<< AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 256 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1939 LETO XLII. — VOL. XL11. Pobalinski napad Rusije na Zed. države je spravil ves uradni Washington na noge Obdolžitev Rusije, da je predsednik Roosevelt kršil nevtralnost, ko se je vmešal med pogajanja med Rusijo in Finsko, bo pomagala sprejetju nevtralne postave v zbornici. AMERIKA OSTANE NEVTRALNA, PA ČE JE TO RUSIJI VŠEČ ALI NE Washington, D. C. — Obdolžitev Rusije, da je predsednik Roosevelt postavil nevtralnost Zed. držav v protislovje, ko se Je vtaknil v pogajanja med Rusijo in Finsko, je podžgal vodje administracije k novemu prizadevanju, da dobi predlog za °dpravo embarga večino v poslanski zbornici. S tem bi kongres Zed. držav pokazal vsemu svetu (in tudi Rusiji), da je narod za predsednikom. Po govoru, ki ga je imel ruski premier Molotov pred najvišjim sovjetom, je podžgal kongres in predlog za sprejem nevtralne postave je takoj dobil nekaj novih glasov. Državni oddelek vlade ni uradno še Podal svojega komentarja glede tega govora. V uradnih krogih pravijo, da je predsednik Roosevelt s tem, da je obljubil Finski svojo moralno pomoč, še bolj utrdil nevtralnost Zed. držav, ker si prizadeva, da bi se nesoglasje med Rusijo in Finsko poravnalo mirnim potom. S tem je Roosevelt pokazal, da želi ostati nevtralen in da je njegov namen obdržati Zed. države nevtralne, pa če je to Rusiji všeč ali ne. To rusko obdolžitev glede dvomljivosti ameriške nevtralnosti, bodo porabili demokratski vodje v poslanski zbornici, da bodo pobili trditve onih, ki pravijo, da bi odprava embarga v času vojne preveč pokazala naklonjenost do zaveznikov in da bi bila skoro toliko kot napoved vojne. krušne karte za Anglijo London, l. nov. — Anglija Je gotova s popisovanjem naroda in je zdaj pripravljena, da izda krušne karte, katere bo Tnoral imeti vsak moški, ženska in otrok. Krušne karte,-po katerih bo mogel vsak dobiti le gotovo količino potrebščin, bodo stopile v veljavo enkrat Proti koncu meseca. Od meseca avgusta so se cene živilom v Angliji dvignile že za 10 odstotkov. Najbolj je poskočil sladkor in sicer za 47 odstotkov. Čuti se tudi veliko pomanjkanje rib. Vzrok temu je, ker je mornarica vzela mnogo ribiških ladij v službo in ker je vlada zaprla več delov morja, k'er se je lovilo ribe. Shod v Euclidu Danes zvečer ob osmih se vr-81 v Društvenem domu na Re-Ave. politični shod, katera sklicuje Jugoslovanski ^r°gresivni klub. Govorniki : Charles R. Ely, kandidat 2a Župana in vsi, ki so na nje-8?vi listj, po shodu se bo ser-v,ralo okrepčila zastonj vsem Udeležencem. Iz Dunaja bodo pregnali vse Žide Berlin, Nemčija. — Nemška vlada je ukazala, da ne sme biti 1. marca 1940 nobenega Žida več v Nemčiji. V zadnjih par tednih se je izselilo iz Dunaja 4,000 Židov, katere so poslali v židovsko rezervacijo na bivšo Poljsko. Takrat ko je nemška vlada dobila iz Estonije in Latvije svoje ljudi, da jih naseli v rajhu, je dobilo več tisoč Židov ukaz, da zapuste Nemčijo in se naselijo nekje blizu ruske meje na bivšem Poljskem. Dunajski Židje morajo pUvSti-ti svoje domove in izročiti ključe vladi. S seboj smejo vzeti 110 funtov prtljage in 300 mark gotovine. Drugo vse zapleni vlada. --o- Zaroka Mr. in Mrs. Louis Kosmač, 6214 Carl Ave. na'znanjata, da se je zaročila njih hčerka Eliza beth Alice z Mr. Joseph F. Smole, sin Mr. in Mrs. Jack Smole, 5806 Bona Ave. čestitamo! Najdeni ključi Kdor je izgubil ključe jih lahko dobi na 993 E. 63rd St. Nemci pravijo, da je Anglija odgovorna za usodo Poljske Paris, 31. okt. — Edini dnevnik, ki izhaja v Varšavi, pripoveduje čitateljem dan za dnem, da so Angleži odgovorni za vse trpljenje in mizerijo poljskega naroda. Tako pripoveduje nek tujezemski diplomat, ki je te dni dospel iz Varšave. Ta diplomat opisuje zlasti žalostni položaj židovskega prebivalstva v Varšavi. Dostikrat jim ukažejo nemške oblasti, da se morajo izseliti iz svojih hiš v teku treh ur in da ne smejo: vzeti s seboj več kot kar morejo nesti v dveh malih kovčegih. Ostalo premoženje jim zapleni vlada, hiše zasedejo pa nemški uradniki. Ako se židje pritožijo, jim Nemci odgovore, da je zanje dosti prostora v reki Vi-sli. S seboj ne smejo vzeti židje nobene lastnine in morajo opravljati najtežja dela. Toda Nemci S3 motijo, če mislijo, da si bodo s tem pridobili naklonjenost poljskega naroda. V zadnji vojni so Poljaki in židje skupno nosili vojne težave in si drug drugemu pomagali, pozabivši pri tem vse narodnostne razlike. Dalje je ta diplomat povedal, da so Nemci prve dni po zasedbi Varšave zaprli stotine katoliških duhovnov in so prepovedali vsa ctrkvena opravila. Toda ker je narod kljub temu ys^k dan napolnil cerkve, so Nemci duhovne zopet izpustili, razen dvanajstih, katere drže kot talce, ki naj bodo porok, da se duhovščina ne bo dvignila proti Nemcem. V zapadni Poljski, kjer so zdaj nemške province, so vrgli Nemci poljski jezik iz šol in ga nadomestili z nemškim. Tudi cerkvena opravila ne smejo biti več v poljskem jeziku. Ata, doma bi bli! Joseph Wins-man, star 73 let, doma iz Wickliffa, O., se je spoznal kričim pred sodnikom Artlom, da je vozil v pijanem stanju in da je butnil r nek avto na mostu čez NYC na 152. cesti. Sodnik ga je obsodil na 30 dni zapora in $25 kazni. Pozneje mu je sodvilc zapor odpustil. Mr. Wissman je kandidat, za šolski odbor v Wickliff u. Če bi bil doma ostal. . ... Ovadila moža policiji da je povozil otroka oba županska kandidata sta se Rjavila proti bigelow načrtu , Oba elevelandska županska *andidata, John E. O'Donnell in Harold H. Burton, sta podala v Javn°sti izjavo proti Bigelowove-pokojninskemu načrtu. Pri-s aši tega načrta so sicer name-ravali podpirati O'Donnella pri ^oJitvah, ker se jim je zdel ta bolj sklonjen, toda javno ga niso odobrili. s. O'Donnell se je izjavil, da je 'lcer vedno b;l za to, da se poma-*H Potrebnim, toda Bigelowov crt nima v sebi nobenega ja-Xee®a Programa, po katerem bi ski ?bil° Potrebni denar za ta lad- Niti predlagatelj sam, Bi- gelow, ni še jasno povedal, koliko denarja bi se potrebovalo za izpeljavo tega načrta, pravi O'Donnell. "Sem pa za pokojninski sistem, ki bo pravičen za stare, toda ne bo v istem času v breme davkoplačevalcem," je rekel Mr. O'Donnell. "Med raznimi važnimi predlogi, ki jih boste dobili pri volitvah," je rekel župan Burton, "bo tudi Bigelowov pokojninski načrt, kateri bi moral biti na vsak način poražen." Dalje je župan Burton tudi apeliral na volivce, da porazijo predlog, da postaneta policijski in ognjegasni oddelek samostojna. Pogajanja s Chrysler kompanijo se še nadaljujejo Detroit, Mich. — Pogajanja med Chrysler korporacijo in unijo avtnih delavcev, ki spadajo k CIO, se bodo nadaljevala, dokler bo to potrebno, da se reši vse sporne zadeve, je izjavil James Dewey, vladni delavski posredovalec. Dozdaj niso pogajanja privedla še do nobenih uspehov. Unija je ponovila svoje zahteve za zaprto delavnico in je zavrnila ponudbe korporacije. Vsled tega spora je kakih 100,000 delavcev prizadetih, direktno ali in-direktno. V pogodbi, ki jo je ponudila korporacija, ni nič omenjeno za pogajanja v even-tuelnih nesporazumih, trdijo unijski zastopniki. Zavezniki pričakujejo napada Nemcev Paris, 1. nov. Na renski fronti je bilo danes ves dan živahno streljanje s topovi od nemške strani. Nemške čete so se na več krajih zagnale v Francoze pri Maginot črti. Zavezniki so se omejili na obrambo in niso napadali. Pripravljeni so, kakor poroča vrhovno poveljstvo, da se Nemci vsak čas dvignejo z močnim napadom. V KANADI SE ŽENIJO Ottawa, 31. okt. — V mesecu septembru se je v Kanadi poročilo 7,966 parov, kar je za 68 odstotkov več kot v letu 1938. S porokami so začeli hiteti, ko se je pričela vojna. Zahteva odpoklic poslanika Zed. držav iz Moskve Washington, D. C., 1. nov. — Poslanec McCormack je danes v zbornici zahteval, da Zed. države odpokličejo svojega poslanika iz Moskve in prekinejo diplomatske odnošaje z Rusijo. Kot vzrok je navajal govor ruskega premi-erja Molotova, ki je kršil mednarodno pravo s tem, da nasprotuje odpravi embarga v Zed. državah. Poslanci so McCormacku živahno ploskali, ko je rekel, da sedanja nevtralna postava pomaga komunistični Rusiji in nacij-ski Nemčiji. "Glas proti spremembi nevtralne postave .je glas za komunistično Rusijo in nacijsko Nemčijo," je rekel McCormack. Pogajanja med Rusijo in Finsko so zdaj v novih zaprekah Helsinki, .Finska. — Finska vlada je izjavila, da se je zdaj pojavila nova situacija med Rusijo in Finsko, ker je Rusija podala v javnost svoje zahteve na Finsko. Govor ruskega premier-ja Molotova je zadel finsko vlado v živo. Finska vlada je namreč dozdaj držala vse razgovore z Rusijo tajne, pa gre zdaj Rusija in jih razgali pred vsem svetom. Zato se je pa zdaj pojavila nova situacija, o kateri bo treba ukrepati, predno se bo z razgovori nadaljevalo, je izjavila finska vlada. Govor ruskega premierja je bil podan javnosti ravno v času, ko je finska delegacija na potu v Moskvo, da začne z novimi pogajanji. Finska vlada bo zdaj naj-brže povedala pred vsem svetom, kaj je Rusija prav za prav od nje zahtevala. Toliko je že zdaj povedala, da Finska ne more sprejeti ruskih zahtev in ostati neodvisna. Burton ni vedel o graftu Županski kandidat O'Donnell je na sinočnjem shodu v SND na St. Clair Ave. zavračal trditev župana Burtona, ki je rekel, da je vedel o nerednostih v mestni hiši pri nakupovanju premoga in da je radi tega pozval državne preiskovalce k preiskavi. Mr. O'Donnell je sinoči izjavil, da ni res, da bi Bui-ton kaj vedel o tem in da ni res, da bi pozval državne preiskovalce, župan je zvedel o tem graftu šele, ko jo bral tozadevno objavo v listih, če je pa župan o tem kaj vedel prej, pa ni napravil nobenega koraka, da bi se krivce kaznovalo. In tudi potem, ko so prišli državni preiskovalci, je trdil O'Donnell, ni župan storil ničesar, da bi šel preiskovalcem na roke. Očividno je, pravi O'Donnell, da hoče župan vso stvar potlačiti, kar se mu pa ne bo posrečilo. Bivši gov. Davey pravi, da je Bigelowov načrt "okrutna šala" Columbus, O. — "Bigelowov pokojninski načrt," pravi bviši governer Davey, "je najbolj okrutna prevara, ki se je še kdaj poskušala izvesti nad narodom v državi Ohio." Potem citira trditve avtorja tega predloga, Bige-lowa iz Cincinnatija, ki trdi, da ta pokojninski načrt ne bo veljal več kot $60,000,000 na leto. "če je to res," pravi Mr. Davey, "potem se bo dalo pokojnino samo 100,000 osebam. Petdeset dolarjev na mesec znese $600 na leto. Razdelite to med $60,000,000 in dobili boste 100,000. Torej . če ima Bigelow prav, bi po njegovem računu dobilo samo 100,000 oseb v državi Ohio pokojnino. To je pa 23,000 manj, kot jih dobiva pa pokojnino sedaj. "Toda po Bigelowovem načrtu bi bilo najmanj 700,000 oseb upravičenih do te pokojnine. To-lej če bi bilo denarja samo za 100,000 oseb, kaj bo pa z ostalimi 600,000?. "in ker Bigelowov načrt določno reče, da bi bili do te pokojnine upravičeni samo taki, "ki so se kot dninarji umaknili od svojega poklica v zasebno življenje," bi farmarji in hišne gospodinje ne bili upravičeni do te pokojnine, ker si niso služili svoj kruh za dnevno plačo (retired from gainful occupation as wage earners). "Vsaka hiša, vsako posestvo bi bilo obdavčeno. Recimo, da je hiša vredna ^5,000, bi bila obdavčena za ta načrt najmanj $100 na leto in to za vedno. Kdo bi bil potem pa še tako nespameten, da bi si zidal ali kupil hišo s tolikimi davki? Vsa stavbinska industrija bi bila uničena in delavci postavljeni na cesto. Kako more biti kak delavec potem še za ta načrt, ne morem razumeti. --o-- Prijateljstvo med Rooseveltom in Lewisom se krha Washington, 31. okt. — Politične zveze in prijateljstvo med predsednikom Rooseveltom in John L. Lewisom, predsednikom CIO, zadnje čase popušča. Njuno prijateljstvo se je bilo pričelo, ko je Roosevelt prvič kandidiral in mu je dal Lewis vso podporo. Zdaj je dal pa Lewis razumeti, da on ni za to, da bi Roosevelt kandidiral v tretje in da ima že izbranega svojega kandidata, ki ga bo podpiral prihodnje leto za predsednika. Politikarji sodijo, da je to senator Wheeler iz Montane, katerega je Lewis označil kot liberalnega človeka. Sicer nekateri pravijo, da je Lewisova politična podpora kandidatu več v breme kot v pomoč, toda ne sme se prezreti, da Lewis lahko pomaga v kampanji z sto tisoči dolarji, katere dobi od svojih pristašev. Zaroka Te dni se je zaročila gdč. Josephine Muhich, hčerka poznane Muhicheve družine iz 1148 E. 72nd St. z Mr. Anthony Gabre-nja iz 5002 Harlem Ave. Naše prav iskrene čestitke! Oče 4 otrok povozil 8 letno deklico do smrti in izdal skrivnost ženi Carl Frankito, star 28 let, oče štirih otrok in stanujoč na 3860 E. 144. cesti, sedi danes v ječi, obtožen uboja. Povozil je 8 letno Elviro Lavucci, katere starši staitujo tam blizu. Takrat je bil ž njim John Felice. Ko je Carl videl, da je dekletce povozil, je zapeljal avto v bližino Woodland Hills kopališča in poklical policijo češ, da mu je avto ukraden. Potem je šel pa domov. Bil je ves bled in prepaden. žena in otroci so ga obstopili in ga iz-praševali če je bolan. Izpovedal je ženi, da je pravkar povozil nekega otroka, žena mu je svetovala, naj se izroči policiji in prizna dejanje. Obljubil je, da bo, pa se je skesal, ker se je bal ječe, kot pravi. Policija ga je v soboto prijela ;n spraševala, ker je našla nje- gov avto, o katerem je trdil, da mu je bil ukraden. Na blatobra-nu je bila strjena kri. Carl je vse tajil. Izpustili so ga in mu rekli, na| pride v pondeljek zopet na-zaj. To je bilo pa zanj usodno. V nedeljo večer ga je videla njegova žena, ko se je peljal po Kinsman Rd. z nekim dekletom, ki poje v nekam nočnem klubu. To je ženo tako razjarilo, da je poklicala policijo in ovadila moža, da je on povozil dekleta. Moža so zaprli in ga obtožili uboja. žena pa pravi ljudem: "Toda še vedno ga ljubim in bom stala Dri njem v njegovi nesreči." Frankito je bil že prej štirikrat v ječi in zdaj je bil šele dva meseca na paroli, ker je jemal ukradeno blago. RUSIJA STOPA ITALIJI NA PRSTE Rim, Italija. — Nenadna sprememba v Mussolini.jevem kabinetu je začudila vso Evropo in za trenutek je ta novica celo zaternnila novice iz bojnega polja. Med diplomati se zelo ugiblje in komentira o tem nenadnem Mussolinijevem koraku. Večinoma vsi so mnenja, da je Mussolini s tem pokazal, da ni več tako vnet za rimsko-berlinsko osišče in da namerava ostati Mussolini izven vojne. vsem generalni tajnik fašistične stranke, .Starace. Mussolini je videl, da mu zveza med Nemčijo in Rusijo ne bo prav nič koristila, obratno zelo škodila, ker stopa Rusija zelo na prste Italiji s svojo politiko proti Balkanu, kjer nameravajo vzeti Mussoliniju ves vpliv. Diplomati trdijo, da bo Mussolini takoj stopil na stran zaveznikov, čim se Rusija zaveže dati Nemčiji ( vojaško pomoč, ker bi z vojaško silo hoteli iz- Iz svojega kabineta je nam- vesti ruski vpliv na Balkanu, reč vrgel vse, ki so bili naklo- | česar Italija ne bo nikdar do-njeni nacijem. To je bil pred- \ pustila. -o--- Kurite, kurite! Oni dan, ko je bilo precej mrzlo, je dobivala policija telefonske klice od meščanov češ, da jih zebe. Policija jim je na vse pretege izražala iskreno sožalje in je simpatizirala z zmrzljaki. Toda ti so zahtevali še več. Rekli so, da mora policija prisiliti gospodarje stanovanj, da jim zakurijo. Na, ta je pa lepa! Morda je pa le kaj na tem, so rekli na policiji in šli gledat postavne bukve. Tam so našli staro mestno postavo, ki reče in pravi, da tam, kjer je v najemninski pogodbi zapisano, da spada k najemnini tudi kurjava, mora gospodar kuriti, kadar je padel toplomer pod 50 stopinj. Ker se nekateri gospodarji ravnajo po koledarju in ne po vremenu,.bo policija pazila, da ljudi ne bo zeblo. V bolnišnici Mrs. Mary Zupančič, 856 E. 73rd St. se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici, kjer se bo morala podvreči operaciji. Obiski začasno še niso dovoljeni. 700 letal čaka za odpravo embarga New York. — V New Yorku. Baltimore in v treh krajih v Kaliforniji je 700 letal ameriškega izdelka, ki čakajo, da kongres spremeni nevtralno postavo, nakar bodo letala odposlana v Francijo in Anglijo. To število je komaj polovica vsega naročila, ki so ga poslali zavezniki sem še pred izbruhom vojne. Letala znašajo v vrednosti nad $100,000,000. Vrhu tega so zavezniki pripravljeni dati ameriškim tovarnam naročilo za 5,750 aeroplanov v vrednosti $600,000,000. -o- Za zvonove V Newburgu pobirajo prostovoljne darove za zvonove. V zadnjem tozadevnem poročilu bi se moralo glasiti, da pobirata po 80. in 78. cesti Ignac Godec in Frank Mulh. John šuštaršič in John Ferfolia pa pobirata po Osage in okolici. stari ljudje ravno tako lahko prestanejo operacije kot mladi Chicago, 111. — Dr. Elliott Cutler, sloviti kirurg, seje izjavil, da ljudje v starosti od 40 do 60 let ravno tako lahko in z istim uspehom prestanejo operacije kot mladi. Ljudje, ki so doživeli starost 65 let, pravi kirurg, so utrjeni in zmožni prenesti kirurgi-čna dela. Potem zdravnik navaja rekord 100 oseb, katerih povprečna starost je bila 69 let in ki so imeli operacije na želodčnih kamnih. Operacije so prestali ravno tako dobro kot bi jo mnogo mlajši ljudje. Pri vsakem človeku je najbolj nevarna doba življenja od 1 do 20 leta, trdi dr. Cutler. Tedaj je človek najbolj izpostavljen otroškim boleznim, ledvičnim nepri-likam, srčnim boleznim in božja-sti. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 0117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clase matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 256 Thur., Nov. 2, 1939 Politika v Clevelandu 1 1 IESI ■DA IZ NI HODA ............... ...... Po in pred koncertom Newburgh-Cleveland, O.— Ob glasih teh, se mi zazdi, da v daljni svoji sem vasi... ker ni mi tuj noben obraz, pozna me vsak, poznam ga jaz. Tako sem se počutil v nedeljo popoldne, kot da v resnici stojim na domači grudi in poslušam srebrne zvoke kraljice Save. Malo je dni v življenju, da bi človeka tako pokrepili v cerkev, kjer se ob osmih vrši sv. maša. Prvo gre bandero Najsvetejšega Imena fare sv. Lovrenca, glavni odborniki, vsi člani sv. Vida, vsi člani od Marije Vnebovzete iz Collinwoo-da, vsi člani od sv. Kristine in vsi člani od sv. Lovrenca. Po sv. maši odkorakamo vsi v dvorano na zajtrk. V dvorani bodo samo trije govori. Po tem pa se lahko malo medsebojno pogovorimo. Vabim vse, posebno pa še ti- ste, ki še niste člani društev kakor so nas pokrepčali pevci Najsvetejšega Imena, da nas Politična kampanja v Clevelandu, kar se tiče županskih volitev, je precej enostranska. To je, kar je živahnosti, prihaja iz tabora kandidata O'Donnella. Burtonova stranka je precej tiha; menda je tako sigurna zmage. Well, nič se ne ve, kaj se lahko zgodi. O'Donnell si je dobil sila privržencev v vseh slojih, zlasti delavske organizacije so večinoma vse zanj. Velik interesi so pa vsi za Bur-tona, kot se vidi iz ogromnih prispevkov v gotovini, ki jih je dobila Burtonova stran. Če da Fisher Body tovarna $75,000 za Burtonovo kampanjo, to nekaj pomeni in Burton, če je ta denar vzel (nespameten bi bil, če bi ga ne) se bo moral kompaniji izkazati hvaležnega za te prispevke. Pa ne bo povrnil iz svojega žepa, le verjemite da ne, ampak se bo vračalo na kak drug način, kakor se že bo. Burton je bil in je najdražji župan, kar jih je Cleveland se imel. Niti Harry L. Davis, ki je bil znan, da je bil razsipen kot mlada nevesta, ni potrošil toliko davčnega denarja kot Burton. Prav je imel, da je zapravljal! Zato ga imajo pa radi in so mu dajali v davkih, kolikor je vprašal. Še premalo je vprašal, ko so mu davkoplačevalci tako radi dajali. Spominjamo se županovanja demokratskega župana Ray T. Millerja. Ta je hotel gospodariti mestu z dohodki, ki so mu bili na razpolago, ne da bi vprašal za nove davke. Zato je sekal plače na levo in desno in tako dobil denar za mestne potrebščine. Tepec! To ga je pokopalo pri prihodnjih volitvah. Če bi bil jokal in vprašal za kakih dvajset milijonov, bi jih bil dobil in še danes bi bil lahko župan. ' Burton je takoj zvišal plače, katere je Miller odsekal, in to v najslabših časih, ko je vse drlo na relif. Pa so ga nosili po rokah in je bil prihodnjič izvoljen z največjo večino, kar jo je kak župan še kdaj dobil. Časopisje ga povzdiguje v deveta nebesa. Menda zato, ker ima osem osebnih tajnikov, katere, seve, plačate vi, cenjeni in guljeni davkoplačevalci. Pa li mislite, da dobivajo ti tajniki po $25.00 na teden? Aha, to bi jim niti za cigarete ne zadostovalo! Kar po $4,000 na leto in več vlečejo. Vidite, tako se mora delati, če se hoče človek obdržati na stolčku. Saj se spominjate starejši meščani, da se je nekaj takega zgodilo z županom Tom L. Johnsonom. Po rokah so ga nosili in ga na vse pretege hvalili, ko je toliko dobrega storil za mesto. Zapravil je svoj lasten denar, ko se je boril za koristi mesta in mu priboril nižje cene utilitet. (Ko je bil mož berač, ga je mesto vrglo na smetišče in izvolilo za župana navadnega pivovnrnarja, ki je vedel toliko o mestnem gospodarstvu kot zajec o aeroplanih. Toliko je vpoštevana zmožnosti dobrega človeka, ki se žrtvuje za koriseti meščanstva. Ampak, seve, Johnson in bil slapa, ki bi skakal po komandi raznih sebičnih bossov, ki hočejo imeti povsod prvo besedo. Zato je moral iti in prav za to je moral iti Miller. Župan Burton ne presedi toliko pri svoji pisalni mizi za $15,000 plače na leto, kot presedi navadna strojepiska, pa je vendar najboljši župan in prav nič čudnega ne bo, če bo ponovno izvoljen. Visoki bossi ga odlikujejo za višjo šaržo, na račun mesta. Kar pripravite se, da bo segel, če bo izvoljen, drugo leto po višji šarži. To je vse natančno preračunano in napeljano. Biti trikrat zaporedoma župan Clevelanda pomeni, da je mož na vrsti za governerja ali pa za zveznega senatorja. Vse lo se pa godi na račun do krvi ožuljenih davkoplačevalcev. Oba županska kandidata sta republikanca. Kot demo-k rat je se ne ogrevamo ne za tega, ne za onega. Čakamo le, da se bo danes čez dve leti oglasil kak dober demokrat, ki ga bomo izvolili za župana v Clevelandu. Za to se bo pa treba pripraviti že spomladi pri primarnih volitvah, da se izvoli dobre precinktne načelnike, ki si bodo izbrali pravega vodjo, ki bo postavil demokratsko stranko na prostor, ki je zanjo odmerjen že 25 let, pa je bil ta prostor zaseden samo enkrat v tem času in samo za dve leti. In to v mestu, ki je po večini demokratskega mišljenja. Na vsak način se pa udeležite volitev in oddajte svoj glas. Nič ne bo škodilo, če dobi sedanji župan nekaj protestnih glasov, da bo vedel in ž njih vsa visoka gospoda diktatorjev, da ne gremo slepo za soljo, ampak da znamo samostojno misliti in presoditi tudi politiko, čeprav se nismo zredili na politični solati. i i mM Kakor rečeno, ne verjamemo, da bo Burton poražen, ker ima na svoji strani mogočne prijatelje, ki imajo novac. Ta pa slučajno še vedno vlada svet in tudi politiko v Clevelandu. S tem ne mislimo nikomur jemati poguma, toda fakt je fakt. Mi nismo še nikoli priporočali Burtona in ga tudi sedaj ne. Prvič ni naš politični pristaš, drugič je pa predrag župan za naše pojme in račune. Kadar nam grozita dva zla, si izberemo manjše, da ne bomo tako tepeni in v tem slučaju je manjše zlo kandidat O'Donnell, kolikor sodimo po njego- Zvona, z nam nad vse drago pesmijo. Lep je bil nedeljski dan, kakor nalašč za pevce. Zato vam, dragi pevci in vašemu vodji kličem iz dna duše: Še na mnoga, mnoga leta! Zdaj se pa bliža in je že sko-ro tukaj Martinova nedelja, ali praznik naše mladine, naših Čričkov. Zato vas vabim vse, ne v mojem imenu, ampak v imenu slovenske pesmi. Ne vam žal in s tem boate dali mladini poguma, da se bo še bolj zanimala za našo pesem in da bodo še rajši hodili na vaje. Ali vam ne bodo nekoč v ponos, ko bodo dorastli in vam lepo zapeli? Za ta koncert je gospod Ivan Zorman izbral najlepše pesmi, tako da se boste čudili tem našim malim pevcem. Vam pa dragi starši, priporočam, bodite tako dobri in pomagajte otrokom, da bodo razprodali tiste listke, ki so jim bili dani. Vse darove »smo dobili brezplačno. Darovali so: Anton Grdina je daroval krasno namizno svetilko; Joe Grdina je daroval krasno/Sliko—Srce Jezusovo; Norwood Appliance je daroval električni likalnik. Prosim vas, pomagajte otrokom, da bodo imeli več koraj-že. Kar bo prodano in nepro- dano, naj pnneso nazaj vsaj do nedelje večer 12. novembra. Uljudno vas prosim, da se-žete po vstopnicah za koncert, ker vstopnina je prav nizka. Zabave bo dovolj in pa ta-no-vega bomo krstili. France iz doline. -o—- Zveza društev Najsv. Imena pridete pogledat in ko boste videli, koliko nas je, boste gotovo tudi vi imeli željo postati član te naše katoliške organizacije. Končno pa še prosim naše žene in dekleta, da v nedeljo ob osmih, pustite prostor nam možem. V nadi, da se snidemo v nedeljo vsi člani vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu pri fari sv. Lovrenca, vas vse bratsko pozdravljam, Jakob Resnik, predsednik. KaksenlefcEly Euclid, O. — Naj mi bo dovoljeno, da se poslužim vašega lista, da podam nekaj faktov mojim številnim slovenskim prijateljem glede naše županske kampanje in drugih euclid-skih mestnih uradnikov. Ni mi treba posebej omenjati, da ima Charles R. Ely, kot jih imam jaz, posebne in iskrene interese za vaš dobrobit in ne želim, da bi kdo izgubil prijatelje, ali da bi mu itak škodovalo, če ga bo podpiral za župana. Toda kakor se je izrazil naš prijatelj Jim Rotter: "To je demokratski način vlade in vsakemu bi moralo biti svobodno podpirati ali voliti za moža, ki ga ima najraje, brez boja ali jeze." Zakaj imamo razdvojeno Spominjam se na jesen preteklega leta, ko smo se bili člani d ru š t 6 v Najsvetejšega Imena zbrali pri fari sv Vida, da smo tam skupno pristopili k sv. obhajilu. Za letos je določena prva nedelja v novembru, to je 5. novembra pri sv. Lovrencu v Newburgu. Ali je to potrebno?—tako si morebiti kdo misli. O, gotovo je potrebno in še kako potrebno! Sovražniki sv. vere nas napadajo povsod in mi, če se ne bomo branili, bomo gotovo podlegli, bomo uničeni! Nekateri bodo gotovo rekli: "Jaz grem lahko k sv. obhajilu doma, v svoji fari in kadar sam hočem." To je res, res je pa tudi, da če smo združeni, da se veliko lažje ubranimo sovražnika, kakor pa posameznik. Zato vsi z navdušenjem de-lujmo za društva Najsvetejšega Imena in za to našo zvezo. Vem, da imajo pri vseh štirih slovenskih farah v Clevelandu tudi angleško poslujoča društva Najsvetejšega Imena, ker so le tu-rojeni, mogoče ne bodo tega čitali. Zato prosim starše, da jih opozore in jim povejo, da naj se tudi tamladi udeleže skupnega sv. obhajila v nedeljo pri sv. Lovrencu. Organizaciji, ki ima dosti Vih besedah. Vsak glas zanj po meni protest proti zapravlja- mladih članov, je zagotovljen nju sedanje mestne administracije. Protest manjšine je pa' vselej dober nauk za visoke glave, da stopijo doli z visokih podstavkov med navadne in preproste ljudi, ki se ne igrajo z visoko politiko, ampak volijo s prepričanjem, da je tako prav za splošno korist. napredek. Program bo sledeč: Vsi se zbiramo pred Slovenskim narodnim domom na 80. cesti ob 7:30 zjutraj, točno 5 minut pred osmo odkorakamo mnenje? Prvič zato, ker smo vsi ljudje in se ne more pričakovati, da bi imeli vsi radi iste vrste zabavo, živež ali osebe. Drugič, radi imamo ali sovražimo osebe, kar so storile za nas, ali kar niso storile za nas in tudi kar so obljubile, da bodo storile. Tretjič, radi imamo o-sebe, kar pač so, zmožne, prijazne, poštene. Preglejmo Mr. Elya o gornjem. Ne vem, če se vam vsem dopade, če spije Mr. Ely poži-rek s prijatelji, ali če se vsede ž njimi k' mizi. Toda po mojem mnenju ni to nič napačnega, ker imam to tudi sam rad. Kaj pa glede Mr. Elyevega mnenja in vašega o osebah, ki kandidirajo obenem ž njim za urad. Prepričan sem, da se boste strinjali z Mr. Elyem o Frank Kocmanu in Ray Turlut. Ravno tako vas bo Mr. Ely zagotovil, da so tudi vsi drugi kandidatje dobri in zmožni možje. Kaj je že Mr. Ely napravil za vas in kaj vam je odrekel narediti za vas? Vsi vemo o mnogih stvareh, ki jih je napravil, toda samo nekaj se jih lahko spomni na stvari, ki bi jih napravil, pa jih ni. Nihče ni perfekten, toda prepričan sem, da ni Charles Ely nikdar poskušal biti izvoljen z obljubami mestnih del, da bi obljubil vsakemu delo, samo da bi dobil njegov glas in da bi po volitvah pozabil nanj. Vi veste in jaz vem, da ni dovolj mestnih del za vse, ki delo potrebujejo, ker v Euclidu je kakih 1,000 mož, ki so brez stalnega dela. Vem pa, da bo Mr. Ely poskušal dati delo tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Ne bo pa vzel ljudi iz tovaren in državnih del in jih del na mestno plačilno listo, drugi pa, ki delo potrebujejo, bi bili pa brez dela. Ne pustite se zopet farbati z obljubami za delo, kakor so bili nekateri potegnjeni za nos pri zadnjih volitvah. Nikar ne verjemite vsaki govorici, ampak se prej prepričajte o resnici. Povedalo se vam je, da je pustil Mr. Ely v mestni blagajni samo $1.8. To ni pravilno. Mr. Ely je pustil $139,-265.88 in te številke lahko če-kirate v mestni hiši. Vsi vemo, da je Mr. Ely zmožen opraviti najboljše delo in tudi kandidatje ž njim so v resnici sposobni možje. Saj poznate Walterja Gilsona, mestnega avditorja in Mr. . P. New-tona, ki kandidira za solicitor-ja. Ali se je Mr. Ely v dvanajstih letih njegovega županovanja izkazal, da je bil dober gospodar, ali vejrjamete, da je bilo delo zadnji dve leti boljše opravljeno? Spomnimo se nazaj, kaj je bil Euclid, ko je Mr. Ely postal župan leta 1926. Takrat je živelo v Euclidu kakih 3,000 ljudi. Največ od teh jih je delalo v Clevelandu, ker smo imeli takrat tukaj malo industrije. Mr. Ely vam je obljubil, da bo njegovo prvo delo, da bo skušal privabiti industrijo v Euclid. Da, več milijonov dolarjev se je investiralo v nove tovarne, v katerih je dosti ljudi dobilo delo, ko je bil Mr. Ely župan. Odkar je zapustil on urad, se je začela samo ena tovarna, pa je bila pripravljena začeti z gradnjo še 1. 1937, ter je čakala boljšega vremena in je začela graditi kmalu v letu 1938. Charles Ely vam je obljubil, da vam bo dobil plin v Euclid. Ali ga je dobil? Da, East Ohio Gas Co. daje plinsko postrežbo skoro v vsako hišo v Euclidu. Charles Ely vam je obljubil, da bo dobil nazaj denar, ki je bil dolžan posestnikom na davkih. Ali vam je Ely dal to? Da, Ely je plačal nazaj preko $330,000.00 euclidskim hišnim posestnikom, ki so prišli na u-rad po denar in veliko jih je, ki še niso bili plačani. Ali veste, da sedanji župan ni plačal nazaj še enega dolarja v zadnjih dveh letih? Mnogo bi jih moralo biti plačanih in Charles Ely bo gledal na to, da bodo plačani. Charles Ely je obljubil manjše davke. Ali ste imeli nizke davke? Da, ko je Mr. Ely zapustil urad, je bila vaša davčna mera $2.37, sedaj je $2.48 in drugo leto bo $2.75 ali $2.80. Ne verjemite, da niso sedanji župan in councilmani zvišali davke. Obljubili so, da bodo plačali letos $180,000.00 in v par letih $315,000.00 na leto lastnikom bondov. Tega povi ška bi ne bilo, če ne bi bili sprejeli ordinance. Ali so vas vaši coujncilmani vprašali, če hočete plačevati več davka? Ne, niso vas vprašali in tudi prilike vam niso dali, da bi o tem glasovali. Sami so glasovali za več davkov na vaše hiše, za plačilo tlakanja, kanale in vodo na zemljiščih, ki jih lastu-jejo drugi. Mr. Ely obljublja vse, kar bo v njegovi moči, da vam bo znižal davke, da boste plačali davke sam ona svoje posestvo. Ali je Mr. Ely prijazen napram onim, ki so okrog njega? še več kot prijazen je, darežljiv je in rad pomaga. Mnogi izmed vas so bili v potrebi in Mr. Ely jim je pomagal osebno, ne kot župan, ampak kot prijatelj. Gotovo mu je vsak hvaležen za to. Ali je Mr. Ely pošten? Ali ste vi pošteni? Nekaj jih je, ki pravijo, da Mr. Ely ni pošten, pa noben ni še skušal, da bi to dokazal. Ali bi prelomili postavo in bi bili nepošteni, bi se bali, skušali bi pobegniti, skrivali bi se, da bi vas policija no našla. Če ste pa pošteni, bo- ste ostali doma in v mestu, s svojo družino in boste obiskovali svoje prijatelje in kandidirali za urad, če boste hoteli in če mislite, da vas bodo vaši prijatelji podprli. Charles Ely še vedno živi s svojo družino v Euclidu. Tam ga lahko dobite vsak dan. Ali na cesti, ko obiskuje svoje prijatelje in saj veste, kot kandidat za župana želi podpore od vseh svojih prijateljev. Kot smo rekli, Mr. Ely je prijazen in darežljiv in želi, da bi bili prav taki vsi, ki delajo zanj. So pa ljudje, ki $o prijazni in darežljivi samo v času volitve, potem pa pozabijo na svoje prijatelje. Charles Ely ne dela obljub. Za relif nega direktorja ne bo najel Glen Havena, ne bo imel niti John Sullivana, niti Mike Spinota za service direktorja, ali Mr. McMastra za varnostnega direktorja. In to dobro veste, da se svojih obljub drži. Geo. R. Hamilton, deputy auditor, City of Euclid. --o- Naš prihodnji koncilman Po vseh vardah v mestu se vrši te dni živahna kampanja med kandidati za koncilmane v mestno zbornico. Vsak ima svoje prijatelje, ki agitirajo za njegovo izvolitev. Vsaka stranka ima svoje debate pri katerih pride v poštev mnogo kritike in obenem se opevajo vrline in dobre kvalifikacije vsakega kandidata. Ampak tako je po navadi, kjer je veliko bobnenja in hvalisanja tam je ponavadi vse prazno in potem tudi marsikatero razočaranje. Jaz stanujem v 32. vardi že mnogo let. V teh letih sem spoznal gotove politikarje in za nekatere bi skoraj rekel, da so nam v večjo škodo kot v korist. Nekateri se brigajo samo za svoje službe in to ob času volitev potem pa pustijo, da vse mirno sniva. Ravno zaradi tega, je naša dolžnost, da ohranimo dobrega in koristnega predstavnika. Našo 23. vardo pet kandidira, Slovenci ne moremo voliti zanj. Kot tu rojen državljan, sem se vedno zanimal za izvolitev mož, ki bi bili vredni in sposobni biti izvoljeni, tudi sedaj se zanimam iz prepričanja moje zavesti, da bi bil kandidat Mr. O'Donnell za urad kot župan najboljši mož! To pa zato, ker ga poznam po njegovih uspešnih delih v njegovih uradih do sedaj in pa na tem kar obljublja storiti v bodočnosti, ako bi ga ne poznal, ne bi hotel ali mogel to trditi kar omenjam v temu dopisu za njegovo izvolitev. O njem lahko trdim, da je zanesljiv in pravičen, da je zmožen in dovolj demokratičen, je visoko izobražen pri tem pa zelo uljuden za razgovor z vsakim priprostim delavcem. Mr. O'Donnell je veren in preiskušen mož in kot tak tudi zanesljiv za urad mestnega župana. Star je 42 let, eden izmed osmih otrok, rojen v Clevelandu in izšolan do visoke izobrazbe kar spričujejo njegove službe v uradih, kjer je bil vedno izvoljen povsod za prvi urad in vedno z veliko večino. Prva služba je bil mestni knjigovodja; prvič je bil izvoljen v šolski odbor leta 1933. V isti urad je bil ponovno izvoljen z največjo večino v zgodovi' ni volitev. Sledeče urade je opravljal v teh letih: Bil je predsednik šolskega odbora: Dalje podpredsednik pri drugih odborih in zopet predsednik raznih komitejev kar znači, da je bi vedno izbran za naj zaupne j ši urad osobito pri finančnih insti tucijah, sedaj je prezident od (Housing Committee). Kjer je on uradoval je gledal na znižanje stroškov, tako da so se zni žali stroški na polovico. Pri posojilih je sposloval da se je za posojilo plačalo mesto 5l/° samo 1 % in še manj nego 1 '7° na šolska posojila. V šolah je odpravil nevarnostne prostore ali neprilike. Odpravil je sistefl1 nSj^rrratftiMtelteali učiteljice^ ven mesta od drugod. Na njfr mesta je najel domače mestne ljudi. Zmanjšal je stroške za vzdr-žavanja šol. Razredil je plačo učiteljem v pravilni red. Razredil je tudi moralni sistem učenja je ugledno zastopal vsa štiri le- v šolah m njega vodstvo, uredil v ta gospod John M. Novak. Lahko bi mnogo napisal o njegovem dobrem vodstvu in zastopstvu. Toda uverjen sem, da vas je mnogo v naselbini, ki isto poznate njega kot vrednega zastopnika naše varde in se ne boste dali drugim strankam pregovoriti temveč boste volili za g. John M. Novaka prihodnji torek. G. John M. Novak je ugleden demokrat in smo lahko sigurni, da bo tudi v bodoče deloval za uspeh prebivalcev 23. varde in mesta Cleveland. Ko sem ob priliki govoril z osebo, ki so ji dobro poznane vse politične homotacije, mi je bilo povedano, da mi Slovenci bodimo ponosni na zmožnost in poštenost našega zastopnika in če hočemo naši vardi nadaljni napredek potem gotovo oddajmo svoj glas za John M. Novak. Z narodnim pozdravom, Joseph Fortune, 5909 Prosser Ave. -o- Volimo za O'Donnella Ker Slovenci, kot demokrati v veliki večini nimamo za te županske volitve svojega kandidata, bomo morali izbirati med dvema, ki zastopata republikansko stranko. Med dvema je vedno eden bolj i od drugega. Jaz zelo priporočam županskega kandidata Mr. O'Donnella, katerega osebno poznam kot zmožnega in vrednega za mestni županski urad. Ko smo zgubili demokratskega župana Millerja, ki je bil prija telj naših ljudi, smo bili vsa leta potem prezirani in potisnjeni na stran, velika izguba za naše ljudi ni bila potem nikoli nadomeščena ali popravljena pod sedanjim županom Burtonom, ki zo- na j bolj i sistem. Dalje je sposloval da je vlada potom WPA administracije zidala nove publi-čne šole da ni bilo treba obremi-ti davkoplačevalce. Dalje je razredil v šolah razrede da so lahko dobivali učenci in učenke bolje poučevanje i11 sploh najbolje poučevanje v d?" žavi z najmanjšimi izdatki. Dosegel je da se je $4,500,000 stavbinski program razdelilo dela na 2,000,000 ur za delavce. Sodeloval je jednako z uspehofl1 med delavci in med delodajalci. To sem omenil le mimo gred® da si vsak lahko ustvarja sam p'1 sebi sodbo, da je mož, ki je bi' od začetka odkar je pričel javfl0 službovati vse povsod uspešen i" zmožen ter priznan gospodah Tak bo tudi v njegovem urad11 kot župan če ga izvolimo, slovefl' ci ne bomo pri njem nepoznan1. Mnogo naših ljudi ga že poznaj kot takega. Iz globokega prepi'1' čanja ga priporočam vsem roj*1' kom v izvolitev. Vsem odličen pozdrav. Josep Mohar plumber, 6521 St. Cl»ir Ave. Cleveland, O. P. S. Za volilni dan potrebuj6^ mo več pomočnikov. Kdor bi ^ tel pomagati za kar uljudno va bim naj se izglasi pri meni pa v glavnemu uradu kampanlJ" na 7511 St. Clair Ave. Jos. Moh*1' —Lastno hišo zažgal. V I čevini pri Ptuju je z^°relanoy mačija posestnika Franca R ka. Zgorela je zaloga krrne^, življenjskih potrebščin, tem je dobil občutne najemnik J»sip Muršec. 0 ^ niki so sedaj aretirali zalg0„ suma požiga lastnika hi se, spodarja Franca Rojka, priznal, da je zažgal j* i hišo. Zagovarjati se bo « zaradi tega pred sodniki. *°«mmim»tnnit>tii»»t»»»i»»»»tii»i»»»tnn»»»»»:»innn»i»uun»iii»»i WINNET0U Po nemftkon Ixylraika K. Maj* Njihovi ljudje so že zbrani in pripravljeni na bojni pohod. Motite se namreč, če mislite, da so Komanči apaške odposlance ubili, ne da bi se bili že prej pripravili na vojsko! Povem vam, tisti umor v trdnjavi Inge ni bil nepremišljeno dejanje, posledica prepira! Ne, namenoma so ubili Apače, namenoma, da bi izzvali vojsko! Kalkuliram, da so Komanči že odšli črez Rio Grande, in bojim se za Winnetoua. Težko se jim bo neopazen izmuznil s svojim ranjenim tovarišem." Old Death je pravilno presojal Položaj. Ni še minila tista noč, Pa smo zvedeli, da se ni zmotil. Tudi sam sem se zhal za prijatelja. Vprašal sem scouta: "Torej držite z Apači?" "Da, na tihem. Posebno pa še Po tem, kar sem čul o dogodkih v trdnjavi. Apačem se je zgodila krivica. Napad na njihovega odposlanca je ostudno izdajstvo. Pa tudi Winnetou sam mi je, kakor že veste, zelo simpatičen. Toda naš položaj je kočljiv. Sredi med Komanči in Apači potujemo, med dva mlinska kamena smo zašli. Ali pa, če hočete, ttied škarje, če pokažemo, da držimo z Apači, nas bodo prijeli Komanči, in narobe. Zato ne bo-too ljubkovali ne z enimi ne z drugimi ter rajši skrbeli, da odnesemo zdravo in celo kožo iz tega mlina. Sicer pa se Komančev vsaj meni ni treba bati. Poznajo me. Nikdar jim nisem nič žalega storil, mnogokrat sem jih že obiskal in vsikdar so me prijazno sprejeli. In njihov poglavar, Ojo kolca, Beli bober, je celo moj osebni Prijatelj. Uslugo sem mu storil, ki mi je, je dejal, nikdar ne bo Pozabil. Bilo je gori na Red Riv-er3u, oikazawi so\ ga napadli, skalp in življenje bi bil izgubil, da nisem prišel in ga rešil. In to prijateljstvo nam bo še mnogo koristilo, če bi nas utegnili Komanči neprijazno sprejeti. Sicer pa mislim, da se mi ne bo treba sklicevati na njihovo hvaležnost. Saj nas je pet mož in vsak izmed nas, mislim, zna prijeti za puško. Preden bo takle rdečkar segel po mojih laseh, se bo že dober tucat njegovih tovarišev preselil v večno lovišča, mislim. Previdni pa moramo biti. Ne s°mo, vsak po eno uro. Vlekli bomo bilke. Kdor potegne najkrajšo, dobi prvo stražo. Vsako uro se menjamo. In vsak bo lahko vsaj pet ur mirno spal, kar bo, mislim, dovolj, — če bomo vob-spali." Vlekli smo. Zadnjo stražo sem dobil jaz. II. Avat vila Noč se je naredila. Ni nam se bilo za spanje, zato ^ tudi straž nismo postavili. Le-smo v travi, kadili smotke in S(i pogovarjali. Old Death nam pripovedoval o svojih doživljajih. Izbiral jih je tako, da je k'lq^njegovo pripovedovanje poučno in zanimivo obenem. čas je minil. O polnoči je bilo. Nenadoma je Old Death utihnil in napeto poslušal. Tudi sam Sem čul, da je eden izmed konj l)rhnil, pa tako, kakor prhajo Prerijski konji, če začutijo tuj-Ca v bližini. "Hm-!" je godel scout. "Kaj Je to —? Ali vam nisem prav po-yedal, ko sem dejal pri Cortesi-Ju> da sta najina rjavca pristna [Serijska dirkača? Tako prhne le konj, ki je bil v rokah dobrega vvestmana. Nekaj sumljivega bo v bližini —. Pa ne ozirajte se, meššurs! ema je in v temi se oči svetijo, Posebno če jih napenjate. Moreni tiči sovražni vohun v grmo-0Pazil bi lesk oči in spoznal, Vsi sveti v domovini da smo zasumili njegovo bližino, j? se tiho pobral in ne zvedeli '' ^do je in kaka nevarnost nam grozi. Torej mirno sedite in ne obračajte se! Sam bom pogledal, kaj je, pa si potisnil klobuk na oči, da jih ne bo videl. Pa čujte —! Spet je prhnil konj! Nei genite se!" Res se je prhanje ponovilo Eden izmed konj, menda je bil moj, je boječe topotal, kot bi se hotel utrgati. Molče smo sedeli in poslušali. Pa Old Death nam je nevoljno šepnil: "Kaj vam je prišlo na misel, da ste tako nenadoma umolknili ! -Če res kdo v bližini prisluškuje, nas je čul govoriti in ker ste umolknili, bo sklepal, da nam je prhanje sumljivo, pa se bo umaknil. Govorite torej, pogovarjajte se! Pripovodujte nekaj, karkoli ! Samo tiho ne bodite!" črnec Sam se je oglasil. Šepe-taje je povedal: "Sam vedeti, kje človek. Sam videl oči." "Dobro! Pa ne glej tja, sicer bo tudi tvoje oči videl. Kje je?" "Kjer Sam obesil konja, na desni, pri divjih češpljah. Čisto trdo pri tleh se rahlo bleščati o-či." "Dobro! Zlezel bom vohunu za hrbet in ga prijel za vrat. Menda je le eden sam, sicer bi se konji huje vznemirjali. Le glasno se pogovarjajte! Dvojno korist bomo imeli. Mož si ne bo mislil, da sumimo nevarnost, in vaše glasno govorjenje bo udušilo šum, ki bi ga le utegnil povzročiti, ker se v taki temi človek neslišno le težko plazi." Začeli smo torej glasen pogovor. Lange me je nekaj vprašal, odgovoril sem mu in beseda je' bila v teku. Obrnil sem pogovor na šaljivo plat in na ves glas smo se smejali. Tudi najprevidnej-ši oglednik si je moral misliti, da čisto nič hudega ne slutimo. Dobrih deset minut smo uganjali komedijo, ko se je oglasil Old Death odnekod. "Halloo, boys —! Ne rjovite kakor levi! Ni treba več, imam ga. Prinesel vam ga bom." Zašumelo je v grmovju, stari je prišel s težkimi koraki in položil ujetnika pred nas. "Takole —! Lahek posel je bil, saj ste kričali, da bi bil tale rdečkar še potres preslišal in vse, kar je z njim v zvezi." "Rdečkar —?" se je čudil Lange. "Torej so le blizu. Jih je še več?" "Mogoče. Pa ni verjetno. Luč moramo imeti, da vidimo, kak je naš plen. Tamle med grmovjem leži suho listje in vejevje. šel bom pa ga naberem." "Ne gane se. Je mrtev?" "Mrtev ni. Le njegova zavest je šla nekoliko na sprehod. Zvezal sem mu z njegovim lastnim pasom roke na hrbtu. Preden se zave, se vrnem. Pazite nanj! Prinesel je kuriva celo naročje. Zakurili smo, seve samo či sto majhen ogenj. Suho vejevje ni dajalo skoraj čisto nobenega dima. Pogledali smo si ujetnika. Indijanec je bil. Hlače iz je-lenovine je nosil, z usnjatimi resicami okrašene na šivih, tudi srajco iz jelenovine in mokasine brez okraskov. Glavo je ime gladko ostriženo, le na temenu mu je ostal šop las. Njegov obraz je bil na debelo pomazan barvami, s črnimi črtami na rumenem dnu. Orožje mu je Old Death že pobral, ni imel druga ko nož, usnjat tulj in lok. Tulj in lok sta bila povezana z jermenom. "Navaden bojevnik," je raz lagal Old Death. "Nobenega zna ka nima, ki bi pričal, da je ubi sovražnika. Tudi skalpa nima za pasom in njegove hlače niso o krašene s človeškimi lasmi. Niti medicinskega mošnjička nima (Dalje prihodnjič.) Le malo časa ima kmet v domovini, misliti tekom leta na mrtve, pa naj so mu bil še tako dragi v življenju. Na praznik Vseh svetnikov, pa nenadoma zopet oživijo tiste vezi, ki ga vežejo z ranjkimi. Ta dan je ves posvečen spominu mrtvih. Kakor mi vsako leto, tako mi tudi letos uhajajo misli nazaj, k0 smo preživeli zadnje praznike med grobovi naših dragih v domovini. Skoro vsako leto je bilo deževno za ta praznik. Že par dni poprej sem šla prekopavati grob. Vsako drugo leto sem šla tako vesela, saj smo bili še vsi zdravi in živi, samo kakšna botra ali daljni sorodnik je bil med rajnimi. Toda to pot, pa je bilo vse drugače, saj smo sredi poletja izgubili našo ljubo mamo, katero smo vsak dan bolj objokovali in najbolj grenak pa nam je bil spomin na dan Vseh svetnikov. Z boječo spoštljivostjo sem odprla pokpališčna vrata ter odšla do groba naše matere, kjer sem pokleknila na grob, pokropila z blagoslovljeno vodo in zmolila nekaj molitev za pokoj njene duše. Prekopala sem grob in nasadila nekaj rož. Grob je bil gotov, samo leseni križ sem morala še očistiti. Obrisala sem zaprašeni napis, da je bil bolj viden. Napis se glasi: Tukaj v Gospodu spi naša draga mati . . . Spodaj pa je še pristavljeno: Za ves trud in za trpljenje, Bog vam večno daj življenje. Ko sem napis parkrat prebrala so mi privele solze in iz prsi se mi je izvil vzdih: Mama, kje ste mama! Tako so moje solze kropile sveže prekopan grob. Spomnila sem se vseh lepih dni, ki sem jih preživela ob strani svoje drage mame, a takrat nisem znala ceniti te toplote. Se-iaj, pa mi je bilo hudo. O, zlata mati, zakaj vas ni več! Boječe sem se ozrla okrog-, misleč, da me kdo opazuje in kakor, da sem se sramovala svojih čustev, sem si obrisala solze. Pogled mi je obletel pokopališče. Tam pa tam je stala ob grobu ženska, se opirala na motiko in tiho ihtela, kot bi se pogovarjala z mrličem. Odleglo mi je, ko sem videla, da nisem sama v ža-osti. Zmolila sem še nekaj rao-itvic, se dotaknila hladnega in mokrega križa in tiho odšla med grobovi. Ogledovala sem še po drugih grobovih in obstala pred lepim granitnim spomenikom in prebrala vrstice: • čuj popotnik, kaj iz groba duh pokojnika ti govori . . . glej, moj delež je trohnoba, to boš kmalu tudi ti . . . Agnes Udovich. -o-- Zakaj smo za A. Vehovca S tem, če se v naselbini izvrše razne naprave in izboljšave je razumljivo, da s tem se dvigne vrednost one okolice v kateri so se izboljšave izvršile. V 32. var-di opazimo, da se je zadnja leta glede izboljšav in javne varnosti mnogo pridobilo kar gre kredit in zaslugo našemu mestnemu zastopniku Anton Vehovcu, Oglejmo si nekatere izboljšave, ki so našim ljudem prinesle direkten finančni dobiček. Zadnja leta se je, z pomočjo W. P. A. dela, tlakovalo samo v 82. vardi nad 22 milj cest, katere stroške bi v nasprotnemu slučaju morali nositi hišni posestniki mimo katerih zemljišč bi se ceste tlakovale. Vsak kdor ima svojo hišo, mimo katere ni bila poprej cesta tlakovana bo dobro vedel, koliko je moral plačevati davkov predno je bila tlakovanje ceste plačano. Osobito so bili pri plačilu davkov oni prizadeti, kateri so lastovali na križiščih vogelna stavbišča. Skoro so morali v davkih plačati toliko, kolikor je bila hiša vredna brez onega kar so dali še poleg za hišo in zemljišče. Oglejmo si po 32. vardi prečne ceste, katere so bile z pomočjo W. P. A. del izvršene jih lahko naštejemo 81 in to večina onih, ki prečno vežejo glavne ceste in ulice. Kar nam je položaj teh cest dobro poznan in tudi vemo mimo katerih zemljišč so bile te ceste tlakovane lahko mirne vesti našim ljudem povemo, da jim je bilo prihranjenega nič manj kakor $50,000.00 v davkih. Da se je to izvršilo v našemu naselju gre zasluga onemu, ki je tlakovanje izposloval in to je naš mestni zastopnik Anton Vehovec. Te ceste so sedaj plačane oziroma jih bo delno plačalo mesto in federalna uprava. Ni temu vse, da ima od tega tlakovanja oni največ dobička mimo katerega zemljišča je bilo delo izvršeno; ampak dobiček in ugodnost ima vsakdo, ki stanuje v isti okolici, ker lahko v svojo korist rabi prečne ceste za hojo, ali vožnjo, čimveč komodnosti je v naselbini in v čimboljšem stanju so ceste, tem več so vaše hiše vredne. Radi vsega tega in mnogo drugih dobrin smo odločeni, da nam je tudi v bodoče v mestnem zastopstvu ANTON VEHOVEC. Na volivni dan vsi v volivne koče in oddajmo svoj glas za našega kandidata Anton Vehovca. Slovenski demokratski klub 32. varde. Joseph Muzich, tajnik. -o-- Malo odgovora Noja, pravijo, da če mačku na rep stopiš pa zacvili. Mr. Opaškar je •napisal zadnji petek v Ameriški Domovini o dopisih, ki so bili napisani glede pošiljanja orožja v Evropo. Tu je izrazil vsak svoje mnenje in jaz tudi. Moj dopis je veljal v prvi vrsti temu, da naj Amerika najprej sama sebe zavaruje doma in sicer: na morju, na suhem in v zraku. To se pravi, da naj si preskrbi dovolj vojaštva, orožja, sub-marinov in zrakoplovov. To sem jaz napisal, ker sem o tem bral v ameriških revijah, da tako priporočajo in svetujejo ameriški generali in veliki poznavalci ra-zmer v Ameriki v odnošajih do drugih delov sveta, ki so z Ameriko v tesni zvezi. Da sem imel kolikor-toliko prav, to se razume, ker je predsednik Roosevelt že sam poudarjal in odredil za pomnožitev sredstev in za varnost obrambnih točk in tudi določil mnogo več vojaštva kot ga je imela Amerika do sedaj in vsak dan čitamo v časopisih, da naj se fantje prijavljajo za vojaško službo. V tem vem, da nfsem napisal ničesar, kar bi se lahko imenovalo "smešno." K temu naj še pripomnim, da se že kaže na mor^u, da bo morala imeti Amerika več dobrih čuvajev na morju, da bodo naši parniki lahko varno potovali in da bo kot taka tudi upoštevana radi njene odporne sile. Sila se vedno odvrača s silo Nobeni podmorniki se ne bodo zmenili za to, pa magari če mi vsi enoglasno kričimo, da se ne maramo vojskovati, to ne bo prav nič pomagalo, še veseli bodo, ker bodo vedeli, da bodo tem lažje prišli do ameriškega zlata. Svoje trditve sem opiral tudi na to: Ker je Amerika zadnji svetovni vojni pošiljala orožje, za katerega bomo še dolgo vrsto let plačevali v dav kih in na vse druge načine. To kar je Amerika naredila zadnji vojni, vsak obsoja, da je bilo naravnost 'smešno," zato sem pisal, da naj se kaj takega ne stori več. Dalje sem zelo poudarja tudi iz druge strani, da je doni a. če ameriško zavarovanje potrebno tudi iz razloga, da se zaposli več delavcev. To pa zato, ker bi vse to, kar bi imeli pošiljati ven—rabili doma. Po šiljati v Evropo se pravi da jati na upanje in kar bi ne bilo nikdar plačano. Mi dobro vemo, kako siromašna je Evropa, oni se že izrežejo, kakor se znajo opravičiti za posojila iz zadnje vojne pred 20 leti. Zelo neomajan pa sem tudi v tem, da je v Ameriki velika potreba, da bi se malo bolj zaposlilo našo mladino. Naj kdo reče kar hoče, od te trditve ne odstopim niti za en las! Bi-ljone stanejo Zedinjene države (vlado) poboljševalnice, cjer se nahajajo taki fantje, ki so se vsled brezposelnosti pregrešili z raznimi prestopki, pa naj si bo s tatvino ali čem drugim, ker niso imeli nikogar, ki bi jih bil učil drugače, ali da bi imeli priliko se navaditi discipline in dobiti prave izobrazbe, katere se v prvi vrsti uče pri vojakih, kjer jih uče, da stoje za svojo vlado in da tako ostane fant pošten, cajti to je vojaška disciplina, ki je naredila že toliko velikih mož, ki bi bili drugače le izgubljeni revčki, klateč se iz kraja v kraj. In taki so poem, ko so odslužili vojake postali veljavni možje in nekate-dosegli prav častne službe in ogromna večina pa je dobila službe pri stricu Samu. Mr. Opaškar mi zelo zamiri, ker sem poudarjal to, da bi Amerika imela več vojaštva. Vidi se mu "smešno," toda kar sem zapisal zadnjič, pri tem vztrajam in bom vztrajal in podpiral vsakega, ki tako misli, kakor mislim jaz. Vprašam: Ali ni častno biti vojak v Ameriki? Kdo je prejel več spoštovanja in časti, kakor ravno vojaki, ki so se vrnili in več, kdo je prejel več priznanja, kakor ravno ameriške matere, ki so dale svoje sinove ameriški armadi? Ameriška vlada tudi še potem skrbi za tiste, ki so bili kot vojaki na en ali drugi način prizadeti radi vojaičine. Ameriškega vojaka vsak spoštuje in vsaka družina si lahko' šteje v čast, če ima le sina, da je služil v ameriški armadi. V dopisu sem tudi poudaril, da s tem, če ima Amerika več vojakov in če je bolj zavarovana doma, da s tem še ni rečeno, da hoče vojno, ravno obratno! Ravno s tem se bo zavarovala, ker se je ne bo upala napasti nobena druga država. Kajti vsaka država, ki namerava napasti drugo, prav dobro preišče po svojih špijonih kakšno moč ima držaja, katero naj bi napadla, in če vidi, da ni dovolj zavarovana in pripravljena za odpor, se je bo gotovo lotila, ker je močnejša od nje. Ne vem, kako more Mr. Opaškar trditi, da če ima država močno armado, da mora iti v vojsko. Tega sploh ne razumem. V državah, kjer je več vojakov, je tudi veliko manj kriminalcev. In to je največ, kar me prepričuje, da se mora Amerika oborožiti in to predvidevajo tudi ameriški genera li in drugi dobri poznavatelji položaja v Ameriki. Dokler so oborožene druge sile, ki »lahko Ameriki kaj nagajajo, mora biti oborožena tudi Amerika. Tako mora misliti vsak dober ameriški državljan. Le komunisti, ki bi radi videli, da se zruši sedanja oblika sistema ameriške vlade, so vedno proti oboroževanju in tega mi ne smemo podpirati, če nam je kaj na tem, da ostane Amerika taka kot je do sedaj. Kar čudim se, da me je za omenjeni moj dopis Mr. Opaškar obsodil tako odločno in še pripomnil, da je bil izmed vseh moj dopis najbolj "sme šen." Zakaj in iz kakšnega vzroka je on to naredil, si ne morem razlagati. Smatral sem ga za prijatelja in razsodnega moža, zdaj me je pa tako pritisnil k tlom! Da pa vsi tako ne mislijo kot Mr. Opaškar naj povem, kaj mi je rekel, na moj dopis, neki odličen cerkve- ko ga je bil prevzel kriminalni ni dostojanstvenik. Rekel je: "Izmed vseh drugih dopisov, ki so bili pisani v tem smislu glede pošiljanja orožja, je bil tvoj dopis še najbolj pravičen, ker je bil v istem smislu, kar mislijo drugi veliki državniki." Tako vidite, misli eden in tako misli drugi. Pa brez zamere, če se včasih za pravico "osmešim." Anton Grdina. -o- Pustolovski dogodek Pariško časopisje je nedavno objavilo zanimivo pustolovščino, ki se je pripetila v brzovlaku, ki vozi iz Pariza v Bordeaux in ki gre na račun pretiranega branja detektivskih romanov: V brzovlaku Paris-Bordeaux je sedel premožni »trgovec Rail-leux. Sedel je v prvem razredu in ker je bilo ponoči, je bil raz-leknjen po mehkem sedežu. Spati ni mogel. V vlaku sploh ne more spati. Zato je bral. Pametne knjige ni imel pri rokah. Mimogreda si ije na plarisk'em kolodvoru v knjigotržnici kupil knjižico s senzacionalnim naslovom in razburljivo naslovno sliko. Mislil si je: na potovanju bo že, potem pa vržem knjigo skozi okno. Nikomur ne bo škodovala. Knjižica je bila zanimiva. Bil je to detektivski roman, ki je opisoval roparski napad v brzovlaku. Debelušasti trgovec je pri čitanju knjižice postal zamišljen. Kaj ko bi se kaj podobnega zgodilo ž njim. Saj se vse, kar roman opisuje, lahko pripeti. In žrtev, smrtna žrtev v romanu opisanega roparskega umora je lahko on sam. Trgovcu je-posta-lo neprijetno pri srcu . . . Kajti pri sebi je nosil veliko denarja, ki ga je skrbno stiskal v notranjem žepu telovnika. Nervoz-nost potnika se je stopnjevala, ko je na neki neznatni postaji, kjer se je brzovlak ustavil, vstopila tajinstvena dama, ki se je tiho vsedla v svoj kotiček in'ne-mo opazovala trgovca. Potniku se je ta ženska, ki ni nič dejala, zdela takoj sumljiva. Njena eleganca je bila vse preveč očitna, narejena, protinaravna. Njena epota preveč vsiljiva, preveč na ponuj, njene oči vse preveč vse-vidne in prodorne. Ta dama ne more biti vsakdanja ženska, ne more biti kakšno nedolžno bitje, marveč mora imeti svoje posebne tajinstvene namene. Zakaj ga tako srepo ogleduje in se mu pri tem na lahno smehlja, kot bi ga lotela omamiti. Toda končno je trgovca le premagal spanec Knjiga je padla po tleh, misli so pozabile na tajinstveno damo in trgovec je zaspal. Toda naenkrat se je vlak zaustavil. Vlak se je stresel in ob sunku se je prebudil potnik Rail-leu. Prebudil se je, toda ne popolnoma. Zdelo se mu je, da ga hoče tajinstvena dama prebosti s svojimi zelenimi očmi in da dr ži v rokah revolver, ki je nanj naperjen. Ves prestrašen se je trgovec dvignil, s krepkim udarcem zbil tej čudni ženski revolver iz rok ter ji poslal v obraz čisto pravilen boksarski udarec, tako, da se je dama z globokim vzdihljajem sesedla kot da bi bila brez zavesti. Po nekaj minutah se je dama vsa zlomljena dvignila ter z veliko muko potegnila za zavoro. Brzovlak se je ustavil. Sprevodniki so vsi nervozni prihiteli vpraševati, kaj se je zgodilo. Prišel je nadzornik vlaka in oba zaslišal, trgovca in damo. Nadzornik in sprevodniki so zmajali z glavami, ko so poslušali zmedeno zgodbo potnika in tajinstvene potnice. Končno je eden od sprevodnikov opazil na tleh majhen predmet, iz katerega je sikal-majhen plamenček. Sklonil se je, pobral ta predmet in videl, da gre za navaden -t— vžigalnik. Daraa si je z vžigalnikom hotela prižgati cigareto, ko se je njen sopotnik prebudil iz težkega snu in jo je kar naenkrat oplazil s pestjo po bradi. Potnik je vžigalnik imel za revolver, ta- roman, ki ga je čital. Sprevodniki so si vse zapisali in stvar je šla svojo pot naprej. Gospa, ki je bila v vlaku udarjena, je dobila precejšnje poškodbe, čeljust ji je bila počena. Tožila je svojega sopotnika in Railleux se je moral zagovarjati pred sodiščem. Sodišče mu je prisodilo šest mesecev strogega zapora in mu naložilo visoko denarno globo. Bolj--, še bi bilo zanj, da ni kupil na kolodvorski knjigarni nobenega kriminalnega romana. Prihranil bi si bil sramoto, da je moral sedeti pol leta v zaporu in prihranil bi si bil 100,000 dinarjev, ki jih je dobila tajinstvena dama, ki je blagrovala dejstvo, da kolodvorske knjigarne prodajajo šund-literaturo dolgočasnim potnikom. IZ PRIM0RJA —Z vrelo vodo se je branila. Tžačanka Joli Carilin je sedela nekega večera po 10. uri v svoji kuhinji in se živahno raz-govarjala z nekim prijateljem. Na štedilniku je veselo vrel velik lonec vode. Nenadoma se odpro vrata in vstopi še en prijatelj, Matej, ki po par glasnih besedh pripelje Jolici krepko zaušnico. Ta se hitro obrne proti štedilniku, pograbi kipeči lonec in trešči vrelo vodo v razjarjenega Matijca, ki je dobil hude opekline po hrbtu in prsih ter se je moral zateči v bolnišnico. Klicana na odgSvor pred sodnika, se je Joli zagovarjala s samoobrambo. Sodnik je sicer upošteval njen nevarni položaj, vendar jo je zaradi premočne vrele prhe obsodil pogojno na tri mesece zapora. —Štanjel. Alojzij Bandelj iz Lukovice pri Štanjelu, star 36 let, ki je bil poklican pod orožje je pri vožnji po Srednji Italiji padel iz vlaka in se ubil. MALI OGLASI Hiša naprodaj za dve družini, 8 sob. Prodamo tudi več lotov jako poceni. Vprašajte na 17202 Grovewood Ave. telefon KEnmore 1268-J. (258) Hiše poceni! Hiša 6 sob, 2 garaži, blizu E. 14t0h St. na Argus Ave. $2,600. Hiša za 2 družini, 10 sob, 5 spodaj, 5 zgorej, 2 garaži, na East 149th St. Cena $5,950. Za .informacije se obrnite na 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934. (258) Dodatna zahvala V zahvali za pokojnim Joseph Erbežnikom, smo pomotoma izpustili sledeča imena: Mr. in Mrs. Joseph Bokar in njih otroci, Joseph in Patricia Bokar, ki so darovali krasne vence. Mrs. Bokar je hči pok. Joseph Erbežnika. Torej se tem potom dodatno gori omenjenim najtopleje zahvaljujemo. Družina Erbežnik. Hiša se odda v najem, 7 sob, garaža, furnez. 7505 Cornelia Ave.. (258) Delo dobi dekle za hišna opravila. Mrs. Harmon, KEnmore 5424. (258) V najem se odda opremljeno spalno sobo poštenemu moškemu ali ženski. Na zahtevo bo tudi kuhinja na razpolago. 15919 Whitecomb Rd., v bližini St. Clair Ave. (257) V najem se da hiša 6 sob, kopališče, velik jard, sadno drevje, garaža, ko-košnjak. 942 E. 209th St. (256) Fine suknje Za fino in trpežno žensko suknjo ali Fur Coat, ceneje in direktno iz tovarne, se obrnite na Benno B. Leustig 1034 Addison Rd.. ENdicott 3426 Oct. 2G, 30, Nov. 2, 6, 9, 13, 16, 20, 23, 27, 30 in - v •' lili gsšffisss. " « < FULL QUART Code No. 67-A Full 86 Proof ima (ROMAN) In ko pridejo zločinu na sled, bo ona že daleč proč. Nihče ne ve, da je bila odsotna iz gradu. Nihče je ni videl odhajati. Teta Medea bo molčala kot grob. Sicer pa, kdo se bo drznil obdolžiti njo, markizo«. Sa^rmeuse, rojeno Blanche dp Courtornieu, da je ona morilka? "Toda saj vlačuga neče piti!" šepetne Blanche v svojem zatišju. In res je Marie-Anne pozabila na krožnik in na juho. Odprla je en sveženj obleke in je pospravljjala predmete v omaro.v bližini postelje. Bila je tako vesela in živahna kot v svojih prvih dekliških letih, in ko je delala, je pela in gostolela neko pesem, katero je večkrat slišala od Maurica. Čutila je, da bodo minile skrbi in težave. Kmalu bodo njeni prijatelji zopet okoli nje. :Ko je bila gotova z obleko in je zaprla omaro, je pritegnila malo mizo bližje ognjišču. In tedaj je šele ogazila juho na krožniku. "Norica!" reče in se zasmeje. Tedaj vzame krožnik in ga ponese k ustnicam. Iz s v o j e g a skrivališča je Blanche slišala vzklik Marie-Anne; čutila je prihajati uso-depolni t r e n o t e k, toda niti najmanjšega kesa ni bilo v njenem srcu. Marie-Anne je naredila samo en požirek, potem pa oči-yid.no vznevoljena, postavila krožnik zopet na mizo. Neznanski strah se poloti opazovalke v oblaeilnici. "Ali je mogoče začutila nenavaden vonj v juhi?" premišljuje. Ne! Juha je postala mrzla in na vrhu se je pojavila lahna prevleka masti. Marie-Anne vzame žlico, posname juho, nakar jo nekaj časa meša, da razdrobi posamezne delce, ki so se »prijeli. Ko je bila gotova je použi-la; vso vsebino, postavila krož- J t-VSV J liSS^Ji v FINE TAILORED BRAZIS BROS. OVERCOATS TOPCOATS $1595 $17,95 IN ALL STYLES AND SIZES Select your coat at these present low prices and save. Every coat is made in odr own factory. MADE TO MEASURE CLOTHES ............ $22-50 BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61at St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEninore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-MCA NAGROBNIH SPOMENIKOV nik zopet na mizo in nadaljevala z delom. Zločin je bil izvršen. Naj se zgodi kar hoče, Blanche je postala morilka. Toda dasi se je zavedala zločina, pa je bilo njeno sovraštvo do nasprotnice tako ogromno, da ni pomislila na ogromnost zločina. Skušala se je prepričati, da je bila samo orodje v rokah pravice, pravila je, da je Marie-Anne njej storila še tisočkrat večjo krivico, kot pa je bil njen zločin •umor. Toda že v nekaj trenotkih začuti nenavadno tesnobo v glavi. Njeno znanje o delovanju strupov je bilo zelo omejeno. Mislila je, da' se bo Marie-Anne mrtva zgrudila na tla, kot da bi jo udarila strela. Toda ne. Čas. je bežal naprej in Marie - Anne je pripravljala večerjo, kot se ne bi ničesar zgodilo. Pravkar je mizo pregrnila z belim prtom, ga izravnala z rokami in postavila posodo na mizo. "Kaj. če me zaloti v tem prostoru ?" je premišljevala Blanche. Steah pred kaznijo, ki vselej pride pred kesanjem, je povzročil, da je njeno srce tolklo s tako silo, da niti razumeti ni mogla, kako je mogoče, da Marie-Anne tega ne sliši", Blanche je stala nepremično kot skala, in njen strah je naraščal, ko je videla, da je Marie-Anne vzela svečo in se podala navzdol. Blanche je ostala sama. V misli ji je prišla ideja, da.zbeži, toda kako, kje najde pot, da zapusti hišo, ne da bi jo videli? "Strup gotovo ne deluje," reče, divja od jeze. Ha! Ne deluje. Prepričala se je, ko se je Marie-Anne vrnila v gornjo sobo. Tekom nekoliko trenotkov, ko se je Marie-Anne mudila spodaj, se je strašno spremenila. Na obrazu je dobila modre pege in madeže, njene oči so nenavadno žarele. Ko je prijela v roke nekaj krožnikov, se jo je polotila taka slabost, da so ji padli iz rok in se z glasnim truščem razbili po tleh. "Strup je začel delovati!" misli Blanche. Marie-Anne stoji poleg ognjišča in skoro divje zre okoli sebe, kot bi skušala dobiti vzrok svoje otopelosti. Večkrat potegne z roko preko čela, na katerem so se pojavile smrtne srage: lovila je sapo. Naenkrat je bruhnilo iz nje, opoteče se, roke stisne nad prsi in pade v naslonjač z vzklikom: "Moj Jezus, kako trpim!" Šestinštirideseto poglavje Blanche se splazi do vrat oblačilnice, poklekne in v tem položaju op a z uj e delovanje strupa, katerega je vlila v juho. Bila je tako blizu svoje žrtve, da je lahko razločila, kako so brneli živci v telesu žrtve, in zdaj pa zdaj se ji je zdelo, da čuti sapo svoje nasprotnice na lastnem obrazu in ta sapa je žgala kot žareč ogenj. Marie-Anne je bila popolno-mo otrpnjena. Vsakdo bi mislil, da je mrtva, da ni opazil krčevitega dihanja ter dviganja mišic. Kmalu se vrne bruhanje, in pri vsakem zazdehu se je krčevito treslo njeno nedolžno TTTTTTTTTrTiTXTxxxxxxzxxizxxirxxxxxxixxxxixxxxxxxxx^ IL TROVATORE (TRUBADUR) opera v 4 dejanjih vprizori SAMOSTOJNI PEVSKI ZBOR "ZARJA" V NEDELJO, 5. NOVEMBRA, 1939 V AVDITORIJU SND Začetek ob 3:30 popoldne Dirigent John Ivanusch Po predstavi ples, za katerega bo igral orkester Loius Trebar ^TTTTitiiiTTTiiiiittxiixxxxxxxxxxxjifrxxxxiixuxxxmr^ Nemška bojna ladja Schlesien. Nemčija, ima samo deset, bojnih ladij, ker ima raje podmornice. ■ ■ tfiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiinMii'1^ s i 1 Jos. Zele in Sinovi % 5 5 = POGBEBNI ZAVOD g s 5 s Avtomobili ln bolniški voz redno m ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljSo postrežbo S 6502 ST. CLAIR AVENIJE Tel.: ENdicott °58S g COLLINWOOD8KJ USAD: — š 5 452 E. 152D STREET TeL: KEninore ^lillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllCIillllllllllllllllllllllllllllllllfll""1111 mm...... ne zviti. Ko je dognala, da je njena: krivda razkrinkana, tedaj za ves svet ne bi tajila svoje krivde. Trdnih korakov stopi naprej in reče z odločnim glasom: "Da, maščevala sem se! Ali misliš, da nisem trpela onega večera, ko si poslala svojega brata, da odpelje mojega moža iz hiše, katerega sem pravkar poročila in še nisem imela časa pogledati ga v obraz 1" "Tvojega moža! Jaz da sem poslala koga, da ga odpelje? Ne razumem te!" "Ali se drznež zanikati, da si priležnica Martiala?" "Markiza Martiala! Včeraj sem ga prvič videla, odkar je baron Escorval pobegnil." Poskus vstati in govoriti je Marie-Anne vzel skoro poslednjo moč. Zopet je omahnila na naslonjač. Toda Blanche je bila brez vsakega usmiljenja! "Praviš, da nisi videla Martiala! Povej mi torej, kdo ti je preskrbel to dragoceno pohištvo, j to svilo in vse druge razkošno-j sti ?" "Chanlouineau!" Blanche zmigne z rameni. "Mogoče je res," reče z ironičnim nasmehom, "toda nemogoče je, da bi nocoj večer čakala na Chanlouineau, ki je mrtev. Ali si za Chanlouineau pripravila te šolničke in pogrnila mizo? Ali je bil Chanlouineau, ki je poslal obleko po kmetu Poignotu? Vidiš, da mi je vse znano —" Marie-Anne molči. (Dalje prihodnjič) PINT A Code No 2U FOR THIS BETTER RYE • Ne sodite kakovost Old Porta«* po tej t izjemno nizki ceni Poskusite ga! Vdihajte njega prijeten vonj! Zmešajte ga v cocktails, highballs, ali ga vzemite "čistega." Rekli boste, da je enak žganju, ki je dvakrat dražje. Ker to je bogat, polne mere okus, ki vam bo res prijaL Ce sodite po steklenici ali enem požirku, tisoči se strinjajo, da je najboljša kupčija v rye. — y Jas. Barclay & Co., Limited, Detroit, Mich. Kuncic-Perrotti Night Club 397 East 156th Street Ples vsako soboto. Fish Fry vsak petek. Servi-ramo gorka jedila. Serviramo za partyje, bankete in ohceti. limrmrmrmj-TrLnru^ SVOJE POHIŠTVO V PARLORJU PREVLECITE, DA BO IZGLEDALO KOT NOVO Mi vam lahko spremenimo staro pohištvo v najnovejše vzorce. Mr. John Cerar ima dolgo let izkušnjo v te vrste delu. Rad se bo oglasil na vašem domu in vam dal proračun ter vam pokazal naj-I novejše vzorce prevleke. .J Napravimo vam tudi pohištvo po vaši želji. Odplačila po vaši 1 volji. Van Gorder Furniture Mfg. Co. 13521 Euclid Ave. GLenville 4630 . JOHN CERAR, 5819 Bonna Ave. SLOVENSKE ZASTOPNIK r~J Zadovoljujemo potrebščine meščanstva že 28 let. iTLriJTTiJTjrijnjTnjiJirLn^ telo. Zdelo se je, da ji oči vsak trenotek skočijo iz jamic. Težke znojne kaplje so ji padale po vsem obrazu navzdol. Njeno trpljenje je moralo biti neznosno. Včasih .je komaj slišno stokala, a potem zopet glasno zakričala. Govorila je v pretrganih, včasih nerazločnih stavkih. Z usmiljenja vrednim glasom je prosila za vodo ali pa rotila Boga, da ji skrajša njeno trpljenje. "Ah, to je strašno! Trpljenja je preveč. Smrt! Ljuba smrt, odreši me! Moj Bog, pošlji mi smrt!" Klicala je vse prijatelje in prijateljice, katere je kdaj poznala, da ji pridejo na pomoč. Klicala je gosfio Escroval, župnika Midona, Maurica. brata Jeana, Chanlouineau, da celo Martiala! Martial, ha, to ime je v srcu Blanche zadušilo 'zadnjo iskro usmiljenja. "Le kliči svojega ljubimca!" govori Blanche sama s seboj. "Prepozno bo prišel, da te reši." Mafrie-Anne je počasi umirala; kmalu ni imela več moči, da bi stokala. Njene oči so se zaprle, končno so se na ustnicah prikazale kaplje krvi; z glavo se je naslonila nazaj in obležala kot mrtva. "Minilo je!" šepeta Blanche. Blanche vstane, toda vsa se je tresla po životu, da je skoro noge niso mogle več držati. Le njeno srce je ostalo nepremično, neizprosno. Nikdar niti v domišljiji ni mogia verjeti, da so taki prizori mogoči. Vedela je samo, da strup povzroča smi i, vedela pa ni, kako strašno trpi človek, ki mora umreti na strupu. Nič več ni želela, da bi povečala trpljenje Marie-Anne. Videla je dovolj. Njena edina želja sedaj je bila, da pride čimprej iz hiše, katere tla so ji skoro gorela pod nogami. Toda zdajci se jo poloti neka tuja, nerazumljiva senzacija; ni bil to sicer strah, pač pa nekaka otopelost, ki sledi po storjenem zločinu — otopelost morilca! Samo sebe je prisilila, da ostane še nekaj trenotkov v hiši; ko je pa videl, da leži Marie-Anne nepremično n^ tleh, z zaprtimi očmi, se drzne nalahko odpreti vrata in stopiti v sobo, kjer .je ležala njena žrtev. Toda ni naredila še treh korakov, ko nagloma vstane Marie-Anne, kot galvanizirana po električni bateriji, in raztegne roke, nameravajoč preprečiti Blanche izhod. Ti gibanje je bilo tako nenadno u. nepričakovano, da Blanche strašno zakriči. "Markiza Sairmeuse!" zastopa Marie-Anne. "Vi, Blanche, vi ste tukaj?" Marie-Anne je sedaj razumela komu ima pripisati trpljenje — temu mlademu dekletu, ki je bila nekdaj njena največja prijateljica, a danes najbolj strupena sovražnica. Napol onemoglo zakriči Marie-Anne: ' "Vi ste moja morilka!" Blanche je imela ono naravo iz železa, ki se da prelomiti, toda Harrison Howes., star 18 let' in nelen Hayes, "uWt^u New Bedford, Mass. sta umorila ■paznika.- mestnega smetišča radi denarja. Dobila sta pri njem 48 centov.