Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za eolo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt lota
4 gld., za 011 niosoc 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za eolo loto 12 gl<l., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za on mosoo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno štovilko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Somoniško ulico št. 2.
Naznanila (inserati) so sprejemajo in voljh tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo so tiski enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primarno zmanjša.
Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejomajo. Vredništvo jo v Somoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nodoljo in praznike, ob '/,(5. uri popoiudne.
Štev.
V Ljubljani, v torek 31. maja 1887.
I^etnilc X\
T
"V^afoilo na naročfbo.
»SLOVENEC",
edini katoliško-konservatlvni slovenski dnevnik
veljii za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za eolo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... il „ „ jeden inesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom so računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske deželo pa volja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol lota .... S „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden inesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo ,,Slovenca".
Govor poslanca V. Pfeiferja
v državnem zboru dne 21. maja 1887.
Visoka zbornica! Z ozirom na resolucije, ktero je sklonila visoka zbornica, proseč cesarsko vlado, da z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolaganje, podaljša cosarjovič Rudolfovo železnico od Ljubljane skozi Novo mesto do železnice Karlovec-Reka, ali pa predloži zbornici načrt postave o zgradbi dolenjsko železnice, liočom danes spregovoriti, da zopet opomnim na železnično zvezo, ki bi bila zelo važna za Kranjsko deželo iu eolo državo. (Dobro! na desnici.)
Maloktero vprašanje so je tako zavlačevalo, tolikrat presojalo v zbornici in zunaj zbornice, kakor ravno vprašanje o podaljšanji Rudolfove železnico proti jugu iu jugo-vzhodu, oziroma o zgradbi dolenjske železnico. Žo nad dve desetletji mislijo na-njo, pa jo žalibog do sedaj izostala. Kedar jo bilo vprašanje žo godno in bi so imelo uresničiti, pojavili so se dogodki in težavo, ki so zopet potisnili vprašanje nazaj. Jedenkrat so bili naši veliko-
dušni sosedje onkraj Litave (Tako je! na desnici), ki so zabranili zvezo s hrvatskimi železnicami, potem je prišel denarni polom, pozneje okupacija Bosne in Hercegovino, zgradba arlsko železnice, kakor tudi galiških, čeških in moravskih železnic, danes so pa puške repetirke in velikanske potrebščine za vojne priprave, ki zopet preto zavleči grajenje omenjeno železničue črte.
S tem se bi pa zopet odložila v daljno prihodnost gorka želja Dolenjske, da dobi moderno žilo prometa. Ni mi treba natančneje razlagati, kaj to pomeni za kraj, ki nima železnice.
Pred leti je bilo na Dolenjskem še primerno blagostanje. Po državnih cestah jo bil velik promet s pridelki kmetijstva, trgovine in izdelki obrtnije. V tovarnah je bilo marljivo iu delavno življenje, na stotino pridnih družin je imelo gotov kruh. Odkar pa so se v sosednjih deželah odprle iu razvile železnice, odrinile so Dolenjsko od velikega prometa; ceste so zapuščeno in prazne, tiho je v pivovarnah v Kandiji, Soteski in Bršlinu itd., ni ga življenja v tovarnah iu livarnah na Dvoru in v Gradci, na tisoče in tisočo pridnih delavcev ne najde zaslužka. (Oujte! Cujte! ua desnici) Domači pridelki se ne morejo spraviti v denar, tudi no izvoziti iz dežele, ker manjka železnic. (Tako je! na desnici.)
Tako polagoma sahuejo viri zaslužka, ki so poprej mnogim pridnim rokam dajali dela in kruha; za prejšnjo veselo podvzetnostjo na vseh straneh narodnega gospodarstva prišla jo gospodarska onemoglost, ktero vpliv na blagostanje britko čutijo zadeti okraji.
Pridno in marljivo dolenjsko prebivalstvo, ločeno od prometa, zapuščeno iu pozabljeno, ktero do sedaj ni še oslabil strup alkoholizma, biti mora grozovit in trd boj za svoi obstanek.
Iu ta boj, visoka zbornica, bije jo pogumno, ni jim še upalo upanje boljše bodočnosti, ni še otrpneta njihova odločnost.
Ne morem si sicer misliti od gospoda trgo-vinskoga ministra, ki ima odprto oči in gorko srce za potrebo prebivalstva — iu ko bi so vendar od-
rekla temu prebivalstvu dolenjska železnica, ki je najpotrobneji pogoj za gospodarski razvoj Dolenjsko, tedaj prebivalstvo gotovo propade, iu to se more žo naprej preračuniti z matematično gotovostjo. (Prav res! ua desnici.)
Prvo dejanje gospodarsko žaloigre jo že kou-čano. Trgovina in obrt ste opešali, pridelki zemljo nimajo cene, uboštvo se širi, davčna moč je omagala. (Poslanec Nukljo: Izseljevanje!) Kmalo se približa Dolenjska zadnjemu dejanju, oni mrtvi točki, kjer mora obstati kolo gospodarskega gibanja, ker ne moro premagati te mrtve gospodarsko točke brez odločnega pritiska — vendar železnica bi pomagala iu namestila, kar smo zgubili.
Z velikim gospodarskim pomenom, kterega bi imela železnica posebno za Dolenjsko, zvezala bi se v veliki meri tudi korist celo države. Neobhodna potreba je namreč, da dolenjska železnica zveže Karlovško, Reško in dalmatinsko železnice. Rudol-lb v a iu dalmatinska železnica, ki sedaj visite v zraku, ne bili bi osamljeni; mogli bi izhajati in douašati dobička, kar gotovo vsi želimo, da odpravimo visoki primaujkljej pri teh dveh železnicah, ki znese vsako loto pot do šest milijonov. (Prav res! na desnici.)	(Konce prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 81. maja. Notriuije dežele.
Državni zbor jo končal budgetno debato 26. t. m. Trajala jo ravno jedon mesec. Vpisanih je bilo okoli (500 govornikov, govorilo jih je 324. Največ govorov jo bilo o budgetu naučnega ministra namreč (55; pri fiuancah 5(5, pri trgovini 42, pri ministerstvu notranjih zadev 41, pri poljedelskem ministerstvu 32, pri pravosodji 27, pri točki „mi-nisterski svet" 18, pri ministerstvu deželne brambe 8. Največkrat, namreč desetkrat, jo govoril poslanec Tilrk. Desnica more biti zadovoljna z moralnim vspehom pri bugetni debati. Vlada jo odločneje pojasnila svojo stališče in so ožjo zvezala z desnico.
LISTEK.
Najbolj smešen dan v g. nadlogarjevem življenji.
Je že precej prileten, pa še vedno dobre voljo naš nadlogar gospod P. Oskrbuje grajščino iu ono pristavo bogatega kneza W. Čudovitih dogodb in prijetnih smešnic ti v6 pripovedovati obilno. Pravijo sicer, da kdor veliko govori, tudi veliko laže, pa mislim, da ta pregovor ne zadene vselej, vsaj popolnoma no našo starino. Govori sicor rad, pa le v poštenem krogu in le takrat, čo vi5, da bode navzočim všoč, ali ako jo naravnost vprašan.
Nekega dno sedol jo v bolj omikani družbi. V prijateljskem razgovoru prišli so na divjačino. „l'o-vejto nam, g. nadlogar, ktero žival jo najtežjo vstro-liti?", oglasi so nek gospod.
„Gospodjol za nas lovce, ki nas že služba kliče skoraj sleherni dan v gozd s puško na rami, ni težavno dobiti to ali ono zverjad. Mi vemo za prehode in križempota, kjer zver prehaja, poznamo goščavo in skrivališča in znane so uam votline in brlogi,
kamor so zateka žival. Imeti moramo še zraven tega dobro izvežbano lovske pse in čakati včasih po več ur na onem kraji, če imamo kakega tatu na sumu, da bo to noč ali ta dan prišel v gozd drva krast, ali poiskat si kako srno. Za nclovce, ali če raji hočoto za tako imenovano nedeljsko lovce, je pa lisica najbolj zvita, to oni najtežji dobo. Oo Vam drago, povem Vam dogodbo, kot dokaz za mojo trditev. Bil som sam vpričo, zatrdim Vam tudi, da listi dan sem so najbolj smijai v celem svojem življenji."
„Vsi smo radovedno čakali, kaj nam bo povedal."
„Jo že precoj od tega časa minulo, da sem služil za logarja na Nemško-Oeškem. Dobro tri uro od mosta sem stanoval. Lepa dežela Vam je, jaz som živel še v posebno prijetnem kraji. Veliko polja jo imel naš baron G. in lepo zaraščene gozde, lliša, v kteri sem bival, bila je zelo prostorna, kar jo bilo tudi potreba zavoljo obilno družino; živeli smo ravno med gozdom in poljem. — Lepo dnovo sem tam imel; še danes bi bil lahko ondi, pa naš gospod baron zabredil je v dolgove iu prodal v tej stiski svoje posestva. Novi lastnik postavil je za
glavnega oskrbnika nekoga sitneža. Imel jo ta novi naš vodja precej ubogih sorodnikov, ki so vodno moledovali pri njem iu ga prosili kako pomoči. Nad mano je renčal pri vsaki malenkosti. Na zadnje sem spoznal, zakaj so tako repenči.
Rad bi bil mojo logarsko službo naklonil onemu svojih nečakov. Jaz sem mu bil na poti, zato so jo tako drl nad menoj. Mir jo bil pa že od nekdaj meni nad vso drugo. Poprašal sem pri knezu \V., ako bi so dobila na njegovih obširnih prostorih kaka za-rae primerna služba. Svitli knez mo je pa dobro poznal.
Hodil jo prej k nam na veliko love. Prijazni gospod so mi jo bil začotkoma tako prikupil, da sem, če lo mogoče, njemu odkazal najboljši prostor pri lovu. Primerilo se je večkrat, da jo na enem samem čakališči po pot srn dobil. — Kmalo dobim odgovor, naj le pridom kakor hitro morem tu som. Opravila imam precej zadosti in prvo izpraznjeno uadlogarsko mesto dobim jaz. In res nisem skoraj celega leta čakal, ko dobim uadlogarsko službo, ktero še sedaj opravljam. Ni sicer tii tako prijeten kraj kakor na češkem, a priljubil so mi je tako, da tukaj počakaJu^lv svojo smrti.
Levica je slabeja, ker se je še bolj razkrojila. Stvarno in osebno nasprotje med desnico in levico je večje, kakor prejšnja leta. Finančno stanje države je boljše, kakor 1. 1878. Sploh pa smo na starem mestu, le da državni voz ne hiti dalje v prepad. — Poslanci so se razšli na počitnice.
Gospodska zbornica je imela v soboto sejo. Na dnevnem redu so bili: budgetui provizorij, predloga o vravnavi reke Narente iu dodatni kredit za državne železnice. Pri drugi točki^ je nasvetoval Pumba, naj bi bilo pristanišče v Šplitu središče dalmatinsko-bosniškega prometa. Danes ima gospodska zbornica zopet sejo.
Odbor „Sokola" v Pragi je predložil c. kr. policijski oblasti program slovesnega vsprejema „So-kolov" iz Amerike. Policijsko ravnateljstvo ga je potrdilo. Danes nastopijo amerikanski „Sokoli" daljno pot. Posebna deputacija iz Prage pozdravi goste 9. ali 10. junija v Bremuu. V Prago pridejo okoli 12. junija. Na kolodvoru jih vsprejmo češki „Sokoli".
„Politik" poroča, da gre v pokoj poslanec Lienbachcr kot dvorni svetnik najvišjega sodišča.
Bivši hrvatski ban grof Ladislav Pejačevič je izstopil iz kluba vladiue stranko, ker se ni strinjal z drugimi člani regnikolarne deputacije. Madjari v dejanji ne izpolnujejo postave, in to ga je prisililo, da je izstopil iz kluba, ker ni hotel dalje podpirati politike, ki je llrvatoin na škodo. Podpiral bo še vlado pri vseh vprašanjih, ki so na korist deželi in državi. — V imenu središčne strauke hrvatskega sabora je izdal grof Draškovič volilni proglas. Posebno povdarja nasprotje med središčem in vladno stranko, ker je ta preveč popustljiva glede hrvatskega kot uradnega jezika v tro-jedini kraljevini.
Madjarski dijaki v Budimpešti razsajajo, ker minister za deželno brambo ni ustregel njihovi želji, da se pri armadi vpelje izključljivo le madjarski jezik.
V saaaiaj «1 riave.
Dunajski listi poročajo, da pride črnogorski knez na Dunaj, da se pri zdravnikih posvetuje o svojem zdravji. Kakor mu zdravniki svetujejo, ostal bo ali v Badnu pri Dunaji, ali pa pojde v kake druge toplice.
Rodoljubne zveze v Bolgariji napravljajo vladi mnogo skrbi. Zato so regenti osnovali mnogo „turških zvez". Turki v Ruščuku, Varni, Silistri, Razgradu in Osman - Bazaru dobili so od vlade orožja, da straži jo severno mejo ob Donavi. Vojaški poveljnik v Sofiji, major Popov, odpotoval je skozi Belgrad na Dunaj. Iz Sofije se poroča, da je več kmetov zbežalo v gorovje. V petek so se regenti vrnili v Sofijo. Akoravuo je deževalo, prišli so ministri, višji častniki iu mnogo naroda regentom naproti. Zastopniki vnanjih držav razobesili so svoje zastave. — Tako vladno poročilo. — V Tatar-B.tzardžiku bili so pred nekimi dnevi resni prepiri med prebivalci iu vojaki. Ako se vlada potegne za to ali ono stranko, dala bo povod večjim nemirom. — Bolgari upajo, da se bo njihovo vprašanje kmalo rešilo. Turčija je sklenila z Anglijo pogodbo glede Egipta in sedaj se bo resneje pečala z Bolgarijo, kakor upajo Bolgari. Uradni list „Plovdiv" piše o tem: Mi sicer ue vemo, kaj bo nasvetovala Turčija, vendar upamo, da se bo prej dogovorila z našo vlado. Avstrijski in nemški cesar se zopet snideta letos, in odločila se bota za nas in proti Rusiji. — Vlada bolgarska še vedno sovraži Rusijo in pričakuje pomoči od zapadne Evrope. Naj se rešuje bolgarsko vprašanje danes ali jutri, odločilno besedo ima le Rusija. Ravno ker Rusija molči o Bolgariji, zastalo je bolgarsko vprašanje. — Bolgarom bo posodila „L;tnderbank-a" 20 milijonov frankov. Dogovori o posojilu še niso končani. V resnici pa stoje za „L;inderbanko" uemški bankirji: Bleichroder in tovariši. Tudi v Srbiji podpirajo z denarjem sedanje ministerstvo. Ako regenti dobe posojilo, vzdržali se bodo še nekaj časa. Znano pa je, da Rusija
Pa, gospodje, predaleč sem zašel! Hočete vedeti, kako prekanjena da je lesica? Le poslušajte!
„Ko sem bil še v prejšnji službi, dohajal je k Dam v jeseni redno vsak teden vsaj po enkrat bogat trgovec iz bližnjega mesta na lov. Neizrečeno rad je streljal na zajce, kljunače, jerebice, gosi itd., sploh na kar je mogel. Seznanil se je bil z našim baronom — najbrž v denarnih zadevah — in ta mu je dovolil loviti na svojem posestvu, kedar se mu je zljubilo. V gozd ga ni bilo z lepa spraviti, in ker je bilo posebno v jesenskem času divjačine na polji obilno, držal se je gospod trgovec te ravnine.
Bil je pa gospod trgovec neizrečeno debel. V celem mestu mu ga ni bilo para, kar se tiče teže njegovega života. Rekel bo kdo, da tacomu debeluhu se pač ne bo ljubilo trapati peš po več ur skupaj, pa gospodje, kedar so kakega človeka strast polasti, ga tudi z lepa ne spusti. Tudi zdravniki so mu bili lov nasvetovali, češ, s tem bo spremenil zrak, in se tudi malo več gibal. — Ne mislite pa, da je imel ta gospod za lov kaj talenta. Streljal je neizrečeno slabo. Če se je kako zrno iz njegove dragocene puške zgubilo med perje kake gosi, to je bilo vse, manjšega tiča ali urno tekočega zajca
ne pripoznd sedanjega bolgarskega sobranja, ki bi moralo potrditi posojilo. Če toraj danes ali jutri odstopi bolgarska vlada ali svet izuenadi nov prevrat v Bolgariji, kdo naj bankirjem povrne denar? Nemški bankirji pa so zasledili bolgarsko postavo, ktero je sobranje potrdilo še pod knezom Aleksandrom. Po tej postavi sme vlada dobiti posojilo za zgradbo železnic. In tako bodo Bolgari dobili nekaj milijonov za visoke obresti; zastaviti bodo morali železnice in druge monopole. Dobiček bodo vlekli nemški bankirji, dežela pa bo plačevala krvave davke, kakor se godi v Srbiji. Tako pridejo počasi vse balkanske državice pod pokroviteljstvo nemških mogotcev.
liusko vojno ministerstvo je naročilo neve vojue ladije v ladijodelnicah pri Jekaterinoslavu. Vojne ladije so namenjene za Sebastopolj in Nikolajev. — „Novoje Vremja" piše, da ue zadostuje, ako so vpelje ruščina v šolah, kjer je bila še sedaj nemščina podučni jezik. Vsa nemška vseučilišča pre-ustrojiti se morajo v ruska, da se popoluoma zatre protiruski duh v pokrajinah ob baltiškem morji. — Ruska vlada je izdala 26. (14.) marca postavo proti tujcem, kakor smo že poročali. „Novosti" pišejo, da ta postava ni tako stroga, kakor nemška. Postava je bila potrebna, ker se je vedno muogo Nemcev naseljevalo v zapadnih ruskih deželah.
Več dni že traja v Franciji ministerska kriza. Freycinet je dvakrat odklonil sestavo kabineta. Grevy je ponudil ministerstvo tudi senatorju Deves-u. Ker je pa ta odločno odbil ministersko čast in službo, ponudil je Grevy sestavo kabineta Rouvieru, predsedniku budgetne komisije. Rouvier je prevzel sestavo kabineta in hoče poklicati v ministerstvo večinoma oportuniste. Boulanger ni imenovan med kandidati. Rouvier bi prevzel predsedstvo in finance. Flourensa hoče pregovoriti, da ostane še minister vnanjih zadev. Ako se odpove, prevzame Kazimir Perier vnanje zadeve, Fallieres notranje zadeve, Spuller nauk, Cochery pošto in brzojav, vojno ministerstvo Saussier ali Thomassin. Rouvier je pouudil portfelja tudi Jullienu in Bizarelli-ju, da si pridobi tudi radikalno levico. Konečno se vendar Rouvieru posreči sestaviti kabiuet. Baron Mackau, voditelj orleanistov, je obljubil Rouvieru, da ga bo podpiralo 100 članov desnice, ako ne bo Boulanger v ministerstvu. Vprašanje pa je, bo li Rouvier ostal dolgo na krmilu, ker radikalna in skrajna levica ne bote podpirali ministerstva brez Boulangera. — Kakor že znano, pogorela je v sredo večer komična opera v Parizu. Izpod razvalin so izkopali že mnogo mrtvih. Ker še vsega pogorišča niso preiskali, gotovo bodo našli še več mrličev. Do sobote so našli 68 mrtvih, med temi so jih 44 spoznali. Med mrtvimi sta tudi Dunajski bankir Dessauer iu njegova soproga. Našli so pri njem 1000 frankov v zlatu in za 5000 vrednostnih papirjev.
Belgijski vojni minister jo sklical rezervi leta 1883 in 1884, ker aktivna armada ne zadostuje, da pomiri delavce. Blizo Charleroi sprijeli so se delavci in vojaki. V Seraingu so delavci mirneji. V Bruslji so prijeli dva francoska socijalista, ki sta nameravala v Monsu in Bruslji z dinamitom razstreliti neka poslopja in širiti strah med prebivalci. V Litihu so delo popustile vse delavke. V Gentu je bil 26. t. m. zbor delavcev. Sklenili so, da ustavijo delo. Odbor vseh delavcev je poslal vladi prošnjo, naj razpusti zbornici in vpelje splošno volilno pravico. Vlada se mora v kratkem odločiti. Delavci hočejo počakati, kaj jim vlada odgovori. — V vladnih krogih širi se mnenje, da delavci dobivajo denar iz vnanjih držav, posebno iz Francije. Belgijska državna policija je izdala ostre naredbe proti tujcem. Tudi v severni Franciji pričenjajo se delavski nemiri.
Nova pogodba med Anglijo in Turčijo glede Egipta določuje, da ostanejo veljavue vse prejšnje pogodbe, ki niso omenjene v sedanji. Drugi član pogodbe določi meje Egipta. Nevtralnost sueškega prekopa pripoznate obe državi. Čez tri leta
tako ni nikoli zadel. Pa gospod trgovec imel je neko drugo lastnost, ta ga je posebno mojim lovcem priljubila. Gospod je bil zelo zelo bogat, menda kakor tisti v sv. pismu, ki je rekel: Duša! Vsega imaš zadosti, jej, pij iu bodi dobre volje!
Imel je vedno spretnega lovca zraven sebe, največkrat mojega najboljšega strelca, hlapca Janeza. Je bila kaka žival spodena, vstrelila sta navadno oba skupaj. Žival je padla. Pa preden je bogati trgovec spoznal, da je zadeto, se je že hlapec hu-doval zdaj nad slabo puško, zdaj nad smodnikom, ki je tako spriden, da mu cev na stran zavije in tako nič ne zadene. Trgovcu je bilo to zelo všeč, saj tako je veljal za pravega strelca, če je tudi v resnici le Janez zadel. Vselej jo stisnil hlapcu kaj okroglega v roke. Ubita žival je bila gotovo trikrat preplačana, ker tu moram častno omeniti gospoda trgovca, da umazan ni bil, njegovi „bakšiš-i" so bili pogosti in precej obilni.
Nekega dne pripelje se zopet k nam. Prav nič ga pa nismo ta dan pričakovali. Nobenega hlapca ni bilo pri domu, dve uri daleč v gozdu so sekali iu napravljali drva. Tudi najboljši strelec Janez bil je ž njimi.	(Dalje prih.)
izprazni angleška armada Egipt, ako bodo razmere v Egiptu povoljne. Daljni dve leti nadzorujejo Angleži vojaške naprave in armado v Egiptu. Khfldive more potem angleške časnike pridržati ali odpiistiti. Ce nastanejo novi nemiri, zasede Egipt t .trška ali angleška armada. Egipt plačuje Turčiji v prihodnje 682.000 funtov sterl. na leto, v našem denarji 6,820.000 gld. Turčija je zastavila Angležem davke v Egiptu za pet milijonov funtov sterlingov. Sultan ima zopet denar in je zadovoljen. Vprašanje pa je, kaj poreko druge države, posebno Francija iu Rusija?
V mnogih listih čitamo, da so prišli na sled zaroti proti turškemu sultanu. Zaprli so mnogo dvornikov, maršalov in tajnikov. Zarotniki so neki nameravali posaditi ua prestolv prejšnjega sultana Murada, ki je zaprt v palači Čeragan ob Bosporu. V zaroto so bili zapleteni najvišji krogi. Med njimi je tudi bivši Muradov baukir Armeuec Kečeoglu. Ta je zbežal v Varno.
Turška vlada namerava na Kreti proglasiti obsedno stanje, ako narodni poslanci ne popuste svojih zahtev. Nekteri zastopuiki vnanjih držav in grška vlada svetovali so Turčiji, naj tega ne stori, ker bi se ponovili še resueji nemiri.
Vstaja v Afganistanu se vedno širi. Emir je prestrogo iztirjeval davke, vsled tega so nastali nemiri. Vstaški rodovi so zbrali okoli 4000 m6ž in hočejo napasti Kandahar. Emirova vojska šteje 2000 pešcev, 600 konjikov, 20 topov in mnogo iregularne armade. Vendar so jih vstaši že nekekrati otepli.
Izvirni dopisi.
Iz Litije, 28. maja. V nedeljo — šesto po veliki noči — oglasile so se v naši cerkvi nove orgije prvikrat — po spretni roki — pri službi Božji. Blagoslovil jih je slovesuo preč. g. dekan Jak. Rus v družbi 5 duhovnov ter imel potem primeren govor, ki je slehernemu ogrel srce.
Pisatelj teh vrstic se pač ue drzne kritikovati orgelj, a mesto njega naj govori mož, kterega po pravici imenujemo strokovnjaka, blag. gosp. Anton Foerster, mnogozasluženi vodja glasbe v stolnici, kteri nas je na povabilo ta dan počastil, orgije natančno preskusil ter na prošnjo poslal sledeče poročilo: „Brata Zupana v Karani gorici pri Kropi postavila sta v Litijski cerkvi nove orgije — od leta 1880. 17. delo. Orgije imajo v manualu 8 registrov: Principal 8', Gambo 8', Harmonično flavto 8', Jvrit (Gedeckt) 8', Dolce 4' in Miksturo trojno; v pedalu dva registra: Subbas 16' in Oktavbas 8'; razun tiiga oktavni iu pedalni sklep ter 3 zbiralnike za fortissimo, raezzoforte in piano. Piščal obsegajo cele orgije 588 in sicer: 390 iz cina, 46 iz pocinje-nega cinka in 152 iz lesa.
Polne orgije se glase po omenjeni, ugodno sestavljeni dispoziciji, krepko iu veličastno; posamezni registri so izvrstno intonirani, slehern odgovarja svojemu naslovu; posebne milobe so nežni registri, dolce n. pr., kakor nebeški glasovi.
Igra se na manualu in pedalu z lahkoto, kakor na harmoniumu, celo „staccato" se hipoma zasliši, kakor na klavirji in to vse brez ropotauja, ktero pri orgijah navadno moti. Mehanika je namreč v teh orgijah tako vrejeua, da moramo na to čisto novo naredbo po vzoru Walkerjevih konstrukcij opozoriti, Komunikacija med igralnikom in sapnikom (na stožke) je od prejšnjih del te firme popolnoma različna; trikotniki so vsi medni iu na koncih lično z usnjem obloženi, da privezki trakture pri igranji ne ropotajo.
K temu se more vsak trikotnik posebej ven vzeti, med tem, ko se je morala pri drugih orgijah cela letvica ali spojka trikotnikov pri popravi euega samega izdvigniti. Valčki so iz polakovanih lahkih kovovih cevi narejeni; iglice se jim ua koncih vrte v stebrcih s suknom obloženih; valčki imajo potezne ročice upravljene na vijake in so tudi ob koncih z usnjem obloženi, da zabranijo najmaujši ropot. Tudi vodila stožcev so vspešno predrugačena iu sploh je vse od piščali do meha iz najboljšega materijala in tako praktično vrejeno in razpostavljeno, da se pride lahko k vsaki reči posebej, kadar je treba. — Cena celega tega dela je 1300 gld., gotovo jako nizka, rekel bi neverjetna, ako se te nove orgije primerjajo z drugimi glasbenimi instrumenti iste cene!
Zatoraj prav rad javno pričam, da se pri vsakem novem delu domače tvrdke „Brata Zupana„ vidi in sliši nov napredek v vseh oddelkih orgljarske stavbe, s čemur ne rečem, da so prejšnja dela te tvrdke za toliko slabejša; a z napredkom ne bodemo v nobeni umetnosti nikdar pri koncu, in kdor bi se
bahal, da mu ni več treba napredovati, šel bi gotovo rakovo pot.
To izjavo, po natančni preskušnji novih orgelj Litijskih napisano, tukaj z lastno roko podpisujem.
V Ljubljani, 24. maja 1887.
A. F. m/p."
Dostavljam, da je duč 26. maja prišel orgije preskušat še drugi strokovnjak, prečast. g. o. Angelik Hribar. Kar izuenaden nad lepim in dobrim delom, natančno zadetim značajem posameznih spre-menov ter sploh velikanskim napredkom firme „Brata Zupan" — kakoršnega si pač ni mogel misliti, ko je le nekje eno prvih Zupanovih del videl — je kot pravičen, nepristransk presojevalec pridružil se nam, ki Ijubeznjivima umetnikoma iz dna srca zakličemo: Častitamo na lepo prihodnost! — Pri dobrih orgijah imamo pa tudi dobre, da, izvrstne pevske moči, ki blage volje — brezplačno — delajo — za čast božjo. Slava jim! Bog jim povrni!
Iz Trsta, 29. maja. Ko se je pred petimi leti obhajal spomin na petstoletnico združenja Trsta z Avstrijo, sprožili so nekteri patrijotje misel, da naj bi se na kakem javnem trgu postavil spomenik, kteri naj bi poznim rodovom oznanoval omenjeno slovesnost. Človek bi bil skoraj mislil, da je cela stvar zaspala, toda današnja „Adria" naznanja nam imena gospodov in društev, ktere so darovale veče svote za gori omenjeni spomenik. Komiteju došlo je več načrtov, a večina glasov odobrila je načrt slavnega Hrvata, kiparja J. K e n d i č a. Spomenik prostovoljnega združenja Trsta s slavno hišo Habsburško" stal bode ua trgu pred kolodvorom južne železnice. Vsaj pa je tudi umestno, da se postavi ta spomenik, kajti ravno hiša Habsburška povzdignila je Trst do one veljave, ktero ima dandanes. Naj bi pa tudi nekteri gospodje Italijani ne p o z a b i 1 i, da je Trst dvignila hiša Habsburška in pa Avstrija sploh!
Tacega majnika mislim, da je pač malo kdo dočakal tu v Trstu, kakor je letošnji. Dne 22. in 23. je pač marsikdo zopet posegel po svoji zimski suknji, kojo je bil morebiti že spravil ua dno omare. Tužno in deževno vreme imamo dan ua dan. Človek bi skoraj obupal, da postaue zopet lepo. Letošnja zima traja že več nego šest mesecev.
Zadnji govor gosp. poslanca Nabrgoja pro-vzročil je v taboru naših Italijanov prav glasno nejevoljo. Gosp. Nabrgoj je gotovo storil le svojo dolžnost, ako se je potegnil za uboge okoličane Tržaške. Vlada bi storila gotovo veliko uslugo in dobroto našim okoličanom, ako bi jim dala priliko, da bi se na kaki slovenski kmetijski šoli izobrazili v vrtnarstvu, vino-in sadjarstvu. Posebno zadnje je po krasni naši okolici popolnoma zanemarjeno. Koliko bi si naš okoličan mogel pomagati z umnim sadjarstvom! Res je sicer, da okolica ne bi mogla zadovoljiti v tem oziru velikanski porabi mesta Trsta. Vendar pa bi si z umnim sadjarstvom in umetnim vrtnarstvom zamogel okoličan mnogo pomagati.
Sploh pa je zadnji čas, da slavna vlada pride na pomoč ubogemu okoličanu, za kojega slavni magistrat Tržaški jako malo iu še to le prisiljeno skrbi.
Toda okoličani! treba je, da se tudi vi malo zdramite. Pustite vse domače malenkostne prepire in združenimi močmi prosite iu zahtevajte, kar vam gre po natori iu zakonu. Snujte si gospodarska in posojilna društva, in delujte povsodi in zmirom združeni kot jeden mož! Ne pustite, da vas iz kraljestva »privaudrani" Italijani izpodrivajo z dela in iz služb. Štedljivo ravnajte s svojim imetkom, kajti le s pridnim delom, umnim gospodarstvom in varčnostjo ohranili si bote hiše in posestva vaših očetov. Pokažite se prave Slovence tudi s tem, da slovenski vzgojujete vašo deco, vedoči, da z zavestjo ohranite narodno iu versko - nravno življenje svojim otrokom.
Z Goriškega, meseca maja. Prvo polovico tega meseca ponesrečil se je v Solkanu neki mladenič. Pravijo, da je pil preveč tistega nesrečnega žganja, zarad kterega napravljate po Kranjskem družbe treznosti, kar bi uteguilo tudi pri nas v Primorji marsikje potrebno biti. Slišali so ga prepevati doli in gori po vasi še ob 10. uri zvečer. Potem je šel h koucu vasi na severni strani, kjer se je vlegel na nek zid, pod kterim so ga našli drugi dan tako mrtvega, kakor je padel, akoravno je zid komaj ali že ne poldrugi seženj visok; zadel se je bržkone v sonce. Poleg te nesreče imam še drugo žrtvo žganja zabilježiti iz preteklega meseca aprila. Neki J. U. iz O. v Goriški okolici, je pil žganje v Šempasu v dveh žganjarijah, potem je zašel v mejo »Bačnik"
pri Visokem, kjer so ga našli mrtvega. Glejte in čujte, kaj dela žganje! Poslednji je bil oče-vdovec več že bolj odraslih otrok, kterim je lansko leto umrla mati 1 Tudi po Goriškem se razširja ta kuga, zlasti po nekterih gorskih krajih in še celo po vinskih krajih so ne manjka žgaujarskih bratcev! Ta kuga uničuje družine in občine!
Mnogo se je govorilo o brošuri g. dr. Rojca, ktero je razposlal o Veliki noči svojim volilcem in drugim svojim znancem; knjižica obsega 30 strani v osmerki in je tiskana v Postojni pri g. Šeberju. Na mene iu na mnogo drugih, ki poznajo od bližje bolniške razmere pri usmiljenih bratih v Gorici, je napravila brošurica zelo neugoden vtis, ker je pisana z učenjaškim cepidlaštvom in nekakošno nedosegljivo strastno vuemo zoper po resničnih zaslugah odlikovanega P. prijorja J. Sobela.*) Nisem se namenil podajati o tem obširne kritike, ker nekteri izreki obsojajo se že sami po sebi, n. pr. „da se ne odde-ljujejo prostori po potrebah bolnikov, ampak po načelih uboštva, bogastva in samovolje; da je najslabše za blazne in najboljše za usmiljene brate same! . . itd. Poleg tega napada humanost (človekoljubnost) usmiljenih bratov, ter jim očita, da imajo preveliko in prelepo jedilno sobo, nepotrebno za tako malo številce (10) usmiljenih bratov, ktera bi v teh prostornih stiskah vstrezala vsaj 8 bolnikom. Trdi dalje, je prava past za neredovnike, ki jo obiskujejo, v nečast in škodo deželi in humaniteti itd." (str. 12.) Nad vse pa mi je zoperno očitanje h koncu knjižice (str. 29.), ki se glasi:
„V moralnem oziru pa bi ne hotel za zdaj visoki vladi stvari pojasnovati, ker se nadjam, da osebe, ktere bi utegnil zadeti, krenejo jo še do časa na pravo pot na korist humaniteti in deželni ekonomiji." To pač ni treba obešati na veliki zvon; kajti, če je res kaj resnice na tem, nad čemur pa jaz zelo dvomim, so druge oblasti za to kompetentne, ktere imajo moč in oblast vse uedostatnosti in nepriličnosti v kterem koli oziru odstraniti, pri kterih naj bi se pritožil z dokazi v roki g. poslanec dr. A. R. — Sicer je na interpelacijo ali pritožbo odgovorilo že namestuištvo v Trstu 13. marca 1887, in je ta zadeva za zdaj kolikor toliko rešena in pritožbe interpelanta zavrnjene kot pretirane ali neresnične, „ktere si pri-hranuje uamestništvo za slučaj, ako bi se utegnile ponavljati, da jih bode zavrnilo v bližnji sesiji deželnega zbora po vseh posameznih točkah itd." — Sicer je res vsled množine (bolnikov) in blaznih nastala potreba, napraviti posebno deželno norišnico, kteri potrebi se pa misli začasno vstreči s tem, da se bodo tudi blazne in okužene ženske odsihmal zdravile v sirotišnici usmiljenih sester „na novi cesti". V ta namen se ima dozidati k že obstoječi veliki hiši še poseben stavben oddelek na prostoru, kjer je bila do sedaj kmečka (Pušičeva) hiša.
Vse to besedičenje, ki se nahaja v brošuri, se mi je dozdevalo, kakor „nevihta v skledi vode!" Več o tem govoriti, se meni ne dozdeva potrebno, meni, ki sem nekdaj dalje časa v bolnišnici bolan ležal, pa se ravno po ljudomili potrežbi usmiljenih bratov srečno ozdravil, in tudi še precej dobro tedajue in sedanje razmere poznam. Napredek v vseh zadevah od dvajset let sem, je v vsem velik, h kteremu napredku je med prejšnjimi še prav posebno pripomogel sedanji mnogotero odlikovani in izvrstni prijor, ki izvršuje svoj posel le za „božji Ion", ue kakor svetni zdravniki za dobro plačo. Sicer pravi sveto pismo: „Spoštuj zdravnika zarad potrebe!" Zato pa gorje ubogemu bolniku, ki nima denarja za zdravnika in zdravila! Ravno pa zarad velikega pomanjkanja ni čudo, ako si ljudje na deželi radi sami pomagajo kakor vedo in znajo! Vsaj za prvo potrebo v to služi dobro knjiga družbe sv. Mohora: »Domač' zdravnik" (1874) kdor jo prav umeva. Se v6, da le sami sebi tudi pri najboljši knjigi ne smemo zaupati !
Domače novice.
(Birinancev o Binkoštili v Ljubljani) bilo je letos vsoh skupaj 1827; v nedeljo dopoludne 930, in sicer 486 dečkov, 444 deklic; v nedeljo popoludno 654, namreč 307 dečkov in 347 deklic; v ponedeljek 243, 126 dečkov pa 117 dklic. Milost sv. Duha naj je vsegdar ž njimi!
*) če jo on tudi samo ranocclnik, nie ne de; on je zelo priljubljen v mestu in So tudi nima diploma, kakor pisatelj ono brošurico, velja o njem izrek: „Omnis doetus doctor!"
(Na Šmarno goro) šlo je danes, kakor po na vadi vsako leto, mnogo Ljubljanskega občinstva, posebno iz Št. Peterske in frančiškanske župnije.
(Ljubljanska čitalnica iu »Sokol") napravita prvi letošnji skupen izlet 12. junija v Litijo iu Šmartno.
(„Oče naš".) Knjigarna Giontinijeva je založila »oče naš" s primernimi lepimi podobicami. Pod vsako deveterih podobic je štirivrstna pesmica, ki pojasnuje podobo. Knjižica je primerno darilo za otroke.
(Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske) zbrali so se po končauem občnem zboru zadnji torek — bilo jih je okoli 50 — posebno vnanji v gostiluici g. Ferlinca k skupnem obedu v steklenem salonu. Navzoč je bil tudi družbeni predsednik deželni glavar grof Thurn. Prva napitnica je bila gospodu kmetijskemu ministru grofu Falkenhajnu, kteri se je v nagovoru slavil kot pospešitelj kmetijstva. Zbor mu je to čestitko brzojavno naznanil. Dolga vrsta druzih napitnic je sledila na občno radost vseh udov, ki so se vdeležili obeda. Razšli so se z veselim upanjem, da je prišel sedaj nov oživljajoč duh v kranjsko kmetijsko družbo, kakor se je videlo pri občnem zboru.
(Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") dobi letos svojo zastavo. Zastava bo krasua, stroški bodo znesli nad 700 gold., ktere so večinoma nabrali tukajšnji rodoljubi. Kar še manjka, da se pokrijejo stroški, upa društvo dobiti pri svojih prijateljih. Zastavo izdeluje domača strokovnjakinja in bodoča učiteljica strokovne šole za vezenino, gospica Ivana F ii d e r 1 o v a. Slovesno se bo blagoslovila zastava 10. julija v proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v Št. Jakobski cerkvi. Popoludne priredi »Slavec" ljudsko veselico pri »Kozlerji".
(Iz Postojne) se nam poroča, da je bil tudi letos obisk Postojnske jame jako mnogobrojeu. Obiskovalci jame so došli s sedmimi posebnimi vlaki (Ljubljana, Dunaj, Pulj, Reka, Kormiu in dva iz Trsta) in tudi navadni vlaki so jih zelo veliko pripeljali. Pa vkljub toliki množini ljudstva se je red pred vhodom v jamo nenavadno lepo vzdrževal, ker ui bilo take gnječe tam, kakor poprejšnja leta. Posebno pohvalo zasluži predstojništvo jame, ki je svojo nalogo izvrstno izvršila. Jama je bila tudi letos kaj lepo iu bogato razsvitljena, posebno se je pa odlikovala „velika dvorana" z mostom čez Pivko. Most je bil z lučicami raznih barv razsvitljen.
(Vabilo) na slavnost v spomiu Josipa Jurčiča, ktero napravi akademično društvo »Slovenija" na Dunaji dne 2. junija 1887. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Hotel Zillinger, IV., Wiedner Ilauptstrasse 25. Vspored. A. 1. Vilhar: »Pobratimija". Moški zbor. — 2. Slavnostni govor. Govori gosp. dr. Mat. Murko. — 3. Foerster: „V tihi noči". Čveterospev, pojo člani »slovanskega pevskega društva". — 4. Solo na kontrabasu, gode g. Blaž Fischer. — 5. Vilhar: »Mornar". Tenor-solo, poje član konservatorija gosp. J. Pogačnik. — 6. Zaje: »Večer na Savi". Moški zbor s čveterospevom in spremljevanjein na glasoviru. — 7. Bariton-solo, poje član konservatorija g. J. pl. Hreljanovič. — 8. Tamburaški zbor hrvatskega akad. društva »Zvonimira". — 9. Nedved: »Pod oknom". Moški zbor s tenor-solo. — B. Prosta zabava.
(Izlet) priredi »Dolenjsko pevsko društvo" v nedeljo, 5. junija t. 1., v Žužemberk. Odhod točno ob 12. uri opoludne. Prijatelje petja vabi k obilni vdeležbi predsedništvo.
(Skočil je v Soro) z mostu v Goričah nek prileten človek in utonil.
(Gorica) je imela do sedaj svojo mestno policijo. Kakor »Soča" poroča, dobi Gorica državno policijo. Povod tej naredbi so dali mnogi napadi nekterih domačinov ua vojake. Sprva bo država nastavila 12 mož. Mesto bo moralo plačevati svoj delež; mestni zbor je v ta namen že odločil 2500 gld. Pred leti je vlada vzela mestu pobiranje davkov, sedaj mu vzame še policijo. Skrajni čas je pač, da vlada odločno postopa proti irredenti.
(Nikola Mašič), znani hrvatski slikar in profesor na obrtni možki šoli, dobil je odpust za letni semester, da v Parizu dovrši nektere večje svoje slike.
, (Deputacija Reških brodolastnikov) je bila pred kratkim pri ministerskem predsedniku v Pešti, vodil jo je g. Mate Polič, predsednik Tržaško čitalnice. Prosila je ministra pomoči, da se zopet povzdigne avstrijsko trgovinsko brodarstvo, ki peša že uekaj let. Tisza je deputacijo vsprejel prijazno in obljubil svojo
pomoč. Tudi ogerski trgovinski minister vsprejel je deputacijo jako prijazno.
Razne reci.
—	V P ož u n u se je pred nekimi dnevi po mestu raznesla govorica, da je židovski trgovec Jellinek hotel zaklati svojo deklo. Vsled tega se je 26. t. m. pred ujegovim stanovanjem zbrala velika množica ljudi iu pobila mu okna. Ker policija ni mogla raz-poditi ljudi, morali so pomagati vojaki.
—	Velika krivica. „Oh, mislite si, kaki so ljudje! Na javnem trgu me je sosed starega osla imenoval." Drugi sosed: „To je pa že res velika krivica; saj ste še le v najboljših letih."
—	Nehvaležni gospodar. Nek precej sumljiv oskrbnik je gospodarju zatrjeval, da je vselej njegovo najboljše hotel (želel). „Vem", pravi gospodar, „a glejte, tega ne želim, da bi hoteli — najboljše ohranim za-se."
—	Pozna zahvala. Neprevidoma stopi lep možak k bolj priletnemu gospodu zahvaljevaje se mu za „veliko dobroto", ktero mu je pred 15. leti skazal, ter silno obžalovaje, da takrat tega ni spoznal. „1 zakaj pa se mi zahvaljujete? Jaz se ne spominjam, da Vam bi bil kaj dobrega skazal". „Pač, pač in sicer prav veliko dobroto. Zahvaljujem se Vam, da ste mi takrat odrekli Vašo hčer in me tako rešili velike nadloge!"
Telegrami.
Pariz, 31. maja. Uradni list je objavil imena novih ministrov. Ministerstvo bo naznanilo kot svoj program: Finančne in gospodarske reforme, nov budgetni načrt, zaupnico obeh zbornic in določen dnevni red glede vojaških načrtov. Boulanger je priporočil armadi v dnevnem povelji, naj vestno in zvesto izpolnuje svoje stanovske dolžnosti in postave, ki se strinjajo z ustavo. On bode prvi, ki bo dajal vzgled vojaškega in republikanskega reda.
Rim, 31. maja. „Oservatore Romano" dokazuje, da ne bi Italija ničesa izgubila, ne v materijalnem ne političnem oziru, ko bi papežu odstopila mal kotiček zemlje, kjer bi kot suveren užival neodvisnost v čisto cerkvenih zadevah.
Bern, 31. maja. Nasproti Spiringenu, v kantonu Uri, zrušila se je 250 metrov široka skalnata gruda, zasula 2 koči in 5 oseb.
Umrli so:
27.	maja. Helena Sernak, tesarjcva hči, 1 leto, Ilovca št. 38, škarlatica.
28.	maja. Frane Juran, nožarjev sin, 8 mes., sv. Petra cesta št. 14, osepnice.
V boln išnici:
27. maja. Mihajl Verdir, strežaj, 30 let, Meningitis tuberculose.
Vremensko sporočilo.
»T čas	Stanje	ob..
D	'I— ft
--Veter Vreme
zralromora toplomera	*
opazovanja v mm p0 Oeiziju	S g
17. u. zjut.l	730 78	+10 0	si. szap.	oblačno q nrT
28.|2. u. pop.	731-47	+12 8	si. szap.	„ ■ .
|9.u. zvee.	732 17	+10 8	si. svzh.	„
7. u. zjut.	733 57	+15 0	si. zap.	del. jasno
29.2. u. pop.	733-41	+19 6 „	„	0 00
9. u. zvee.	735 15	+13 6
V soboto dopoludne je deževalo; popoiudne se je deloma zjasnilo, večerna zarija, po noči oblačno. — V nedeljo dopoludne deloma oblačno in soparno; popoiudne jasno in veterno; lepa, jasna noč. Srednja temperatura obeh dni 11'30 in 16-1° C., oziroma za 5-0° in 0 4 pod nonnalom.
DunajNka borza.
(Telegratično poročilo.)
31. maja.
Papirna renta 5% po J00 gl. (s 16% davka)	81	gl.	40	kr.
Sreberna „ 5% „ 100., (s 16% davka)	82	„	60	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta	112	.	45	„
Papirna renta, davka prosta .	96	„	95	„
Akcije avstr.-ogerske banke	8S5	„	—	„
Kreditne akcije ... .	282	„50	„
London.......127	„	05	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	09	„
Ces. cekini.......5	„	97	„
Nemške marke .	62 „	37l/, „
Od 27. maja.
Ogerska zlata renta 4% . . . .	102 gl. 20 kr.
„ papirna renta 5% .	87 „ 90 „
Akeije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	103
„ Liinderbanke.....229
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	478
„ državne železnice ....	223
„ Tramway-društva velj. 170 gld. .	230
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	128
4% ........ 1860 . 500 „	136
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	165
...... „ 1864 . . 50 „	105
Kreditne srečke .... 100 „	176
Ljubljanske srečke . . . -0 „	19
Rudolfove srečke . . . 10 „	18
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	—
5% štajerskeFerdinandove sev. „ .	100
„ „ zemljišč, odvez, obligae. . .	105
25 75
30
75 75
55
50 50

ržne cene
dne 28. maja t. 1.
Pšenica, liktl.
i Rež,	„
' Ječmen,	„
Oves,	„ Ajda,
Proso,	„
Koruza,	„ I Krompir, „
1 Leča,	„
Grah,	„
I Fižol,	„ Maslo, Mast,
Špeh svež,
kgr.
gi.| kr.l	gJ.^kjv,
7	47	Špeli povojen, kgr. .	— 66
5	20	Surovo maslo, „ .	— 90
4	22	Jajce, jedno „ .	— 2
3	09	Mleko, liter ....	— 8
4	39	Goveje meso, kgr. .	— 64
4	55	Telečje „ ,, .	— 52
5	20	Svinjsko „ „ .	— 60 2	67	Koštrunovo „ „ .	— 40
12	— Pišanee.....— 65
13	- Golob .....- 20
11	-	Seno, 100 kgr. . .	2 76
1	—	Slama, „ „ . .	2 67
—	64	Drva trda, 4 □ mtr.	6 10
—	60	„ mehka, „ „	4 —
Za danski misijon so darovali:
Prečast. gosp. dr. J. K........
Čast. gosp. Janez Železnikar.....
tast. gosp. Matej Tavčar, župnik.....5
Blgr. gosp. A. G., vladni uradnik ....	5
Čast. gosp. dr. Jan. Janežič......1
Župnija Kranjska gora........6
čast. gosp. Blaž Artclj, župnik.....2
Čast. gosp. V.fl!.. kaplan.......1
2 gl.
5 „
- kr.
40
S tužnim srcem naznanja« sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da so moj nepozab-ljivi oče
Janez Bergant
po kratki bolezni v 84. letu svoje starosti, prevideni s sv. zakramenti za uin rajoče, danes o 1/J2. uri po polunoči mimo v Gospodu zaspali.
Pogreb bode v torek 31. maja ob 9. uri dopoludne.
Priporočam nepozabljivcga očeta vsiiu znancem in prijateljem v molitev.
Logatec, dne 29. maja 1887.
L. Bergant,
župnik.
» W	^	^ mŠf* ^	4
Kmetovalec.
Gospodarski list s podobami.
Štev. X. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino:
Ptice naše dobrotnice. — Kolikor gosteje so trte sajene, toliko slabše jo vino. — Vzorni načrt konjskega hleva. — Gospodarsko novice. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Uradno vesti e. k. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati.
..Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na ccli poli, ter stane za celo leto 2 gold. Gg. učitelji in šolske knjižnice dobivajo list za polovico cene.
(8)	■ H**«^
priobčoni v „K m e t o v a 1 e u" i m aj o najboljši vspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kinečnih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovaloe" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
J*o znižane) ceni.
Kmetom y pomoč.
Narodno-gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
Cona, ki\ji|(l jo ziilžnua od 25 kr. na fJ<J kr., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
»Katoliška tiskarna"
v Ljubljani
Valvazorjcv trg štev. 5.
Poslano.
Gospodu pl. Trnk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznaujam Vam sprojem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narojen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav!
Anton Itrašovtc,
posostnik.
Vrhnika pri Starem trgu polog Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezui pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega živinskega prahu, kakor njegove dobrodelno lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinsko zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina nečo jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.
Najboljši | papir za cigarete
LE HOUBLON
Francoski izdelek CAVLEY-a &. HENRY-a v Parizu.
Pred ponarejenim svarimo!
Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. K. Ludvvig, dr. K. Lippmann, profesorji kemijo na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker jo jako lin, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih »novi primešanih.	(27)
a

Kupujte srečke pogrebnega društva
„M a r i j i n e bratovšči 11 e".
Društvo Marijine bratovščino v Ljubljani napravi
dobrodelno loterijo,
1
katero namen jo
II

„J»1U1	UU1UU ,
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudjo zavetišče in vso oskrbnost brezplačno.
Ta loterija jo z odlokom vis. c. k. finančnega ministerstva dno 21. septembra 1885, št. 28.606 dovoljena.
Osnovana je na podlagi r»< >.000 Hrečk po f»<> krajcarjev, ki bodo zadele JiOOO <lriifjoc<Miili in vsakemu koristuih <lol>itkov v skupni vrednosti fiOOO iy<>l<li-narjev. Vsaka i><>t in clviijw<ita ttrečka gotovo zadene.
S reč kanjo bo v Ljubljani 1. dccembra 1SS6 v pričo vladnega zastopnika.
Srečke imajo na prodaj: Na Poljanski cesti: trgovka Marija Ojstriš, na cesarja Jožefa trga: Ur basov a trafika; v Špitalskili ulicah: Maj o rje v a trafika; na Mestnem trgu: trafika S vate k, trgovec Tur k in zlatar Šparovic; na Starem trgu: trgovca Blaznik in Ribič; na sv. Vetra cesti: pri društvenem načelniku R e g a 1 i j u, v brivnici II u k o v n i k o v i in knjigovez Fr. Dežnian; v Kolodvorskih ulicah: puškar Dimie; na Marijinem trgu: trgovec Bučar; v Slonorili ulicah: trafika Prosončeva; v Šclcn-burgovih ulicah: trafika v čitalnici; na Dunajski cesti: trafiki Bole in Blaž ter trgovec s pohištvom Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki družbo sv. Mohorja.	(14)

Ir*oštiie zveze. Odhod Iz LJubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotniko. Prostora je za pot ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/»7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l,',5 popoludno poloti, ob S pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob '/,5 popoludno poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob '/>5 popoiudne poleti, ob 3 pozimi.