Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti nak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št, 113. Št. 45. naročnina lista: Celo leto 12 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 16. aprila 1909. Letnik I. Naši kandidati. Na programu Slovenske kmečke zveze kandidirajo : Splošna skupina, ki voli dne 7, maja, sodni okraji Maribor, Sy. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Rogatec, Konjice, Slov. Bistrica: dr. Anton Korošec,, državni poslanec, Maribor. Splošna skupina Celje, Lagko, Sevnica, BrežL ©e, Šmarje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slov, Gradec, Marenberg: Franc Pišek, državni poslanec, Orehova,vas, V skupinah za kmečke občine kandidirajo; Za sodni okraj Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer: Franc Robič, deželni odbornik, Gradec.- Ivan Roškar, državni poslanec, Maina. Za sodni okraj Ptuj, Ormož: i . Anton Meško,, župan, Lahonci. :< Josip Ozmec« župnik, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Za sodni okraj Rogatec, Šmarje: f Jakob Vrečko, krnet, Ponikva. Za sodni okraj Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško :i dr. Ivan Benkovič« državni poslanec, Brežice. Alojzij Terglav,, kmet, St. Peter v Sav. dolini. Za sodni okraj Brežice, Sevnica, Kozje: i dr. Franc Jankovič, zdravnikj Kozje,: Za sodni okraj Šoštanj, Slov, Gradec, Marenberg: dr. Karl Verstovšek« profesor, Maribor, Somišljeniki! Splošna skupina voli že dne 7, maja, skupina kmečkih občin dne 17, maja. Razmere stoje za našo stranko tako izborno, da zmagamo na celi črti, ce le naši pristaši vsi store svojo dolžnost! Na delo torej, na delo za zmago! Volilni okraj slovenskih trgov pa Kmečka zveza. Robato in žaljivo za ves slovanski narod) na Štajerskem je, kar je na shodu liberalne stranke rekel njen vodja, dr. Kukovec,, naj ssei K. Z. ne meša v trge,.„med nas intelligente.“ .To je pra^ liberalno načelo; liberalizem živi samo od ;razdiranja, huj skanja in zdražb. Liberalec se baha vedno s svojo inteligentnostjo, dasi je neumen kakor noč, ; Na eni strani inteligenti, na drugi strani pa zarobljeni kmet!t Hvala lepa za ta kompliment! Ona (izjava Ku-kovčeva kaže očividno, da Narodna stranka hoče napraviti razpor med slovenskimi trgi in kmečkimi občinami. (Ni dovolj, da imamo ljut boj z nemškutarji, ki so po krvi našega rodu, po mišljenju pa sramotno tajijo, svojo narodnost,, pi dovolj, da so narodni Slovenci sami razcepljeni v tri stranke, ne, liberalci f hočejo» še večji razpor, samo da lažje dosežejo svoje sebične namene. Kar ne gre na liberalno kopito, naj vrag vzame! Tako ravnajo liberalci! vedno. P* Skupina naših slovenskih trgov: naj si dobro premisli to-le: 1. Ali jd vredna .tista stranka, da ji trgi zaupajo, ki se 5e pri Sv. Lenartu vi (Slov. gor. zvezala z najhujšimi nasprotniki in ja) bila pripravljena spraviti celo, okrajno hranilnico v nemškutarske kremplje? Ali je taka vlačugarska stranka sposobna, da vodi politiko v naših trgih? Ako hočete, da se nam še ti trgi odtujijo, tedaj se le zvežite z Nar, nenarodno stranko. 2. Oglejmo si nekoliko skupino naših trgov. Ali ni v njih kmetijstvo glavna reč? Tržani bi sami sebe bili po zobeh, ako bi se obrnili proti K. Z., ki odločno in dosledno zastopa agrarno stališče.; /Poleg kmetijstva je v teh trgih nekoliko industrije, obrti in trgovine. Tudi na to se bo ozirala prav skr! mo K. Z. Neumnost ali hudobija) je, če kdo trdi, da je agrarno gibanje (sovražno industriji, .obrti in kupčiji. Ne, agrarci hočejo le varovati kmetijstvo proti izkoriščanju iin uvesti pravično razmerje med kmetovalci in industrijalci. Dobro razvito kmetijstvo je naj- POĐLI8TEK. Albert. (Dalje.) Peter je stal pred njo s povešeno glavo in hotel zdaj pa zdaj nekoliko ugovarjati. Toda ko je uvidel, da ne pride do besede, vzdihnil je parkrat nenavadno globoko ter gledal svojo> (izvoljenko) s tako prosečimi, ljubeznjiivimi in ob jednem obupanimi pogledi, da se ga je naposled veledušno ^usmilila) iter mu dala roko, da jo poljubi. In Peter jo je prijel s ;Svojima obema velikima, nerodnima rokama ter pritisnil drobno ročico z vso gorečnostjo na svoja ustna. „Iq 'drugokrat ne bodi tako neroden. Ce si začel, tedaj mi piši zmirom, ali pa povej, da nočeš. Saj sem ti že povedala, da ne silim te neP‘ In (Peter je pisal s svojo lepo, drobno pisavo neskončno ljubeznjiva, od vzdihov in solza prekipeča pisma. Dasi on ea časa svoje ljubezni ni potočil še niti tjedne solze, vendar se mu je zdelo vzdihovanje in plakanje neobhodno potrebno tv njegovih ljubavnih pismih. Govoril je o nezvestobi* samevanju, zapuščenosti, skratka, o grozni nesreči svoji, in pri tem se mu je vselej nekako milo storilo, čeravno je bil zmirom prepričan o svoji nenavadni ,sreči. Na zadnji* tstrani pisma pa je stal njegov, vedno isti podpis: „— tvoj zvesti, do jgroba zvesti — Al- bert !,“ Stanka ni hotela, da bi se podpisal „Peter“!; ta ime se ,ji je zdelo neznosno; in samo kadar, se je 5u-Jtila razžaljeno, 'imenovalo ga je Peter, 4n to s poseb- nim, malo zaničljivim povdarkom, kar je nesrečnega Šlibarja popolnoma uničilo. Kadar se (je napravljal Tarmanovim, snažil se je poprej najmanj pol ure, urejal ,si kravato, de-val v red svoje svetlorumene, redke brke, skratka skušal je povzdigniti svojo zunanjost kolikor mogoče, da ni Ibilo najti na nji niti sledu kakšne nepravilnosti ali površnosti. Zgodijo se je nekoč, da 'je prišel k Stanki z obnošeno kravato, „Cernu ,nisi dal tiste za vrat, ki ßi jo imel predvčerajšnjim? Ali seveda, za nas je vse dobro. Čudno, da nisi prišel v zamazani obleki?! Jaz sploh ne vem, kako to, da se Še kedaj potrudiš k nam, Peter, ko vendar) (vidim, da ti je zoprno. Zakaj ne ostaneš doma; lahko) bi počel ta čas kaj bolj koristnega —“ Nekega dne začetkom avgusta stopala sva a Šlibarjem počasi po razgretem mestnem (tlaku; bilo je, mislim, ob polu petih popoldne ali .malo pozneje. Solnce je žgalo z vso silo; nebo je bilo jasno, svetlo-sinje, kakor da je razbeljeno. Hodila sva leno prav tik poslopij, ki so delala ozko, malo hladno senco. Peter si je vso pot brisal potni obraz tor zraven vzdihoval: „Oj ta vročina! Oj ta neznosna vročina!“1 Ljudij je bilo malo na cesti. Dolga predmestna ulica je delala neskončno! dolgočasen: vtisek s svojimi jednonadstropnimi, tu in tam samo pritličnimi hišami, ,s svojim kamenitim, vročim, na mnogih mestih razritim tlakom, s prahom, ki je ležal za pol pedi visoko na besti ter se Zdaj pa zdaj v gostem oblaku vzdignil v težki, dušeči vzduh. Vstopila sva v jedno zadnjih hiš, mrtvo, dolgočasno poslopje* (rujavo pobarvano, s tu in tam odpad- boljši odjemalec industriji in kupčiji, , nasprotno pa kmet tudi potrebuje industrije in kupčije,) če hoče prav obdelovati svojo zemljo ter svoje pridelke spraviti v denar. 3. Našim (trgovcem in obrtnikom po slovenskih trgih kaže zdrava pamet, da so popolnoma odvisni od ljudstva, ali je tedaj pametno, na ljubo nekaterim celjskim kričačem uganjati posebno politiko proti ljudstvu ?, IZ ljudstvom in za ljudstvo, to je geslo K. Z., to geslo je edino pametno tudi za 'narodne tr-žane. 4. Naposled pa daje tržanom Kukovčeva; izjava sama pameten nauk: Kukovec pripoznava kmečke občine kot lastnino Kmečke zveze. V 'deželnem zboru pa 'še obravnavajo pred vsem .gospodarske zadeve. Ali torej ni pametno, če si tržani /izvolijo poslanca, ki bo složno s kmečkimi poslanci zastopal gospodarske koristi trgov,' ki se itak večinoma nanašajo na kmetijstvo? Naši tržani Imajo pač druge potrebe, kakor da bi se grizli s svojimi sorojaki in sotrpini-kmetL Naj torej tudi v naših narodnih trgih plapola zelena zastava Kmečke zveze! Na delo. Deželnozborske volitve so pred durmi. Dne 7, maja že voli splošna skupina. (iDo tega dne morajo biti vrste S. K. Z. urejene. Zaupniki S. K. Z. naj takoj naznanijo za vsako volilno občino zaupne može (enega, dva ali tri), ki bodo na dan volitve stali ob' (strani volilne komisije in jo v imenu Slovenske kmečke zveze nadzorovali. V vsaki vasi morajo biti agitatorji Slovenske kmečke zveze. Ti se morajo večkrat med seboj tajno posvetovati*' (da enotno postopajo. Razdeliti si morajo delo. Imenik si sme vsakdo, torej tudi agitator in tudi po reklamacijski dobi prepisati.) 'Posebno pozornost obračajte in a omahljivce in nezavedne. Posebno važen trenutek pride za naše agitatorje, ko dobijo volilci od občinskega urada legitimacije in volilne) (listke.. Ne s silo ali grožnjo ali zvijačo, ampak z dobro in pošteno besedo pridobite volil-ce, da pred vami zapišejo lime kandidata» (Slovenske kmečke zveze na volilni listek. Ce dovolijo volilci, smete jim sami izpolniti volilni listek, in ako dovolijo, smete jim volilni listek in legitimacijo tudi hraniti do dneva volitve! lim ometom, majhnimi okni/, in visokimi vrati s kamenitim obokom. V prvem nadstropju stanuje gospa Tarmanova s svojo hčerjo, gošpodicno Stanko. Že na stopnicah začujeva glasove slabega, pokvarjenega klavirja. „Postojva nekoliko!“ zašepeta Peter. „Stanka igra.“ Obstal Je, nagnil glavo in poslušal % ividnim oduševljenjem. „Izvrstno igra — kaj misliš?“ „Meni set )to ne zdi, — pa pojdiva vendar naprej ! “ Potrkala sva ’ in takoj nato vstopila v tesno, nizko kuhinjo z zakajenim stropom.! (Na rujavih stenah je viselo raznovrstno kuhinjsko posodje, iz železne peči pa se Je kadilo,) Ha me je takoj ob priho< zbodlo v oči. Z ruto na glavi in Sl 'kuhalnico V roki vspre-jela naju je gospa Tarmanova, sila 'dolga, kakor trska suha ženska. Izpok mršavih obrvi gledajo njene drobne oči ostro, bodeče; zakrivljeni, koščeni nos;' tenka, čisto povešena ustna;, upali in šivi obraz, —i /vse to daje obrazu in očem Še strožji, odločnejši izraz. „Stanka je že napravljena; potrudita se v, sobo. 'Jaz skuham poprej še malo kave J (potem pa odidemo. Zdaj tako Še ne moremo nikamor, v tej veliki vročini.“ Skozi steklena vrata se je videlo v sobo, kjer Je sedela Stanka pred klavirjem. Soba je (bila prenapolnjena s posteljnjaki, omarami in omaricami, mizami, stoli in razno drobnjavo, tako da je ostal samo na sredi prav ozek, podolgast prostor,/ kjer se je lahko nekoliko sem in tja gibalo, Ca Je že volilni listek izpolnjen z nasprotnim kandidatom, smete, z dovoljenjem seveda, Črtati ter zapisati kandidata Slovenske kmečke zveze. f)a se ne bo moglo več «črtati in napisati drugo ime, prekrižajte ves prosti prostor okoli imena. ,Ce je listek za nič, dobite na (dan volitve pri komisiji drugega. Pazite potem, da volilec sam zapiše ali dovoli zapisati ime našega kandidata. Vstrajno na delo. Volilni dnevi meseca maja morajo biti prazniki za vse volilce. Agitatorji naj pa do istega časa agitirajo neumorno, vstrajno ter z vspeliom. Zmaga linora biti naša! Upor v Carigradu. Dogodki (v Carigradu so že drugič presenetili evropsko 'diplomacijo. Lansko leto meseca julija so Mladoturki s pomočjo (častnikov vprizorili nekrvavo revolucijo. (Tudi sedaj niso računali na takei (dogodke, ki so se izvršili po velikonočnih praznikih. Gospodstvo Mladoturkov je popolnomal ("uničeno. Kakor pridobljeno, tako izgubljeno! C jNa ,mesto terorizma enega samega je stopil terorizem skrivnega komiteja. Korupcija je ostala ista in zato se ni čuditi, da so postali Mladoturki popolnoma nepopularni. Dvomljivo pa je, kdo bo mesto njih prijel za vajete. Tudi (no more nihče garantirati za sultanovo življenje. Kdo je povzročil upor? Upor, v Carigradu je, kakor poročajo razni listi, delo mohamedanskega društva „Itti Hadi Muha-medi“, ki se je 'ustanovilo pred enim mesecem. Ustaši hočejo doseči, da se vpostavijo stare šeriatske pravice, utemeljene na koranu. Od druge strani se poroča'ftudi, da je bil sam sultan, kateremu je presedal terorizem Mladoturkov, sporazumljen z uporniki. Uprlo se je le nekaj bataljonov. Do danes Še ni mogoče izreči sodbe (o značaju tega upora, toda bržkone je to odpor mosleminskega duhovništva in konservativcev proti sedanjim mogotcem. Zarota proti (sultanu. Iz Carigrada poročajo, da ima turško vojno ministrstvo pismene dokaze v rokah, da so se albanski (častniki zarotili proti sedanji vladi in sultanu (Abdul Hamidu, na katerega mesto bi radi postavili Jussuf Izzedina. Najbolj je baje kompromitiran polkovnik "Riza bej v lAleppu^tki šo ga- skupaj z več albanskimi častniki zaprli. Riza bej je hotel po podčastniku, ki je Šel na dopust,/,'poslati v Albanijo pisma Častnikom v Skoplju in Peöi.\. yPisma so pa zaplenili. ■ ■ Odstop vlade. Veliki vezir z vsem kabinetom je Öemisioniral. Sultan je demisijo sprejel. Korni (poveljnik je odstavljen, /2a njegovega naslednika je imenovan mestni poveljnik -Javer. paša. Za velikega vezirja je imenovan Te vtik paša. Uporniki ga nočejo pripoznati. Sultan drugega velikega vezirja še ni imenoval. Za vojnega ministra je imenovan Edhen paša. Žrtve upora. Število žrtev je večje, kot se je prvotno; Inisli- lo. Nad trideset častnikov so uporni /rojaki pomorili, -naposled so se pa/ Častniki pridružili upornim vojakom. Od mladoturške strani se pripravlja protiakci-ja. Mnogo rodbin Evropejcev je s parniki in Z) klaki zapustilo Carigrad. , Protikrščanskega gibanja Še ni opažati. Minister umorjen. Uporni vojaki so jumorili justičnega ministra, ranili ministra vojne mornarice iter ujeli vojnega ministra. Po ulicah v Stambulu se vrši (krvavo klanje. Uporni so zgradili barikade. Število upornih vojakov znaša nad čOOO, Uporniki tabore predi (parlamentom. Med njimi ni nobenega častnika. Poveljuje neki podčastnik. Uporniki zahtevajo, da se razpusti mlado-turški komite, da odstopijo« . vsi ministri in da se upornikom zajamči, da ne bodo (kaznovani. Prerezali so vse brzojavne in telefonske zveze po mestu, V Stambulu je prišlo do boja med uporniki in zvestimi vojaki. Padlo je Šest mož, ranjencev je brez števila. Odklonjeni veliki vezir v Sultan je prvotno imenoval za velikega vezirja bivšega ministra zunanjih del Tevfik pašo. Ker so pa! (uporniki to imenovanje odklonili, se je sultan takoj udal in imenoval za velikega vezirja; Kiamil pašo. Sultanov irade. Uradno (Je bil razglašen sultanov irade, da je sprejeta demisija velikega vezirja Hilmi paše, vsega kabineta in predsednika poslanske zbornice Ahmed Riza beja. Irade obeta, da se( (bo v bodoče izpolnjevalo šerijatske' zakone. Uporniki so vzeli to obvestilo z viharnim navdušenjem na znanje. Nova vlada. Sultan je imenoval za velikega vezirja Kiamil pašo, za (ministra zunanjih del Said pašo, za vojnega ministra pa Edhem pašo, bivšega poveljnika turške armade v vojni proti Grški. Uporniki so Edhem pašo med «viharnim navdušenjem spremili v poslopje vojnega ministrstva. Državljanska vojska? Vzpričo razburljivih dogodkov, ki so se doig-rali v ’’Carigradu, se drže Mladoturki nenavadno rezervirano In mirno. . Splošno se sodi, da se pripravljajo na odločilen udarec proti reakciji in morda tudi proti 'sultanu samemu. ,Oni polki v provinciji, ki so udani mladoturškemu komiteju, marŠirajo v hitrih pohodili . proti Carigradu. Bati se je, da pride med uporniki in mladoturškimi (četami do krvave bitke. Vse kaže na to, da se bo na Turškem vnela krvava državljanska vojna. Kako je po deželi? Iz Carigrada poročajo, da so se slične revolte, kakor v Carigradu, prigodile tudi po raznih provincialnih mestih. Uporno vojaštvo se je povsodi polastilo mladoturških častnikov in jih zvezalo. V Skoplju so uporniki umorili 10 Častnikov. Novi predsednik parlamenta. Na mesto Ahmed Riza beja je poslanska zbornica izvolila za predsednika Ismail Zemaila, vodjo Albancev. Bolgarija mobilizira. Vsled dogodkov, ki se doigravajo v Carigradu, je vojno ministrstvo odredilo splošno /"Imobilizacijo. Veliko polkov je že odšlo na mejo. Vojna med Bolgarijo in Turčijo?' Iz Sofije se poroča, da bo Bolgarska (izrabila položaj v Carigradu in v slučaju potrebe tudi Turčiji napovedala vojsko. Za Bolgarsko je sedaj nastopil ugoden trenotek, fla brez Turčije! !in proti nji iz-vojuje popolno neodvisnost, ne da bi ji bilo treba plačati kake odškodnine.’ V sofijskih vladnih krogih so mnenja, da se vprašanje neodvisnosti Bolgarske reši v najkrajšem času. Splošno vlada mnenje, da lahko v pan «dneh izbruhne vojska med Bolgarijo in Turčijo.: Bolgarski delegati, ki feo se pogajali v Carigradu, so odpoklicani. Vsled dogodkov v Carigradu je postal položaj ma Balkanu veleresen. Ali ste že naročeni na „Stražo“? Ako še ne, storite to takoj! Dolžnost vsakega somišljenika je, da je naročen na „Stražo“ in agitira za njo. Kjer eden ne zmore naročnine, naj jih stopi več skupaj! Raznoterosti. * Deželni potovalni učitelj Goričan tira že dalj časa liberalno politiko, predava .večinoma na zborovanjih Narodne stranke, je navadno, akoravno ima sedež v ;Miar$>oru;, vj Celju- ,an VOjMkjn (in k|uje; naklepe proti kmečkemu ljudstvu, kojega deželni /uradnik je on. Tq njegovo postopanju je obsojati, a tembolj obsojati je njegov zadnji korak. Gospod Goričan se pusti namreč od Narodne stranke kandidirati y. deželni izbor. Že navaden takt bi zahteval, da (gosp. Goričan, ki je vendar, nastavljen za kmečko ljudstvo, a ne za par gostilničarjev, učiteljev in advokatov, ne stopi v boj proti kmečkemu; ljudstvu, proti kmečki stranki, in kot agrarec kandidira na — programu advokatske stranke. Kako bo 'gospod Goričan zastopal odločno, koristi Slovencev v Gradcu,, id je uganka, ker je kot deželni uradnik popolnoma odvisen od zagrizenu nemškonacionalnega deželnega odbora. On si ne ba 'nikdar upal, nastopiti z najhujšimi sredstvi, kar bo v; novem deželnem/ zboru treba, ker sicer je v— ob službo. A v tolažbo njemu, in pa stranki advokatskih koncipijentov povemo, da bo naše ljudstvo poskrbelo, 'za to, da ne bo prišel v take škripce, po volitvah pa bo dobil gospod Goričan od kmečkega ljudstva tako zaupnico, da bo rad- ali nerad pustil — Svoj politično-liberalni, .mimogrede (agrarni poklic. Kandidatura Goričana je višek pređrz-noti! (Gotovo so mu liberalci obljubili 'deželno-odbor-niško mesto, Sicer bi Goričan, ki si ne privošči niti poštene obleke, ne prevzel kandidature. Kaj ne, hrepenenjem 'po deželno-odborniških tisočakih je večje, kakor skrb za kmečki blagor in službo. Liberalni terorizem. Za liberalni shod v Žalcu se je na vse mogoče načine in z vsemi mogočimi sred-agitiralo. Liberalci so celo hojdjli od osebe do osebe in zahtevali podpisov, s katerim se je moral podpisa-nec zavezati, da ja gotovo pride na shod. Je že pač takb pri liberalcih,. Če kaka stvar ne gre zlahka, Jo pa skušajo doseči s terorizmom. Naši kandidat je. V kmečkih občinah sodnih okrajev Maribor, ,Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer kandidira poleg deželnega odbornika (Robiča državni poslanec Ivan Roškar. Miloš Stibler od Zadružne zveze v Celju, agi* tator Narodne stranke in zraven Ivana Prekoršeka iz Prekorja pri Celju najneumornejši dopisnik liberalnega dnevnika, je postavil proti gospodu dr., (Jankoviču kot kandidata nekega 'Malusa. Kaj ne, to je nepolitično delo? Ali si je Stibler svest, kake posledice bo imelo to postopanje? Marsikateri zavodi, kateri so še sedaj včlanjeni pri celjski liberalni fcvezi, ji bodo obrnili hrbet in potem bo tudi Stibler — lahko (zapustil Celje, Duhovniške vesti. G. gospod/ Evald Vračko, kaplan v Jarenini, je dobil župnijo St. Ilj v Slov. in sicer je bilo to med klavirjem in dvema velikima posteljama. Do jedinoga okna se ni; 4noglo, zakaj ’favno pod njim je stal velik, mehak .divan za pritlikavo, okroglo mizico. Na/ 'stenah je viselo vse polno slik in sličic, nekateri izvrstni bakrorezi (med navadnimi, kričečimi podobami raznih svetnikov in svetnic. £)ve ,uri sta neprestano tiktakali, jedna z zamolklim basom,} druga s kričečim, hripavim tenorjem. Na klavirju je ležal kup not, med raznimi knjigami In ročnimi deli. Po posteljah in po mizi je bila raznešena obleka; ha mali mizici pred divanom je ležal raztresen letnik časopisa „Ueber Land und Meer“ in rudeče vezane« (pesmi 'Gregorčičeve. Zdelo se je, kakor jda je pohištvo treh sob znešeno v to tesno izbico. Peter je šel na stol poleg Stanke in kakor vselej, polastila se ga je silna) (zadrega, ko ga je pogledala Stanka s svojimi razumnimi očmi in se mu nekako zbadljivo, hudomušno nasmehnila. „Alberta (kaj boš danes lepega povedal?“ „Kaj ti hočem jaz posebnega povedati, Stanka? Saj ti je tako dobro znano, kaj bi ti rad'(Vedno in vedno —“ Petrov glas je postal hipoma navdušen) tin nenavadno ljubeznjiv. „Nikar, nikar, Albert“, zasmeje se mu Stanka v obraz, „tvoje, Vdihovanje me silno mori. če misliš tako nadaljevati, govori rajši o «— vremenu. Kakšna kaplja ti leze od Bela dol, naravnost proti nosu;| (obriši se vendar, nerodnež ti!" „A grozno je (vroče, Stanka!“ vzdihne Peter in si btare čelo in obraz. „In kako prašna cesta! Vsekakor moramo počakati, da se nekoliko) (shladi, “ „Da, to ti je že mati v kuhinji povedala in zato ni nič novega,;) 'če bi se mi sedaj takoj odpravili, Šel bi z nami kljub vročini in prahu,“ „To je gotovo, Stanka. S teboj Ido konca sveta in naj bi bilo vreme kakoršnokoli.“ „Moj Bog, kako si otročji, Peter!" Ta) (je bilo zanj slabo znamenje in ves prestrašen je odprl oči ter jo boječe pogledal. ’ ,V svoje veliko veselje pa ni zapazil nobenega na smehljajočem obrazu (Stankinem. „Daj mi one note sem, Albert. Pa ne bodi vendar tako silen —“ Peter je skočil,, ida je prevrnil stol. „Katero hočeš, da zaigram?“ „Kar ti igraš, Stanka —“ „Prosim te, ne sanjaj. Torej: ono: „Ko bi jaz cvetice znal-“ ‘Ali ti moraš peti — “ „Gotovo, Stanka —“ „In (pazi, da začneš o pravem Basu. — Pa ne glej vame; tam imaš note —“ Iz klavirja so zadoneli suhi, ubiti glasovi, in kmalu na to paj se oglasi Peter s hreščečim, previsokim glasim: „Ko bi jaž cvetice znal, Ki po travnikih cvete-e-e-jo.“ „Za božjo voljo, Peter, ne kriči tako;“ Stanka je hipoma prestala in zatisnila/ (z rokama ušesa. Peter je umolknil, dasi ni zaprl ust. „No/tin zdaj še zijaš in vrtiš oči, kakor blazen. Peter ti si grozen Blovek. Gospa iTarmanova je prinesla kavo v sobo in zaljubljenca sta vstala izza klavirja. „Zdaj se še jaz hitro opravim v kuhinji, potem pa odidemo. Prosim, poslužite se kave.“ Sospai fe nabrala na posteljah nekaj obleka ia odhitela v kuhinjo z velikimi, nerodnimi koraki. „Da bi le ne bilo v Polu preveč ljudi!“ pripomni Peter tin si nadrobi polovico žemlje v svojo kavo. „Dolgočasnež!“» hiti mn Stanka) ugovarjati. „Meni je najljubše, kadar vidim kolikor mogoče« veliko (veselih obrazov; ti pa se držiš zmirom kislo, kakor tam na oni strani stotnikova dekla, — A kaj sem te pozabila .vprašati, Albert. — 'Ali so ti{ od doma Zadnje dni kaj pisali? Sam tako ničesar ne poveš.“ Tarmanica se je vrnila v sobo, oblečena v črno obleko povsem nenavadnega kroja, čipke tu, Čipke tam, /široke,, trdo in svetle; krilo sila obsežno, krog in krog nagubano, rokavi ozki, ovratnik visok in s Čipkami pokrit. « „Da, gospod Šlibar, kako je z vašim bratom? Alt ste zvedeli kaj novega?“ „Včeraj so mi pisali“, odgovori Peter počasi in obraz se mu (nekoliko omrači. „Franceljnu je zmirom slabše; bojim se, da ne bo dolgo tako — in jaz si nikoli niti predstavljati nisem mogel, 1 (da' bi Francelj —! Žalostno bi bilo, ko bi umrl tako mlad. In kdo bo potem doma gospodaril, če še to res zgodi? Jaz, mislim, da nisem za kaj /takega.“ „Kako, da ne ?“ vzklikneta z enim glasom mati in Stanka. Peter (ju pogleda nekako začudno. „Da, zakaj bi vi ne gospodariti?al nadaljuje gospa. „Kaj bodete Še vedno sedeli v uradu s svojo borno plačo, doma pa pustili starega očeta, da se trudi? O, vi ste čuden človek!“ „Meni se zdi, da bi bil moj mlajši brat, (spo-* sobnejši —“ . palje prihodnji«,! gßrieah; č. gospod Marko Žičkar, kaplan; (v Konjicah, župnijo iSv. Jernej pri Ločah/ in Jožei Panič, ' kaplan vi Vuzenici, župnijo] iSv. Anton na Pohorju. Župnije bodo nastopili 1. maja. Iz železnice. Postajenačelnikom na Zidanem mostu je imenovan dosedanji postajenačelnik v Hrastniku, gospod A. Ludvig, ki je po rodu Ceh in zaveden Slovan. Dosedaj so bili na Zidanem mostu za postajenačelnika še sami (Nemci. Ludvigov naslednik v, Hrastniku je zagrizen posilinemec K. Oroszi. Iz pošte.»' Poštna odpraviteljica Marija Wam-brechtsamer v Planini je imenovana za poštarico v Studencih pri Mariboru. 0 Volilno gibanje. Gospod Günther se je izrecno odpovedal kandidaturi za deželni zbor. S tem je v našem okraju vsako nesporazumljenje odpravljeno in dr. Verstovšek kandidat vseh, pristašev S. K. Z. Vsa .čast g.' Günther ju, ki je iz ljubezni do kmečke stvari storil ta (korak. Poslanca (Roškarja so začeli liberalni stran-karji grdo in nesramno napadati. Izrabljajo nesrečo, katera se mu je zgodila s puško kot 19 letnemu fantu in na kateri je bil popolnoma nedolžen, kakor je tudi sodišče spoznalo.. Da pa se ob takih nesrečah zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem navadno naloži majhna kazen (v Roškarjevem slučaju 1 mesec), je vsakemu znana stvar. Mnogo taikih nesreč se ža-libog zgodi po svetu, ali le malo je takih nečloveških hijen, kakor so v Narodni stranki, ki se napajajo z nezakrivljeno nesrečo svojega bližnjega. Poštenemu človeku se mora tako početje studiti, g, Roškarju pa bodo volilci dne 17. maja ravno (jadi grdih in surovih napadov slovesno izrazili svoje zaupanje. Umrl je v Gradcu g. dr. Konrad Jarc, deželni Šolski nadzornik v pokoju in vitez reda železne krone. Pokojni je bil kot najdzornik na svojem mestu. Zavedal se je vedno, da je Slovenec. Blag mu spomin! 4 Častniki kot poroki. * Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, S katero se prepoveduje častnikom in vojaškim uradnikom prevzemati! ^poroštva pri najemanju 'posojil s strani {častnikov. . Noben Častnik ne sme najeti posojila, ako nima v to izrečnega pismenega dovoljenja višje oblasti. Isto velja tudi za častnike, ki hočejo (prevzeti kako poroštvo. Strossmayerjev spomenik./ (Kakor porošajo hr vaški listi, se je dosedaj nabralo za Strossmayerjev spomenik 140.000 K. Spomenik bodo] odkrili o priliki čOletnice jugoslovanske (akademije leta 1917. Našega cesarja obišče letošnje poletje v Iglu nemški prestolonaslednik, ki se bo udeležil! tudi dvornih lovov. Taksom za enoletne prostovoljce na svoje stroške namerava uprava armade zvišati od 348 na 448 kron. Kot vzrok navaja uprava podraženje živil in potrebščin Iz a obleko. Velikanski shod kmetovalcev se bo priredil nn Dunaju. Pričeli so že s pripravami. Naša vojna mornarica je/ priplula danes v Pulj, kjer so vpoklicane mornarje rezerviste izkrcali in odpustili. Listi poročajo, da . je vojna mornarica vpoklicala 10.00Q /rezervistov. Mornarica da je bila vsa popolnoma mobilizirana. Cesarsko povelje je izšlo 15. marca in 23. marca so bile vse ladije žq pripravljene za boj. Spored za delovanje zbornice. „Nar. Listy“ por ročajo, da se bio zbornica poslancev, ki se snide 21. aprila, imela baviti s temi-le zakoni: zakon glede pri» klopljenja Bosne in Hercegovine, trgovinske pogodbe, 154 milijonska odškodnina Turčiji za Bosno in Herce» govino in prtoračun, ki bo v ministrstvih izdelan do 20. maja. Poslanska zbornica mora biti s svojim delom gotova do konca junija. Delegaciji se snideta 14. septembra. Stališče Bienerthovega kabineta je utrjeno, ker mu zaupata cesar in prestolonaslednik, Iz-prememb v ministrstvu po Veliki noči ne bo. Pogajanje zavoljo trgovinske pogodbe s Srbijo razbito. Srbska vladna odredba, izdana dne 13. t. m., pravi, da pogovori med srbskim zunanjim ministrstvom in avstro-ogrskim poslaništvom glede podlage za pogajjanje o novi trgovinski pogodbi, oziroma Đ začasni pogodbi, žalibog niso imeli ugodnih uspehov. Stališče ene in druge stranke je tako, da za sedaj sporazum ni mogoč in da se vsled tega pogajanje ne prične takoj, ampak bo trajalo brezpogodbeno stanje, dokler ne bodo dani pogoji in pripravljenost za pogodbo, ki bi v enaki meri odgovarjala koristim obeh držav. Iz Zemuna poročajo, da so Srbi s tem zadovoljni, ker da je monarhija zdaj pokazala, kako malo je popustljiva in pripravljena dovoliti Srbiji gospodarskih ugodnosti. Z druge strani pa trdijo, da bo Srbi nalašč staviii nesprejemljive pogoje. Aneksija Bosne in Hercegovine našo monarhijo dosti stane. Okupacija leta 1878 je veljala 62 milijonov kron, odkupnina plačana Turčiji 55 milijonov, 7adnje vojaške priprave 220 milijonov, skupno tedaj 337 milijonov kron. Štajersko. Mariborske novice. Slovenska opereta v Mariboru. Dne 25. aprila se priredi v, Narodnem domu opereta „Tičnik“. Glasbo zložil dr. B. Ipavijc, besedilo B. Rogaški. Nato sledi g,Bratranec“, burka v enem dejanju. Na grob pokojne gospe Josipine dr. Sernčevc, poklonile so mariborske Slovenke namesto nagrobnega venca' 42 K ,40 v za bodočo slovensko Šolo v Mariboru. Resnicoljubnost. Dobro znani dopisnik iz Maribora je nagromadil v /„Nar. Dnevniku“1 pod naslovom „Strastnost in zaslepljenost zvezarjev" polno la-žij, katere se celo gabijo tukajšnjim zmernim liberalcem. rPribiti le moramo to, da vsi. pristaši S. K. Z. vkljub temu, da se je naša stranka javno v Nar. domu napadala, zahajajo. v Narodni dom, , da pa ne morejo mnogi naši pristaši zahajati h koncertom, plesom itd.; 'radi tega ne, ker nikdar ne dobe vabil in sicer ne pošljejo prireditelji namenoma vabil. Lojalno moramo priznati, da jedino trgovinski klub korektno postopa in vsem Slovencem brez razlike političnega mišljenja pošilja vabila/ k svojim prireditvam. Za dijaško knhinjo v Mariboru je daroval prezvišeni knezoškof Dr. Mihael Napotnik 30 K. Za velikodušni dar izreka odbor srčno zahvalo. Tečaj za pridelovanje krme se bo vršil na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru cd 10. do 15. maja t. 1. Od 10. do 12. maja pa se bo vršil na isti šoli tečaj za gojenje zelenjave. Smrtna kosa. Umrl je pozlatar in podobar Andrej Donalik, star 64 let. — V torek zjutraj je umrl posestnik Ivan Kramer. Pogreb je bil včeraj popoldne. Štiristo kron izgubljenih. Delavec Jožef Dobnig je v pondeljek zvečer pil v „Gambrinushalle“, potem seje celo noč sprehajal po mestnem parku in po mestu. Zjutraj je opazil, da je izgubil denarnico, v kateri je bilo 400 kron. Samonmor. Na Veliko nedeljo se je zastrupila žena trgovskega potnika Marija G&ssmaier. Vzrok samoumora je neznan. Gassmairr je bila zelo udana pijači in je opetovano govorila, da se bo usmrtila. Izpred sodišča. 15 letni viničarski sin Franc Rajh je ukradel Matiji Kukovec v Lešnici par čevljev, 22 K denarja in več drugih stvari. Dobil je dva meseca težke ječe. — Rozalija Jarc v Radvanjih je pustila svojega triletnega otroka brez nadzorstva. Nesreča je hotela, da se je otrok preveč približal štedilniku in pri tem dobil take opekline, da je umrl. Obtožena je bila obsojena na tri dni strogega zapora. Celjske novice. Odlikovanje. V torek, dne 13. t. m. je izročil celjski glavar Müller ob navzočnosti več duhovščine mil. g. opatu Fr. Ogradi slovesno red železne krone 3. razreda. Novo equiti ad multos annos! Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju priredi svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 25. aprila ob treh pop. v hotelu „pri belem volu“ v Celju. Spored: nagovor predsedn., poročilo tajnika, blagajnika in pregledavalcev, sprememba § 17 dr. pravil v toliko, da za sklepčnost seje zadostujejo štirije odborniki, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Propad Narodne stranke v .Celju. Stebri lihe-ralstva v Celju se majejo. Potapljajočo ladijo zapuščajo generali v> Celju, Sav. dolini, St. Juriju ob juž. žel. itd. Zanimivo bi bilo, da bi liberalni dnevnik priobčit imena vseh teh pravih uskokovj (ki so še pri zadnji državnozborski volitvi bili najl^ujši agitatorji in teroristi, a sedaj, ko so spoznali stranko, (ji trumoma hrbet obračajo. Dobro bi bilo tudi objaviti, da se spozna požrtvovalno, j nesebično delo liberalcev, da ima liberalna tiskarna samo — Štiri dobro plačane ravnatelje in oskrbnike, in da so že' (nekatere večje posojilnice v mnenju, da lahko tiskarna, katera ima toliko direktorjev, brez njihovega kapitala izhaja, izstopile iz tiskarskega podjetja in; odpovedale svoj kapital. O takih in sličnih zanimivostih bi; lahko poročal liberalni dnevnik, in, ,bi te novice vzbudile veliko pozornosti, gotovo več kakor brezpomembno napadanje par oseb, kateremu se vsakdo smeji. Umrl je na Velikonočni pondeljek Karl grof Stubik, star 85 let. Bil je pisarniški predstojnik jnžne železnice v pokoju. Pokojnik se je udeležil vojne v Italiji 1. 1848, 1849 in 1859. Z grofom Stubikom je izumrl zelo star plemenitaški rod. Posknšen samonmor. Na veliko soboto je zidarski pomočnik Franc Košič sekal drva in se pri tem s sekiro na roki težko ranil. Iz jeze, ker se mu je to pripetilo, je vzel nož in si je prizadel še drugo težko rano na prsih. Nesreča. Posestnik Ivan Toman v Dobrni se je tudi udeležil velikonočnega streljanja. Pri tem se je pa možnar razpočil in je Tomana ranilo tako, da bo za celo življenje čutil posledice. Ptujske novice. Umrla sta v Ptuju žena sodnega sluge Jož. Dolinšek in vrtnar Jožef Topičnik. Nemška olika se je zopet pokazale minole dni. Velikonočno nedeljo popoldan se je nahajalo pri Pauku v Mestnem vrtu več nemških fantalinov iz Ptuja. Brez vsakega povoda so napadli krojača g. Berjaka in nekega pomočnika pri trgovcu g. Senčarju. Nesreča. Na Veliko soboto zvečer je v Mestnem vrhu nek viničarski fant po neprevidnosti s streljanjem močno poškodoval svojo 7 letno sestro. Morali so jo prepeljati v ptujsko bolnišnico. &npana vstrelii V trebah, župana občine Spnhljeje o velikonočnih praznikih neki fant vstrelii v trebuh. Župan je svaril fante, naj se ne igrajo s samokresi. Ranjenih je tudi več kmetov. Drugi kraji. Fram. V zadnjem poročilu v >„Straži“ se je pomotoma zalomila druga polovica idopisa iz Cirkovc k dopisu iz Frama. Samoobsebi umevno je, da bodo vrli Framčani volili dne 17. maja deželnega odbornika Franca Robiča im (državnega, poslanca' Ivana Roškarja. Shod Narodne stranke v Žalcu. Navzočih bilo je 250—300 ljudi, toda mnogo nevolilcev„ celo šno-psarje so imeli, kateri so jim zgago delali. Shod se lahko imenuje shod „pfujjkarjjev.“,, ker so pri vsaki bolj ostri besedi, katere so govorniki izvajali, letele psovke na „farje“, Kontjšca, Kmečko zvezo, cepurja, neka oseba, ki je imela že z različno žlindro opraviti, je še celo žlindro spravila na ta shod. Roblek je pozival na vojsko, udrihajoč po duhovniški stranki. „Naš dični poslanec Roblek“, mu je v zahvalo zvenelo na ušesa, in bil je .ves srečen, čuteč, da je di-čen. Sirca pravi, „Slov. Gospodar“ še ni nič storil za Sav. dolino, lahko ga pa| vprašamo, kaj je storil za Sav. dolino Roblek, in kaj je storil on kot župan za občino — ni č. Znani cesar (naučil ga je profesor) je predlagal kandidata za krneč, skupino za drž. zbor, ker je bil čisto zmeden, vendar mu je eden pomagal, da se mora kandidata postaviti za deželni zbor. On bi si sicer ne upal udrihati po duhovniški stranki, äko bi ne-bi bil tako srečen, da je videl pred sabo brata profesorja, Začenčal je tudi Golav-šek iz Megojnic „farja pa duhtarja ne, pa tud uči-tela ne“, vendar mu je na zadnje srce v, hlače ušlo, !ko je zagledal pred seboj veličastno postavo Brinar-jevo kot kandidata ter mu nazadnje obljubil javno, da ga bode Volil iz discipline. No Golavšek, kaj z duhtatrjem, imaš bridke skušnje, kaj ne? — Predstavljali so se kandidati dr, Karba, Goričan in Brinar, obetajoč Narodni stranki vse, kar bode mogoče in nemogoče, Če jih bode spravila na poslanski sto-lec, Dr, Kukovec je bil užaljen, k r mu je nekdo zakričal, da Karba ni „duhtar“, ampak zdravnik, ter se je zelo repenčil. (No, dr, Kukovec, že pri svojih pristaših izgubljate zaupanje, kaj Še bode?) Obljubil je celo, da se bo še enkrat predstavil kot kandidat za tržko skupino, no, pa nam je vseeno, saj smo ga zdaj videli in slišali. Smo ga že siti. — Kakior je iz tega razvidno, ni bil shod takšen, kakoršnega je oznanjevala in prerokovala Narodna stranka po listih in plakatih, katerih je bilo yse polno. Bati se je bilo, da btodo že vsak drog od gnojnih vil ovili s plakati. Sv. II) v Slov. goricah. S. K. Z. ima na belo nedeljo v St. liju shod po rani maši ob pol osmih zjutraj pri gospodu Celcerju. Govori deželni odbornik Robič in drugi. Jarenina. Na belo nedeljo dne 18. aprila je v Jare-nini shod K. Z. po pozni službi božji ob llih pri g. Orniku. Govori g. deželni odbornik Robič. Sv. Jakob v Slov gor. Tukaj ima S. K. Z. na belo nedeljo dne 18. aprila shod popoldne po večernicah pri gospodu Matiju Peklsr. Govori g. dež odbornik Robič. Somišljenike v teh krajih opozarjamo na te shode, da agitirajo za nje in se jih v velikem številu udeležijo. Ivanjševci. Na belo nedeljo dne 18. aprila popoldne ob pol 2. uri se vrši v Ivanjševcih shod Kmečke zveze pri g. Klemenčič p. d. Burcar. Govori g. drž. poslanec Roškar. Udeležite se pristaši Kmečke Zveze tega shoda v obilnem številu. Velenje. S. K. Z. priredi na belo nedeljo dne 18. aprila v Velenju shod ob 11. uri dopoldne pri g. županu J. Skaza. Govori kandidat Kmečke Zveze dr. Verstovšek. Slovenjgradec. Na belo nedeljo dne 18. aprila popoldne ob 4. uri ima S. K. Z. shod v Slovenjgradcu v „Narodnem Domu“. Govori kandidat K Z. dr. Verstovšek. Somišljeniki, udeležite se teh shodov mnogoštevilno. Zdole pri Brežicah. Na belo nedeljo dne 18. aprila govori kandidat K. Z. dr. Jankovič v Zdolah pri Brežicah ob 8ih zjutraj v gostilni g. Šoba. Shod S. K. Z. na Vidma na velikonočni ponedeljek se je sijajno obnesel. Govorili so gg. Pišek, dr. Jankovič in dr. Benkovič, poslancima S. K. Z. se je izreklo zaupanje. Skale. Okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu je prepovedalo sv. misijon v Skalah zavoljo Škrlatice, koje pa že dva meseca ni več v fari, dočim so bile šole med epidemijo vedno odprte. Na priziv gospoda dekana je razveljavilo vis. c. kr. namestništvo v Gradcu to prepoved, in tako se bo misijonska pobožnost obhajala nemoteno od 17.—25. aprila pod vodstvom čč. gg. misijonarjev od sv. Jožefa pri Celju. Sv. Tomaž pri Vojnika Zrakoplov, katerega so opazili v Šmartnem na Paki, videli smo tudi od hriba sv. Tomaža dne 7. t, m. Okolu 6. ure zjutraj smo ga zapazili proti severu v precejšnji daljavi. Plul je nekako proti zahodu, okoli pol 7 ure nam je pa izginil. Videl se je eno tretjino manjši od lune. S slabim daljnogledom ni se moglo zapaziti ljudi, videla se je samo okrogla svetla obla. Sv. Jnrij v Slov. goricah. Na velikonočni ponedeljek ravno opoldne je začelo goreti na Vardi. Nek fantalin je streljal in zatrosil ogenj, ki je vpepelil poslopja Jožefa Korošec in Alojzije Bauman. Sploh je bilo v nedeljo in pondeljek videti več ognjev po Slov. goricah proti Mariji Snežni in proti Kapeli. Grda razvada lahkomišljenega streljanja napravi leto za letom veliko škode, ne da bi oblasti malo pregledale na prste trgovcem, ki prodajajo smodnik in fantalinom, ki brez dovoljenja nosijo pištole Sv. Križ tik Slatine. Dne 4. aprila je imela naša „Posojilnica“ občni zbor in je praznovala 25 letnico svojega obstanka. Vseh članov ima 729, čistega dobička je bilo lani 3246 K, od tega se je v dobrodelne namene razdelilo okoli 1200 K in reserva zdaj znaša 18.600 K. Kovačeva „kmečka kasa“ pa je samo na papirja in njeni možje se že kesajo, da so šli g. Joštu na limanice. Po občnem zboru je g. ravnatelj nadžupnik Korošec proslavljal pokojnega nadžupnika Ant. Fröhlicha, ki je bil ustanovitelj in 14 let ravnatelj posojilnice, č. g. Fr. Višnarja in Blaža Perkoviča ki je skoz 25 let vedno bil zvest odbornik, za kar je tudi dobil častni dgr 25 svetlih kronic. Po občnem zboru je bilo srečkanje 60 dobitkov, vrednih od 3 do 11 K. Kdor je imel srečo, je bil prav zadovoljen in ne ho tega dneva nikdar pozabil. Posojilnici pa daj Bog še zanaprej svoj blagoslov! St. Rok pri Šmarji. Dne 12. aprila je bil zelo važen zanpni shod S. K. Z. pri Sv. Križu tik Slatine. Bil sem prepričan, da bodeta v splošni skupini državna poslanoa Pišek in dr. Korošec za deželnozborske volitve kot kandidata vsprejeta, ali to sem bil radoveden, kdo bo kot kandidat v kmečki skupiai Rogatec-Šmarje proglašen. Ker nikakor nisem mogel na ta shod, sem komaj čakal svojega soseda, kako noviao mi bo v tem oziru prinesel. Ko zvečer zvem, da je kandidat kmečke skupine Jakob Vrečko, kmet na Ponikvi, sem se čez vse razveselil. Pravo ste zadeli gg. zaupniki! J. Vrečko je zvest pristaš S. K. Z , še n^ 40 let star, veren krščanski mož, priden in skrben kmetovalec, načelnik „Hranilnice in posojilnice“ na Ponikvi, predsednik tamošnjega bralnega društva, podpredsednik polit, društva za šmarski okraj, delaven ud ponkovskega ooč. zastopa in je dozdaj s svojim nastopom na mnogih zborovanjih jasno pokazal, kako se zanima za kmečki napredek, kako gori za vsestransko zmago S. K. Z. V šmarskem okraju ga poznajo vsi možje, ki se brigajo za politiko, v rogaškem pa ga bodete kmalu spoznali. Bog ga živi! Ponikva ob juž, žel. Na Velikonočni ponde-ljek, dne 12. aprila nam je tukajšnje Kmečko bralno društvo priredilo zares krasno veselico. Naša pon-kovška' dekleta so ta dan nastopala kot diletantinje in so uprizorile zares krasno, a obenem jako žalostno igro „Nežka z bleda". S ponosom smemo reči, da so naše diletantinje, same pripjroste kmečke deklice, nastopale v svojih ulogah tako resno in natančno kot bi se to pravkar v resnici godilo. Igra je napravila na vse gledalce globok utis. Da pa je ta igra tako izborno uspela, smo se pred vsem dolžni zahvaliti preblagi gospdč. učiteljici Fani VoŠnak, ki se je mnogo trudila, prav tako tudi preč, gospod kaplanu, da so si v tem oziru naložili na svoje rame res velikansko skrb, za kar bodemo mi mladi preč, g, kaplanu, kakor tudi preblagi naši sodelavni g, učiteljici vedno hvaležni.: 'Našim požrtvovalnim dekletom pa zakličemo danes krepek „Na zdar!" r- Omenimo še, da se bo na splošno željo gledalcev ta igra ponavljala na belo nedeljo, dne 18, aprila takoj po večernicah z ravno istim vsporedom. Vsi gostje, domači kakor tudi iz sosednih župnij so nam dobrodošli! Torej na veselo svidenje!. Lep dokaz narodnega navdušenja in nežnega čustva daje „Narodni Dnevu i. 1 v Ištev. 78, ko drugim bolezen očita in narodno delo. Da majšberški gospod župnik svoje dolžnosti opravlja, ve) gospod dopisnik Hobro sam, ko je moral omenjeni župnik o polnoči k njegovi bolni viničarki, in še sedaj v bolezni se ne vstraši, kakor se je pred tremi tedni zgodilo, v slabem vremenu kar trikrat eden dan k bolnikom! 'tako da se je sam prehladil in celi teden potem ležal. Kar pa sam ne more storiti, stori pa njegov gospod pomočnik, kar pa dopisnika nič ne) briga. Ravno gospod dopisnik imat glede izvrševanja svoje službe veliko masla mar (glavi, ko je z dopusti radi (bolezni deželi za namestnika stroške delal, a, nikoli nam ni prišlo na misel, njemu bolezen očitati, dasiravno svojega dopusta ni porabil za) narodno, ampak lastno korist. Letos seve gospod dopisnik nima časa za dopust, ker mora kot najvecji govornik takoimenovane napredne stranke vsako nedeljo na njenih shodih govoriti kot prihodnji državni poslanec. Preje ni storil za narodno stvar nasproti narodnim sovražnikom niti koraka, /fše-le sedaj,/ ko se gre proti lastnim bratom, pa proti veri, je našel dovolj moči in zdravja za strastno (agitacijo. Da mu tudi sedaj ni za narodnost, ampak le za strankarstvo, kaže z omenjenim dopisom,! iko čuti potrebo, zavoljo narodnega delovanja napasti človeka, ki mu ni nikdar kaj ižalega storil. Potem pa taki! maprednjaki vpijejo, da mi prepir delamo. Sicer pa je laž, da bi bil majšberškij župnik takrat bolan, ko mu očita agitacijo — pa še nasproti 'Stajerčijancem — v korist tistega Ploja, za katerega je on sedaj tako navdušen. Ce pa dopisnik morebiti misli majšberškega župnika z dopisi od dela za narod in vero odvrniti, se jako moti. Dokler bode le nekoliko mogel, se- bode rad trudil za blagor naroda in sv. vere nasproti njihovim sovražnikom. Pazite, da ne bodo agitatorji celjske liberalne klike popisovali glasovnic! Koroško. Celovec. Zanimiva,razprava je bila te dni pred sodnijo v Celovcu. Tožitelj je bil osmošolec Curčen-taler, toženec prof. dr. Angerer {!). Vzrok tožbe je bil, da je Angerer zval Curčentaierja pre0 ravnateljem Letzel-nom in pred prof, Kbtibo „charakterloses Subjekt“. Povod pa je bila neka obravnava pred ravnateljem,/ker se je bil Curčentaler udeleževal neke krščanskosocialne gimnazijske zveze ^Karantanija". Curčentaler je to priznal, a zalučal je ravnatelju in dr. Angererju v obraz, da dobro vesta, da obstoji tudi liberalna gimnazijska zveza „Tavriska“, proti tej pa ne samo, da ne nastopata, ampak! Angerer jo Še odobruje s tem, da se je še kot ud profesorskega zbora njenih ,,knajp" udeleževal. Kot dokaz je navedel izjave liberalnih 'dijakov. Nato mu je dal Angerer gori omenjeni priimek, učiteljski zbor pa ga je kratkomalo izbacnil iz gimnazije, ne da bi ’ čakal odloka dež, šol. sveta. Učenec je potem tožil Angererja po svojem zastopniku dr, Plupovou. Angerer je bil seveda slovesno oproščen, kar pri zna- nih celovških razmerah nobeno čudo ni* če se pomisli, da ga je tožil „klerikalec". Dr, Pupovec je vložil pritožbo, — Interesantno je pri tem le to, da vse mesto in gotovo tudi vsi profesorji vedo, da obstojita dve liberalni .gimnazijski 'društvi: „Fre^a" za realce, ,„Tavriska" pa za gimnazijce. Ti dve „penalni" društvi obstojita že kakih 30 let in imata svoje lokale prvo pri Großglockner ju“, 'drugo pri ,„Trabesinger-ju.“!)Tam se med sebsj celo sabljajo ter popevajo in popivajo cele noči. Pa za ti dve se nikdo ne brigja. Se le „klerikalna" Karantanija, ki je obstajala Še le 3 mesece, je vzbudila profesorsko pozornost!! Vrha. Dopisa našega župana jUlbinga v volilnem boju kažeta njegov dn vseh .vrbskih posilinem-cev značaj. Glasita se: „Am letzten Mittwoch waren Sie leider nicht beit der Wahl. Ich bitte Sie,; doch diesmal, am Samstag, zu kommen hnd mit uns zu halten. Das Wahlrecht ist doch das heiligste Recht. Erscheinen Sie und wählen »Sie den Peter Brugger, Sie werden Idas Beste tun. Gott zum Gruß. Ulbing m. p.“ (Kako pobožno! Op. ur.), „Sie haben immer mit uns gehalten, wir sind Ihnen auch immer freundlich entgegengekommen. Sie sehen! vwie kleine Umlagen Sie zu entrichten haben. Kommen Sie bestimmt zur Wahl und wählen Sie mit uns. Tun Sie dps und erleichtern Sie damit Uhr eigenes Gewissen. ,, Mit Gott. ,Ihr Bürgermeister Ulbing m. p.“ Tu se vidi, kdo zlorablja sveto vero ; (kar se očita vedno naši stranki)!, !Tu se vidi, kdo hoče naravnost slepiti naše verno, pobožno katoliško slovensko ljudstvo pri volitvah s pobožnimi frazami! To so tisti napolžidovskf «liberalci, ki drugači vedno, zabavljajo Kna vero, na duhovnike itd. in zasmehujejo pobožno slovensko ljudstvo. /Isti ljudje se pa pri volitvah za ■Svojo korist seveda in za svojo liberalno, protiversko stranko sklicujejo na Fest in vero in pobožnost. Slovenci, ali se spominjate na to, kar je Kristus kekel o volkovih v ovčjih kožuhih? To govori in piše isti Ulbing, ki so ,ga na shodu Iv Beljaku celo nemškonacionalni in nemškutarski, zaupniki kot kandidata (v kmečki kuriji odklonili, češ, da jo preveč prononciran Velenemec irf pročodrimovec (ali morda pa samo radi njegove popolne nezmožnosti?!) to je tisti duševni velikan Ulbingj( lo katerem govori vsa Vrba in vsa okolica in morda tudi vsa Koroška, da je pruskega princa) (pozdravil ž besedami: „Euer Durdlhg’schaut !“■ — Dalje ni več znal, je obtičal. Tako zgleda posilinemški kandidat kmečke skupine na Koroškem! Spital. Naša sodarja Išč« postavne dediče po železniškem delavca Jerneja Sorko tu, ki je nazadnje stanoval v Beljaku (Nikolaigasse 35), in je umrl dne 18. novembra 1. 1908 brez zadnje volje. Dediči naj se zglase do 7. febr. 1S09. pri sodniji v Spitala ali pa pri zapuščinskem oskrbniku Ant. Korserju, oficijantu v Špitalu, drugači bode zapuščina zapadla državi. Deželnega zbora koroškega, kot se čuje, v teh državnozborskih počitnicah še ne bodo sklicali. Schönererjevci na Koroškem so si ustanovili lastno „društvo volilvcev za Koroško“ s sedežem v Celovcu. 25, t. m. so nameravali v Borovljah imeti shod, kjer bi imel govoriti i Malik staro pesem, kako silno pritiskajo Nemce v Avstriji in da se morejo temu ubraniti le, če se tesno združijo. Borovčiči pa so društvu odpisali, da ne kaže zborovati v Borovljah, kjer stanujejo i Slovenci i nemški socialni đemokratje i krščanski socialci. V takih razmerah da treba biti previden, sicer se več škodujejo kot koristi. To se pravi po domače: treba se je delati malo drugačne, kot so ti gospodje v resnici, kajti če bi začeli svojim „deutschfreundlich“ Slovencem naravnost pridigovati o svojih vsenemških idealih, bi nemara ta ali oni izpregledal. Vrbsko jezero je bilo o Veliki noči skoraj popolnoma zamrznjeno, dočim je bil na cesti ob jezeru prah, po bregovih pa že cvetje. Zdaj se boje, da ne bi jezero stopilo iz bregov in poškodovalo razne športne in druge stavbe ob jezeru. Na misijonska potOTanja hodi zadnje čase celovški pastor, in sicer v Borovlje. Vendar nima baš dosti uspeha tamkaj. Lokalna železnica Sinča ves-Železna kapla se tupatam rada malo kuja. Na velikonočni ponedeljek, ko se je spet enkrat več ljudi peljalo, je odpovedal pri stroju neki majhen vijak, tako da so jo morali potniki udariti peš. Pravijo, da se je neki kmet, videč to smolo, ponudil, da bi jim s svojimi voli potegnil vlak do Kaple, a je ta ogorčen odklonil to ponudbo! Prav kot v „Fliegende“! In ni dolgo tega, kar je baš na tej kratki progi počil kotel pri stroju, da bi bilo strojevodjo skoraj ubilo. : ■ ' ! ' Kranjsko. Socialni kurz S. K. S. Z. t Ljubljani. V torek se je pričel tri dni trajajoči socialni kurz S. K. S. Z. v Zvezni dvorani. Udeležba je bila jako lepa. Med udeleženci je bilo opaziti mnogo znanih gospodov kakor: državnega poslanca dr. Kreka, deželnega odbornika dr. Lampeta, prof. Evg. Jarca, dr. Pegana, dr. Pavlico iz Gorice, urednika A. Glumaca iz Dalmacije, častno število visokošolcev, duhovščine, bogoslovcev, učiteljstva iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Goriške, Trsta in Dalmacije. Tečaj je otvoril predsednik državni in deželni poslanec dr. Krek, ki je pozdravil vse udeležence in izrazil svoje veselje nad tolikim številom. Tekom tečaja so se vršila velezanimiva predavanja kakor: Temelji finančne vede (dr. Ev. Lampe), Umetnost v izobraževalnih društvih (dr. Cepuder), Kapitalistiška organizacija velikega obrta (dr. Krek), Gospodarska organizacija in pravna načela (dr. V. Pegan), Higijena in naš mladinski naraščaj (dr. Brecelj). Nastopili so še mnogi nam že dobro- znani govorniki, med temi tudi štajerska rojaka gospod dr. Hohnjec in gospodarski organizator gospod nadrevizor Vlado Pušenjak. Poučni tečaj je bil jako zanimiv v celem vsporeda skoz in skoz. Blaznica na Studenca pri Ljubljani je prenapolnjena. Vodstvo dež. blaznice je naznanilo, da je deželna blaznica na Studencu prenapolnjena in radi tega ni mogoče sprejemati do preklica novih bolnikov v ta zavod. Debela toča se je vsula v torek med nevihto po celem Gorenjskem od Radovljice pa do Kranja. Nevihta je kar nenadoma prihrumela od severo sahoda, in izlila na Gorenjsko svojo jezo v podobi dežja in ledene toče. Za novi Aljažev dom je prodala občina Dovje na Savi več sveta v Vratih proti Triglava. Korno poveljstvo v Ljubljani. Kakor poljski listi poročajo z Dunaja, namerava vojna uprava v najkrajšem času ustanoviti dve novi korni poveljstvi in sicer v Ljubljani in v Brnu. Zaraditega je vojno ministrstvo zahtevalo od podrejenih oblastev kvalifikacijske liste onih starejših častnikov, ki bi imeli avanzirati v dveh do treh letih. Vsi ti častniki bi avanzirali že z majem. Za obe poveljstvi bi se rabilo v Ljubljani in v Brnu 6 divizijonarjev, 12 generalnih majorjev in veliko število drugih častnikov. Povečalo bi se pa tudi število moštva vseh branš, kar bi bilo za Ljubljano kot sredotočje kornega poveljstva na jugu, zelo velikega pomena. Nov tečaj za vinogradnike. Na državni osrednji trt-niei v Bršlinu pri Novem mesta se bo priredil dne 20. malega travna cepilni tečaj za vinogradnike. Tečaj bo vodil vinarski nadzornik gospod Skalieky. Katoliško izobraževalno društvo so ustanovili v Predosljah pri Kranja na velikonočni pondeljek. Na ustanovnem shoda in občnem zbora, kateremu je predsedoval deželni poslanec g. Zabret, sta predavala g. župnik V. Zabret in J. Podlesnik. Primorsko. Smrtna nezgoda. V sredo je 221et,ni zidar Ant.: Gri fiz Villa Vicentina, delal pri nekih uhodnih vratih Alojzija Fogarja v Pevmi in sicer tri /metre na visokem. Popravljal je streho nad uhodom. Nakrat se je streha) zrušila in ubogi'Gri je padel s strehe na tla, ter se je na njega zavalil ves materijal strehe. (Dobil je pri padcu take poškodbe, vsled katerih je ostal na licu mesta mrtev. Urejevanje reke Mirne v fstri se prične Še to leto. Dotični deželni zakon je potrjen. Odposlanci udeleženih ministrstev, poročevalci namestništva in zastopniki deželnega odbora,' (so se tuđi že dogovorili o pogojih pogodbe med vlado in deželnim odborom. Kadar bo stavbeni načrt odobren, se bo pričelo takoj z .'delom. Naj bi se ta dela kmalo pričela, da bi dobili domači delavci Istrani, vsaj nekaj zaslužka. Nov komisarijat državne policije. V Rovinju v Istri se bo s 1. julijem ustanovil c. kr. policijski komisarijat z jednim komisarjem na čela. Izgube tržaškega parobrodnega društva „Austro-Amerikana“. Vsled krize v Ameriki in zmanjšanja izseljencev je tržaška parobrodna družba Austro-Amerikana zaključila račune lanskega leta z izgubo 382.777 kron in 30 vinarjev. Nova parobrodna dražba Trst-Južna Amerika se ustanovi v kratkem v Trstu. Pravila so izdelana in se predlože vladi. Te družbe se udeleže: „Avstrijski Lloyd“, „Austro-Amerikana“ in „Navigazione Libera“. __ Prisedniki iz kategorije delodajalcev pri obrtnem sodišču so imeli posvetovanje, pri katerem so med drugim sklenili tudi sledeče: Od sedaj naprej se bo sebral ves material na konci tedna od vseh razprav in se bo porabü v študijske svrhe. Predsedniki obeh obrtnosodnijskih inštanc se naprosijo, da povečajo dnevnino prisednikom, ker so se dogodili slučaji, pri katerih so bile te odškodnine manjše, kakor pa zaslužek. Nov poštni urad. V Podgorju v koperskem okraju pri Trstu se bo ustanovil nov poštni urad. Narodnoobrambno delo. Med ogrskimi Slovenci. V svojem poročilu o narodnih in političnih razmerah na Ogrskem poživlja A, Veble dijake, naj po tujejo v počitnicah med ogrskimi Slovenci ter naj pišejo o svojem potovanju potopisne Črtice. Hvalevredna misel. Pisec teh vrstic Še poživlja zlasti bogoslovce, da potujejo tje in proučujejo tudi cerkvene razmere. Pisec tega je prepotoval kot dijak in bogoslovec skoro vse slovenske ogrske župnije.. Maloštevilni tamkajšnji narodni delavci se jako vesele takih obiskov in se jih še dolgo potem spominjajo. Piscu je n.' pr. začela prepevati ena družina slovenske narodne pesmi, ki jih je naučil kot potovaiec takratni bogoslovec Fr. Gomilšek. Seveda so mu peli tudi oficijelno „Košut Lajoš". Pisec je obiskoval zlasti ude družbe sv. Mohorja, ki so Naznanjeni v koledarju. S takim potovanjem in občevanjem bi se ohranjal stik z'ogrskimi Slovenci ter bi se dalo marsikaj storiti, da se ohrani teh 100.000 Slovencev. V zadnjem Času so ti ekspanzivno jako Čvrsti. Od Radgone do Ljutomera je skoro že v vsaki vasi kak ogrski Slovene:, ki si je kupil tam kako posestvo. Naseljevati so se začeli tudi v bližini Radgone, talko da so so jili začeli bati že Nemci. Tudi v skoro cela nemški žup-n|i Halbenrain je veliko ogrskih Slovencev. Ogrski Slovenci so Čvrst, žilav, delaven, pobožen narod. Govori jih veliko kar tri jezike, sloven- sko, madžarsko in nemško. V gospodarskem oziru sc naučili n., pr. štajerske Slovence mlatitev na mlatil, ni- parni stroj. Muropoljski kmet zmlati zdaj v enem dnevu na stroj, kar so. mu prej mlatili mlatiči po 2 meseca. V cerkvenem oziru so pa jeto zanemarjeni.. — Ljudstvo je verno in pobožno, pa nima svojih (slovenskih) duhovnikov zadosti. Tuintam je kak duhovnik med ogrskimi Slovenci, ki ne zna slovenski toliko, da bi si napravil sam slovenske pridige. Napravi jih pismeno po madžarsko, nakar mu kafc slovenski tovariš,prestavi na slovensko, To prestavo se potem uči na pamet, V zadnjeio. času se je izpremenilo do na bolje. Vendar še pa veliko prekmurskih Slovencev večkrat roma k Sv. Trojici v Slov. goricah, da opravijo tam svojo pobožnost, ker je doma ne morejo tako lahko. Še celo v Celje se pripeljejo k duhovnim vajam. Precej jih tudi peš v Celje pride in odide iz Celja! Med prekmurskimi Slovenci je tudi veliko protestantov. Ker se pa pastorji veliko ne brigajo za nje, zlasti v slovenščini jim ne pridigu. jejo, zato se jih veliko niti ne zaveda, da so protestanti. Večkrat prihajajo ti protestanti v Štajerske slovenske cerkve, hoteč tam opraviti svojo pobožnost, dudi sv. spoved, ker niti ne vedo, da tega kot protestanti ne smejo imeti. O kaki organizaciji med ogrskimi Slovenci ni govoriti; tudi društev ni, bodisi nabožnih ali izobraževalnih ali kaj enakega. Se celo slovenski duhovniki so v oficijelnem „kasinu“ v večih krajih, kjer se ^bira oficijelno madžarska irakerija. Nekaj izvanrednega je bilo pred dvema letoma v Belatincih, v največjem stiovenskem kraju na Ogrskem. Celjski lazaristi so imeli tam prvi slovenski misijon. Dobili so komaj dovoljenje, ker je vlada smatrala za kako veleizdajo. Ljudstvo pa se je kar trlo k spovednici, ker Še kaj takega nikdar ni doživelo. Dobro bi bilo, ko bi lazaristi mogli nadaljevati to bogo- in domoljubno delo. Našo obrambno delo se z vedno večjo vehemenco napada iz vrst slovenske liberalne inteligence in iz krogov, ki stoje družbi sv. Cirila in Metoda precej blizu. Naduti naivneži mislijo, da bomo mi njim polagali račune, kadar bodo oni želeli. Naši pristaši pa dobe vpogled v naše delovanje na občnih zborih kakor tudi vsak dan pri S. K. S. Z. Liberalci bi naj bili veseli, ako jim je res kaj mar za narodno delo, da se je vsaj S. K, S. Z. resno poprijela obmejnega dela, ne pa, kakor se dela pri liberalcih, da se velik del nabranega denarija uporablja za osebe in tiskovine, ki narodu ne koristijo ničesar. Družba sv. Cirila in Metoda in liberalna organizacija. V „Slovenca“ z dne 10. aprila čitamo: Glasilo „Družbe sv. Cirila in Metoda“ „Narodni Branik“ dela kričečo reklamo za Ribnikarjevo „Narodno organizacijo“, ki je, kakor se je povdarjalo na zadnjem shodu zaupnikov liberalne stranke, strankarska ustanovitev. Vedno bolj se kaže, da izvestna gospoda z vso silo hoče imeti okolu „Družbe sv. Cirila in Metoda“ zbrano samo liberalno stranko in da porablja vsako priliko, da drage slovenske stranke odbija. Za „Slovensko kršč.-socialno zvezo“ „Narodni Branik“ Se nikdar ni imel prijazne besede in vendar se njeno obširno narodno izobraževalno delo ne more primerjati z malenkostno Ribnikarjevo ljubljansko „narodno“ delavsko „organizacijo“. Ob takih pojavih v „Dražbi sv. Cirila in Metoda“ naši somišljeniki vedo, da ni verjeti sladkim besedam nekaterih gospodov, ampak da iz vestni gospodje v resnici „Družbo sv. Cirila in Metoda“ sedaj izrabljajo v razne liberalno strankarske namene, kjer le morejo. Predrznost je, ako se v takih razmerah zahteva sodelovanja naših somišljenikov in somišljenie. „Slovenski Branik“ na ovitku sicer zavija oči in pravi: „Nemci brez razlike politiškega strankarskega prepričanja morejo biti člani nemškega „Schul-vereina“, pri naši „Dražbi sv. Cirila in Metoda“ pa ne moremo biti vsi pod eno streho.“ Da to ni mogoče, krivi so edino naši liberalci, ki svojih strankarskih strasti niso mogli in ne morejo nmiriti niti pri „Dražbi sv. Cirila in Metoda“. Tudi pri. „Schulvereinu“ bi bilo vsako skupno delo izključeno, ako bi društveno glasilo agitiralo za kako izrečno strankarsko drnštvece in se razgrevalo za strankarske, namesto za splošne narodne koristi. Naši somišljeniki pri na-rodnoobrambenem delu najboljše pomagajo, ako nabirajo povsod in: ob vsaki priliki za obmejne Slovence ter pošiljajo nabrane svote našim listom, ki odpošiljajo vsote na najbolj eksponirane slovenske postojanke ob meji. Vsak slučaj podkupovanja volilcev od strani liberalnih strankarjev nam takoj javite. fiazgled po svetu. Velik požar1. V Rochestru v; Zjedinjenih državah je nastal velik požar, pri katerem je pogorelo mnogo cerkva in cele vrste hiš. Da se je ogenj tako razširil, je bil vizrok silen .veter, ki je takrat razsajal in podil iskre po zraku. Župnik Hlinka zopet v svojih pravicah. Znani slovalki rodoljub, župnik' Atidrej Hlinka, katerega so lansko leto na madžarski rovaš z bajoneti odgnali iz njegove župnije v Cernovi na Slovaškem, bo dobil zopet svojo župnijo z vsemi častmi nazaj. Rimska kongregacija je namreč spoznala, da nedostaju ‘vsem okrivljenjem proti ‘župniku s cerkvenega stališča, tal; njegafva suspenzija se je razveljavila lit ukazalo se je njegovo zopetno vmešcenje v Cernovi. 'Spiški madžarski škof se je tej odredbi uklonil, ven- dar se nahaja Hlinka še v državnem zaporu v. Se-gedinu. Pravica se je vendar izkazala in Slovaki bodo1 dobili svojega ljubljenega prvoboritelja in buditelja na narodnem polju zopet v svojo sredino., Legar Ina Ogrskem, V totiškem rudniku na Ogrskem se je pojavil nalezljivi legar pred nekaj tedni, Prvi pojav bolezni se je pričel v začetku mesen ca in danes ni rodbine, ki‘bi ne imela enega obolelega ali pa mrtvega med svojcL Zadnje dni je pre» koračilo število mrtvecev in obolelih petsto. Petnajst zdravnikov- je bilo odposlanih v Totis in vse šole y, tem okraju so spremenili v bolnišnice. Ljudstva se polašča vedno bolj strah. Caruso operiran, Znani ope)rni pevec Caruso je zapustil Nevjork in se odjpeljalj proti Milanu, da se v domovini podvrže operaciji glasotvonnic v grlu. Ostri zrak v Ameriki mu je jako Škodoval.. Našli so dinosaurovo mumijo. Kakor javljajo, listi, so našli v bližini La.uce Creeka (Wjoming) v Zjedinjenih državah popolnoma ohranjeno mumijo predpotopnega sesavca dinosaura. Žival, ki je dolga 18 Čevljev, je ležala po strani v'peščnatem ležišču. Okostje je obdano s kožo, ki pa ni debela, nego tanka, ko Človeška koža,: Najbrže je' ta predpotopni ve. likan poginil na peščenem mestu, ker. se mu je truplo od solnca popolnoma posušilo. V tem stanu se je navalilo na truplo polno peska, kateri je ohranil truplo pred razpadom mogoče nekaj tisoč let. 1 Vihar in velik požar v Nevjorku, V sredo ja divjal hud vihar po vzhodnih državah ’severoameri-ških.; Ponesrečilo je veliko ljudi v viharju. V Nevjorku, kjer je bila v začetku tedna velika in huda vročina, je dosegel vihar čez 100 kilometrov hitrosti v eni uri. Vozove cestne železnice je v predmestjih pre-.vrglö in velike lepake je pometlfc z streh. Na vogalih so letali ljudje kakor keglji po tleh. Vsled viharja je nastal hud požar, pri katerem je zgorelo 32 vozov cestne železnice v vrednosti 600.000 kron. Pretrgala se 1 je namreč zveza žice električnega toka ,in ena iskra je padla v zalogo petroleja, katero se je užga-lo in eksplodiralo. Tri solnca v Srbiji. Prebivalci Zemuna in Belgrada Šo videli v soboto prav interesantno nebesno prikazen. Prikazala se je ob 8. uri zjutraj in je trajala več kot eno uro. Prikazala so 'se namreč na vzhodnem nebu tri solnca v precejšnji oddaljenosti eden od drugega. Vsa 'tri so bila tako svetla, da se pravo solnce ni moglo razločiti. Solnca so bila ločena, skozi oblake* kar jih je napravljalo Še bolj svetla in živobarvna. Medtem se je pa napravila močno upognjena mavrica krajne barve. Praznoverno ljudstvo je različno tolmačilo to nebesno prikazen. , Kolera na Balkanu. iKaJsbr se. iz 'Btetrogradja Javlja, je stanje bolnikov v sedanjem času zelo naraslo. Po bolnišnicah se nahaja sedaj 55 ’obolelih oseb. Vsak dan oboli pet do šest ;oseb na novo. Vsega skupaj je obolelo od pričetka epidemije pa do danes 10.291 oseb na koleri, od katerih je pomrlo na tej kugi že 4003 osebe,: Zopetna dela v starem rudniku. Neki hamburški milijonar je kupil stari razpadli srebrovi radnik pri Gram-lingu na Češkem. Za pričetna dela je dal na razpolago že 200.000 kron in je dobil pravico, rudo slediti po celem okrožju. Iz rade, ki so jo kopali v prejšnjih časih v tem rudniku so kovali stare šetnjanževe tolarje. Akcijska družba za izkoriščanje gozdov. Pod vodstvom Češke industrijalne banke, se je ustanovila akcijska dražba za izkoriščanje gozdov. Družba razpolaga s kapitalom 2.800.000 kron in ji je glavni smoter izvoz tu in inozem-skik lesnih izdelkov na Nemško in v jutranje dežele. Grozna nesreča. V jeklarni „Phöniks“ v Hordu na Nemškem se je dogodila velika nesreča. Delavci so hoteli na vijaku potegniti kvišku kotel s tekočo jekleno peno. Pri tem se je pa strgala vrv in tekoča masa se je vlila po delavcih od katerih so dobili skoraj vsi, težke rane in sta dva za temi ranami že umrla. Na vseh kavkaskih letoviščih se je prepovedalo sprejemanje in bivanje judovskih gostov. Tudi vse židovske igralce so odslovili iz letoviščnih orkestrov. Velik del visečega skalovanja se je utrgal v petek v takozvanem „Gesäuse“, ter zaprlo železnično progo pri Gstatterbdonu. Bližajoče se vlake so pravočasno nstavili. Boj med grškimi in armenskimi častniki se je vnel v soboto na turškem parniku „Ismailia“. Pet armenskih častnikov je bilo ustreljenih i Na 15 dni ječe je bil obsojen v Norimberku na Nemškem Poljak Peterson, ker je zaklical neki Nemki med prepirom „prokleta Švabinja. Nov letalni Stroj imenovan „Libele“ je napravil znani zrakoplovec Santos Dnmont, V soboto je napravil prve poskuse ter preletel z lahkoto v visočini 20—25 m 2 in pol km daleč. v'.. Oporoka vrle češke kmetice. Bogata kmetica, vdova brez otrok in sorodnikov, gospa T. Milnerova iz Veskova pri Znojmn na češkem je zapustila sledečo oporoko: „Za dediča vsega svojega premoženja v približni vrednosti 25.000 kron določam „Matico za oskrbovanje čeških srednjih šol“, katera ohranjuje češke otroke svojemu rodu, da se mu ne odtujijo. — Ker imajo pa ravno v Znojmn Čehi hudo borbo za obstanek narodno češkega življa, določam kot zavedna Čehinja, kakršna hočem ostati do smrti, da porabi Matica moje premoženje za ustanovitev češke gimnazije ali realke v Znojmn. —- Ta dar polagam kot navadna kmetica na žrtvenik svojega naroda, ter izražam željo, da bi me posnemali v tem še mnogi rodoljubi v piospeh našega naroda “ 1. majnika se boje baje Parižani radi obljubljenih stavk, posebno ker se je vodja uslužbencev pri elektrarnah izrazil, da bo Pariz 1. majnika brez luči. Nastala bi namreč lahko nenadno po ulicah in lokalih velika panika, ki bi povzročila nebroj nesreč, kakor se je to zgodilo že v letu 1906. Zaplenjen zrakoplov. V Abriesu se je spustil 7. t. m. na tla laški zrakoplov, kateri je odplovel v jutru iz Bologne. — Zrakoplovca neki laški častnik in inžener sta izjavila, da jih je hud zračni vihar zanesel iznad laškega ozemlja, ter sta bila primorana ta ustaviti. Vkljub tema pa so jima carinski uradniki zaplenili zrakoplov glasom najnovejših določil, ker nista plačala zanj še nikake carine. Narodno gospodarstvo. Varujte vinograde proti mrazu! Vsakdo ve, kako škoduje vinogradu in sado,nosniku pomladanski mraz, in znano fe, da je m,ogo.č;e odvrniti to šikodo V nekih slučajih z izdatnim kajenjem, akio se kadi (kuri) v pravem času splošno in istočasno. Opomniti je pa, da je uspešno samo skupno postopanje. V. mariborski in ptujski okolici so se vinogradniki že lansko leto združili in osnovali skupno obrambo proti mrazu. V ta namen so prevzeli nekateri posestniki 'dolžnost, da bodo natančno opazovali, ali preti mraz, ter da v tem slučaju obvestijo svoje sosede s streljanjem. |n enako bi siei la(hko organizirali povsod. Bode-li mraz ali ne, se lahko določa po solnčnem zahodu iz nalašč za to pripravljenih toplomerov. Te prodaja Jožef Jaborka (Dunaj, IV., Freihaus) in stane eden s poštnino vred, 61K 90 v. Kaže toplomer, da se je prihodnje jutro bati mraza, ustreli opazovalec ob pol osmih zvečer enkkat, kaže 'pa, da bode gotovo mraz, ustreli dvakrat iz strelne, oziroma opazovalne postaje v znamenje, da morajo biti vinogradniki pripravljeni za kurjatev, kajenje. V vsakem slučaju, je-li zvečer čuti eden ali dva strela, je treba biti vinogradnikom pripravljenim za kurjatev, oziroma kajenje. Ako se je bati mraza, gledajo opazovalci po noči večkrat na toplomer in če kaže taisti eno stopinjo nad ničlo in je videti, da bode živo srebro vedno bolj padalo, ustrelijo trikrat iz strelne postaje. Trikratni strel je znamenje, da preti mraz in da je takoj potrebno iti kurit (kadit). Za kajenje (kurjatev) pptrebne stvari je torej že preje treba imeti pripravljene v kupih pod vinogradom in v grabicah ter na potih v njem,. Kuriti je najboljše s stvarmi, ki dado mnogo vlažnega dima. Take stvari so mokro listje, zeleno vejevje, grmovje, rožje, plevel (drag), gnoj itd,-Treba je napraviti velike kupe teh stvari in sicer, čim več, tem bolje. Glavna stvar je, da se močno kadi. Kurili (kadili) naj bi vsi, ki imajo vinograde. Ako samo nekateri to store, ne pomaga veliko. Tudi sa-cfonosnike lahko na ta način'obvarujemo, škode, Ka^ diti je treba, dokler ni solnce vzšlo. Ako začne med kajenjem močneje veter pihati ali če se pooblači, naj se ognji zopet ugasnejo, ker se ni treba več bati mraza ter da se kurivo prihrani za prihodnjič. Ako se pooblači nebo, ko se je zvečer enkrat ali dvakrat ustrelilo, ali ako začne potem veter pihati, tudi najbrž ne bo mraza,; vendar je paziti ali se po noči ne ustreli trikrat v znamenje, da je treba začeti kuriti (kaditi). Ako se ohladi na tri ali več stopinj pod ničlo, kar se pripeti pri nas ob tem času redkokedaj, tudi kajenje ne zabrani, da ne bi zmrznilo v vinogradih. To se omeni zato, da ne bi mislili, da je kajenje sploh zastonj. Vinogradniki! Združite se torej in osnujte skupno obrambo proti mrazu, ter ako bode treba, pridno kurite in kadite. Trud in stroški za to delo so v primeru iriorebitne Škode neznatni. Velik projekt za proizvajanje električne moči v Hrvatski. — Že več časa se govori o nekih osnovah za izrabljanje vodnih moči v Liki, a dosedaj se ni znalo v tem oziru še nič gotovega. Danes je stvar že toliko dozorela, da je napravljena natančna osnova za tehniški in fmancijelni del projekta. Kapital je zagotovljen in hrvatska deželna vlada je že izdala koncesijo za 100 let. Voda iz jezera Gackb odteka po mali reki, ki se gubi kot podzemska reka v jame pod Velebitom, od kjer se izliva v morje, Ako se vodi zapre uhod v podzemlje, se bode moglo privesti vodo s kanalbm do Vratnika in provesti na taki način slap v globočini 400 metrov. Moč slapa se bo predelalo v električno silo, katera bi znašala po računu inženirjev 50000 konjskih sil. Tako proizvedeno moč se bo razdelilo na najprimerneji in najceneji način po celem Hrvatskem, Primorju, po kvarnerskih otokih in istrski obali do Pulja. Ta električna sija bb jako po ceni. Isto se bo dalo uporabljati tudi za električno razsvetljavo, kot gonilno silo za električne tramvaje in razna druga industrijska podjetja. Kapital podjetja znaša 33 milijonov kron, večinoma francoski. Avstrijskega ka!P.dala je manji del, ai ta je večinoma češlki. — Neka druga financijelna skupina ponuja koncesionarjem 5 milijonov kron za odstop načrtov? in koncesije. —— Košuta), vendar je bil najhujši sovražnik Slovanov in Avstrije. V istem duhu je vzgojil tudi svojega sina, vcepil in utrdil mu j® protislovansko in protiavstrijsko mišljenje. Franc Kossuth se je izučil v Italiji za inženir^ ja; ker je bil njegov oče zelo znana bseba in je bil V kvezi z italijanskim kraljem in z raznimi drugimi vodilnimi krogi, jet «dobil mladi Kossuth povsod veliko zaslužka, pri raznih) 'tehničnih podjetjih, pri zgradbi mostov, železnic, pri velikih rudniških podjetjih. !Vsa ta podjetja, pri katerih je deloval Frano Kossuth, pa so prišla — v konkurz. Nazadnje mu? ljudje niso več zaupali, bali so se ga sprejemati in mu izročati važna dela. Nič niso pomagala priporočilna pisma (italijanskega kralja in italijanskega voditelja Garibaldija. Bil je brez službe. Svojemu?očetu in svojemu (bratu je bil v veliko nadlogo; kajti, nikdart (ni imel zadosti denarja. Pred svojo smrtjo seje stari Kossuth izrazil, da njegove slave ne zatem- -ni pas, pač pa njegov sin Franc Kossuth. Ko je, fleta 1894 umrl veliki madžarski upornik. Kossuth v Turinu na Laškem, je dobil mladi Frana Kossuth od madžarskih poslancev 13.500 lir denarja. Pogrebne stroške je« plačalo mesto iPešta. Franc Kossuth se je podal v domovino in je živel v Pešti dalj, časa na mestne (stroške. Živelj fe tako razkošno, da je v kratkem času porabil 100.000 K, katere mu je ■ daroval župan Kammermayer za| reprezentacijske stroške. (Tako je začel svojo karijero. Kossuth je rabil silno veliko denarja. Zato je stopil v zvezo z raznimi zavarovalnimi in akcijskimi družbami, ki so bdel že na robu propada. Dal se je voliti v predsedstvo in samo zato, da je pridobil tem družbam s svojim popularnim imenom večl ugleda, je vlekel na leto tisočake in tisočake. Akcijske družbe so izdajale delnice, od katerih pa 'so največ podpi sali člani predsedstva, v prvi vrsti seveda Franc Kossuth. Večina 'teh akcij se ni .nikdar plačala. Zato je končala večina teh podjetij s konkurzom. To je takozvani „Aktienschwindel“, kakor pravijo Nemci. To sqj (akcijska podjetja, ki se snujejo edino s tem. namenom, da se ogoljufa nevedna /množica, ki kupuje take delnice. Na Ogrskem se godi to v veliko večji; meri kot, drugod, ,ker so ogrski zakoni, V tem oziru veliko milejši kot naši. Najbolj zanimivo poglavje v brošuri „Der wahre Frana Kossuth“ pa je: prodana omara. L. 1895 je prodal Franc Kossuth zapuščino svojega očeta za. 100.000 gdl. Bili so to razni, Še neobjavljeni Kossuth--ovi spisi,, ki so, 'kakor je trdil Franc Kossuth, za madžarski narod dragocen zaklad). Ta zapuščina se je kupila na državne stroške. Pri prodaji pa si je izgovoril Franci Kossuth pogoj, da se ti spisi izroee v zaprti omari, ki se sme odpreti šele črez 50 let. Ta omara leži sedaj v kleti narodnega muzeja ,v Pešti že 14 let nikdo ne ve, kaj je v njej. Ko so) hamreč zaprli zapuščino v omaro,, *• ni bil nikdo navzoč raz-ven Kossutha. Po letu 1895 pa je izdal Franz Kossuth že cele\ knjige očetovih spisov, tako da mnogi sumijo, da v tej omari ni nič drugega, kakor nekoliko manj vrednih rokopisov in par kosov —, stare obleke. Ta odkritja so vzbudila v javnosti velikoi pozornost, kajti na ta očitanja ni odgovoril do sedaj niti eden madžarski list. (Kossuth sam pa tudi molči. . Prišel je sicer nekoč V uredništvo lista ,„Reichspost“ neki človek in je govoril z urednikom, ki je bil slučajno sam, o teh odkritjih. Rekel je, da so vzbudila < med Madžari 'veliko senzacijo in da bi zelo rad izvedel ime dotičnega pisca. Pokazal je pri tem mošnjo, polno bankovcev----------- Urednik mu je na videz obljubil, da mu pove ime in pokaže kos rokopisa, rekel mu je pa, naj pride prihodnjič. In ko je res prišel,vso (dognali, kdV> je. Bil je neki uradnik donavske parobrodne družbe, ki je dobil/,Vod madžarske vlade ukaz, da izve pisatelja omeajene brošure. Taki ljudje sede na Ogrskem na ministrskih prestolih. Ali si je mogoče misliti večjo sramoto za kako'(deželo? Ne-le Slovani, ampak tudi madžarsko ljudstvo trpi veliko pod tem jarmom. Edina rešitev pa je: Splošna, enaka, fdirektna Jn tajna volilna pravica. Končam z besedami, a katerimi konča pisatelj navedene brošure: „Ti sveta ogrska dežela! Ti, ki si bila nekdaj v svoji neomadeževanosti in možatosti tako 'krasna! Kedaj se (dvigneš iz svoje sramote; kedaj razbiješ svoje malike in preženeš svoje malikovalske služabnike?“ SMBT Širite „Stražo“ s MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Hlad trgovski pomočnik izvrstno izvežban v delikatesni, špecerijski ter v divjačinski trgovini, vešč knjigovodstva, nemške stenografije in strojne pisave, zdrav in krepek, trezen in zanesljiv, na svojem učnem mesta v graški veletrgovini po svoji izučbi že 2 leti (i leto kot vodja) v službi, želi dobiti v podobni stroki službe na domačih slovenskih tleh kot magaziner, knjigovodja, korespodent ali kot trgovski pomočnik. Ponudbe na naslov: Gregor Amejc pri firmi Guldenprein Nibelungengasse Gradec. 99 Drander-ja okoli 800 litrov starine iz leta 1965, fino vino za buteljke iz zapuščine pokojnega kanonika veleč. g. Hajšek v Slovenski Bistrici je od 56 litrov višje po zmerni ceni na prodaj. Pojasnila se dobe pri posojilnici v Slovenski Bistrici. 97 'Dvoje stanovanj s porabo vrta se odda mirnim najemnikom. Kje pove upravništvo. 86 Proda se kobila z žrebetom pri g. Mulec, pekarija, Studenci Ufer-.atrasse št. 3. 87 Stavbeni prostori 900 □ seŽDjev za vile in letoviča zelo primerni z lepimi sadonosniki najbojlšiti vrst. Kje, pove upravništvo ! 101 Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Staj er ju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista. 91 Veliko posestvo prav lepo, na Spod. Štaj. se proda zaradi bolehnosti 'posestnika celo ali pa ne. drobno. Posestvo meri čez 70 oralov in sicer 3 orale vinograda, 12 oralov njiv, 18 oralov travnikov, 12 oralov sadonosnikov, 25 oralov gozda z 12 zidanimi poslopji, gostilno, prodajalno blizu farne cerkve, v dolini ob okrajni cesti pol ure od kolodvora. Cena se določi po velikosti prevzetega posestva in številu poslopja. Ponudbe pod „Veleposestvo“ na upravn. tega lista. Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Macuh, Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po v'G jako nizkih cenah. 5000 ducatov prtov na in najboljša kakovost brez pogreška proda Pili Vilhelm, lanena tkalnica KIronov na Metavi (Češko). ■if'fctij 2 m dolgi in 155 cm široki po 2 K 30 v., 225 cm dolgi in 150 cm široki po 2 K 60 v-Prti iste kakovosti iz najboljšega platna so za 40 v. dražji. Kakovost izključuje vsako konkurenco. Najmanjša odpošiljatev 6 komadov s poštnim povzetjem. . • -_________________________ 94 LomnišM piškoti : mandeljni : vanilije so najbolj okusne k vinu, čaju, kavi in so najboljša darila za pojedine, za gododovanja itd. Zelo primerne pošiljatve s poštnim povzetjem odpošilja J. JINA, sladčičarnica, Lomnica na Popelki Češko. Nadalje se priporočajo mandeljnove preete, oblati, medeni svalčki, čajno pecivo itd. itd. 95 Prosi se za poskušnjo! Ceniki zastonj ! ’Trgovci na Štajerskem dobe pošiljatve za poskušnjo zastonj. Pri sklicu na ta časnik dobite po znižani ceni pristno barvan cefir, kanavaz, kriset, platno, oksford, sukna za gospe kakor tudi robce, servijete itd. odpišilja Jaroslav Marek pri Novem mestu na Metavi p try Češko. -Vzorci se poiiljajo zastonj in franko. Neugajajoče se sprejme nazaj. 96 Hotel sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago : : : i se priporoča za obilni obis jjjpOOOC Restavracija XXXXj^ Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tajce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. xxxxxxxxxxxxxxx: Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva prevzela 1. aprila t. 1. dobro znano gostilno ,Leitersberger=W einstube* poprej „Hotel Alwies“. Priporočava pristna vina kakor: haložana, framčana, muškatelca (Dr. Turner) in izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo. Trudila se bova slavno občinstvo z vsem zadovoljiti in prosiva za mnogobrojen obisk. 90 I. in L. Nerat. ✓.X . - -v- -■■-'■'■v ^ ^ 78 Ignac Božic narodni krojač y Mariboru, Tegethofova ulica 16, t hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urab zgotovi. : /X Fotografijski atelije! TJsojam si čenjeno občinstvo in odjemalce opozorit na moj fotograf ijski atelije Grajska ulica št. 28 ob ogln Gledališke nlice in se priporočam za vsa v stroko spadajoča dela kakor za fotografiranje v atelijeju ali tudi v drugih hišah, hiš, društev in skupin, družin in okrajev v velikem kakor v malem obsegu po najnižji ceni in najboljši izvršitvi. Svest sem si, da bode cenjeno občinstvo z mojimi deli zadovoljno in se za vsak čas priporočam. Naročila po pošti se z voseljem sprejemajo in hitro izvršijo. (Dopisnica zadostuje.) Se priporoča Josip Rosenkranz Maribor. Za fotografiranje obhajancev in birmancev 88 znižane cene. X K X X X X X X X X X X X X X X X X X Cerkveni in sobni slikar in pleskar V Franjo Horvat MARIBOR, Kasiqogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna! :: :: :: Gene nizke! 5 Jä5 Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar SBureš Maribor Tegethofova cesta 33. pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. (xramnfnno 8 slovenskimi ploščami, čistim in VA I ctiuUlULlG jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. O MeMelj cerkvenega orodja in posode Q Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba! Mia debelo. Mia drobno. X Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, * registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4V* % brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo Posojila na zemljišča po 5°/« do 5*/tVo brez in z amortizacijo. Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški. kot vloge, ne da bi se obrestovan) e prekinilo. : Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev, Brezplačno reševanje vseh zadev. B JE B S Z Si 16. aprila 1903. Vala narodna dolžnost je, da käpüjtte vse manufakturno blagot trgovini, kjer je dobro in najceneje in taka je trgovska hiša näTdrobno in debelo OČT- Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti povzetju in čez K 20 — franko po avstro-ogrskih dežel ab. i Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora, registroma zadruga z neomejeno zavezo Grajski frj Sf. 3 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler). Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja en milijon kron . ------------------------------------- brestujejo: na-[povedi po 4i/s. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obr v a dne po 4%; proti 3 mesečni odpov Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. jannaija in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica Bama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 48/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5V*% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača ie koleke. Uredne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do IS. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, kvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajeje in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—IS. dopoldne in od S.—5. popoldni. 6 PoBoJitniea Im» tudi n» razpolag:*» domače hranilne naMralnlke, Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Edino narodno kamno- Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in strnganje ::: kamena s stroji. ::: sesko podjetje v CELJU. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih'grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. ::: Stran Si Za nakup priporočamo tvrdko Ul. E. Nepec, Maribor Grajiki trg štev» 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske« obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno* za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd. t Slovenski krojač Jakob Vezjak v Mariboru, Šolska ulica 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: Izdelujejo se tndi vsakovrstne pletenine na stroje. 36 StF®3Š@k IMF" Cerkveni slikar čre^ljarski mojster y Celju Schmiedgasse 3 pri c. kr. davkariji priporoča svojo največjo zalogo črevljev na Sp. Štajerskem prečast. duhovščini in cenj. občinstvu po najnižji ceni radi pomanjkanja prostora. Naročila se izvrše v 24. urah, delo je dobro in trpežno. Sprejemajo se tudi popravila, katera se izvršijo točno in dobro. Oddajp se tudi črevlji proti mesečnemu plačilu na obroke. 100 Pohištvo Sveta birma pouk in priprava za ta sveti zakrament Sestavil Jernej Voh; tretji predelani natis, velja 12 vin. s poštnino 20 vin. Sveta birma obsega 50 strani in ima prav pregleden in zanimiv poduk za šolarje. Zato knjigo toplo priporočamo. — Naročnina se lahko pošlje v znemkah. Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Za šolo in dom! Velika zaloga pohištva od naj priprostoj šega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri 34 ,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1 V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu. Peter Markovič akadem. slikar v Rožeku na Koroškem g se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g. g občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, g posebno altarnih in bandemih slik, križevih po- jr & . tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ^ času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj-g ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne g slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj g za večja dela: za slikanje cerkva v različnih ^r žž slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. „„ w A Ä Slikar in pleskar Franc Divjak v MARIBORU, župnijska ulica št. 7 prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.