Trieste Next: 40 tisoč obiskovalcev V Gorici izreden porast števila turistov V Sloveniji priprave na drugi val migrantov JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 226 (21.463) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 29. SEPTEMBRA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD g nrimorski snort 3 primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 9 29 Obama in Putin v* iz OCi v* v OCi Dušan Udovič V trenutku, ko pišem ta komentar, je zaradi časovnega razmika še prezgodaj, da bi zvedeli, kaj sta si sinoči iz oči v oči povedala ameriški predsednik Ba-rack Obama in njegov ruski kolega Vladimir Putin. Srečanje med voditeljema je ključnega pomena, saj se odnosi med njima, v kolikor sploh obstajajo, progresivno slabšajo že dve leti, odkar se je zaostrila ukrajinska kriza s posledično rusko priključitvijo Krima. Vsekakor je že po njunih dosedanjih posegih v Generalni skupščini Združenih Narodov možno pričakovati, da bo v boju proti kalifatu Islamske države prišlo do premika. Ruski predsednik je predlagal za boj proti Islamski državi mednarodno koalicijo, celo po vzorcu tiste, ki je v drugi svetovni vojni premagala Hitlerja. Obama v boju proti džihadistom pristaja na mednarodno sodelovanje, tudi z Rusijo, toda noče sprejemati Asada kot perspektivo oblasti v Siriji. Tu je kratek stik z Rusi, ki trdijo, da brez Asada, ki se poleg Kurdov edini bori proti kalifatu, enostavno ne gre. Sicer je splošno znano, da Rusija zagovarja Asada iz lastnih interesov, saj je že vrsto let prisotna v Siriji, kjer ima tudi svoje vojaško oporišče. In prav to je najbolj boleč trn v peti ZDA, za ketere je ruska prisotnost na Mediteranu od nekdaj moteča. Tu se bo Obama moral odločiti, kajti vsega ZDA ne morejo dobiti: vstopiti z Rusijo v koalicijo proti kalifatu in postaviti na oblast v Siriji njim naklonjenega človeka. Neprepričljivo je izzvenela Obamova trditev, da je treba odstaviti Asada kot tirana, ki pobija otroke. Asad je res tiran, toda v zgodovini konfliktov na Bližnjem vzhodu (in tudi drugod) so ZDA podpirale in oborožile veliko podobnih tiranov, vključno z iraškim predsednikom Sadamom Husejnom, dokler jim je prišel prav. Potem je postal največji med zločinci, ki ga je bilo treba vojaško zlomiti, ameriška vojna v Iraku pa je naglavna napaka, zaradi katere je danes destabiliziran ves Bližnji vzhod, begunci pa množično pritiskajo na vrata Evrope. Ker sta se za sodelovanje z Rusijo in Asadom v mednarodni koaliciji že pred dnevi izrekla Merklova in, sicer z rezervo, tudi Cameron, postaja možnost mednarodne koalicije proti kali-fatu iz dneva v dan realnejša. Nekaj je gotovo: vsi se zavedajo, da po štirih letih diplomatske paralize na Bližnjem vzhodu ni več kaj čakati. new york - Na začetku Generalne skupčine ZN Rusija in ZDA skupaj proti islamski državi gorica »Okusi na meji niso več šagra, postali so festival« Voda na Marsu PARIZ - Mars ni suh, izsušen planet, kot smo mislili v preteklosti. Izsledki najnovejše študije so pokazali, da teče na površini Marsa slana voda. Gre za prvi tovrstni dokaz, da na Marsu obstaja tekoča voda, ki je prvi pogoj za življenje. Struge, dolge do nekaj sto metrov in običajno široke manj kot pet metrov se pojavljajo na pobočjih planeta v toplih letnih časih, se podaljšujejo, nato pa izginejo, ko se ohladi, so ugotovili. NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je danes v Združenih narodih potrdil, da so ZDA pripravljene sodelovati z Rusijo in Iranom pri iskanju rešitve za vojno v Siriji. Zavrnil pa je podporo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, ki ga Moskva in Teheran želita ohraniti na oblasti.V govoru na splošni razpravi 70. zasedanja Generalne skupščine ZN je tudi potrdil, da ZDA ne želijo nove hladne vojne z Rusijo zaradi konflikta v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je včeraj v Združenih narodih pozval k oblikovanju velike mednarodne protiteroristi-čne koalicije v boju proti džihadistom skupine Islamska država (IS) v Siriji in Ira-kuVelika koalicija v boju proti IS, v kateri bi bile tudi muslimanske države, bi po njegovih besedah bila podobna tisti proti Hitlerju med drugo svetovno vojno. Na 2. strani barcelona Na nedeljskih volitvah slavili separatisti BARCELONA - Na nedeljskih regionalnih volitvah so v Kataloniji slavile stranke, naklonjene neodvisnosti te španske regije. A medtem ko imajo večino v regionalnem parlamentu, niso osvojile večine vseh glasov. To jih ne ustavlja v nameri, da dosežejo neodvisnost, čeprav v Madridu manj kot 50 odstotkov glasov za neodvisnost vidijo kot slabo popotni-co.Predsednik regionalne vlade v Kataloniji Artur Mas se je odločil volitve povezati z glasovanjem o neodvisnosti, ker vlada v Madridu vztrajno zavrača izvedbo dejanskega referenduma o tem vprašanju. Na 2. strani GORICA - »Okusi na meji niso več navadna "šagra", ampak so postali pravi festival. Prihodnje leto bomo iz našega praznika dokončno naredili festival enogastronomije in obmejnih kultur.« Tako napoveduje goriški župan Ettore Romoli, ki je seveda z letošnjo izvedbo nadvse zadovoljen. Po njegovih ocenah se je štiridnevne prireditve udeležilo pol milijona ljudi, ki so dobesedno preplavili goriško mestno središče. V Miljah malo glasov za medobčinsko unijo Na 4. strani TKS vabi z bogatim nizom dogodkov Na 10. strani EZTS GO: zaradi nesoglasij prenesli sejo Na 11. strani Pokal Bazoviških žrtev ostal v domačih rokah Na 19. strani TERMOPRO Termopro d.o.o., Cesta 15a, Ajdovščina +386 41 649 882 - Andrej / +386 41 647 632 - David / info@termopro.si Kakovost in kvaliteta po najboli&i ceni Peči za centralno ogrevanje, štedilniki in kamini na lesno biomas^^p AKCIJA! valja do 22.10.2015 www.termopro.si Trst Ulica Torrebianca 18 040-369.369 Tržič Ulica Duca d'Aosta 16 0481-411.868 Gorica Korzo Italia 17 0481-33.300 Videm Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71 2 Nedelja, 27. septembra 2015 ITALIJA, SVET / new york - Na zasedanju Generalne skupščine Združenih Narodov Rusija in ZDA za mednarodno koalicijo proti Islamski državi NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je danes v Združenih narodih potrdil, da so ZDA pripravljene sodelovati z Rusijo in Iranom pri iskanju rešitve za vojno v Siriji. Zavrnil pa je podporo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, ki ga Moskva in Teheran želita ohraniti na obla-sti.V govoru na splošni razpravi 70. zasedanja Generalne skupščine ZN je tudi potrdil, da ZDA ne želijo nove hladne vojne z Rusijo zaradi konflikta v Ukrajini, kljub ameriškim sankcijam proti Moskvi zaradi posredovanja v Ukrajini. Branil je tudi začasni dogovor, ki ga je šesterica držav podpisala julija z Iranom o njegovem jedrskem programu, ameriški kongres pa je pozval k odpravi gospodarskega embarga proti Kubi, za katerega je dejal, da ga ne bi smelo več biti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »ZDA so pripravljene sodelovati z vsemi državami, tudi z Rusijo in Iranom, za rešitev konflikta v Siriji«, je v govoru dejal Obama ter poudaril, da pa je treba priznati, da se »po toliko prelite krvi in moriji ne more vrniti na status quo pred začetkom vojne«. Sirskega predsednika Asada je obtožil, da je tiran, ki »pobija nedolžne otroke«. V posredni kritiki stališča Moskve pa je obsodil logiko podpiranja tiranov, kot je Asad, z izgovorom, da bi bila alternativa še slabša. Neprepričljivo je izzvenela Obamova trditev, da je treba odstavit Ocenil je, da bo kompromis ključnega pomena pri končanju državljanske vojne v Siriji, da pa realizem narekuje »vodeno tranzicijo« stran od Asada k vključujočemu voditelju, je sporočil britanski BBC. Rusija in Iran menita, da je sedaj prioriteta v Siriji boj proti džihadistom Islamske države, ki nadzirajo polovice države, in ne sprememba režima v Damasku. Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj v Združenih narodih pozval k oblikovanju velike mednarodne protiteroristične koalicije v boju proti džihadistom skupine Islamska država bangladeš Ubit italijanski kooperant Cesare Tavella DACCA - Islamska država je včeraj sporočila uboj italijanskega kooperanta, 50-letnega Cesa-reja Tavelle. Ubili so ga s strelnim orožjem v diplomatski četrti prestolnice Bangladeša. Vest je po tviterju sporočila Rita Katz, direktorica Site Intelligence Group. Na Tavello, ki je umrl med prevozom v bolnišnico, so po poročanju krajevne policije streljali neznanci, ki so potem zbežali z motornim kolesom. Po prvih preiskovalnih podatkih naj bi šlo za nameren umor. Tavella je delal za neko holandsko koopera-cijsko podjetje, ki naj bi povezovalo holandske podjetnike z podjetniki držav v razvoju. Tavella je bil projektni manager štiriletnega programa prehrambene pomoči. Odgovornost za atentat je prevzel samozvani »kalifat«, v imenu katerega so morilci Tavelli sledili in ga ubili. Z leve Barack Obama, Ban Ki Moon in Vladimir Putin včeraj v palači ZN v New Yorku ansa (IS) v Siriji in Iraku.Velika koalicija v boju proti IS, v kateri bi bile tudi muslimanske države, bi po njegovih besedah bila podobna tisti proti Hitlerju med drugo svetovno vojno, v njej pa bi imele ključno vlogo arabske države. V govoru na splošni razpravi 70. zasedanja Generalne skupščine ZN je za veliko napako označil zavračanje sodelovanja z Asadovim režimom, ki se edino resnično bori proti IS. »Priznati bi morali, da se samo Asadova vojska in kurdske milice resnično borijo proti IS in drugim terorističnim organizacijam v Siriji,« je dejal Putin. Zavrnil je tudi tiste, ki trdijo, da večja vojaška navzočnost Rusije v Siriji kaže na njene globalne ambicije. Poudaril je, da Moskva ne more več dopuščati sedanjega stanja stvari v svetu. Putin, ki je pred Generalno skupščino ZN nastopil prvič v zadnjih desetih letih, se je sicer sinoči z Obamo sestal tudi osebno. To je bilo njuno prvo dvostransko srečanje v dveh letih. Ozrl se je tudi na krizo v Ukrajini in nakazal, da je to posledica širjenja zveze Nato proti vzhodu. »Zakaj so nadaljevali širjenje Nata po razpadu Sovjetske zveze in ukinitvi Varšavskega pakta? Nato ne le, da obstaja dalje, ampak celo širi svojo vojaško infrastrukturo,« je dejal Putin. Dodal je še, da so bile vzhodnoevropske države postavljene pred lažno dilemo izbire med Vzhodom in Zahodom, takšna logika pa je morala prej ali slej pripeljati do resne geopolitične krize, kar se je zgodilo v Ukrajini. rim Včeraj umrl Pietro Ingrao, zgodovinski voditelj KPI RIM - Včeraj je v stotem letu starosti umrl Pietro Ingrao, revolucionar in kritičen intelektualec, eden najvidnejših protagonistov italijanskega političnega življenja. Antifašist in voditelj Komunistične partije Italije je postal že v času fašizma, bil je med organizatorji odporniškega gibanja. Po drugi svetovni vojni je bil vrsto let direktor dnevnika L'Unita, parlamentarec in član vodstva KPI. Bil je prvi komunist, ki je v drugi polovici sedemdesetih let postal predsednik Poslanske zbornice. barcelona - Na regionalnih volitvah slavile stranke, naklonjene neodvisnosti od Španije Polovična zmaga separatistov BARCELONA - Na nedeljskih regionalnih volitvah so v Kataloniji slavile stranke, naklonjene neodvisnosti te španske regije. A medtem ko imajo večino v regionalnem parlamentu, niso osvojile večine vseh glasov. To jih ne ustavlja v nameri, da dosežejo neodvisnost, čeprav v Madridu manj kot 50 odstotkov glasov za neodvisnost vidijo kot slabo popotnico.Predsednik regionalne vlade v Kataloniji Artur Mas se je odločil volitve povezati z glasovanjem o neodvisnosti, ker vlada v Madridu vztrajno zavrača izvedbo dejanskega referenduma o tem vprašanju. Sklicuje se na z ustavo določeno enotnost španskega naroda in referenduma ne dovoli, češ da bi kršil ustavno določilo, po katerem lahko referendum o suverenosti skliče zgolj nacionalna vlada, na njem pa da bi morali glasovati vsi Španci. Španski premier Mariano Rajoy je tako v prvem odzivu na volitve že izrazil pripravljenost na dialog s prihodnjo vlado v Barceloni. Ne namerava pa se pogajati o enotnosti države, je zatrdil v Madridu. Masova konservativna nacionalistična stranka CDC je za nastop na volitvah skupaj s strankarsko navezo Levica/Zeleni (ICV), levo separatistično ERC in še nekaj manjšimi skupinami oblikovala enotno listo Junts pel Si (Skupaj za da). Ta je v 135-članskem regio- Predsednik regionalne vlade Katalonije Artur Mas nalnem parlamentu osvojila 62 sedežev. Glede na to, da odcepitev podpira tudi leva stranka CUP z desetimi osvojenimi mandati, je separatističnim silam uspelo dobiti večino v regionalnem parlamentu. To jim po lastnih navedbah daje jasen mandat za izvedbo 18-mese-čnega načrta, ki bo vodil v razglasitev neodvisne Katalonije. A po drugi strani separatističnim strankam ni uspelo osvojiti večine vseh glasov. Pri rekordni 78-odstotni volilni udeležbi je zanje glasovalo 47,8 odstotka volivcev, kar je po mnenju več analitikov in vlade v Madridu slaba popotnica za načrte o odcepitvi. Prav dilemi, v kolikšni meri so separatisti pravzaprav zmagovalci volitev, so se na včerajšnjih naslovnicah posvetili vodilni španski časniki. Levo usmerjeni El Pais tako piše, da so sicer zmagali na volitvah, a izgubili plebiscit. Podobno se teme loteva desni El Mundo, ki na naslovnici piše o tem, da je večina Ka-taloncev rekla ne neodvisnosti. Rezultat je tako bolj nejasen, kot bi se dalo sklepati iz retorike zmagovalcev, ugotavlja tudi poročevalec britanskega BBC iz Barcelone Tom Burridge. Kljub temu, da tabor za neodvisnost trdi, da se nameravajo tudi v primeru nasprotovanja odcepiti od Španije, vedo, da bi bilo to »sporno in zapleteno«. »V resnici je njihov cilj še vedno dobiti pravno priznan referendum,« piše. volitve - Sara Perini iz Barcelone »Katalonijo bodo odslej bolj upoštevali« »Ko sem se pred osmimi leti preselila v Barcelono, je bilo željo Kataloncev po samostojnosti že krepko občutiti v zraku. Z leti pa se je izjemno okrepila, saj Kataloncev centralna država sploh ne upošteva: ne odziva se namreč na njihove prošnje in zahteve po iskanju morebitnih skupnih točk, tako da nelagodje, jasno, narašča. V zadnjih štirih letih sem bila tudi osebno soudeležena pri pobudah za samostojnost, saj je mož Katalo-nec, tako da sem se na lastne oči prepričala, kako se dogajanje stopnjuje. Ob obhajanju nekakšnega "črnega dne", to je sara perini 11. septembra 1714, ko je Katalonija prešla pod Španijo, nas je bilo prvotno nekaj sto tisoč, danes pa nas je človeško verigo, na primer, sestavljalo že skoraj dva milijona ljudi. Vse se je lani, ob tristoletnici, še pospešilo: politiki delajo kot mravljice na tem, da bi zahteva po neodvisnosti pridobila vse širše razsežnosti...« V nedeljo je na svojem domu v katalonski prestolnici izide volitev seveda nervozno spremljala tudi 39-letna Openka Sara Perini. Ko so po televizijskih ekranih potrdili, da so separatisti zmagali, je v obnovljenem kulturnem centru na središčnem Trgu Fossar de las Moreres, kjer so se leta 1714 potekali zadnji boji za samostojnost, zaživel veliki praznik. Vsi smo veseli, čeprav ne povsem zadovoljni, ocenjuje Sara, saj ne razpolagamo z večino v parlamentu: pa se vseeno nekaj premika in prvič v zgodovini je bila izvoljena vlada, ki si prizadeva za samostojnost »Kaj bo od vsega tega?Kdo ve. Mislim pa, da so bile te volitve zelo dobra štartna točka, za to, da bodo Katalonijo več upoštevali v sami Španiji. Pa tudi gospa Evropa, ki je bila doslej precej odmaknjena od teh "konfliktov", se bo morda predramila.« Vzdušje je vsekakor pozitivno, pravi Sara, ki se strinja z ocenami nekaterih medijev, »češ, da ne bomo stopili v Evropo z mercedesom, pač pa s fičkotom, a bomo vsaj samostojni.« Desnica oz. vladajoča španska Ljudska stranka (PP) sicer vztraja pri tem, da se nič ni spremenilo, saj niso separatistične stranke dosegle absolutne večine in da je levica z enotno listo Junts pel Si doživela polom. »Kakorkoli že, Ljudska stranka, ki je v Španiji največja stranka, v Kataloniji pa peta, je doživela nepričakovan padec. In brala sem tudi, da se je prvič v zgodovini zgodilo, da je ista stranka na volitvah zmagala v vseh regijah Katalonije.« Pozitiven pa je tudi podatek, da je bilo kljub nekaterim težavam glede glasovanja po pošti, kar 77 odstotkov volivcev po pošti več kot na drugih volitvah, kar dokazuje, da je vprašanje neodvisnosti živo tudi izven katalonskih meja. Sara Sternad / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 29. septembra 2015 3 begunska kriza - Predsednik Borut Pahor Slovenija se pripravlja na drugih val migrantov Dogovor o sodelovanju z Madžarsko - Povečali kapacitete za sprejem - Za azil zaprosilo 32 ljudi LJUBLJANA - Predsednik slovenske države Borut Pahor meni, da bo glede begunske krize ta teden pri nas zahteven, saj utegne biti drugi val zahtevnejši kot prvi. »Na neki točki verjetno nobena od držav ne bo mogla več brez poostrenega nadzora mej spuščati ljudi, ki iščejo ali azil ali boljše življenje, naprej in takrat bodo potrebne usklajene odločitve,» je dejal. Kot je ob prostovoljski akciji v okviru tedna korporativnega prostovolj-stva v Ljubljani v izjavi za medije poudaril Pahor, je begunska kriza najprej in predvsem humanitarna kriza. «Varnostna bi postala, če na ravni evropskih držav, zlasti tistih, ki nas ta hip najbolj neposredno prizadeva, ne bi prišlo do usklajene politike. Ta usklajena politika mora pokazati, kako je mogoče stisko ljudi rešiti tako, da na drugi strani ne nagrmadi neke skrbi, dvome, celo načne zaupanje naših državljank in državljanov v ravnanje oblasti,» je pojasnil. Poleg skrbi za ljudi v stiski, ki prihajajo v Evropo, po njegovih besedah tudi ne moremo bežati od skrbi in dvomov «naših ljudi». Kot je dejal, je ta dvom legitimen in ga je treba s pravimi odločitvami in s primernim ravnanjem odpravljati, ne pa poglabljati. Notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar pa je pojasnila, da na srečanju z madžarskim kolegom Sandorjem Pin-terjem nista govorila o zapiranju zelene meje in meje med Slovenijo in Madžarsko. Govora je bilo o zapori meje s Hrvaško, kar da Madžarska že počne, pravijo na ministrstvu. Z današnjim dnem si bosta državi začeli dnevno izmenjavati podatke. Okrepile se bodo tudi skupne policijske patrulje, ki zdaj že delujejo, prav tako se bo oblikovalo skupne preiskovalne skupine proti organizatorjem nezakonitega prehajanja meje. Gyorkos Žnidarjev je ponovila, da želi ob begunskem valu Slovenija ravnati skladno z evropskim pravim redom, kar bo zelo oteženo, če bi tok beguncev bil izreden. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pa je pojasnil, da se od petka razmere glede dotoka mi-grantov sicer niso bistveno spremenile. V Grčijo jih prihaja okoli 5000 na dan in se pomikajo proti severu, vendar pa do spremembe v migracijskem toku ni prišlo. Večina jih v EU vstopi na območju Hrvaške in Madžarske. Varnostne razmere tako ostajajo normalne oz. se niso poslabšale. Prostorske zmožnosti za sprejem morebitnega drugega begunskega vala pa v zadnjih dneh še povečujejo, in sicer so jih s pomočjo pripadnikov civilne zaščite dvignili na 6700. Nastanitvene kapacitete so povečali zlasti v Lendavi, Gornji Radgoni, na Šentilju, v Vrhniki, Logatcu in na mejnem prehodu Petišovci. Prav tako so nadaljevali s postopki nabave konzervirane prehrane, postelj, odej in pelerin za enkratno uporabo. Nemški in avstrijski Karitas pa sta slovenskim kolegom predala 1000 postelj, odej in spalnih vreč. Šefic je ob tem izpostavil, da posebno pozornost namenjajo vse hladnejšemu vremenu. Kot je pojasnil, je v zidanih objektih za okoli 1000 migrantov prostora, tudi te kapacitete pa bodo še povečali. Prav tako bo nekaj časa mogoče ogrevati nekatere šotore, vseh pa ne, kar ministrstvu povzroča dodatne skrbi, je povedal. Za mednarodno zaščito v Sloveniji sta v teh dneh zaprosili še dve osebi, tako da jih je skupaj na včerajšnji dan 32, je še povedal državni sekretar. Avstrija je Sloveniji doslej vrnila štiri tujce, s sprejemanjem posameznih tujcev, ki so jih slovenski organi ustavili na zeleni meji, pa je začela tudi Hrvaška. Migranti na madžarsko-avstrijski meji ansa slovenija Anketa Dela: podpora gradnji drugega tira LJUBLJANA - Gradnja drugega železniškega tira od Divače do Kopra ima visoko podporo v slovenski javnosti, lahko ugotovimo po zadnji anketi Dela. Kljub številnim opozorilom, da je treba biti pri projektu previden, slovenska javnost bolj verjame argumentom Luke Koper in zainteresirane javnosti, da je drugi tir nujen. Več kot tri četrtine vprašanih v anketi podpira ali zelo podpira gradnjo dodatnega železniškega tira do Luke Koper. Projekta ne podpira desetina sodelujočih v anketi. Naslednje vprašanje, ki zadeva gradnjo drugega tira, se nanaša na financiranje. Študija OECD je pokazala, da je mogoče gradnjo financirati iz različnih virov, ne nujno samo iz državnega proračuna. Slovenska javnost se zavzema ali za partnerski pristop zasebnega in javnega kapitala s koncesijo (27 odstotkov) ali financiranje iz državnega proračuna (četrtina). Manj kot desetina anketiranih meni, da drugi tir ni potreben, skoraj tretjina sodelujočih pa se ni znala opredeliti. videm - Na sedežu Pokrajine predstavili publikacije Trije jeziki za posebnost Brošurice v slovenščini, furlanščini in nemščini bodo razdelili na vseh višjih srednjih šolah VIDEM - Na Evropski dan jezikov, 26. septembra, so na sedežu Pokrajine Videm predstavili publikacije z naslovom Trije jeziki za posebnost, ki v slovenščini, furlanščini oziroma nemščini predstavljajo ozemlje, skupnost in dejavnosti treh manjšin, ki živijo na Videmskem. Gre za tanke brošure, ki jih bodo razdelili na višjih srednjih šolah, kot je povedal na začetku predstavitve predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini. »Dežela lahko reši svojo avtonomijo, samo če krepi večjezičnost. Na Pokrajini smo odprli tri jezikovne urade, enega za vsak jezik. Škoda, da nam bo Dežela z ukinitvijo Pokrajin odvzela tudi to vlogo,« je še dodal Fontanini. Nato sta bila na vrsti predsednik Deželne agencije za furlanski jezik Ar-lef Lorenzo Fabbro in predsednik Furlanskega filološkega društva Federico Vicario. Oba sta izrazila prepričanje, da je prisotnost več jezikov pomembna za sam razvoj tega teritorija. Slovence sta na sobotnem srečanju predstavljala Larissa Borghese, ki je obširno predstavila delovanje štirinajstdnevnika Dom in katoliških društev na Videmskem, ter odgovorni urednik Novega Matajurja Michele Obit, ki je poudaril, kako slovenske organizacije v Benečiji že dolgo (prvo kulturno društvo, KD Ivan Trinko, je nastalo pred šestdesetimi leti) skrbijo za ovrednotenje slovenskega jezika v vseh njegovih različicah. »Danes pa nas bolj kot nasprotovanje našemu delu moti zlasti to, da so naše doline vedno bolj prazne, brez človeka pa izgineta tudi kultura in jezik,« je dodal Obit. O nemški stvarnosti v Kanalski dolini je spregovoril Alfredo Sandri-ni, predsednik tamkajšnjega nemškega kulturnega združenja. »Pri nas mladi težko dobijo službo, če pa znajo nemško, grejo lahko delat v Avstrijo,« je med drugim povedal. Župan Saurisa Augusto Petris pa je predstavil vas v Karniji, ki ima štiristo prebivalcev in kjer se še govori nemško narečje. Sauris je znan tudi po pršutu in pivu, ta proizvoda pa nudita delovna mesta domačinom. Vse to pa kljub temu ni dovolj za ohrani- tev starega krajevnega jezika, je bilo razumeti iz županovega poročila. Kar zadeva slovensko brošuro, ki jo je uredila Martina Valentinčič, ki vodi pokrajinski urad za slovenski jezik, takoj pade v oko odsotnost doline Rezije, ki v knjižici sploh ni omenjena. Ko so mu to očitali, je Fontanini odgovoril, da se zaveda, da »je Rezija odprto vprašanje,« in dodal da si niso hoteli priti navzkriž z občinsko upravo. Zato pa so izvzeli ozemlje, ki pa je vključeno v seznam občin, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino. (NM) f sledi nam na tcuifcfcerju Posnetek naslovnic treh brošur nm avstrija - Deželne voltive v Zgornji Avstriji Vprašanje beguncev postavilo desničarsko FPO na drugo mesto Podvojila glasove in zdaj napoveduje zmago na volitvah na Dunaju - Katastrofalen izid za ljudsko stranko in tudi socialdemokrate LINZ/CELOVEC - Begunsko vprašanje je na deželnih volitvah v Zgornji Avstriji prineslo desničarskim svobodnjakom (FPO) veliko zmago in obenem hud poraz doslej vladajoče ljudske stranke (OVP) deželnega glavarja Josefa Puhringerja. Strac-hejeva stranka je na volitvah z agresivno gonjo proti beguncem oz. azilantom podvojila rezultat zadnjih volitev in se povzpela na drugo mesto. Prejela je kar 30,4 odstotka (!) vseh oddanih glasov. S tem je Zgornja Avstrija v nedeljo postala druga avstrijska zvezna dežela, v kateri je ta desničarska stranka na deželni vo-litvha prekoračila mejo 30 odstotkov. Doslej ji je to uspelo edi-nole na Koroškem v času desničarskega populist Jorga Haider-ja in nato še njegovega naslednika Gerharda Dorflerja. V okraju Braunau am Inn, rostnemu okraju Adolfa Hitlerja, so svobodnjaki postali celo najmočnejša stranka... Nedeljske voltive v Zgornji Avstrije so obenem močno zamajale stolček dosedanjega deželnega glavarja Puhringerja, katerega stranka - OVP - je izgubila skoraj enajst odstotkov in s 36,4 odstotka le za las rešila prvo mesto. Na trejem mestu pa se je z izgubo sedmih odstotkov v primerjavi z zadnjimi volitvami znašla socialdemokratska stranka (SPO), ki so prejeli samo še slabih 18,4 odstotkov glasov. V deželni zbor so se prebili še Zeleni (10,3 odstotka), ki so doslej z OVP sestavljali deželno koalicijo. Izid nedeljskih volitev pomeni, da obe stranke skupaj nimata več vladne večine, tako da se bodo karte pomešale povsem na novo. Še najbolj verjetna je koalicija ljudske stranke in socialdemokratov, a tudi koalicija ljudske stranke s svobodnjaki ni izključena! Prve analize volitev so pokazale, da so svobodnjaki povsem zlorabili trenutno migrantsko krize v Evropi za volilni uspeh na deželnih volitvah. Pozivali so k strožjemu nadzoru mej in postavitvi ograje na mejah, da bi zajezili tok migrantov, ki v zadnjih tednih množično vstopajo v Avstrijo. V svoji gonji proti tujcem so se obenem „spravili« tudi na rdeče-črno zvezno vlado na Dunaju in ji očitali, da je odgovorna za „azilni kaos». Tudi politiki ostalih strank so menili, da so bile deželne volitve v Zgornji Avstriji obračun volivcev s politiko Faymanno-ve zvezne vlade na Dunaju in tudi politike Evropske unije, ki da nima koncepta, kako učinkovito obvladati vprašanje migrantov, ki bežijo pred vojno na Bližnjem vzhodu. Koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPO) je ob izidu volitev v Zgornji Avstriji govoril o „šokantnem rezultatu, ki ga je težko prebaviti«. Kaiser je v sporočilu za javnost poudaril, da je nujno potrebna rešitev problema beguncev na evropski ravni. Prebivalci da morajo biti bolje obveščeni, poenostavitve in hujskanje, kot to storijo Strachejevi svobodnjaki, da v prihodnje ne smeta biti instrument za politiko v Avstriji. Za Dunaj, kjer bodo deželne volitve že 9. oktobra, je to vsekakor prepozno. Strache je v nedeljo že napovedal svoj pohod tudi v avstrijski prestolnici, kjer je glavni kandidat svobodnjakov za dunajskega župana. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bo izid zelo tesen in da bo sedanji socialdemokratski župan Michael Haupl le za las branil svoj stolček. Ivan Lukan 4 2 P etek, 25. septembra 2015 r dnevnik repentabor - Odobritev na zadnji občinski seji Proračun 2015 »vreden« nekaj več kot 2,5 milijona Davčni priliv bo znašal 583 tisoč evrov - Šolski avtobus brezplačen Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nekaj več kot pol milijona evrov, toliko bodo znašala javna dela, ki jih bo opravila repentabrska občinska uprava v letošnjem letu. Med njimi izstopa dopolnitev gradnje tribun, slačilnic in zunanje ureditve nogometnega igrišča v Repnu, za kar je bilo nakazanih 400 tisoč evrov. Seznam javnih del za leto 2015 je bil odobren na zadnji seji repentabrske-ga občinskega sveta, vključno z občinskim proračunom. Finančni dokument je predstavil podžupan in odbornik za finance Casimiro Cibi. Poudaril je, da je predstavitev proračuna globoko v drugi polovici leta odvisno od novih vse-državnih norm, od novosti, ki jih je država uvedla, pa tudi od objektivnih težav, v katerih se je znašel pristojni občinski urad. Občinski proračun je »vreden« 2 milijona 584 tisoč evrov. Med dohodki je Cibi omenil davčni priliv, ki bo znašal 583 tisoč evrov. Od teh bo davek na ne- Javna dela v repentabrski občini za leto 2015 Repen: dopolnitev gradnje tribun slačilnic in zunanja ureditev nogometnega igrišča Col: izredno vzdrževanje šolskega centra Asfaltiranje občinskih cest Vzdrževanje in ohranjanje premoženjskih in državnih nepremičnin Priprava ekoloških otokov Naturalistična pot Gemina (3. odsek) 400.000 € 25.000 € 51.645,69 € 20.000 € 20.000 € 39.445,83 € Skupaj 556.091,52 € premičnine Imu navrgel kakih 223 tisoč evrov, davek na odvoz odpadkov Tari nekaj več kot 204 tisoč evrov, davek na nedeljive storitve Tasi pa kakih 122 tisoč evrov. Ob tem je Cibi poudaril, da je ostal količnik davka na nedeljive storitve nespremenjen (1,5%), davek Tari morajo Zgonik: danes praznik zavetnika, v Vinoteki trgatev prijateljstva Občinski uradi v zgoniški občini bodo danes zaprti zaradi praznika zgo-niškega zavetnika sv. Mihaela. Občinska uprava ob tem sporoča, da ne bodo delovale naslednje občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja in smetarska služba. Ob dnevu občinskega zavetnika pa bo praznično v občinski Vinoteki v Zgoniku. Ob 15. uri se bo namreč začela trgatev trte prijateljstva. Grozde bodo potrgali županja Občine Zgonik Monica Hrovatin, župan Občine Sežana Davorin Terčon in kraljica terana Kristina Tavčar. Trto sta upravi občin Zgonik in Sežana vsadili leta 2004 ob pobudi Odprta meja, zanjo pa je od posaditve skrbel znani zgoniški vinogradnik Stanko Milič. Odkar je trta prvič obrodila, se Sežančani in Zgoničani ob trgatvi srečujejo v znamenju iskrenega prijateljstva. Ob 17. uri bo v župnijski cerkvi v Zgoniku maša, sledila bo lutkovna predstava za otroke, fotografska razstava, bolšji sejem in družabnost, v organizaciji župnije sv. Mihaela nadangela iz Zgonika. Casimiro Cibi fotodamj@n občani kriti v celoti, davek na nepremičnine Imu je ostal za prvo stanovanje nespremenjen, na drugo stanovanje pa se je zvišal od 0,76 promile na 0,78. Prenosi državnih in deželnih sredstev bodo navrgli kakih 910 tisoč evrov. Dežela naj bi »prispevala« kakih 632 tisoč evrov, iz postavke zakona za zaščito slovenske manjšine pa naj bi občina prejela skoraj 39 tisoč evrov. Tekoči stroški bodo znašali milijon 660 tisoč evrov (stroški za osebje 440 tisoč evrov). Občina bo krila polovico stroška za šolska kosila (21 tisoč evrov) in celotni strošek za šolski avtobus (kakih 30 tisoč evrov). M.K. milje - Medobčinska unija Malo glasov za statut Vse kaže, da statut Julijske medobčinske teritorialne unije nima podpore niti v miljskem občinskem svetu. Skupščina naj bi o tem razpravljala in glasovala na si-nočnji seji. Do tega pa ni prišlo, ker so na seji vodje svetniških skupin zadnji trenutek odločili, da prenesejo obe točki, statut in nov prostorski načrt, na nocojšnjo sejo. Za sprejetje statuta oz. ustanovnega akta medobčinske zveze najbrž ni dovolj glasov. Po napovedih naj bi zanj glasovalo samo osem občinskih svetnikov levosre-dinske večine, ki naj bi se jim pridružil milj-ski župan Nerio Nesladek. Devet glasov pa ni dovolj za absolutno večino (miljski občinski svet sestavlja 13 občinskih svetnikov večine in 8 opozicije). Da bo glasoval proti, ali se morebiti vzdržal, je včeraj najavil tudi občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti Danilo Šavron, ki je med drugim spomnil, da se mora o statutu še izreči deželno upravno sodišče. Statuta medobčinske zveze po »prvem krogu« najbrž ne bo sprejel noben občinski svet, absolutno večino pa je doslej prejel samo v tržaškem in zgoniškem. Tržaška skupščina bo statut ponovno obravnavala danes, zgoniška v prvi polovici oktobra. V ostalih občinah, kjer bi se morali občinski sveti za odobritev statuta sestati še vsaj dva krat, pa se bo kot kaže nazadnje prikazal komisar. Pomenljivo je, da je sam župan Nesladek včeraj priznal, da bo statut težko prodrl. Sicer je bil namen sinočnje seje občinskega sveta sprejeti novi regulacijski načrt. Seja se je začela že prejšnji torek in je bila razdeljena na tri dele. Prvi del je potekal v torek, drugi dan kasneje, zadnji je bil predviden včeraj. Glede prostorskega načrta se je namreč razvnela živahna razprava, občinski svet pa ga bo predvidoma odobril z glasovi večine. Do načrta je bil zelo kritičen tudi Šavron. Hud problem je v tem, da so prepovedali nove gradnje, je razložil in poudaril, da bodo s tem prisilili Nerio Nesladek Danilo Šavron mnogo mladih, da zapustijo Milje. Občinska uprava je namreč prejela številne prošnje ljudi, ki bi radi zgradili hišo za sinove. V vsakem primeru ne bi šlo za špekulacijo, je še dejal in dodal, da bi se na osnovi teh prošenj število prebivalcev povečalo za samo 120-150 ljudi. Nesladek je na to odgovoril, da je prostorski načrt okolju prijazen. Glede na preteklost se v bistvu ni nič spremenilo, a novih gradenj ne bodo dopustili. Prošnjam, da bi nekatera nezazidljiva zemljišča spremenili v zazidljiva, enostavno niso ugodili, je razložil Nesladek. Edino, kar so spremenili v primerjavi s preteklostjo, so načrti za nova turistična naselja. Število dovoljenj za gradnjo turističnih stavb se bo namreč glede na nove kubične metre krepko zmanjšalo in bo namesto predvidenih 250 tisoč mogoče zgraditi »samo« 70 tisoč novih kubičnih metrov. A.G. polemika - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Gabrovec: Trst je že sedaj ... mestna občina »Če hoče Trst prerasti v mestno občino, je to možno že od daljnega leta 2006« - »Okoliške občine so po zakonu svobodne, da ostanejo izven mestne občine« Občina Trst je že danes »mestna«. Tako je v svojem tiskovnem sporočilu zapisal deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. »V zadnjih dneh je ne ravno izvirna razprava o Trstu kot mestni občini zado-bila nepričakovane razsežnosti. Gotovo so k temu prispevali mediji, ki so začetnim bodicam in nato polemičnim izmenjavam mnenj med tržaškim senatorjem in deželnimi svetniki (do)dali veliko odmevnost,« je ocenil Gabrovec. Po njegovem mnenju »gotovo ni dvoma o tem, da uživa vsak senator vso pravico zakonodajne iniciative in torej da predlaga in zagovarja kakršenkoli popravek, naj bo dogovorjen ali ne. Veliko bolj vprašljiva pa je umestnost poteze, ki neposredno načenja suverenost deželne skupščinet.« »Pravih razlogov za tako početje ne poznam oz. o njih lahko le ugibam,« je namignil deželni svetnik SSk, ki so mu pa »zelo jasne posledice te pretirano zaostrene debate, ki je pristala na raven natolcevanja zlasti med Tržačani in Furlani.« In sicer: »Na dan prihajajo spet stare zgodbe o večnih zamerah, izgubljenih priložnostih, neute-šenih pričakovanjih. Vse skupaj spominja na znani pregovor, ki modro opominja, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tretji bodo v tem primeru vsi tisti, ki od Severne Italije do Rima hrepenijo po tem, da bi deželam s posebnim statutom, morda naši še najbolj, odščipnili vsako obliko avtonomije. Razvneta polemika je v tem smislu vojna med reveži, namesto katere bi bilo treba strniti vrste in skupno s tistimi, ki zasledujejo iste cilje, odločno nastopiti v bran naših pravic in deželne avtonomije.« »Med zadnjim zasedanjem deželnega sveta smo ob koncu bogate razprave vzeli na znanje "vsiljeni" popravek, ki izrecno navaja možnost mestnih občin, a istočasno tudi ponovno osvežili in potrdili dve zelo pomembni načeli. Prvo je to, da se v Furlaniji Julijski krajini lahko ustanovijo mestne občine vse od leta 2006, ko je bil to možnost uvedel zakon št. 1, ki je tudi predvidel celo vrsto pogojev po meri Trsta. Drugo je neizpodbitno dejstvo, da bomo o takem morebitnem predlogu ureditve odločali sami, se pravi deželni svet FJk, ki ima za to vse predvidene pristojnosti. Vse to dejansko kaže, da je polemika nična in povsem odvečna, saj zadeva nekaj, mestno občino, kar bi se lahko uresničilo že prej, lahko bi se udejanjilo brez vsiljenega popravka v statut in bo enako izvedljivo, nič več in nič manj, tudi po sprejetju "rimskega dopolnila'"« je zapisal Gabrovec. »Na podlagi deželnega zakona št. 1 iz leta 2006, ki je za FJK merodajen, lahko nastane mestna občina iz ene (!) ali več občin, ki doseže vsaj 200.000 prebivalcev. Trst se lahko torej spremeni v mestno občino že danes in celo sam, brez drugih občin. Navsezadnje je za naše razmere daleč največje mesto, saj je že Videm pol manjše. Dežela in država se lahko odločita, da novemu subjektu zaupata tudi nove in izredne dodatne odgovornosti, morda tudi na področju razvijanja pristaniške dejavnosti, industrijskega razvoja in čezmejnega sodelovanja. Možno, a ne samoumevno. Odvisno, kot običajno, od politične volje,« je še ocenil de- Igor Gabrovec fotodamj@n želni svetnik stranke lipove vejice. »Okoliške občine so po zakonu svobodne, da ostanejo izven mestne občine. Lahko se tudi odločijo, da pristopijo. Nihče ne sme in za enkrat ne more tega vsiljevati. Na Tržaškem bi lahko pet manjših tržaških občin, ki obkrožajo Trst, lahko skupno sestavljalo novo in samostojno občinsko zvezo, saj so njihova ozemlja na vsak način povezana, ali direktno ali z državno mejo. Tako zasnovana zveza, brez Trsta to- rej, bi lahko za določena področja sklepala konvencije z mestno občino, ostale storitve pa bi upravljala sama po ustaljenem (dvojezičnem) teku, ki velja danes v posameznih majhnih občinah. Na ta način bi prav gotovo bolje zadostili slovenski manjšini in pravicam njenih pripadnikov, istočasno pa bi se na Tržaškem izognili gotovim težavam in že napovedanim problemom, ki jih bo imela pri vsakdanji upravi načrtovana Julijska medobčinska teritorialna zveza.« »Ali ni to zelo blizu predlogu, ki so ga bili svojčas deželni vladi skupaj iznesli vsi naši župani?« se je vprašal Gabrovec. »Če hoče Trst prerasti v mestno občino, je torej vse to možno že od daljnega leta 2006 in torej tudi danes. Veliko lahko naredimo že z razpoložljivimi zakonskimi instrumenti, mnogo več še z nekaterimi malenkostnimi popravki k reformi zakona 26/2014. Glavna pa je politična volja in prepričanje, da manjšine in njihove zahteve niso trn v peti, ampak dragocena priložnost, ki jo gre ovrednotiti. Le tu se, žal, večkrat zatika,« je skelnil deželni svetnik Gabrovec. / TRST Torek, 29. septembra 2015 5 Migranti doživljajo tesnobo in nemoč »Prej kot o hujših duševnih motnjah oz. travmah, bi govorila o veliki stiski, ki je vezana zlasti na nelahko prilagajanje čisto novemu okolju, ki žal večkrat ne odgovarja pričakovanjem, in pa na potrebo po izoblikovanju nove identitete.« 33-letna psihologinja in psihoterapevtka pri Italijanskem solidarnostnem konzorciju ICS Donatella Cociani se že šest let posveča beguncem kot operaterka, zadnja leta pa se poglobljeno ukvarja predvsem z njihovo bolj ranljivo, duševno platjo. Večino migrantov, ki so prispeli v Trst in za katere skrbi med drugimi tudi konzorcij ICS, tareta strah in brezup, ocenjuje psihologinja. »Negotova prihodnost in skrb za družino, ki je ostala v matični državi, kjer divjajo na primer še vojne, so vir hudih stisk za migrante, ki se čutijo povsem nemočni.« V nekaterih primerih sicer njihova tesnoba prerase v hujše, psihične travme zlasti pri šibkejših in torej ranljivejših osebkih; taki primeri pa so pri nas prej izjema kot pravilo, dodaja Donatella. Naj zabeležimo sicer, da si je še pred meseci mlad migrant na tržaški prefekturi vzel življenje, pred dnevi pa je eden izmed njih skoraj utonil pred pristaniško kapitanijo in še ni jasno ali je šlo za poskus samomora ali ne. »Nedvomno je v njihovem primeru stiska prerasla v hudo depresijo, ki je potem privedla do odločitve za usodni korak,« meni psihologinja, ki hkrati ocenjuje, da je prihod v Evropo zanje svetla luč po dolgem in nevarnem begu pred vojno. Upanje v boljše življenje pa, resnici na ljubo, včasih dokaj hitro usahne, ko se znajdejo pred nelahkimi razmerami, s katerimi se morajo soočati v državi zatočišča. »Čim prej bi si radi namreč uredili novo življenje in priklicali k sebi še ostale člane družine in sorodnike, pa jih čaka dol- Problem beguncev in njihovo sprejemanje V četrtek, 1. oktobra, ob 18.30 bo v Ljudskem domu pri sv. Sergiju, Ul. Peco 14 (večje parkirišče) javna razprava o priseljencih, na kateri bodo sodelovali podpredsednica tržaške konzulte za priseljence Lidija Radovanovic, zastopniki solidarnostnega odbora ICS ter don Mario Vatta (Skupnost sv.Martina) ter krajevni rajonski svetiki. Vodil jo bo deželni tajnik KSI Stojan Spetič. ga, večmesečna upravna pot birokracije in papirjev za pridobitev legalnega statusa.« Da o občutku stigmatizacije ne govorimo ... V središču bi moralo biti vselej vprašanje človekovega dostojanstva, saj gre za ljudi, ki pri nas iščejo pomoč in podporo, prosijo nas za zaščito, sva si bili z Donatello edini. Begunci pa so tudi pri nas potisnjeni ob rob družbe, zaprti v zbirnih centrih ali pa celo prepuščeni mili in nemili usodi v Silosu, na primer, kjer vlada popolna degradacija. Nedvomno se jih loteva občutek nezažele-nosti in nepripadnosti, zato je poslanstvo operaterjev ICS tudi to, da med begunci spodbujajo integracijo z zunanjim svetom, kar pa vse težje dosegajo, pravi Donatella, saj se oni najraje povezujejo med seboj. »Opazili smo, da bi bili migranti radi koristni, radi bi kaj postorili, bili aktivni, saj je res težko preživljati čas v brezdelju. Zamislite si očeta, ki je v domovini delal in skrbel za družino, pa se znajde tukaj, kjer je povsem nemočen, pravzaprav celo odvisen od drugih.« Glede mladih v Silosu je Donatella na koncu še dodala, da so glede na dane pogoje in razmere sila prizanesljivi, saj razumejo, da gre za izredno stanje, kateremu se morajo prilagoditi, čeprav, verjamemo, da je izjemno težavno. (sas) J . 4 '< I I i- iS # ^ V W :Lf im 7 J M v- ' \ \{ > V Silosu, kjer vlada degradacija, se begunci grejejo ob ognju fotodamj@n pokrajina trst - Podelila ga je predsednica Bassa Poropat Srebrni pečat je letos prejel fizik Guido Barbiellini Amidei Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj podelila srebrni pečat Pokrajine Trst profesorju Guidu Barbielliniju Amideiu. Ta je bil v preteklosti redni profesor fizike na oddelku za fiziko na tržaški univerzi, sploh pa je izvedenec na področju fizike osnovnih delcev in na področju astrofizike. Pokrajina Trst podeli vsako leto ob prireditvi Trieste Next srebrni pečat osebnostim, ki so se izkazale na znanstvenem področju, je povedala pokrajinska predsednica Bassa Poropat: Barbiellini Amidei je s svojo raziskovalno dejavnostjo dosegel odličnost in ovrednotil na mednarodni ravni tržaška raziskovalna središča. »Trst je iz znan-stveno-raziskovalnega vidika izredno bogat,« je ocenil Barbiellini Amidei in Guido Barbiellini Amidei omenil vidne osebe, ki so ponesle njegovo ime v svet, od Margherite Hack do Paola Budinicha. Podelitev srebrnega pečata sloni na več utemeljitvah. Barbiellini Amidei je med svojim dolgoletnim delom dosegel številne vidne rezultate in imel važne funkcije v mnogih pomembnih raziskovalnih središčih, kot so Electro-synchrotron of Cambridge v Združenih državah Amerike, CERN v Ženevi, Desy-Deutsches Elektronen Synchrotron v Nemčiji, Slac-Stanford Linear Accelerator Center na univerzi v Stan-fordu (ZDA) in italijanski državni inštitut za jedrsko fiziko. Dalje se je Bar-biellini Amidei vselej posvečal poučevanju mladih (prej v Rimu in od leta 1987 na tržaški univerzi), prejel je številna priznanja na mednarodni ravni, ne nazadnje pa je prispeval k razvoju fizike in sploh raziskovalnih dejavnosti na Tržaškem. Jutri odprtje novega sedeža semeniške knjižnice V prostorih škofijskega semenišča v Ul. Besenghi 16 bodo jutri ob 16. uri odprli novi sedež semeniške knjižnice. Knjižnica med drugim slavi letos tudi 55-letnico obstoja, saj je nastala leta 1960 z združitvijo knjižnih fondov nekdanjega koprskega semenišča in tržaške škofijske palače. Danes hrani več kot 74.000 bibliografskih enot: poleg knjig gre tudi za periodiko, zbirke, brošure in zgoščenke, prav tako je v okviru knjižnice fond starejših del z 2912 enotami. Katedra sv. Justa: jutri Marina Cattaruzza V okviru niza srečanj z avtorji v sklopu Katedre sv. Justa bo jutri v dvorani Piccola Fenice v Ul. sv. Frančiška 5 ob 18. uri zgodovinarka Marina Cat-taruzza predstavila svojo knjigo Italija in jadransko vprašanje. Parlamentarne razprave in pogled na mednarodni položaj (1918-1926) (L'Italia e la questione adriatica. Di-battiti parlamentari e panorama in-ternazionale (1918-1926)). Obračun Varnega morja 2015 Preteklega 13. septembra se je zaključila operacija Varno morje 2015, v okviru katere je Obalna straža v poletnih mesecih nadzorovala obalni pas od državne meje do izliva reke Til-ment. V treh mesecih niso zasledili posebnih kritičnosti, pomagali so 37 ladjam oz. plovilom in 133 osebam, za štiri osebe žal ni bilo več pomoči, dalje so na plovilih opravili 1601 kontrol. Kontrol v zvezi z zaščito okolja je bilo 1562, vezanih na domeno pa 1076, pri tem so ugotovili 90 administrativnih prestopkov in 11 kaznivih dejanj. Plovilom so izdali 560 modrih nalepk. God zavetnika policije Državna policija obhaja danes god svojega zavetnika sv. Mihaela nadangela. Ob tej priložnosti bo v cerkvi Blažene Device rožnega venca na Starem trgu v Trstu ob 9. uri maša, ki jo bo daroval pokrajinski policijski ku-rat Paolo Rakic. Aretirali Kosovca Obmejna policija je v nedeljo ob zori pri Fernetičih aretirala 40-letnega kosovskega državljana B.I.. Moški se je nahajal v avtomobilu s švicarsko registracijo, ki je prihajal iz Slovenije, pri preverjanju pa so policisti ugotovili, da je videmski prefekt leta 2013 odredil izgon B.I., ker ni imel pogojev za vstop in bivanje v Italiji, saj ni razpolagal s potrebnim posebnim dovoljenjem notranjega ministrstva. Moški je zdaj v koronejskem zaporu. predstavitev - Včeraj v hidrodinamični centrali Pistolettov Tretji Paradiž na Zemlji V četrtek v nekdanji ribarnici izbor umetniških del po zgledu Pistolettovega koncepta sprave - V petek srečanje velikega umetnika s šolarji tržaških šol Predstavitev v prostorih hidrodinamične centrale fotodamj@n Pistolettov Tretji Paradiž na Zemlji - ogromen, s tremi zankami prilagojen simbol večnosti, v četrtek in petek prihaja v Trst. Michelangelo Pistoletto, eden vodilnih umetnikov gibanja Arte Povera, bo v Trstu gostoval kot predavatelj in ži-rant umetniškega natečaja Zattere per il terzo paradiso, ki ga v sodelovanju s Pistolettovo fundacijo Cittadellarte in podporo Dežele FJK in Občine Trst ter pod pokroviteljstvom Pristaniške oblasti pripravljata združenji So-Fresh in Spazio5 ar-tecontemporanea. V četrtek (ob 18.30) bodo v nekdanji ribarnici predstavili ožji izbor umetniških del, v katerih so vizualni umetniki po zgledu Pistolettovega koncepta sprave med naravo in človeškim izumom, ženskim in moškim principom ... redefi-nirali del starega pristanišča. V petek dopoldne (med 10. in 13. uro) pa se bo umetnik Michelangelo Pistoletto mudil v hidro-dinamični centrali, kjer se bo sestal s šolarji tržaških šol in z njimi naredil s tremi zankami prilagojen simbol večnosti. Več o projektu so na včerajšnji novinarski konferenci po- vedali Manuel Fanni Canelles iz združenja Spazio5 artecon-temporanea, občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari ter generalni sekretar Pristaniške oblasti Mario Sommariva. Preko video konference se je v živo oglasil tudi umetnik Pistoletto, ki je opozoril na potrebo, da se vprašanja preteklosti rešujejo skupaj s sedanjostjo in prihodnostjo ter da se vzpostavlja dialog med umetnostjo in skupnostjo. Več o umetniškem natečaju je nato povedal Fanni Canelles, ki je razložil, da se je na natečaj prijavilo okrog 20 umetnikov starih do 35 let, večinoma domačih, nekaj pa jih prihaja iz Slovenije in Avstrije. Ti so morali pripraviti projekt, čigar cilj je umetnost in umetniško izražanje približati ljudem ter jim pokazati, da lahko opuščeno območje s trajnostno filozofijo ovrednotijo tudi mladi umetniki. Žirijo, ki v teh dneh ocenjuje še zadnje elaborate, sestavljajo sodobni umetniki, kot so Michelangelo Pistoletto, Maria Rosa Sossai, Alessandro Sambini, Manuela Sedmach in drugi. (sč) 6 Torek, 29. septembra 2015 TRST / medjevas - Priprave na 8. izvedbo praznika Konji in vonjave mošta Pester konec tedna s številnimi prireditvami in tekmovanji v znamenju konj in novega vina V Medjevasi iščejo navdih za uspeh letošnjega praznika Konji in vonjave mošta ... V Medjevasi se že nekaj tednov pripravljajo na 8. praznik Konji in vonjave mošta, ki bo tudi letos zaživel v prvem oktobrskem vikendu. Za letošnjo izvedbo organizatorji Slovensko športno kulturnege društva Timava, Ju-sa Medjevas in Vaške skupnosti Med-jevas pripravljajo ponovno zelo pester program. Med glavnimi pokrovitelji praznika je seveda tudi devinsko-na-brežinska občina in Zadružna kraška banka. V Štivanu že stoji ogromna podkev, ki naznanja bližajočo se prireditev. Vaške osmice in kmečki turizmi že pripravljajo svoje prostore za obiskovalce. fjk - Izvolitev Veronica, manekenka za umetnost Tržačanka Veronica Neglia je bila pred dnevi izvoljena za manekenko za umetnost dežele Furlanije-Julijske krajine. 19-let-no študentko so izvolili na selekciji, ki je bila v kavarni San Marco v okviru 39. istoimenskega izbora na državni ravni. Veronica Neglia, ki bi rada postala poklicna manekenka, bo torej zastopala deželo FJK na končni državni prireditvi, ki bo 30. oktobra in 1. novembra v kraju Stresa v Piemontu. Namen izbora je usklajevati žensko lepoto s svetom, v katerem se izražajo nekateri italijanski slikarjii. V Stresi bo 20 uveljavljenih umetnikov poskrbelo za sliko »današnje ženske«, osnova za delo pa bodo finalistke izbora. Med ženskami, ki so se uveljavile v preteklih letih, so bile med drugim Paola Barale, Paola Perego in Emanuela Fogliero. Na voljo bo tudi bogat kulturni program s plesnimi nastopi in koncerti, ki se bodo odvijali na odru sredi vasi. Na večnamensko površino, vzhodno od vasi, bodo organizatorji namestili tabor konjenikov. Tudi na letošnjem prazniku bodo največ zanimanja prav gotovo požele konjske igre, na katerih bodo jezdeci prikazali vso svojo spretnost pri vodenju svojih poskočnih prijateljev. Konjske igre bodo na sporedu bodisi v soboto kot v nedeljo v zgodnjih popoldanskih urah. Lani je velik uspeh poželo tekmovanje v žaganju hloda, ki bo letos na trgu v nedeljo popoldne. Na travniku v neposrtedni bližini vaškega trga bodo obratovali dobro založeni enogastro-nomski kioski s hrano in pijačo, organizirana pa bo tudi vodena animacija za otroke in najmlajše. Obratovale bodo osmice, kmečki turizmi in vaška gostilna. Po vasi bo tudi nekaj razstav, od katerih bodo nekatere vezane na dogodke iz časa 1. svetovne vojne. Med tridnevnim praznikom se bodo predstavili tudi številni lokalni obrtniki z raztavami lastnih ročnih izdelkov. Za ljubitelje hoje bosta v nedeljo zjutraj in popoldne na voljo zgodovinski ekskurziji, ki ju bo vodil raziskovalec Paolo Pizzamus. Uvod v praznik bo drugo leto zapored predstavljala petkova dobrodelna baklada peš in s konji, ki bo omogočila nabiranje sredstev za združenje Via di Natale iz Aviana. Domačini iz Medjevasi in Štiva-na v teh dneh marljivo pripravljajo in urejajo prizorišče, kajti organizacija tovrstnega praznika je - prav zaradi prisotnosti živali - zelo zahtevna zadeva. Konjem je treba zagotoviti ustrezno namestitev in zavetišča, obiskovalcem pa predvsem varnost, pri čemer se je treba držati vse strožjih zakonskih predpisov. Organizatorji si v prvem vikendu v oktobru, obetajo tri sončne dni in številne obiskovalce, katerim ne bo manjkalo priložnosti za zabavo in prijetno počutje v tesnem stiku z naravo, kmečkim življenjem in očarljivim svetom konj. (IT) Včeraj danes Danes, TOREK, 29. septembra 2015 MIHAEL Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.51 - Dolžina dneva 11.51 - Luna vzide ob 19.48 in zatone ob 9.43. Jutri, SREDA, 30. septembra 2015 SONJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,1 stopinje C, zračni tlak 1024,1 mb raste, vlaga 31-odstotna, veter 36/65 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. [12 Lekarne NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dellOrologio 6 - 040 300605. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Od ponedeljka, 28. septembra, do nedelje, 4. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. septembra 6 - 040 371377, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dellOrologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La prima luce«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30, 21.30 »Marguerite«; 16.00, 20.00 »Genitori«. FELLINI - 16.00, 19.40 »L'attesa«; 17.40, 21.30 »Per amor vostro«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Un mondo fragile«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.10, 19.45, 22.00 »Sicario«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Ritorno alla vita«. KOPER - PLANET TUS - 18.30, 21.00 »Everest«; 17.30, 20.00 »Everest 3D«; 19.25 »Julija in alfa Romeo«; 17.45, 20.20 »Labirint: Pogorišče«; 16.30 »Minioni (sinhr.)«; 15.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.25, 16.10, 18.00 »Mun: Varuh lune«; 17.25 »Nore počitnice: Nova generacija«; 21.10 »Obisk«; 15.40, 18.10, 20.40 »Pripravnik«; 20.00 »Roger Waters: The Wall«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 21.00 »Elitni Klub«. NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Everest«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Magic Mike XXL«; 18.00 »Inside Out 3D«; 18.30, 22.10 »The Transporter Legacy«; 16.30, 20.00 »The Green Inferno«; 16.30, 20.30 »Tutte lo vogliono«; 18.10, 21.45 »Dove erava-mo rimasti«; 16.45 »Minions«; 21.00 »Roger Waters: The Wall«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Inside Out«; 16.30, 19.05, 21.40 »Everest«; 16.30, 19.00, 21.30 »Magic Mike XXL«; 16.35, 19.05, 21.35 »Sicario«; 20.05, 22.10 »The Green Inferno«; 16.15, 18.10 »Minions«; 16.20, 18.15 »Tutte lo vo-gliono«; 21.20 »I Fantastici 4«; 16.30, 19.00 »Citta di carta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.00 »Inside Out«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.20 »Everest«; Dvorana 3: 17.15, 20.00, 22.20 »Magic Mike XXL«; Dvorana 4: 17.50 »Sicario«; 20.00 »Roger Waters: The Wall«; Dvorana 5: 17.10, 19.50, 21.45 »Ri-torno alla vita 3D«. @ Izleti KRU.T in društvo Slovenskih upokojencev Trst obveščata, da v sredo, 30. septembra, odpelje avtobus v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje. Ob 12.30 iz Domja - cesta pred podružnico banke št. 227 in ob 13.00 z Opčin, Dunajska cesta - avtobusna postaja št. 39. Prosimo za točnost! KC LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in DSI, prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev, popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje z obiskom Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, s postankom pri Fer-netičih. O povojni moriji bo spregovoril zgodovinar Renato Podberšič. Info in prijave v uradu KC Lojze Bra-tuž v Gorici od pon. do pet. 8.30-12.30 na tel. št. 0481-531445 ali info@cen-terbratuz.org. SKD VESNA prireja v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Maribor na Festival stare trte. Odhod iz Križa ob 7.15 (zbirališče ob 7.00 pred spomenikom). Vključuje prevoz, voden ogled mesta in kosilo, pa še veliko zanimivosti in zabave na festivalu. Predviden po-vratek v Križ ob 20.45. Prijave na tel. št. 340-6709578 (Tatjana) in 3334463154 (Mitja). SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starc« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v soboto, 17. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa ob 7.00 iz Boljunca, ob 8.45 postanek v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod v Gorenji Tarbij, kjer je predvideno kosilo, koncert v vaški cerkvi in koncert ansambla »Modrijani«, ob 18.00 ogled Čedada. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in v Gorici (tel. 0481-82570). KRU.T vabi od 5. do 8. decembra na predpraznično potovanje v Prago, stično mesto vzhodnega in zahodnega sveta. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (2. nadstropje), tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. H Prireditve ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI, domišljijo in novo antropologijo: Narodna in študijska knjižnica ter Slovenski klub vabita danes, 29. septembra, ob 17. uri v Narodni dom na predstavitev publikacije »Rasizem: Razrezani svet«. Sodelujejo: dr. Mojca Pajnik, dr. Jože Pirjevec, dr. Nikolai Jeffs, dr. Veronika Bajt, dr. Egon Pelikan in Erik Valenčič. OBČINA ZGONIK vabi na ogled razstave Majde Pertotti »Morje in kras«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.0013.00 (ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.30 do 17.30). SSG IN SKD VIGRED vabita v sredo, 30. septembra, ob 20.30 v Štalco v Šem-polaj na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah«. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm, vabijo na prvo »kavo s knjigo« v knjižnem središču na Oberdankovem trgu v sredo, 30. septembra, ob 10. uri. O Rebulovem zborniku 2, bodo govorili urednica zbornika prof. Marija Pirjevec in avtorji prispevkov v njem: Jadranka Cergol, Martin Brecelj, Martina Ož-bot, Miroslav Košuta, Bogomila Kra-vos in Tatjana Rojc. Prisoten bo tudi Fabrizio Polojaz. DRUŠTVO ŽENSKA TOPONOMASTI-KA, v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti občine Trst in I. Okrajem za Zahodni Kras, vabi na ogled razstave »Na poti enakopravnosti - Pogled na žensko toponomastiko v Sloveniji«, na sedežu rajonskega sveta za Zahodni Kras, Prosek št. 159, do četrtka, 1. oktobra, 10.30-13.00 in 16.00-18.00. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 v društveni bar n' G'rici, na otvoritev fotografske razstave »B'ndima amb't«. V LJUDSKEM DOMU v Trebčah bo v četrtek, 1. oktobra, ob 20.00 na ogled predstava »Kako postati Slovenci v 50. minutah«. Režija Sabrina Morena, igra Daniel Dan Malalan. ZTT IN KNJIŽNICA MAKSE SAMSA Ilirska Bistrica vabita na srečanje s pesnico Patricijo Dodič ob izidu nove pesniške zbirke Ljubimje, ki bo v četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri v knjižnici Makse Samsa. Umetniški večer bodo oblikovali Franjo Funkelj, Vesna Prevolšek in Tomaž Mahkovič. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Sonje in Gabrijele Ozbič v kavarni Gruden v Nabrežini v petek, 2. oktobra, ob 18. uri. SKD TABOR IN VZPI - ANPI vabi v Prosvetni dom na Opčine v petek, 2. oktobra, ob 20. uri na predstavitev knjige Marine Rossi »Soldati dellArmata Rossa al confine Orientale 19411945«. Z avtorico se bo pogovarjal zgodovinar Gorazd Bajc. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled likovne razstave »Čebele in čudovito cvetje« v prostorih Bambičeve galerije na Opčinah. Urnik do 2. oktobra: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure. OB 70. OBLETNICI OSVOBODITVE -VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Pre-beneg in SKD Valentin Vodnik, vabita v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri v društveno dvorano v Dolino na večer »Svoboda nam riše sončne poti miru«. Video posnetke in pričevanja dolinskih občanov je zbrala in uredila dr. Dajana Kočevar. Sodeluje MPZ Valentin Vodnik. SDD JAKA ŠTOKA vabi na premiero igre »Komika zla«, avtor Matjaž Briški v režiji Gregorja Geča, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. FOTOVIDEO TRST80 vabi na razstavo Radivoja Mosetiča in Luke Vuge z naslovom »Barkolanka« v pizzeriji pred cerkvijo na Opčinah. SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. / TRST Torek, 29. septembra 2015 7 H Čestitke Vsi pri društvu Finžgarjev dom čestitamo voditeljici naših igralskih skupin MANICI MAVER za magistrski naslov, ki si ga je pridobila z razpravo o »Govorni in gledališki vzgoji v otroških in mladinskih dramskih skupinah«. □ Obvestila OBČINA ZGONIK, ob praznovanju zavetnika sv. Mihaela Nadangela, prireja danes, 29. septembra, ob 15. uri Trgatev trte prijateljstva v občinski Vi-noteki v Zgoniku. Grozde bodo potrgali županja Občine Zgonik Monica Hrovatin, župan Občine Sežana Davorin Tercon in kraljica terana Kristina Tavčar. Vabljeni! ZGONIŠKA ŽUPNIJA prireja, s pokroviteljstvom občine Zgonik, praznovanje župnijskega zavetnika sv. Nadangela Mihaela. Danes, 29. septembra, ob 15.00 bo trgatev, ob 17.00 pa sv. maša, nato lutkovna predstava in družabnost. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da danes, 29. septembra, ob prazniku sv. Mihaela, zgoniškega zavetnika, bodo občinski uradi zaprti. Ne bodo delovale občinske storitve kot: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja in smetarska služba. JUS PROSEK vabi člane na izredni občni zbor, ki bo danes, 29. septembra, ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma na Proseku. PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljun-ca vabita na predstavitev nove telovadne sezone, vpisovanje in prvo brezplačno vadbo, ki bo danes, 29. septembra, ob 19.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja dva tečaja angleškega jezika ob torkih: Tea Time English - nadaljevalni tečaj s čajem in pecivom 16.3018.00. English Reading and Conversation Club - pogovorna angleščina in branje za spretnejše 18.00-19.00. Prvo srečanje bo danes, 29. septembra, vodi Michael Bark. Tel. št. 040-415797 (Vera). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 29. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. YOGA po metodi Satyananda, v ŠKC v Lonjerju, že petnajsto leto zapored, vsak torek, od danes, 29. septembra dalje od 18.00 do 19.30. Na prvem srečanju možnost poskusa. Potrditve in prijave na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Nabre-žini, Kamnolomi 12. Info na tel. 3484203196 (Niko). JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča tečajnike in nove interesente, da bo skupna brezplačna vadba z učiteljem Goranom Korenom v sredo, 30. septembra, od 19.00 do 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča. Redna vadba bo začela 7. oktobra. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bosta v letošnji sezoni potekali telovadba za dobro počutje in Nirvana vadba, pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Urniki: telovadba za dobro počutje (pon. in pet. ob 9.30), Nirvana vadba četrtek ob 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka) in 00386-40303578 (Mateja). OPZ SLOMŠEK iz Bazovice sporoča, da bosta sestanek in prva vaja v sredo, 30. septembra, ob 16. uri v Slomškovem domu v Bazovici. Toplo vabljeni stari in novi pevci! PLESNI TEČAJI, v priredbi društva Mosp: sodobni ples, odkrivanje gib- prej do novice www.primorski.eu1 ne ustvarjalnosti, koreografije raznih plesnih zvrsti, vaje za hrbtenico in sprostitev ter masaža. Srečanja potekajo ob torkih in petkih 18.30-20.00 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Info na tel. št. 040-370846 ali 3458219780. RADIJSKI ODER sporoča, da se vpisujejo abonmaji na 18. Gledališki vrtiljak od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.30 v Ul. Donizetti 3, III. nadstropje (pozvoniti Mladika) ali na tel. št. 040-370846. SKD VIGRED sporoča, da bo sestanek za določitev urnikov za tečaj angleščine v sredo, 30. septembra, ob 18. uri v Štalci v Šempolaju. TEČAJ HATHA YOGE pri SKD Škam-perle, Stadion 1. maj - Vrdelska cesta 7, poteka vsak torek in petek 19.0021.30 z vaditeljem Stefanom. Info na tel. 347-2429556 (v večernih urah). TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telo-vadke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič, vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udej-stvujejo na področju humanitarnega dela, na srečanje ob začetku delovnega leta v sredo, 30. septembra. Ob prazniku svetnika revnih sv. Vincen-cija bo srečanje v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doccie 34. Pri-četek ob 16. uri s sv. mašo, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval g. Franc Prelc, župnik v Sv. Antonu pri Kopru in predsednik Istrske območne enote Karitasa. AŠD BREG obvešča, da bo jutranja telovadba vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30. Pričetek vadbe bo v četrtek, 1. oktobra, v dolinski občinski telovadnici Silvano Klabjan ob 8.30. Pridite, imeli se bomo lepo! AŠD ZARJA prireja telovadbo za odrasle v športnem centru v Bazovici ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure. Pričetek tečaja pod vodstvom prof. Silve Meulia bo v četrtek, 1. oktobra. Info na tel. 339-2447832. KK ADRIA obvešča, da se ponovno pričenja v telovadnici ŠKC v Lonjerju telovadba za odrasle, vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure. Prvo srečanje 1. oktobra. Potrditve in info na tel. 040-910339 (Pierina). MOŠKA POSTURALNA TELOVADBA pri SKD Igo Gruden se bo ponovno pričela v četrtek, 1. oktobra. Redna vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure. Info na tel. št. 3384563202 (Katja, po 17. uri). PILATES - SKD Igo Gruden obvešča, da se bo vadba pričela v četrtek, 1. oktobra, ob 18.00 v 2. nadstropju Kulturnega doma v Nabrežini. Vadili bomo vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.15. Info in vpis na tel. 3496483822 (Mileva). PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oz. plavanje.bor@gmail.com. PROBLEM BEGUNCEV IN NJIHOVO SPREJEMANJE - V četrtek, 1. oktobra, ob 18.30 v Ljudskem domu pri Sv. Sergiju, Ul. Peco 14 (večje parkirišče) bo javna razprava, na kateri bodo sodelovali podpredsednica tržaške konzulte za priseljence Lidija Rado-vanovic, zastopniki solidarnostnega odbora ICS ter don Mario Vatta (Skupnost sv. Martina), rajonski svetovalci VII okraja. Vodil jo bo Stojan Spetič, deželni tajnik KSI. SKD TABOR - sporoča, da se telovadba začne v četrtek, 1. oktobra, po običajnem urniku v Prosvetnem domu na Opčinah. Info na tel. 040-213578. TEČAJ SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden, po metodi konverzacije za vse stopnje, 25 lekcij od oktobra do maja, 1 ura tedensko. Vpisovanje v kavarni Gruden v Nabrežini do 1. okt- obra. Info na tel. 040-299632 ali 3395281729 (Vera). Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. ure in od 10. do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Info: urad Stadiona 1. maja, tel. 04051377 ali urad.bor@gmail.com. AŠD BREG obvešča, da bo večerna telovadba vsak ponedeljek in petek od 21.00 do 23.00. Vadba se začne v petek, 2. oktobra, v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini ob 21.00. Vabljeni stari in še posebno novi telovadci. SRENJA BOLJUNEC vabi v petek, 2. oktobra, ob 18. uri na otvoritev novega sedeža v prenovljenih prostorih stavbe Boljunec 35. Sledil bo redni občni zbor Srenje Boljunec, v bližnjih prostorih Mladinskega doma. AŠD BREG vabi na otroško telovadbo vsako soboto od 9.30 do 10.30 za otroke od 3. do 8. leta v dolinski telovadnici Silvana Klabjana. Prvi trening bo v soboto, 3. oktobra. Tečaj vodi Ambrož Peterlin. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA IZ TREBČ prireja v soboto, 3. oktobra, veselo druženje ob začetku novega šolskega leta s predstavitvijo glasbene šolske dejavnosti in učiteljskega kadra. S pričetkom ob 16.00 bo mogoče preizkusiti katerikoli glasbeni inštrument. Vsi toplo vabljeni! TABORNIKI NA OPČINAH: prvi letošnji sestanek taborniške družine DSS bo v soboto, 3. oktobra, ob 15.30 v Prosvetnem domu. RIBICE - KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD LIPA iz Bazovice obvešča, da se bo nova sezona začela v ponedeljek, 5. oktobra, ob 17.00 oz. v sredo, 7. oktobra, ob 9.00. Dobrodošle so tudi morebitne nove klekljarice. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: tečaj slovenščine z Dario Luin. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri. Info in vpisi na tel. 3356832730. SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričet-kom v ponedeljek, 5. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040214412 (v večernih urah). SKD PRIMOREC sporoča, da bo prvo srečanje Gledališke delavnice v ponedeljek, 5. oktobra, ob 16.15. Prvo srečanje Ur pravljic pa bo v torek, 6. oktobra, ob 15.45. Obe delavnici se bosta odvijali v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in informacije na tel. št. 349-6467963 (Adriana), 3471487943 (Julija) ali 340-7423738 (Mi-ja). SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine: obvešča, da bo plesna delavnica potekala ob sredah 16.15-17.15 (za 3., 4. in 5. razred OŠ) in 17.30-18.30 (za 1. in 2. razred OŠ). Krožek klekljanja bo vsak torek ob 20.15. Prvo srečanje krožka »Ob pletenju in še kaj« bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 15.00. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden bo ob ponedeljkih in četrtkih zjutraj z začetkom v ponedeljek, 5. oktobra, po običajnem urniku: 9.00-10.30 in 10.30-12.00; možen tudi vpis v popoldansko skupino ob sredah ali petkih 18.00-19.30. Info na tel. 040-299632 ali 3395281729 (Vera). Š.D. KONTOVEL obvešča, da se bo v dvorani na Kontovelu v torek, 6. oktobra, ob 19.30 pričela Body mind telovadba za odrasle. Urniki: torek 19.30-20.30 in petek 20.00-21.00. Info na tel. 338-4563202 (Katja) po 17. uri. PREDSMUČARSKA TELOVADBA - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 7. oktobra, začenja pred-smučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pin-demonte 11, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave na tel. št. 3356123484. KRD DOM BRIŠČIKI prireja tečaj vezenja z gospo Marico Pahor. Info in vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 8. oktobra, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. DSMO K. FERLUGA vabi na predstavitev kitajske vadbe QiGong ali »delo z energijo«, za dobro počutje, ki bo v petek, 9. oktobra, ob 19.15 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9 v Miljah. Info na tel. št. 340-3010299 (Letizia). SKD VIGRED vabi 9., 10. in 11. oktobra v Praprot na 20. Kraški oktoberfešt pod šotorom. V petek, 9. oktobra, ob 18.30 otvoritev z OPS Vigred, mladinskim orkestrom G. D. Nabrežina, ansamblom Rock na b'ndimi, ob 20.00 koncert dalmatinskih pesmi z žensko klapo Fritule, ples s skupino Kraški ovčarji. V soboto, 10. oktobra, ob 15.00 odprtje kioskov, ex-tempore, turnir v briškoli, turnir v šahu, ob 18.30 nastop plesne skupine Zumba kids (AŠKD Kremenjak), plesna revija »Najboljših 80«, AKŠD Vipava, ples z ansamblom Kraški muzikanti, nastop country skupine The Dusty Boys. V nedeljo, 11. oktobra, od 8.30 do 9.30 zbirališče za pohod »Na Krasu je krasno«, ob 11.00 odprtje kioskov, od 12.00 ples z ansamblom Domači zvoki, ob 15.30 koncert godbe iz Žalca, ob 16.30 Kraški muzikfešt, sledi ples z ansamblom Nebojsega. Na ogled razstava gob, razstava »Kamen -most« ter v soboto in nedeljo prikaz obdelave kraškega kamna. SKD VIGRED vabi muzikante in pevce (odrasle in otroke) na 20. Kraški mu-zikfešt, ki bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 16.30 pod šotorom v Praprotu. Prijave do petka, 9. oktobra, na tel. št. 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org ali na Kraškem oktoberfeštu v petek, 9. oktobra. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja tečaja nordijske hoje z Loredano Kralj. Začetniški bo potekal 10. in 11. oktobra, nadaljevalni pa 24. in 25. oktobra. Za info in vpisovanja po tel. 3333616411 od 14. do 15. ure (Sonja). ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 10. oktobra na sedežu odbora, Prosek 159. SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: OPZ Pet-pedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 340-7663348 (Miriam). ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. SKD VIGRED, Vaška skupnost Tublje, Jamarsko društvo Grmada, Razvojno društvo Pliska in Planinski odsek SK Devin vabijo v nedeljo, 11. oktobra, na 20. pohod »Na Krasu je krasno«. Zbirališče v Praprotu od 8.30 do 9.30 s prevozom do Tubelj, kjer bo štart ob 10.00. TEČAJ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 4 do 6 let. Vaje potekajo vsak torek in petek 16.3017.20 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. TEČAJ JAZZ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 7. leta dalje. Vaje potekajo ob torkih 17.3018.20 (od 7. do 9. leta) in 18.20-19.20 (od 10. leta dalje) v društvenih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904 v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce vsako soboto od 10. do 12. ure v društvenih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Vodi Jan Zobec. 1965-2015 »FEŠTA« PETDESETLET-NIKOV od Milj do Štivana - Pripravlja se veliko slavje 50. letnikov Tržaške pokrajine, ki bo v soboto, 7. novembra. Vabimo vse petdesetletnike, da se množično udeležijo. Prijave do 20. oktobra po FB ali na tel. št. 335- 7780427 (David), 340-6220109 (Claudio), 338-4563202 (Katja), 3802582534 (Tatiana). JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). ' . Mali oglasi FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. št.: 3496236171. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št. 3402719034. IŠČEM knjigo Sodobna zgodovina - za 4. letnik, založba Modrijan, avtorja B. Repe. Tel. št.: 333-6644567. NA OPČINAH prodam stanovanje z vrtom: dve spalnici, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet. Tel. št.: 328-4927641 (v večernih urah). NA SLOFESTU, v soboto, 19. septembra, sem izgubila zlato zapestnico velikega osebnega pomena, z imenom in letnico rojstva. Najditelju nagrada. Tel. št. 338-7083848. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 19.000,00 evrov. Tel. št.: 3803017723. OPREMLJENO MALO STANOVANJE med novo univerzo in ljudskim vrtom dajem v najem: kuhinja, spalnica, kopalnica, 480,00 evrov na mesec. Tel. št.: 329-8012528. OTROŠKO SOBO, zložljivo, odlično ohranjeno, 260 cm x 260 cm, komplet s posteljo in vzmetnico, oddam za simbolično ceno; tel. 331-7059216. PRODAM 2 gumi znamke nexen mere 225/40r18. Skoraj novi, samo z 10% obrabo, za 40 evrov. Tel. št.: 3484462664. PRODAM otroške risanke (35 dvd in vhs), po ugodni ceni. Tel. št.: 3463506013. PRODAM po ugodni ceni trikolesni otroški voziček, znamke quinny, speed sx, v dobrem stanju. Tel. št.: 3343539564. PRODAM porter piaggio prekucnik v izredno dobrem stanju. Prevoženih 63.000 km. Tel. št.: 348-2545080. PRODAM ročni mlin za grozdje, majhno stiskalnico in plastično kad. Tel. št.: 346-0800056. V CENTRU LJUBLJANE - Tabor oddam v najem opremljeno dvosobno stanovanje najboljšemu ponudniku. Tel. št.:0481-530518. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. in Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. Prispevki V spomin na dragega nečaka Walterja daruje teta 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijatelja Marinota Regenta darujejo družine Blason, Ban, Cipollino, Lazzarini, Regent, Roma-gna, Praselj in Zidarič 180,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel. Ob 6. obletnici smrti dragega moža Steliota Krmaca daruje žena Palmira 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel. 8 Torek, 29. septembra 2015 ŠPORT / radijski oder - V nedeljo se je začel 18. Gledališki vrtiljak Kako je Trnuljko zbudil mladi princ Dvojna predstava s 50 malimi igralci v svetoivanskem Marijinem domu Vse kaže, da poletni premor ni odpravil spomina na gledališki teden Male gledališke šole Matejke Peterlin, ki je bil v preteklem juniju v Finžgarjev dom na Opčinah privabil 50 mladih igralcev od 6. do 13. leta, ki so v tednu intenzivnega dela pod vodstvom neutrudne mentorice Lučke Susič, režiserja Jureta Kopušarja ter vrste sodelavcev naštu-dirali priredbo znane pravljice bratov Grimm Trnuljka. Predstava je namreč v nedeljo popoldne v dveh izmenah odprla letošnjo že 18. sezono Gledališkega vrtiljaka, priljubljenega niza gledaliških predstav za male in velike, ki ga prireja Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto. Mali, a zavzeti igralci so na vajah, ki sta potekali zadnji dve soboti, osvežili svoje vloge in v nedeljo nastopili na odrskih deskah Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ki od vsega začetka gosti predstave Gledališkega vrtiljaka. Ob pravljici o Trnuljki (ali Trnjulčici), princesi, ki se ob dopolnitvi svojega 16. leta zaradi uroka zlobne vile zbode z vretenom in skupaj z vsemi v gradu zaspi za sto let, dokler je ne prebudi poljub mladega princa, so odraščale generacije otrok po vsem svetu. Zapis bratov Grimm je za to priložnost za oder priredila Lučka Susič, ki je dodala tudi nekaj izvirnih vložkov, režijo pa je kot že rečeno podpisal Jure Ko-pušar. Številno občinstvo, ki so ga v precej primerih sestavljali družinski člani oz. sorodniki nastopajočih, se je tako na lastne oči prepričalo, kaj zmore ustvariti petdeset otrok in mladih, če sta le prisotna veselje do gledališkega nastopanja in vešča mentorska roka. Naj omenimo, da je male gledalce pred vsako predstavo pričakala v kraljico oblečena animatorka Študijskega centra Melanie Klein, ki je poskrbela, da se otroci med čakanjem na začetek predstave niso preveč dolgočasili. ŠC Melanie Klein bo tako tudi letos poskrbel za animacijo pred predstavami, tako kot bo stekel tudi že tradicionalni likovni natečaj Moj najljubši gledališki junak, ki otroke vabi, naj s sliko oz. risbo izrazijo svoje občutke o predstavah. Le-teh bo tudi letos sedem. Po nedeljskem uvodu s Trnuljko bo naslednja predstava čez slab mesec, točneje 25. oktobra, ko bo v svetoivanskem Marijinem domu nastopilo Gledališče Unikat iz Ljubljane z igro Pravljična urica Babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra. Predstavi bosta ob 16. uri in ob 17.30. (iž) Na odru Marijinega doma pri Sv. Ivanu je v dveh izmenah nastopilo petdeset igralcev med 6. in 13. letom starosti fotodamj@n prosek - Kulturni dom gostil 43. srečanje pobratenih zborov iz Italije, Slovenije in Avstrije Koncert Štiriperesne deteljice Letošnjo izvedbo koncerta Štiri-peresne deteljice, ki ga že 43 let zapored soustvarjajo štirje pobrateni zbori iz Italije, Slovenije in Avstrije, je tokrat gostil moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela. Ta je v Kulturnem domu na Proseku v soboto sprejel MePZ Zarja iz Železne kaple (Avstrija) ter tamburaško skupino TAMI-KA, MePZ Svoboda iz Stražišča pri Kranju in MePZ KUD Brežice, ki si izmenično podajajo organizacijsko palico glasbenega večera. Pred koncertom so pripravili tradicionalno popoldansko pogostitev in program. Letos se je domači zbor odločil, da bo goste pospremil v Trst, kjer so si pevci in pevke pod vodstom vodičk Tanje in Valentine ogledali znamenitosti, kot so katedrala Sv. Justa ter ostanki rimskega Trsta ter večini še nepoznani slovenski del mesta in spoznali njegovo slovensko dušo, od palače, kjer je prebival Žiga Zois, do Narodnega do- Koncert v polni dvorani Kulturnega doma ma v Ul. Filzi in ostalih kotičkov, kjer je zaznavna slovenska prisotnost . Večerni program je uvedel domači zbor Vasilij Mirk pod vodstvom Gorana Ruzzierja, sledil je nastop breži- fotodamj@n škega zbora, ki je tokrat nastopil v mešani zasedbi pod vodstvom Elizabete in prof. Dragutina Križanica, ki vodita zbor vse od leta 1984. Sledil je nastop MePZ Svoboda iz Stražišča (dirigentka Nada Krajnčan). Kot zadnji je nastopil mešani pevski zbor Zarja, ki ga vodi mlada in že uveljavljena zborovodkinja Dana Smrtnik. Zbor je pel skupno s tambu-raško skupino TAMIKA, ki deluje v sklopu slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne kaple. Višek koncerta je bil še skupen nastop vseh pobratenih zborov, ki so zapeli Bratje Zapojmo (R. Gobec), Jadransko morje (A. Hajdrih), Triglav (J. Aljaž), Dober večer (U. Vrabec) in Slovenija v svetu (J. Osama). Priložnostni pozdrav je v prose-škem Kulturnem domu podal Bruno Rupel, spregovorili pa sta tudi pokrajinska predsednica ZSKD Živka Persi in Tania Conestabo v imenu zahodnokra-škega rajonskega sveta. Sobotno srečanje so podprli Zadružna Kraška banka, zahodnokraški rajonski svet, Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek ter Jus Kontovel, ki so se jim organizatorjo iskreno zahvalili za pozornost. sklad mitja čuk - V Bambičevi galeriji na Opčinah odprli razstavo v sodelovanju z Društvom slovenskih čebelarjev Čebele in cvetje na slikah in posnetkih Gojenci VZS Mitja Čuk so pred nedavnim pobarvali panje, za razstavo pa pripravili tudi slike in druge umetniške izdelke - Razstava bo na ogled do 5. oktobra Fotografije prikazujejo potek barvanja panjev fotodamj@n Čebele in čudovito cvetje: tako je naslov razstavi gojencev Vzgojno-zaposlitve-nega središča Mitja Čuk, ki so jo včeraj dopoldne odprli v Bambičevi galeriji na Opčinah. Razstava slik in fotografij, ki bo na ogled do 5. oktobra, je sad sodelovanja med Skladom Mitja Čuk in Društvom slovenskih čebelarjev, ki se je začelo lani v pred-božičnem času ob robu dobrodelnega večera za Sklad Mitja Čuk v Mačkoljah: takrat je namreč predsednik čebelarjev Danijel Novak predsednici Sklada Stanki Čuk predlagal, da bi gojenci središča pobarvali panje čebelarjev. Predlog so pri VZS navdušeno sprejeli in tako je po navodilih čebelarjev steklo barvanje, katerega potek so tudi fotografsko posneli, od tod pa je nastala tudi zamisel o razstavi, kjer so fotografijam dodali še slike in druge izdelke go- jencev z motivi čebel in cvetja. Na včerajšnjem odprtju sta številne udeležence pozdravila predsednica Sklada Mitja Čuk Stanka Čuk, ki je orisala pot, ki je pripeljala do razstave, in predsednik čebelarskega društva Danijel Novak, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad pobudo z upanjem, da se bo sodelovanje med ustanovama še nadaljevalo. Dogajanje sta popestrila gojenca VZS Mitja Čuk, ki sta v slovenščini podala pregovore, reke in zgodbe o čebelah, v italijanščini pa pesmi o čebelah in naravi. Razstava bo kot že rečeno na ogled do 5. oktobra v dopoldanskih urah med 10. in 12. uro (ob drugih urah po dogovoru). V oktobru načrtujejo pri Skladu tudi predavanje predsednika slovenskih čebelarjev Novaka o čebelarstvu in čebelah ter njihovem pomenu za življenje ljudi. V Gojenci so si dali duška fotodamj@n / TRST Torek, 29. septembra 2015 9 znanstveni festival - Več kot 40 tisoč obiskovalcev, 150 predavateljev Andreoli in nobelovec Moser »kronala« letošnji Trieste Next Več kot 40 tisoč obiskovalcev v treh dneh, 150 predavateljev na 100 različnih srečanjih, morje prostovoljcev in enakopravna zastopanost znanstvenic in znanstvenikov - to je le nekaj podatkov, ki dokazujejo, da Trst postaja zanimivo festivalsko znanstveno prizorišče. Četrta izdaja festivala znanosti Trieste Next je zadovoljila tako obiskovalce kot organizatorje in dokazala, da Trst premore še kaj več ... Že sam pogled v festivalski program je letos obetal veliko. Znanstvene razlage o tem, kako čim dlje živeti, ohraniti zdravje in doseči čim lepšo starost, so bile zanimive in razburljive teme za širšo javnost. Najtežji izziv festivala je bil, kako znanstvene teme predstaviti na poljuden način, pri tem pa ostati na strokovni ravni. A tudi to je organizatorjem uspelo. To je dokazal nedeljski program; dolge kolone ljudi so želele prisluhniti priznanemu italijanskemu psihiatru in avtorju številnih knjižnih uspešnic Vittorinu An-dreoliju in lanskoletnemu dobitniku Nobelove nagrade za medicino Edvardu Moserju. Psihiater Vittorino Andreoli je upravičil sloves strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami. Debato z vplivnim psihiatrom je briljantno povezoval znanstveni novinar in pisatelj Piero Bia-nucci, ki je z gostom analiziral koncept dobrega počutja (ben d'essere). Dobro počutje ni pogojeno z dolgim življenjem, saj lahko to prinese tudi trpljenje. Andreoli je namreč spomnil, da vzporedno z daljšanjem življenjske dobe narašča tudi število bolnikov z Alzhei-merjevo boleznijo. Po nekaterih napovedih naj bi čez deset let živelo 112.000.000 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo (!). »Če ne bomo uspeli najti zdravila za to bolezen, bomo z daljšo življenjsko dobo prinesli tudi dolgotrajnejše trpljenje«, je opozoril psihiater, ki vsem priporoča, naj bodo srečni. In kje po njegovem tiči recept za srečo? V srečni ali bolje rečeno veseli skupnosti, ki dela za skupne cilje in obenem podpira občutek vrednosti posameznika. Pehanje za bogastvo in moč je po An-dreolijevi oceni destruktivno. Indivi-dualizem pa tragičen in brezploden. Alzheimerjeva bolezen, čeprav posredno, je bila tudi tema častnega go- Edvard Moser fotodamj@n sta 4. festivala Trieste Next. Nobelovec Edvard Moser je v deželni palači predstavil svoje odkritje človeškega sistema za navigacijo, ki bo v prihodnosti pomagal pri boljšem razumevanju bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen, kjer so prisotne velike motnje v prostorski orientaciji. Moser je skupaj s soprogo May-Britt nadgradil prvo teorijo možganskega sistema za prostorsko orientacijo, ki sega v leto 1971 (John O'Kee-fe). V besedi in sliki je razložil, zakaj se določene živčne celice v hipokampusu miške (del možganov) aktivirajo, ko je ta v enem prostoru, druge celice pa, ko je v nekem drugem prostoru. S soprogo sta ugotovila, da rešetkaste celice, kot sta poimenovala drugo vrsto živčnih celic, ustvarjajo koordinatni sistem, s tem pa tudi natančno določanje položaja in usmerjanja. Edvard Moser je pred simpozijem odgovarjal tudi na novinarska vprašanja in nam zaupal, da raziskovanje na istem projektu s soprogo ni nič drugače kot s kakim drugim kolegom, ob tem pa dodal, da sta si s soprogo svoje znanstveno delo vendarle nekoliko razdelila: May-Britt se bolj usmerja na oblikovanje in izvajanje poskusov, Edvard pa se posveča predvsem obdelavi in tolmačenju rezultatov. (sč) danes - Srečanje Ženske na socialnih omrežjih V dvorani Bachelet tržaške pravne fakultete (Trg Evropa 1) bo danes ob 17. uri okrogla miza posvečena ženskam na socialnih omrežjih z naslovom Donne nella rete. Usi e abusi dei social media v okviru strokovnega tečaja Ženske, politika in inštitucije. Na srečanju, ki ga bo vodila Elisabetta Vezzosi, bodo sodelovali Benedetta Gargiulo (predsednica združenja LABY), Giuseppe Lauricella (docent univerze v Sie-ni), Flavia Marzano (predsednica združenja Stati Generali per l'lnno-vazione Link Campus University). trieste next - Glasba, kulinarika in anekdote »Fazan povzroči astmo ...« Želodci Nemcev so...»vsemogočni«- Razlike med hrano v srednjem veku in današnjem času Raziskava o srednjeveški in zgod-njerenesančni kuhinji vodi v različne smeri s kulinaričnimi, znanstveno-farma-cevtskimi, literarnimi, kulturnimi, likovnimi, tudi glasbenimi aspekti. Zato je bil dogodek na to temo na sedežu Mestne občina trst - Obisk bavarskih špediterjev Trst so izbrali za letno skupščino Goste je na županstvu sprejel tržaški župan Roberto Cosolini V Trstu se v teh dneh mudi 30-članska delegacija špediterjev z Bavarskega, združenih v ustanovi Logistik Kompetenz Zentrum iz Priena, ki so naše mesto izbrali za kraj njihove letne redne skupščine, ki je potekala v prejšnjih dneh. Sinoči je goste na županstvu sprejel tržaški župan Roberto Cosolini, na srečanju pa so med drugim poudarili potencial tržaškega pristanišča in izrazili upanje, da bi Trst postal alternativa severnoe-vropskim pristaniščem ter upanje v utrditev vezi med Trstom, Bavarsko in Nemčijo. Ogled eksponatov knjižnice priložnost za večdelno prireditev o prehranjevanju med srednjim vekom in moderno dobo, ki je potekala v okviru festivala znanosti Trieste Next. Večer se je pričel v znamenju glasbe s koncertno »pokušnjo« festivala stare glasbe Wunderkammer (ki poleg glasbe in plesa ponuja tudi zgodovinsko obarvane kuharske tečaje Wunderkuche). Umetniški vodja Andrea Lausi je raje poiskal povezave s krajem: čembalistka Alice Forcessini je v stavbi, ki je bila v 19. stoletju zapor, zaigrala namreč izbor skladb iz pomembne angleške zbirke The Fitzwilliam virginal book, ki jo je kopist napisal v zaporu. Forcessinijeva je poučevala in korepetirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kamor se bo vrnila prihodnje leto za izpopolnjevanje. Slovenska izkušnja jo je navdušila: »Oddelek za staro glasbo na ljubljanski Akademiji je čisto nov, zato je vzdušje izjemno spodbudno in ustvarjalno. Poznanje in izvajanje stare glasbe v Sloveniji je relativno novo področje, zato je veliko navdušenja, idej, radovednosti.« Krajšemu koncertu je sledil prvi vodeni ogled razstave La cucina del mortaio e del pestello, ki sta se ga udeležili tudi direktorica knjižnice Bianca Cuderi in občinska odbornica Antonella Grim. Alessandra Sirugo in Cristina Fenu sta uredili razstavo, ki je nastala s knjigami in eksponati mestnih ustanov. O kulinariki in prehranjevanju govorijo stari potopisi, priročniki, kuharske knjige, tudi nakupovalni seznami javnih ustanov ali plemiških družin, ki posredujejo veliko in- formacij o navadah v prejšnjih stoletjih. Dalmatinski pesnik Petar Hektorovic je v 16. stoletju pisal o združevalni moči hrane, ki povezuje onkraj različnih slojev, v resnici pa so ob mizi prišle do izraza velike razlike: veljalo je na primer prepričanje, da je hrana visokih slojev lahko škodljiva za revne, saj jim fazan lahko na primer povzroči astmo. Med raznimi anekdotami, ki jih obiskovalec lahko prebere, so tudi druga bizarna prepričanja: na primer, da so želodci Nemcev »vsemogočni«. Prav gotovo so bile bolj znanstveno utemeljene besede strokovnjakinje za srednjeveško kulinariko Marine Mai, ki je tudi pripravila vse dobrote za sklepno pokušnjo. Poudarila je največje razlike med srednjim vekom in današnjim časom, od zaporedja obrokov do bistvenih razlik med običajnim in prazničnim dnevom. Sestavine so v glavnem iste, takrat pa se je pojavljalo vprašanje konzerviranja hrane preko soljenja ali dimljenja. Sadje je bilo zelo redko in se je v glavnem pojavljajo na mizah bogatašev, ki so na poseben način cenili hruške, medtem ko so kmetje smatrali, da so sadovnjaki precej moteči, saj s krošnjami (in torej senco) ovirajo rast zelenjavnih vrtov. Zanimivega srečanja se je udeležilo veliko, raznolikih obiskovalcev: nekatere je pritegnila znanstvena plat, peščico glasbeni spored, prav gotovo pa je večina najraje zavohala kulinarično ponudbo, če sodimo po navalu na mize in vztrajnem, prav nič bontonskem zadrževanju ob pladnih. Ta je uveljavljena razvada, ki se v stoletjih ni spremenila. (ROP) Revas: stavka in protest Zaposleni v družbi Revas bodo danes stavkali ves dan, med 9.30 in 13. uro pa bodo demonstrirali pred sodiščem. Namen je opozoriti javnost, da so tri mesece brez plače, še vedno pa čakajo na odločitev pristojnega sodnika glede usode tovarne. Javni tožilec Matteo Tripani je namreč pred časom zahteval stečaj podjetja, po večmesečnem pogajanju pa naj bi družbo prevzel nov podjetnik. Koncert simfoničnega orkestra Vladimir Lovec V okviru spremljevalnih dogodkov v sklopu razstave Okus nekega mesta -Trst prestolnica kave, ki je do 8. novembra na ogled v bivši ribarnici na nabrežju, bo jutri ob 18.30 koncert simfoničnega orkestra Vladimir Lovec, ki ga vodi tržaški dirigent Igor Kuret, sestavljajo pa ga mladi glasbeniki iz treh slovenskih glasbenih šol. Na sporedu bodo dela Wolfganga Amadeu-sa Mozarta, Edvarda Griega in Jeana Sibeliusa. Tržaški župan Cosolini sprejel generala Maggioreja Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj dopoldne na županstvu sprejel deželnega poveljnika finančne straže generala Antonina Maggioreja. Šlo je za poslovilni obisk, saj general Maggiore odhaja na novo službeno mesto deželnega poveljnika finančne straže dežele Veneto. Na srečanju sta oba potrdila pozitiven odnos med Občino Trst in poveljstvom finančne straže v znamenju sodelovanja, institucionalne razpoložljivosti, ekipnega duha in dobrega dela v službi skupnosti in teritorija. Roman Pamele Gotti V knjigarni Ubik v Tergesteu bodo danes ob 18. uri predstavili najnovejši roman tržaške pisateljice Pamele Gotti Fuori di 3. Ob avtorici bo govorila novinarka Serenella Dorigo, sodelovala pa bosta tudi igralca Michela Cembran in Damjan Domisel. Štipendije fundacije Ananian V novem avditoriju zavoda Itis v Ul. Pascoli 31 bo danes ob 11.30 potekala prva podelitev štipendij fundacije Ana-nian. Prisotni bodo predsednik fundacije Giovanni Damiani, predsednica zavoda Itis Erica Mastrociani, tržaški župan Roberto Cosolini, rektor Univerze v Trstu Maurizio Fermeglia, dirigent orkestra European Spirit of Youth Orchestra Igor Coretti Kuret in predstavnik podjetja Trieste Trasporti. Emergency v Apuliji Na sedežu Tržaškega fotografskega krožka v Ul. Zovenzoni 4 bo drevi ob 19. uri dr. Vanda Buciol govorila o dejavnosti združenja Emergency na podeželju v Apuliji. Pesmi Marie Terese Atzori V knjigarni Ubik v Tergesteu bodo jutri ob 18. uri predstavili novo zbirko pesmi Marie Terese Atzori 306 Haiku nel pallone. Nepremičnine na spletu V četrtek bodo v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice ob 10. uri predstavili novo spletno stran www.immo-bilitrieste.it za prodajo in nakup nepremičnin oz. dajanje le-teh v najem v Trstu, za katerega je dalo pobudo 52 podjetij, ki se na krajevni ravni ukvarjajo z nepremičninami. O tem bodo govorili predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič, pokrajinski predsednik zveze poslovnih posrednikov FIMAA Andrea Oliva, odgovorni za spletno stran www.immo-bilitrieste.it Filippo Avanzini in soustanovitelj mreže za nepremičninske agente Reopla Patrick Albertengo. Razstava o Barcacci V četrtek bodo v dvorani Arturo Fitt-ke na Malem trgu 2 ob 17. uri odprli razstavo La Barcaccia, njena zgodovina in njen Trst, posvečeno 40-letnici delovanja gledališke skupine La Bar-caccia. Razstava bo na ogled do 10. oktobra od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. Vstop je prost. 10 Torek, 29. septembra 2015 KULTURA / tržaško knjižno središče - Bogat spored dogodkov Uvodna kava s knjigo v znamenju Alojza Rebule Jutri ob 10. uri predstavitev pravkar izdanega 2. Rebulovega zbornika V Tržaško knjižno središčo TS360 se jutri vračajo tradicionalna jutranja literarna srečanja ob kavi. Kava s knjigo je pred leti nastala po zamisli urednice pri Založništvu tržaškega tiska Martine Kafol in urednice pri Mladiki Nadie Roncelli v sodelovanju z Ilde Košuta z željo, da bi se v knjigarni ustvaril prostor za redno srečevanje vseh, ki se ukvarjajo s knjigami in ljubijo branje. Kava s knjigo je tako postala priljubljen trenutek, priložnost za nešteta srečanja, pogovore in dogovore. Po premoru, ko je tržaška slovenska knjigarna bila zaprta, se sedaj kava s knjigo vrača. Kot običajno bo ob sredah ob 10. uri in vsak teden bo na sporedu knjižna predstavitev ali srečanje s pesniki, pisatelji in še z drugimi umetniki. Niz literarnih kav bo jutri uvedla predstavitev Drugega Rebulovega zbornika, o katerem bodo spregovorili urednica prof. Marija Pirjevec in avtorji nekaterih prispevkov Martin Bre-celj, Jadranka Cergol, Miroslav Košuta. Zbornik je nastal ob devetdesetletnici tržaškega pisatelja Alojza Rebule na pobudo Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, ki je visok jubilej po-časitolo tudi s simpozijem. Izdala ga je založba Mladika. Besedila so napisali pisatelji, publicisti in literarni zgodovinarji s Tržaškega in matične domovine: Martin Brecelj, Jadranka Cergol, Jože Horvat, Zoltan Jan, Miran Košuta, Miroslav Košuta, Bogomila Kravos, Martina Ožbot, Boris Pahor, Marija Pirjevec, Tatjana Rojc, Aleksander Skaza in Igor Škamperle. Prvi, obsežnejši tematski sklop, prinaša raziskave o filozofskih, svetovnonazorskih, literarnih, slogovnih in jezikovnih značilnostih Rebulove pisave, drugi pa zaobjema osebne, esejistično obarvane zapise o avtorju in njegovem delu. Gre za znanstveno in spominsko publikacijo, ki s svojo mnogovrstno vsebino dopolnjuje dosedanje obravnave tržaškega pisatelja. Naslednja kava s knjigo bo 7. oktobra, gostja bo novinarka Dela in priloge Pogledi ter prevajalka Agata Tomažič, avtorica knjige Česar ne moreš povedati frizerki (Založba Goga). Sicer pa bodo v novem knjižnem središču, ob kavah s knjigo, tudi drugi dogodki v organizaciji urednic Mladike in ZTT. Že v četrtek ob 18. uri bo na sporedu uvodno srečanje Bralnega oddelek tržaškega PEN centra, na katerem bo Patrizia Vascotto predstavila projekt Na vzhodu Trsta/A est di Trieste o spoznavanju sodobnih literarnih del, ki nastajajo na področju bivše Jugoslavije. Srečanja bodo enkrat mesečno v TKS. Naslednjega dne, 2. oktobra, bodo v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez in ZSŠDI odprli razstavo Slovenski olimpijski medalisti, na kateri bodo razstavili osvojene olimpijske medalje in zbirke znamk s tematiko olimpijskih iger. Športno obarvana bo tudi prireditev GoTo Barcolana from Slovenija, ki bo na sporedu 10. oktobra: Generalni konzulat RS v Trstu in ZSŠDI bosta priredila sprejem slovenskih posadk na regati Barcolana in nagrajevanje jadralnega rallyja Izola-Trst. 14. oktobra bodo na kavi s knjigo predstavili knjigo Patricije Dodič Ljubimje. Zbirka doslej odmomljanih pesmi (ZTT, 2015). 15. oktobra ob 17. uri bodo predstavili znanstveno monografijo Zaire Vidau Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi. Primer slovenske, furlanske in nemške skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini; poleg avtorice bodo na predstavitvi sodelovali Miran Komac, Alenka Florenin, Ksenija Dobrila in Mitja Lovriha. 16. oktobra bodo predstavili Zbornik za Ivanko Hergold, ki ga je uredila prof. Marija Pirjevec, izdalo pa Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Sklad Libero in Zora Polojaz. Na predstavitvi bodo sodelovali Marija Pirjevec, Vlasta Polojaz in Kajetan Kravos. Na srečanju bodo predstavili tudi dokumentarec, ki ga je posnela Ivanka Hergold. gledališče verdi - Simfonična sezona Tokrat »očka« Haydn s svojim Stvarjenjem »Očka« Haydn, kot so ga ljubeznivo imenovali mlajši skladatelji, se je pošteno izčrpal med kompo-niranjem oratorija, ki mu ga je naročil londonski »impresario« Johann Peter Salomon. Ob izteku 18. stoletja žanr ni bil več tako popularen, angleško občinstvo pa je bilo zelo navezano na Haendlove oratorije, zato je Salomon avstrijskemu skladatelju predložil libretto, ki naj bi sledil vzoru nemškega predhodnika: Stvarjenje - Die Schopfung, velikopotezen projekt, ki se je deloma opiral na Sveto pismo, deloma na Miltono pesnitev Lost Paradise (Izgubljeni raj), je postalo mogočna partitura za tri soliste, zbor in dokaj številen orkester (na dunajski premieri l.1799 je igralo kar 120 orkestrašev in pelo 60 pevcev). Haydn si je vneto prizadeval, da bi našel čim bolj učinkovite efekte, ki bi prikazali, kako je Bog ustvaril nebo in zemljo, ločil temo od svetlobe, ustvaril živali in rastline itd., in glede na sredstva, ki jih je imel na razpolago, lahko trdimo, da so bila njegova prizadevanja uspešna. Italijansko praizvedbo je dirigiral Rossini, zato nič čudnega, da je italijanski mojster v Seviljskem brivcu uporabil podobna sredstva za znamenito nevihto, v partituri pa so premnogi skladatelji našli nove prijeme, ki so se v orkestrski leksikon usidrali v 19.stoletju. Pomembno, pa ne posebno popularno skladbo, je v okviru simfonične sezone tržaškega gledališča Verdi izbral dirigent Gianluigi Gel-metti, ki ljubi veličastne, z religioznostjo nasičene skladbe. V treh dneh ni bilo lahko razčleniti partiture, ki traja eno uro in tri četrt, nemogoče se je poglobiti v detajle, zato je bila izvedba solidna, a ne posebno preta-njena. Ovrednotila jo je trojica solistov, ki so bili izbrani s srečno roko: v prvi vrsti sopranistka Angela Nisi, s sladkim, čustveno obarvanim in nežno moduliranim glasom, stilno dovršeno sta pela tudi basist Mirco Pa-lazzi in tenorist Marco Ciaponi, čeprav se nista odlikovala z brezhibno nemško izgovarjavo. K mogočnosti je prispeval tudi zbor, ki ga začasno vodi Alberto Macri'. Veliko instrumentalnih kombinacij - od recitativov, ki sta jih na čembalu in violončelu spremljala Adele D'Aronzo in Tullio Zorzet, do lepih duetov in tercetov (morda najlepših v tretjem delu, ko basist in sopranistka pojeta vlogi Adama in Eve), mojstrsko zgrajenih fug. Skratka, lep dokaz Haydnove suverenosti na kompozicijskem področju, ki je pritegnil pozornost dokaj številnega občinstva ter jo ohranil do konca, kot je bilo razvidno iz dolgih in navdušenih aplavzov. Katja Kralj nov prevod - Nobelovka Alice Munro časopis za kritiko znanosti - V Narodnem domu Ubežnica O preporodu rasizma Rasizem je spet v središču političnega odločanja - Predstavitev danes ob 17. uri Alice Munro velja za mojstrico kratkih zgodb. Uveljavljena kanadska pripovednica (1931) je ravno za svojo izvrstno izpisano kratko prozo leta 2013 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Pri Celjski Mohorjevi družbi pa so pravkar izdali njene kratke zgodbe z naslovom Ubežnica. Nov sveženj kratkih zgodb ponuja zanimiv in pogosto presenetljiv uvid v dileme protagonistov predvsem kanadske polpreteklosti in sedanjosti. Zgodbe gradijo nedramatični zapleti vsakdanjih dogodkov in odločitev, ki se dramatično zapletejo na prizorišču notranjega človekovega dogajanja. Avtoričina empatija včasih meji na avtobiograf- Kanadska avtorica Alice Munro in platnica nove knjige arhiv skost, vendar se vanjo ne ujame. Prav tako pripoved nikdar ne izzveni vdano v usodo, tudi kadar protagonist ugotovi, da beg pred seboj ni mogoč. Alice Munro piše in objavlja že od 50. let minulega stoletja. V slovenskem prevodu so doslej izšla dela Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva (Litera), Preveč sreče (Miš) in Ljubo življenje (Celjska Mohorjeva družba). Pričujoče zgodbe je tako kot Ljubo življenje prevedla Tjaša Mohar, ki pripravlja doktorsko delo Kratka proza Alice Mun-ro v slovenskem kulturnem in literarnem prostoru. (STA) Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo je revija s preko štiridesetletno zgodovino. Danes jo izdajata istoimenski inštitut in založba Beletrina. Njeno 260. številko, ki nosi naslov Rasizem: razrezani svet, bodo danes predstavili v tržaškem Narodnem domu. Urednika Mojca Pajnik in Erik Valenčič sta namreč želela, da bi prva predstavitev potekala ravno v stavbi, ki ima velik simbolni pomen, saj sta jo leta 1920 spremenila v kup pepela prav rasizem in fašistična nestrpnost. Predstavitev bo ob 17. uri v mladinskem oddelku Narodne in študijske knjižnice, ki je s Slovenskim klubom tudi so-organizator dogodka. Na razpravi bodo sodelovali dr. Mojca Pajnik (sou-rednica, predavateljica na FDV), dr. Jože Pirjevec (zgodovinar, predavatelj, član SAZU), dr. Nikolai Jeffs (predavatelj na FHŠ, Koper), dr. Veronika Bajt (raziskovalka na Mirovnem inštitutu) in dr. Egon Pelikan (predavatelj na FHŠ, Koper). Debato bo povezoval novinar in sourednik Erik Valenčič. Urednika pravita, da je razlogov za tokratno številko ČKZ o rasizmu veliko, dovolj je pomisliti na vse ženske, moške, otroke, najstnike, ki zaradi vojne, podnebnih sprememb, ekonomskih ali osebnih razlogov prihajajo v Evropo, kjer jih »čaka rasizem političnih strank in skupin, ki se je iz obskurnosti prestavil v središče političnega odločanja. Tako levi kot desni, zliti v evropski center, zaprti v alienirane institucije, so po-notranjili rasizem kot agendo svojih politik, namesto da bi okrog rasizma zgradili cordon sanitaire.« Rasistične politične stranke so danes kot znano del evropskega parlamenta in drugih institucij odločanja, skrajno desničarske stranke se krepijo in na volitvah dosegajo vidne rezultate. »V tem času so prav tako okrepile članstvo in vidnost v javnosti parami-litaristične, skrajno desničarske skupine na vseh koncih Evrope, ki na zaprtih taborih malikujejo fašizem in nacizem, v javnem življenju pa žanjejo odobravanje s sklicevanjem na patriotizem, t. i. »dobri nacionalizem«. Njihove tarče so migranti, muslimani, Romi, pozivajo k linču LGBT-ljudi, slavijo vojno in holokavst. Doživeli smo ponovno legitimacijo in z njo preporod rasizma, ob hkratnem izgonu pojma rasizem iz političnega besednjaka, ko nas politične elite prepričujejo, da rasizma ni več.« Urednika sta v številki, s katero želita »razkriti maske rasizma ter opozoriti na njegovo živost in vseprisotnost«, zbrala kar 23 prispevkov. Njihovi avtorice in avtorji so: Mojca Pajnik, Gio-vanna Campani, Vlasta Jalušič, Gal Kirn, Egon Pelikan, Irena Šumi, Ana Frank, Iztok Šori, Roman Kuhar, Nina Meh, Adin Crnkic, Veronika Bajt, Boris Vezjak, Zarja Protner, Gabriella La-zaridis, Vasiliki Tsagkroni, Edma Aja-novic, Stefanie Mayer, Birgit Sauer, Erik Valenčič, Irina Vincic, Maša Pavlič, Nena Močnik, Ildiko Barna, Živa Humer in Mojca Frelih. (pd) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 29. septembra 2015 1 3 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Letošnji Okusi na meji podrli vse rekorde Praznik bo postal festival, potrošnja zrasla za tretjino »Okusi na meji niso več navadna "šagra": postali so pravi festival. Prihodnje leto bomo iz našega praznika dokončno naredili festival enogastro-nomije in obmejnih kultur. To značilnost bomo poudarili preko koncertov, dogodkov in razstav,« pravi goriški župan Ettore Romoli, ki je včeraj skupaj z odbornikoma Arianno Bellan in Štefanom Ceretto komentiral velikanski uspeh letošnje poulične prireditve. Po županovih ocenah se je praznika udeležilo preko 500 tisoč obiskovalcev - lani jih je bilo okrog 450 tisoč -, prodaja hrane in pijače pa se je v povprečju povišala za okrog 30 odstotkov. Nekatere stojnice, kot je bila to-skanska na križišču med ulicama Roma in Crispi, so svoje dobrote razprodale pred zaključkom prireditve. Madžari so prodali 43 tisoč kolačev, balkanske stojnice pa okrog 39 tisoč ple-skavic. V britanski vasici na Travniku so natočili kar 4500 litrov piva Guinness, zadruga gradeških ribičev pa je prodala poldrugo tono rib in morskih sadežev. Zelo veliko zanimanja je bilo orientalsko vas, kjer je bilo treba v vrsti čakati kar nekaj časa, veliko več dela kot v prejšnjih letih pa so imeli tudi upravitelji stojnic v Ulici Boccaccio. »V Ra-štelu je bila taka gneča, da bomo morali prihodnje leto razmisliti o uvedbi enosmernega prometa,« se je pošalil Romoli in izpostavil, da je za organizacijo v celoti poskrbela občina s svojim osebjem. »Zahvaliti se želim vsem uslužbencem, pa tudi tiskovnemu uradu, podjetju Šalus, prostovoljcem in silam javnega reda,« je dejal Romoli. Ce-retta je posebej pohvalil prostovoljce in izpostavil, da so znali rešiti marsikatero težavo. Odličen je bil odziv obiskovalcev iz drugih pokrajin - z izrednimi vlaki se je v Gorico pripeljalo 17 tisoč ljudi -, številni pa so izkoristili čezmejni vlakec in brezplačne avtobuse, ki so mestno središče povezovali s parkirišči. Hujših prometnih težav, če izključimo kolone in divje parkiranje, ni bilo. Sile javnega reda so nekajkrat intervenirale zaradi ljudi, ki so pregloboko pogledali v kozarec, hujših izgredov in pretepov pa ni bilo oz. so jih možje postave pravočasno prekinili. Dva semaforja med uli- cama Roma in Crispi ter na Travniku sta bila poškodovana, redarji pa so enega že popravili. »Bal sem se, da nam bo muhasto vreme pokvarilo prireditev, a se to ni zgodilo. Pomemben doprinos je dala navzočnost Tine Maze, velik uspeh pa so imela tudi srečanja s Parodijevo, Craccom in drugimi predavatelji. Udeležilo se jih je okrog 4000 ljudi, zato bomo po tej poti nadaljevali,« pravi Ro-moli, po katerem bodo prihodnje leto poskrbeli tudi za večje število stranišč, saj jih letos ni bilo dovolj. (Ale) videoposnetek na www.primorski.eu Gneča v Raštelu bumbaca gorica - Na Okusih na meji slovenski predsednik Borut Pahor »Tinina zgodba naj navdihuje nove generacije športnikov« Pahor, Romoli, Massi in Mazejeva bumbaca Uspeh letošnjih Okusov na meji je v nedeljo kronal obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. »Nisem se mogel upreti, da ne bi prišel v Gorico. Prvič, tu je skoraj moj dom, drugič pa je danes za mesto prav poseben praznik. Veliko je ljudi, magnet pa so verjetno tudi Tina, Andrea in njuna zgodba, ki je sijajna slovenska športna zgodba in bo taka za vedno ostala. Tukaj uživam, zelo je lepo,« je Pahor povedal ob prihodu na prireditev, kjer je obiskal stojnico Team to aMaze House. Ob slovenski smučarski zvezdi Tini Maze, Andrei Massiju in drugih članih ekipe Team to aMaze je predsednika na Trgu Sv. Antona pričakal tudi župan Ettore Romoli, ki mu je Pahor čestital za »čudovito prireditev«. »Moj obisk je poklon Tinini zgodbi, ki je navdihujoča za generacije mladih športnikov. Zdi se mi vredno, da si ogledajo ta prostorček ter se navdušijo za nove športne dosežke. Bogve čemu bomo še priča!« je povedal predsednik Pahor, ki se je v Tinini hiški zadržal približno eno uro. štarancan - Občinski svet Pri ustanavljanju unije pokazali več složnosti Med današnjim zasedanjem bo na vrsti drugo glasovanje V Štarancanu bo danes zasedal občinski svet in drugič glasoval o sprejetju statuta medobčinske unije Kras - Soča - Jadran. Kot v raznih drugih občinah na prvem zasedanju niso dosegli dvotretjinske večine, saj sta občinska svetnika liste Alternativa per Staranzano Adriano Ritossa in Pasquale Pusateri zapustila dvorano, medtem ko so se svetniki liste Forza Italia in Gibanja 5 Zvezd vzdržali. Statut nove medobčinske unije so že na prvem zasedanju podprli svetniki večine, potem ko so bila v prejšnjih dneh njihova mnenja o združitvi občin Tržič, Ronke in Štarancan de- ljena; nekateri so se izrekli za združitev, nekateri pa proti. »Ustanavljanje unij je prvi korak v smeri sodelovanja, saj je na voljo vedno manj finančnih sredstev za delovanje občin,« poudarja načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Michele Rossi, medtem ko Ritossa obtožuje občinsko upravo, da v razpravo o deželni reformi krajevnih uprav ni vključila občanov. Po njegovih besedah prinaša reforma deželnega odbornika Paola Panontina nove stroške. »Namesto štirih pokrajin bomo imeli 17 medobčinskih unij,« opozarja Adriano Ritossa. marina julia - Čistili plažo Med odpadki tudi obglavljena želva V Marini Julii so v soboto čistili plažo v okviru prireditve Očistimo svet, ki jo že več let prireja zveza Legambiente. Ob parkirišču za plažo so našli pravo divje odlagališče; ob robu grmičevja je bilo cel kup avtomobilskih pnevmatik, nekaj praznih jeklenk in delov starih avtomobilov. Ob makadamski cesti, ki povezuje Marino Julio s štarancansko plažo, pa so našli blazino, pnevmatiko in nekaj vreč smeti. Več odpadkov je na plažo naplavilo tudi morje; med kosi stiroporja so našli tudi obglavljeno želvo vrste Caretta Caretta, ki jo je verjetno poškodoval kak motorni čoln. Med udeleženci je bilo dvesto otrok; na čiščenje plaže so se odpravili tudi učenci slovenske osnovne šole iz Romjana. Kup zbranih odpadkov bonaventura APrimorski ~ dnevnik gorica - EZTS nesoglasij prenesli sejo Za včeraj napovedana seja skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO je preložena. Na dnevnem redu je bila predvidena seznanitev članov s pravilnikom za notranje delovanje EZTS GO: člani skupščine so se zbrali v dvorani goriškega občinskega sveta, pravilnika pa niso dobili v vpogled. Še pred začetkom zasedanja je namreč na dan prišlo nekaj nesoglasij glede akta, ki bo določal tudi postopek za uporabo sredstev za projekte EZTS - pomisleke je izrazila predvsem no-vogoriška občina -, zato so se navzoči odločili, da sejo prenesejo. Goriški župan Ettore Romoli pravi, da dogodka ne gre dramatizirati. »Pred sejo očitno ni bilo vse usklajeno, zato je na slovenski strani prišlo do nesporazuma. Nova Gorica je hotela stvar izpeljati na en način, predsednik na drugi, zato se bodo srečali v sredo in se o tem pogovorili. Nato bomo ponovno sklicali sejo in odobrili pravilnik: menim, da bo problem v nekaj dneh odpravljen,« je povedal župan. »Pravilnik je interni akt, ki govori o notranji organiziranosti, ugotovljeno pa je bilo, da je treba določene stvari še uskladiti in poenotiti,« je razložila članica skupščine Andreja Trojar Lapanja, ena od petih članov skupščine, ki zastopa novogoriško mestno občino. »Danes bi se seznanili s tem, kako bo EZTS notranje organiziran, da bo zagotovil tudi možnost implementacije oz. izvedljivost sredstev, ki jih namenja program čezmejne-ga sodelovanja. Ko bo torej program potrjen in bo potrjeno dejstvo, da ima EZTS možnost počrpati 10 milijonov, se bo moral ustrezno organizirati,« pojasnjuje sogovornica. Zakaj je bila torej seja preložena? »Želelo se je, da je procedura pravilna s tega vidika: kdo od obstoječih organov, ki jih določa statut, obravnava, sprejema in potrjuje. Verjetno je prišlo do nepoenotenega gledanja. Določena tolmačenja vsebine so bila neusklajena, zato je bilo smiselno zadevo zamakniti,« pojasnjuje Andreja Trojar Lapanja in dodaja: »Na določene zadeve so bila različna gledanja - lahko se zgodi, da do različnih razumevanj pride zaradi razlik v pravnih redih obeh držav. Večina potreb po preveritvi je bila predlagana s strani Mestne občine Nova Gorica.« Ugotovljeno pa je bilo tudi, da bo treba obstoječi slovenski prevod statuta dati ponovno v preverbo, saj je pri pravnih zadevah pomembna vsaka beseda. »Skratka, šlo je za zadeve operativne narave, ki jih je potrebno preveriti, ker so se različno tolmačile,« zaključuje sogovornica. Drugi pa izpostavljajo, da bi zaplet s pravilnikom lahko imel vse prej kot zanemarljive posledice oz. bi lahko privedel do zamud, saj EZTS »brez pravilnika ne more uporabljati evropskih sredstev«. Kljub pomirjujočim besedam goriškega župana in Lapa-njeve je dogajanje med navzočimi člani skupščine ustvarilo kar nekaj negodovanja, zaznati pa je bilo predvsem zaskrbljenost, da bi se postopek lahko zakompliciral. »Prepričan sem, da se vsi zavedamo velike odgovornosti, ki jo imamo v tem trenutku, ko moramo poskrbeti za čim prejšnjo uresničitev dveh projektov, za katera je EZTS GO prejel deset milijonov evrov. Ne moremo si predstavljati, da bi katerikoli egoistična težnja lahko načela koncept, na katerem sloni evropsko združenje in ki predstavlja tako veliko perspektivo in izziv za naše skupno urbano območje. To bi bilo neodgovorno dejanje, ki bi imelo negativne posledice za naš prostor. Vsi se moramo zavedati, da je EZTS nadgradnja dosedanjega sodelovanja med občinami: EZTS je evropski organ, ki dejansko predstavlja sintezo interesov vseh. Prepričan sem vsekakor, da je šlo danes (včeraj, op.p.) le za zaplet, ki bo v kratkem rešen in da bodo vsi akterji prepričano sodelovali v skupno korist. Medsebojno zaupanje je namreč ključ uspeha,« je dejal koordinator komisije za urbanizem Livio Semolič. (km, Ale) 12 1 4 Sobota, 26. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Nekoč je bila velika usnjarna Jakil iz Rupe v Karlovac Če nas pot zanese v Rupo, nam bo v oči padel ulični kažipot, na katerem piše Ulica Andreja Jakila. Domačini dobro vedo, kdo je bil človek s tem imenom, dvomimo pa, da bi poznajo tudi drugi. Andrej Jakil je bil iz Ru-pe in je že kot mlad pokazal podjetniško žilico. Vse to se je dogajalo pred prvo svetovno vojno in iz majhne obrtniške delavnice je v Rupi nastala velika usnjarna, ki je zaposlovala veliko domačinov. Podjetnik Jakil je kupil tudi tovarno v Karlovcu na Hrvaškem in tja preselil del proizvodnje in tudi nekaj delavcev iz Rupe in sosednjih vasi. Po prvi svetovni vojni je Jakil obnovil deloma porušeno tovarno v Rupi, a je vsled vedno hujšega pritiska fašističnih oblasti vso proizvodnjo preselil v Karlovac. Po smrti Andreja (1926) so njegove delo nadaljevali njegovi nasledniki. O vsem tem je bilo govora pred dnevi v sovodenjski občinski knjižnici, kamor je v goste prišel prof. Mirko Butkovic iz Karlov-ca, naslednik ene od rupenskih družin, ki so pomagale razvijati usnjarsko industrijo na Hrvaškem. Prisrčno srečanje med domačimi in izseljenimi Rupenci je uvedla sovo-denjska županja Alenka Florenin, ki je pozdravila pobudo in izrazila željo, da bi se občasni stiki razvili na razna področja človekovega udejstvovanja. Zgodovinska dejstva o pomembni vlogi Andreja Jakila v razvoju usnjarske industrije je uokviril zgodovinar Branko Marušič, ki je izpostavil dejstvo, da so se mnogi Slovenci uveljavili v raznih vejah gospodarstva. Glavno besedo pa je imel Mirko Butkovic, profesor v pokoju na univerzah v Karlovcu in na Reki. S pomočjo vi-deoposnetkov je v hrvaščini opisal zgode in nezgode tovarnarja Jakila, njegove družine in družin iz Rupe, ki so prispevale h gospodarskemu razvoju Karlovca. Ponovno je »odkril« tudi že nekoliko zamegljeno zgodovin- sko dejstvo, da slovenski priimki na »-ič« prihajajo iz hrvaških dežel in so jih k nam zanesli ljudje, ki so v prejšnjih stoletjih bežali pred Turki. »Razni Butkoviči, Tomšiči, Fer-letiči, Pavletiči, Tomažinčiči so se praktično vrnili domov,« je nekoliko v hecu povedal prof. Butkovic. Ti priimki so še danes prisotni v Karlovcu in drugod po Hrvaškem, žal pa je izginil priimek Jakil, ki je bil pobudnik vseh teh preselitev. Povezavo med Karlovcem in našimi kraji je predstavljal tudi 96. karlovški pehotni polk, ki se je med prvo svetovno vojno bojeval na naših tleh. Na te vojake še danes spominjajo tri obeležja: spomeniki na bivšem vojaškem pokopališču pri Vižintinih, v dolinici blizu Lokvice na Krasu in na vojaškem pokopališču v Črničah. Na srečanju je bil prisoten tudi Josip Pavlic po rodu iz Karlovca, ki že veliko let živi v Solkanu in je tudi zaslužen, da je prišlo do teh stikov. Na koncu je bila izražena želja, da bi v Rupi postavili spominsko ploščo Andreju Jakil. (vip) Srečanje v sovodenjski knjižnici bumbaca m C ■ ' 4. TL ' 1 T V -"L/ V, \ Jyjjjr 1F % \ tj" r -, Hnu / M TO j »Vrvi« Maria Luisa foto vip Posthumna razstava likovnika Maria Luisa Še nekaj dni bo na ogled posthum-na slikarska razstava goriškega ustvarjalca Maria Luisa. Kakih dvajset njegovih del je razstavljenih v galeriji državne knjižnice v Ulici Mameli v Gorici. Mario Luis je bil zobozdravnik in je preminil lansko leto. Ni bil poročen in ni imel potomcev, tako da njegova dela hrani njegova sestrična Costanza Luis, sicer profesorica na slovenskih šolah. Pobudo za razstavo sta dala organizatorja tovrstnih prikazov Maria Grazia Persolja in Ernesto Paulin. Ob priložnosti je bil natisnjen tudi lepo oblikovan prospekt s prikazom nekaterih Luiso-vih del in s kritično noto, ki jo je pripravil umetnostni kritik Giovanni Puntin. Med drugim je zapisal, da v Luisovih delih ni empatije: anatomski labirinti, snopi živcev in eksistenčne nedri vznemirjajo, odbijajo. Luisove stvaritve, je še napisal Giovanni Puntin, so kot drobna pika daleč na morju, ki počasi postane ladja in čim pomisliš, da jo zagrabiš, iznenada postane ponovno pika. Naslov razstave je Anamorfoza, njen ogled pa je možen vsak delovnik od 10.30 do 18.30 ure. Vstop je prost. (vip) podsabotin - Mladi se ne bojijo ostati doma Iz stare briške domačije ustvarili turistično kmetijo štandrež Flamenko pri Turriju V okviru festivala Across the Border V štandreški gostilni Turri bo danes ob 20.30 večer flamenka, ki ga prirejajo v okviru festivala Across the Border. Nastopil bo kvartet Faustino Fernandez iz južno-vzhodne Španije; sestavljajo ga Faustino Fernandez (kitara), Tomas Navarro (kitara), Daniel Lopez (cajon) in Angel Val-degrama (klaviature). Glasbeni dogodek prirejajo kulturna zadruga Maja iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici, Folk Clu-bom iz Buttria, gostilno Turri in štan-dreškim kulturnim društvom Oton Župančič ob pokroviteljstvu SKGZ in dežele FJK. Vstop je prost z možnostjo večerje. Za rezervacijo naj se zainteresirani neposredno obrnejo na gostilno Turri (tel. 0481-21856). Starejši Brici vedo povedati, da je kmetija pri Bregarju v Podsabotinu stara okoli tri stoletja. Predniki mladega Domena Drufovke, ki pripada že šesti generaciji, ki si na tisti kmetiji služi kruh, bi bili na svojega potomca zagotovo ponosni: kljub zaostrenim gospodarskim razmeram se je odločil za obnovo stare domačije in ji vdahnil še dodano vrednost. »Vedno sem si želel, da bi iz te domačije naredil turistično kmetijo. Letos mi je to uspelo,« s ponosom pove mladi gospodar. »Pri vsem skupaj me je najbolj gnala želja, da bi kmetiji dodal vrednost. Velika je, zakaj torej ne bi tukaj ustvarili delovnih mest, da bi se lahko od nje družina preživljala? Nikoli nisem razmišljal, da bi se zaposlil kje drugje. Tukaj mi je všeč. Cenim moje prednike in vse, kar so naredili in upam, da bo tudi meni uspelo,« pojasnjuje Domen Drufovka razloge zaradi katerih vztraja v domači vasi. Že od mladih nog ga je zanimal turizem. »Leta 2009 sem pridobil gradbeno dovoljenje za stavbo, oče mi je kot mlademu prevzemniku prepisal kmetijo in tako sem začel svojo zgodbo,« pripoveduje Domen. Obnova objekta je veljala 350.000 evrov. 60 odstotkov sredstev je pridobil iz evropskih Letnica na strehi prikazuje letnico 1814 (levo); Tereza in Domen iz turistične kmetije Pri Bregarju (desno) foto k. m. sredstev za razvoj podeželja. »Največja težava pri celotnem projektu je bila je birokracija. Razumem, da red je red, to spoštujem. Časovno pa se vse preveč vleče, administrativni postopki bi lahko hitreje tekli,« pravi Domen. Z obnovo objekta so tako začeli decembra 2013, zaključili so jo letošnjega maja. »No, na poti sem med vso dokumentacijo srečal tudi bodočo ženo,« se namuzne Domen, ki turistično kmetijo sedaj upravlja skupaj z ženo Terezo. Iz stare domačije je družina ustvarila turistično kmetijo s štirimi sobami, v katerih imajo skupno deset postelj za goste, v večnamenskem prostoru pa lahko pogostijo tudi večje skupine. Mladi par je ohranil več generacij uveljavljeno ime kmetije. O imenu Pri Bregar-ju, pričajo tudi stari cerkveni zapisi v Koj-skem. »Starejši vaščani pravijo, da je kmetija stara okoli tristo let,« pravi Domen Dru-fovka. Da objekt tam stoji že vsaj dvesto let, pa priča letnica na enem od strešnih kor-cev, na katerem je zapisano leto 1814. Spominu na prednike se je družina Drufovka oddolžila na poseben način: sobe, ki jih oddajajo turistom, nosijo krstna imena nono-tov in pranonotov ... Kmetiji pripada še 30 hektarjev zemljišča. »Od tega je več kot polovica gozda. Imamo sedem hektarjev vinogradov, dva hektarja intenzivnih in dva hektarja in pol ekstenzivnih sadovnjakov, od tega je več kot pol marona - kostanja, kateremu zadnja leta sicer slabo kaže zaradi šiškarice. Upam, da se bo kmalu popravil. Kostanj je bil namreč v preteklosti velik vir dohodka za to kmetijo,« razloži Domen, ki prihodnost zase in za svojo družino vidi na domačiji, ki jo odslej dopolnjuje s turizmom. Kljub temu, da so z obnovo objekta komaj zaključili, že načrtuje nove investicije. Enodnevnih gostov je v Goriških Brdih sicer veliko, vsi tisti, ki ponujajo tudi sobe, pa si želijo, da bi se turisti zadržali čim dlje. »Topa lahko storimo z dodatno ponudbo. Zato bomo ob domačiji uredili še bazen, rad bi tudi stekleničil vino pod svojo blagovno znamko,« razkriva. S koncem maja so začeli že gostiti prve obiskovalce, doslej so pri njih že prespali gostje iz Slovenije, Italije, Avstralije, Irske, Nemčije in Avstrije. Kaj bi Domen Drufovka s kmetije Pri Bregarju svetoval mladim, ki se podajajo na podobno pot? »Samo s kmetijo bo vsa družina težko preživela, to dosežeš le z dodatnimi investicijami, kar pa ni enostavno. Kaj bi svetoval? Tvegajte in ne imejte strahu!« (km) gorica - V četrtek Srečanje z Zlobcem Ciril Zlobec Ob devetdesetletnici Cirila Zlobca prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Zvezo slovenskih kulturnih društev, Glasbeno matico iz Gorice, s Forumom za Gorico in goriško državno knjižnico posebno srečanje, na katerem bo častni gost ravno slovenski pesnik in pisatelj. Ciril Zlobec se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu, ki je vse do danes ostal ena osrednjih tem njegovega pesništva. Prve pesmi je Zlobec objavil v partizanskem tisku, prvo zbirko Pesmi štirih (1953) skupaj s Kovičem, Menartom in Pavčkom, sledile so zbirke Ljubezen, Najina oaza, Vračanja na Kras, Kras, Pesmi, Mojih sedemdeset in druge. Zlobec je avtor tudi dveh romanov ter petih knjig esejev in publicistike. Veliko tudi prevaja, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine. Osemnajst njegovih knjig je tudi prevedenih v tuje jezike. Slovenski pesnik je za svoje literarno delo prejel več domačih in tujih literarnih nagrad, med njimi Prešernovo, Župančičevo in Kajuho-vo nagrado. Je tudi prejemnik več domačih in tujih državnih priznanj, med njimi zlatega znaka svobode in naslova komendnik Republike Italije. Srečanje v Kulturnem domu v Gorici bo v četrtek, 1. oktobra, s pri-četkom ob 18. uri. Pesnika bo predstavila prof. Nadja Marinčič iz Gorice. Srečanje sodi v okvir projekta Bunker 15-18, ki ga prireja goriški Kulturni dom v sodelovanju z deželo Furlanijo Julijsko krajino. Fašistični rasizem Na sedežu Foruma v Ulici Ascoli v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Il razzismo fascista. Trieste, 18 settembre 1938«, ki sta jo uredila Claudio Venza in Claudio Cossu. V njej so zbrani posegi s posveta o fašističnem rasizmu, ki so ga izpeljali v Trstu pred dvema letoma. Spregovorili bodo prof. Claudio Venza, Silva Bon, predsednica središča Gasparini, in predsednik inštituta za zgodovino odporništva Franco Cecotti. Predvajali bodo video z Mussolinijevim govorom v Trstu leta 1938. Industrijska dediščina Dnevom evropske kulturne dediščine se pridružujejo tudi v Goriškem muzeju. Na gradu Krom-berk bodo današnji večer z začetkom ob 20. uri posvetili industrijski dediščini na Goriškem. Na večeru bosta spregovorila Branko Marušič in Aleksandra Pavšič Milost. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 29. septembra 2015 1 3 podgora - 40-letnica spomenika in društva Paglavec Potrdili vrednote in povezanost: morda z drugačnim izražanjem, a z enakim notranjim poletom Slavnostni govornik Aldo Rupel (levo); recitatorka Irena Breganti in polaganje vencev (desno) V Podgori je bilo v nedeljo dopoldne slovesno. Domačini in gostje so se zbrali pred spomenikom padlim v NOB, da bi obeležili 40-letnico njegove izgradnje ter hkrati tudi 40. jubilej slovenskega kulturnega in rekreacijskega društva Andrej Paglavec. Ta je slovesnost priredil skupaj s podgorsko sekcijo VZPI-ANPI in v sodelovanju s Prosvetnim društvom Podgora; prireditev so podprli pokrajinska sekcija VZPI-ANPI, Zveza slovenskih kulturnih društev in Čedajska banka, na pomoč je priskočil tudi goriški Kulturni dom. Program je bil zasnovan kot preplet pesmi, recitacije in nagovorov, ki je simboliziral kronologijo upora proti okupatorju. Zbor Mirko Špacapan iz Podgore je pod vodstvom Petra Piriha zapel pesem Soči, nato pa sta združena zbora Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba pod taktirko Zulejke Devetak zapela Naglo puške smo zgrabili. Recitatorja Irena Breganti in Jurij Klanjšček sta posredovala pesmi Mateja Bora in Otona Župančiča, ki govorita o pohodih, svobodi, visoki zavesti, črnih vranah ter sokolih in orlih nad njimi, nakar so bili ponovno na vrsti pevci zborov Skala in Jezero, ki so intonirali po-narodelo garibaldinsko pesem Bella ciao. Borbeno vzdušje se je z recitacijo žalo-stinke Smrt v Brdih in stihov Otona Župančiča, ki so vklesani v ljubljanskem spomeniku narodnim herojem, prevesilo v otožnost: sledila sta minuta molka in polaganje vencev. Glavni govornik je bil profesor Aldo Rupel, ki se ni zaustavil pri uporu in vzrokih zanj, ampak se je osredotočil na pomen, ki ga je gradnja spomenika imela za podgorsko skupnost. »Vse od dneva osvoboditve pred 70 leti Podgora ni videla tolikšne množice, ki se je zbrala zato, da bi ob odkritju spomenika padlim obnovila svojo protifašistično zavest in zvestobo. Množična prisotnost je imela utemeljene vzroke in vsi govorniki so to poudarili: s postavitvijo spomenika je Podgora potrdila svojo protifašistično zavednost, kar je primerno tudi danes, ko se dogaja, da fašistično usmerjeno gibanje odpira nove sedeže tudi na našem ozemlju,« je dejal Rupel, ki je mislil na odprtje sedeža gibanja CasaPound v Gorici. »Pri nas ni mesta za izzivanja in pogrevanja starih nasprotovanj, kaj šele iredentizma, ki so ga izrazili med svojo sicer mirno manifestacijo pred nekaj meseci pripadniki tega gibanja,« je še dejal. Rupel je nato obnovil zgodbo spomenika od same zamisli, ki se je izoblikovala med zimskim izletom SPDG, do položitve temeljnega kamna, prostovoljnega dela, zbiranja sredstev in velikega slavja ob odkritju, ki je potekalo 28. septembra 1975. »In sedaj? Tu smo, da potrdimo tisto dogajanje, tiste vrednote, tisto povezanost. Morda z drugačnim izražanjem, a z enakim notranjim poletom, vztrajnostjo, na drugačnih barikadah, ob drugačnih ovirah, Vstajenje Primorske so skupaj zapeli podgorski, gabrski in doberdobski pevci (desno) bumbaca nepravičnostih, celo krivicah, socialnih in pogosto celo kulturnih. Le iz pretirane zasebnosti je potrebno izskočiti, iz apatičnosti, iz občutka zadrege, ko se izpostavimo pred drugimi. Tudi drugi okoli nas se verjetno ne odzivajo zgolj zaradi zadrege, da bi se pokazali zavzete za skupno stvar, čeprav po tiho potrjujejo, da nekaj na splošno v družbi in v evropskih razsežnostih škripa, da ni etično, ni pravično!« je dejal Rupel in zaključil s posvetilom, ki ga je Bruno Podveršič namenil 53 padlim Podgorcem. Napovedovalka Tamara Peteani je k mikrofonu povabila občinskega odbornika Stefana Ceretto, pokrajinskega odbornika Federica Portellija in pokrajinskega podpredsednika zveze VZPI-ANPI Maria Lavrenčiča. Prvi je spregovoril o pomenu spomina in nesmislu vojn (pri tem se je sicer nerodno izrazil in dejal, da je 53 Podgorcev padlo »zaman«, kar je povzročilo precej negodovanja), Portelli pa je izpostavil, da je treba vrednote odporništva gojiti vsak dan, kar bi morali početi tudi politiki. Tudi on je omenil gibanje CasaPound. »Dejstvo, da so "fašisti tretjega tisočletja" odprli sedež v središču mesta, mora biti motivacija, da še bolj izpostavimo vrednote, v katere verjamemo,« je zaključil Portelli. V imenu združenja partizanov je La-vrenčič povedal, da 40-letnica podgorskega spomenika ni pomembna le za Podgorce, ampak za širšo skupnost: »Naša dru- žba je postavljena pred pomembne izzive. Spraševati se moramo o pomenu NOB in odporništva: zakaj so ti ljudje dali življenje? Kaj sta zanje pomenili svoboda in pravična družba? To, kar imamo danes?« Po nagovorih je Jurij Klanjšček z recitacijo uvedel v zadnjo pesem, Vstajenje Primorske, ki so jo podgorski, gabrski in doberdobski pevci zanosno zapeli vsi skupaj. Nato so organizatorji udeležence povabili na sedež društva Paglavec: ob prigrizku sta bili na voljo razstava fotografij ter posnetki iz časa gradnje in odkritja spomenika, ki so vzbudili kar nekaj zanimanja. Ob gostih - prišli so števerjanska in sovodenjska županja Franka Padovan in Alenka Florenin, deželni predsednik SSO Walter Bandelj, pokrajinski predsednik SKGZ David Peterin, predsednica slovenske konzulte pri goriški občini Majda Bratina, predstavniki Zveze borcev iz Nove Gorice in pobratene sekcije Rasti-slav Delpin, Nataša Paulin za ZSKD, predsednik Kulturnega doma Igor Komel, predsednik pokrajinskega sveta SSk Silvan Primosig ter občinski svetniki Ma-rilka Koršič, Giuseppe Cingolani in Oli-viero Furlan - so se slovesnosti pri spomeniku seveda udeležili še živeči podgorski borci - Ivan Bregant, Severin Okroglič, Edi Maligoj in Izidor Sirk (odsoten je bil le Rikardo Bizjak) -, ki so k spomeniku položili vence. števerjan - Dramski skupini F.B. Sedej priznanje na Linhartovem srečanju »Aulularia domiselna uprizoritev antičnega komedijskega besedila« V Števerjanu se veselijo novega uspeha članov dramske družine društva F.B. Sedej, ki so se s finalnega dela 54. Linhartovega srečanja v Postojni vrnili z diplomo za »likovno celovitost predstave«, in sicer Plautove Aulularie. »Člani dramske družine društva F.B. Sedej se po nastopu na finalnem delu 54. Linhartovega srečanja v Postojni zahvaljujemo vsem sodelavcem in prijateljem, da so z nami delili to zahtevno in obenem izjemno izkušnjo, ki smo jo uspešno doživeli že drugič zapovrstjo. Z ostalimi šestimi skupinami v finalu smo si poleg odra delili delo in aplavze, pohvale in različna mnenja o naših predstavah. Lepo je bilo še enkrat stopiti na tiste deske in pod tiste reflektorje, ki so bili letos sen 124 prijavljenih skupin,« poudarjajo člani števerjanske dramske družine. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali igralka Nataša Barbara Gra- čner, docent za francoski jezik in jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani Primož Vitez in režiser Predrag Stojmenovic, je letos podelila štiri Matičke in tri posebna priznanja. Vse Matičke, in sicer kar dva za odrsko uprizoritev (Žiga Medvešek in Nejc Jezernik), najboljšo režijo (Tomaž Kranjc) in najboljšo predstavo v celoti je prejelo društvo Zarja iz Trnovelj pri Celju za predstavo Blazinec Martina McDonagha. Priznanja so prejeli Živko Beškovnik za nastop v igri Blazinec, mlajša gledališka skupina društva Planina iz Sele na avstrijskem Koroškem za oblikovanje son-gov v Brechtovi predstavi Opera za tri groše in števerjanska dramska družina za likovno celovitost Plau-tove Aulularie. Priznanja je podelil direktor festivala Matjaž Šmalc, v motivaciji k priznanju pa je strokovna komisija napisala: »Dramska družina Slovenskega katoliškega Števerjanska Aulularia prosvetnega društva Frančišek Bor-gija Sedej je predstavila domiselno uprizoritev antičnega komedijskega besedila Plautove Aulularie. Njihova predstava se izrazito odlikuje z dognanimi vizualnimi rešitvami, ki po eni strani natančno členijo odrski prostor, po drugi pa ponujajo celovito likovno podobo predstave, v kateri se iz prizora v prizor oblikujejo prepričljive in estetsko presežene gledališke slike. Števerjanska predstava je premišljeno dodelana likovna kompozicija.« Od sedmih gledaliških skupin, ki so se uvrstile v finalni del Linhartovega srečanja, so bile deležne nagrad in priznanj le tri. Brez nagrad so ostali Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, ki je nastopilo s kar dvema predstavama, Koroški deželni teater in društvo Janko Živ-ko iz Poljčan. »Vse uprizoritve so bile na zelo visokem nivoju,« je v uvodnem nagovoru na zaključnem večeru povedala predsednica strokovne žirije Nataša Barbara Gra-čner, kar daje še večjo vrednost priznanju, ki so ga prejeli števerjanski igralci. 1 4 Torek, 29. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / Voznica zbila otroka V nedeljo se je na Kidričevi ulici v Novi Gorici v prometni nesreči hudo poškodoval 11-letni otrok. Nesreča se je zgodila ob 15.15, ko je 26-letna voznica z osebnim avtomobilom znamke Wolksvagen golf peljala po Kidričevi ulici iz smeri Perla proti nebotičniku. Ko je pripeljala do prehoda za pešce med Bevkovim trgom in občinsko stavbo, je z njene leve smeri po prehodu za pešce pripeljal 11-letni otrok na skiroju. »Ko je voznica pripeljala do prehoda za pešce, ni omogočila 11-letne-mu otroku na skiroju varnega prečkanja vozišča. Voznica je s prednjim delom avtomobila trčila v otroka, ki je padel po vozišču in utrpel hude telesne poškodbe,« so sporočili iz novogoriške policijske uprave. Poškodovanemu otroku so na kraju nesreče pomoč nudili reševalci iz novogoriškega zdravstvenega doma, nato so ga z reševalnim vozilom prepeljali v šempetrsko bolnišnico. Nekaj ur kasneje so ga s policijskim helikopterjem prepeljali na nadaljnje zdravljenje v ljubljanski klinični center. Policisti so 26-letni voznici avtomobila odredili tudi preizkus alkoholiziranosti, rezultat pa je pokazal, da ni vozila pod vplivom alkohola. Policisti bodo voznico osebnega avtomobila kazensko ovadili na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. (km) Komisija za zdravstvo V dvorani goriškega občinskega sveta bo danes popoldne zasedala svetniška komisija za zdravstvo. Seje, ki se bo začela ob 15. uri in na kateri bo govor o bolnišnici in goriški zdravstveni ponudbi nasploh, se bosta udeležila tudi goriški župan Et-tore Romoli in deželna odbornica Maria Sandra Telesca. Sprva je bilo napovedano, da bo navzoča tudi predsednica dežele FJK Debora Ser-racchiani, ki pa naj bi udeležbo odpovedala zaradi drugih obveznosti. Zavetnik policije V cerkvici sv. Antona na istoimenskem goriškem trgu bo danes ob 10. uri maša ob praznovanju sv. nadangela Mihaela, ki je zavetnik policije. Daroval jo bo naškof Carlo Redaelli. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. M Gledališče gorica - Dežela objavila podatke o poletni sezoni Izreden porast V Gorici je za 108 odstotkov naraslo število turistov, ki so v mestu prenočili vsaj eno noč Gorica je med poletjem doživela izreden porast števila obiskovalcev v primerjavi z lanskim letom in v primerjavi z drugimi kraji v deželi; število turistov, ki so vsaj eno noč prenočili v mestu, je naraslo za 108 odstotkov, dnevnih obiskovalcev je bilo za kar 127 odstotkov več. Podatke ob zaključku poletne turistične sezone so včeraj predstavili na sedežu dežele v Vidmu. »Izpeljali smo projekt, ki nam omogoča, da imamo ob zaključku preverjanja povsem zanesljive podatke. Na njihovi podlagi bomo lahko pripravili nove pobude za prihodnje leto,« je na predstavitvi po- udaril vidno zadovoljen deželni odbornik Sergio Bolzonello, ki je pojasnil, da je bila poletna turistična sezona zelo dobra po vseh Furlaniji Julijski krajini. Od maja do septembra je število turistov naraslo za štiri odstotke; porast italijanskih gostov je bil 2,5-odstoten, število tujih turistov je narastel za kar pet odstotkov. S številom obiskovalcev so zadovoljni tako v Gradežu (+5,33 odstotka) kot v Li-gnanu (+3,98 odstotka); poletna turistična sezona je bila dobra tudi v gorah (+3,57 odstotka), da ne govorimo o Gorici, ki je doživela izreden porast in zdaleč najboljši rezultat v deželi. Travnik in goriški grad bumbaca Mi Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 16.30 - 18.20 -20.10 - 22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 17.15 »Everest«; 20.00 »Roger Waters - The Wall«. Dvorana 3: 18.00 - 22.10 »La prima luce«; 19.50 »Everest«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.20 »Eve-rest«. Dvorana 3: 17.10 - 19.50 - »Ritorno alla vita«; 21.45 »Everest« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 »Sicario«; 20.00 »Roger Waters - The Wall«. Dvorana 5: 17.15 - 20.00 - 22.20 »Magic Mike XXL«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 19.00 Pregled slovenskega kratkega komičnega filma: »Betmen«, »Felix: v vrtincu slave«, »Dotexe«, »Lasje«, »Fak Ju«, »Messi se je poškodoval« in »Fužine nejbrhud - Športni upi«. fi Razstave FOTOKLUB SKUPINA75 praznuje 40-le-tnico delovanja in vabi v soboto, 3. oktobra, na odprtje dveh razstav: ob 17. uri na skupinsko razstavo članov »Na placu - Al mercato - In place«, ki bo v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz v Gorici, nato ob 18.30 bo v goriškem Kulturnem domu »17. Fotosrečanje«, posvečeno zgodovinskim mentorjem fotokluba. Razstavljene bodo fotografije Milenka Pega-na, Rafaela Podobnika ter Marie Fine In-galiso. Gost bo Fotoklub Proportio Divina z Gornje Radgone. Po glasbenem utri-neku Glasbene matica bo sledilo druženje med fotografi. Razstava v ArtOpen-Space bo odprta do 15. oktobra ob de-lavnilkih 17.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-15.30 in 16.00-19.00; Foto-srečanje v Kulturnem domu do 16. oktobra ob delavnikih 10.00-13.00 in 16.0018.00 ter ob predstavah.; informacije: in-fo@skupina75.it, www.skupina75.it M Koncerti GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACEDO-NIO: 1. oktobra ob 20.45 v gledališču Verdi v Gorici »La famiglia canterina«, nastopajo sestre Marinetti in Trio Jazz orkestra Maniscalchi; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 1. oktobra ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar). 3. oktobra ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mi-trovic). 4. oktobra ob 17. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE KOGOJEVI DNEVI: 29. septembra ob 11.30 v kulturni dvorani v osnovni šoli Kanal »Koncert za mladino. Mladi za mlade«, nastop učencev Glasbene matice iz Trsta, Gorice in Špetra. 6. oktobra ob 18. uri v Glasbeni šoli Nova Gorica koncertira Igor Zo-bin, harmonika. 10. oktobra ob 20.15 v Kulturnem domu Nova Gorica koncert Orkestra Slovenske filharmonije. KC LOJZE BRATUŽ IN ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabita na glasbeno igro z izborom Mozartovih arij in duetov z naslovom »Poglej, moj dragi Figaro... « v Kulturnem centru Lojze Bratuž v soboto, 3. oktobra, ob 20.30. Rezervacija in nakup vstopnic po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. □ Obvestila SPDG prireja v nedeljo, 11. oktobra, vsakoletno druženje ob kostanju, pri Štekarju v Števerjanu. Začelo se bo ob 12. uri, zaključilo ob mraku. Dopoldne pohod in kolesarska vožnja (z gorskimi kolesi). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja enkrat tedensko glasbene urice za predšolske otroke; informacije po tel. 334-9310000. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja začetni in nadaljevalni tečaj za poučevanje trobil, pihal in tolkal; informacije po tel. 334-9310000. SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira nadaljevalni tečaj v pletenju in kvačkanju; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira za otroke iz vrtca in osnovne šole otroški laboratorij; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na nadaljevalni tečaj pilatesa; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo, ki bo do 30. septembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA v Štandrežu od 1. oktobra dalje: Tempelj harmonije: ponedeljek: 18.00-19.00 Perfect Body Workout, 19.00-20.00 FI-IT Pilates; sreda: 18.00-19.00 Pilates Body & Soul, 19.00-20.00 Meditacija; četrtek: 18.00-19.00 FIIT Pilates, 19.0020.00, Perfect Body Workout; informacije po tel. 349-1678292 (Urška). Spinning: ponedeljek: 20.00-21.00 in 21.00-22.00, sreda: 20.00-21.00; informacije po tel. 347-8800556 (Sara). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih med 21. uro in 22.30 in ob petkih med 19.30 in 21. uro; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481882195 ali 333-2677398 (Miriam). KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Informacije po tel. 0481-531733 ali go-rica@knjiznica.it. S Izleti 50-LETNIKI IZ DOBERDOBSKE OBČINE organizirajo v soboto, 31. oktobra, izlet na Brione in v Pulo z večerjo. Kdor bi se ga rad udeležil, naj do konca septembra pokliče na tel. 329-6483970 (Marko Belota) in 3331922541 (Ivan Opajc). ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra avtobusni izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 11. oktobra po tel. 347-1243400. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Rim, da bo odpeljal avtobus v ponedeljek, 5. oktobra, ob 5. uri iz Gorice, s parkirišča pri Rdeči hiši. Organizatorji priporočajo točnost! KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.00 po običajni poti preko Bazovice do Štivana. Ob 8.45 bo avtobus v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod, nato kosilo, kocert v vaški cerkvi in koncert Ansambla »Modrijani«. Ob 18.00 ogled Čedada. Cena izleta je 35 evrov in vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040-362941) in Gorici (tel. 0481-82570). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta organizirajo v okviru »Srečanj pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje. Sledil bo obisk Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, za tržaške udeležence bo postanek pri Fernetičih. O povojni moriji na Teharjah in pobitih, ki so natrpani v Barbarinem rovu, bo spregovoril zgodovinar Renato Pod-beršič. Informacije in prijave izključno v uradu Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, tel. 0481-531445 ali info@centerbratuz.org. »TEK IN HOJA ZA UPANJE 2015« bo v sklopu mednarodnega meseca boja proti raku dojk potekala v soboto, 3. oktobra, s startom ob 9. uri s Trga Ivana Roba v Šempetru. Prirejajo društvo ko-RAK.si, Europa Donna, ŠD Mark Šempeter in ANDOS Gorica. UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Prekmurje, da bo 3. oktobra avtobus odpotoval ob 5.25 s Poljan s postanki ob 5.30 v Doberdobu, ob 5.35 pri piceriji Al gambero v Ronkah, ob 5.45 v Štivanu, ob 5.50 v Sesljanu, in ob 6.00 pri Fernetičih; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). IS Prireditve DRUŠTVO JADRO iz Ronk prireja na sedežu začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle od oktobra do maja, skupno 50 ur po dve uri tedensko. Organizacijsko srečanje bo v petek, 9. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Busi 2. Informacije o tečaju pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani). NA VRHU SV. MIHAELA bo danes, 29. septembra, praznovanje vaškega zavetnika s slovesno mašo ob 18.30. Pela bosta cerkveni in domači otroški pevski zbor. V GORICI: v Kulturnem domu bo v če- trtek, 1. oktobra, ob 18. uri srečanje s Cirilom Zlobcem, ki letos praznuje 90-letnico. Prirejajo Kulturni dom, SKGZ, ZSKD, Forum in državna knjižnica. V GORICI: na sedežu Foruma Gorica v Ul. Ascoli 10 bo danes, 29. septembra, ob 18. uri predstavitev publikacije »Il razzismo fascista. Trieste, 18 set-tembre 1938«, ki sta jo uredila Claudio Venza in Claudio Cossu. Sodelovali bodo profesor zgodovine Claudio Venza, predsednica centra Gasparini iz Gradišča Silva Bon in zgodovinar Franco Cecotti. Predvajali bodo posnetek v originalu z znanim Mussoli-nijevim govorom. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 29. septembra, ob 18. uri psihiater Marco Bertali predstavil svojo knjigo »Per una tavola fiorita« na temo izbire vegetarijanske in veganske prehrane. Prirejata italijansko vegetarijansko združenje in združenje Ve-gAnima; vstop prost. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na novo »Srečanje pod lipami«, ki bo v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici v sklopu Socialnega tedna, ki poteka od 24. septembra do 3. oktobra (več na www.socialna-akademija.si in www.socialniteden.si). Gost večera bo načelnik tolminske upravne enote in predsednik Fundacije Poti miru Zdrav-ko Likar, ki bo spregovoril o odnosih med Slovenijo in Slovenci v FJK. Večer bo vodil časnikar Julijan Čavdek. VZPI VRH IN KD DANICA prirejata niz treh večerov z naslovom »Spomini na vojno« v centru Danica na Vrhu: v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri bo o svojem otroštvu, ki ga je doživljal v času fašizma, o vstopu v partizane, o goriški fronti in o času po koncu vojne spregovoril domačin Mario Visentin -Kršulinov. 22. oktobra bosta o prvi svetovni vojni predavala Mario Mantini in David Erik Pipan, ki bosta osvetlila predvsem dogodke, ki so vezani na frontno linijo, ki je tekla skozi Vrh in prizadeli domače prebivalstvo. 5. novembra bo na vrsti domačin Virgilj Čer-nic, ki bo spregovoril o tem kako je kot otrok doživljal fašistično oblast in o času, ki ga je preživel v partizanih. Večeri se bodo zaključili z družabnostjo. ZDRUŽENJE PAR MORAR in svetniška skupina Zelenih prirejata v četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 v turistični kmetiji La Privanda (zraven občine) v Mora-ru srečanje z županoma Diegom Ber-nardisom (Dolenje) in Antoniom Cal-ligarisom (Foljan-Redipulja) na temo deželnega zakona 26/2014 in nasprotovanja medobčinskih zvez UTI (»Unioni Territoriali Intercomunali«. ALCI obvešča, da bo v soboto, 3. oktobra, v Tumovi dvorani v KB Centru na Kor-zu Verdi v Gorici od 15. do 18. ure na sporedu oktobrsko srečanje Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon.-pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677. OB 70. OBLETNICI DIJAŠKEGA DOMA bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici potekala slavnostna prireditev »Dijaški dom Gorica - že 70 let«. Na programu projekcija slik ter muzikal »Vesna-this is it«. Po proslavi bo družabno srečanje v Dijaškem domu. Dijaški dom posebno vabi nekdanje gojence in sodelavce; informacije po tel. 0481-533495, www.dijaskidom.it. Pogrebi DANES V GORICI: 8.50, Anna Sion vd. Tuni z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega0b 9.00 in na pokopališče v Moraru; 11.00, Vera Vidmar z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V BRAČANU PRI KRMINU: 14.00, Luigino Basello (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 10.00, Maria Valentina Folla por. Moimas s pokopališča v cerkev, sledila bo upepelitev. / RADIO IN TV SPORED Torek, 29. septembra 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 17.25 Novice 17.30 Film: Ritorno a Tara Road (dram.) 19.15 Film: Piedone a Hong Kong (det., It., '75) RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Provaci ancora prof! 23.30 Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Nad.: Le sorelle McLeod 9.30 13.30 Rubrike in vreme 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik 16.15 Serija: Castle 17.00 Serija: The Good Wife 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: Elementary 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Stasera tutto e possibile 23.35 2Next - Economie e futuro RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro RAI4 13.10 19.40 Once Upon a Time 14.00 Sabrina, vita da strega 14.50 Stargate Atlantis 15.35 Andromeda 16.20 Star Trek: Enterprise 17.05 Novice 17.10 Doctor Who 18.05 Beauty and the Beast 18.50 Reign 20.30 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.15 Film: Badges of Fury (akc.) 23.00 Mainstream 2015 23.25 Film: The Chaser (triler) _RAI5_ 14.05 La Terra vista dal cielo 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Food Trail - La sfida dal cibo 16.00 Cinque buoni motivi 16.10 Ples: Orfeo e Euridice 17.50 20.40 Passepartout 18.20 Novice 18.25 I tesori d'autore 18.501 dia-ri della scultura 21.15 Film: Il responsabile delle risorse umane (dram.) 23.05 Scaramouche Sca-ramouche 23.15 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 12.30 Film: Il grande paese (vestern, '58) 15.30 Film: Il sole dentro (pust., It., '12) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (27. septembra 2015) Vodoravno: Baram, mesar, anima, Atena, samaritanka, Ita Rina, luneta, Ota, Toširo, slon, lu, Mali, knap, Rupil, Al, Manila, takt, T. K., Avlida, Olaf, N. R., amarant, Mimi, republika, Gi, beda, I. K., amoniak, tema, Mariner, Valentino Rossi, sankač, ENI, Detela, sardon, Ale, C. I., Anadir, istina, rik; na slikah:Toširo Mifune, Liv Ullmann. LA7 LA7D 21.20 Film: Un amore all'improvviso (rom., '09, i. E. Bana, R. McAdams) 23.15 Film: Padroni di casa (kom., It., '12) RAI PREMIUM 11.20 Nad.: Un posto al sole 12.15 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.00 Nad.: Angelo il custode 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 Serija: Impazienti 15.10 Nad.: Il maresciallo Rocca 17.00 Nad.: Legami 17.50 0.50 Novice 17.55 Nad.: Valeria 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.15 Serija: Che Dio ci aiuti 21.20 Ti lascio una canzone _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.15 Nad.: Cuore ribelle 9.45 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Film: Le colline bru-ciano (vestern, '56) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Rambo III (akc., '88, i. S. Stallone) 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.4019.00 Cuochi e fiamme 8.401 menu di Benedetta 11.25 Cuochi e fiamme 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Serija: Crossing Jordan 17.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Ro-tocalco Adnkronos 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 23.55 Trieste in diretta 19.20 Apriti cielo 20.00 Trieste Next 20.15 Happy Hour 23.30 Tisane, uguenti e cachet LAEFFE 10.50 20.10 Bourdain: Cucine segrete 12.45 Il cuoco vagabondo 14.55 Chef Sara in Europa 16.50 Jamie: Menu in 30 minuti 18.55 Il re dello street food 20.00 Novice 21.05 Nad.: Annika - Crime Reporter 22.45 Film: The Grandmaster (akc.) CIELO 12.1513.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.1515.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Agenti Speciali Property - New York 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 MasterChef Italia 23.15 X-Factor 2015, avdicije DMAX 23.30 Film: Nessuna veritá (triler, '08, i. R. Crowe, L. DiCaprio) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.00 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avan-ti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: L'onore e il ri-spetto 23.20 Maurizio Costanzo Show _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Grande Fratello 13.25 Šport 14.00 Nan.: Simpsonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.50 Serija: The Big Bang Theory 15.15 Serija: 2 Broke Girls 15.40 Serija: Due uomini e mezzo 16.05 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita se-condo Jim 17.55 Nan.: Mike & Molly 18.20 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 20.20 Champions League Live 22.45 Speciale Champions 23.25 Film: Death Race 2 (akc.) _IRS_ 12.35 Film: Roba da ricchi (kom.) 14.50 Film: Ridendo e scherzando (kom.) 16.45 Film: 4 marmittoni alle grandi manovre (kom., It., '74) 18.45 Supercinema 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Lo straniero senza nome (vestern, '73) 23.15 Film: L'assassino di pietra (triler, '73) 12.30 La prova del diavolo 13.2019.30 Affare fatto! 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Come andra a finire? 15.55 River Monsters 16.50 Swords: pesca in alto mare 17.45 Airport Security Canada 18.35 Af-fari a quattro ruote 21.10 22.55 Unti e bi-sunti 22.00 Wild Frank: Asia SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.45 Obzorja duha 12.20 Pesem zvonov 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Kaj govoriš? = So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.1018.05 Risanke in otroške oddaje 16.25 Profil 17.30 Dok. odd.: Moj vrt ima načrt 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 20.55 Dok. film: Strah ostane 22.00 Odmevi 23.05 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.30 Zgodbe iz školjke 8.50 Opus 8.55 Infodrom 9.35 19.05 Točka 11.00 Čez planke 12.00 Dobro jutro 14.45 Slovenski pozdrav 16.10 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Nad.: Vojn dežja na Balkanu 20.00 Presenečenja 20.50 Naj muzika igra 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Di Martedi 21.25 Film: Kakor zaljubljenec (dram.) 23.15 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.45 Avtomobilizem 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.2019.25, 23.45 Šport 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.30 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vseda-nes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.45 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 21.30 Boben 22.45 Potopisi 23.15 Istra in... _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.05 9.50, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.2017.20 Nad.: Plamen v očeh 10.05 Sanjska ženska 11.15 Nad.: Grehi preteklosti 12.25 20.00 Gostila išče šefa 14.00 Nad.: Usodno vino 15.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.0018.55, 22.30 Vreme in novice 21.30 Preverjeno 23.00 Serija: Na kraju zločina - New York 23.55 Serija: Gasilci v Chicagu I RIS Torek, 29. septembra Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Lo straniero senza nome ZDA 1973 Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood, Verna Bloom, Mariana Hill in Mitchell Ryan Prvo Eastwoodovo delo, v katerem se takrat štiridesetletni Clint prvič preizkusi tudi v vlogi režiserja. Rezultat je western, ki ima značilnosti trilerja. Trije banditi so do smrti pretepli šerifa iz Laga. Nekaj let kasneje je trojica na tem, da jo že izpustijo iz ječe. Prebivalci Laga pa se seveda bojijo njihove vrnitve in se zato obrnejo na izkušenega ubijalca, ker upajo, da jim bo on pomagal obdržati mir. Prišlec pa se izkaže za bistveno drugačnega in kmalu postavi mesto pod ogenj in meč in pri tem tudi ubije vse tri jetnike, ki so jih medtem izpustili iz zapora. Ko odide, izvemo, da je bil prišlec v resnici brat ubitega šerifa. KANAL A 7.0018.00 Svet 7.5512.55 Serija: Družinsko bojišče 8.20 16.40 Serija: Mindy se dogaja 8.45 Risanke in otroške serije 9.55 11.00, 13.20 Tv prodaja 10.10 13.50 Serija: Vampirski dnevniki 11.15 Serija: Beli ovratnik 12.05 17.05 Nan.: Lepo je biti sosed 14.50 Film: Zgodba o Amber (biogr.) 18.55 Serija: Kar po, pa bo 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov: Barcelona - Bayern Leverkusen 23.30 Film: Predsednica na muhi (akc.) PLANET TV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.50 Nan.: Prijatelji 16.30 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 17.40 21.15, 22.30 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 23.05 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena; 10.10 Hevreka - Iz sveta znanosti; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.10 Music Box; 17.15 Jezikovna rubrika, sledi Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 27. del, sledi Music Box; 18.00 Dolga pot - Begunske zgodbe otrok v prvi svetovni vojni (piše Vili Prinčič), sledi Music Box; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s si-noptikom; 8.15 Jezikovni kviz; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 La va-ligia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Santi e patroni istriani; 11.35, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasba; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.35 Volare nel tempo; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi/I concerti di e... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Istria che passione; 22.30 Intercity; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 504 2 Petek, 25. septembra 2015 APrimorski r dnevnik «Jojo« ugnal »Hando« MILAN - Nedeljski domači poraz Interja proti Fiorentini z 1:4 je presenečenje 6. kroga A-lige. Iličic je z bele točke premagal Handanovica, zaslužen je tudi pri dveh od treh golih soigralca Kaliniča. Opomogel si je Udinese z zmago v Bologni. še naprej preseneča Torino. Včerajšnja izida: Frosinone - Empoli 2:0, Atalanta - Sampdoria 2:0. Vrstni red: Fio-rentina in Inter 15, Torino 13, Sassuolo in Lazio 12, Atalanta, Roma in Chievo 11, Sampdoria 10, Napoli in Milan 9, Palermo 7, Udinese in Genoa 6, Juventus 5, Empoli in Frosinone 4, Verona in Bologna 3, Carpi 2. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Roma tudi poTV RIM - Spet je na vrsti liga prvakov. Danes bo v ospredju gostovanje Chelsea v Portu. Mourinho se vrača domov na čelu angleškega moštva v ligi. Le dve zmagi v zadnjih sedmih nastopih. Barcelona bo gostila Bayer Leverkusen, a se je poškodoval nenadomestljivi Messi, ki bo odsoten kar osem tednov! Roma (na sliki Salah) pri Bate Borisovu računa na zmago, odsotnostim Tottija, Džeka in Keitaja navkljub. Začetek ob 20.45, Tv Italia 1. odbojka - Slovenke že odhajajo domov, Italijanke čaka popravni izpit Naprej s porazo m nedelja - Italija - Slovenija Marko Kalc: »Razlika v kakovosti je očitna, Slovenke velja pohvaliti za vztrajnost v tretjem setu« Mlakarjeva (desno) je pokazala, da je igralka mednarodnega kova cev Na evropskem prvenstvu sta se v nedeljo prvič na tej ravni pomerili Italija in Slovenija. Po pričakovanjih je zmagala veliko močnejša in bolj izkušena Italija, Slovenke pa so presenetile z osvojitvijo tretjega seta. Delni izidi setov končnega 3:1 (25:9, 25:12, 24:26, 2511) so vsekakor zelo zgovorni. Jedro slovenske reprezentance sestavljajo odbojkarice Maribora, nekaj jih je iz Kamnika, druge igrajo v tujini, med njimi Kanalka Eva Mori in Koprčanka Marina Cvetanovic v Italiji. S Koprskega je tudi libero Katja Medved, po očetu pa Lana Ščuka. Vse izhajajo vsekakor iz slovenskega lige. Za analizo o nedeljski tekmi smo zaprosili našega trenerja Marka Kalca, nekdanjega selektorja Slovenije in zdajšnjega trenerja prvoligašic Luke Koper. »Na dan je seveda prišla velika razlika v kvaliteti. Za Slovenijo je zgodovinsko že to, da je osvojila set. Tega se mora veseliti, saj nikoli še ni nastopala na tako pomembnem odru. Poznale so se hibe v igri, po drugi strani je Mlakarjeva, ki je hčerka nekdanjega dobrega odbojkarja Fužinarja, potrdila, da je odlična napadalka. Slovenija še posebej zaostaja v kore-laciji blok-obramba in v igri v polju. Ima tudi zelo nizki podajalki, tako da so Italijanke v napadu, posebno z Del Corejevo, sistematično izkoristile to, da je imela Slovenija nizek blok. Treba pa pohvaliti Slovenke za vztrajnost v tretjem setu, ki so ga osvojile z dobrim servisom, obrambo in protinapadom ob upoštevanju, da je Italija takrat igrala z rezervami in manj zbrano. Slika na igrišču je vsekakor zelo realna.« Kaj pa Italija? Je kandidatka za naslov? »Ne, Italijanke so kandidatke za medaljo. Kaj bo, bo treba šele videti. Konkurentk ne manjka. Rusija nastopa brez Gamove, a še vedno ima odlične igralke. Pozor na Nizozemke in Nemke.« Močna in šibka točka Italije? »Nivo italijanskih igralk je v povprečju dober. V primerjavi z Rusinjami in Nizozemkami pa jim primanjkuje višine. To je lahko problem.« (ak) APELDOORN - Na evropskem prvenstvu v ženski odbojki na Nizozemskem in v Belgiji se je končal prvi del. Za slovenske in italijanske barve ni bil najbolj uspešen. Slovenke so po še tretjem porazu, nazadnje proti Poljski, brez točk končale na 4. mestu v svoji skupini in že zapustile prizorišče prvenstva. Italijanke pa so včeraj doživele hladno prho proti gostiteljicam Nizozemkam in bodo morale za uvrstitev v četrtfine jutri skozi sito dodatne tekme v play-offu, Tiho upanje, da bi lahko Slovenke včeraj presenetile sicer favorizirane Poljakinje, se je pokazalo za nerealno. Slovenke so pokazale borbeno igro, tokrat se tekmic niso ustrašile, a je bilo vse to premalo za presenečenje. Kakovost je namreč precej na strani Poljakinj, ki so igrale zbrano, delale so malo napak, posebno ne v trenutkih, ko je bilo to najbolj potrebno. Slovenke so jih v vseh nizih lovile, toda ujele jih niso. Realno je zmagala boljša ekipa, bolj izkušena ekipa, da so možnosti majhne, se je vedelo že pred tekmo. Priložnost za Slovenke se je sicer ponudila v zaključku tretjega niza, ko so se tekmice prehitro zadovoljile z visokim vodstvom 16:8. Po seriji slovenskih točk je semafor kazal 20:21, Reckova pa je imela celo priložnost, da v drugem protinapadu izenači. A je dobila blok, sledili sta še dve napaki Ize Mlakar, s tem pa je bilo upanja konec. Italijanke so proti Nizozemkam, ki jih je s tribun spodbujala glasna publika, povsem odpovedale. Napad jim že od vsega začetka ni šel od rok, Nizozemke pa so zelo učinkovito servi-rale. Italijanke so se trudile v obram- Italijanski trener Marco Bonitta bi, a so zaradi slabega sprejema v drugem setu izpustile vodstvo 7:4. V tretjem setu je trener Bonitta precej spremenil postavo. Iz igrišča je potegnil tudi podajalko Lo Bianco. Kazalo je, da bi se lahko tekma zasukala v pravo smer (16:13), a so Italijanke po seriji napak v napadu spet dovolile nasprotnicam, da so jih prehitele in jih naposled tudi nadigrale. «Azzurre« čaka jutri v Rotter-damu popravni izpit. Zmagovalec tega dvoboja se bo v četrtkovem četrt-finalu pomeril z Rusinjami, branilkami naslova. Včerajšnja izida: Poljska - Slovenija 3:0 (25:18, 25:19, 25:21). Nizozemska - Italija 3:0 (25:15, 25:18, 25:22) Pari osmine finala (jutri): Belgija - Češka, Nemčija- Madžarska, Italija - Hrvaška, Belorusija - Poljska. Nizozemska, Turčija, Rusija in Srbija so se že uvrstile v četrtfinale. kolesarstvo - Peter Sagan osvojil naslov svetovnega prvaka Zmagal večno drugi Slovak potegnil v zadnjih treh kilometrih - Mezgec brez moči, Italijani razočarali Peter Sagan med dirko ansa RICHMOND - Junak svetovnega prvenstva v Virginiji na ameriškem jugu je Slovak Peter Sagan, svetovni prvak in s tem nosilec mavrične majice v olimpijskem letu 2016. Peter Sagan nikakor ni neznanka v svetovnem kolesarstvu. Kljub temu se ga je že prijel vzdevek večno drugega, na cestni dirki v ZDA pa je po dobrih 261 kilometrih dirke vendarle postal eden od kolesarskih junakov leta. Spisal je tudi slovaško športno zgodovino, saj je prvi kolesar te države z nazivom svetovnega prvaka v elitni konkurenci članske kategorije. »Pred tekmo sem bral različne komentarje, da za tako dolgo enodnevno dirko nisem dovolj dober. Zdaj imam kljub vsemu temu oblečeno majico svetovnega prvaka,« je po tekmi dejal 25-letnik, ki je v letu 2015 osvojil kar 15 drugih mest, petkrat od tega na slovitem francoskem Tou-ru. Na zadnjem vzponu nedeljske dirke je Saganu uspel odločilni napad. Konkurenca na zgodnji začetek ni reagirala pravočasno in tudi Sagan je stavil na vse ali nič in se tokrat veselil zlata. Po mnenju mnogih je v nedeljo dokazal, da je bil tisti dan res najmočnejši med vsemi. Pred tem je bil med dirko dokaj neopazen. A tudi njegove možnosti so bile majhne, saj so Slovaki na dirki nastopili le s tremi tekmovalci. Njegov brat Juraj in Michael Kolar sta ekipno taktiko lahko le prilagajala glavnini. Slovenski kolesarji so v Richmondu ostali daleč od mest, ki so si jih želeli. Na koncu je najvišje končal Luka Pibernik. Adut je bil Luka Mezgec, a mu je zmanjkalo moči. Tehnična okvara v zaključku je Grego Boleta potisnila na rep uvrščenih. Razočarali so tudi Italijani. Nikoli niso bili v boju za zmago, le Elia Viviani je sodeloval v enem obetavnejših pobegov. Z 18. mestom je bil najboljši Giacomo Nizzolo. FORMULA 1 piše Albert Voncina Potem ko je v Singapurju Sebastian Vettel vozil Ferrari, ki je bil podoben Mercedesu, Hamilton pa Mercedes, ki je bil podoben povprečnemu avtomobilu, je bilo v nedeljo na Japonskem zopet vse »po starem«. Britanec je namreč brez težav osvojil VN Japonske, zmagal že osmič v sezoni in povečal prednost v skupnem seštevku pred dru-gouvrščenim Nicom Rosbergom in tretjeuvrščenim Sebastianom Vettlom. Za Hamiltona je bil uspeh v Suzuki še slajši, saj se je po številu zmag izenačil s svojim idolom Ayrtonom Senno, to pa mu je uspelo ravno na Veliki Nagradi, na kateri je Brazilec osvojil svoje tri naslove svetovnega prvaka. Nedeljska dirka je med drugim še enkrat potrdila razmerje moči v letošnjem prven-sttvu, saj smo bili priča dvojčku Mer-cedesa, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstila dva Ferrarija. Peti je bil Valt-teri Bottas (Williams), šesti Nico Hul-kenberg (Force India), sedmi Romain Grosjean, osmi Pastor Maldonado (oba Lotus), deveti je bil Max Verstappen, deseti pa Carlos Sainz (oba Toro Rosso). Končni izidi nedeljske dirke pričajo o črni Red Bullovi nedelji, upravičeno pa se je tudi vprašati, kje sta nekdanja svetovna prvaka Jenson Button in Fernando Alonso? Oba dirkača sta namreč »žrtvi« McLarna oz. motorja, ki ga proizvaja Honda. Japonski izdelek sploh ni konkurenčen in sam Alonso je po radijski zvezi izjavil, da mu je moštvo pripravilo motor, ki naj bi bil primernejši za dirke mnogo nižje kategorije GP2. Če sta Mercedes in Ferrari letos protagonista zgodbe o uspehu - pri Ferrariju je Vettel že desetkrat stal na stopničkah, kar je odličen rezultat v primerjavi z lansko sezono - doživlja McLaren izredno krizno obdobje. Prava smola za Fernanda Alonsa, ki velja še vedno za enega izmed najboljših dirkačev celotne karavane, redko pa vnovči kako točko zaradi izredno slabega avomobila. Alonso je v nedeljo med drugim povedal, da seje med dirko skorajda sramoval. Na drugi strani pa seje Vettel opravičil mehanikom in moštvu, češ da je dosegel »le« tretje mesto. Tisti Vettel, ki je letos zamenjal Alonsa pri Ferrariju; ni dvoma, kdo je naredil boljšo izbiro. V dvoboju s Fernandom je Seb torej še enkrat zmagovalec in tokrat ne samo na dirkališču. MOTO GP Lorenzo bližji Rossiju ALCANIZ - Po zmagi na VN Aragonije, letos že šesti, je Španec Jorge Lorenzo zmanjšal zaostanek za vodilnim Valentinom Rossijem. Italijan ima zdaj 263 točk, Španec pa 14 manj. Na tretjem mestu je z dosedanjim izkupičkom 184 točk ostal Marquez. Lorenzo je v Alcanizu zmagal pred rojakom Danijem Pedroso (Honda), Rossi (Yamaha) pa je bil tretji. Marc Marquez je po novi napaki ostal praznih rok in ima zdaj bolj ali manj le še teoretične možnosti za ubranitev naslova. Naslednja preizkušnja bo japonska dirka v Motegiju čez 14 dni. / ŠPORT Torek, 29. septembra 2015 17 športna gimnastika - Tea Ugrin (Artística '81} po osvojitvi državnega članskega naslova Brez discipline in športnega življenja ne gre Edini prosti dan po nastopu na državnem prvenstvu v športni gimnastiki v Turinu je državna prvakinja v mnogoboju Tea Ugrin, slovenska tekmovalka tržaškega kluba Artistica '81, izkoristila za srečanje z mediji. Pred novinarjema, fotografi in snemalcem se je predstavila v dresu. V telovadnici pri Svetem Jakobu v Trstu se je najprej ogrela in nato prikazala nekaj elementov (na parterju). Presrečna, ker je v mnogoboju drugič osvojila državni naslov. Malce utrujena. Tudi samokritična, ker v nedeljskih finalih na posameznih orodjih ni prinesla domov kolajne. »Morda sem se po sobotni zmagi preveč sprostila. Naredila sem nekaj napak,« je priznala Ugrinova, ki bo prihodnji teden odpotovala na enotedenske priprave v Brescio. »Nato nas drugi konec tedna čaka mednarodno tekmovanje v Novari, kjer bodo poleg Italijank nastopile še Romunke in Španke. Za nas bo generalka pred odhodom na svetovno prvenstvo v Glasgow (23. oktobra). Selektor Enrico Casella bo reprezentant-ke izbral 12. oktobra,« je dejal Tein trener Diego Pecar, ki je še ocenil nastop na DP: »Tea je prekosila mejo 56 točk, kar je zelo dober rezultat. V nedeljo je bila premalo zbrana. V soboto je bil morda pritisk prehud, čeprav ga je dobro obvladala. Vsi skupaj smo bili z njenim nastopom zelo za- dovoljni, saj smo lahko domov prinesli državni naslov.« Tea se je na parterju uvrstila na 8. mesto (12,900 točk), na gredi je bila 4. (13,900), na dvovišinski bradlji 4. (13,850). Ponosen in zelo hvaležen je bil tudi predsednik tržaške Artistice '81 Fulvio Bronzi: »Znova smo dokazali, da je naša šola športne gimnastike ena boljših v Italiji, če že ne najboljša. Pomisliti morate, da je Tea zaradi poškodbe in operacije mirovala od aprila do septembra 2014. Tekmovati je začela šele z letošnjim januarjem. Formo je izpilila v rekordnem času.« Tea bo že danes začela s pripravami za prihajajoče nastope. »Treniramo do 33/35 ur tedensko. Napor je velik. Brez prave discipline in športnega življenja ne gre,« je dodal trener Pecar. Ugrinova letos kot privatistka obiskuje 4. razred višje srednje šole Carducci. »Če bi obiskovala pouk, ne bi mogla redno in toliko trenirati,« je povedalo 17-letno dekle izpod Ferlugov nad Trstom. Vsi - Tea, trenerja Pecar in Macri ter drugi - sanjajo o nastopu na olimpijskih igrah prihodnje leto v brazilskem Riu de Janieru. A hkrati se zavedajo, da je pot do Južne Amerike izjemno trnova. Počasi: korak za korakom. Tekmovanje za tekmovanjem. »Sproti bomo videli kaj in kako,« je zaključil Pecar. (jng) oi2020 Tokio je predlagal pet novih panog TOKIO - Organizacijski odbor olimpijskih iger v Tokiu je predlagal, da bi na olimpijske igre leta 2020 uvrstili še dodatnih pet športov. Ti športi so baseball/softball, karate, rolkanje, športno plezanje in deskanje na valovih. Priporočilo organizatorjev olimpijskih iger v Tokiu za sprejem novih športov bo predstavljeno Mednarodnem olimpijskem komiteju (Mok), ki bo dokončno odločitev sprejel v Rio de Janieru avgusta 2016. Po pravilniku Moka ima organizator olimpijskih iger pravico predlagati razširitev olimpijskega programa za eno ali več športnih panog. Če bo Mok sprejel predlog Tokia, bi bilo na olimpijskih igrah leta 2020 na sporedu 18 dodatnih disciplin in 474 športnikov več, kot jih bo prihodnje leto na olimpijskih igrah v Rio de Janieru. Pa še to: rolkanje ni skiroll, ki ga gojijo pri ŠD Mladina, temveč skatebord. Teresa Macrl, Tea Ugrin, Fulvio Bronzi, Diego Pecar košarka - Poraz Jadrana v uvodni tekmi ni nobena tragedija Gostje so bili boljši Jadran - Rucker Sanve 57:74 (16:16, 32:40, 43:52) Jadran: M. Batich 4 (1:3, 1:2, 0:1), Ban 4 (2:4, 1:6, 0:2), Ridolfi 9 (-, 0:2, 3:6), Cet-tolo 2 (-, 1:2, 0:1), De Petris 14 (-, 7:11, -), Daneu 5 (-, 1:2, 1:3), Rajčič 8 (-, 1:6, 2:3), D. Batich 11 (1:2, 2:5, 2:4), Kojanec (-, 0:1, -). Sanve: Dal Pos 13, Carlesso 15, Masoc-co 9, Muner 8, Bovolenta 16, Rossetto 5, Bertolo 2, Barzan 6. Jadran prvenstva državne C-lige ni začel s pravo nogo. Poraz proti San Vendemianu, ki je na Opčinah potrdil, da se lahko bori za sam vrh, ne predstavlja nobene tragedije. »Svojim fantom nimam kaj očitati. Tekmo smo dobro pripravili, dali so od sebe, kar so mogli. Objektivno pa je bil nasprotnik boljši,« je povedal trener Mura. Po začetem vodstvu s 7:2 je Jadran izgubil nadzor nad tekmo. Gostje so stanje uravnovesili že pred koncem uvodne četrtine. V nadaljevanju so se Ban in tovariši čvrsto borili, a niso bili dovolj konkretni. Gostje so prednost ob polčasu (32:40) dosegli šele v zadnjih dveh minutah, ko so nasprotnikom dovolili dva odprta meta. V tretji četrtini Jadranu ni uspelo znižati zaostanka. V napadu so fantje preveč zadrževali žogo, proti postavljeni obrambi nasprotnikov pa niso bili učinkoviti. V zadnjem delu tekme so poskusili tudi s consko obrambo, ki pa so jo gostje uspešno premagali in dosegli najvišje vodstvo 16 točk. »Telesno so nas nadkrilili, kar zlasti kaže razmerje v skokih 37:20. To je res ogromna razlika. Naj ne zveni kot alibi, ampak tudi odsotnost Saše Ma-lalana ni bila neopazna. Med zunanjimi igralci je edini fizično izstopajoč,« je še dodal trener. Veliko zanimanje je vladalo tudi za krstni nastop za novega centra Jadrana Stanka Rajčiča. Proti izkušenima in masivnima Carlessu in Munerju ni imel lahkega dela. Njegov doprinos pod košema (le dva skoka) pa mora biti boljši. Pokazal je dober met. Zelo pa so bili v taboru združene ekipe zadovoljni z odzivom gledalcev. Bilo jih je okrog 200, med njimi vsaj 50 mladih iz košarkarskega zaledja. Propagandna akcija s pobudo Jadran Card in nagradami se je zelo obnesla. (ak) Ob uvodni tekmi tudi priznanje za dolgoletnega stebra Petra Franca. Njegove skoke so v nedeljo že pogrešali fotodamj@n Ostali izidi 1. kroga: Tarcento - Bassano 79:66, Spilimbergo - Oderzo 67:69, Corno - Caorle 61:66, Arzignano - Padova 56:74, Ardita - Mestre 80:72, Cone-gliano - Falconstar 66:53. košarka - Memorial Gombač under 14 V finalu Jadran boljši od Bora V nedeljo je v sklopu praznovanja 50-letnice Košarkarski klub Bor priredil, v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, četveroboj za štirinajstletnike v spomin na nekdanjega Borovega predsednika in dolgoletnega nočnega čuvaja na Stadionu 1. Maja Milja Gombača. Borovi naraščajniki so v polfi-nalu ugnali neizkušene nasprotnike društva San Vito, ki jih vodi tudi trener Borovih ekip Lucio Martini. Jadranovi košarkarji pa so ravno tako zanesljivo premagali Servolano, katere trener je bivši Borov igralec Stefano Bisca. V finalu sta se tako slovenski peterki srečali v derbiju in po lepem in zelo izenačenem boju so bili na koncu boljši jadranovci trenerja Robija Jakomina na račun gostiteljev, ki jih vodi Igor Meden. Servolana pa je zasedla končno tretje mesto na Memorialu po zmagi proti San Vitu. Polfinala Bor - San Vito 74:25 (19:6, 35:8, 61:17) Bor: Kovačič 2, Simoniti, Schrott 14, Bremec 12, Fontana 4, Vrtovec 4, Terčon 8, Favento 17, Pieri 11, Elbazyi 2, trener Igor Meden. Jadran - Servolana 58:42 (8:10, 26:15, 46:29) Jadran: Race 6, Pečar, Emili, Jazbec, Ciacchi 2, Vecchiet 14, Bitežnik, Persi 2, Švab 24, Zidarič 10, trener Robi Jakomin. Tekma za 3. mesto Servolana - San Vito 59:52 Finale Jadran - Bor 41:35 (14:6, 24:18, 28:28) Jadran: Race 2, Pečar 2, Emili, Jazbec, Ciacchi, Vecchiet 14, Bitežnik 3, Persi 3, Švab 10, Zidarič 7. Trener Robi Jakomin. Bor: Kovačič, Simoniti, Elbazyi, Schrott 4, Bremec 4, Fontana, Vrtovec 16, Terčon 9, Favento, Pieri. Trener Igor Meden. atletika - Meta Sterni v daljini Deželna prvakinja z 2. izidom v Italiji Petnajstletna Meta Sterni je ŠZ Bor priborila prvi individualni deželni naslov od reorganizacije kluba. Med kadetinjami ga je na prvenstvu v Gorici dosegla v skoku v daljino, uspeh pa oplemenitila z odličnim izidom 5,62. To ni le njen osebni rekord (izboljšala se je za skoraj 30 centimetrov!), temveč drugi letošnji najboljši izid v Italiji v njeni kategoriji, kar predstavlja zanjo odlično popotnico za nastop na državnem prvenstvu čez dva tedna v Sulmoni. Tekma za deželni naslov ni bila tako enostavna, saj je Meta po uvodnem 5,12 naredila v želji, da poskrbi za odličen rezultat, kar nekaj prestopov, rekordni skok pa ji je uspel v četrtem poizkusu. Oddahnila si je lahko šele po zadnjem skoku, ko je njeni glavni tekmici Aurori Berton (a je nastopilo kar 37 atletinj) uspel izid 5,46, kar je bilo dovolj le za drugo mesto. S kolajno so se iz Gorice vrnile še tri druge naše atletinje. Gaia Gre-gori je presenetila s 3. mestom v metu kopja z osebnim rekordom 30,19m (izboljšala se je za pet metrov), v metu diska pa je bila Lara Betocchi četrta (22,66), Martina Debelis pa peta (21,79). Obe sta izboljšali lastno znamko. Nastopile so tudi Nina Be-nedetti na 300m, Elisa Cuccagna na 80m in v metu kopja ter Nika Purič v metu diska. Pred dnevi pa je Tina Buzan na tekmi za naraščajnice na Kolonji dosegla odličen izid 2,60 v skoku s palico. Gaja Gregori Meta Sterni, Lara Betocchi in Martina Debelis 18 Torek, 29. septembra 2015 ŠPORT / 150. lansiga (Juventina) V sobotni tekmi promocijske lige je Juventina po dveh zaporednih porazih prišla do prvih treh točk v letošnjem prvenstvu v gosteh proti Gonarsu. Prav na tej tekmi je 24-letni Eric lansig odigral 150. prvenstveno tekmo v vrstah Juventine (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). V članski ekipi je debitiral 10. januarja 2009 v Križu na derbi-ju Vesna - Juventina (0:0). Skupno je Eric dosegel 8 golov in eno izključitev (Juventina - Union 0:0, 15. januarja 2012). Top strelec Visoki napadalec Vesne David Colja je po treh krogih najboljši strelec elitne lige. Mladenič (letnik 1997) je doslej zadel štiri gole. Uspešen in natančen je bil na vsaki tekmi. Zanj se je sezona začela na najboljši način. Pozitiven strelski trend bo skušal nadaljevati v soboto v Repnu, kjer ga bodo rdeče-beli branilci izjemno pozorno pokrivali. 7 ekip v razmahu dveh točk (sicer po treh krogih) v zgodnjem delu lestvice. Nobena s polnim izkupičkom. Brez poraza sta le še Ge-monese in Lumignacco, ki imata 7 točk. Točko manj imajo Vesna, Flaibano in Chions. Pet pa Torviscosa in Cjarlins Muzane. Re-penski Kras jih ima 4. Še brez zmage sta ostali le Man-zanese in Virtus Corno. Po uvodnih treh krogih se obeta izjemno izenačeno prvenstvo elitne lige. tukaj kras repen - Točka proti močnemu Lumignaccu tukaj vesna - Soliden nastop in zaslužene tri točke Konstantni Agresivni Na tekmi Lumignacco - Kras v Per-cottu so gledalci videli štiri gole. »Pa tudi razveljavljeni gol Jana Pahorja in dve prečki,« je poudaril trener Krasa Anton Žlogar, ki je bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev. »Po treh tekmah lahko izjavim, da igramo konstantno dobro. Lumignacco naj bi na papirju bil favorit za napredovanje. Dvakrat smo zaostajali in obakrat smo jih dohiteli. Natančna sta bila Stančič in Spetič,« je nedeljske dogodke orisal trener Krasa, ki ga skrbi lažja poškodba Andree Maia. »Jutri (danes op. av.) bomo videli, ali je poškodba tako huda, da bo moral Maio izpustiti sobotni derbi z Vesno. Bilo bi mi zelo žal, saj je Maio dokazal, da je v dobri formi. Nasploh sem z mladimi igralci zelo zadovoljen. V zvezni liniji solidno igrata Fachin in Poiani.« Ali že občutite pritisk pred tekmo zVesno? Navijači nestrpno pričakujejo derbi. Predvsem mlajše bom skušal zaščititi pred pritiskom, saj ne bi hotel, da bi na tekmi pogoreli od prevelikega pričakovanja. Na tekmi Vesne v Križu ste imeli kar nekaj opazovalcev. Vključno s kamero. Tekmo je snemal naš Milko Milia-ni. V prihodnjih dneh si bom ogledal posnetke. Opazovalce so na naših tekmah imeli tudi predstavniki Vesne. To spada v okvir priprav na tekme. (jng) Postave in strelci ELITNA LIGA Lumignacco - Kras Repen 2:2 (1:0) Strelca: 28. Lionetti; 65. Stančič, 75. Calderone, 77. Spetič Kras: D'Agnolo, Simeoni (Racman, Carlevaris), Saljkič, Poiani, Pahor, Spetič, Tawgui, Facchin, Smrtnik, Maio (Petracci), Stančič, trener Žlogar. Vesna - Chions 2:1 (2:0) Strelca: Colja v 12. min., Menichini v 23.; D. Visintin v 80. Vesna: Carli, Potenza, Muccio Crasso (od 46. Disnan), Avdic, Vatovec, Stanich, Toffoli, Colja (od 56. Puric), Kosmač, Menichini. Trener: Sandrin. 1. AMATERSKA LIGA Fogliano Turriaco - Breg 1:0 (1:0) Breg: Daris, Piccolo (Bampi), F. Semani (Sovič), Pohlen (Pipan), Leiter, Frangini, Semani, Belladonna, Martini, Vianello, Nigris. Trener: De Fabris. Rdeč karton: Vianello. Terzo - Zarja 0:0 Zarja: Castellarin, Stolfa, Grizonič, Ferro, Barut, Šestič, Zucchi, Roviglio, F. Bernobi, Tarable (Aiello), Cermelj (Puzzer). Trener: Vitulič. 2. AMATERSKA LIGA Gaja - Audax 0:3 (0:1) Gaja: D'Orso, Cerkvenic, Torcello, Mosetti, Roberti, Spena, Estello, Turus, Saule (Lakoseljac), Ferluga, Mania (Maschietto). Trener: Colomban. Primorje - Villesse 3:2 (0:0) Strelci: 63. Ruggiero, 70. Pezzullo, 77. Danieli Primorje: Carmeli, Goglia, Marchetti, Santoro, Furlan, Pezzullo, Romano, Benvenuto (Noto), Danieli, Nigris (Zancola), Ruggiero (Krizman). Trener: Ravalico. Rdeč karton: Goglia primorski_sport facebook 4 Dino Stančič (Kras, levo) in zadetek Christiana Menichinija (Vesna) fotodamj@n Zadnjič pred sedmimi leti Kras Repen in Vesna sta si zadnjič stala nasproti v sezoni 2008/09, ko sta obe ekipi igrali v promocijski ligi (skupaj z Juventino). Ekipo repenskega kluba je vodil trener Alessandro Musolino (zdaj Trieste Calcio), »plave« pa Marco Della Zotta. Prvi derbi v Repnu (v 5. krogu) se je končal z gladko zmago belo-rdečih s 3:0. Povratni v Križu pa 1:1. Za sobotni derbi v Repnu (ob 15.00) že vlada precejšnje zanimanje. Ekipi se bosta znova srečali 14. oktobra, ko v Križu na sporedu pokalni četrtfinale. 2. amaterska liga Primorje po načrtih, prehuda kazen za Gajo V 2. amaterski ligi Primorje ni brez težav premagalo Villesse. Vseh pet golov (končalo se je 3:2) je padlo v drugem polčasu. Rumeno-rdeči so povedli z Ruggierom. Vodstvo pa ni trajalo dolgo, saj je vratar proseške ekipe Carmeli nerodno posegel in Villesse je izenačil. V nadaljevanju so se varovanci trenerja Ravalica zbrali in dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo (Pezzullo in Danieli). Drugi gol Goričanov je padel v sodnikovem dodatku iz enajstmetrovke. Na večje težave je v Trebčah (na Padričah so pred kratkim sejali travo) naletela gropajsko-padriška Gaja, ki je s 3:0 izgubila proti goriške- mu Audaxu. »Trije goli so morda prehuda kazen za našo ekipo, ki se je večji del srečanja borila enakovredno. Žal so nam bile usodne nekatere napake. Igrati moramo bolj zbrano,« je dejal spremljevalec Gaje Peter Milkovic. Gaja bo v prihodnjem krogu igrala v Miljah proti solidni Mu-glii. Primorje pa prav tako v gosteh proti Roianeseju. Na vrhu lestvice skupine D sta Ruda in Moraro, ki sta še neprema-gana z 9 točkami. Pri dnu sameva Sagrado, ki že igra vlogo pepelke. Na nedeljski tekmi proti Chiarboli je prejel kar 9 golov. Sagrado bo kot kaže prvi kandidat za izpad iz lige. Vesna je 80 minut igrala zelo dobro, če že ne vrhunsko. In to proti Chionsu, ki naj bi letos sodil med ožje favorite za naskok na sam vrh. Do deset minut pred koncem so gostitelji vodili 2:0. Oba gola sta padla v prvem delu. Oba sta bila za oko lepa. V obeh primeru je za podajo z levega boka poskrbel branilec Gianluca Potenza. Prvič je visoko podal v sredino kazenskega prostora Davidu Colji, ki je brez težav z glavo preusmeril žogo v mrežo. Nedeljski je bil Coljev že četrti gol v novi sezoni. Drugi gol je »roparsko« dosegel Christian Menichini (ex Kras in Primorec), ki je v malem kazenskem prostoru s špico prehitel nasprotnikovega branilca. Isti igralec bi lahko v nadaljevanju tekme še tretjič zadel v polno. Vesna je v prvem polčasu gospodarila na igrišču, čeprav so se nasprotniki borili in vsaj parkrat so se nevarno predstavili pred Carli-jevimi vrati. Tudi začetek drugega polčasa je bil podoben. Odlično fizično pripravljeni »plavi« so stalno pritiskali na igralce Chionsa. Igrali so na tako imenovani visoki »pressing«. Deset minut pred koncem srečanja pa se je nekaj zalomilo. Zgodilo se je tisto, kar so se številni navijači, ki so napolnili kriško tribuno, upali, da se ne bo. Chions je zatresel domačo mrežo in zadnje minute so bile gledalce pravo trpljenje. Edvina Carlija, ki ni brezhibno posredoval po visoki podaji s kota, je z glavo premagal ka-petan Daniele Visintin. Chions je v zadnjih minutah uprizoril pravi ju-riš. Vesna pa bi lahko izkoristila številne protinapade, ki jih je imela na razpolago. Rezultat se do konca ni spremenil. (jng) Elitna liga Cjarlins - Rivignano 1:1, Cordenons - Gradisca 0 :0, Flaibano - Sanvitese 3:2, Gemonese - Corno 2:0, Lum. Kras 2:2, Manzan. - Torviscosa 1: 2, Tricesimo - Tolmezzo 3:2, Vesna Chions 2:1 Lumignacco 3 2 1 0 5:2 7 Gemonese 3 2 1 0 5:2 7 Vesna 3 2 0 1 6:4 6 Flaibano 3 2 0 1 6:5 6 Chions 3 2 0 1 5:4 6 Cjarlins Muzane 3 1 2 0 4:3 5 Torviscosa 3 1 2 0 4:3 5 Tricesimo 3 1 1 1 6:6 4 Kras Repen 3 1 1 1 5:5 4 Cordenons 3 1 1 1 4:4 4 Rivignano 3 1 1 1 3:3 4 Tolmezzo 3 1 0 2 5:6 3 Sanvitese 3 1 0 2 3:5 3 Gradisca 3 0 2 1 2:3 2 Manzanese 3 0 0 3 2:6 0 Virtus Corno 3 0 0 3 1:5 0 PRIHODNJI KROG Chions - Cordenons, Gradisca - Manzanese, Kras - Vesna, Rivignano - Flaibano, Sanvitese Lumignacco, Tolmezzo - Gemonese, Torviscosa - Tricesimo, Corno - Cjarlins Promocijska liga Gonars - Juventina 0:2, Cost. Sevegliano 3:0, S.Andrea - Cervignano 0:1, S. Giovanni - Ol3 1:0, Sang. - Ronchi 1:1, Sistiana - Primorec 1:1 Ts Calcio - San Luigi 3:1, Valn. - Zaule 2:0 Costalunga 3 30 0 5:0 9 Valnatisone 3 21 0 4:1 7 Pro Cervignano 3 21 0 3:1 7 San Luigi 3 20 1 7:5 6 San Giovanni 3 20 1 5:3 6 Gonars 3 20 1 6:5 6 Ronchi 3 11 1 5:4 4 Trieste Calcio 3 11 1 4:3 4 Zaule 3 11 1 4:3 4 Sangiorgina 3 11 1 3:3 4 Sistiana 3 11 1 5:6 4 Juventina 3 10 2 2:2 3 Ol3 3 10 2 1:2 3 Primorec 3 01 2 2:8 1 S. Andrea 3 00 3 4:8 0 Sevegliano 3 00 3 2:8 0 PRIHODNJI KROG Juventina S. Giovanni, OL3 - Valn., Primorec - Sangiorgina, Cervignano - Gonars, Ronchi - S.Andrea, San Luigi - Sistiana, Sevegliano - Ts Calcio, Zaule - Costalunga 1. AMATERSKA LIGA Aquileia - Pro Gorizia 2:2, Domio - Mariano 1:0, Isontina - Porpetto 1:0, Isonzo - Cormonese 0:0, Mladost - Sovodnje 1:3, Romans Medea - Gradese 1:2, Terzo -1:0 Zarja 0:0, Turriaco - Breg Gradese 3 3 0 0 6:1 9 Zarja 3 2 1 0 6:1 7 Sovodnje 3 2 1 0 7:4 7 Terzo 3 2 1 0 4:2 7 Isonzo 3 1 2 0 4:1 5 Pro Gorizia 3 1 2 0 5:4 5 Domio 3 1 1 1 4:4 4 Cormonese 3 1 1 1 2:2 4 Fog. Turriaco 3 1 0 2 3:4 3 Breg 3 1 0 2 1:2 3 Isontina 3 1 0 2 3:5 3 Mladost 3 1 0 2 3:6 3 Porpetto 3 1 0 2 1:4 3 Romans Medea 3 0 1 2 2:4 1 Mariano 3 0 1 2 1:4 1 Aquileia 3 0 1 2 3:7 1 PRIHODNJI KROG Breg - Aquiliea, Cormonese - Turriaco, Gradese . sonzo, Mariano - Isontina, Porpetto Mladost, Pro Gorizia - Terzo, Sovodnje - Pro Romans, Zarja - Domio V Repnu za vse tri točke »Proti koncu tekme smo tvegali, da bi zapravili vse tisti dobro, kar smo gradili v teku 80 minut. Če bi gostje izenačili, bi bila za nas prava hladna prha. Morali bi prej doseči tretji gol in tekme bi bilo konec,« je delček nezadovoljstva po odlični nedeljski zmagi najprej izkašljal trener Vesne Luigino Sandrin, ki je srečanje spremljal na lestvi ob drogu žarometa za mrežo. Bil je namreč diskvalificiran. Sledile so pohvale svojim varovancem. »90 odstotkov srečanja smo igrali zelo dobro. Na igrišču smo videli samo eno ekipo. V nekaterih primerih smo morda nekoliko tvegali v obrambi. Vseeno pa so to bile malenkosti, saj smo drugače izjemno hitro prehajali iz obrambne v fazo napada.« Ali ste se po golu Chionsa prestrašili? Malo že. Nogomet je nepredvidljiv šport. Večkrat lahko zmaga slabša ekipa, saj so ključne epizode. Na koncu smo se veselili, čeprav smo morali trpeti cele četrt ure. V soboto vas čaka derbi s Krasom. Izjave, da je derbi le tekma kot so vse druge, nočemo slišati (smeh). Morda le zame, ki prihajam iz Furlanije. Vem, da je ta tekma precej občutena. Predvsem se je veselijo navijači. Bo tekma, na kateri ne bo favorita. Lahko bo zmagal kdorkoli. Upamo, da bomo to mi. Odločno ciljamo na vse tri točke. Bržkone ste že videli Kras na delu. Žlogar ima odlično moštvo. Vodstvo Krasa se je letos zelo potrudilo pri sestavi ekipe. Imajo številne enakovredne menjave. Kras se bo letos boril za sam vrh. (jng) 2. AMATERSKA LIGA Azzurra - Muglia 2:4, Gaja - Audax 0:3, Mont. - Camp. 2:2, Moraro - Alabarda 2:0, Primorje -Villesse 3:2, Ruda - Roianese 2:1, Sagrado -Chiarbola 0:9, S.Canzian - Romana 1:2 Ruda 3 3 0 0 9:2 9 Moraro 3 3 0 0 6:2 9 Montebello DB 3 2 1 0 10:2 7 Primorje 3 2 1 0 4:2 7 Chiarbola 3 2 0 1 10:1 6 Audax 3 1 1 1 5:3 4 Villesse 3 1 1 1 7:6 4 Muglia 3 1 1 1 5:5 4 Romana 3 1 1 1 3:3 4 Gaja 3 1 1 1 2:4 4 Azzurra 3 1 0 2 7:7 3 Roianese 3 1 0 2 6:8 3 San Canzian 3 0 1 2 5:7 1 Campanelle 3 0 1 2 5:9 1 Alabarda 3 0 1 2 0:6 1 Sagrado 3 0 0 3 2:19 0 PRIHODNJI KROG Alabarda - Azzurra, Audax - Ruda, Camp. - Moraro, Chiarbola -Montebello, Muglia - Gaja, Roianese - Primorje, Romana - Sagrado, Villesse - S. Canzian / ŠPORT Torek, 29. septembra 2015 19 odbojka - Pokal Bazoviških žrtev ŠZ Sloga Sloga Tabor pred obema slovenskima prvoligašema V repenski telovadnici se je v nedeljo zaključil mednarodni moški odbojkarski turnir za 42. Pokal bazoviških žrtev, ki sta ga priredila AŠZ Sloga in ZSŠDI ob pokroviteljstvu Dežele FJK. S turnirjem se je tudi zaključil niz proslav na športnem področju ob 85-letnici ustrelitve štirih bazoviških junakov. S tekmovalnega vidika je turnir odlično uspel, saj je bil na visoki kakovostni ravni, ekipe so si bile enakovredne, tako da so o zmagovalcu v marsikateri tekmi odločale res malenkosti. Bassano Volley bo tudi letos v B2 ligi igral v isti skupini kot Sloga Tabor Televita. Ekipa je mlada, a tehnično dobro podkovana. Trenira jih goriški trener Diego Poletto, ki si je kot cilj v prvenstvu zastavil napredovanje v novo elitno B ligo. OK Žirovnica, lanski zmagovalec turnirja, bo po napredovanju v letošnji sezoni nastopal v prvi slovenski ligi in se bo po tem, kar je pokazal na turnirju, prav gotovo dobro odrezal. V prvi slovenski ligi bo igral tudi ravenski Fu-žinar, ki je na turnir prišel z obema tujcema - temnopoltima Američanom Housa in Portoričanom Cuevasom. Ekipa je osvojila sicer četrto mesto, poudariti pa velja, da je trener spreminjal postave na igrišču, da bi preverjal formo vseh svojih igralcev. Za Slogo Tabor Televita je bil turnir prvi uradni nastop v letošnji sezoni. Ekipa je v primerjavi z lansko precej spremenjena: glavno novost pred- stavljata seveda podajač Stefano Rigo-nat (za Slogo Tabor je igral že pred šestimi sezonami) in bivši državni repre-zentant - korektor Biribanti, ki je na igrišče stopil v drugi sobotni tekmi. Trener Jerončič je v obeh dneh stalno menjaval postavo in tudi vlogo Vasiliju Kantetu, ki se je zelo uspešno preizkusil tako na centru kot na korektor-skem mestu. Na turnirju so nastopili čisto vsi igralci, tudi najmlajši, 16-letni Luis Vattovaz, ki bo sicer igral v C ligi, trenira pa tudi že s prvo ekipo. Na nedeljski prvi jutranji tekmi je Žirovnica po treh setih strla odpor Bassana, ki pa je nato presenetljivo gladko premagal OK Fužinar. O končnem zmagovalcu je tako odločala prav zadnja tekma, v kateri je bil OK Žirovnica po dveh gladkih zmagah tudi tihi fa- Posnetek z nedeljskega turnirja v repenski telovadnici fotodamj@n vorit. Zirovničani so osvojili prvi niz, drugega zelo gladko Sloga Tabor Televita, preostala dva pa sta bila zelo izenačena in napeta praktično do konca, ko je našim odbojkarjem uspelo ugnati zelo borbene in motivirane nasprotnike in s tem tudi osvojiti prestižni prehodni pokal v trajno last. Izidi drugega dne: OK Žirovnica - Bassano Volley 3:0 (25:22, 25:23, 25:15), Fužinar - Bassano Volley 0:3 (20:25, 17:25, 23:25), Sloga Tabor Televita - OK Žirovnica 3:1 (23:25, 25:14, 26:24, 25:19). Vrstni red: Sloga Tabor Televita 7 točk, OK Žirovnica 6, Bas-sano Volley 3, OK Fužinar 2. Sloga Tabor Televita: Biribanti, Bolognesi, Cettolo, Iaccarino, Ivanovic, Jerončič, Kante, Peterlin, Privileggi, Rigonat, Vattovaz. Trener Gregor Je-rončič Tekmovalnemu delu je sledilo nagrajevanje ob prisotnosti predsednika ZSŠDI in člana Odbora za proslavo □ Obvestila bazoviških junakov Ivana Peterlina (predsednik Odbora Milan Pahor si je ogledal sobotne tekme) ter predsednika pokrajinskega odbora FIPAV Wal-terja Rusicha. Ivan Peterlin je pozdravil vse navzoče in čestital AŠZ Sloga za še en odlično izpeljan turnir, obenem pa tudi poudaril njegovo pomembnost iz vsebinskega vidika, saj gre za spomin na štiri ustreljene bazoviške junake. Ekipe in posameznike so nagrajevali Slogina predsednik in podpredsednik Marko Kralj in Viktor Stopar ter predsednik AŠD Sloga Tabor Andrej Maver. Vse nastopajoče ekipe so prejele pokal, Sloga Tabor tudi prehodni pokal Odbora za proslavo Bazoviških junakov. Nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki in sicer napadalec Vasilij Kante (Sloga Tabor Televita), podajač Žan Beravs (OK Žirovnica), obrambni igralec Ambrož Peterlin (Sloga Tabor Televita) in najboljši igralec turnirja Aleš Kegljevč (OK Žirovnica). INKA SK DEVIN sporoča, da bodo tečaji splošne telovadbe ob sredah 19.30-20.30 v NSŠ De Marchesetti v Sesljanu. Prvi tečaj se bo začel 30. septembra. Za info na tel. št. 3384563202 (Katja, po 17. uri). AŠD ZARJA organizira telovadbo za odrasle v športnem centru v Bazovici ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure. Pričetek tečaja pod vodstvom prof. Silve Meulia bo v četrtek, 1. oktobra. Info na tel. 3392447832. ZSŠDI vabi na sejo nogometne komisije, ki bo v torek, 29. septembra ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu. ZSŠDI vabi na sejo odbojkarske komisije, ki bo v sredo, 30. septembra ob 20.00 na sedežu ZSŠDI v Trstu. ZSŠDI vabi na sejo smučarske komisije, ki bo v četrtek, 1. oktobra ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 7. oktobra 2015 začenja predsmučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 3356123484. ŠZ BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9.00 do 10.00 in od 10.00 do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Informacije: urad Stadiona 1. maja tel.: 04051377; urad.bor@gmail.com. ŠD KONTOVEL, otroška telovadba obvešča, da bomo tudi letos organizirali otroško telovadbo namenjeno malčkom letnikov 2012, 13 in 14. Prvo srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 10.00 v telovadnici na Kontovelu. Info in prijave: 3288299227 (Tania). SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo redni treningi začeli v torek, 29. septembra, od 17.00 dalje v zgoniški telovadnici. Info: 3387281332 ali 347 3955129. PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja v tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra 2015. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oziroma po e-pošti plavanje.bor@gmail.com. SK DEVIN prireja jesenske tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Prva izmena: 3., 10., 17. in 24. oktobra 2015. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 335 8180449 (Erika), 329 8012528 (Marjanka) 335 8416657 (Dario) AŠD BREG vabi na otroško telovadbo vsako soboto od 9.30 do 10.30 za otroke od 3. do 8. leta starosti v dolinski telovadnici Silvana Klabjana. Prvi trening bo v soboto, 3. oktobra. Tečaj vodi Ambrož Peterlin. nogomet - 1. amaterska liga 400. poraz Zarja manj V skupini C 1. AL je na vrhu lestvice ostal sam le Gradese, ki je že v soboto v go-steh premagal Romans Medeo. Zarja je v Terzu pri Ogleju naletela na hud odpor. Varovanci trenerja Davorja Vituliča so igrali bolj taktično tekmo. Obe ekipi nista ustvarili veliko priložnosti za gol. Zarja je v primerjavi s prejšnjo tekmo proti Mladosti igrala nekoliko slabše. Manj prodorno. Končna delitev točk je bila tako povsem pravična. Zarja bo v prihodnjem krogu gostila Domio. Tekma v Bazovici bo že v soboto. Neodločen izid bi bil v Turjaku, na tekmi Fogliano Turriaco - Breg, pravičnejši, saj sta si bili ekipi enakovredni. Združena ekipa z Goriškega je zmagoviti gol do- Brega učinkovita mladinski nogomet - Prva zmaga v deželnem prvenstvu U14 V deželnih prvenstvih kažejo vse ekipe Krasa lep napredek segla v prvem polčasu, ko so ustvarili edino nevarno akcijo. Zadetekje nekoliko predramil nogometaše Brega, ki so v drugem polčasu igrali bolj napadalno. Trudili so se in so skušali na vse načine doseči izenačujoči zadetek. Najbližje golu je bil Jar Martini, ki pa je zamudil lepo priložnost. Nedeljski je bil 400. poraz Brega (podatki Bruna Rupla) v doslej 1329 tekmah v 51 prvenstvih (27 v 2. AL, 21 v 3. AL in 3 v 1. AL). Največ porazov (26) je Breg doživel v sezoni 1973/74, ko je pristal na zadnjem mestu lestvice. V 30 tekmah je namreč osvojil le 6 točk (2 zmagi, 2 neodločena rezultata) ter s tem izpadel iz 2. v 3. AL. Trener ekipe je bil Severino Kozina. V težavah na igrišču in zunaj Triestina - Levico 1:2 (0:2) Strelci: v 25. Panchieri, v 31. Baido, v 53. Kabine. Končni izid je enak tistemu izpred desetih dni, ko je Triestina na Roccu ravno tako izgubila z 2:1, a tokrat je poraz Tržačanov le sad dveh nepazljivosti v obrambi, saj so bili po prikazani igri in po številu ustvarjenih nevarnih priložnosti domačini gotovo boljši od kasnejšega zmagovalca Levica. Tudi uvodne minute so kazale na povsem drugačen zaključek, saj je Triestina - s klopi jo je vodil za zdaj potrjeni Stefano Lotti, čeprav ni še znano, ali bo on treniral Triestino tudi v nadaljevanju sezone - gospodarila na igrišču in tudi zadela z Zubinom. Sodnik je gol (najbrž napačno) razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. Obenem je Triestina vsaj dvakrat zamudila edinstveni priložnosti za vodstvo, česar ni storil Levico, ki je v samih šestih minutah dvakrat zabodel v hrbet Tržačane. Kabine je po osmih minutah drugega polčasa dosegel gol, ki pa ni zadostoval niti za točko, saj je obramba gostov (s precejšnjo muko) le zdržala do trojnega sodnikovega žvižga. Za bodočnost Triestine bo vsekakor zelo pomemben jutrišnji dan, ko naj bi prišlo na sodišču do razprave o možnem stečajnem postopku za tržaški klub. Predsednik Pon-trelli bo moral v teh urah iz žepa potegniti 40.000 € za izplačilo upnikov, drugače bo začetek postopka s strani sodišča neizbežen. Bomo videli, kaj bo storil sedanji predsednik, ki vsakodnevno spreminja mnenje o tem, ali sploh namerava klub prodati. (I.F.) Ostali izidi deželnih ekip v D-ligi: Giorgione - Tamai 1:1, Sacilese - Calvi 1:2, Ufm - Abano 1:0, Union Ripa - Fontanafredda 1:1. Ekipa deželnih najmlajših Krasa s trenerjem Rokom Božičem fotodamj@n DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Kras Repen - Ism Gradisca 0:2 (0:2) Kras: Perossa, Calzi, Nabergoj, Dekovic, Caldarola, Trevisan, Curri, Majcen, Devide, N. Malalan, Mule; Stranieri, Plemeniti, Birsa, Kavčič, Calcagno, E. in P. Bresich. Trener: Cotterle. Kljub porazu so varovanci trenerja Cotterleja pokazali napredek v igri. Gostje iz Gradišča so oba gola zadeli v prvem polčasu. DEŽELNI NAJMLAJŠI Kras Repen - Cavolano 1:0 (0:0) Strelec: Vidali iz 11-m Kras: Balzano (Umek), Zio Bernrgruber (Zonta), Pipan (Škabar), Žvab, Luchetti, Stocca Kralj, Giacaz (Nabergoi), Matuc-hina, Vidali (Birsa), Carlevaris, Bertran-di; trener: Božič. Solidna predstava Krasovih najmlajših, ki so svoj edini in zmagoviti zadetek dosegli iz enajstmetrovke, ki jo je v drugem počasu uspešno izvedel Vi-dali. GORIŠKI NARAŠČAJNIKI Juventina - Romans Medea 4:1 (1:1) Strelci za Juventino: Impastato, Tonani, Gregorutti, Kerpan Juventina: Barone, Piva, Cociancig, Tonani, Vidoz, Impastato (Malič), J. Petejan, Deganutti (Willer), Kerpan (Soban), Copetti (Gregorutti), Osso. Trener: Sarcina. Ekipa Juventine, ki je sad sodelovanja s Sovodnjami, je z odlično igro v drugem polčasu (igrali so v Koprivnem) strla odpor Romansa Medee. GORIŠKI NAJMLAJŠI Azzurra - Sovodnje 0:5 (0:3) Strelci: Liut v 2.; Piovesana v 31.; Trevisan v 34.; Liut v 37.; Trevisan v 55. min; Sovodnje: Vuk, Ožbot, Bolteri (Marega), Ocretti (Lakovič), Piovesana, Faggiani (Argentin), Pintar, Faidiga, Juren (Solinas), Liut (Briz), Trevisan. Trener: Cijan. V primerjavi s prejšnjo sezono malce spremenjena ekipa najmlajših iz Sovodenj, je s poletno igro zadovolji- la okuse lepega števila svojih privržencev. Juventina - Audax 4:0 (3:0) Strelci: Graziano 2, L. Zoggia, Lenardi. Juventina: Rupil, Komjanc (Toso), Famos, Bellan, Lenardi, Cotič (Nanut), A. Zoggia, Rochira (Boschin), L. Zoggia (Caprl), Graziano, Santoriello. Trener: Surace. Juventina je že po prvem polčasu vodila s 3:0. Trener Christian Surace je bil zadovoljen s svojimi varovanci. NAJMLAJŠI 2002 Pieris - Kras Repen 2:3 (1:1) Strelci: Giovanni Marinoni, Starc, Može-Pavlin Kras: Cozzutto, Kaurin, Pertot, Stoja novic, Parisi, Gio. Marinoni, Giovannini, To-masetig, Raseni, Starc, Može-Pavlin; Rizzi, Giul. Marinoni, Stoppani, Vescovo, Krismanic. Trener: Prodanovič. Varovanci trenerja Siniše Proda-noviča ostajajo nepremagani. Tokrat so v gosteh premagali Pieris. 20 Sobota, 26. septembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severno in srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam od severovzhoda nekoliko hladnejši in bolj suh zrak. Napoved še ni povsem jasna. Na območju celotne Dežele bo po vsej verjetnosti pretežno oblačno, vendar brez padavin. Po nižinah bo pihala zmerna, ob morju močna burja. Na območju Trsta bodo sunki lahko presegli 80 km na uro. Danes bo zmerno do pretežno oblačno ter razmeroma vetrovno. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, v alpskih dolinah okoli 3, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem okoli 18 stopinj C. Spremenljivo do oblačno bo. Občasno se bo lahko pooblačilo na trbiškem, kjer niso izključene tudi kratkotrajne padavine. Po nižinah bo pihala zmerna, ob morju močna burja. V višjih legah bo pihal zmeren severovzhodnik. Jutri bo na Primorskem pretežno jasno, drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Še bo pihal vzhodni do severovzhodni veter, na Primorskem pa šibka do zmerna burja. £ Sonce vzide ob 7.00 in zatone g ob 18.51 Dolžina dneva 11.51 Luna vzide ob 19.48 in zatone ob 9.43 1977 - V večjem delu Slo-a venije je bilo jutro najhladnejše v septembru v zadnjih desetletjih. V Ljubljani je bil največji tlak, preračunan na morski nivo, 1036 hPa, na Letališču Maribor in v Novem mestu 1035 hPa ter v Portorožu 1031 hPa. Danes: ob 4.24 najnižje -48 cm, ob 10.30 najvišje 56 cm, ob 17.14 najnižje -51 cm, 0 ob 22.53 najvišje 38 cm. 1 Jutri: ob 4.55 najnižje -42 cm, ob 11.01 najvišje 54 cm, ob 17.51 najnižje -49 cm, _ob 23.33 najvišje 30 cm._, Morje je razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. ¡o 500 m ............10 1000 m ...........6 1500 m............4 2000 m............2 2500 m ...........-3 2864 m ......... 0 UV indeks ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah seže do 5, v gorah je vrednost okoli 5,5. mars - Pojavlja se v toplih letnih časih Nasa potrdila obstoj tekoče vode PARIZ - Ameriška vesoljska agencija Nasa je potrdila obstoj tekoče vode na Marsu. «Mars ni suh, izsušen planet, kot smo mislili v preteklosti,» je na novinarski konferenci povedal Jim Green iz Nase.Znanstveniki so dolgo verjeli, da je voda na rdečem planetu nekoč prosto tekla in da je odgovorna za oblikovanje dolin in kanjonov na planetu. Vse to so najverjetneje spremenile velike podnebne spremembe izpred treh milijard let, je še dejal Green. Izsledki najnovejše študije so pokazali, da teče na površini Marsa slana voda. Gre za prvi tovrstni dokaz, da na Marsu obstaja tekoča voda, ki je prvi pogoj za življenje. Ekipa iz ZDA in Francije je sporočila, da je našla dokaz v črtah «hidriranih» vodnih mineralov, ki za svoje oblikovanje potrebujejo vodo. Astrofiziki so dolgo domnevali, da bi lahko sezonske struge na rdečem planetu oblikovali tokove slane vode. Struge, dolge do nekaj sto metrov in običajno široke manj kot pet metrov, se pojavljajo na pobočjih planeta v toplih letnih časih, se podaljšujejo, nato pa izginejo, ko se ohladi. Že v aprilu so znanstveniki poročali, da so perkloratove soli, tako kot tiste v najnovejši študiji, široko razprostrte po površini Marsa in da sta tamkajšnja vlažnost in temperatura ravno pravšnji za obstoj slane vode. Perklo-rat je sicer visoko vpojen in znižuje ledišče vode, tako da ostaja tekoča tudi pri hladnejših temperaturah. Nova študija je našla sledove te iste soli tudi v omenjenih strugah. (STA) Japoncev subvencije za zaposlovanje žensk ne zanimajo TOKIO - Za program subvencij japonske vlade, namenjen promociji žensk na vodilnih položajih, se ni prijavilo niti eno samo podjetje, so danes razkrile oblasti v Tokiu, za katere je to precejšnja zadrega. Pričakovali so namreč, da se bo za denarne nagrade za tiste, ki dosegajo visoke cilje glede zaposlovanja žensk na vodilnih položajih in svoje uslužbenke posebej urijo za vodstvene položaje, potegovalo okoli 500 podjetij. Podjetja bi lahko v programu, ki so ga v Tokiu zastavili lani, prejela po 300.000 je- nov (2235 evrov), skupno pa je vlada v ta namen rezervirala 120 milijonov jenov (slabih 900.000 evrov). A interesa očitno ni. Na ministrstvu za zdravje, kjer vodijo program, so krivdo za to pripisali prestrogim pogojem, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, in priznali, da program "ni dober". Gre za precejšnjo zadrego za vlado japonskega premierja Shinza Abeja, ki večkrat poudarja, da so prav ženske - oziroma povišanje njihovega deleža med vodilnimi v gospodarstvu in politiki - ključne za ponoven zagon japonskega gospodarstva. Delež žensk v delovni sili je na Japonskem med najnižjimi v razvitih državah in ekonomisti se načeloma strinjajo, da se mora to - še posebej v luči starajoče se populacije - nujno spremeniti. Razlogi za to, da številne Japonke ostajajo doma, naj bi se skrivali predvsem v pomanjkanju ustanov otroškega varstva, slabi karierni podpori ter globoko zakoreninjenem seksizmu. (STA) fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).