AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 265 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 14, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1L Slavnostno praznovanje Jugoslovanov v počast ujedinjenja Jugoslavije Na prvo nedeljo v decembru, to je na 3. decembra, se bo vršilo veličastno praznovanje ujedinjenja Jugoslavije, oziroma 21 letnice, odkar so se združili v eni državi Jugoslaviji trije narodi — Slovenci, Hrvati in Srbi. Komunist razlaga rdeče nauke Browder prerokuje, da bo odpravljena rera; vlada bo prevzela industrijo, lastnino in narodno bogastvo; vse politične stranke bodo izginile. Anglija in Francija sta se posvetovali s Poljsko glede odgovora na mirovne ponudbe Paris. — Predno sta Anglija in Francija poslali odgovor na mirovne ponudbe, ki sta jih poslala belgijski kralj in nizozemska kraljica, sta vsebino odgovora predložili začasni poljski vladi. Predsednik poljske republike, Raczkiewicz in njegov kabinet so se v vsem strinjali z odgovorom Anglije in J Francije. Značilno je, da bel-j gijski kralj in nizozemska kra-| Ijica nista poslala mirovne ponudbe na poljsko vlado v Pa-| rizu. Ta korak angleške in franco-; ske vlade ni bil navaden znak j vljudnosti, ampak napravljen s posebnim namenom, ki je pokazal, da Anglija in Francija v polnem priznata Poljsko kot svojo zaveznico v diplomatskem odnošaju. Na 9. novembra je poljska vlada v Parizu izdala dekretov katerem se uradno odstavlja feldmaršala Smigly-Rydza od poveljstva. To kaže, da smatra sedanja poljska vlada Smi-gly-Rydza kot odgovornega za poraz poljske armade. Vrhovni poveljnik poljskih čet v Franciji je zdaj general Sikor-ski. Dalje sedanja poljska vlada dolži maršala Pilsudskija, da je kriv žalostne usode poljske I republike in da je imel maršal | Pilsudski namen ustvariti na Poljskem vlado po vzorcu nem-, škega Hitlerja. Vlada Pilsud-, skija je bila sovražna češko-slo-Jvaški vladi in si je s tem sama ^izkopala svoj grob. Sedanja poljska vlada pa vidi svojo edino rešitev v tem, če se zveže z Čehi, v vojaških in diplomatskih ozirih in ta zveza naj bi oba naroda privedla do kake vrste federacije. Tozadevno se že vrše posvetovanja med Čehi in Poljaki. * London, 13. nov. — Angleške bojno ladje so danes potopile dve nemški tovorni ladji, angleška letala so pa potopila nemško podmornico in pregnala nemška letala, ki so napadla Shetland otočje. Bojne ladje so vzele na krov nemško posadko, predno so potopile tovorna parnika Mecklenburg in Parana. -o- Bivši bootleger ubijalec Angelo Porrello, eden izmed znanih bratov, ki so zabogateli v času prohibicije s sladkorjem, za katerega so si z nasiljem priborili monopol, je v soboto ustrelil Josepha Smeraldi, starega 32 let. | Sprva je Porrello trdil, da je prišel Smeraldi k njemu v trgovino, 2016 Woodland Ave. in zahteval j denar. Mislil je, da ima Smeraldi orožje. Potegnil je samokres ! in ga ustrelil. Policija je pa sili-jla vanj toliko časa, da je izpove-j dal, da gre za staro sovraštvo in | pa prevarantstvo pri kuhi žganja leta 1937. John Ulčakar bolan Poznani John Ulčakar je zbolel in se nahaja doma pod zdravniško oskrbo, na 5472 Lake Court. Prijatelji ga lahko obiščejo. Želimo mu, da bi kmalu okreval. FINA ZGRADBA NEMŠKIH LADIJ DELA SKRBI ZA ANGLIJO IN ZED. DRŽAVE i Slavnost se bo vršila v hotelu Statler v Clevelandu, v tamkajšnji veliki dvorani, kjer je blizu1 do 2,000 sedežev. Slavnosti se bo' udeležil kot prvi častni gost dr. Konstantin Fotič, jugoslovanski poslanik v Washingtonu. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom sledečih jugoslovanskih organizacij: Jugoslovanski kulturni vrt, cerkveni zbor občine sv. Save, Jugoslovanski univerzitetni klub, Klub jugoslovanskih žen in deklet, samostojni pevski zbor Zarja, dramsko društvo Ivan Cankar. Glavni program bo se|tojal iz pevskega in glasbenega koncer-! ta ter narodnih plesov. Ob tej priliki bo izdana posebna pro-gramria knjižica z imeni vseh, ki bodo sodelovali pri prireditvi. Za prireditev bodo posebne vstopnice in sicer za podpirate-lje, ki bodo po $5.00, teh bo 200, 1,000 jih bo po 75 centov v dvo-, rani in 500 jih bo na balkonu po 50 centov. To naj vam služi v prednazna-nilo, da si rezervirate ta večer in se udeležite praznovanja ujedinjenja naše stare domovine z brati Hrvati in Srbi v lastni državi. To praznovanje bo imelo letos še toliko večji pomen, ker se je v domovini doseglo sporazum med vsemi tremi narodi, ki so dobili svojo avtonomijo. Rojaki! V Ameriki smo, daleč od domovine in ne moremo kaj posebnega storiti zanjo. Lahko Pa izkažemo svojo naklonjenost, če prisostvujemo enakim prireditvam kot bo ta. Zarja in dramsko društvo Ivan Cankar boste nastopila v Narodnih nošah in bosta predvajala slovensko pesem in slovenski narodni ples. Isto bodo predna-šali Hrvati pod vodstvom g. Steve Lučiča. In enako Srbi. Ves program je v rokah odličnih Jugoslovanov in bo to večer velike jugoslovanske misli in narodne za-vednosti. — Anton Grdina, član °dbora. nima danefc niti ene bojne ladje, ki bi bila v stanu vjeti ali potopiti ladjo takega tipa, kot sta gori omenjeni nemški ladji. Izmed osmih ameriških bojnih ladij, ki so zdaj v delu, ali je pa denar že pripravljen za gradnjo, bi bila sicer vsaka v stanu izvršiti to delo, toda te ladje bodo imele drugo nalogo, kot pa loviti sovražne ropari-ce, ki prežijo na tovorne par-nike. Sodi pa se, da vlada zato zavlačuje gradnjo dveh kri-žark, da jih bodo zgradili po novem načrtu in prav za take slučaje, kot gori opisano. Washington, D. C. — Nemške bojne ladje, ki danes kro-žarijo po morju in prežijo na bojni plen, delajo nemalo skrbi angleški mornarici, pa tudi Ze-jdinjenim državam. Nemški boj-I ni ladji "Deutschland" in "Ad-I miral Scheer" sta tako zgraje-1 ni, da jima rti kos nobena zavezniška ladja. In poveljstvo ameriške bojne mornaric© si 1 beli glavo, kako bi se v slučaju 'vojne izognila situaciji, v ka-Jkršni sta danes Anglija in Francija. 1 Ameriška bojna mornarica Katoliška vzgoja, podlaga za mir Washington, I). C. 13. noc. — Danes je govoril papež Pij XII. potom radia ameriškemu, narodu ob priliki praznovanja 50 letnice obstoja katoliške univerze v Washingtonu. Papež je poudarjal važnost katoliške vzgoje v očigled divjih zmot materializma in votle filozofije, ki je vrgla Evropo v vojno. Sv. Oče je ponovno kritiziral ustroj totalitarnih držav, ki je zidan na čisto človeškem standardu in da je naš edini up krščanska kultura, za katero je katoliška univerza tipični zgled. Tudi predsednik Roosevelt je poslal univerzi svoje čestitke rekoč, naj Bog blagoslovi blage namene te mi inrrrtf ! Ameriški državljani na Nizozemskem in Belgiji ' so pozvani domov } Washington, D. C. —■ Ameriško poslaništvo v Hague, Nizozemska, je razposlalo vsem ! ameriškim državljanom nujna j pisma, da urede svoje stvari iii(g Ida bodo pripravljeni vsak čas » zapustiti deželo. Na Nizozem-! k skem je okrog en tisoč Ameri-'g kancev. Enak poziv so dobili £ tudi ameriški državljani v Bel- v giji. Tudi angleška vlada je 2 pozvala svoje državljane v Bel-giji in Nizozemskem, naj se v pripravijo za odhod domov. ji' Potniki, ki pridejo čez mejo P na vzhodu pripovedujejo, da j ž Nemčija zbira vojaštvo na ni- j zozemski meji. Župan mesta j Arnheym, ki se nahaja blizu,s nemške meje, je ukazal me- k ščanom, naj ne hodijo blizu mo- č stu preko Rene, ker je most v podminiran in lahko vsak čas P j zleti v zrak. Mnogo meščanov 8 je že zapustilo mesto. Poroča se, da se je nizozemska kraljica Viljemina telefo- j ničnim potom posvetovala z belgijskim kraljem Leopoldom ^ radi odgovorov Anglije, Francije in Nemčije na njiju mirovne ponudbe. J Iz Belgije se z gotovostjo tr- n di ,da bo Belgija odprla svojo F južno mejo angleškim in fran- z coskim četam, če bo Nemčija 8 napadla Nizozemsko. Toda s Belgija ^ma nfi bo posegla v r boj, ampak bo samo branila ^ svoje meje proti Nemčiji. 11 -o-' I NI TREBA PUŠKE s Tabor, S. D. — Farmar Jim j. Koranda je dokazal, da ni rav- r no puška potrebna, če se hoče imeti fino pečenko na mizi. Nizko nad glavo mu je letela h jata divjih gosi. Farmar je po- V grabil kamen in ga zagnal va- "j nje. Eno je pogodil naravnost v glavo. -o--8 PES USTRELIL LOVCA Jamestown, R. I. — Carl Wester je bil na lovu na zajce. v Med lovom je postavil puško na 1 tla in poklical svojega psa. Ta je J pritekel in po naključju sprožil 1 petelina pri puški. Strel je zadel * lovca v nogo. } -o----1 Napadalca obgrizla Ko se je vračala neka 27 letna 1 • žena iz gledišča v soboto večer * domov, jo je napadel neki moški, ' jo zavlekel na prazen lot na 80. ■' cesti blizu Kinsman Rd. in ji sto- • 1 ril silo. žena se je močno borila |1 z napadalcem in ga v boju tudi, I obgrizla v prst. Policija je po-1 zneje prijela nekega moškega v 1 • gostilni na 81. cesti in Kinsman 1 Rd., ki je imel obvezano roko. I ^ i žena ga je spoznala kot svojega j 1 napadalca, ta pa trdi, da je ne-' dolžen. 1 Važna seja Danes zvečer ob 7:30 se vrši' redna mesečna seja Slovenskega' demokratskega kluba v Euclidu.1 i Seja se vrši v Društvenem domu1 i na Recher Ave. č Pratika zastonj i Potniška tvrdka Kollander o naznanja, da bo vsak, ki boj a poslal denar v stari kraj potom i te firme za božične praznike,! i- dobil eno pratiko in stenski ko-1 ledar zastonj. Zadušnica V sredo ob sedmih se bo brala! )- v cerkvi sv. Vida sv. maša za1 a pok. William Wirant ob priliki 4. i- obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. nističnim idejam in se prilagodil potrebam naroda, je rekel Browder. Vera bo očiščena večinoma vseh sedanjih voditeljev in naukov. Verske ustanove, ki bodo dokazale, da niso v javno breme, bedo ostale. Industrija, narodna ekonomija, lastnina in dobički, bo vse prešlo v vladne roke. časopisje, ki je tudi velika industrija, ne bo moglo nadaljevati na način kot sedaj. Browder je tudi zatrdil, da so sedanji dogodki v Evropi članstvo v ameriški komunistični stranki pomnožili in da šteje stranka v tem času do 100,000 članov. Delavci, ki delajo za stranko, bodisi na ta ali drug način, dobivajo plačo, ki znaša nekako $25.00 na teden. New York. — Earl Browder, generalni tajnik ameriške komunistične stranke, je obrazložil bolj natančno vjsebino svojega govora, ki ga je imel nedavno v Bostonu, ko je rekel one dvomljive besede "da je Amerika godna za nagel prehod k socializmu." Browder trdi, da ni govoril o vprašanju, kako bi se doseglo ta prehod, ampak da je hotel samo pokazati ameriškemu narodu za-željeno pot. Potem je Browder razlagal cilje komunistične stranke. Nasprotne politične stranke, je rekel Browder, bodo izginile na način, kot so izginile v Rusiji po revoluciji. Trinajst jih je ostalo po revoluciji, pa so izginile druga za drugo v boju proti vladi. Vzgojni sistem bo sledil komu-«—____—-----1—,—i —-o—-- Angleži umikujejo čete iz severnega Kitaja London, 13. nov. — Vojaški ^ urad naznanja, da bo Anglija umaknila skoro vse svoje čete iz severne Kitajske. Odslej bo ime- i la Anglija samo toliko svojega ' vojaštva v teh krajih, kolikor ga : je potrebno za varstvo angleških posestev. Anglija je dobila pra- 1 vico imeti tukaj svoje vojaštvo s pogodbo, sklenjeno leta 1901 po znani boksarski vstaji. Ta s.yoj korak4e Anglija sporočila tudi drugim državam, ki imajo tukaj svoje vojaštvo, tako Japonski in Zed. državam. Anglija ni v ničemer omenila, da je napravila to svoje potezo radii dogovora z Japonsko. V diplomatskih krogih se pa govori, da je Anglija to storila na ljubo Japonski, s katero so se odnošaji izboljšali, odkar je sklenila Rusija zavezniško pogodbo z Nemčijo. -o- Zanimive vesti iz slovenskih naselbin V Jolietu je umrl Marko Ne-manič, star 76 let, doma iz Lok-vioe pri Metliki. V Ameriki je bival 50 let. Tukaj zapušča dva sinova in pet hčera, dva sinova pa v Kaliforniji. V Grand Junction, Colo, je umrl John Skala, star 72 let, rojen v Podzemlju v Beli Krajini. V Ameriki je živel čez 50 let. Tukaj zapušča ženo in štiri omo-žene hčere. V Johnstownu, Pa. je bil pri i delu v premogovniku težko po-. škodovati Martin Logar. Kamen J mu je zlomil levo nogo in ga tudi j sicer drugače močno poškodoval. J V Springfield, 111. je umrla ro-J jakinja Albina Darovec, stara 54 L' let in doma iz Toplic pri Novem' , mestu. Zapušča moža, dva sino-j'va in štiri hčere, v starem kraju j' pa brata. i1 --°-- ) OGENJ NA VARNEM i Boise, Idaho. — Ognjegasci i so drveli k prodajalni Johna iKallasa, ki je klical na pomoč češ, da gori v njegovi železni blagajnici. Pa je res gorelo. Ko - so ognjegasci odprli težka vrata - pri blagajnici, so dobili tam go- - rečo cigaro, katero je John po- - motoma tam pustil. !. -o- 1- Pobiranje asesmenta l i Danes zvečer bo od 6 do 7 pobirala asesment tajnica društva v št. 162 KSKJ v stari šoli sv. Vi-da. NI DENARJA ZA RELIF Burton dolži državo, da noče dati svojega deleža Pri svojem ustoličenju včeraj je župan Burton povedal žalostno novico, da je mestna blagajna suha, kar se tiče pomoči družinam, ki so na relifu. Na razpolago je samo kakih $100,000, kar bi zadostovalo samo za en teden pri normalnih izdatkih, ki znašajo $15,000 na dan za podporo 25,000 družin, ali povprečno 60,- 000 oseb. Teh $100,000 se bo hranilo za najbolj potrebne, je rekel župan. Da je položaj tako brezupen, dolži župan Burton državno administracijo, ki ni prispevala polovico za relif, kakor je bilo obljubljeno. Mesto potrebuje najmanj $1,000,000 za ostanek tega leta, če hoče skrbeti za vse potrebne družine. Danes pride v mesto governer Bricker, da si osebno ogleda si- / tuacijo. župan Burton je pono- . vno apeliral na governerja, da bi 1 sklical izredno zasedanje državne postavodaje, da preskrbi denar i za relif. Dozdaj se je temu go- u verner upiral. s --o--l Hitler bo zahteval Nemce iz vsega sveta J The Hague, Nizozemska. — Iz v dobro informiranih krogov se po- s roča, da bo Hitler pristal na mi- z revne pogodbe samo tedaj, če se mu bo dovolilo izvesti svoj dale- r kosežni program za repatriacijo i vseh Nemcev, ki žive raztresni J po svetu. Dalje bo zahteval Hit- g ler, da se izžene vse tujce iz ozem- n lja, katerega bo imela Nemčija d ob zaključku te vojne. S tem si n misli Hitler zavarovati hrbet j predvsem pred ičehi, Poljaki in j Avstrijci, ker dobro Ve, da ti ne i bodo nikdar mirovali dokler bo- s do pod Nemčijo. Vprašanje bo, č kam se bo te ljudi poslalo. Naj-brže bi se zanje ustanovila kaka ' posebna država. ' Računa se, da je vseh Nemcev . zunaj raj ha 11,000,000, katere ' bo Hitler zahteval domov. V koliko se mu bo to posrečilo, je še i vprašanje. Zanimivo pa bo vpra- i šanje repatriacije Nemcev, ki so ) v Zed. državah. Teh se računa s ; na 1,608,000, ki so bili rojeni v ] | Nemčiji in 4,991,000 jih je pa, ki so nemškega pokoljenja. Šte- i ^ vilke so vzete po zadnjem ljudskem štetju. ; —o— DOBROTA JE SIROTA Duval, Sask. — Farmar Gun-nar Varfeldt se je pred nekaj leti 1 tako sprijaznil z dvema srnica- ; ' ma, da so si postali že kar doma-1 či. Dajal jima je zeljnate glave,1 ^ korenje in druge take dobrote.1; ' Drugo leto sta se srni zopet javi-' ,li pri farmarju za "relif," toda' to pot sta pripeljali že vsaka po dva naraščaja. Farmar je vsem1 lepo postregel, čeprav se mu je' to že precej poznalo. Toda ko jih1 je prišlo oni dan kar 15 v krušno '-J vrsto, je bilo farmarju preveč in' 1 obrniti se je moral do lovskega paznika za odpomoč. ! i- -o-- a Poceni divjačina Lovci, katerim se ne ljubi trail pati po gmajni, ali pa nimajo de-i-! narja za puške, smodnik in nabo-il'je, so si izmislili nov način, ka->Jko pridejo zlahka do divjačine. 2 Krast hodijo namreč v cleveland-" ski zverinjak. Včeraj so odnesli ie.20 rac, 10 kokoši in dve gosi. * Anglija je izgubila do zdaj v tej vojni 35 letalcev. 13. november! Župan Burton ne da dosti ali pa nič na vraže, ker je nastopil svoj tretji termin na 13. novembra. Pred šestimi leti, ko bi bil moral zaprise-či tedanji župan Davis šesti dan po izvolitvi, ki je padel tudi na 13. novembra, je preložil ustoličenje za en dan. Pa je kljub temu dve leti potem propadel. Lahko je pa tudi mogoče, da Mr. Burton ne bo več kandidiral za župana, torej ga pač malo briga, če jei nastopil svoj urad na 13. Edina njegova sreča pri tem, da ni bil še petek zraven. -o-.— Kalifornija ima zopet nov pokojninski načrt Sacramento, Cal. — Kalifornijski governer Olson je naznanil, da bo država iskala pomoč federalne vlade z namenom, da bi se plačevalo starim in onemoglim ljudem, ki so stari čez 60 let, mesečno pokojnino v znesku $50. Državljani so pri torkovih volitvah porazili predlog, da bi dobivali vsi stari ljudje po $30 vsak četrtek. Governer Olson bo sklical izredno zasedanje državne po-stavodaje in bo tam predložil ta nov načrt. Država že zdaj plačuje $35 na mesec starostne podpore in bi plačevala samo $15 več na mesec, k čemer bi prispevala federalna vlada polovico. Znižala bi tudi starost upravičencev od 65 na 60. Mleko °draž je [ Kot naznanjajo mlekarske družbe, se bo začenši v četrtek podražilo mleko za en cent pri kvortu. Na dom dostavljeno bo 12 centov kvort, v trgovinah bo pa 11 centov kvort. Mlekarne bodo morale plačati farmarjem $2.60 za 100 funtov; medtem ko je bila cena zdaj $2.20. Na konvencijo Mr. John Centa, zastopnik John Hancock zavarovalne dru-' žbe, odide v sredo na konvencijo v Chicago, 111., kjer se snidejo zastopniki te družbe iz vse dežele. -u-- V bolnišnici Miss Marie Lukanc, 698 E. ^th^St. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je bila danes operirana na slepiču, želimo ji skorajšnjega okrevanja. POLICIJA TRDI, DA SO TUJE FIRME Napravile bombo za hitlerja Munich, Nemčija. — Nemška ^Jna policija je iz ostankov bom-ki se je razpočila zadnjo sre-do v tem mestu in ubila sedem °Seb, ranila pa 63, dognala, da sta bombo izdelali dve tujezem-«ki firmi. Policija tudi trdi, da 3e bila zarota proti Hitlerjevemu ZlvUenju napravljena že meseca avgusta, en mesec prej, predno Se je pričela vojna. . ^oseben oddelek tajne policije ^ noč in dan na delu, da dožene rivce ali krivca. Bomba je ime-a uro in ta je potem ob določe-Gm času užgala bombo. Po ostankih te ure je policija dognala, da sta delali uro dve tujezem-' ski tvrdki. Zdaj skušajo dognati' še iz ostankov bombe, ki jih po-1 birajo iz razvalin, iz kakšne tva-rine je bila bomba in kje je bila narejena. Policija še vedno išče nekega' moškega, ki se je izdajal za na-1 vadnega delavca in ki je opravljal razna manjša popravila pri dvorani, kjer se je pripetila raz-strelba. Nemško časopisje še vedno dolži Anglijo, da je povzročiteljica tega atentata. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 265 Tue., Nov. 14, 1939 Na obisku v stari domovini Pise Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111. Demokrati se pripravljajo Zdaj, ko je vprašanje oziroma mora Bigelowovega pokojninskega načrta vsaj začasno odpravljena, je prihodno važno vprašanje, ki bo kmalu stalo pred ohijskimi volivci, kdo bo demokratski kandidat za governerja drugo leto. Čas naglo hiti in v marcu bodo morali kandidatje že vložiti peticije, ker v maju bodo že primarne volitve. Kakor je govorica sedaj, bo eden izmed teh štirih kandidat za governerja na demokratski listi: bivši governer White, bivši go-verner Davey, bivši državni tajnik Kennedy ali Charles Sawyer. Govori se tudi, da bo kandidat bivši državni generalni pravdnik Duffy, če se ne bo stranka izrekla za kakega posa meznega kandidata in bo polje prosto vsem. Bivši governer Davey bo gotovo kandidat, če bo gotov, da bo 1940 zopet demokratsko leto. Mr. Davey ne bo iskal nominacije, če bo videl, da nima nobenega upanja na izvolitev. Kennedy se je pa izrazil napram svojim prijateljem, da bo kandidiral za governerja, ne glede na to, kdo drugi bo še v dirki. Ko je bil lansko leto poražen pri volitvah kandidat Charles Sawyer, se je bil izrazil, da je za vselej opravil s politiko in da ne bi nikdar več kandidiral. Toda zadnje čase je spremenil svoje mnenje tozadevno. Morda je temu vzrok sprejem, ki ga je bil deležen pri zadnjem sestanku Federacije demokratskih žensk v Ohio. Toliko je gotovo, da bo Sawyer kandidat, če bo kandidat Davey. Če pa slednji ne bo, tudi Sawyer ne bo. Torej kot je videti ima k vsej politični situaciji ključ Davey. Če Davey ne bo kandidat, tudi Sawyer ne bo, Kenne-dya bi pregovorili, da bi se umaknil, in tako bi imel čisto polje bivši governer White. Toda če bo Davey kandidat, bo tudi Sawyer in Kennedy in demokratska stranka bo zopet razcepljena. Davey bo znal dobiti nominacijo, toda težko, če bi bil izvoljen jeseni, ko bi se še vedno čutilo trpke kampanjske boje v primarnih volitvah. Na drugi strani pa nimajo republikanci nobenega gla vobola tozadevno in bo governer Bricker dobil nominacijo svoje stranke brez težave. Rusija hoče vojno Nedavno je ruski premier Molotov očital Zed. državam, da niso več nevtralne, odkar so odpravile embargo na orožje. Očital je, da s tem pomagajo zaveznikom bojevati imperialistično vojno. Molotov je pa pozabil povedati, da tudi Rusija ni nevtralna, ne samo s tem, da zalaga Nemčijo z raznim materialom, ampak tudi s tem, da so ruske podmornice faktično v službi Nemčije. Že takrat, ko je bila sklenjena rusko-nemška pogodba, je Rusija posodila Nemčiji štiri podmornice in pred nekaj dnevi se je določilo, da se pošlje v nemške vode 82 ruskih podmornic, radi "treniranja." V mornariških krogih se z gotovostjo trdi, da je bila ruska podmornica tista, ki je torpedirala ladjo Athenio, radi česar se je bil dvignil tak prah v raznih državnih krogih. Nemčija je celo obdolžila Anglijo, da je ukazala svojim podmornicam potopiti to ladjo, da bi našuntala Zed. države proti Nemčiji. Nemški propagandni minister Goebbels je javno trdil, da ni nemška podmornica torpedirala te ladje, kar je imel pravico trditi, Če jo je torpedirala ruska podmornica. Goebbels je govoril resnico, ki se jo pa lahko smatra za tehnično laž, ker je bila ruska podmornica pod nemškim vodstvom. , !Ko je bila meseca julija podpisana pogodba med Hitlerjem in Stalinom, je Stalin določil štiri ruske podmornice v Nemčijo za treningo. Ko se je pričela vojna, so stopile tudi te ruske podmornice v akcijo in sicer so imele rusko posadko in ruske podčastnike, toda poveljeval jim je nemški častnik. Zdaj se še samo govori, toda fakt bo prišel nekoč na dan, da je prišel ukaz iz Kremlina, da naj store ruske podmornice vse, da se vojna podaljša. Posledica tega ukaza je bilo tudi torpediranje Athenie. Rusiji je namreč veliko na tem, da se ta vojna, kolikor mogoče podaljša. Mnogo se tudi govori o slučaju, ko je nemški admiral Raeder posvaril ameriško vlado, da bo torpedirana ameriška ladja Iroquois na poti domov iz Anglije. Tudi glede tega se trdi v mornariških krogih, da je nato ameriško ladjo prežala ruska podmornica in se je nemški admiral globoko oddahnil, ko je ladja srečno pristala v domačem pristanišču. Vprašanje je, kako bodo mogle Zed. države ostati izven bojnega meteža, če je cilj Rusije, da zaplete vse kapitalistične države v vojno. Saj je glavna doktria marksizma to, da £>e zaplete ves svet v vojno in ko bo vse onemoglo, bo začel komunizem z žetvijo. Predvsem bo pa Rusija skušala zaplesti Zed. države v vojno, ker je to najbogatejša kapitalistična država, ki se še upira boljševiškim naukom. Radi tega, da neprestano gori v tem ali onem delu sveta, je Rusija podpisala pogodbo z Nemčijo in ne z Anglijo, Francijo in Turčijo. Prav radi tega je poslala pomoč v Španijo, radi tega pošilja orožje na Kitajsko. Rusija bo storila vse, kar bo v njeni moči, da se prehitro ne konča vojna med Nemčijo in zavezniki. Močnejši ko bodo zavezniki, več pomoči bo dala Nemčiji, da bo tehtnica bolj vodoravna in bojna furija podaljšana. Tot iz Kima v JNapoli je zelo j< pusta. Nikjer ni videti nobenih k vasi ali drevja, samo pesek in j; puščava. Ravno tako je kot pot u iz Sarajeva do Dubrovnika, radi it tega smo bili toliko bolj veseli, da ij smo imeli vsaj veselo družbo na li vlaku, že pred prihodom v Na- s: peli so nam ti Nemci opisali vse ji znamenite kraje in nam poveda- t; li kje se moramo ustaviti in kaj s . si moramo ogledati. Takoj ob li . prihodu na postajo smo se obrni- 1< li na "Cit" postajo, kjer so nam k preskrbeli prostor na busu, ka- t teri je bil ravno pripravljen, da odpelje po mestu. s Najprvo smo si ogledali veliki t j museum, kjer so shranjeni razni s ) kipi in druge umetnosti. Tudi ( ; miniatura Pompejev je tu raz- \ stavljena, to mesto je bilo uniče- 1 . no po bruhanju Vezuva. Nekate- i . re stvari so ohranjene še iz po- t gorišča, kar se tudi pozna ker so ( ogorene. Tudi tu bi se bili radi \ f zamudili dalj časa, a smo morali i i naprej. J Napoli je krasno mesto in eno i glavnih pristanišč. Nekoč je bilo j celo glavno mesto Italije. Ima 1 j tri trdnjave, prva je St. Elmo, ki 1 je. največja in stoji na hribu, < 3 druga St. Castello Nuovo, blizu a pristanišča tretja Castello deli'- ) Ovopescini. Mesto Napoli je raz- j j deljeno v dva dela, v eno stran i a vodi pot do otoka Capri, drugi e del pa so razvaline Pompeja. Do a Napoli se lahko pride z vlakom, ( [ zrakoplovom ali po morju. Od; tu je velik promet po sredozem-| n skem morju. V tem mestu ima-;; jo lepo število krasnih cerkva, j a najslavnejša je posvečena patro-J, ;] nu mesta St. Januarri, zidana . leta 1272. V tej katedrali leže ostanki sv. Karola iz Anjou, papeža Innocenca IV., tu je tudi >_ shranjena sveta kri sv. Janeza, katera se večkrat tekom leta t- spremeni v tekočino in ob takih a prilikah se tudi dogode čudeži, d Th cerkev je vedno polna ver-i- nikov, tu smo videli tudi dva kra-a sna rudeča stebra, ki sta še iz templja Salomona. V tem mestu Videli smo tudi eno največjih :'arcade" po kateri se sprehaja po več tisoč ljudi na enkrat. To mesto ima tudi krasno novo pristanišče samo za potniške ladje, za trgovski promet pa je pristanišče) prav na drugi strani mesta. Nad vse krasna je ulica "Li-toranea" iz katere je lep razgled po vsem mestu. Ogledali smo si tudi kraljevo palačo in še mnogo drugih zanimivosti. Tudi tukaj smo srečavali razburjeno ljudstvo, ki je čitalo časopisje in nam svetovalo, da če želimo biti na varnem, da je najbolje, da še čimprej podamo v deželo od koder smo prišli, ker vsak čas pričakujejo mobilizacije in potem bodo vsa pota in železnice na razpolago samo za vojaštvo. Radi tega se tudi nisme ustavili v hotelu, ampak smo št isti večer zapustili mesto Napoli in se podali nazaj v Rim. Morali smo se podati nazaj v Rim, ct smo si hoteli ogledati Genovo, kai je bila naša želja in smo storil:' tako kljub vojni nevarnosti. Do-spevši v Rim smo si kar na kolodvoru naročili večerjo ter si takoj nato poiskali prostor na vlaku, ki je že čakal, da odpelje proti Genovi. Poslednjič smo se poslovili oc slavnega mesta — Rim, ki je bile tudi ob našem slovesu tako kra : sno razsvetljeno. Iz Rima dc Genove smo se vozili vso noč. Ta • vožnja je bila zelo utrudljiva. • ker je bila neznosna vročina, čeprav je bilo že 17. septembra, kaj- • ti Italija je tako bolj topla kakor i druge pokrajine v Evropi. Na i vlaku smo poslušali razburljive i pogovore in tolmačili smo si, da je temu vzrok bojazen pred voj-) no. Pogrešali pa smo prijaznih > Nemcev, s katerimi smo se vozi-t li v Napoli. Vse je bilo tuje in i vsak se je želel zatisniti oči in tu-, di nas je premagal spanec, i V naš kupe j je vstopil velik - moški in kar nekam bala sem se - ga, večkrat se je hotel z nami.po-i dati v pogovor, kljub temu, da je i bil elegantno oblečen, sem se ga 5 vseeno bala. Zadremali smo in , ko smo zavozili na postajo Pisa, 11 kjer je eno glavnih križišč, je ta -'naš sopotnik izstopil. Odahnili -! smo si. Naslednje jutro, ko smo J se prebudili sem pa opazila, da je izginil moj najlepši dežnik in a takoj sem krivila tega tujca, ker e nihče drugi ni bil z nami, torej - ga ni drugi odnesel kot on. Vse-i eno pa smo bili veseli, da nas ni ., obral še kaj več. a Zavozili smo na postajo v Ge-h novi, krasna postaja, najprej smo uzrli velik in krasen spome- - nik "Krištofa Kolumba," ki je - nekako 50 čevljev visok, kar ču-z dili smo se tako krasnemu delu. u Zdelo se nam je, da nas je, kot Amerikance, pozdravil. Takoj smo ga slikali, ker kaj takega se ne vidi vsak dan. Sprehajajoč se po mestu, smo se ustavili v restavraciji za čašico kave. Zelo smo bili začudeni, ko nas strežaj nagovori v čisti angleščini, kajti to je bil amerikanski Italijan, ki je imel že ene pet restavracij v New Yorku. Blagroval nas je, ker smo tako srečni, da se lahko vračamo v Ameriko. Povedal nam je, da tudi on, kot Ameri-kanec, že pripravlja vse potrebno za na pot, nazaj v New York, ker se je zbal vojne. Tu v Genovi, v svojem rojstnem kraju je mislil preživeti svoja stara leta, a večni strah pred vojno mu je vzel vse veselje do stalnega bivanja v Genovi. Tu smo bili prvič, kar smo se nahajali v Evropi, servirani po našem ameriškem načinu. Na mizo nam je postavil srebrno posodo s kavo in rekel: "Now help yourself," prinesel nam je še vsa-korstnih tort in smo se prvič na našem potovanju po Evropi, ime li prav po amerikansko pri zaj trku. Ko smo opazovali njegovo gibčnost in postrežljivost smo se takoj počutili kot, da sedimo v estavraciji kje v New Yorku in ie v Genovi, ker je bila tudi nje fova kavarna urejena prav po imerikanskem načinu. Povedali smo mu o dogodku na /laku in se je zelo začudil rekoč, ia je v Italiji strogo prepovedalo krasti in da so vsi, ki so spoznani kakšne tatvine, ravno tako kaznovani kot pravi zločinci. Ponudil se nam je, da nam shrani naše stvari, da si bomo mesto ahko komodno ogledali. V resnici nismo imeli namena ostati tu več kot en dan, ker smo hoteli v miru potovati in se čim prej idpraviti iz Italije. Dobili smo bus, ki nas je odpeljal po mestu, Najprej smo se ustavili pri veliki katedrali, čeprav smo videli že precej takih zgradb v Italiji, pa je vsaka po ?voji krasoti drugačna. Najbolj pa nas je zanimalo videti rojstno hišo Krištofa Kolumba. Pred hišo smo se ustavili in če bi ne bila sobota, bi si bili lahko ogle-iali tudi notranjščino, a tako pa smo se morali zadovoljiti z ogle-lom od zunaj. Hiša je še zelo lobro ohranjena in vsa poraščena z bršljinom. Nad vrati je napis "Krištof Kolumb" in letnice. Tudi to hišo smo slikali, da imamo vsaj spomin nato mesto. Genova je tudi eno glavnih pristanišč za potniški promet. V tem mestu je več različnih tovarn :er velik trg za ribe. Vozili smo se ob obali "Corso d'ltalia," kjer ie nam je nudil krasen razgled na pristanišče ter smo videli tuli velike parnike, ki so prihajali / to luko. Tudi mi smo si že želeli vkrcati se na parnik, a smo morali čakati na Normandie, Krasna je galerija Viktor ia Emanuelle III. ter cerkve An-nunziatto, S. Lorenzo. Krasen pogled se nam je nudil na "Piaza Aquaverdi in Palazzo Uifici Fi-nanziari," postaje Brignole, pred katero je velik in krasen vodomet in Marittima. Naše ogledovanje po mestu Genovi smo zaključili po Via Settembre, ki je zelo dolga ulica in s krasnimi stavbami. Toda pot nas je peljala v Genovo tudi zato, da si ogledamo najlepše pokopališči na svetu "Generale del Campo santo Di Staglieno," to je tisto pokopališče, katerega so nam že nemški potniki v Milanu priporočali, da si ga moramo ogledati. Je v resnici največje pokopališče. En del se nahaja na hribu in drugi pa v dolini. Tukaj smo videli spomenike, ki je bil eden krasne j ši od drugega in ki so vsi delo prvovrstnih umetnikov. Kaj takega se ne vidi1 niti v Ameriki, čeprav imamo tudi veliko krasnih spomenikov, a Genova presega vse. Videli smo tudi spomenik mestne beračice, ki je eden najkrasnejših, kajti ves svoj denar je volila za svoj spomenik. Tu stoji na "Die" velika so-ha, ki predstavlja beračico samo, v življenju. Dalje zopet lep spomenik, ki predstavlja joka- jočega moža ob grobu svoje žene, ki je narejen iz najboljšega marmorja in granita in še ne-broj drugih spomenikov, ki jih je nemogoče vseh opisati. To pokopališče je v resnici vredno si ogledati. Najbolj kar nas je tukaj zanimalo je bil museum in pa to pokopališče. Do pokopališča vodi 33 stopnjic, kar spominja na Kristusova leta. Tu bi ahko ostali kar ves dan in šli oci spomenika do spomenika in občudovali krasna dela, a ura se nam je približala in zapusti smo morali mesto Genevo. Iz Genove se pride kmalu na francosko mejo. Tu zopet nismo hoteli imeti sitnosti z denarjem. S pomočjo prijaznega re-stavranterja, ki nam je spravil naše stvari, smo si nakupili raznih spominkov, da smo tako potrošili italijanski denar, kajti pred bankami se je vse trlo potnikov, ki so vsi hiteli proti svojemu domu, misleč, da vsak čas izbruhne vojna. Ko smo si nakupili kar smo mislili, smo takoj odhiteli na kolodvor, kjer nas je že čakal vlak in kmalu smo odpeljali v Francijo. o Slovenski narodni muzej krepko napreduje Pravijo, da je človek že rojen z gotovimi nagnjenji k temu ali onemu, dobremu ali zlu in ta pri rojenost ga potem spremlja vse življenje. Jaz se tej teoriji pridružujem. Za vzgled imam naše ga vrlega rojaka. Matija Pogo relca, sedaj živečega v Minneso ti. Matija Pogorele je ena izmed tistih slovenskih, izjemnih korenin sedanje dobe, ki si je brez dvoma oskrbel, da njegovo ime ne bo nikdar zatemnilo, dokler se bodo čitale knjige in še potem ko ne bo nikjer nobenega prave ga Slovenca več, ko se bodo seda nje narodnosti v Ameriki preli le v eno samo narodnost in izginile v valovih amerikanizma.y Matija Pogorele je eden izmed tistih, redkih naših rojakov v Ameriki, ki mu je bila prirojena dalekoglednost, vpogled in zaupanje v jutri, v bodočnost. In te prirojenosti se je dosledno držal; je dosledno podzavestno in zavestno delal za nekaj in zbiral, kar še ni bilo in ni vedel kje bo, pa je vseeno zbiral in hranil za jutri, za bodočnost, za zgodovino ameriških Slovencev, s trdno ve ro v srcu, da nekje se bo že enkrat odprla prilika, da uveljavi svoje delo, svoj ideal — Slovenski narodni muzej. Naš rojak Matija Pogorele je bil dostikrat zasmehovan, žaljen od ljudi, ki nimajo smisla za stvari, ker je zbiral in hranil za Slovence podatke, kar ni storil nihče drugi v tako veliki meri tozadevno, kot on sam. Pomislite, 40 let je zbiral in hranil, vztrajno, z zaupanjem da bo enkrat njegova zbirka prišla do veljave. Nihče ga ni v to poveril; zamislil si je to sam in z lastno inici-jativo je šel na delo, zbral in ohranil je stvari, ki se danes ne dobe nikjer več, kot samo v njegovi bogati zbirki. S tem ni rečeno, da je bilo kdaj kaj zelo posebnega narejenega, kar je le on sam dobil in shranil, ne. Pač pa on je shranil stvari, ki so bile za tiste čase navadne, če ne splošno pa v. manjši meri; on je po svojem prirojenem nagnjenju stvari spravil na lastne stroške za zgodovino, drugi rojaki so pa sli-čne stvari sežgali na kupih sme ti. To je razlika in še prav velika, kdo ima smisel za bodočnost in kdo je nima. Na večer njegovega plodono-snega življenja se je končno osnoval na delniški seji Slovenskega doma, na St. Clair Ave., v < Clevelandu, O., meseca januarja letos, Slovenski narodni muzej, kateri bo sprejel v varstvo, za razkazovanje in pouk bodočim genei-acijam, celotno zbirko našega rojaka, Matije Pogorelca, njegovo 40-letno delo zbiranja v muzej spadajočih stvari. V Pogorelčevi zbirki so vsako- vrstne zanimive stvari, o katerih podrobneje ne bom danes razpravljal. Nanašajo se na vse naselbine Amerike, kjer so ali še žive Slovenci. Do sedaj je Slovenski narodni dom prejel že osem velikih zabojev zbirke Matije Pogorelca in najmanj še toliko v kratkem sledi, v Musej spadajoče zbirke. Tozadevno sem že prejel obvestilo, da je zopet f ena zbirka iz ene hiše v Minne-soti zložena v zaboje in pripravljena za odposlati v Cleveland. Torej, že Pogorelčeva zbirka sama je majhen muzej, ki je splošnega, narodnega pomena. Kdor ima trdno vero in zaupanje, navadno tudi doseže svoj cilj, če že ne v celoti pa vsaj deloma. Tudi v oziru Muzeja se je končno izpolnila želja Matije Pogorelca. Poslana zbirka in kar še pride je tudi stala precej denarja br. Pogorelca, ker enkrat je moral vse kupiti, le tu pa tam je dobil od drugih manjše prispevke za spraviti in potem pa, da je imel shranjeno vsoto dolgo dobo. Za enkrat ne morem drugega reči, kot da smo vsi Slovenci dolžni br. Pogorelcu se iskreno zahvaliti, ker nas je vse s svojim bistrimi razumom tako častno rešil pogina pozabe in nam obrnil zgodovino v obliki najstarejših slovenskih listov, revij, knjig, zapiskov, slik in drugih stvari, ki bodo v Muzeju služile generacijam kot ogledalo na naše celokupno delo in prizadevanje pionirskih let slovenskega priseljenca v Ameriki. Poleg br. Pogorelca zbirke je Slovenski narodni muzej do sedaj prejel večje ali manjše prispevke raznih zanimivosti tudi od Slovenske Narodne Podporne •Jednote; Jugoslovanske Katoliške Jednote; Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze; Ameriško Jugoslovanske Tiskovne Družbe (Enakopravnost); Anton J-Terbovec, urednik Nove Dobe; Mirko G. Kuhel, od pevskega zbora "Slovan," Chicago, 111.; Jos-t'ograjc; Jos. Skuk; Mike Romih in Mrs. Frances Samsa-Er-žen. Slovenska Narodna čitalnica v Clevelandu pa je sklenila na seji v oktobru, da tudi prepusti vse letnike ameriških slovenskih listov v Muzej, kolikor jih imajo na roki. To je že precej lep uspeh za začetek, vsaj po mojem mnenju. Upam pa, da se bodo v kratkem odzvale še vse druge organizacije in poslale svoje prispevke v Muzej, kot tudi številni naši rojaki, ki imajo nekateri prav lepe in bogate zbirke doma, pa do sedaj še lepo molčijo, upam, da bodo v doglednem času kaj prisps-vali. Apeliram še enkrat na vse ameriške Slovenoe, kateri imate starine zbrane doma, prepustite jih v Muzej sedaj! Ne odlašajte-Poglejte takoj na podstrešje ali pritličje v stare skrinje, kjer boste morda našli kaj primernega za v Muzej, kot: slike, knjige* slovenske ameriške liste, revije> programe, zapisnike organizacij od konvencij in društev, razne druge predmete, ki imajo vez z lašimi ljudmi v Ameriki. Zbirka ne bo nikoli prevelika, amp^ čimveč prispevate, popolnejša bo. Slovenske narodne domove P° naselbinah prosim da bi posla}1 slike stavb in programe priredi' tev, ki jih je Dom ob raznih Vrl' likah podal. Pošljite svojo zbn; ko na naslov: Slovenski Narod"1 Dom, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Za Prosvetni klub S. N. Dom*-Erazem Gorshe, tajmK' -o-- IZ PRIMORJA —Staro Sedlo. Karabinerji iščejo 18-letnega Josipa Di L611^ da iz Rezije, ki je skupno z 0' " tom Antonom Di Lenardom, s rim 60 let, ukradel iz zadrug mlekarne 60 kg surovega mas —Sv. Križ pri Trstu. "t trž. sodiščem je bil obsojen gilij Košuta na 1 mesec z»P ^ in 350 lir den. kazni, ker je ^ tel odnesti iz ladjedelnice v žiču nekaj bakra. Na potu v Napoli, Genovo — je Italija II Vlak iz Rima je bil napolnjen n; z izletniki, posebno mnogo je bi- je lo Nemcev. V vsakem vozu je bi- k; lo slišati nemško govorico, tudi n v našem kupeju so sedeli Nemci, ti bili so srednje starosti, katere pot p je tudi vodila v Napoli. Bili so č. zelo zgovorni in se z nami šalili s' na vse načine, seveda v nemškem jeziku in nas izpraševali kako se v ena ali druga stvar reče po an- s gleško in ko so hoteli oni ponav- s ljati besede za nami, se nam je C zdelo kakor, da si bodo jezik po- I lomili ali, da se bodo zadavili, sa- r mim sebi so se videli smešni. Ta- t ko smo si v pogovoru krajšali j čas. Ko smo se oddaljevali od Rima ^ smo opazili razvaline velikanske j palače. Pripovedovali so nam, da 1 je bila to palača Neronove mate- i re Agripe. Videli smo številne ] zgradbe katere je Mussolini j ] zgradil za italijanske brezposel- ' ne, ker tukaj ni dovoljeno pro- ] sjačiti po ulicah in vogalih, kajti za vse take ljudi je preskrblje- ; no. Tu v teh domovih imajo vsega kar potrebujejo in radi tega so omenjeni Nemci povzdigovali Mussolinijevo gospodarstvo, do neba. Tako navdušeno so govorili o Italiji, da smo se kar čudili ■ kako more Nemec tako ceniti Ita-: lijana. Končno pa tudi ni nič : čudnega, saj so Italijani njihovi - zavezniki ter že dobro vedo kje ) jih čevelj žuli. I Povelali so nam tudi, da so vladni uradniki in da morajo - vsak teden dati eno dnevno plačo - za vladne svrhe in tudi nadurno - delo morajo opravljati, zakar pa ) ne dobe nobene plače. Vendar pa t se ne pritožujejo, ker to gre vse za korist "Reicha." Tudi mi bi 1 bili lahko kakšno prav iz srca - pripomnili, a smo se zadržali, ker smo bili tujci in je bilo najpa- - metneje, da smo tiste pripombe 0 ohranili zase. i je leta 1224 ustanovil Friderick E II. univerzo, ki je še danes in ima £ nad 5,000 slušateljev. V Napoli i je tudi največja izdelovalnica ma- t karonov, kar je pač glavna hra-na Italjanov. V tem mestu so ; tudi številne tovarne za svilo, ] porcelan, kemične izdelke, toba- ■ čne izdelke, perfume, razne in- : strumente itd. Od tu exportirajo največ sla- ■ vna vina, olivno olje, perfum, sladkor in kavo. Napoli je že staro mesto in so ga poznali še Grki pod imenom Neapolis, toda Italjani so ga po svoje prekrstili na kratko Napoli. Slavni Garibaldi je poklonil to mesto Italijanom. Mesto šteje 855,000. Zelo nas je .zanimala goreča gora Vezuv, kjer noč in dan švigajo plameni iz vrha gore, kar bala bi se tukaj stalno nastaniti, vedno bi si prestavljala strašni ! pogin Pompejev. Vezuv zavzema kakih 400 kvadratnih milj. ■ Ta ognjenik so raziskavah že ■ mnogi učenjaki in so pridobili • precej novih stvari za kemijo. - Mnogo smo že čitali o Vezuvu in - zato nas je gnala želja v to me-i sto, da si to znamenito goro tudi i na .lastne oči ogledamo, za kar ) na prav gotovo ne bo nikdar žal - te poti. "Kajti če Winnetou in njegovemu tovarišu ni uspelo, da bi se jim izmuznila črez Rio Grande, tudi Apači ne morejo vedeti, da so Komanči že tako blizu. Izne-nadili jih bodo torej še vkljub temu." «Hm —! Ni čisto slaba, ta vaša misel! Pa za Winnetoua se le bojim, iče so se zbrali ob Elm Creeku, če torej niso več raztreseni po planoti, jim bo težko u-šel." "Ga pač čaka huda smrt, če ga primejo?" "Najstrašnejša! Ne bodo ga koj ubili ali pa morebiti mučili, dokler so na bojnem pohodu. Winnetou ujet — to bi bil za Romance dogodek, ki bi ga morali naj slavne je, to je, kar moč krvavo obhajati. Spravili bi ga v varstvu močne straže domov v svojo vas. Tam bi ga redili in pitali, da bi bil močen in krepek. Vsako željo bi mu izpolnili, le svobode bi mu ne dali. Motite se pa, če mislite, da bi ga pitali iz same ljubezni! O ne! Ujetnik, ki je obsojen na kol, mora biti močen in zdrav, da čim dalje prenaša muke. Kajti povem vam Winnetou bi moral na kolu umreti, pa ne v eni uri, ne v enem dnevu. S pravo znanstveno previdnostjo bi ga mu%li in mrcvarili, dnevi bi minili, preden bi umrl. Taka smrt se spodobi za velikega poglavarja in junaka, kakršen je Winnetou. Prepričan sem, da bi med vsemi temi mukami niti trenil ne, le svoje rabeljne bi zasramoval in se jim smejal. Res se bojim za njega in življenje bi tvegal, da bi ga rešil. Upam pa, da ga še nimajo in da ga tudi nikdar ne bodo imeli. Ko-mančem je Winnetou že še kos." "Zakaj pa ste krenili proti jugu?" je vprašal Lange. "Ker bi rad obiskal svojega Prijatelja, ki ima ob Elm Creeku farmo. Južno odtod leži. Morebiti zvemo od njega, kako je na meji. In tudi prenočili bomo-pri njem." "Nas bo vzel pod streho?" "Čisto samo po sebi umljivo! Saj sem dejal, da je moj dober prijatelj! Ranchero je, farmer bi rekli v severnih državah, veleposestnik. Mehikanec je in čistokrven Španec po rodu. Enega ,njegovih dedov so nekoč in ne-kje naredili za viteza, zato si tudi sam še daje ponosni naslov caballero, vitez. In svojemu ran-chu — posestvu — je dal doneče ime estancia del caballero. ^ Ime pa mu je senor Atanasio. Old Deathovo razlaganje nam je poživilo lene ude. K vitezu smo šli v goste —. Vsekakor redka prilika v tej žalostni deželi! Poganjali smo konje. Pa ni mnogo pomagalo. Do kolen se's jim je ugrezalo v pesek. i K sreči pa smo najhujše že , prestali. Peska je bilo kmalu vse . manj in ob štirih so nas pozdra- : vili prvi šopi zelene trave, šopi . so se strnili v ploskve in te v travnike. Bili smo na preriji. Hlapci na konjih — vaquero jim pravi Španec, Ičar je isto kakor cowboy na farmah severnih držav — so pasli številne črede konj, govede in drobnice. Naši konji so oživeli, sami so stopili hitreje. Zagledali smo drevje, Zidovje se je zabelilo med zelenjem. "Tamle je estancia del caballero," je pravil Old Death. "Čisto posebna stavba. Prava trdnjava je. Kar je tudi potrebno v teh nevarnih in nemirnih krajih." Pojezdili smo bliže. "Za dva moža visok zid smo zagledali, globok, trenutno suh obrambni jarek ga je obdajal. Mest je peljal črez njega k visokim, močnim vratom. Za zidom ®e je dvigala kubična stavba v dveh nadstropjih. Vsako višje Nadstropje je odstopalo od roka nižjega za nekaj korakov, krog vsakega nalstropja je potekala galerija, pokrita z belo platneno streho. Zidovje je bilo pobeljeno, tudi platno je bilo belo. Stavba, ležeča v žarkem solncu, je bila daleč vidna. Oken in vrat ni bilo nikjer. Šele ko smo obstali pred jarkom, smo opazili strelnim linam podobne odprtine, ki so menda služile za okna. "Lepa palača!" se je režal Old Death. "Prava trdnjava! Čudili se bodete, ko jo bodete videli od znotraj! Rad bi videl indijanskega poglavarja, ki bi si do-mišljeval, da bo trdnjavo zavzel !" Pojezdili smo črez most in k vratom. Zvonec je visel ob vratih, velik ko buča. Old Death je potegnil za vrv. Zazvonilo je, da se je gotovo pol ure daleč čulo. Pod zvoncem je bila v vratih linica. V njej se je na Old Deathovo zvonenje pojavil zakrivljen indijanski nos in dvoje debelih ustnic. Nekdo je po špansko vprašal: "Kdo je?" "Prijatelji!" je odgovoril Old Death. "Ali je senor caballero doma ?" Nos in usta sta izginila, dvoje črnih oči se je zableščalo v linici in glas je povedal: "Kako veselje! Senor Death! Vam bom seveda koj odprl! Pridite, senores! Nemudoma vas prijavim." Zapah je zaropotal, vrata so se odprla, pojezdili smo na dvorišče. Vratatr je bil Indijanec, debel in rejen, ves v belo oblečen, eden izmed takozvanih Indios fi-deles, pokristjanjenih Indijancev, ki so se sprijaznili s civilizacijo. Zaprl je za nami vrata, se globoko priklonil, dostojanstveno stopil po dvorišču in potegnil za vrv, ki je visela ob golem zidu poslopja. Ko sem stal pred to sliko sem se živo spominjal kako je bilo takrat, ko je tedanji ljubljanski škof, dr. A. B. Jeglič, vabil Slovence, da se pridružijo temu slovesnemu romanju, ki je bilo tedaj prvo in dosedaj, edino te vrste. Z veseljem in velikim zanimanjem smo čitali njegovo vabilo, gledali priprave in zrli tisti romarski vlak, ki je brzel mimo nas po južni železnici. Oh, kako so srečni!, smo dejali, ko smo gledali za odhajajočim vlakom. O tem romanju, ki je bil zgodovinski pojav našega naroda, ter je dvignil več zanimanja kot pa vsa druga romanja, bodisi v Rim ali pa Lurd, sem tedaj razmišljal tudi jaz, ki, ne vem kaj bi dal, da bi se jim pridružil. Fantastično sem razmišljal, kako bi dobil denar, kako ga zaslužil, kdo posodil. Pa vse je bila pač le želja, ki je bila kot prazna pena, brez vsakega upanja. Iz naše preserske župnije se je udeležil tega romanja samo eden in sicer Janez Suhadol-nik, po domače Mežnarjev, kateremu smo radi njegove na samoti stoječe hišice in njegovega bogoljubnega življenja rekli "Puščavnik." Samo on se je odzval temu vabilu, da skupno z romarji poroma v Sveto deželo. Preserje, ki ima v raznih vaseh širne župnije dosti prav bogatih posestnikov ter so imeli nekateri pod palcem lepe tisočake; toda se ni razen Janeza nihče odzval. Škoda denarja in pa tudi časa ni zdaj na jesen. Tako so modrovali in odklonili. Prav kakor tisti povabljenci v Evangeliju, štiri leta pozneje so pa šli tisočaki in čas: Vse je vojna vzela! Janez je bil pa čisto drugač- nih misli, dasi ni bil noben posestnik in nikakršen bogataš, pa je to povabilo kar takoj sprejel. V svojih mladih letih je kot čevljar pridno delal in štedil, da si je potem kupil na zapadni strani Preserja, nekako med Kamnikom in Preser-jem, skoro pust kos zemlje, kjer je bilo več kamenja kot pa zemlje in tega kosa se je potepi Janez lotil, ter ga spremenil v lep vrtič. Z trudom in znojem je kopal kamenje, vozil in nosil zemljo odkoder je pač mogel in je bilo mogoče. Potem si je postavil pa hišico; kajpada, tudi sam. Ko je kopal med kamenjem, da si napravi klet pod hišico, pa najde studenec, ki je bil za ondotno okolico, ki je že kraška, prav izreden pojav. Tako je Janez, ki je vedno pridno delal pa hranil, pri tem pa gotovo vsako jutro premeril kake četrt ure dolgo pot do župne cerkve sv. Vida, kjer je bil pri sv. maši. Ko je prišlo škofovo vabilo za v Sveto deželo, je Janez rekel: Če je božja volja pa grem. Večkrat sem Janeza obiskal in se divil njegovi skromnosti. Prvo nedeljo potem ko se je vrnil iz Svete dežele, sem jo ubral takoj po krščanskem nauku k Janezu, mu čestital ter mu stavil ducate vprašanj: Kako je v Sveti deželi, kako je bilo na potovanju, kaj je videl, itd. In Janez dobričina, da mi postreže, prinese prgišče suhih hrušk in krhljev; to je bil njegov pridelek, pa me s tem pogosti, nato je pa pričel praviti: Kako je bilo v Jeruzalemu, v Betlehe-mu, Nazaretu ter po drugih krajih; za nameček mi je pa dal podobico iz Betlehema, ter par vršičkov ciprese iz Oljske gore. Noč me je dohitela pri tem vasovanju, ko sem poslušal Janeza ter ga blagroval za srečo. sem gledal sliko slovenskih romarjev, sem na sliki brž poiskal Janeza ter ga uzrl med romarji, ko z blaženim na-smehljajem zre, kot bi mi hotel reči: Vidiš, zdaj so se pa tudi tebi izpolnile tvoje želje in si videl Jeruzalem, o katerem si me toliko povpraševal. Ali ni res lepo tukaj? častno je Janez zastopal presersko župnijo na tem romanju in boljšega zastopnika kot je bil on, Preserje ni moglo dati. Janez pa zato ni bil ni enkrat lačen, ko je potrošil denar za to romanje. Nad 90 let je čil in zdrav dočakal, potem ga je pa Bog poklical v nebeški Jeruzalem in ljudje so rekli: če Janez puščavnik ni svetnik, potem ne bo noben iz Preserja. Njegova z trudom zgrajena hišica je po njegovi smrti pogorela, ker nihče menda ni bil vreden, da bi živel tam, kjer je molil Janez; studenec pa, ki ga je on našel, je po tem požaru prenehal, ker je bil pač le Janezu namenjen. Tako sem Janeza, mojega starega znanca srečal na sliki v gostišču sv. Družine, ter se ga z hvaležnostjo v srcu spominjal, ko mi je ves srečen pripovedoval o Sveti deželi, ter me še bolj navdušil zanjo. (Janez Suhadolnik je bil stric dobro poznanega Frank Suhadolnika, ki ima v Clevelandu trgovino z čevlji.) Tisti večer sem še enkrat stopil na streho gostišča, ter kakor prvi večer, zrl na Jeruzalem, da si ga tudi v nočni veličini vtisnem v srce, potem pa sem uredil stvari za odhod. Rano zjutraj pa sem se poslovil v cerkvi Božjega groba, takoj po zajtrku pa sem se z dr. Alek-sičem odpeljal z avtobusom proti Galileji, domovini Gospodovi ter domovini apostolov. Težko je bilo se posloviti od tega. najbolj,.imenitnega mesta "Pojdimo!" je pravil Old Death, "časa imamo še dovolj, preden nas senor caballero sprejme. Poglejmo si stavbo!" Poslopje je stalo na širokem dvorišču, poraščenem s travo. Jezdili smo okrog obsežne kubične stavbe, pa nismo videli druga ko golo, belo zidovje, nikjer nobenih vrat in ne oken. Le strelne line so zijale v stenah. Res čudili smo se. Lange je vprašal: "Kako pa se pride v hišo, če ni nobenih vrat?" "Bodete takoj videli!" je pravil Old Death. črez ograjo galerije v prvem nadstropju se je nagnil človek. Ko nas je zagledal, je koj izginil. Ozke, lestvi podobne stopnice so se pomolile z galerije. Zlezli smo po njih. Pa zmotili smo se, ko smo mislili, da bodo vsaj v prvem nadstropju vrata. Spet sam gol zil! Na galeriji drugega nadstropja je spet stal človek in nam pomolil stopnice v prvo nadstropje. Zlezli smo še za nadstropje više. In nazadnje smo stali na "strehi" hiše, na ravni ploščadi, pokriti s cinkovo pločevino. Sredi ploščadi jo bila štirikotna luknja in v njej so bile stopnice. "Tako so zidali že pred sto leti Indijanci v južnih državah svoje pueble," je razlagal Old Death. "Nihče ne more na dvo- ■ rišče. In če se tudi kedaj sovražniku posrečilo, da preleze obzi- ■ dje, — stoji pred stavbo, ki ni-• ma nobenih vrat. In gorje Indi- - jancem, ki bi poskusili priti na i galerijo! Senor Atanasio ima - krog dvajset vaquerov in peonov — služabnikov —, ki so vsi dobro oboroženi. Skozi strelne li- ) nice dosežejo vsakega napadalca, i sami pa so popolnoma varni. Sto . in sto Indijancev bi padlo, pre- - den bi prvi prišel črez zid in na i dvorišče. Na galerijo pa vobče j ni mogoče priti. Senor caballe-3 ro je že marsikatero obleganje - srečno prestal in marsikateri n,a-, pad zmagovito odbil." Neioyorski državni pravdnih Thomas Deivey je kupil hišo v bližini Rooseveltovega posestva. Mnogo se govori, da bo Dewey predsedniški kandidat republikanske stranke drugo leto. Nizozemski parnih je v bližini domače obale zadel na plavajočo mino, hi je ladjo močno poškodovala. Dva mornarja sta. bila ubita, tri pogrešajo in pet, jih j a bilo težko ranjenih. kar sem jih jaz še videl, le misel, da grem še k Genezareške-mu jezeru, da bom videl Kano in da si bom ogledal še Naza-ret, mi je nekako ublažila slovo od Jeruzalema. Predno je avtobus dospel do točke, kjer Jeruzalem izgine izpred oči, mi pravi dr. Aleksič: "Zdaj si ga nazadnje oglejte,!" Ozrem se še enkrat, potem pa: Z Bogom, Jeruzalem,! . . . Na poti v Galilejo — Geneza-reško jezero — V Kafamau-mu — Na gori blagrov — Na bregu Genezareškega jezera — V Kani galilejski. Avtous je drvel po lepi gladki cesti proti severu; med potjo pa sem zrl skozi okno ter gledal zanimivo okolico. Dr. Aleksič, kateremu so bili kraji že znani, mi je razkazoval ter razlagal pomen in znamenitost krajev, ki so važni nekateri iz Starega, drugi zopet iz Novega zakona. Tak važen kraj je Teli el Ful, nekdanja svetopisemska Gabaa, domovina in prestolica prvega izraelskega kralja Savla. Ko se peljemo nekaj časa, mi dr. Aleksič pokaže malo vas El Bire, kjer sta po izročilu preblažena Devica Marija in sv. Jožef pogrešila dvanajst-letnega Jezusa, ki je ostal v templju. Ko mi dr. Aleksič razkazuje iz avtobusa še razne druge kraje, mi pokaže kraj, kjer so razbojniki napadli nekega anglikanskega škofa ter ga oropali. Pri tem, ko sem gledal oni kraj, me je malo zaskrbelo; kaj če se tudi meni pripeti kaj enakega? Zelo neprijetno bi bilo, če bi tudi mene obrali tu v Palestini. Pa sem se kar kmalu pomiril z mislijo: Bo že Bog pomagal, da tudi jaz ne padem v roke razbojnikov. Sicer pa dandanes človek ni skoro nikjer več varen pred roparji, ki niso samo v Palestini, pač pa jih je dosti tudi v bogati in kulturni Ameriki. Sredi dneva ti stopi v banko ali trgovino moderen razbojnik, ti nastavi samokres, potem pa sledi kratko povelje: Roke kvišku!, pa te obere. Torej ni dosti razlike med palestinskimi razbojniki, ki se še skrivajo po skalnih jamah, potem pa med ameriškimi band*i, ki hodijo po cesti kakor "gentlemani," dokler ne najdejo primernega kraja za plen. Avtobus zapusti gorato in kamenito Judejo ter pridemo v Samarijo, nato v Nablus, za katerim se v ozadju dviga gora Garizim. Na to goro je Sama-rijanka pri Jakobovem studencu v pogovoru z Jezusom pokazala rekoč: "Naši očetje so molili na tej gori, a vi pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer ga je treba moliti." Jezus ji pravi : "Žena, veruj mi, da pride ura, ko ne bbste Očeta molili ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Pride ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci Očeta, molili v duhu in resnici." Nekako sredi pota med Na-blusom in Ezdrelonsko planjavo mi dr. Aleksič pokaže kraj, kjer so nekoč pasli črede svojega očeta, sinovi očaka Jakoba, h katerim je poslal svojega ljubljenca, nedolžnega Jožefa, da malo pogleda za brati, kako kaj pasejo. Tu so pa bratje sklenili zaroto zoper svojega brata, ga najprvo vrgli v star vodnjak, ko so pa prišli mimo egiptovski trgovci, so se bratje le premislili, ter jim prodali nedolžnega Jožefa in ti so ga potem odvedli s seboj v Egipt kjer se je pa Jožef povspel do najvišje časti. (Dalje prihodnjič) IZ DOMOVINE avto, naložen s 6,000 kilogramov gramoza. Avto je bil last avto-prevoznika Berdana iz Studencev pri Mariboru, šofiral pa ga je Mirko Glinik iz Studencev. Avto se je peljal z normalno zmerno brzino. V Spodnjih Poljčanah je po vaški poti na banovinsko cesto pridrvel na motorju 20-letni Jožef Majhe-nič ter se v trenutku znašel pod tovornim avtomobilom, katerega se zaradi prevelike brzine, ni mogel izogniti. Zaletel se je naravnost v avto ter padel pred njim na cesto. Šofer avtomobila je nategnil vse zavore, tfen-dar se težko vozilo ni moglo ustaviti na mestu, pač pa je zdrsnilo s ceste v bližnjo koruzno njivo. Na tleh ležeči Maj-henič se je z duhaprisotnostjo rešil gotove smrti. Prijel se je z obema rokama z vso silo za sprednji odbijač ter se tako obvaroval , da ga kolesa niso stisnila, dasi je dobil desno nogo pod sprednje levo kolo, ki mu je zdrobilo koleno. Majhe-niča so prepeljali v mariborsko bolnišnico. —Otrok—živa baklja. Strašne smrti je umrlo petletno dekletce v mariborski bolnišnici. Mala Anica Ornik iz Bistrice je prišla v svinsko kuhinjo, v kateri je pod kotlom gorelo, vratca ognjišča pa so bila odrta. Dekletce je prišlo preblizu kotla, plamen je siknil skozi vratca ter ji zažgal obleko. Preplašen je otrok pobegnil na dvorišče ter dirjal na okrog, tako da so se plameni zaradi tega še bolj razpihali. Vsa obleka ji je bila v plamenih, ko so prihiteli ljudje na pomoč ter ji goreče cunje strgali s telesa. Bila je takoj prepeljana v mariborsko bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati ter je revica na posledicah kmalu umrla. —S kosami so ju napadli. V Marija gradcu nad Laškem so neznanci napadli 24-letnega delavca Terška Franca in 25-let-nega posestniškega sina Čre-pinška Mihaela iz Laškega. V noči so planili nanju in ju pretepli s kosami. Crepinšek je dobil globoke rane na desni roki in na vratu ter glavi, Ter-šek pa po levem košu in levi roki. Oba so pripeljali v celjsko bolnišnico. Zadevo preiskujejo orožniki, ki so krivcem na sledu. —Uho mu je odgriznil. Kovač Steva Trenk v Subotici se je spri z nekim 73-letnim kmetom. Iz prepira se je rodil pretep, v katerem pa je starec pokazal nenavadno moč in spretnost. To je Trenka, ki mu je že slaba predla, tako razjezilo, da je starcu odgriznil uho. Starca so prepeljali v bolnišnico. Trenka pa zaprli. MALI OGLASI V najem se odda stanovanje obstoječe iz 6 sob (3 zgoraj in 3 spodaj) kopalnica in furnez na 1084 E. 64th St. in vogal Glass Ave. Vprašajte na 1164 Norwood Rd. zadaj. _(267) Naprodaj je beauty shoppe, k o m p 1 e t n o opremljen, z dobrim prometom. Se proda radi odhoda iz mesta. Vprašajte na 6724 St. Clair Ave., ali pokličite HEnderson 4181. (267) Odda se spremljena spalna soba; toplota in kopalnica. Poizve se na 918 E. 76th St. (267) —Z motorjem pod 6,000 ki-gramov gramoza. Razburljiva in huda prometna nesreča se je pripetila na banovinski cesti med Poljčanami in Studenica-mi. Po cesti je peljal tovorni x V najem se dajo 3 sobe; kopališče in garaža. Vpraša se na 6424 Spilker Ave. (267) Domača debela repa za ribati, se dobi pri Matt Mav-ko, Dock Rd., Madison, Ohio, če pišete karto, vam pripeljemo na dom. Dobi se tudi pri Frank Žnidaršiču, 724 E. 157 St. (265) JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU .WINNETOU PO nemikem Ixviralk« K. M*y» v red. Neprestano se je opravičeval; kdor mu je hotel verjeti, mu je pripovedoval, da njega posestvo dosti ne briga, pač pa se je podal željam svoje umrle sestre. Izjavil je, da za sebe ne bo porabil niti enega franka. dobila od Chanlouineau," je govoril povsod in tako žalil spomin svoje sestre, kot jo je sramotil, dokler je bila še živa. Toda kmalu potem je naenkrat spremenil svoje mnenje. Ne samo, da je sprejel posestvo, pač pa se mu silno mudilo, da pridejo vse tozadevne listine (ROMAN) (Dalje prihodnjič.) žuželka, let je napravila mnogo škode v južni Kaliforniji. Razume se, da jo vidite na sliki v povečani obliki. Poljski Nemci, ki se morajo javiti k vojaški službi v nemški armadi, če bi bila zmagala Poljska, bi šli v poljsko armado. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Še se dobi prve vrste GROZDJE MOŠT! in sodi po nizki ceni TED M AN DEL 20171 Nicholas Ave. vogal E. 200th St. Tel. KEnmore 3445 Robert McDaniels in Kelvin Baxter, ki sta bila z letalom v zraku nad Muncie, Ind. neprestano 22 dni, ali 535 ur in 1>9 minut. Slikana sta bila takoj, ko sta pristala nai tleh. MAR-RET COAL CO. 1261 Marquette BdENdicott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! Prank J. Clmperman A. M. Klemencic, Sec'y Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEndersop 2978__ MAYTAG PRALNI STROJ lluminast čeber; po znižanih cenah. Prenovljene Maytag pralne stroje dobite od $29.95 naprej. Med ujetniki, ki jih je zajela Nemčija na Poljskem, je tudi ta žena, ki se je borila pri obrambi Varšave ob strani moških. NORWOOD APPLIANCE and FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. Bivši angleški mornariški minister, Lord Cooper, ki je resigniral v protest pakta v Monakovem, je prišel s svojo ženo v Zed. države, kjer bo imel več predavanj. Za čast in poštenje (ROMAN) I ves upehan, pokrit s penami in brez jezdeca. Kaj se je zgodilo z gospodarjem? Takoj so vpeljali preiskavo. Vso noč je tavalo dvajset mož z bakljami v rokah po šumah ter klicali na ves glas po gospodarju. Minilo je pet dni in so iskanje za zginulim vojvodo že opustili, ko pride nekega jutra mlad pastir v grad, ki je povedal, da je odkril v globočini prepada krvavo in razbito truplo vojvode Sairmeuse. i Neumljivo se je zdelo ljudem, ■ da bi tako izurjen jezdec se mo- ■ gel ponesrečiti. Kaj če se je pri-- letil umor? Prihodnji teden je Jean Lacheneur zapustil okolico. Obnašanje tega čudnega moža j je bila izredno. Ko je umrla Ma-v rie-Anne je sprva zavrnil njeno dedščino. , "Jaz ne želim ničesar, kar je j Lacheneur, obglavljen. I' Chanlouineau, ustreljen. ] Marie-Anne, zastrupljena. Chupin, izdajalec, umorjen. Markiz . Courtornieu je sicer še živel, toda smrt bi bila usmiljenje, če bi ga dosegla, v primeru z življenjem, ki ga je imel. Odkar je hči odpotovala v Pa- , riz, sta skrbela zanj dva služabnika, ki se nista dosti brigala za gospoda. Kadar sta hotela iti ven, tedaj sta ga enostavno zaprla ne v njegovo sobo, pač pa v klet, da se ne bi slišalo njegovo divanje in preklinjanje. In če so ljudje mislili, da bo ^vojvoda Sairmeuse izbegnil