimal se je za vsa slovenska kulturna prizadevanja. Za knjištvo in oblikujočo umetnost. Oboje je tudi tvarno podpiral, hotel je pa pri tem ostati skrit. Na zunaj ni bil vedno borben. Bil je stoičen duh, ki je gledal na svet in razvoj brez osebnih želja. Zdravnik, modroslovec in kulturni delavec dr. Franc Derganc je bil po prepričanju Slovenec, naš človek, čeprav ni hotel javno nastopati kot »slovenoborec«. Bodi zvestemu prijatelju in sodelavcu »Slovenije« lahka »groba odeja« v slovenski zemlji, kjer je bil pokopan 2. malega srpana pri sv. Križu v Ljubljani. Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik „Slovenije“! Štev. 27. SLOVENIJA Stran 3 Agrarna struktura Slovenije v primerjavi z nekaterimi drugimi deželami (Konec.) II. Na podlagi priobčenih statističnih podatkov ugotavljamo nekatera značilna dejstva o agrarnem sestavu posameznih držav, oziraje se pri tem na slo-, venske razmere. Jugoslavija ima po tej statistiki nasproti Sloveniji znatno večji odstotek malih kmetij in znatno manjši odstotek velikih kmetij in veleposestev. Nekoliko večje število pritlikavih obratov v Sloveniji izvira od večje industrializacije deželle, kjer je zato sorazmerno več delavstva s pomožnimi zemljiškimi gospodarstvi. Večji odstotek večjih posestev v Sloveniji ima svoj delni vzrok v manjšem obsegu orne zemlje in toanjši plodnosti zemlje v gorskih predelih dežele. Bolgarska je dežela malih in srednjih kmetij. Velikih kmetij je neznatno število, veleposestev nič. Od leta 1897. do leta 19’34., od kaiterega leta so podatki za to državo, se je povprečni obseg obratov počasi, a stalno manjšal, deloma kot nasledek razvojnega procesa dekoncentracije zemljišč, deloma kot nasledek agrarne reforme, iki je posestva od 30 ha naprej taiko po številu kakor po obsegu za polovico zmanjšala. V primeru s Slovenijo ima Bolgarska sorazmerno dokaj večje število malih kmetij. Nemčija. V Nemčiji pada v oči veliko število pritlikavih obratov. Deloma je to nasledek metode popisa, iker so bili popisani celo najmanjši vrtovi, deloma pa izvira ito število iz močne industrializacije Nemčije, ,kjer je veliko število delavcev in uslužbencev s pomožnimi gospodarstvi. Na drugi strani je občutna razlika med Nemčijo im Slovenijo glede števila in še bolj glede obsega veleposestev. Blizu 40% vse kmetijske zemlje je v Nemčiji v roikah veleposestnikov in dobrih 24% odpada na veleposestva nad 500 ha, medtem ko znaša v Sloveniji delež veleposestev od 100 ha navzgoir samo 13% celotne kmetijske zemlje. aN.srp roti Nemčiji je razdelitev zemlje v Sloveniji bolj enakomerna in pravim kmečkim obratom pripada sorazmerno več zemlje. Omeniti je, da v 'Nemčiji zemlja počasi uhaja iz območja veleposestev, da pa raste polagoma delež velikih kmetij tla skupni zemlji. Italija. Če primerjamo Italijo s Slovenijo, pridemo do podobnih ugotovitev 'kakor pri Nemčiji. Tudi Ita-‘*ja ima sorazmerno več pritlikavih gospodarstev in Več veleposestev nad 100 ha. Na veleobrate ob 300 ha Navzgor ne .pride nič manj kakor 24,4% vse kmetijske Zemlje, v Sloveniji samo 7%. Srednje in velike kmetije so pri nas dosti močneje zastopane ko v Italiji. Češkoslovaška. Povprečni obseg kmetijskih obratov je bil v bivši Češkoslovaški približno isti kakor v Sloveniji, razlika v kmetijski strukturi pa je precejšnja. Število pritlikavih obratov je v Češkoslovaški večje, delež srednjih in večjih kmetij na skup-111 zemlji pa je dosti manjši, ko pri nas. Zato pa prM * rimerjaj: Aleksander Bilimovič, Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeru z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel. Svoje bralce opozarjamo, da je Socialno-ekonomski institut v Ljubljani, Čopova ul. 3, dal ponatisniti to razpravo kot poseben zvezek Zbirke študij SE1. Cena knjigi je 8 din. Bralcem, ki bi se hoteli o stvari podrobneje poučiti, jo priporočamo. Janez Koomur: Brez naslova (Nadaljevanje.) Leona XIII. so se ob njegovii 80. življenjski obletnici spomnili vsi vladarji sveta, krščanski in nekrščanski; celo mikado in turški sultan. Daril je deževalo z vseh strani. Razporejena po njiih {pravem namenu bi dala zanimivo podoibo. — Vijem II. je nekoč razveselil Abdula Hamida z jako pomenljivim darilom: poslal mu je — strojnico. Tej je sultan lahko pogledal na zobe. Nekemu ljubljanskemu poštarju je dovolil Franc Jožef za njegovo dolgoletno zvesto služlbo-vanje nošenje starega zgodovinskega kroja — poštnega vozarja. Stroški za kroj so šli iz državne-ga zaklada. Med vojno' je imenoval za 50 letno službovanje nekega orožniškega stražmojstra za poročnika. Leta 1917. je obdarovala cesarica Žita ranjence po ljubljanskih bolnišnicah — z otroškimi orglicami. Zadnja čas so prišla v navado še druga čudna darila. Njih začetnik so (bili stari Germani. Spomin na liste čase je še ohranjen med Nemci v »ribanju salamandra«. Bivšii ljubljanski Turn-Verein je imel zraven Turn-, Sackel- in drugih »vvartov« tudi Kneipwarta. Ta panoga dejavnosti ie bila tako »važna«, da je izdajal celo »Kneip-libel«. Te pa ni zamenjati s knjigami župnika S. Kneippa, ki je zdravil Nemce z vodo. Darila te vrste se pojavljajo vedno pogosteje v izložnih oknih slovenskih itrgovin. Včasi nare-jajo vtisk, ko da razkazuje kaka pivnica svojo Posodo ali se pripravlja velika vinska pokušnja. Moral bi imeti dobro utrjen želodec, tisti »starček iz dolenjskih vinskih goric«, ki bi hotel zmagati najmanjšega. Večjega bi komaj nesel praznega oprtiv. (Dalje prihodnjič.) pada veleposestvom skoraj 40% vse zemlje, več ko v Nemčiji in Italiji in od tega nič manj ko 28,7% veleposestvom od 500 ha navzgor. . Poljska. Še bolj veleposestniška je Poljska. Primerjava s Slovenijo vodi do ugotovitve, da ima Slovenija neprimerno večji odstotek velikih kmetij ko Poljska, zato pa je tu izredno močno zastopano veleposestvo, ki zavzema 44,8% skupne zemljiške površine ____ najvišji odstotek od vseh doslej imenovanih dnžav. (Podatki za Poljsko ne upoštevajo uspehov agrarne reforme po letu 1921., ki pa ne bodo dosti vplivali na agrarni sestav države.) _ Francija. V Franciji je povprečni obseg kmetijskih obratov precej višji ko v Sloveniji. Veleposestev nad 500 ha pa je neznatno število, v odstotkih manj ko v Sloveniji. Odpravila jih je bila že velika revolucija. Pač pa so v Franciji močno zastopane velike kmetije, bolj ko v Sloveniji ali kateri drugi doslej analiziranih dežel.. Zato pa je malih kmetij sorazmerno precej manj iko pri nas. Precej visoko je število pritlikavih obratov. Težišče francoskega kmetijstva je v srednjih in velikih kmetijah, na katere odpada % vse zemlje. Življenjski pogoji kmetijstva so ■f Franciji ugodni in o kaki preobljudenosti ni sledu. Danska ima izmed doslej imenovanih držav naj-večji povprečni obseg obratov. Zemljiška površina je tu najbolj enakomerno razdeljena. Skoraj 80% odpada na obrate od 5 do 60 ha, in nikjer drugod ne prevladujejo srednje in velike kmetije v taki meri ko na Danskem. Mali hkmetij je sorazmerno dosti manj ko v Sloveniji in na veleposestva odpada komaj 6,6% zemlje nasproti 13,1% v Sloveniji. Danska je dežela trdnih kmetij, orne zemlje je neprimerno več, ko pri nas, in plodnejša je, vnovčevalni pogoji za kmetijske proizvode pa so zaradi bližine angleškega trga izredno ugodni. 0 Angleška velja za deželo velikih posestev. I o-vprečni obseg obrata je tam štirikrat večji ko v Jugoslaviji, vendar je zemlja bolj enakomerno razdeljena ko v marsikateri drugi deželi, in na veleobrate pride manjši delež skupne zemlje (22,9%) ko v Poljski, Nemčiji, Italiji in Češkoslovaški. Malih kmetij je malo, zato pa je več velikih, a tudi srednja kmetija je dobro zastopana. 40% vseh obratov in 40% vse zemlje odpada na kmetije od 8 do 60 ha. \ Sloveniji pride na obrate do 20 ha 56% vse zemlje, v Angliji 16%, na obrate od 20 ha navzgor, torej v Angliji 84%, v Sloveniji ipa 44%. Zedinjene države Ameriške. Povprečni obseg obratov (63,5 ha) presega daleč največji povprečnik v Evropi. Nič manj ko 54,8% vse zemlje odpada na ve* leposestva od 105 ha naprej, torej za 10% več ko v Poljski. Zedinjene države so dežela velikih farm in kmetijskih »tovarn«. Kljub temu so tudi v tej veleposestniški državi naj številnejše kmetije od 8 do 70 ha (66%), dasi predstavljajo samo eno tretjino vse zemlje. Primerjava s Slovenijo nam daje to sliko: V Sloveniji pripada 92% vseh obratov in 56% vse zemlje obratom izpod 20 ha, v Zedinjenih državah komaj 37,5% od skupnega števila in le 5,7% od skupne površine. Obratno: v Zedinjenih državah ima 62,5% vseh obratov več ko 20 ha in njih površina znaša 94% vse kmetij,ske zemlje, v Sloveniji ima komaj 8% vseh obratov več ko 20 ha in njih površina znaša le 44% celotne zemlje. Indeks agrarne neenakosti. Primerjava povprečne velikosti obratov ne zadostuje za spoznanje agrarnega sestava neke dežele, podatki o razdelitvi obratov na velikostne skupine pa ne dajo dovolj prijemljive in penoostavljene predstave o tem sestavu. Zato uporablja aivtor še druge načine primerjave. V posebni statistični razpredelnici primerja za Jugoslavijo, Slovenijo in Nemčijo, delež vsake skupine na skupnem številu obratov z njenim deležem na skupni površini v odstotkih in potem ugotavlja za vsako skupino razliko v odstotkih. To razliko imenuje agrarne »škarje« in jo ponazoruje v posebnih diagramih. Agrarne škarje na svoj način predočujejo agrarni sestav dežele, a tudi one ne dajo primernega indeksa za presojo tega sestava. Za agrarno strukturo je najbolj značilno, kako je zemlja enakomerno, oziroma neenakomerno razdeljena med posamezne obrate. Prav ta neenakost, oziroma neenakomernost pa se da izraziti s številom, ki predstavlja merilo za odklone obratov od aritmetičnega povprečka obsega vseh obratov. Kot merilo teh odklonov služi povprečni kvadratični odklon, ki mora upoštevati relativno težo posameznih skupin in se označuje z grško črko Ta izraža odklon obratov v absolutni obliki, v našem primeru v ha, nam torej kaže, za koliko so obrati povprečno odaljeni navizgor in navzdol od aritmetičnega povprečka. Čim večji je ta, za tem več ha se oddaljujejo obrati od povprečka, tem večja je absolutna neenakost obratov. Za primerjavo pa nam ta ne more služiti, ker so v eni deželi obrati sploh nianjlši, v drugi pa večji, in je torej tudi povpreček neenak. Za primerjavo nam služi 1, ki izraža odklon od povprečka, torej neenakost obratov v odstotkih. Potemtakem je ozi- Toliko dalj časa bo trpelo perilo e vzameš vedn 5CH!CHT0V0 Jn^nam^an>4nsko^vo/o roma 1 indeks, ki nam predoouje neenakost kmetijskih obratov in s tem agrarno strukturo dežele. Če bi bili vsi obrati v kaki deželi enaki, bi bilo kakor 1 = 0. Absolutna neenakost ( ) je najmanjša v Bolgariji in sicer + 8,2 ha. Za njo se vrstijo: Jugoslavija + 16,0 ha, Slovenija + 22,9 ha. Danska + 23,6 ha, Francoska 30,3 ha, Italija 35,3 ha, Angleška + 45,7 ha, Češkoslovaška + 57,1 ha, Nemčija + 58,7 ha (obrati od 0,51 ha naprej), Poljska + 69,3 ha, USA + 299,3 ha. Poljska, Češko-Slovaška in Nemčija imajo med evropskimi državami naj večjo neenakost obratov. Za primerjavo so odločilnejše relativne številke. Relativna neenakost obratov ( *) je v posameznih dr- žavah tale: Danska..................................+157,9% ali 53 Bolgarska..........................+ 168,1 % ali 57 Angleška...........................+ 192,7 % ali 67 Francoska..........................+ 259,0 % ali 87 Slovenija..........................+ 275,9 % aU 93 Jugoslavija........................+ 2%,3 % ali 100 Nemčija (obrati od 0,50 ha) . . +467,3% ali 158 USA................................+ 471,3 % ali 159 Italija ...........................+ 543,1 % ali 183 Češko-Slovaška.....................+ 696,3 % ali 235 Nemčija (vsi obrati)...............+ 722,0 % ali 244 Poljska.................................+746,0% ali 252 Pripomba: Vzporedno sino navedli še indeksne številke za in *, vzevši jugoslovanska in 1 za 100. Relativna neenakost kmetijskih obratov je torej najmanjša na Danskem in Bolgarskem, nato na An- gleškem in Francoskem, šele potem pride Slovenija. Naj večja neenakost je na Poljskem, ki ji sledita v tem pogledu -Nemčija in Čeiško-Slovaška. (Za Nemčijo velja to le, če štejemo vise obrate.) Še na en način se da z enim samim številom izraziti agrarna struktura neke dežele, to je z indeksom koncentracije zemljiške površine, ki se v statistiki označuje z R. Razlaga tega indeksa v razpravi in primerjave indeksnih številk tu ne moremo posneti. Nekaj zaključkov. H koncu razprave ugotavlja avtor, da trpi izmed desetih analiziranih držav troje na preobljudenosti, to so Bolgarska, Jugoslavija in Poljska. Od teh dežel ima Bolgarska najmanjšo neenakost obratov, Poljska pa največjo. Imamo države z veliko gostoto prebivalstva in močno neenakostjo kmetijskih obratov, kakor je Nemčija, a vendar ne čutijo nobene preobljudenosti. Njen vzrok torej ne more biti agrarna struktura in tudi ne prevelika gostota prebivalstva. Rešitve vprašanja, kam z našim presežkom kmečkega prebivalstva, torej ne moremo iskati v bolj enakomerni razdelitvi zemlje. Glavno zdravilo pa moramo iskati drugod. Avtor priporoča tele: 1. Melioracije v večjem obsegu in po strogo izdeJ lanem načrtu. S tem bi pridobili za kmetijstvo veliko nove, doslej ne.izkoriščane zemlje. 2. Intenzifikacijo kmetijstva in preusmeritev sedanje preveč enostranske proizvodnje. 3. Pospeševanje razvoja rudarstva, industrije, obrti, prometa, trgovine in drugih pridobitnih panog, ker bi pritegnilo presežek kmečkega prebivalstva in mor-ga izmed vseh zdravil največ zaleglo. S tem zadnjim nasvetom je izrekel avtor neko misel, ki je bila v tem listu že večkrat omenjena, ki pa bi se dala uresničiti pri nas v Sloveniji le, če bi imeli v svojih življenjskih zadevah dovolj samostojne besede, da bi mogli svoje gospodarstvo urejati po načrtu in razvoj premišljeno usmerjati v zaželeno smer. # Popravi. Pri tisku prvega dela sestavka se je primerijo nekaj napak. V uvodnih pripombah naj stoji namesto: »Za druge države in za Slovenijo odpade na kmetijske obrate 80 % vse površine« pravilno po rokopisu tole: Za druge države in za Slovenijo so podatki prepričevalnejši. V Sloveniji odpade na kmetijske obrate 80% vse površine. Tam, kjer govori sestavek o statistiki za Dansko, Anglijo in USA, bi moralo stati namesto: »Prof. dr. Bilimovič jih primerja s .podatki Slovenije« pravilno: »Prof. dr. Bilimovič jih primerja s podatki Jugoslavije«. V pregledni statistiki raznih .držav bi moralo nad prvo kolono stati namesto »1 ha« pravilno »do 1 ha«. TERPENU NOVO Opazovalec Belgrajski fondi in slovenščina Veliki denarni zavod Privilegirana agrarna banka, a. d. z osnovnim kapitalom 700 milijonov din, v Belgradu, ki jo prevzela razdolževanje kmečke posesti Jugoslavije, ima poseben fond, iz katerega dobivajo nagrade agrarnopolitiene razprave o Jugoslaviji in njenih posameznih delih. To je bilo meni že dolgo znano in tega sem se domislil sedaj, ko sem napisal razpravo: »jedro* kočevskega vprašanja. Zgodovina, sedanjost in preteklost kočevskega gospodarstva iz njegovih prirodnih in socialnih podlag«, la spis je izšel v izdaji Družbe sv. Cirila in Metoda v »Kočevskem zborniku«, oziroma v posebnem natisu na 43 straneh velike osmerke, a njeno vsebino je ves naš dnevni, kakor revijalni tisk ocenil soglasno za odlično. V krepki državljanski zavesti, da imajo številni belgrajski fondi namen, na podlagi enakopravnosti in kvalitetnega tekmovanja podpirati in nagrajati razprave iz prav vseh tlelov Jugoslavije, torej tudi slovenskih, sem se 10. junija t. 1. obrnil do te banke s ponudbo, da mojo omenjeno razpravo strokovno oceni in me nagradi mrda na ta način, da mi odkupi primerno število knjig. Ta 'banka ima celo svoj oddelek za študije, pa bi človek pričakoval, da se bo v njem le našel nekdo, ki bo mojo razpravo prečital ter nato povedal oceno. Že če bi si vzel časa eno minuto in bi preletel z očmi 23 naslovov kazala, ki spoznal, da gre za eminentno agrarnopolitično študijo, vredno primerne nagrade. Ali stanje, v kakršnem je bil izvod knjige vrnjen, mi priča, da se v tem pogledu ni hotel nihče niti najmanj potruditi. Moj dopis banki je bil pač slovenski, in očitno je že samo to dejstvo gospode v oddelku za študije zbodlo tako neprijetno, da so me po 14 dneh obvestili, da je moja prošnja-ponudba glede odkupa knjige odbita. Spod piši treh gospodov opremljeni odgovor me prosi na koncu, naj jim z obratno pošto potrdim prejem vrnjene knjige. T stvar si hočem prihraniti in jo nadomestiti s tem javnim opozorilom, namenjenim vsej naši misleči in prizadevni politični javnosti. Dr. Jože Rus. Umetno narejene avtoritete »Samouprava« od 4. t. m. prinaša uvodnik pod naslovom »Zmeraj z ljudstvom!«. V njem se »Samouprava« močno vnema za ljudstvo in demokracijo in pravi tudi tole: V zadnjih letih se je pri nas začela uvajali neka moda, ki ne odgovarja niti naši miselnosti niti našemu izročliu. To je modu umetno narejene avtoritete in čaščenja posameznih strankarskih osebnosti. »Samouprava« je danes zoper to modo in zoper take samozvane voditelje in meni, da so se vsi taki poskusi razbili »ob jekleni volji vseh udov naše Stranke«, pri čemer naj samo še prit-pomnimo ,da velika začetnica pri Stranki ni morebiti kakšna pisna ali tiskovna pomota. Včasih, in ni še talko dolgo tega, je znala »Samouprava« precej drugače pisati. Navduševala se je za fašistične sestave, in skoraj dan za dnem je prinašala slike Stojadinoviča in hvalila njegove voditeljske sposobnosti, tistega Stojadinoviča, ki se je dal po fašističnih vzorcih pozdravljati z zbornimi pozdravom: vodja, vodja, vodja. A seveda tudi tistega Stojadinoviča, ki se je takoj pogreznil v ničnost, ko mu je zdrknil pendrek iz rok. Zaradi lojalnosti pa naj vendar tudi dostavimo, da se ni »Samouprava«, v vsem dovolj dolgem sestavku niti enkrat spozabila, da bi bila imenovala Stojadinovičevo ime, čeprav je ravno on tisti človek, ki je imel vse tiste lastnosti in ambicije, ki jih danes »Samouprava« pobija kot naperjene zoper našo miselnost in izročilo. Okoli sporazuma »Hrvatski dnevnik« od 4. t. m. piše o napetem političnem položaju in o sporazumu. Pri tem na-vajama tudi »Slovenca«, ki pričakuje, da bo ta sporazum v kratkem sklenjen na podlagi široke narodne samouprave, pa meni: Že 20 let širijo iz Belgrada načrte o nekih »širokih samoupravah«. Sedaj jih je tudi »Slovenec« naložil na svoj voz. Morda zato, da tudi on nekaj »vozi«. Vsak pameten človek ceni visoko sporazum v življenju ljudi, zlasti v političnih opravilih. V soboto je bivši angleški zunanji minister Eden, govoreč o sporazumu med narodi, rekel tudi tele 'besede: »Ne more biti sporazuma, če se hočejo spori reševati s silo in če se ne spoštujejo že doseženi sporazumi«. On je to govoril s stališča meddržavne politike, toda njegove besede imajo enak pomen na področju notranjega političnega življenja vsaike posamezne države. O tem mislimo vsi enako. Zato ne morejo nobena razpoloženja spremeniti smeri pota hrvaškega naroda. On je prepojen z misilijo svojega svobodnega razvoja in napredka, z mislijo svobode in pravice. Pod vodstvom predsednika dr. Mačka hoče tudi tak ostali, naj pridejo kakršni koli časi. V zadnjem času se večkrat širijo vesti, ko da 6i stali tik pred sporazumom s Hrvati. Hrvatje so sicer zmeraj izjavljali, da jim o tem ni nič znanega), da se dejansko ne vrše nobena pogajanja, ki povrh tudi potrebna niso. Kajti dr. Maček in vladni predsednik Cvetkovič sta vsebino sporazuma že tako natančno določila in se domenila o njej, da dejansko ni treba drugega, kakor da ga sprejme nasprotna stran. Da bi pa popuščali od svoje svobode in pravice, to jim ne prihaja na misel. Zato zavračajo zlasti tisto gumijasto besedo o »širokih samoupravah«, to najbolj pristno iznajdbo jugoslovensko-velikosrbskih centralistov, ki ji po pravici ne gre nobena vera, saj za njeno širokostjo vseli dajset let tako niso drugega delali, kakor dalje centralizirali. ^Hrvatje torej nočejo drugega, 'kakor da -se izvrši sporazum, sklenjen med r. Mačkom in Dragišo Cvetkovičem, ki že glede na funkcijo zadnjega očitno ne more biti škodljiv za državo, in da se spletkarjenje zoper ta sporazum že kedaj neha. Široke samouprave pa naj si zataknejo unitaristi za klobuk. Mali zapiski Nova obremenitev našega gospodarstva Trgovinski minister je v soglasju s kmetijskim in finančnim ministrom odredil, da se poviša cena za pšenico od 140 na 165 dinarjev za ni eter.siki stot. Cena naši pšenici po znašala doma za 50 dinarjev več, kakor zunaj. Slovenija mora pšenico oziroma krušno moko v veliki meri uvažati: okoli 11.000 vagonov na leto. Tako bo morala Slovenija zaradi te odredbe odračunavati na leto okoli 50 milijonov več kakor doslej. Pri tem je treba opozoriti, da nimamo prav nobeno moči, izravnati ta primanjkljaj z višjimi cenami naših industrijskih in obrtnih izdelkov. Kajti ti nimajo nobenih uradna določenih cen, kakor pšenica, še več, tekma jim je otežkočena il Najboljše šivalne stroje ADLIR za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri PETEIINC LJUBLJANA ra vodo, blizu Prešernov, spomenika Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen Spet neka centralna zadeva Vsak uradnik, vsak upokojenec ve, 'kako se je ustanovila Nabavljalna zadruga za državne nameščence. Cela leta so se jim mesec za mesecem uradoma odtrgovali občutni prispevki zanjo, vsakemu in vseeno, če bo imel kaj od nje ali nič. Ali šlo je za imenitno centralno zadevo, kjer je že dolga vrsta ljudi čakala, da začne ta denar »upravljati«.« Te dni se je zgodilo, kakor se je zgodilo že mnogokrat pri mnogih takih organizacijah. Zadruga je sklenila veliko kupčijo za drva: kar za 400.000 dinarjev, in sicer z nekim Kovačevičem. Ta je kupčijo sklenil, ne da bi bil drva sploh imel. Tako je mazadnje stvar le morala priti na dan. Pri tem pa je prišlo na dan tudi, da je Kovačevič izplačal udom upravnega odbora provizijo 50.000 dinarjev. Centralizem! In samoobsebni nasledek njegov! In ‘spet kedaj moramo reči: Kdor je kaj drugega kedaj pričakoval, je bil ali političen otrok ali pa je hotel biti sam zraven udeležen. Slovaška Švicarski dnevnik »Basler Nachrichten« obravnava vprašanje, kje se utegne zaostriti sedanja evropska stiska do največje nevarnosti. Ne verjame pa črnoglednežem, ki mislijo, da se bo to zgodilo v Slovaški in zaradi nje, češ: Prav za prav pa ni vzroka domnevati* da bi nasilje Nemčije, ki bi hitro končal navidezni bit slovaške države, izzval veliko vojno. Tak dogodek bi zahodne države položile k drugim; ikajti one so že davno odpisale ne samo češki konto, ampak iudi slovaškega. Slovaki so se s svojo izdajo češko-slovaške skupne države sami podali v velikonemško prebavno duplino iiii ne morejo pričakovati, da bi se kdo zanje zavzemal, iko bodo dokončno vsrkani. Celostnost ne pozna izjem Nemške oblasti so zasegle nadškofijsko palačo v Lazburgu za potrebe n a r od no-s oc i al i s t i č n ih SS krdel. pa naso aort in inciustrijo bo moral dobiti delavec vsaj toliko večjo mezdo, kolikor se mu bo kruh podražil. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana. HOMA ZALOŽBA V LJUBLJANI r z z o. z. KONGRESNI TRG Priporoča Ivana Cankarja izbrani spisi 20 zvezkov z uvodi in Tl spisi niso samo naš naJobSirnejši narodni tekst, opombami Iz. Cankarja ampak so najpogumnejša Izpoved slovenskega duha. Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: F. S. Finžgarjev! zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stelč, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik, Uvod v glasbo; Jak. Kelemina, Literarna veda. Poseben oddelek za pisarniške potrebščine VLOGE POSOJILA VREDNOSTNE PAPIRJE na knjižice in tekoče račune obrestujejo najugodnejše dajejo proti zadostnemu kritju kupujejo, prodajajo, lombardirajo in posojajo HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA M A R I BOR J& t#, ' i CELJE • KOČEVJE