Št 88,
VJGorici, v sredo dne 6. avgusta 1902.
Iahnji trikt* i* Ude« t ««stftt Izdaajtn, in sicer: vsak torek, četrtek in sobot*, -Jutranjo to«, danje opoldne, *«8<r-u0 Itflanje pa ob 3. uri popoldne, in atano i* tuedniikimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* <il> ooveiu letu vred po poŠti pre-' jeniana   ali*v  Ooricsi   na d«ih pošiljsfta:
Vsa leto........13 K 20 h, ali gld, fi-fiu
pol lete ........   6 (  60 .   .     ,    3-30
četrt leta.......S,  40*.,     ,    1-70
"osainiCne Številke stanejo io vin. Od 2.1. julija ((>0*. «o prrUiea iilwja   ob  sredah in sobotah ob ll liri dojioludne.
Naročnino Rp^et^ft upravniStvo *s Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v«€Jori8ki FUkami* A.. GabrSCek vsak dan od 8. uro zjufruj <jo e. zve&r; ob nedeljah pft od 9. do IS. are. K« flfcr»«lla bi-«* dopo*l#tte »arojnlae go ne oziramo,
Ofllaal In ptiMOnfc« so računij* po petit-vrataJi, če tiskano 1-krat #**> a-faa« 7 kr., 3-ii*t. 6 ifc. y«%ka . vrsta. Večkrat po pa^Hibi- ~ VeLje 8**o po prostora. - Reklame in spi*' i uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in veeb)'»o oglasov odklanjamo vsako odgo-fornost.   ...                                P .
ae nahaja v Gosposki ulici b Z urednikom je' mogoSe govoru. 12, dopoludne ter od 2. do o. popo*. in   praznikih   od   9.   do   12.   dop.    i»* se nahaja v Gosposki nllei St. 11.
Naročnino In oglase je plačati looo Gorica, »opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, rekla« ¦tpadajo  v  delokrog »prarništva.
sije in droge reol, katere ne sdniStva, naj  se  pošiljajo le
»Vse za omiko, Bvobodo iii napredek!«   Dr. K. Lavril
»PRIMOREC«'                      i
ithaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«8o5a» in cPrimoreo« se prodajata v Goriot v to-bakarni 8ohwar-; v Šolski ulici in- Jellersit* v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarai Lavrenoid" na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan
II    I       ¦ III  MIH-«—•»¦>*»'¦'¦'¦¦—¦...... ¦!.....I "J*         ¦    ¦    ¦
Po zasedanju deleliiejapim
ii.
Velika bol jft morala pretresli srce vsakega rodoljuba, kdor jofiitul znamenito brošuro «Kmeti j.-skt»- razmere na Kranjskem« l/, peresa gospo*i» Gustava Piiva, ravnatelj/J c. kr. kmetijski* družbo kranjsko, in <l»vdjna taka bol je morala presuniti srcu rodoljubov v tioSi deželi, kajti pri nanje imitatis nniUUidSs ravno tako kakor »-& Kranjskem, v gotovih ozirih pa fie gtahfle. Naš kmot propada in se zadolžuje« pomoli pa ni od nikoder. Ni pmv« pomoči, da bi mu segla pod rame pri o,|)i>o\|janju vinogradov, pri sadjereji, \.ti'i živinoreji, pri mlekarstvu, pri t'v»/.peoavanju vav.nih pridelkov, zlasti fludja it*!., ni ni ti približno take pomoti, KukorSna bi »morala biti v naši deželi Rlcdo kmetovanja na sploh ter giedtf 'm položaj, v katerem 80 nahaja.
Da ni tegn v taki mori, kakor bi moralo biti, df« ho »podpira « nas ma* cehovski, in jA ir.tvadi Io v največji Kili, /a to jo v^ vzrokov. Tflko opo« maganje moru izhajati od dveh stranij, od struni v taki« avrho poklk-iinih fini* bdjov pa tudi o«J strani nas Namili.
In prav t» zadnja strah je jako slaba. Goriški SlcvoiieS smo Kili le preveč- navajeni uii>lejiti ter lopo pohlevno sprejemali / v«|ildni pokloiioni in večno t!vale?.no.stjo, kTkoli se jo <\a\o v deželni hiSi ali p,o i\ kr. pnlafuij, U nas flamih je bilo U'k<MU zadnjih desetletij veliko premalo, <U\ no refomo «koro nit inieijative za <tol;t \w\ ^osj>t)datskt?m polju. #e desetletja-*to j i pri »as v nngo pkodo v prvem ospredju medsebojna politika, osebno obiranje in pa preisku-savanje ljudstvi!« ali je dosti verno aH ne, da bo moftlft na prvo sedeže v ne-tieškom kraljestvu. Tako deloviUije nas jv>, obračalo od <l^l<^v:inju za neodvisnost mi l.aliov in <A delovanja ^.t gospodarsko povzdigu naSega di-Hi dc/.ole. >t'Ie knm-em it.Klnjeya  <!»'s«»tl'>tja  se je
včiS v Gorici.
-*»»xc«<-
>Gor. Tiskarnac A. GabrSSe'- (odgov. Iv. ftfcljavee) tiska m zal.
bilo/ začelo obširneje misliti na to, da je zadnji čas, storiti korake, da pridemo do ono politične veljave v deželi, katera nam pritito, ter da dvignemo gospodarstvo kolikor mogoče visoko. Pričetek takega dela s .skupnimi močmi je bil tu, ali prišle so vmes reči, ki so »at> razdvojile. Klerikalcem se je veepil med goriške Slovence ter nas razdvojil v dva tabora. V onem stojijo nazadnjaki, ki ko zadovoljni s status-om quo, ki se ravnajo po vzgledu lahkomišljenea, da bo žo kako, nli tako ali tako, kakor Ibjg hoče, in ki ne smatrajo za potrebno, pobrigati se, kako bi se rešil nafc kmet onih težkoč, v katerih se nahaja. Njim jo ljudstvo »dobro ljudstvo«, ker jih uboga in jih redi, kajti drugače bo »ferdamano«, kakor so znali z zlorabo vero in cerkve oslepariti isto v svoje posvetne egoislične mum>uc. Toj stranki jo kmet dober le pri volitvah in pri dajanju denarju in vina, drugačo pa ga no poznajo.
Prav v nasprotju 8 lo stranko pa Btoji nafia narodno-naprodna stranka, ki vrHi daljo tuintam vspoguo svojo načrte na gospodarskem polju, v kolikor joj jo to  mogočo.   Naša  stranka  si jo           .            .
zapisala  na prapor delo *a ljudstvo z | f !f» osnujemo   caprifeto delovanje ljudstvom.   Imola jo  namon, podati v , d«**™«« *b°ra, <* P°v«odi nam prido
deželni /.bor deset mož, katero bi prc    ,m8l,rf»  sf° tdoJ8lvo' da *° naftoP«a
; za nagega kmeta, trgovca, obrtnika, delavca   - doba Šestih suhih let.
I                         -------------
imol časa biti duhovnik po Kristusovem nauku, marveč jo bil lo političen agitator, ki se jo pregrešaval nad našim ubogim prevernim ljudstvom v svojo korist, v svojo posvetno namene. ¦—
Žalostna je ta stran v naši politični zgodovini, aH upati je, da se ljudstvo kaj nauči ter da mlajša generacija so no bo dala več tako izdatno slopariti z vero in eerkvijo, kakor se jo sedanja. Kajti posledico bodo britke. Zadnji čas jo bil, da so začne na naši strani resno delati, ali namesto tega je poslal na§ kmet v deželni zbor večino, ki hlapčujo našemu velikemu nasprotniku dež. glavarju po oni strani po drugi pa so naravnost norčuje s prizadovanji narodno-nnprodno stranko, pa naj se to dotikajo So tako vitalnih naših rečij.
In kakor so pričeli, tako pojdo naprej. Slovonska veHna ;J brez programa, brez načrta, brez vsako voljo, pobrigati so rosno za kmeta in njegovo koristi, toliko pridnojša pa v gonji proti napredni stranki ter hlapčevski »danosti danes vsogamogočnomu dež. glavarju. 'Po že vidimo in bomo videli monda v vedno večji :i*ori.
Da,  da, tako  jo:  Od   katorokoli
Poroda po poit)oH.
Slika iz atn-rikjuskegs žtvljeBjj. Poljski spisal H- Sienklewiez.
Poals t»0drra*sM.
'   (iM|e.i
Gospodični! ^©MMan je ka* sahnola radovednosti,
»Gotovo piNj kaj meni n% rovaš,« «i je mislila,  »tevda precej ko pojdejo vsi  spat, pojdtait* pogledat, ako bi mi t tudi bilo treba i%ieeti«                              j
Hans,   dovršivši   cklo,   je Sel   v zgornje prostor^ t% kmalu ug%snil luč. : Takrat je gospodična Neuroaft ogrnila 8 okrog aebe lahko spalno su'rmjo, nataknila breaEpetrjike na gtfle no^o in zle- J tela tje preko itjte^v Dospe T*i ($o stebel solnčnic, je Sla Nravnost po stezici k oknu, hoteča pfft^itati na*pis tja steni, j takrat   pa  so  ji oči   stopjle i% jamic, ¦ prevrgla se je z gornjo polovico telesa nazaj in jz ust ji fc privrelo Mestno:] »Aj!  aj!«  na to l^a  št* ol>upfr*i knč: l »Pomagajte l Pomagajte I<                         I
Okno v gor&jem  nndsiropju so je odprlo.
•Was lat.d«v U se je začni miren Hansov glas. »tyM ist dat J«                   I
voval Io t-n dub, to je duh osvobojenja goriškega Slovenca izpod laškega jarma iu pa duh povzdigo kmetijstva ter obrti in trgovine. Podprti ob ljudstvo, poučeni natančno o kmetskih in drugih potrebah, brigajoč se za splošni napredek, bi bili gotovo tudi vspešno delovali; preobrnili bi bili stari šlendrijan po deželnem zboru in odboru ter uvedli v zbornico pravo parlamentarno in gospodarsko delo, kakor tiče naši deželi. Približavali so se časi, v katerih minejo za nas suha leta - ali zgodilo se je, kar so je zgodilo..Večina volilcov se jo še bala za svojo dušo, da ne bo pogubljena, ako voli drugačo, neg.i ukaže poiiiikujoči   nune,  ki ob   volitvah    ni
sProkleti Dočmon !<: je vriščala gospodična, »umoril si me, ugonobil. Jutri borteš videl. Pomor! j)omoč!c
^Takoj pridem s reče Ilans.
Zares .-.o čez trenutek prikaže s svečo v roki. Pa pogleda gospodično Neumaii, ki je stala kakor prikovana k zondji, na kar se prime z roko za bok ter se jame smejati.
^Kaj je to V To ste gospodična Neunian? Ha! ha! ha! Dober večer, gospodična! Ha,! ha! ha! Nastavil sem past lisicam, pa sem vjel gospodično! Čemu sto prišli gospodična gledat v mojo klet? Nalašč sem napisal na steni svarilo, da se naj ljudje semkaj ne bližajo. Kričite sedaj, gospodična; naj privrfi skupaj ljudje: naj vidijo vsi, da prihajate po noči kukat v Dočme-novo klet. O mein Gott! kričite, toda stojte mirno tukaj do' jlitra. Lahko noč, gospodična, lahko noč!«
Gospodična Neunian je bila v groznem položaju. Ako kriči, pribite ljudje skupaj, in sramota jo gotova. Ako ne kriči, stala bo vso noč vjeta v past in drugi dan bodo imeli ljudje kaj gledati... Pa tudi noga jo boli čimdalje bolj... V glavi se ji zavrti, zvezdo se pomešajo med seboj, pokaže se mesec z zlokobnim licem Hansa: omedlola je,
»Herr  Je...!«   zakriči  sam  sebi
ložoliioga zbora, od povsod! nam pride nasproti suho dejstvo, da jo nastopila za nagega kmeta, trgovca, obrtnika, delavca   - doba Sostih suhih let.
Glas iz učiteljskih krogov o predlogu posl. dr. Treoia glede pouka v kmetijstvu.
»Učit. Tovariš' je priobčil dne 1.1, m. dopis, došel mu od predsedstva tolminskega učit. društva. Dopis, ki se peča z znanim predlogom poslanca dr. Treota, slove:
V seji našega dež. zbora goriškega dne 17. julija t. 1. je slavil g. poslanec dr. Treo sledeča predloga: 1. Visoka vlada se poživlja, da preosnuje obligaloričen pouk iz kmetijstva za učit. pripravnike; 2. da uvede v višjih razredih  ljudi.   Šol,   kakor v  nadal.  tečajih
Ilans. »Ako umre, pa me jutri obesijo brez vsake sodbe«.
In lasje so mu stopili od strahu po koncu na glavi.
Ni bilo pomoči. Ilans poišče čim najuruejšo ključ, da ž njim odpre past, toda to ni bilo tako lahko, kajti ovirala ga je spalna suknja gospodične Neuman. Treba jo je bilo nekoliko odgrniti in... navzlic vsemu sovraštvu in strahu se ni mogel premagati, da no bi obrnil svojega pogleda na zab, kakor iz mramora izklesane noge svoje sovražnice, osvetljene od bleska rudastega meseca.
Lahko si jo bilo domisliti, da se je njegovo sovraštvo spremenilo sedaj v pomilovanje. Urno odpre past, in ker se gospodična še ni ganila, jo vzame v naročje ter jo urno odnese v njeno stanovanje. Potoma je začutil v sebi kes. Na to se vrne domu, a vso noč ni mogel zatisniti očesa.
Drugega dne" se je gospodična Neuman pojavila pred svojo štacuno, da bi popevala: »Dočmen, Dočmen, Do - Dočmen.« Nemara jo je bilo sram, nemara pa je celd kovala osveto.
Pokazalo se je, da je kovala osveto. Zvečer istega dne" je urednik »S. W. Reviev« pozval Hansa na boj s pestjo in takoj pri početkii boja ga močno pobil na očesu.  Hans  pa, priveden s
ljud. gol kmetijstvo z oziram na krajevne razmere kakor učni predmet,
Predlogoma samima nočemo ničesar očitati, da-si je drugi, rekli bi, brezpredmeten, ker je kmetijstvo itak obligaten učni predmet v naših nadaljev. tečajih. Pač pa imamo marsikaj odločno ugovarjati proti načinu utemeljevanja dotičnega predloga,
V utemeljevanju svojih predlogov je rekel g, dr. Treo med drupim; »Ni treba se mi ponrišljati, ako trdim, da nas kmet nima praktičnih učiteljev. O svojem času. bil mu je učitelj ta ali oni posameznik — in danes je to isto tako: organičnega pouka iz njegove stroke pa pogrešamo popolnoma, — V tej zadevi gre le en glas po deželi — da naše učiteljevo tukaj nI kos svoji nalogi in da bi poklicano ali izprosto volje moralo doseči v drugačnih odnosajih čisto druge vspehe",
Potem omenja, da se učitelji na učiteljišču v Kopru iz kmetijstva tnmlo, ali recimo ničesar ne naučo« ter govori Io o ferijalnih kuncih in potrebi premestitve moškega učiteljišča v Gorico,
Oglejmo si najprej neosnovano trditev g. poslanca, da .učiteljstvo tu (v kmetijskem pouku) ni kos svoji nalogi", Ta trditev je povsem iz trte izvita in kaže, da gospod dr. Treo ne pozna prav nič dejanskih razmer v tem oziru! Brez zamere, a taKo je, kar takoj dokažemo.
Na Tolminskem obstoji več mlekarskih zadrug ter sadjarskiii društev. — Zdaj nam pa povejte, g. poslanec, kdo je večino teh društev ustanovil, kdo jih vodi in kdo žrtvuje trud in čas ter se brezplačno muči v času, ki bi ga krvavo potreboval v počitek truda-polnega dela? Kdo prireja kmetijske poučne shode, kdo se žrtvuje v zimskih večerih, da pozno v noč poučuje kmetijstvo in praktično računstvo mladeniče, odrasle ljudski soli ?
Zdaj si oglejmo delovanje ogromne večine učiteljev v ljudski šoli v tej stroki! Sle Ii videli kedaj že naše šolske vrte, obdelane s krvavimi žulji in troški siromaka-učitelja ? Niste-H opazili še nikoli učitelja, ob-danega od kopice ukaželjne mladine, kjer presajajo, obrezujejo in cepijo  mlada dre-
tem v obup, mu je zadal toliko groznih udarcev, da jo po kratkem brezuspešnem uporu padel urednik, kakor je bil dolg, na tla, klicajoč: enough! enough! (dovolj, dovolj!).
Ni znano, na kak način, vsekakor ne po Hansu, je vse mesto izvedelo za ta ponočni dogodek gospodične Neuman. Po borbi z urednikom je v Hansovem srcu znoviČ zibnilo pomilovanje do sovražnice in ondi ostalo zgolj sovraštvo.
Hans jo slutil, da ga doleti nekak nepričakovan udarec od sovražne roke, in res nanj ni bilo treba dolgo čakati. Lastniki štacun prilepljajo pogostoma pred prodajalnicami razglase o raznem blagu pod naslovom »Notice«. Od druge strani je treba vedeti, da v štacunah prodajajo navadno krčmarjem led, brez katerega noben Amerikanec ne pije ni »whisky« niti piva. Kar nakrat pa ,je Hans zapazil, da so ljudje nehali pri njem kupovati led. Ogromni kosovi, katere si je dal pripeljati po železnici, shranjeni v kleti, so se stajali; Škode je bilo za več dolarjev. A radi česa? kako? kaj? Hans je videl, da so celo njegovi privrženci kupovali vsaki dan led pri gospodični Neuman; ni pa razumel, kaj to pomeni, tem manj, ker z nobenim krčmarjem ni živel v prepiru.
(Konec pride.)
-vesca, katera razdeli potem učitelj brezplačno svojim učencem, ki so potem svojemu dobrotniktt-učitelju mnogo hvaležnejši, nego — gospodje deželni poslanci? — Kaj pa dobi učitelj za ves ta svoj trud, ki ga ima še poleg svojega opravila v Soli? Od kmetijske družbe zavrnjene prošnje za podporo, iz deželne zbornice pa — brce!
Učitelj na Tolminskem, ki se peča mnogo s kmetijstvom ter se žrtvuje v vsakem ozira posebno za prospeh mlekarstva, prepustil je brezplačno svojo prostorno njivo v namen, da se bode poskušalo tu razne vrste trav in umetnih gnojil. Prevzel je tudi nalogo, sam oskrbovati vse ter poročati potem o uspehu. Mislil je prositi v ta namen nekaj podpore, a se mu je takoj namignilo od merodajne strani, da bi bilo to brezuspešno. Mož čaka torej na plačilo — onstran groba. — Tovariš F. M. prosil je, da bi mu dovolil si. det. zbor podporo za obiskovanje kmetijske šole v Klosterneuburgu. In kaj mislite, koliko je dobil? Iz ljubezni do kmeta ter vsled želje, da bi bilo »učiteljstvo v kmetijstvu praktično podučeno* —prešlo se je preko prošnje na dnevni red! Kje je bil oni dan g. dr. Treo?
Lansko leto priredila se je v Kasovljah na Vipavskem krasna kmetijska razstava s kmetijskim shodom. Poleg nekaterih uglednih in vrlih posestnikov bili so učitelji duša vsej prireditvi in so največ pripomogli, ne plašeč se truda in stroškov, da je stvar tako lepo uspela. In vendar »gre le en glas po deželi, da učiteljstvo tukaj ni kos svoji nalogi !• — Učitelji so ustanovili in vodijo nad 15 vinarskih in sadjarskih društev. Učitelji v mnogih krajih oskrbujejo poskuševalne vrte in trtnice, gredo ljudstvu na roko pri prošnjah za brezobrestna posojila, robotajo pri naših posojilnicah brezplačno in vendar »gre le en glas po deželi !¦
Da pa ne »pojde glas po deželi", bilo bi umestno, da bi učitelji odslej storili samo toliko .koliko veleva jim stan* ter prepustili gospodarsko robotanje v korist nesrečnega naroda onim gospodom, ki so baje »v kmetijstvu praktično podučeni!" Ako bi nas srce ne bolelo, ko vidimo revo siromašnega ljudstva, bi v očigled takemu plačilu res ne mogli drugače storiti. Torej, g. poslanec, ako ne zidate, vsaj ne razdirajte!
Ker nikakor nočemo nesporaznmljenj z našo narodno - napredno stranko, prosimo aSočo", da natisne ta članek. Ker menimo, da smo pisali povsem stvarno, smo prepričani, da si. ured. j,Soče" ugodi naši prošnji I Predsedstvo tolminskega učit. društva.
Dostavekuredništva: Dopis slav. predsedstva tolminskega učiteljskega društva priobčujemo, vstrezaje želji, izraženi v njem, pripominjamo pa, da bi ga bili priobčili tudi v slučaju, da ga je nam predsedstvo naravnost poslalo.
Kar se tiče vsebine dopisa, moramo povedati, da so dobili naši poslanci po lanskem shodu v Kasovljah, za kateri gre nemala zasluga učiteljem, na katerem je bilo tudi govora o obravnavanem predmetu, nalog, pobriniti se za marsikatere gospodarske reči. Med njimi je tudi točka, katere se dotika dopis. Učitelji sami tožijo glede slabega pouka v Kopru, in kar delajo na gospodarskem polju, je več delo privatne pridnosti ne pa organičnega pouka. Iz ljudstva in izmed učiteljev samih pa je čuti glasove, da treba prav ta pouk boljše organizirati, na boljšo podlago postaviti. In to je mislil tudi dr. Treo. Ni mu bilo pred očmi, kar je, marveč ono, česar ni, in tega je več. S tem da se reče, da ni organičnega pouka, se ne sme čutiti žaljenega oni, ki posvečuje svoje moči v obili meri gospodarskemu delu med ljudstvom, in to, kakor rečeno, največ s svojo privatno pridnostjo, marveč je umevno samo po sebi, da nra gre za to vse priznanje, toda o tem se ne more v glavnem govoriti, kadar gre za to, da se uvede orga-ničen pouk, katerega pa, navzlic vsemu navedenemu, ni. Po pravem organičnem pouku mora odpasti velik del privatnega truda in po pravem organičnem pouku se mora razplesti delovanje v kmetijstvu po celi deželi in ne le po posameznih delih iste, kakor je to sedaj, ko se je zahvaliti za tako delo po večini le pridnosti posameznikov. Stvar se ne sme soditi le s svojega ožjega ali lokalnega stališča, marveč s splošnega, in ako se postavi slavno predsedstvo tolminskega učit. društva na to stališče, pa mora sprevideti, da je marsikaj neopravičenega v dopisu ter da je isti izraz neke občutljivosti, katera ni-
kakor ni na mestu; kaže pa tudi, kako težko I je pri nas o kaki stvari razpravljati.               I
V ostalem pa nas veseli, da smo culi I tudi ta glas.  Po medsebojnih pojasnilih se menda pride končno do tega, da ne bo ne- I sporazumljenj v reči, ki je velevažna za naš I kmetijski stan. Dovoljujemo si te še opozoriti j slavno predsedstvo na to, da je g. Vrto vec, torej zaslužen učitelj, ki je res storil obilo na gospodarskem polju, leta 1899. na shodu I »Zaveze*  v Gorici govoril o potrebi višje I izobrazbe  med učiteljstvom ter je tožil, da I učiteljišče v Kopru je ne daje. Med pred- j meti v tako svrho je navedel tudi kmetijstvo, rekoč, da v Kopru ni ne duha ne I sluha o pravi izobrazbi.   Torej srie izrekel I za organični pouk prav v smislu dr. Treota. I Takratni glas g. Vrtovca nam zadošča, naj I ga upošteva tudi slav. predsedstvo!                I
Zaveza avstr. jugoslov. učiteljskih društev.
V s po red XIV. glavne skupščine I Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih I društev dne 14, 15. in 16. avgusta 1002. v I Trstu.                                                                    I
h Y četrtek, dne 14. avgusta. 1. Ob l 7,1. uri popoldne: Seja upravnega odbora [ v hotelu »Evropa*. Vspored: a) Poročilo o I delavanju vodstva Zaveze; b) določitev po- I ročila za delegacijo; c) predlogi in nasveti. J 2. Ob Vi7. uri zvečer: Zborovanje delegacij I v Čitalnični dvorani. Vspored: a) Predsednik j otvori zborovanje; b) poročilo tajnikovo o j delcvanju Zaveze in Zavezinih društev; c) po- j ročilo računskih pregledovalcev za leto 1901. j (§ 15. pos. r.); č) blagajniško poročilo; j d) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. J pos. r.); e) določitev letnih doneskov Zave- I zinih članov (§ 7. lit. a Zav. pr.); 0 d°l0-čitev vsporeda za glavno zborovanje (§ 24. J Zav. pr.); g) določitev časa prihodnji XV. glavni skupščini Zaveze (§ 22. Zav. pr.); I h) volitev vodstva in upravnega odbora Za- I veze (§ 11. in 12. Zav. pr.); i) predlogi in I nasveti.                                                           I
II.  V petek, dne 15. avgusta. 1. Ob 9. uri dopoldne: Glavno zborovanje po vspo- j redu, ki ga določijo delegacije* v veliki dvo- J rani hotela »Evropa«. 2. Takoj po glavnem zborovanju redni občni zbor »Jubilejnega I društva samopomoč" po običajnem dnev- j nem redu. 3. Ob 1. uri popoldne: Banket v j hotelu »Evropa". Kuvert brez vina velja 3 K. j 4. Ob 6. uri zvečer: Koncert v »Narodnem I domu* v Barkoli. (Vabilo in vspored se na- I tisne posebe.)                                                 J
III.  V soboto, dne 16. avgusta.. 1. Ob j 1. uri popolnoči: Izlet v Benetke, odkoder se j vrnemo 18. avgusta zjutraj pred odhodom j dunajskega vlaka.                                           J
Za glavno zborovanje so zglašene te-Ie • razprave: 1. »Našestališče".Govorigosp.En- J gelbert G angl. 2 »Naše mladinsko slovstvo". I Poroča isti govornik. 3. »Naša organizacija j in nje namen*. Govori gospod Vekoslav j Strmšek. 4. »Preosnova disciplinarnega I zakona*. Poročevalec gospod Ivan Šega. j (Načrt zakona glej v 24. štev. »Učiteljskega I Tovariša* z dne 10. avgusta t. 1.) 5. »Pravna J razmerja avstrijskega, osobito slovenskega I ljudskega.učiteljstva". Zglasilo: »Pedagogiško j društvo* v Krškem. Poročevalec gosp. Ivan j Lapajne. 6. Predlog: Zaveza naj stopi v I dogovor in zvezo z društvom »Učiteljski dom v Celovcu" in naj priredi 1. 1903. svoje zbo- I rovanje v tem mestu. Zglasilo isto društvo j in utemeljeval bo predlog isti govornik.         I
Vodstvo Zaveze, j
DOPISI.
Nabrežlna. — Preteklo nedeljo dne 3. avgusta t. 1. se je vršil razgovor o gospodarskem položaju Nobrežine. Udeležba je bila mnogobrojna od strani gospodarjev delavcev, kmetov in vsake vrste slojev nabrežinskih in okolice.
Na shodu sta govorila o predmetu odposlanca »Narodno-napredne. stranke* gg. dr. D. Treo, deželni poslanec, in A. Gabršček.
Prisostoval je shodu g. Anton Rebek, c. kr. okr. glavar iz Sežane.
Govornika sta temeljito razložila gospodarski položaj Nabrežine, bodisi od strani delodajalca bodisi delavca, posebno pripo-ročaje, da slovenska tla Nabrežine naj bi tudi v bodočnosti ostala trdna in zvesta gospodarskemu, delavnemu in narodnemu polju.
Z jedernatim in nepristranskim govorom sta segnila globoko v srca navzočih in upa se, da shod ostane v spominu in velikega pomena za korist in napredek Nabre-
žini in okolici neobhodno potrebnega in velevažnega kamnolomskega in Mesarskega obrta na Nabrežini.
Podpisano županstvo se tem potom toplo zahvaljuje za mnogobrojno udeležbo in izreka najiskrenejšo zahvalo odposlancema narodno-napredne stranke gg. dr. D. Treo in A. Gabršček* kakor tudi c. kr. okr. glavarju gospodu Antonu Rebeku za potrebni tozadevni odgovor in pojasnila.
Županstvo v Nabrežini dne 4. avgusta 1902.
Župan: Anton Gaharija.
Duntc m rane novice.
Sankeljonlran lakoa. — Njegovo Veličanstvo cesar je podelil Najvišjo sankcijo od našega deželnega zbora sklenjenemu načrtu zakona glede klasifikacije nekaterih cest. — Zadnjič omenjeni sankcijonirani zakon se ne tiče hudournika Berse ampak Grajščka.
Kakor peroča ,Wien. ZeiL*. je dobil tudi zakon o davku na vozne listke Najvišje potrjenje.
Novi zakoni. — ,Wiener Zeitung" objavlja zakon od 22. julija 1902., tičoči se popolnjenja obrtnega reda glede delavcev na stavbenih podjetjih, in zakon od 28. julija 1902. o uravnavi delavskih razmer na režijskih gradbah na železnicah in v pomožnih zavodih železnic.
Osebne vesti. — Za učiteljici na tukajšnji nemški ženski vadnici sta imenovani g.čni Klotilda Rubbia in Alojzija Steidl. (To sla oni dve novi mesti, radi katerih si je stekel profesor Berbuč znane žaiostne zasluge !)
Občinskim zdravnikom v Pazinu je imenovan dr. Ivan Letiš, rodom iz Opatije.
Na ženskem učiteljišču r Gorici — se začne novo Šolsko leto 1902/1903 — 16. septembra t. 1. — Upfcovanje se bode vršilo in sicer na zavodu samo za I. tečaj dne 13. in 15. in na vadnicah samo za I. razred 15. istega meseca od 8—12 ure zjutraj. —
Sprejemanje učencev, učenk in gojen'< v više razrede ali tečaje je radi prevelikega števila sedanje zavodne mladine nemogoče.
Mesto notarja je razpisano v Labinju v Istri. Prošnje je predložiti c. kr. okrožni sodniji v Rovinju.
Shod na Nabrežini. — Na dvorišču g. Silvestra Gaharija se je vršil v nedeljo napovedani shod, kateri je sklicala narodno-napredna stranka. — V »Rdečem Prapor ju* je izšel poziv na socijalne demokrate, naj se udeleže shoda v obilem številu. Došel je tudi njih vodja sodr. Kopač iz Trsta. — Vreme je bilo neugodno, da so izostali delavci iz vseh okoliških vasij; vendar je bilo poslušalcev okoli 400. — Shod je trajal nad 3 Vi ure.
Od izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke sta prišfo gg. dr. Treo in A. Gabršček. — Da bi ne bilo prepirov radi predsedništva, sta izjavila oba, da jima je čisto vsejedno, kdo bo predsedoval, samo da je domačin in da bo vodil shod nepristransko. — Vsled tega je bil izvoljen brez ugovora sodr. Egidij Ž il i h, zapisnikarjem pa sodr. Martin Kos mina. Iz Sežane je došel 2&ri okrajni glavar g. Rebek.
Prvi je govoril dr. Treo. Razvil je pred vsem narodnostno vprašanje v delavstvu in potem prešel na nabrežinske razmere, klesarsko obrt in nevarnosti, ki jej pretijo od vseh stranij. — Odgovarjal mu je takoj sodr. Kopač. Hudo je prijemal delodajalce ter pozival jih, naj se tudi oni združijo, kakor so se delavci, da odpravijo konkurenco. Iz vsega njegovega govora pa je donela lehko-miselna delavska nrav, t. j. naj vso to obrt na Nabrežini hudič vzame, ako hoče, saj bo to v škodo le našim dosedanjim pijavkam in volkovom; ako pojde ta obrt v druge kraje, mi delavci zavežemo svoje »pinkelce* in poj-demo za njo, ali pa jo prevzamemo delavci sami v svoje roke.
Za Kopačem je obširno govoril A. G a-bršček. On je najprej razložil stališče narodno-napredne stranke v delavskem vprašanju ter čital odlomke iz svoje knjižice, poslane v svet na začetku I. 1900. Na topa je zavračal nazore in trditve predgovornika Kopača. Vsi. poslušalci brez izjeme so živo sledili govorniku, ki ni ostal g. Kopaču prav j ničesa dolžan, Ker se je držal strogo stvar-I nega stališča ter pobijal nasprotnika v fini
i obliki, so ostali tihi tudi najbolj vroči Kopačevi somišljeniki, kar jim služi le v čast. Svoboda besede bodi nam vzor, ne pa terorizem po znanem klerikalnem vzorcu.
Odgovarjal je zopet sodr. Kopač. Začetek je bil manj stvaren nego — agita-toričen za demokratsko stranko. Zato je sodr. Kopač čisto napačno citoval Gabr. besede, češ: narodno-napredna stranka ni delavska I stranka, zato, delavci, nimate s to stranko j nič skupnega itd. — Gabršček je takoj pro-testoval proti temu zavijanju in ponovil svoje besede, da: narodno-napredna stranka ni ne . samo delavska, ne trgovska, ne obrtnijska, ne kmečka, ite veleposestniška, ne uradniška, marveč je narodna in napredna z duhom časa, ona objema v svoji sredi vse one, ki hočejo ostati zvesti svojemu slovenskemu rojstvu fr zemlji itd, itd. — Sodr. Kopač je zopet trda prijemal gospodarje, govoril o žu-Ijavih rokah in sestradanih delavcih, torej same take lepe reči, o katerih kaj radi spijo delavci. Na koncu sta dr. Treo in Gabršček odgovorila le v nekolikih stavkih, ker se je bližala 9. ura in je bilo treba oditi na kolodvor. — Predsednik je zaključil shod z«., »mednarodnim živio* 1 Sodtugi so odšli, prepevaje delavske pesmi.
Shod je bil jeden najzanimivejših, kar smo jih doslej imeli. Dasi sta bili navzoči dve stranki, ki sta si stali stvarno v naj-ostrejem nasprotju, vendar je vladal vzoren red (malenkostni prizorčki ne pridejo v po-štev!). — Tu je doprinešen dokaz, cla je z demokrati mogoče vsaj pametno govoriti, dočira so klerikalci tako podivjani, da je to izključeno.
Solnčnlk, čisto nov, mi je nekdo odnesel po shodu na Nabrežini. Predno sem govoril, sem ga odložil — in ob sklepu ga ni več bilo! Kdor ga ima, naj ga odda g. gostilničarju. A. Gabršček.
Klerikalna breaobraenost. — Govori se, da je namestniatvo razveljavilo zadnje občinske volitve v — Kredu, kjer so zmagali naprednjaki v vseh treh razredih.
Te volitve so vodili sami klerikalci, ki so imeli občinske vajeti v rokah. Ko so grdo pogoreli, so našli v svojem postopanju po-greške, katere so navedli v pritožbi. Došel je v Kred komisar iz Tolmina, ki je zaslišal edino klerikalce — in na tej podlagi je baje naraestništvo razveljavilo volitve.
Naprednjaki ne bodo molčali na te klerikalne brezobraznosli, marveč se pritožijo proti — nezakonitemu postopanju namest-nistva I
Nove železnice. —• Letos se otvorijo nove železniške proge, in sicer: Trst-Opčine še tekom t. m.; Buje-Poreč dne 15. oktobra letos; Spljet-Sinj dne 1. septembra t. 1. in Vipavska železnica dne 15. septembra letos; namreč ta dan je sedaj določen za izročitev le proge prometu, toda ali steče s tem dnem v redni promet, je pa še vedno odprto vprašanje, kajti prepogostoma čujemo, da se delo zavleče sedaj iz tega sedaj iz onega vzroka. Sedaj pravijo, da je predor pri Doriibergu kriv, da ne bo mogoče otvoriti jo s septembrom.
BavcnL aradi, nastanjeni doslej pro-vizorično v Glediški ulici, se preselijo koncem tekočega meseca v prostore v novi justičn! palači za nje odmerjene.
Podiranje preti tndl v Norici, in sicer je poslopje kmetijske šole, sezidano pred kakimi 20 leti, tisto, ki preti, da se podere. Ko so zapazili nevarne razpoke, je šla na lice mesta komisija, katera je konstatovala nevarnost, dala poslopje izprazniti ter zapreti ulico kmetijske šole in Št. Petersko ulico.
Iiov t Prlmorju. — V Primorju je poleg živalnjaka 106 svojelastnih lovišč in 370 občinskih lovišč. Za nadzorovanje lova je v službi 771 organov. Leta 1901. se je postreljalo: 470 srn, 49 divjih koz, 15.384 zajcev, 13 divjih petelinov in kokoši}, 12.949 jerebic, 2531 prepelic, 1232 raznih kokošjih vrst, 221 fazanov, 2392 kljunačev, 82 divjih gosij, 1320 divjih rac, 918 lisic, 312 kun, 84 divjih mačk, 244, ja2becev, 594 veveric, 19 orlov, 64 sov, 654 jastrebov, 2149 vran in srak ter še druge raznovrstne divjačine. Stroški za najem lova in pristojbine za karte znašajo na leto okroglo nad 59.000, oziroma 14.000, skupno okroglo K 73.000, kar je pač že lepa svota.
Zajci in srne so se v poslednjem času po nekaterih loviščih izdatno pomnožili.
Poštni  urad  št, 3 v Gosposki ulici I prenesejo v Spielerjevo hišo v isti ulici.   Na novem mestu se ta poštni urad popolni tako, I kakor smo svoj čas poročali.
Občinska knjižnica t Kobarida. —
KobariSki rojak g. notar Ignacij Gruntar v Ribnici je bil sprožil pred leti misel, naj bi ustanovil trg Kobarid svojo občinsko knjižnico. V ta namen je izročil izdatno svoto. Od oktobra 1. 1900. že deluje ta .Občinska knjižnica*. Občina prispeva vsako leto s primerno svoto. — Kako imenitno vrši svojo na ogo, dokazuje zapisnik izposojevalcev, iz katerega je razvidno, da jih je bilo do konca Jurija že — 1S500.
Slava ustanovitelju! Občina pa naj vsako leto množi število knjig! — In ostali trgi na Goriškem? Zganite se po tem prelepem vzgledu! :— Knjižnico vodita gg. učitelja Ba=. gatajhrMiklavi&r
ŽBpanom r Ermimit je izvoljen baron Jurij Locatelli, v obč. odbor pa Panzera, Angeli, Avkn, Legiša, Gasparini, Lavarian,
Izpred sodnlje. — Peter Tomadin, 18-letni mladenič, je v pretepu meseca maja letos ugriznil Ant. Makorja v desni palec, in sicer tako nevarno, da so mu morali vrhni del palca odrezati. Zato je bil obsojen na 3 mesecev trde ječe z jednim postom vsak dan in z osamljenjem vsaka dva meseca, dalje mora plačati troške sodnije, zdravnika, gld. 91, in dnin po K 130 na dan za 70 dnij.
NovelH AU, Ferraan G. in Kastelan A., vsi iz Gradišča ob Sodi, mladeniči od 18 do tO M, so stali pred gori#ko sodnijo obtoženi razžaljenja Veličanstva. Na nekem zborovanju v Gradišču, kateremu je predsedoval dež. poslanec in seroeniiki profesor dr. Faidutti, so ostali ti mladeniči na svojih sedežih ter pokrili tisti čas, ko je don Faidutti klical navzoče k slava-klicu na cesarja in papeža ter so vsi drugi stali odkriti. Navzoči vladni komisar jih je odstranil iz dvorane, poprej pa seveda ie zapisal njihova imena. Za to so bili kaznovani po 14 dnij zapora že v Gradišču, ali sedaj pa so jih tirali se v Gorico pred sodnike. Priznali so, da so ostali pokriti in da m niso dvignili, ker se niso brigali za to, kaj da govori Faidutti in ker so pili. Sodni dvor jih je oprostil obtožbe, kar je navzoče občinsto pozdravilo z živahnim ploskanjem.
Hudournik Lokavleek. ~ Pretekli teden je pregledala komisija, sestavljena iz gg. okrajni komisar Pollev, stivb. svetnik Bonavia in pristav na poskuševališču Devarda, hudournik Lokavšček v to svrho, da dožene, ali prihaja mdtnost vode od vršeče se regulacije ali je kak drug vzrok za to. — Predilnica v Ajdovščini se je bila namreč pritožila radi te motne vode. Zato komisija.
Mleko nI bilo krivo, da sta obolela dva obroka neke goriške rodbine, ki je bivala na letovišču v Tolminu, kakor so poročali laski listi, češ, da sta obolela nevarno, ker sla pila mleko od bolnih krav. Kajti pokazalo se je sedaj, da Katarina Leban, katera je nosila mleko oni goriški družini, ima povsem zdrave krave, in konstatiralo se je, da se v Tolminu sploh nikdar ni prodajalo mleko bolnih krav. Poročila v laskih listih slonijo torej na neresnici.
1» sadjerejee. — Kdor se hoče okoristiti s sadnim drevjem iz nasadnika v Gorici, se mora obrniti do 35. t. oi. za Gorico na glavarstvo, drugodi pa na županstva.
Zborovanje mizarjev v Gorici. — V soboto je zborovalo v Marzlnijevi gostilni okoli 50 tukajšnjih mizarjev. Na zborovanje je bil prišel iz Trsta neki Kajner, predsednik mizarske zadruge. Zborovanje je imelo namen, združiti te mizarje v zadrugo, in res se jih je oglasilo takoj 47, med njimi obilo Slovencev.
Trg m gobe v pravem pomenu je pričel v petek. Prodali so jih ta dan 5t košar, v soboto pa 84. 50 kilo v gob pa je tržni nadzornik zaplenil, češ, da so nevarne zdravju. Ogenj v Kobljeglavl. — Poročajo nam, da je danes 8 dnij v Kobljeglavi zgorel hlev In senik Avg. Jeriču. Zažgal je 6-lelui sinček gospodarjev, ko se je igral z žveple-nieimi. Živina je bila k sreči na pasi.
SvIIodov f<j je razpecalo letos od 2f. Jun. do srede julija skupno 57074 kilov v vrednosti K 148.240.80. Cene so bile od K 2 do K 340.
I« Vipave so potegnili dvajsetletno dekle Bavčarjevo iz Batuj, na kateri so se pokazavali baje znaki verske blaznosti. Našli so jo kakih 100 korakov od Muličevih fužin. Dekle je skočilo bržčas samo v vodo.
Mrtvega so v^iivvodi tik občinskega kopališča v Pulju Jotipa Merzeka iz Črriic na Vipavskem.
BUJenskl karat je zopet govoril. To pot v Kapucinski cerkvi v Gorici, in sicer na Porcijunkulo. Vzel je na piko dijake, in je rekel, da dijaki, ki hodijo jest v kuhnijo h kapucmora, potem največ udrihajo po duhovnikih. To je pravil ubogim ženicam, ki so prišle poslušat besedo božjo!
Ako je res, da udrihajo prav tisti študentje po duhovnikih, kateri jedo prt oo. FapudMm7"peteni.-pa- ž«~iie^oreraaJJi;ugače nego reči, da jim morajo ti patri kaj prida-vati^v jedi, kaj takega, kar rodi zabavljanje proti duhovnikom; aH pa mora biti vsa tista dobrotljivost ob. kapucinov tako na slabih •nogah, da ne zasluži drugega nego pošteno^ zabavljanje. Konečno pa, ako dolgobradi kapucini kaj dajo, kar jim pade z brade, čegavo pa je pravzaprav to? Ali ne spravljajo v svoje shrambe in kleti le pridelelek ubogega kmeta?! Ako dajo torej kako malenkost kakemu kmečkemu fantičku, da si potolaži za trenotek svoj želodček, to ni taka reč, mora biti pa že tako raizerno, da ni drugače nego da se mora zabavljati!
Znani kurat biijenski pa bržčas ni imel na razpolago drugega gradiva za zabavljanje, da si je izbral uboge dijake. Zabavljati mora, brez tega ne more Živeti, in ker preveč zabavlja, so se mu jota majati tla v Biljah, katere baje zapusti. Vsi ljubitelji miru to komaj pričakujejo. Naj gre za kapucina 1
Semenj sv. Jerneja prične letos, ker pade Ž4. na nedeljo, drugi dan, v ponedeljek 25. t. m. Semenj traje, kakor znano, 14 dnij.
KaŠI faplskt. — Socijalna revija. Pod tem naslovom je začel izhajati mesečnik, kakor smo ga svoj čas naznanili. Urejuje list znani socijalni demokrat K. Linhart v Ljubljani. Naročnina za vse leto K 280.
Letošnja letina. -- Uradna poročila glede letošnje letine trdijo, da v Avstro-Ogerski že kakih 20 let letina ni kazala tako dobro, kakor kaže letos. Sodijo, da dri okoli 170 milijonov kron več nego lani. t!e bo le res!
Bralno društvo .Orel* v Koeluju priredi v nedeljo 10. avg, plesno veselico v prostorih g. Fr. Kregava. Začetek ob 3. uri pop. Prijatelje druitya vabi k obilni udeležbi odbor.
Bralno društvo »Kras" v Skopem vabi na veselico s plesom, ki jo priredi s blagohotnim sodelovanjem pevskega društva .Zvon* z Opčin v nedeljo dne 10. avgusta 190S. na krasno odičenera dvorišču gostilne gosp. Živic-a. Začetek plesa ob 3. in veselice ob 5. uri popol. Svirala bode Svetoivanska godba. Na vsporedu godba, petje, deklama-cija, igra.
Bralno društvo t Dornbergn vabi na veliko narodno veselico, katero priredi v nedeljo dne 10. avgusta 1901. v prostorih gospoda Andreja Šinigoja. Vspored veselice: 1. Pozdrav predsednika. 2. .Naša zastava*, koračnica, udarja lamburaški zbor iz Dorn-berga. 3. Vogel: .Kviško rojaki*, poje možki zbor iz Dornberga. 4. S. Gregorčič: ,NaS narodni dom", dekiamacija. 5. Sla vnosi! govor. 6. Vogrič: .Tisočinenipoljub*, valček, udarja domači tamburaski zbor. 7. Jos. pl. Zajec: ,Poputnica% poje domači pevski zbor. 8. Parma: .Mladi vojaki* udarjajo tamburašl s petjem mladih vojakov. 9. Bendl: .Svoji k svojim*, poje oddelek m ozkega zbora pevskega in glasb, društva iz Gorice. — Začetek ločno ob 3J/t «ri. Vstopnina k veselici 50 v; s sedežem 1 krono. Po veselici se vrši ples v venčkih. Vsakih 5 komadov 1 K. Zvečer čarobna razsvetljava z umetnimi ognji. — Z ozirom na to, da je društvo komaj ustanovljeno, pričakuje odbor, da se te veselice udeleže po mogočnosti vsa napredna društva Vipavske doline v čim večjem številu; enako pričakuje tudi udeležbe od strani Goričanov ter bližnjih vasij, kar naj bo najboljša vspod-boda društvu k vstrajanju. Poleg tega obeta biti veselica vrlo zanimiva in zabavna, kar tudi vabi na mnogobrojno udeležbo. Torej v nedeljo v Dornberg!
.Nada* o .Salonski knjižnici*. — Sarajevska „Nada", najlepši jugoslov. illustro-vani list, je priobčil 1. t. m. nad dve koloni obširno oceno Zofke Kvedrove .Odsevi* v Gabrščkovi .Salonski knjižnici* št. 4. — Ocena je jako laskava. Ako neslovenski književni list priobči tako obširno oceno, je pač znamenje, da je knjiga nekaj vredna! — In kupčija ž njo? Doslej je nismo prodali 150 iztisov!
Razgled po svetu.
Narodno - napredna stranka na Kranjskem je priredila v nedeljo dobro obiskan shod v Srednji vasi v Poljanski dolini na Gorenjskem. Govorila sta dr. Tavčar in Pire. Klerikalci so skušali prvotno razgnati shod, ali ker to ni šlo, so delali nekaj časa kravale, toda tudi to jim ni šlo po sreči; shod je skončal v miru in z nezaupnico ,katoliškemu" poslancu dr. Brejcu.                        ""**"
Štrajk poljedelskih delavcev t Galiciji traje dalje. Poljska žlahta se trudi, zadušiti štrajk tako, da bi ostalo vse pri starem. Deputacija, katero je vodil poslrJaworski, je šla h Korberju prosit pomoči proti štrajkov-cem z razglasom izjemnega stanja in s tem, da bi se dovolilo vojakom obdelavati polja. Kdrber je vse odklonil, češ, glede prvega naj se obrnejo do namestnika, glede drugega do ^cesarja. Baje se res mislijo zateči k cesarju J Kruha, kruha in malo srca, ne pa vislice in bajonet I
Deželni stroški t Istri so razmerno z gospodarskimi razmerami v deželi visoko proraču njeni. Troški za deželni zbor znašajo 2^,800 kron, deželni glavar dobiva 7100 kron, štirje odborniki pa 20.000 kron. Troški za deželne urade znašajo 83.180 kron, za na-učne svrhe je proračunana svota 410.213 kron. Zdravstveni stroški 16.000 kron, za človekoljubne in dobrotvorne zavode 337.000 kron. Za javne gradbe (cestne vodne, železnice) 186.800 kron. Za poljedelske in gospodarske namene 93.000 kron. Vojaški in stroški javne varnosti 40.760 kron. In potem so še razni drugi stroški.
Tržaške vesti. — Dne 7. septembra olvorijo v Trslu slovesno lastni dom zavoda sv. Nikolaja, zavetišče slovenskim služkinjam.
Pretekli teden so postavili pri Sv. Ivanu temeljni kamen »Narodnemu domu".
Štrajk kavarnnrskih uslužbencev v Trstu trajo sicer naprej, ali služba po kavarnah se vrši kljubu temu skoro popolnoma redno, ker so gospodarji najeli deloma druge uslužbence, deloma pa so šli štrajkujoči pod starimi pogoji zopet v službo. Kakor so vidi, utegne ta štrajk »končati tako, da ne prinese šlraj-kujočim željenega vspeha.
V   noči od sobote na nedeljo se je utopil 30-lctni mašinist pamika „IIungaria", Jurij Badlovič. Dan poprej je bil odpuščen iz službe. Po noči je prišel neopazen na parnik, privezal si na život dva težka kosa železa ter se po vrvi spustil v morje, iz katerega ga je drugi dan potegnil  potapljavec.
V   tržaškem Sv. Križu je skočila v vodnjak 17-letna' hčerka Štefanija posestnika F. K,; iz vodnjaka so jo potegnili drugi dan ko so jo iskali cel prejšnji večer in celo noč. Vzrok samomoru ta, ker je imel njen fant ljubimsko razmerje še z eno drugo.
Nesreča v otoški Jami pri Postojni. — V soboto sla si šla ogledat dva Nemca pred par leti najdeno novo jamo blizu Velikega Otoka. Spremljal ju je v jamo neki Ši-benik iz Poslojine. Ko sta hotela iti preko neke nevarne brvi v jami, ju je svaril Š., naj tega ne storita, ker je nevarno. Ali navzlic lemu sta hotela čez. Prvi je s pomočjo Š. srečno prišel čez, ko je pa ta hotel pomagati še drugemu, je padel v prepad. Ponesrečenega Š. še niso našli.
Na Keko-je prišel Llovdov parnik »Garinlhia", ki je določen v Transval, kamor popelje 150 Železniških vagonov ogrskega izdelka, ki se porabijo za tamkajšnjo železnico.
Benetke se podirajo. — Kraljevska palača se je bila vsled padca stolpa sv. Marka znatno pretresla, vsled česar se po-kazujejo jako sumljivi znaki. Na več krajih slišijo pokanje, razpoke na nekaterih krajih so postale pa že jako velike in opasne. Podira se tudi zvonik sv. Štefana.
Vseslovanska umetniško - Indnstrl-Jalna razstava. — Leta 1904. priredi slovansko dobrotvorno društvo v Petrogradu vseslovansko umetniško-industrijalno razstavo pod pokroviteljstvom velikega Aleksandra Mihajloviča. Na tej razstavi bodo mogli vsi slovanski narodi, posebno oni, ki žive izven Rusije, izložiti vse, kar more podali javno sliko o njih sedanjem položaju, plemenskih sposobnostih in gospodarskem stanju. Izključeno je vse, kar bi bilo političnega značaja, ker je razstavi jedini namen, da olajša neposredni trgovski in industrijalni promet Rusije z ostalimi Slovani. Razstava bo v glavnem namenjena ostalim Slovanom; Rusi bodo razstavljali le toliko, kolikor bo moglo
zanimati izvenruske Slovane. Predmeti, ki bodo na tej razstavi v ta namen darovani, ali pa nakupljehi, bodo služili za temelj vse-slovanskemu umetniško industrijalnemu in narodopisnemu muzeju, ki se ustanovi v Petrogradu ali Moskvi. Petrograjskemu glavnemu razstavnemu odboru stoji na čelu V, J. Eo-valevskij kakor častni predsednik, a K. V. Nikolajevskij kakor glavni tajnik. Krajni pod-
Lodbori pa se že snujejo v Sredeu, Belein-
1 gradu in Lvevu.
Toda na Ogerskem. ~ Dne" 3. t. m. je bila v Nagy-Sz6llos grozna toča* ki je napravila velikansko opustošenje. Na polju je_ padala kakor pesf debelai ter je ubila 4 osebe. Tudi mnogo živine je poginilo. Vsa letina na vinu in turšici je uničena. Med ljudstvom je velikanska beda.
Iz Budimpešte poročajo, da so v mestu Maria - Thereslopel našli nečuveno gospodarstvo na magistratu, Glavne knjige so falsifleirane, denarja pa defravdirana velikanska svota. 2 milijona sta kar Izginila. Proti vsem uradnikom so naperili preiskavo.
Barski generali Bolha, Delarev in Devet pridejo dne 16. t, m. v London. Sprejme jih. lord Kitchener. V posebni slovesni avdijenci jih sprejme na to tudi kralj. Prisotna bosta pri avdijenci lord Roberta In Kitchener. Baje bo o tej priliki govora tudi za najetje posojila za burgherje in glede utelešenja Transvala k Natalu,
Književnost,
»Gorenjski HI a v čok*. ~ Opora v treh oddelkih, zložil Anton Feosler. izdala in založila .Glasbena Matica" v Ljubljani. Tako je naslovljena elegantna, po Groharju z naslovno sliko opremljena knjiga, katero je prav kar pričela razpošiljati »Glasbena Matica* svojim članom kot društveno darilo za leti 1900,—1901, in 1901,-1901. »Gorenjski Slavček« je najobsežnejše in najdragocenejše glasbeao delo, kar jih jo dosedaj izdala »Glasbena Matica*; obsega 212 strani na veliki četrti in stane njegovo izdanje štirikrat toliko, nego so povprečno stala dosedanja letna darila imenovanega društva. Razpošiljanje se je uredilo tako, da dobe »Gorenjski Slavček" v roke najprvo častni člani, ustanovniki in oni (Slani, ki so že plačali društvenino za leti 1900.— 1901. in 1001.—1901, in za temi drugi člani. Onim, ki so plačali društvenino le za eno teh let, bo doplačati 4 K; če bi pa ne hoteli doplačati, si lahko izberejo namesto »Gorenjskega Slavčka" katerokoli drugo društveno darilo iz prejšnjih let Od teh in od onih ljubljanskih članov, ki niso plačali društvenine sploh za nobeno navedenih dveh liti, se bo pobiralo doplačilo 4 K oziroma društvenina za obe leti (8 K) ob vročevanju društvenega darila, zunanji člani naj pa bla-govole društvenine plačati ali poverjeniku ali jih poslati naravnost .Glasbeni Matici". Da se razdelitev muzikalij čim bolj pospeši, pride lahko vsak član tudi sam po svoje darilo v društveno pisarno v Vegovih ulicah št. 5 popoludne med drugo in tretjo uro, Poverjeniki se naprosijo, da čim preje sestavijo zaznamke članov in jih vpošljejo z društvenino vred. Za nečlane in v knjigarnah stane »Gorenjski Slavček* 12 K. »Glasbeni Matici" sme pristopiti vsaka svojepravna oseba in sicer znaša društvenina na leto 4 K. — Priglasi članov, naročila na »Gorenjski Slavček* in denarji naj se pošiljajo na »Glasbeno Matico" v Ljubljani.
Tele za rejo
Freiburške pasme
je na prodaj.
Ponudbe   na   naslov:   Fran   Mstkuc, Solkan pri Gorici št. 100.
Iščem mladeniča
16 do  18 let starega kateri je izučen za
trg. pomočnika ter vešč slovenskega in nekaj
italijanskega.
Eliza Tance, Prosek.
Anton Pečenko
Vrtna trtica 8 — GORICA — Via Giardino 8
priporoča
pristno brnim     &J$m    brl»k,,,»dal"
In črn« vina    '^jOjpF     ¦»«¦**»»»
izvlpavsklh,    4$»        istersklfc
furlanskih,            W           vinoorodov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na
vse  kraje  avstro - ogerske monarhije v sodih od 56
litrov naprej. Na zahtevo požilja tudi uzorce.
Caaa miru. Pastraiaa aottaaa
Gostilniška oprava
v dobrem stanu se dobi po nizki ceni pri Antonu Lasi tu, gostilničarju v Gorici, ulica Dogana št. 18.
Naznanilo.      j
Z ozirom na to, da se jo pre- j selila c. fcr. okrajna in okrožna sod-nija, o. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno
„Pri zlatem Mžtt" (jri Lizi)
v Kapucinski ulici
katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na doseli se toplo priporoča udani
Ivan Katnik, lastnik.
Nit dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svelnjo Na Ivovski razstavi s prvo eeno - srebrno svetiinjo
Tnana ranil telovadnih priprav JOS. VINDYŠ-S,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Sroichov) Vinohradska ulice čislo 816, se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskih In šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča' jočih spričal domačih iu inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
//avadne priprave so vedno y zalogi
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto«                                                                  —8
Papirne izvrSoja po najnižjih cenah.
Milijon dam uporablja
„FEEOLIN".
VpraSajtc Svojega zdravnika, če ni »Fceolin« najboljSe *.ep5alno sredstvo za kožo, lase in zobe! NajnečistejSi obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko tinost in obliko z uporabo »Feeolina*. »Eceolin« je iz 42. najplemcuitejih in najsvezjih zeljiSč sestavljeno angleSko milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obraza, zajedce, mozoli, rdečica nosu Ud. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepSalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolinc je tudi najnararoejže in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrnili, če bi ne bil kdo s »Fceolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od H komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. HazpoSilja glavna zaloga M« Falta, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38.1
Nova
kleparska delavnica
v Gorici,
| ulica 8v. Antona štev. 1.
Podpisani so toplo pripo- I i roea svojim rojakom v mestu j f in na deželi za izdelovanje \ • vseh kleparskih izdelkov, . J kakor: cevij za vodo, žlebe za I I stavbe,   kuhinjske priprave  itd. f T Prevzema  tudi   vsako   popravo   po   zmernih   cenah. Zagotavlja točno postrežbo udani
Karol Čufer,
klepar.
Nenavadni
katerega se je prodalo v svetovni razstavi v Čikagi nad 21/, i lijoua komadov, se dobiva odslej pri meni za nizko ceno
samo kron 2-40
• •
(povečevalno steklo)
katere treba naprej poslnti, bodisi za kron 2-60 franko, ali proti povzetju 40 vin. več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka reč vidi do 1000-krat povečana. Vidi se prašne mrcesc ter za oči sploh nevidne živaiice v velikosti zelenega hrošča. Neobhodno potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko* jega se je Se davno želelo za biSno rabo za preiskavo ponarejenih jedil ter pokvarjenega mesa. Vodne živaiice, kojih ne vidita© s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno smučejo po vodi. Razun tega je aparst tudi pripraven za kratkovidne, da lahko Stajo najmanjše pisave. — Bolji mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi objekti in objektivnimi stekli, stane v elegantni Skatlji samo 5 kron. — Navodilo je pridjano. — Najfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v velke daljave, z akromatičnimi stekli, s trikratno medeno cevjo v elegantni iatulji za samo 5 kron. — Razpošilja *. Fait, Dunaj, V/z. Zlatzleinsdorferstrasse 76.
........."........""'                       ......#
Jrgovsko-obrtna zadruga" fj
v Gorici,                                     ijj
naznanja, da je zaključila svoj  V. odsek. —  VI.   odsek se otvori     {)(?
januvarja 1903.                                                                                                  -W
Prvih pet odsekov šteje:                                                                          tj
I. članov 769..........z 1418  deleži.                       |#
II.     »       383...........    716     >                             m
III.      »       254..........»    615      »                             č*
IV.      »       220..........»    608      »                            S
V-              275..........>    712      »                              (JJ
Skupaj     »     1901..........» 4069   ~~*
Zadružna glavnica petih odsekov znaša torej K 1,220.700. — Vrhu tega še daje jamstvo 1901 članov z vsem evojim imetjem. Za VI. odsek se bodo sprejemali člani od 1. jan, 1903. naprej, V Gorici, 18. julija 1902.                                 «.   „ .
Načelstvo.
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Risssner, y Nuiisid nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prefi. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporofta slav. občinstvu tadi svojo tiskamo črk na perilo.
Anton Potafzky v Gorici.
Na »r?di RaStrija 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališč« itirabeiikega In drobnega hlag« ter tktnl., ¦«}• m >l«j
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalno stroje. POTKKBŠOINK
za Arojaše in ievljarje.'
SvotliiJIee. — Kožni venci. - Ma*ne knjižice.
Hišna obuvala m vse letne čase.
Posebno« t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolj«  oskrbljena zaloga za  kramarje krošnjarjo, prodajalce p»imiho a in trnih t« na deželi,    S     '•'•'»   a
Dobre ure in po cev l!
s  3-letnim   pismenim   jamstvom
razpošilja na zasebnik«
prvu tovarna ar v Mostn driii
Hanns Konrad,
hm ir ler tfatiiH     Most (Ceiko).
Dobra ura Keia. iz niklja fi. n-7r,;
srebrna ura Kam. II. bb»; srebrna
verižica fl. I '20; budilnik iz niklja
B. t-95.
Tvrdka je oillikovina s e. kr. orlom ; ima zlat«; in srebrne svetinje iz razstav ter liso.'« priznabrb pisem. — IIuMtrovan centfc /nstonjl
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu St. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t, d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za tnnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Rimske toplice.
Tržič tNIonfalcone).
Stalna toplina 38°~-40°. Doba traja od L"), maja do konec septembra. Zdravijo se posebno bolezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni.
Pod{.'sani priporoča »lavnema občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi imakiivp vsoh vr.it, rax.H«'ii« mokr h Majdirevfga mlinu v Kranj«, nadalje inni tudi raznovrBtne pljuči*, n. pr.: francoski Cognac, j)i-i«tni kranjski brinj«vec, domači troplnovec, fini rum, različna vina, ^mizice i^cr^i, Ciril-Metodovo kavo in Cirii-Motodovo milo ter drugo v to Btroko spadnjosV; blago. Poutrciba točna in H« ziiiArnlls wnah
7. odličnim »poAtovanjcm
Josip Kutin,
tr*»i?r i V^».Ut| »Url it. J v lastni lii.ii, kjer je »Trguvaka obrtna zadruga-
Švicarska urarska obrt.
NaznaDJamo   vsom   vcičaknru.
i'a-ilnikoiii, [lojtnidi, železniškim
idarstkim ara<inikoiu kakor
vsakomur   ki  r: l>i dfibro
ur«, da j*mo oprejdi
«iii o razjtrutlajo novoiznajclen«; r»r*vrt-nalne f-n^ke -14-karatne rRm«,nt uio zlatega -e'fktr;i - |»Ia-(jue, .seslav ^Ia«-buUe", Te ur« imajo protimagnettfne pre-ciziski urni stroj, so najnatanfnrJH regulirane in preskulen« in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treb odskotnib pofcrovi-bov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajuene amerikanske (rotdinske kovin«; ter prekrit s lt-karat. zlatom, tako, ila je podoben ('istemu zla:u. in vcSCnki jo n« morejo razlo-ževati od prave ure, ki velja 2()() kron. Edina ura na svetu, katera ne i,rubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v B. nie.tecih 10(i"«J dodatnih naroOb in okoli 3(XX) pobvalnib pistiu. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in e«t-nina prosta. Vsaki uri je brezpkuno pndejan nioi-njifek od usnja. Krasne in moderne verižice od zla* tega plague za gospode ali dame (tudi ovratnice) po 3" o--- in 8" K. Ako ura ne ugaja, se surejnje nazaj vsled ?esar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poStnem povzetju alt predplačilu.
N a r o č b e je pošiljati na Raxfuilf j«aj« ar „ChroHO» B«s«l<' (ivlca). Za pi«raa v Švico je slaviti znamko za 2) stot., na d 'pisni 'e 10 atol.
Koroški
imski vrelec
-,            mm "^m       r..:::in-;vi    pUntntk.t   kisli   Vi \\
\           f        ^      «zku-.-m   ob   wh   nabodilt.   ;
'¦•¦Iv.-. otrc5kil:. .-<• slabem prebavljanja, ob b-it.r.:;.ii
:u meliuriu in h'il\lcah.
Zab.^M: Ed. Fonzari v liorici Via VVtiicmi, l^scrtca
iti v v.n-h lri:..v:t:ah z i:iiuer.ilti:mi v.»d.«ui.
Lekarna
Cristololetii t Oorici
Prave in edine želsdčae kapljice z znamko sv. Antona Padavanskega.
Zdravilna mo& teli kapljic je nepre-kosljiva Te kapljice vrtdifo^edno prenavljanje, Ce se jih dvakrat na dan po jedno žlieico popije. Okrepi po-
(Varstvena znamka).   kVOTJeni   ielcttee
storč, da zgine v kratkem času
omotica in život na ienost (mrtvost).
Te kapljice tudi storž, da etooek
raji je,
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa fedino le v lekarni
Cristofolettl v Gorici.
Anton Kuštrin
trgovce
z j e d i I n i m blagom
Gosposki ulica it. 23 (v lastni bžit).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najflnejeg.1 »Luka* po jako nizkih conah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Znider^ič it Valenčic v Ilirski Ristrici; cikorija in zvrplenke druzh«< sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrat iz mlinov Jocimumu vi Ajdovščino in Majdiča k Kranja.
Razpošilja narofeno blagu tudi na deželi po poŠti od 5 kilogr. naprej.
Ivan  Bcdnarik
i                             .
i              priporoča svojo
knjigoveznici)
v Gorici
!  ulica Vetturini št 3.
Čistilna voda  >  >   ^
' jb* jL . -.Reale44
j            iz vrelcev Malhias, LiHtnina
Henrika Matlonija v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu - in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čisttino sredstvo. Odlikujo sp radi množine soli »Glauber« in grenko soli, katero ima v sebi ter s gvojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga z? Gorico:
Lekarna G. B. Pontonl.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užijgralic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke razuih vrst, posebno izvrstne in zanesljive I                  užigalice
¦^ Apollo