Hitra cesta: da Laščani ne bi izpadli telebani Kam z poslanci? 0\ ST. 76 ■ LETO 63 - CELJE, 26.9.2008 ■ CENA 1,25 EUR Mercator ©meOso" ©sDO® Opekamlik« 9. Celi«, tt 03/426 $0 00 čemak, 2. oktober od 16.30 od lS.ao ure UŽrnCARIJE / Jesenske pripovedi kostanjčka Tinčka in zelodAa Tonika sobota, 4. oktober od 9. do 13. ure DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Odgovorna uredrnca M Ta^iAiaCvirr I Bi ka-na^db I a s ti Tožba in pritožbe zaradi dvorca Lanovi J^^ Želite, da so vaša okna bolj f\ varna in hkrati vaš prostor y/^ [ i \ I prezračevan tudi ko so zaprta? / CELJE (prezračevalni sistem GECCO) ' Mik d.O.o . Celjska cesta 55. 3212 Vojnik 080 12 24 www.mik-ce.si Celje LjutHjjna; Mant^r.VurtHa Sobota'Izo'd , Nc>j Gonca Kran; Novoniesio Sodelovanje dveh generacij IIP^OGODKI NOVI TEDNIK Iß.. URŠKA SEUŠNIK UVODNIK Tiste nedelje v leh dneh prihajajo v ospredje nekatere moje »podobe» iz preteklosti. Nasmejanega, skoraj manekensko umazanega Antona Ropa. kije mai-ce pred državnozborskimi volitvami leta 2004 v spremstva vodilnih prikorakal iz jame v velenjskem premogovnika. Po hodnika so jim za trenutek zastali koraki, da so fotoreporteri Inžje ajeU dober položaj. Prešerno dobre volje. v napol razpeti rudarski unf/br-mi, je odgovarjal na vprašanja novinarjev. nič n? bilo prepovedano. In potem je prišla nedelja zv^er, ko je Rop deloval koi poparjen pastirček. Pa ne mislim na Kekai, temveč na Blažeta, tistega iz Pastircev. Potem kot vedno urejenega Janeza Janše, ki je julija skrbno prislahnil težavam, s katerimi se bodo spopadli lastniki gozdov na Gomj^rajskem, samozavestna pripovedoval, kjjko bo država naslednjih nekaj let odpmvljala posledice neurja. tolnžil nesrečne ljudi, nerodni novinarki z nasmeškom pobral kuli (še vedno ga hranim) in se potem v svojem stilu in slogu odpeljal. In potem je prišla nedelja zvečer, ko je Janša kot kisla kumarica hodil naokrog, mrkega obraza tn skoraj solznih oči govoril o enakih glasovih in mobUizanji levice, pozabil ni niti medijev. Vmes so se seveda zgodili Še drugi zmagovala in pora-žeruii. Vemo, da kdßr ne zna prenesti poraza, ne zasluži zmage. No, letošnji se niso najboljše odrezali Razočaranje pri nekaterih, sploh posameznih kandidatih, smo lahko skoraj otipali. Neuradni zmagovalci letos so bili, kar ni nič čudnega, saj zmaga Še danes ni zacementirana, dovolj velikodušni in govorili, da je treba počakati. Vendarle se je dalo tudi veselje skoraj otipati. Na splošno pa velja, da bo, ko bomo preživeli vse povoUlne Šoke, nastopil čas za delo. Kogarkoli smo te obkrožiU rm glasovnicah, kakršnakoli bo koalicija aä kdorkoli bo mandatar^ od rvjve vlade in tudi izvoljenih poslancev pričakujemo, dabo v prihodnosti bolje, kot je bilo doslej. Mimogrede, zelo verjetno bo prišla nedelja zvečer ludi za Boruta Pahorja. Seveda, če bo ^preživel« zahteve po porwvi-tvi volitev in ponedeljek, ki prihaja. Zeleni vozni parki Včeraj |e bil v celjskem Naiodnem domu posvet o dlte^ nalivnih gorivih in pogonih v slovenskih voznih parkih. Gre za triletni mednarodni projekt SU:GRE. Namen projekta je promocija voznih parkov na alternativna goriva. Eva Stare Iz podjetja Alianta, ki je tudi nosQec projek(a SU:GRE v Sloveniji, je predstavila biogoriva» za katera pravi, da so oproščena davkov, da za nfih obstajajo domači viri in da se z uporabo le-teh predvsem zmanjšujejo emisije. Obstajajo tudi pomanjkljivosti, kot je premalo bencinskih črpalk s to ponudbo, tudi ponudba vozil je omejena, pri čemer imajo la vozila višjo začetno ceno, Da je problem z naraščanjem prometa vse večji, ni posebna novost, težava je tudi pomanjkanje parkirišč, pa tudi avtobusni prevoz je vse manj konkurenčen osebnemu. iVIi-ran G^ršek je predstavni celovito prometno politiko v Celju, ki zajema uvedbo javDega mestnega prometa z uvedbo kratkih prog in uvedbo enotne cene, izgradnjo celovite kolesarske steze v navezi s sosednjimi občinami in vzpodbujanje uporabe aJtemativnih goriv predvsem za javni prevoz. Težava, kot pravi GaberŠek» so le dostava večjih količin biogoriva ter vozila, ki še niso tehnično povsem nared. Večina projektov je že «v teku«. Ukinili so tudi vse popuste na parlüranje. da bi ljudje bolj uporabljali mestne avtobuse, a povpraševanje po parkirnih prostorih ostaja enako kol pred ukinitvijo popustov. Na posvetu je primer dobre prakse predstavila Vlasta Hojan iz ljubljanskega podjetja Rumeni taxi. So namreč prvi v Evropi, ki prevažajo ljudi tudi s hibridnim vozilom, kar pomeni, da ima vozilo elektromotor in motor na notranje izgorevanje, Bojanova je dejala, da je vozilo zelo uporabno v mestnem prometu, saj je manjše in bolj okretno, beležijo pa tudi manjšo porabo naftnih derivatov. Vsi so poudarjali tudi tako imenovano defenzivno vožnjo» se pravi varčno vožnjo. SAŠO HOČEVAR www.novitednik.com Izvoljeni na rešetu Volitev še ni konec - Kdo s Celjskega med ministri? - Zanimiva primerjava letošnjih in državnozborskih volitev pred štirimi leti Letošnje državnozborske volitve Še po petih dneh niso končane, saj čakajo na rezultate glasovanja v tujini, kamor so poslali 47 tisoč glasovnic. Mnogi sicer trdijo, da bodo tudi v pone* deljek na vrhu ostali Socialni demokrati, ki so po neuradnih ID Še nedokončnih podatkih za 12 tisoč glasov ali dober odstotek premagali SDS> medtem ko se je v parlament prebilo še pet drugih list V teh dneh se potihoma sklepajo koalicije, saj t.i. levi trojček (SD, Zares in LDS) ni dobil večine, mnogi pa Čakajo na dogajanje v prihodnjem tednu, ko naj bi organi SLS razpravljali o odstopu predsednika Bojana Šrota. Na splošno velja, da je pora-ženka nedeljskih volitev SDS, ki je v skupnem prejela več glasov kol pred Štirimi leti, vendar ni zmagala z veliko razliko« kot je bil cilj. Sicer je SDS slavila v petih od osmih volilnih enot s sedežem v Kranju, Celju, Novem mestu, Mariboru in na Ptuju. Neuradna zmagovalka letošnjih volitev, stranka SD, pa je prvo mesto dosegla v treh volilnih enotah, in sicer v Po-stojni, Ljubljarü Center in Ljubljani Bežigrad. Primerjave Po neuradnih rezultatih je tudi Da Celjskem zmagala SDS. Naj povemo, da Celjsko in 5. volilna enota nista isto - v 5. VE 50 namreč tudi trije koroški okraji« ki jih pri pregledu rezultatov nismo upoštevali, hkrati pa k Celjskemu štejemo še tri okraje (Laško, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice) iz 6. in 7. VE. Tudi zaradi tega niha Število izvoljenih poslancev s Celjskega, velja pa, da posamezni VE pripada U poslancev. Če primerjamo letošnje in državnozborske volitve pred Štirimi leti, lahko potegnemo kar nekaj vzporednic. Leta 2004 je v vseh 11 okrajih na Celjskem zmagala SDS, kandidati LDS so v vseh okra-jih, razen v Mpzirju (drvg) »Klasikau vsakokratna volilne kampanje očitna postaja tudi maličenje plaktov. Sicar pa morajo po zakonu organiiatorji volilna kampanje plakat« odstraniti najkasnaja v 15 dneh po dnevu glasovanja, torej do 6. oktobra. Inšpekcija lokalne skupnosti ali redarska služba lokalne skupnosti lahko po poteku roka odredi odstrenitev plakatov na stroške organizatorje volilne kampanje in izroča globo. Po napovedih, ki curljajo po sestankih predsednikov strank levega trojčka, bi nova vlada, v kolikor ne bo prišlo do komplikacij, lahko začela delovati čez približno mesec in pol. Med morebitnimi ministri s Celjskega največkrat omenjajo Roberta Učna, nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška, kot ministra za gospodarstvo, kandidat za notranjega ministra bi lahko bil Braako Lobnikar, v igri naj bi bil tudi Matej Lahovnik, ki je, kot Andreja Rihter in Jakob PreseČnik, že opravljal ministrsko službo. Vendar je še prezgodaj, počakati bo treba vsaj do ponedeljka, da sploh spoznamo ne le zmagovalca letošnjih volitev, temveč tudi, katera poslanska imena s Celjskega Še veljajo. Možnosti za drugačno Število mandatov Id s tem povezanih sprememb sicer ni veliko, vendar^ laffio pr^ mešajo imena. Uradni rezultati volitev naj bi bOi znani do 8. oktobra. je bil Jakob Presečnik iz SLS), zasedli 2. mesto. Letos je SDS slavlia v večini okrajev, v Celju II. Velenju I in Laškem pa so na vrhu kandidati SD. Na volitvah 2004 smo s Celjskega v Ljubljano poslali 12 poslancev (4 iz SDS, po dva iz LDS, ZLSD in NSi ter enega iz SLS in DeSUS), ki se jim je kasneje pridružil Marjan Dro-fenik iz SLS, V parlament smo letos izvolili kar pet poslancev SDS (Štefan Tisel, Iztok Pod-križnik, Darko Menih, Vinko Gorenak in Rudolf Petan), tri poslance SD (Andreja Rihter» Bojan Kontič in Matjaž Han] ter Jakoba Presečnika (SLS+SMS), Mateja Lahovnika (Zares) in Silvena Majheniča (SNS). Podobno kot drugod po Sloveniji so tudi na Celjskem v Štirih letih največ pridobili Socialni demokrari Boruta Pahorja, ki so leta 2004 kot Združena lista socialnih demokratov (ZL5D) na volitvah dobili dobrih 10 odstotkov glasov in s tem 10 poslanskih sedežev, letos pa» ponavljamo, po neuradnih podatkih, 29 sedežev. Pred štirimi leti Ljubu Žai-darju (SDS) 3U84 % glasov ni zadoščalo za vstop v parlament. Letos si je med kan> didati Janševe SDS Iztok Podkrižnik mesto v DZ zagotovil z dobrimi 33 % glasov, medtem ko je Andreji Rihter (SD) zadostovalo dobrih 31 %. Najmanj gJasov, dobrih 6 %, je leta 2004 zadoščalo Ivanu Jelenu (DeSUS) , letos pa je Silven Maj-henič (SNS) moral zbrati dobrih 8 %. Sprehod med imeni Zanimive so tudi vzpored-ruce po posameznih okrajih. Leta 2004 je v Šentjurju Jože Korže za SDS zbral dobrih 28, letos pa je močno slavil Štefan Tisel, ki je presegel 40 % zbranih ^asov, kar je tudi najvišji odstotek na Celjskem. Za primerjavo po- vejmo. da je Andreja Stopar (ZLSD) leu 2004 prejela slabih 6 %, letos pa Florjan Cveto Erjavec, seveda v imenu SD, dobrih 16 %. Leta 2004 je kandidat LDS Slavko Gaber zmagal v obeh celjskih okrajih, za primerjavo pa omenimo, da je kandidat SLS Marko Zidanšek v dni-gem zbral dobrih 6. Stanislav Hren v tretjem pa dobre 4 %, Kot vemo, je bil letos Bojan Šrot (SLS+SMS) z dobrimi 12 in s slabimi 16 % bistveno boljši, sploh ker je v Sloveniji stranka prejela manj glasov. Vendarle pa sta Šrota, ki je skupno zbral 4.333 glasov, v obeh okrajih prehitela po dva kandidata - v prvem že omenjena Andreja Stopar, ki je za SD prejela dobrih 22 %»in Miran Jurko-šek (SDS), ki mu dobrih 31 % oziroma 5.318 giasov ni zadoščalo za vstop v parlament. Se je pa v parlament uvrstila zmagovalka v drugem celjskem okraju Andreja Rihter (SD). Romano Jordan Cizelj (SDS) pa je obkrožilo slabih 22 % volivcev. V izjemno zanimivem 4. oziroma prvem žalskem okraju j e merilo moči več znanih kandidatov, od katerih se nihče ni uvrstil v parlament. Nekaj možnosti ima menda Lojze Posedel (Zares), če bo Matej Lahovnik imenovan za ministra. Te govorice že ob-stajajo, sicer pa kar nekaj žalskih kandidatov krivi Karla Viktorja Erjavca, da je Spodnja Savinjska dolina ostala brez poslanca. Pred Štirimi leti je imela tri. Leta 2004 je Ivan Jelen (DeSUS) zbral dobrih 6, letos pa Erjavec, predsednik stranke, slabih 16 %, kar mu ne zadošča za parlament. Vendarlejedo-brih tisoč glasov razlike mogoče ob vstopnico za DZ spravilo tako Posedela kot Ljuba Žnidarja (SDS), ki je zbral 0.44 % manj kot pred štirimi leti, opazen pa je uspeh Marka tunika (SD) z dobrimi 21 % glasov. m Št. 77 - 30. september 2008 NOVI TEDNIK V 5. oziroma drugem žalskem okraju so se volivci ponovno izrekali za Vranskega župana iz vrst SDS Franca Sušnika, ki pa mu je slab od-stotek glasov manj kot pred štirimi leü ludi odvzel poslansko mesto - z rezultatom iz leta 2004» ko je dosegel 33,47 % glasov, bi bil med poslanci. Nikolaj Rak (ZLSD) je takrat delil 5. mesto s slabimi 6 %, Tanja Razboriek Re-har (SD) pa je letos osvojila kar dobrih 24 % glasov. Omenimo, da je v tem okraju na listi NSi na prejšnjih volitvah kandidirala takratna braslovš-ka svetnica Mateja Perger, znana iz afere Paloma. V 5. okraju s sedežem v Mozirju je leta 2004 izvoljenega Mirka Zamemika (SDS) zamenjal podjetnik Iztok Podkriž-nik, imenovan tudi gospodarski čudež z Ljubnega« čeprav je prejel manj glasov. Volilno telo Jakoba Presečnika očitno ostaja enako> saj je letos prejel slabega pol odstotka več glasov, vedeti pa je ireba, da več kol pol županov v sedmih zgomjesavinjskih obči« nah nastopa s podporo SLS. V mozirskem okraju, ki je na državnozborskih volitvah sicer tradicionalno naklonjen SDS, je prav tako očiten vzpon SD. V 7. oziroma prvem velenjskem okraju je Bojanu Kon-tiču (SD), v š^ ga imenujejo večni šaieškl poslanec, SDS tokrat poslala v boj bivšo ministrico Zoßjo Mazej Kukovič, ki je zbraJa dober odstotek manj glasov kot leta 2004 Franc Sever. Za Kontiča je leta 2004 glasovalo dobrih 19. letos pa 37 % volivcev. Komentar verjemo ni potreben. Iz tega okraja odhaja oziroma se vrača v Ljubljano Matej La-hovnik (Zares), v obeh velenjskih okrajih (spomnimo, da Velenje le velja za rdeče) pa je presenedjivo slab rezuiüi dosegla LDS, ki sta jo zastopala bivSa - direktor premogovnika Evgen Dervarič in šoštanj-skl župan Milan Kopu^, v najboljših časih stranke že poslanec. Drugi velenjski olaaj je v D2 odločno izvolil sedanjega šoštan jskega župana Darka Meniha (SDS), za NSI pa je brez sedeža ostal Drago Koren, ki je leta 2004 zbral slabih 11, letos pa slabe 4 % glasov. Mimogrede, na Celjskem je LDS le v obeh žalskih in konjiškem okraju presegla prag za vstop v parlament. V Ljubljano se prepričljivo vrača Matjaž Han (SD) Iz laškega okraja. Primerjava, slabih 15 v primerjavi z letošnjimi 37 % pove veliko. Šmarje pri Jelšah je volilo novinca, seveda samo, kar se tiče volitev Vinka Gorenaka> ki je v imenu SDS zbral približno 10 % več kot pred štirimi leti Miran Ulbin. Nekdanjemu poslancu Martinu Mi-koiiču (NSi) so volivci razpolovili Število glasov, medtem ko je Rudolfu Petanu (SDS) v Slovenskih Konjicah glas namenilo skoraj 3 % več volivcev kot pred štirimi leti. Zanimivosti in primerjav bi našli še veliko, upamo pa, da bomo lahko veliko pozitivnega poročali tudi o delu izvoljenih poslancev URŠKA SEUŠNIK Foto: Grup A dogodki Kam s poslanci? Franc Sušnik« kandidat SDS in župan Vranskega, bo koristil status bivšega poslanca. »V tem letu si bom iskal novo službo in upam, da bom pri tem uspešen. Ce si v letu dni ne najdem ustrezne zaposlitve, bom do konca mandata delo župana opravljal profesionalno.« Martin Mikolič, kandidat NSi, župan Rogatca: »Dokončno se še nisem odloČil. Če bom v bodoče opravljal funkcijo župana poklicno, bo v primeru, da zakonite pravice do izplačila poslanskega nadomesdla ne izkoristim, namesto državnega obremenjen občinski proračun.« Marjan Drofenik, kandidat SLS-I-SMS, iz Imenega: »Poslansko pravico do enoletnega nadomestila bom koristil že zato, ker bom februarja star 60 let. Po tolikih letih v politiki in pri tej starosti se je v službo v gospodarstvu težko vrniti. Zakonodajalec, tako doma kot po svetu, je to verjetno predvidel. Prav tako si v politiki nisem pridobil nobenega premoženja. V zadnjih 18 letih, odkar sem v politiki, sem delai izključno za plačo in se nisem ukvarjal z nobenimi posli, s katerimi bi si ustvaril kalašno-koli premoženje. Imam isto, kar sera imel pred vstopom v politiko, to je družinsko premoženje.« Lojze Po sedel, kandidat Zares in žalski župan pravi» da je odprtih Še preveč vprašanj in o bodočem statusu še ne razmišlja. »Počakal bom na končne rezultate in na dru-go dogajanje, vse drugo bi bile špekulacije- Sedaj ni znano, kdo bo mandatar, kdo bodo ministri — Doslej sem funkcijo župana opravljal nepoklicno, kako bo naprej, bomo še videli.« Drago Koren, kandidat NS-i> svojega razočaranja tako zaradi neuspeha strai^e kot tudi slabega rezultata v drugem velenjskem okraju (Šoštanj, Frane Sülm k Šmartno ob Paki in del Velenja) ni skrival: »Prepričam smo bili, da NSi dobro dela in da bodo ljudje to opazili. Očitno so glasovi šli drugam. Sam sem pričakoval podoben rezultat kot pred Štirimi leti, kvečjemu več glede na delo, ki sem ga vložil za napredek lega okraja. Kar se tiče prihodnosti, bom čimprej skušal najti ustrezno zaposlitev v geodetski stroki, iz katere sem prišel.«( BJ. MJ, US Taksni plakati (lahko bi slo za katerokoli stranko) trk pred voliščem očitno niso ne moralna nezakonsko sporni... (Moralno) sporno, kršitev pa ne? V dneh po volitvah nas je poklicalo nekaj bralcev in nas opozorilo, da so se ponekod v neposredni bližini volišč na dan volitev pojavljali plakati nekaterih kandidatov. Konkretno so v telefonskih klicih naši bralci omenjali plakate stranke SDS. eden od bralcevnam je poslal tudi fotografijo. V stranki so naše navedbe preverili in dejali, da niso obveščeni o kakršni koli nepravilnosti na našem območju, ki bi bila povezana s plakati v bližini volišč in dodali >»... da so bili še bližje nekaterim voliščem tudi plakati ostalih strank ...«. Nekatere je zmotila tudi predstavitev kandidatke iste stranke pred vhodom v prostore mestne občine in UE Celje prav v Času, ko so bile v prostorih upravne enote predčasne volitve ... Poklicali smo tudi na ministrstvo za notranje zadeve, jim postavili nekaj vprašanj, a smo (kot smo pričakovali) dobili suhoparen odgovor: «Od skupaj 133 sprejetih klicev je bilo 38 klicev z območja Štajerske. Od lega seje vsebina 19 klicev nanašala ne- posredno na domnevne krSi-tve v zvezi s plakatiranjem, v 2 primerih naj bi llo za plakate v neposredni bližini volišč (pri vhodu na volišče oziroma na oknu volišča). Obe navedeni domnevni kršitvi volilnega molka jc policija prcvc rila na terenu, ^olj v enem primeru je bilo ugotovljeno, da so podani razlog za začeti prekrikovne^ postopka na IiiSpektoralu RS za notranje zadeve.« Vprašali smo jih tudi, kakSna je razdalja od volišča, na kateri je še dovoljeno postavljanje plakatov, a nam na to niso odgovorili. SŠol Lojze Posedel Drago Koren Ob svetovnem dnevu srca Ob svetovnem dnevu srca bo v nedeljo. 28. septembra, tradicionalni pohod na Kunigundo. Organizirajo ga celjsko društvo za zdravje srca» koronarni klub in društvo na srcu operiranih tolnikov. Pohod bo voden z avtobusnega postajališča na Lopati, iz Šmartnega v Rožni dolini in iz Galicije (pri šoli). Pohod se bo začel ob 9. uri. Ob 11. uri bo na Gori predavanje o dejavnikih tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so vzrok za največ smrti na svetu in pri nas. Hkrati so to bolezni, ki jih je mogoče enostavno omejiti in preprečiti- Potrebno se je le dosledno boriti proti dejavnikom tveganja zanje, od katerih so najhujši visok krvni tlak, kajenje, zvišane ravni holesterola in sladkorja v krvu sladkorna bolezen, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, prekomerna telesna teža in telesna nedejavnost. V torek, 30. septembra, pa bo JZ Socio Celje, Projektna pisarna Celje Zdravo mesto, pripravila več aktivnosti. V središču mesta bo med 9.30 in 11. uro preventivna stojnica o dejavnikih tveganja za bolezni srca, kjer bodo delili brezplačen material. Poseben poudarek bo na varovalruh živi-hh. Ob 10. uri vabijo k Splavarju ob Savinji vse tiste, ki želijo preizkusiti zmogljivost svojega srca po celjski srčni poti. Istočasno se bo na Savinjskem nabrežju začel test hitre hoje na 2 km v sodelovanju s Koronarnim klubom Celje in Klubom za nordijsko hojo Celje pa bodo med 10. in 11. uro predstavili tudi osnove nordijske hoje (za palice bo poskrbljeno) . V prostorih Projektne pisarne Celje Zdravo mesto na Slomškovem trgu 4 bodo med 10. in 11.30 uro s pomočjo prostovoljk RK Celje merili krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi. Vabljeni so tudi vsi. ki jih zanimajo dejavniki tveganja za bolezni srca in pozitivni učinki varovalnih živil. MBP nn ioot r www.turnsek.net 03 42 68 119 ^LEVIZIJA v«ć ko11W TV programov na iKgKalr^ttlevlziJI ieo^ 6 INTERNET ^LEFDNIJA bwlaini poQGVoH v SLO kabdUklh omrujih dt. 76 - 26. september 2008 m Pogisd na del mesins čstfti Slavka ŠiaiHlra Na betonski ploščadi svet v malem Mestno četrt »drži pokonci« starejša, a neutrudna generacija Povprečen Celjan se precej manj kot krajani manjših podeželskih občin zaveda» da je njegovo mesto upravno razdeljeno še na mestne Četrti in krajevne skupnosti. Po več kot četrt stoletja, kolikor živim v četrti Slavka Šlandra, se mi je zazdelo» da je skrajni čas, da to »krivico« popravim. Poleg tega me je že dolgo zanimalo, zakaj se iz društvenih skupnih prostorov v Ulici V. Prekomorske brigade vedno razlegajo pesem, glasba in prešerni vzkliki. V času otroštva je bila ravno betonska ploščad v tej ulici svet v malem. Mestna Četrt je bila praktično samozadostna; tam so bili trgovina, pošta» lekarna, cvetličarna, frizerstvo in seveda lokal, kamor so očetje zvečer hodili na pivo, mame na kavo po napornih nakupih in mulci na sladoled in kokco. Zakaj bi človek sploh hodil v mesmo jedro?! Večino storitev na istem mestu §e ponujajo. Poleg tega imamo v mestni Četrti za razliko od novih betonskih džungel srečo, da so povojni projektanti kljub gradnji pretežno neprivlačnih blokovskih kock ohranili trohico zdrave pameti in vmes pustiü dovolj zaplat zelenih površin. Le tega, da si bo sčasoma vsak krajan privoščil jeklenega konjička, vrli urbarüsü niso predvideli. »Ja, s parkirišči je res križ. Pred bloki jih je že tako premalo; potem tukaj parkirajo še dnevni migranti, da ne govorimo o tem, da je na par- V akdji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali GOTOVUE. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! vväem kraju Ena od devetih celjskih mestnih četrti obsega 24,42 ha in je gosto naseljena, saj je vsa pozidana s stanovanjskimi objekti oziroma bloki ter 57 individualnimi hžftami. Tako je na območju okoli 1.400 stanovanj s prib-ližno2.700 prebivalci; od tega je 2.000 aktivnih» SftO upokojencev in več kot 330 otrok. Ä A m\ Naši sogovorniki prsd skupnimi dniitveniml prostori: Zdika Vovk, Vida Hrovstic. Aloji Malave, Mariia Flajs, Jem PrevolŠek. Ana Malavc, Marta Koltomaj, Vika Pajrae, Jue Gmiak, Hrnko Jordan in Breda Antauer VmBstni čolrti Slavka Slandra premorejo zagrizene rekreativce. tgrilce za nisko kegljanje so sami uredili. kiriSču na Glaziji predvidena gradnja novega objekta. Če že najdemo nekaj >kvadra-tov<, kjer bi lahko uredili dodatna« se najde kakšen krajan, ki ostro nasprotuje,« o usodi večnih usklajevanj pravi predsednik Četni Alojz Me-lavc. Upokojenci bolj dejavni od mladine Sredi dopoldneva nas v prostorih mestne četrti pričaka res impresivno Število Članov »odbora dobrodošlice«. Vsi po vrsti so že upokojenci» ampak brez njih bi vladalo v četrti pravo mrtvilo. »Za vas, aktivno prebivalstvo, je četrt bolj kot ne spalno naselje,« pravi Me-lave. »Večkrat letno pregledamo, kaj bi bilo treba postoriti, ampak občinska komisija letno odobri realiza- cijo zgolj desetine najnujnejših zahtev. A so zato krajani toliko bolj samoiniciativni; ob vseh blokih skrbijo za urejeno st okolja,« pove Breda An taue r, predsednica komunalne komisije. Ker smo ravno v času pred praznikom mestne Čeirti, ki bo 25. oktobra, so v ospredju priprave. »Ves mesec se bodo vrstila predavanja, v proslave se vedno vključijo tudi šole iz naše četrti, tudi II. 05 Celje, ki sicer sodi v Med-log, a jo imamo za »svojo«. Ker se je gradila s pomočjo naših samoprispevkov, so nam vedno pripravljeni odstopiti telovadnico,« pove Marta Koštomaj, podpredsednica sveta četrti in zadolžena za rimžhpnp dejavt>o-sti. »Veliko damo na socia-lo, naše Članice skrbijo za starejše in osamljene, tudi na nekdanje krajane, ki so zdaj v domovih za ostarele. Jožica Pezdir ja pri 93 letih ena najstarejših krajank in nikoli ne izpusti termina za kavico in ktepot v društvenih prostorih. imamo na voljo številne družabne igre, sicer pa se srečujemo skoraj vsak dan. Bolj aktivni se lotimo športa, ostali popijejo kavico in se pogovorijo. Veste, takšno druženje ima predvsem za starejše izjemen pomen,« je prepričan predsednik društva upokojencev Jože Pre-volšek, ko se mu pridruži še Sandi Gorjanc, ki v društvu skrbi za športno in izletniško sekcijo. Najbolj veselo je ob večerih, ko se na vajah zberejo člani folkiorne skupine. »Trenutno imamo 31 Članov, začelo se je z upokojenci, zda) so v naših vrstah generacije med 37. in 75. letom,« se pohvali vodja skupine Jože Gr-mek. »Največ pomeni druženje, veliko damo na ljudsko izročilo, za glasbeno podlago skrbi ljudski godec, sami smo si priskrbeli kostume,« »Ključnega pomena je, da v mestni četrti držimo skupaj. Skrbi me le, kaj bo, ko si bomo starejši nadeli še kakšen križ. V svoje vrste želimo povabiti mlajše, sicer ne vem, kdo bo prevzel vse ak-dvnosti, ki Četrt držijo na nogah,« Še zmaje z glavo HiD-ko Jordan, nekdanji predsednik četrti, častni krajan ter sedanji predsednik nadzornega odbora, ob koncu klepeta. Ki se konča ob razmislekih, kako kljub pobudam o združitvi nekdanjega Otoka velja ohraniti lastno mestno četrt. Čeprav bi bilo stare meje> infrastruktura se vendarle močno spreminja, verjetno smiselno začrtati na novo. POLONA MASTNAK, Foto: GrupA Meji MČ Slavko Slander predstavljata Ljtib-Ijanska ulica ter savinjska železnica. Krajevna skupnost z imenom po narodnem heroju je bila ustanovljena šele leta 1974, pred tem je bilo celjsko naselje bolj znano kot Otok. Graditi so ga začeli kmalu po U. svetovni vojni, boij intenzivno po letu 1962, ime pa je zaradi poplav Cbllžina Savinje in Ložnicel območje dobilo že v 18. stoletju. Po vojni je urbanistična zasnova Otok razdelila na tri dele; Otok 1,2 in 5 - v slednjega spada seda-aja mestna četrt ß Žfit.\ nismo pozabili.« Pri tem svoje moči združuje večdruštev in organizacij. Žeijka Vovk, predsednica Rdečega križa, ima polne roke dela. »Med drugim izvajamo meritve holesterola, (laka in sUdkor-ja, ponosni smo na številne člane, ki so kri darovali tudi že več kot stokrat. Na žalost se pogosto najdejo socialno Šibki, ki jim je treba pomagati s prehrambenimi artikli ali sredstvi iz naše blagajne,« pove Vovkova, ki dela na terenu tudi kot patro-nažna sestra. Pesem, ples, šport in Mepet ob kavi pred dni št veni mi prostori nas pričaka kakšnih 20 krajan o v, ki kljubujejo mrazu in zavzeto merijo moči na ruskem k^ljišču. t^Ko nas bo pregnal mraz v notranjost, m St. 76 - 26. september 2008 NOVI TEDNIK dogodki Da ne bi izpadli telebani. Laška civilna iniciativa ostaja neomajna pri svoji odločitvi: »Hitre ceste skozi Laško nočemo!« o trasi tretje razvojne o$i iJi njenem predvidenem po> teku skozi občino I^ko so v sredo prvič razpravlj ali tudi laški svetniki. Kijub po-zivom Civiine iniciative Icrajanov Laškega (Ciki) -ta s podpisi 1.S25 krajanov odi(^o nasprotuje hitri cesti skozi občino, naf svet-niki dobro premislijo o svoji odločitvi in glasujejo proti - se je večina zavzela za umestitev trase skozi občino. Da je tretja razvojna os za občino Laško velika razvojna piiložnost, ki jo je treba preudarno in gospodarno umestiti v prostor oziroma tako, da bo Čim manj vpiiva-la na okolje in življenje ljudi, je bilo skupno stališče ve- Čine svetnikov. »Treba je upoštevati, da taka razvojna os pomeni nel^j pozitivnega za gospodarski in socialni razvoj kraja. Najslabše }e» če smo proti vsemu. Ker če smo proti vsemu, ne bomo nikoli nič imeli,« je razmišljal Roman Matek, medtem ko je Tone Turnšek dodal: »Ne smemo si zapreti vrat, ki se nam odpirajo s tretjo razvojno osjo. Če bi to storili, bi izpadli pravi telebani.« Podobno je razmišljala tudi veČina ostalih svetnikov: cesto bi imeli, a le pod pogojem, če bi se ta izogtiiia naseljenim območjem, vodnim virom in zavarovanim območjem. Zato so župana in občinsko upravo zadolžili, da v prihodnje aktivno sodelu- je pri umeščanju trase in pripravi prostorskih aktov ter pri tem upošteva vse pripombe krajanov, podjetij in civilne iniciative. Z odločitvijo svetnikov je bil župan Franc Zdolšek zadovoljen: »Mislim, da si s tem sklepom ne bomo zaprli vrat pri umestitvi {rase skozi občino, in upam, da bo država v Čtm večji meri prisluhnila našim željam.« Sicer pa je Občina Laško brez kakršnega koli sklepa občinskega sveta že pred časom na okoljsko ministrstvo poslala svoje stališče glede predvidene laške trase, v katerem podpira in potrjuje predlog najustreznejše različice ceste, s tem da naj strokovne institucije v največji Narava se zna rešiti sama Rešitev, navedeno v naslovu, predlagajo strokovnjaki s področja ekoreme-diacij za vse težave, ki nastanejo zaradi klimatskih sprememb ali naših posegov v naravna ravnovesja. Gre za metode, s katerimi se z naravnimi procesi v ekosistemih ščiti in obnavlja okolje, v Celju pa so jih v tem tednu predstavili na dvodnevni konferenci. »Poskušamo razširiti ideje, da se je narava v mihjo-nih let naučila sama sebe uravnavati, do določene meje pa uravnava tudi naše posege in napake,« je uvodoma pojasnil soorganizator konference prof. dr, Danijel Vrhov-Sek. »NaSeosnovno izhodišče je, da tam, kjer le niso imi-čili svojega okolja, naj obdržijo takšnega, kot je, drugje pa si lahko, kljub pomanjkanju denarja za nekatere teh-nologije, pomagajo z ekore-mediacijami ter tako izboljšajo svoje okolje. Konkretno, na primer, z naravnimi sistemi izboljšajo vodo, ohranijo naravne zadrževalnike, da ne bo poplav. Bojimo se črnega scenarija, isto^sno pa delamo ravno nasprotno, kanaliziramo vodotoke, da imamo v zgornjem delu suše, v spodnjem pa poplave. V starih časih tisti, ki se ni oziral na naravo, ni preživel, zato je treba opazovati, kako narava odreagira ter ji prisluhniti.« Kaj pa bremena stare Cinkarne? Za onesnaženo zemljo pod Tehnopolisom in njegovi okolici pa strokovnjak ponujajo rešitev, ki ni ravno naravna, je pa'po svetu že precej uveljavljena. Posebej za celjski primer je delovanje metode preveril mlad diplomant Gregor E. Voglar, ki o tem piše svojo doktorsko disertacijo. »Postopek je zelo podoben navadnemu betoni-ranju,« je delovanje metode opisal njegov mentor dr. Domen Leštan. »S tem razsuti tovor pretvorimo v trdnejšo obliko, iz katere se težje kaj izceja ali prenaša s praše-njem. Ta material bi lahko kasneje uporabili za gradnjo kakšnih protihrupnih pregrad, zemljino pa kasnejepri-memo ozelenili,« je še dodal Leštan. Nihče pa ni vedel odgovora na vprašanje, kdaj bi ta postopek lahko speljali tudi v praksi, koliko bi le-ta stal ter kdo bi gd plačal. Zemljo je že leta 2000 Cinkarna dala občmi, ta pa jo je odstopila za ^dnjo tehnološkega mesta, pri čemer svoj vložek po mnenju idejnega vodje Tehnopolisa Borisa Klančnika ocenjuje precej visoko. Še posebej ob dejstvu, da ima ta zemlja pravzaprav negativno ekonomsko vrednost. »Filozofov je veliko, konkretnih rešitev za onesnaženo zemljo pa ni podal §e nihče. Mi smo z Velikim pokom' mogoče malo grobo začeli, a če ne bi, se še zdaj ne bi tukaj prav nič spremenilo. Študij, kako zemljo rešiti, je bilo za več milijonov» šele zdaj, ko sami financiramo mladega znanstvenika, pa verjamem, da bomo kmalu le pri^ do konkretnih rešitev,« je v pojasnilo na naša vprašanja dot^ Klanč-nik. ROZMARI PETEK Mlad raziskovaJec je na področju stare Cinkarne analiziral 40 vzorcev. Ugotovil je, da so bili vsi izjemno onesnaženi; svinec je kritične vrednosri presegal za stokrat (kar je desetkrat več kot ga je v Mežici), podobno je ugotovil za kadmij. Kot dodaja njegov mentor, bi bilo zemljišče nujno zagraditi (po njem se vsak niti ne bi smel sprehajati) in pred vsakim gradbenim posegom narediti proti prašne ograje. Vodstvo občina so je strinjalo s svetniki, da si na smelo zapreti vrst za umestitev trase hitre ceste skozi občino, le državo naj čim bolj prisluhne njihovim željam. meri upoštevajo pripombe občanov. Samovoljno ravnanje občine ni razburilo le Cikla, temveč tudi svetnike-»Razočaran sem, da o tako pome mbni stvari, kot je tretja razvojna os, občinski svet doslej še ni razpravljal. Ttetja razvojna os ni neka nepomembna cesta, ki bo povezovala dve vasi, ampak ima takšen strateški pomen, da občina ne more in ne sme pošiljati državi nobenih stališč in jih interpretirati brez sklepa občinskega sveta,«< je župana in občinsko upravo okrcal Drago Zupan. Neo- majni pri svojem prepričanju tudi po sredini seji ostajajo v Ciklu. »Giede na podatke, s katerimi trenutno razpolagamo, ne moremo pristati na nobeno korekcijo trase skozi Laško. Imamo veliko argumentov proti In menimo, da je ohranitev Laškega in njegovega razvoja možna tudi brez te ceste,« je bil odločen Franci Vin-dišar. ki je dodal, da imajo na voljo Še veliko neizkoriščenih pravnih poli do uresničitve svojega cilja, ki ostaja eden in edini: preprečiti umestitev tretje razvojne osi skozi območje Laškega. V skrajnem primeru razmišljajo celo o državljanski nepokorščini. Sicer je do končne umestitve hitre ceste v prostor še dolga pot, pri čemer bo treba še ogromno usklajevanja. Na okoljskem ministrstvu trenutno intenzivno proučujejo pripombe, podane na predlagano različico, in jih vnašajo v traso. Optimizirano različico trase naj bi javnosti predstavili oktobra. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIC KOMENTIRAMO Pa kaj še! v Celju je bila dvodneimn mednarodna konferenca o ekoremediadji. Zadeva ne bi bila tako zanimiva, česenebiodvijalaravno v Tehnopolisa, torej stavbi, ki stoji na eni izmed najbolj onesnaženih zemljin v Celj-skikotUrd. EkoTemediadjajenamrečskupno ime za metode, s kalerinii se z naravnimi procesi v ekosistemih ščiti in obnavlja okolje, v katerega je človek posegel, vendar pa za Zemljine» na katerih je stala stara Cin-kama, to vsekakor ne zadošča. Novinaiji smo zato napeto poslušali, kaj lahko konferenca prinese Celju rožen tegay da so strokovnjaki sami sebe preprii^ali o pomena naravne zaščite okolja. Sedeü so namreč na obmoi^u, za kaxerega je te cela vrsta, strokovnjakov zasrdila, da velja za eno najbolj onesnaženilt Veliko prahu seje dvigalo na račun že narejenih gradbenih posegov v okolje, saj so z gradbenimi deli dobesedno dvigovali prah, v katerem so zlovešče težke kovine. Pa vendar to nikomur odlokainih veljakov ali investitorjev ni sedlo v srce. Ravno zato je bilo kar malo smešno poslušati strokovnjake, češ da je zemlja, na kateri je stala stara Cinkarna, tako zelo onesnažena, daje niti na kakšno deponijo ne smejo odpeljati. Po drugi strani pa se nihče ni obregnil ob dejstvo, da na njej so in še bodo gradili Kot nekakšno mano iz nebes so ponudili rešitev, s katero bi zemljo zamešaU s cementom ter jo tako naredili manj prehodno. Vendar te rešitve v Celju nismo slišali prvič, da ne govorimo o tem, da je svetovno zelo preizkušena metoda. Vseeno zanjo v Ce^a še ni denarja niti se ne ve, kdaj (če sploh) bo. Po vsem tem se Človek vpraša, zakaj potem sploh burili duhove z rešitvami, do katerih ruijverjetneje ne bo prišlo. Ali zato, da bodo ob^i dopovedati, da je zemlja, ki so jo podarili za gradnjo tehnološkega mesta, še manj kot ničvredna? Ali pa zato, da se bodo, kot je zapisano v pričakovanih rezultatih konference, s projekti lahko prijavili na kakšen evropski razpisi Mogoče pa smo le novinarji dvomljivci, organizatorji pa so želeli s konferenco iskreno pospešiti reševanje te celjske ekološke problematike. Mogoče je bistvo povedala celo profesorica s področja družboslovnih ved, ki je večkrat poudarila, da je skrb za varstvo okolja potrebno vcepiti otrokom iz vrtca. Bodo potemtakem stare grehe Celja rešili Šele današnji malčki čez dvajset, trideset let?! ROZMARI PETEK Buče v Mozirskem gaju v Mozirskem gaju, ki letos slavi 30-letmco, z razstavo buč zaključujejo izjemno uspešno sezono. Zagotovo je to največja razstava buč v Sloveniji, saj so različne kompozicije postavili po celotnem parku. Za razstavo na sedmih hektarjih površin so porabili več kol dvajset ton buč, obenem pa so predstavili tudi različne sorte. Kompozicije so obogatili z jesenskim cvetjem, letos pa pripravljajo rudi sadjarsko razstavo. Po tej razstavi bodo 12. oktobra park zaprli, saj ga morajo posadili in pripraviti za novo sezono, ki jo začnejo naslednjo pomlad. US Št. 76 - 28. september 2008 m gospodarstvo Regijska gazela je Monting »Nisem pristaš >horukarstva zato je ta projekt dobra nadgradnja, ne glede na to. da se dobro povezujemo v okviru Skupnosti slovenskih zdravilišč.« Roman Matek, Thermana Laško: »Normalno je, da se v turističnem svetu oblikujejo destinacije. Prav je, da se tudi celjska regija tako organizira, saj je tukaj večina zdravilišč, obenem so tu bogate možnosti za razvoj mestnega, kulturnega, zgodovinskega turizma. V Laškem smo že organizirali destinacijo» ki jo imenujemo Sotočje dobrega, desti-nacija Celjsko pa bo pomenila nadgradnjo naše.« Družba Cetis-Graf d. d. OBJAVUA ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNEGA OBJiKTA v velikosti 1240 m^ v najem. Objekt bo pripravljen za oddajo v najem 2 decembrom 2008. Objekt je primeren za skladišče in/ali proizvodno dejavnost in Je opremljen z vso potrebno infrastrukturo {elektrika, voda, zemeljski plin, telefon, sanitarije...]. Dostop za viličarje Je urejen, zagoto vijena so tudi parkirna mesta. Objelctse nahaja v Industrijski coni vTrnovljeh pri Cetju. Gaji 1a. Pisne ponudbe sprejeniamo na naslov Cetie-Graf d.d., Gaji 3000 Ceije (za Srečka Gorenjaka). Za informacije oziroma za najavo ogledov lahko pokličete na tel: 03 4278 522 ali 041 662 874. m — St. 76 - 26. september 2008 ^LUlI partner I najboljšim okiism aktualno POZOR, HUD PES Povolilna ProthoĆne mreže so v neurju draga tn učinkovita, a na stoodstotna i&ščita. Protitočne mreže -učinkovite, a drage Uničenega tudi do osemdeset odstotkov pridelka - Kam z industrijskimi jabolki? Da je rešitev samo še v pri-lagajanju naravnim spremembam» ker nam je nji-hovo obvladovanje že davno ušlo iz rok» klimatologi opozarjajo že dolgo. Po drugi strani je res, da je v velikih kmeti jskopridelovalnih sistemih uvajanje sprememb počasno in predvsem drago. Kako se neurjem» toči in dni^m ujmam, ki so zadnja leta bolj pravilo kot izjema, prilagajajo naši sadjarji? Na tisoče hektarjev sadnih dreves je ob toči namreč najbolj na udaru. Meja iz Šentjurja je eno večjih kmetijskih podjetij v Sloveniji. Letno v svojih nasadili pridela približno lest do sedem tisoč ton jabolk, trideset ton breskev, irislo ton grozdja in petnajst ton lešnikov, Že prvi pogled na slom-ske nasade, pokrite s črnimi protitočnimi mrežami, pove, da v tem poslu stvari ne prepuščajo več naključju. A kot pravi direktor Roman Gregom, so smernice jasne in pot še dolga. »Resne kmetij-skopridelovalne dejavnosti se dandanes brez zavarovalnega sistema enostavne ne moreš več iti. Pri nas pridelek zavarujemo posredno pri zavarovalnicah in v zadnjem Času pri obnovah sadovnjakov tudi s protitočnimi mrežami.« Od dvesto hektarjev, kolikor obsegajo njihovi nasadi, jih imajo pod mrežo trenutno slabo desetino. »Stroški so sicer relativni, odvisni od lege, dobaviteljev in izbrane sorte. V povprečju obnova enega hektarja, torej nov nasad s postavitvijo stebrov in mrež, stane približno štirideset tisoč evrov.« Življenjska doba nasada je od petnajst do dvajset let, toliko naj bi zdržali tudi stebri, mreža nažalost pol manj. »Ali so ogromni vložki finančno upravičeni, je zdaj težko re- či- To bo pokazal Irg pri ceni sadja. Če bodo te solidne, se bo izšlo, sicer nas lahko čaka tudi Čm scenarij. Res pri lem je, da pod mrežami pridelaš bistveno lepše sadje, da potrošniki Še vedno izbirajo po videzu neoporečno sadje in da gJede na razmere na trgu primanjkuje predvsem konzumnih jabolk prvega kakovostnega razreda,« Glede na to, da v letošnjih nevihtah praktično nobenega sadovnjaka ni obšlo, je od trideset in ponekod tudi do sto odstotkov jabolk že zdaj obsojenih na industrijsko uporabo. »Zavarovalniške premije so pri tem nujno zlo. Glede na škodo so se tako laru kot letos že obrestovale. Sčasoma se bodo verjetno občutno dvignile, vendar brez tega enostavno ne gre. Glede na to, da del sofinancira država - doslej štirideset, v prihodnje celo petdeset odstotkov - }e naložba vsekakor opravičljiva in predvsem nujna,« še pove Gregom. »Vse nam je StOlklO€C Kot kaže, so časi, ko bi sadjarstvo dejansko prinašalo dobiček in ne bi bilo treba prav vsakega centa z dodatnimi sredstvi vložiti v obnovo in zaščito. Še daleč. V konjiškem podjetju Zlati grič je toča za sabo pustila precej Črno sliko. Kol pove tamkajšnji tehnolog Dejan BreČko, bi brez zavarovanja pridelka nedvomno potonili. »Zavarovalna premija za vinograde znaša od 17 do 18 odstotkov zavarovane vsote, pri sadovnjakih, kjer so Škode pogostejše, 26 odstotkov.« To po-meni> da bi v primeru zavarovane vsote pridelka na sto tisoč evrov zavarovalnica pobrala 26 tisoč evrov. Premije so že zdaj velike, verjetno bodo v prihodnje še višje, Roman Gregom, direktor Meje Šentjur: HOd dvesto hektaijev nasadov jih imamo osemnajst pod mrežami.» vendar brez lega ne gre,« se strinja Brečko. Na njihovih 72 hektarjih vinogradov in 27 hektarjih jablan je škoda pri grozdju 40- do 70-odstotna, pri jabolkih celo 80-odstoi-na. »Praktično nam je vse stolklo. Pod mrežami nimamo še nič. Kandidirali smo na razpisih, da bi pokrili nekaj starejših nasadov, a žal nismo prišli zraven.« V Mirosanu mreže uvajajo že nekaj let. »Predvsem pri novih nasadih, pri starejših od treh, štirih let tako ni smiselno,« pove Vlado Korber, tehnični direktor. Od 137 hektarjev jabolk imajo pokritih 30. »Letos smo imeli srečo, da Škode niso lako velike kot drugod. Imamo pa en sadovnjak pri Kamniku, kjer je pridelek popolnoma uničen.« Indusfrijskih Jabolk letos nočejo Od loče poškodovana jabol ka so v glavnem primerna sa mo za industrijsko predela vo. A prodaja Še zdaleč ni sa it. 77 - 30. september 2008 moumevna. Zvonko Mur-gelj, direktor podjetja Vital Mestinje, pravi, da so pritiski plantažnikov iz dneva v dan večji. »Brez dvoma bomo odkupili vsa kmečka neš-kropljena jabolka, plantažna pa morda sploh ne. Lani, ko jabolk ni büo in smo jih potrebovali, so vsa prodali v tujino. Letos pa je jabolk na trgu ogromno in nas pride ce neje, Če kupimo koncentrat. Tako se izognemo strošku energije, ki nam predstavlja največji izdatek. Čeprav so pritiski veliki, kakšnih uslug nismo dolžni delati,« pove Murgelj. Obstaja pa možnost, da bodo pogodbeno pri njih sadje predelovali drugi proizvajalci, ki bodo jabolka morda vseeno odkupovali. A nič Še ni dorečeno. Odkupna cena kmečkih jabolk ostaja nespremenjena, osem centov za kilogram, že nekaj let. Za kilogram plantažnih se dobi Še tri cente manj. Po drugi strani v Etolu na primer sadja ne odkupujejo že več let. SAŠKA T. OCVIRK Foto: KATJUŠA V svojih pisarijah se skušam čim bolj izogibati političnim temam, pri Čemer se nerad neposredno deklariram za neko stranko ali proti njej, ker se mi dozdeva, da je naš vsakdanjik tako zelo polariziran in pola deraonizirana z ene ali druge strani, da bi me Ij udje lahko vtaknili nekam, kamor ne sodim. Pred volitvami sem se dvakrat dotaknil domnevnih podkupnin, a ne zato. da bi škodoval neki opciji, temveč zato ker se mi zdi to pač kriminal, pa naj gre za levega Šuštarja ali kogarkoli na desni, tudi če je sam papež. Tako na levi kot na desni me moti precej stvari, nekatere prav bodejo v oči in se z njimi nikakor ne morem poistovetiti in potemtakem odloČili za kogarkoli. Nikakor se ne morem strinjati z izjavami tistih, ki trdijo, da je treba iti na volitve, četudi oddaš prazno glasovnico, da je to državljanska dolžnost. Bedarija, nikakršna dolžnost, to je pravica. Ne verjamem v to, da lahko večja ali manjša udeležba pripomore eni ali drugi stranki. Bedarija, Znotraj določenega števila ljudi, so karte pač premešane tako, kot se na koncu pokaže končni odstotek osvojenih glasov, zalo mi modrovanja raznih analitikov delujejo smešno, kot kakšen horoskop Mete Malus, enako tudi izjave politikov, ki post festum žalijo volilno telo in Se posebej ljudi iz volilnih komisij, ker pač niso zmagali. To Janši zamerim! Podobno kot zamerim celotnemu »tranzicijskemu trojčku« odgovor na vprašanje anketarjev pri pripravi intemetnih anket za volilni mlinček, ko so odgovarjali na vprašanje, ali je bil NOB boj proti okupatorju ali revolucija oziroma oboje. Odgovorili so, da zgolj boj proti okupatorju. Čisto sprenevedanje! Bil je oboje, dokaze za to lahko najdejo v neštetih spominih Titovih soborcev (recimo Vladimir Velebit), Id tega sploh ne skrivajo. Zakaj bi, saj so bili na oblasti, zlahka so zapisali, da so se Šli ravno to, revolucijo. To sprenevedanje in aktualno politično la- Kše: MOHOR HUDEJ mohorh@ho t mail. co m skavt salto mortale jim zamerim! No, če preidemo z ideoloških zamer na konkretne, je slovenski prostor najbolje poosebljen s paradoksalno pozicijo stranke DeSUS. Vedno sem trdil, da je stranka upokojencev ena najbolj nesmiselnih strank v našem prostoru. Moje mnenje je pač, da vsaka stranka v svojem programu predstavi tudi upokojensko problematiko, da je tovrstna proBle-matika dei neke politike in ne njen modus vivendi, saj je na ta način diskrimina-torna do vseh ostalih elementov družbe. Podobno je s stranko Enladih. Toda glej čudo, DeSUS na koncu postane še najbolj eksplicitna stranka, gre ji zgolj za eno stvar, za konkretno zvišanje pokojnin. Erjavčeve izjave so bile seveda poceni populiš tične, na nek način žaljive za vso Slovenijo, toda z njimi je pridobil odstotke. Za to gre v politiki. Stranka, ki deluje v resorju, ki troši najboij nesmiselno javna sredstva {pustimo obveznosti do Nata), milijone evrov, se sentimentalno prlduša na srečnega upokojenca. Če to ni smešno! Toda obenem tudi najbolj realno s strani naslovljencev. Vsi želijo zgolj več denarja in ščepec laskanja. Torej je moj pogled s strani čisto dovolj. Vsaka odločitev za nekoga bi bila v nasprotju z mojim prepričanjem. Volitve so pravica in ne dolžnost, Še manj norost, kot je bilo nekajkrat občutiti v predvolilnih soočenjih. Na neko volišče je menda prišla neka starejša ženica, ki je vprašala člane volilne komisije, na kateri Številki je tisti simpatični mulat Obama, ta ji je všeč, zanj bo volila. Pa naj, vsakdanjika ji ne bo spremenilo obljubljenih tisoč evrov na upokojenca. m 8 ^intervju NOVI TEDNIK Prva destinacija je Slovenija^ druga Pohorje Damjan Pintar o nujnosti povezovanja v turizmu, odpovedani naložbi v Zrečah in posegu na Rogli, ki je razburil naravovarstvenike Se spomnite slogana TXi-rizem smo ljudje? Še vedoo drži, sploh za človeka, kakršen je Damjan Pintar, ki od začetka leta 2007 vodi Uniorjev program lürizem. Seveda ne smemo razumeti slogana v njegovem ozkem pomenu besede, temveč v vsej njegovi Širini. V dejavnosti. ki se je v zadnjih desetletjih izredno razmahnila in postala ena vodilnih gospodarskih panog v svetu in pri nas, ni dovolj, da imamo turizem v krvi. Delo v njem mora temeljiti na obširnem znajiju in poznavanju glo-balnih in lokalnih teženj. Damjan Pintar ima oboje. Katere so osnovne težnje turizma v današnjem času? To so destinadje. Zame je prva destinacija Slovenija, dni-^ je Pohorje. Sestavni del tega smo mi v Unioiju. Odgovor na to je tržna znamka Uni-tur, Z n)o so vs! naši nastopi poenoteni in prepoznavni. Se to že pozna? Pred dvema tednoma smo dobili ponudbo, da se vključimo v verigo prestižnih svetovnih hotelov. V njej so vrhunski turistični centri iz Švice, Awlrijein od drugod, medlem ko iz Slovenije ni še nikogar. Ta vkljuätev v lakSno verigo je pomembno, da imaš dober produkt in dober pristop do gosta ter da ustrezno marketinško nastopaš. Očitno to imamo, saj smo v zadnjem letu naredili velik korak naprej. Pri tem ni mogoče pričakovati, da bomo i&z noč vse obrnili na g]avo. Želimo si bolj zahtevne gosie, ki so hkrari boljši potrošruki in bistveno več koristijo storitve v re^ji. Imamo kaj ponuditi v zrešld, konjiški in vitanjski občini ter (udi na širšem območju naše regije. Je to povezano tudi z blagovno znamko R(^la in s povezovanjem regije? Kot sem rekel - prva destinacija je Slovenija, potem Pohorje, štajerska. Povezava med turističnimi centri in vsemi ponudniki je nuja. V ^"ečah smo oävili prodajno-informadjski center, ki se seli na boljšo lokacijo in ravno za danes je na? povedano srečanje vseh ponudnikov. ^to da pokažemo slovenskim in tujim gostom, da sicer nismo cenovno najugodnejši ponudnik, a smo vredni zaupanja. Je takšno povezovalno razmišljanje že značilno za celotno Slovenijo ali se posamezni ponudniki še zapirajo za svoje plotove? Vedno več jih tako razmišlja, saj nas k temu sili trg. Nenazadnje je bilo v zadnjih letih vloženega velßco denarja, ludi evropskega, v dvig kakovosti infrasmikture, zdaj pa je čas. da vložimo vso energijo v povezovanje. In to ne velja samo za Slovenijo, Pred 14 dnevi sem se udele^ sestanka na evropskem združenjugorskih centrov, kjer sem predstavil ra-ziskavo, Vi smo jo lani naredili v gorskih centrih v Slove-rüjiin s katero želimo doseči, da bodo centri lahko uspešno živeli ne le tri zimske mesece, temveč celo leto. Kolesarjenje in pohodništvo sta le dve možnosti. Vsodelovanjuspartnerji iz Avstrije, Nemčije in Švice bomo najverjetneje kandidirali za evropska sredstva in vodili ta projekt za Evropsko uni- Torej destinacija Evropa? Če pogledamo svetovne težnje, moramo vedeti, da Evropa oziroma njen alpski svet dobivata veliko konkurenco ne le v Zdniženih državah Amerike in na Daljnem vzhodu. Koreji in na Japonskem, temveč tudi v novih državah jugovzhodne Evrope in biv^e Sovjetske zveze. Tbdi zato nas alpske države jemljejo za popolnoma enakopravnega ponudnika, saj vedo. da se moramo združiti. Tako kot smo lani ponudili svoje produkte za ciljne skupine, se moramo v Sloveniji in alpskem prostoru od- ločiti» koga bo kdo vabil. Ro-gia je idealna za družine, začetnike, tiste, ki se poleg smučanja radi zabavajo, Kranjska Gom in Maribor sta znana po tem, da lahko izvedeta vrhunska Športna tekmovanja, ki so doma v alpskem smučanju, Krvavec je idealen za zahtev-ne smučarje in tiste, ki imajo radi čudovito naravo... To pomeni, da je za vse dovolj prostora. Usmerili se moramo v prave ciljne skupine in ne razmetavati z denarjem. Konkuriranje drug drugemu je nesmiselno - dogovoriti se moramo, kaj bo kdo delal. Ste v Sloveniji pri tem že naredili korak od besedk dejanjem? Na Pohoiju smo prve korake že naredili. Preteklo zimo smo uvedli štajersko smučarsko vozovnico in gostje so lahko z isto karto smučali v Mariboru, na Rogli, Golteh in slo-venjegraškem Pahorju. Letos smo se v zbornici gorskih centrov dogovorili, da zaradi konkurenčnosti na evropskem trgu ponudimo Spevno slovensko turistično vozovnico. Z njo bo mogoče smučati na vseh slovenskih smučiščih - od Bovca do Mariborskega Pohorja. Ta turistična vozovnica bo vsebovala tudi tako imenovano kartico Active Slovenia, ki bo nudila popuste na ravni celome Slovenije in to ne le za smučanje. ampak pri celoletnem produktu. Torej tudi popuste pri nakupih, obiskih turnih ustanov in prireditev ... Verjamem, da bomodogovorvkrai-kem podpisali. Takšna kartica bo tor^ povezala ponudbo in omogočila primerjave med posameznimi centri. Kakovost ponudbe, tudi namestitvene, bo Še pomembnejša. V Termah Zreče ste s tem namenom nameravali zgraditi nov hotel. Gradnja bi se morala že začeti, a se napovedi niso uresničile. Resnično. Že v letih 2005/ 2006 smo začeli pripravljati projekte izgradnje novega hotela, saj je naše zdravilišče med najbolj zasedenimi slovenskimi zdravilišči in nam primanj-kuje prostora za kakovostno namestitev. Hkrati s tem smo želeli povečati obstoječo wellness ponudtK). Ko smo decembra 2CX)6 dobili gradbeno dovoljenje. je bila ocenjena vrednost 19 milijonov evrov. Za projel^ smo pridobili tudi 4 Damjan Pintar je diplomiral na Fakulteti za Šport v LJubljani, podiplomski Študij ^vrtnega managementa je opravil na imiverzi v Lyonu, kjer je tudi magistriral. Kot diiektor mark^inga Olimpijskega komiteja Slovenije med leti 1998 in 2007 je razvil učinkovit model oUmpi jskega marketinga. od leta 2002 pa za program Olimpijske solidarnosti, ki deluje v okviru Mednarodnega olimpijskega lu)roite|a iz Lausanne, vodi projekte razvoja marketinga za nacionalne olimpijske komiteje po svetu. Je tudi član Mednarodnega komiteja mediteranskih iger, predsednik UO Zbornice gorskih centrov pri Gospodarski zbornici Slovsuje in predsednik skupštine Združenja za pohodništvo v Slo-veruji. Zc^oslen je kot direktor prognana Turizem v zreškem Uniorju. Je ljubitelj smučanja, teka, podvodnega ribolova, motornega letalstva... Z ženo in dvema sinovoma živi v Vojnika milijone evrov evropskih sredstev. Ko smo nadaljevali pripravo projekta, se je ta nenehno dražil. V času, ko smo ga pripravljali, smo že naredili vso potrebno infrastrukturo, zlasti energetsko oskrbo, ki je bila nezadovoljiva, in hkrati razširiliobstoječa parkirna mesta. Vendar smo se ob končnih popisih in oceni, da bo naložba stala 32 milijonov evrov, odiočUi, da v sedanjih razmerah na trgu ne gremo v takšno investicijo. Ste se novemu hotelu odpovedali? Odločili smo se, da namesto njega gadimo prizidek k sedanjemu hotelu s približno sto ležišči, tako da zaokrožimo celoto v namestitvenem de-lu. Naložba bo s sedmimi milijoni evrov neprimerno nižja, a bo še vedno zagotavljala ustrezno namestitev v kakovosti štirih zvezdic, kot je obsto-jeä hotel Dobrava 2000. Z njo bomo pridobili kvaliteten objekt, s katerim bomo vseeno konkurenčni na evropskem trgu, Kaj pa evropska sredstva? Takoj smo obvestili ministrstvo za gospodarstvo, da se temu delu sredstev odrekamo. Nismo edirü v Sloveniji. Še ne^ kaj turističnih centrov, ki je kandidiraj oje ravnalo podobno, saj trenutne razmere na trgu niso naklonjene velikim investicijam. Na žalost lahko in-VKtiiamo le toliko, kolikor zaslužimo. Ne želimo se zadolževati. Denarja za velike naložbe otitno ni. Kaj bo s projekti, ki ste jih načrtovali z Občino Zreče? Unior je lastnik več centrov. Ob^na Zreče je uspela s kandidaturo za evropska sredstva za iz^dnj o tekaškega centra na Rogli. Odstotek sofinanciranja za občino je bistveno višji, ureditev centra pa bo zelo dobra dodana vrednost k temu, kar je bilo na Rogli zgrajeno že pred mnogimi leti in kar smo lani interizivno začeli obnavljati. Na Rogli imamo mdi dovolj ležišč. Projekt, ki ga je občina dobila in ga bo, upamo, tudi v roku izved- la, bomo s svojimi aktivnostmi dopolnili. Gradnja tekaškega centra je že prinesla slabo voljo med naravovarstvenike. Kaj sicer pričakujete od njega? Marca smo pridobili mnenja in so^asja za izvedbo pripravljalnih del. Poleti smo opravili zemeljska dela za ciljno-štartni prostor, sanirali obstoječe tekaške proge in jih nekoliko razširili. Zasejali smo travo in zdaj je Rogla že zazelenjena. Uporabili nismo ne železa ne betona, nič takega. Naknadno smo zaprosili še za določena mnenja In naravovarstvena soglasja, Naravo smo tudi pri tem posegu varovali, saj se zavedamo nje nega pomena za trajnostni razvoj. Kar smo naredili, nam bo omogočilo uporabo posebnega stroja za teptanje in urejanje prog, s katerim bomo zagotovili najvišjo raven prog. Na njih bomo že v tej zimi najverjemeje pripravili kontinentalni pokal v teku, pri čemer se s smučarsko zvezo že dogovarjamo, da bomo konec leta 2009 izvedli tudi svetovni pokal. To bo nova popestritev ne le za tiste tekače, ki že zdaj hodijo na Roglo. temveč za vse ostale Slovence in tujce, ki si želijo vrhunsko ponudbo. Že prihajajo? To nam je reševalo kislo poletje na Rogli. Gostili smo številne nove uporabnike športnih storitev, vrhunske športne ekipe iz Evrope, Azije in Afrike. Ponosno povemo, da so se pri nas pripravljali tudi štirje Športniki, ki so na olimpijskih igrah osvojili medalje. Poleg kvalitetnih športnih ekip so k nam začele prihajati tudi druge skupine zahtevnejših gostov. PiVič smo gostili večjo skupino nemšidh pohodnikov, ki je 14 dni bivala na Rogli in koristila po-hodniške programe. Poleg lega so se letos v Terme Zreče vrnili gostje iz Nemäje in Francije, tako da se počasi povečuje delež gostov, ki bodo dolgoročno pomembni za našo regijo. MILENA B. POKUC m St. 76 - 26. septemlier 2008 NOVI TEDNIK reportaža J: Najmlajiisolahko$vajeusWarialnespretno$tiprei2kusilinav»čkot120delavnicah.NasUli$amask^^ Pikin festival ja obiskalo mnoso mojstrov starih gbrti. V smehliala Pika Nogavička. sredo so mladim obiskovalcem pokazali, kako se kuha ogijs. Rdeči lasje in pegasta iičica, to je naša Piica Nogavičica Majhne dekTice lahko v Velenfu za en tedan postanejo navihane iunakinie iz svoje na ub§e knjiga. Pikin najboljši prijatelj, polag Anice in Tomaža, je gospod Reko. Tudi na festivalu je bil nepogrešljiv spremljevalec malih Pik. Pikin festival |e največja slovenska otroška prireditev, ki so jo letos v Velenju pripravili že 19. Festival je zastavljen tako, da omogoča otrokom in njihovim staršem veliko us-tvarjalDosti» igre in zabave. Velenje tako že ves teden živi z malo nagajiv-ko Piko Nogavičko. Osrednje prizorišče Piki-nega festivala je vsako leto TRC Jezero, kjer je vsak dan odprtih več kot 120 ustvarjalnih delavnic. Tako najmlajši in tudi malo starejši otroci lahko izrezujejo, lepijo in rišejo vse mogoče zanimive stvari. Seveda $e je treba še prej primemo obleči. Tako lahko na vsakem koraku naletimo na deklice s pegastimi lički, z rdečimi v kitke spletenimi lasmi in s pisanimi nogavičkami. Seveda ne manjka tudi Fickov, ki jih male Pike nosijo na ramenih. Na Piki-nem festivalu so pripravili tudi tri odre, kjer najmlajši lahko uživajo v plesnih, glasbenih in lutkovnih predstavah. Letošnja tema je ljudsko izročilo, zato so na travnik ob jezeru povabili mnogo mojstrov starih ljudskih obrti, ki so poka^, kako se postavlja kopo, kuha oglje, tke, prede, plete koše in kleklja. V središču mesta so postavili 13 Piki-nih razstav. E'ika je letos dobila tudi novo Vilo Čira čara, ki je med festivalom odprta za vse obiskovalce» na dvorišču pred hišo pa male Pike, Tomaže in Anice pozdravi tudi nepogrešljiv veliki Pikin konj. Najbolj zabaven bo zagotovo sobotni zaključni Pikin dan. ki je vsako leto najbolj pester, 2 največ nastopajočimi. Ves dan bodo odprte ustvarjalne delavnice, na jezeru bo Regata za Zlato Piko, pripravlja se tudi F^ka miga, revija najboljših otroških plesnih skupin Slovenije. Pikino zabavo bo v soboto obiskala tudi častna pokrovitelj ica letošnjega festivala Barbara Miklič Türk. KS. fotor SHERPA Pildn festival ni le zabaven, temveč tudi peučen. Mladi obiskovalci so morali le pritisniti na gumb in že so poslušali veselo ali žalostno poezijo največjih slovenskih pesnikov na literarnem i>iuboxu4c. Velenje je že ves teden »pikasto« mesto, v soboto pa bo vriiunec dogajanja. it, 76 - 26. september 200S m 10 CEUE I NOVI TEDNIK Hud boj za zapuščen dvorec Družba Maksimilijan zaradi Lanovža toži, družba Mirabel se pritožuje Predvidena obnova za-pu^enega celjskega dvorca l^ovž, ki je na križišču med Otokom in Lavo, se, kot izgleda, vse bolj odmi-ka. Potem ko je vložila toibo proti Mestni občini Cel}e družba Maksimilijan» prati kateri je občina postopek javne dražbe ustavila, se javno pritožuje še uradni najemnik dvorca, družba Mirabel. Mirabel želi tam urediti lepotno kliniko, skupaj z zdravstvenimi storitvami. Kot smo poročali, je Mestna občina Celje ustaviJa postopek prodaje Lanovža dan po julijski javni dražbi, kjer je ponudila najvišjo ceno nepremičninska družba Maksimilijan. Kot so pojasnili, so to storili zaradi prenizke dosežene cene ter v skladu z razpisnimi pogoji dražbe, kjer so vnaprej zapisali možnost ustavitve postopka prodaje. Izklicna cena na dražbi je büa 500 tisoč evrov, Maksimilijan je na dražbi med tremi interesenti ponudil največ, 510 tisoč evrov. V zemljiški knjigi je že vpisana zaznamba spora, ki naj bi ga rešilo sodišče. Od najema k prodaji Na javni dražbi za prodajo Lanovža je sodeloval urad- ni najemnik dvorca, družba Mirabel lepotna klinika d. o. o., ki je zato imela predkupno pravico. V Mirabelu pravijo, da so sodelovali pri razmeroma majhnem dvigu vrednosti nepremičnine od Izklicne cene, ker veČ niso zmogli plačati. Direktor Mirabe-la Ivan Bednjički omenja, da se pri vsem skupaj čutijo prikrajšane, saj so v priprave na obnovo dvorca doslej vložili že precej denaija. Mirabel in občina sta najemno pogodbo za Lanovž sklenila lani, z rokom za izvedbo celovite prenove dvorca do 31. avgusta letos. Direktor Mirabela trdi, da je občina na začetku pokazala veliko zanimanje za namero, da bi v prenovljenem dvorcu ponudili zdravstvene storitve ter usluge lepotne klinike. »Mestna občina Celje ni storila ničesar, da bi do njene izvedbe tudi dejansko prišlo,« omenja direktor Mirabela. Na občini naj bi Mirabel privedli tako daleč» da so nastali stroški, ki so povezani s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, potrebnega za celovito prenovo. V Mirabelu trdijo, da so storili vse, kar je potrebno za pridobitev gradben^ do-voljenja, torej poskrbeli za projekte obnove objekta, ki so jih januarja letos predložili upravni enoti. V Mestni občini Celje se z Mirabelovimi trditvami ne strinjajo. »Družba Mirabel je pristopila k investiciji v projektno dokumentacijo pred pridobitvijo soglasja s su'ani Mestne občine Celje,« odgovarja vodja občinskega oddelka za finance in gospodarstvi Sandi Sendelbah. Na občini u^jo, da so se obvezali izdati soglasje za adaptacijo, ne pa tudi pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice. Prav tako se niso strinjati z ocenjeno vrednostjo investicije, ki jo je na občino posredoval Mirabel. »O višini investicije se nato nismo več pogovarjali, saj se je pristopilo k prodaji in pogodba o vlaganjih naj ne bi bila več relevantna, saj je biJa družba Mirabel predviden kupec,« od-gov^ajo v občinskem oddelku. Od prodaje do tožbe Prišlo je do javne prodaje Ijnovža, pri Čemer v Mirabelu opozarjajo na tveganje, da bodo kol najemnik dejansko izbrarji še kot kupec »Kot najemnik imamo pripravljeno vse za začetek izvedbe del, saj je bila dokumentacija za pridobitev gradbenega dovo- Namssto obnove znamenitega Unavžs zdaj tožba in pritožbe. ljenja, skupaj z vlogo, že v začetku tega leta predana Upravni enoti Celje. Tudi najemna pogodba še vedno velja,« pravijo v Mirabelu. Kljub temu od Mestne občine Celje ne pridobijo dogovorjenih listin, niti pisnih pojasnil o morebitnih zadržkih, trdijo. Občini so poslali dva poziva za izstavitev listin, prvega aprila ter zadnjega konec avgusta. Od nje žeiijo izstavitev listin v primeru ohranitve najemnega razmerja, v primeru njegove prekinitve pa želijo povračilo stroškov, ki so nastali s pridobivanjem projektne dokumentacije. Mestna občina Celje je Mirabelu prejšnji teden poslala odgovor, v katerem opozarjajo na tožbo nepremičninske družbe Maksimilijan proti občini. »Glede na dejstvo, da nas najugodnejši ponudnik toži za sklenitev posla, smo gospodu Bednjič-kemu posredovali dopis, v katerem ga obveščamo, da bo o zadevi odločala Komisija za vodenje in nadzor postopka pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim in finančnim premoženjem Mestne občine Celje ter ga povabila na razgovor o odprtih vprašanjih iz na- jemnega razmerja,« odgovarjajo v občinski stavbi. Dodajajo, da bi morali Mirabelu, ki so mu predali objekt v najem lani februarja, celo računati najemnino, kar niso storili. Bodo družbi Maksimilijan Ln Mirabel ter Mestna občina Celje zmogli najti skupni jezik v dobro vseh Celjanov? Večino Celjanov in okoličanov gotovo bolj kot vsi spori, nesoglasja ter nagajanja zanima, kdaj bo dvorec Lanovž zasijal v nekdanjem sijaju. BRANE JERANKO Foto: KATJUŠA Žlahtni pri županu V dvorani celjskega Narodnega doma je župan Bojan Šrot v sredo gostil dijake, ki se lahko pohvalijo z najboljšim uspehom na maturi in pri zaključnih izpitih v minulem šolskem letu ter dijake, ki so bill najbolj uspešni na mednarodnih tekmovanjih znanja. Skupno jim je podelil g6 simbolnih nagrad; pečatnikov mesta Celja iz 16. stoletja ter knjižne nagrade. V nagovoru najboljšim klič poudarila pomen iz-dijakom sta tako Srot kot jemnih dosežkov, občudo-vodja aktiva celjskih ravna- vala njihovo ambicioznost, teljev srednjih šol Janko Po- znanje in predanost ter za- želela, da bi se po končanem izobraževanju vrnili v svoje občine. V minulem Šolskem letu Je v celjskih srednjih šolah »zorelo« kar 38 zlatih maturantov splošne mature. Vseh možnih 34 točk pa so osvojili Maja'AJil, Jan Kejžar, Katja Mastnak, Gregor Mer-slavič, David Polak iz I. gim- nazij e v Celju ter Karin Lju-bič in Blažka Hunski iz Gimnazije Celje-Center. V okviru poklicne mature sta vseh možnih 23 točk osvojüa Jože Prislan iz Šolskega centra Celje in Maja Šumeč iz srednje ekonomske šole; zlatih dijakov poklicne mature je bilo sicer skupno iS. PM, foto: KATJUŠA m Najboljšim dijakom so čestitali ravnatelji srednjih šol in župani oh&n, a katerih prihajajo. - it. 76 - 20. september 2008 Z algoritmi do zaklada Celjska iakuiteta za logistiko se s sklopom prireditev v teh dneh vključuje v vsakoletno Noč raziskovalcev. Študenti se bodo danes podali na lov za zakladom po celjskih ulicah ter popoldne popestrili z nastopi več zasedb, prav tako danes iz jutri pa se bo v prostorih fakultete odvijala mednarodna jezikovna konferenca z gosti britanske in ruske fakultete. Jezikovna konferenca nosi naslov Pomen osvajanja tujih strokovnih jezikov za komurukacijo med kulturami in je tako povezana z letom medkulturnega dialoga. DomaČi in tuji predavatelji želijo z razpravo pojasniti pomen znanja tujih jezikov v času ^obalizacije in informacijske dobe. Z dar>a$niimi prireditvami se celjski študenti pridružujejo manlwrskim ter ostalim iz številnih evropskih mest v Noči raziskovalcev. Ob 15. uri se bodo s parkiri^ pri fakulteti za lo^stiko podali na lov za zakladom po ceijsl^ ulicah. Najprej bodo izvedli kratko delavnico reSevanja nalog s pomočjo logističnih algoritmov ter jih nato na poti do z^adov, praktičnih nagrad, reševali še na kontrolnih točkah. Tako želijo prikazati, da je lahko delo raziskovalcev tudi zabavno. Ob 17. uri pa se bo dogajanje ponovno preselilo v avlo fakultete, kjer pripravljajo prikaz judoističnega treninga ter častni sprtem oiimpijke ter študentke fakultete Luaje Polavder. V v^emih urah bodo študenti nadaljevali z druženjem in se zabavali ob nastopih glasbenih skupin. PM VODOVOD - KANALIZACIJA _mvropoojftjč. do.o. Uva 2B. 3000 CEUE * TeL 03/42 SO 300 * Fac 03/ 42 50 3tO Služba za prijavo okvar: 03/ «42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijetnega oliolja. NOVI TEDNIK braslovče i polzela | velbnje | mazarje i mozirje | 11 Hmeljarji z vizijo Večina savinjskih hmeljarjev je v teh dneh zaključila z obiraajem, posušila kobuie in jih skladiščila, zdaj pa se dogovarjajo za prodajo. Tik pred zadnjim zagonom obi ral nega stroja smo se ustavili pri Ura-njekovih v Podlogu, kjer je gospodar Alojz, podobno kot že mnogim dnigim radovednežem» razkazal svojo inovacijo. »Na obiralni stroj sem namestil malo daljši bradavi-Čast trak in dodal Še nekatere posodobitve, s katerimi se je spremenil Izmet, bistvo pa je v tem, da ne gre ves hmelj čez cel stroj, ker se ga že prej izloči skoraj dve tretjini,« je razlagal Uranjek, ki je že lani razmišljal, da bi morali na tem stroju nekaj naredili. Novost, ki je seveda bližje hmeljarjem, je dobrodošla zato, ker ostanejo kobuie cele, z višjo vsebnostjo lu puli na, ohrani se več alfa kislin ... Boljšo kakovost in za deseti-no manj izgub so potrdile tudi meritve strokovnjakov, z zanimanjem pa si Alojzovo »pogruntavščino« ogledujejo drugi hmeljarji. Pri Uranjekovih je, podobno kol pri mnogih drugih Mojz Uratijek razkazuje svojo (»pogruntavščino«. hmeljarjih, svoje storila toča v maju in avgustu, ki je poškodovala polovico nasada, in kot je omenila žena Štefka, letina ne bo niČ posebnega. Sicer hmelj na kmetiji, kjer rastejo tudi trije sinovi, pomeni enega od virov prihodka, ukvarjajo pa se še z rejo živine in vrtnarstvom. Inovacije ne bodo posebej prijavljali, saj, kot sta poudarjala Uran jekova, ni vse v denarju. »Če nekomu pokažem, da si lahko prilagodi obiralni stroj in sem s tem dobro zapisan, je dovolj,« je povedal Alojz, Štefka pa dodala Še eno modrost: »Zajemati je treba z žlico, ne z lopato.« Tako se je zaključila letošnja sezona na savinjskih hme-Ijjščih. Kljub avgustovski toči, ki je klestila po dozorelem hmelju, je letošnji pridelek v povprečju v skladu s pričakovanji. Čeprav je o bolj natančnih podatkih še prezgodaj govoriti. Tako so hmeljarji na dobrih 1.600 hektarjih obrali približno 2.400 ton hmelja, ki je dokaj kakovosten. Podrobne podatke in rudi pričakovanja hmeljarjev bodo verjetno predstavili na Hmeljarskem likofu, ki bo te tradicionalno prvo oktobrsko soboto popoldne v Petro včah. US, foto: TT Spomin na poplavo v Nazarjah so s številnimi prireditvami počastili občin ski praznik, ki ga slavijo v spomin na dan, ko je bila 0$ Nazarje vpisana v register vzgojno izobraževalnih zavodov Slovenije. Sklop prireditev so zaključili s slavnostno sejo občinskega sveta. Na seji je župan Ivan Pur-nat obudil spomin na lansko leio, ko je dobro uro po končani proslavi nazarski dom kulture zalila voda, Lanska ujma je v občini povzročila 2,5 milijona evrov škode, ki jo odpravljajo glede na pritok državnega denarja. Sicer se v občini ukvarjajo z izde- lavo prostorskih načrtov, s spremembo odloka o zazidalnem načrtu poslovne cone Prihova, s projekti za rekonstrukcijo Lesarske ceste, s pridobivanj em gradbenih dovoljenj za komunalno ureditev stanovanjske cone BIČ v Šmartnem ob Dreti... Bogat program so pripravili učenci dveh nazarskih šol, glasbene in osnovne, podelili pa so tudi Številna priznanja za opravljeno delo. Županova priznanja so prejeli družina LampreČnik, Ljudske pevke Lipa, nadarjeni glasbenik Marcel Rajgl ter zlati maturantki Vesna TVat-nik in Nastja Kotnik. Prejem- niki bronastih grbov so Anton Sedeljšak, direktor podjetja Sam, ki je v Nazarjah zgradilo nov prodajni center, Fanika Strašek za delo na kulturnem in KaQ*a Gruberna glasbenem področju, operativna enota PGD Šmartno ob Dreti, Urban Požamik za delo v KS Kokarje ter Zdenka in Marjan Gračner za aktivnosti v nazarskih društvih. Srebrni grb so namenili nazar-skemu vrtcu ob 30-letnid> Stanislavu Jerini za delovanje v borčevskih vrstah ter Milanu Zavolovšku za delo med lovci. Zlati grb je prejel dolgoletni ravnatelj OŠ Nazarje Anton Smrke. US Prejemniki hipanovih priznanj v obuni Nazarje Mesto za več V petek so v Velenju, ob prisotnosti večine poslanskih kandidatov, počastili praznik mestne občine, lu so ga letos posvetili SO-Iet-nici Šolskega centra. Župan Srečko Meh je izpostavil več naložb, ki smo jim priča v mestu in okolici, ter omenil Še druga vlaganja, ki Čakajo Šaleško dolino, predvsem Jia področju energetike. »Napovedi v gospodarstvu so obetavne» saj pričakujejo dobre rezultate tako ob koncu poslovnega leta kol v prihod- nje. Gradimo nove Športne, prireditvene, poslovne in stanovanjske objekte, obnavljamo ceste, šole, vrtce, gasilske domove in zdravstveni dom; na kanalizacijo in vodovod bomo kmalu priključili vsa naselja, daljinskemu ogrevanju smo pridružili še daljinsko hlajenje ...«je našteval Meh in izpostavil željo, da »bomo znali obdržati in nadgraditi sloves mladostnega in razvijajočega se mesta, kije pravo okolje za tiste, ki želijo, hočejo in zmorejo več.« Na seji so se s priznanji MO Velenje zahvalili posameznikom in organizacijam, ki so vtisnili poseben pečat v delu občine. Grbe so prejeli Jože Melanšek, Anica Oblak ter poklicne in tehniške šole> ki delujejo v okviru Šolskega centra Velenje. Plaketo so podelili Branki Drk, Branku Mehu in Marijanu Salobir-ju, županovo priznanje pa Manji Gošnik Vovk in Ivanu Valenčaku. ÜS Dobitniki občinskih priznanj z županom ljubom Žnidarjem. Med njimi letos ni častnega občana. Brez častnega občana Na Polzeli, ki uradno svoj praznik praznuje šele prihodnji mesec, na petkovi slavnostni seji niso podeli priznanja častnega občana. Grb občine je za uspehe in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja ter za prispevek kugledu občine prejela Valerija Pukl. Plakete pa Jaka Jeršič in Gledališka skupina KUD Polzela za 40 let delovanja, vokalni kvintet Lastovka za uspešno delovanje, dolgo če trt stoletja, dr. Janez Cukjati za prizadevno delo in skrb na področju zdravstva in Peter Zabukovnik za prispevek k razvoju kraja in aktivno delovanje v različnih društvih. MJ, foto: TT Nove podobe Mozirja v Mozirju se je minuli teden zbralo ogromno ljudi» ki so počastili odprtje obnovljenega središča. S tem so počasdli tudi 690 let trških pravic in 862 let omembe Mozirja. Naložba je bila vredna 700 tisoč evrov, trgu pa so dali nekdanjo značilno srednjeveško obliko. Seveda obnova, med katero je bil trg praktično zaprt za promet, ni mi- nila brez težav in tudi zato se je mozirski župan Ivan Suhoveršnik občanom zahvalil za potrpežljivost. Hkrati je izrazil željo, da bi trg postd zbirališče tako domačinov kot številnih gostov» ki obiskujejo Mozirski gaj. "Rjdi za prihodnje je napovedal različne naložbe, s katerimi bo Mozirje postalo turistično Še bolj zanimiv kraj. US Denarja za »privat« plaiove ni Za sanacijo cest in plazov je Občina Bra-slovče z okoljskega ministrstva prejela sla-bih 23 tisoč evrov, iz vladne službe za lo-kalno samoupravo in regionalno politiko pa dobrih 127 tisoč evrov, ki so jih namenili za sanacijo plazov Brezovnik, Peterka, Pod lovsko kočo, Preskar» Brinovec I in Miklavc. Pisali smo že, da je pri domačiji Golob v Podgorju pri Letušu opaziti razliko. Po tragediji pred letom dni, ko je plaz terjal dve življenji, je nedaleč stran zrasla velika in prostorna hiša. Toda hlŠa ni odgnala strahu in jeze Golobovih, saj plaz tudi po letu dni ni saniran. Grozeča gmota zemlje je ob vsa- kem dežju bolj nevarna, denarja za sanacijo pa do sedaj nista našli ne občina in ne država. Geolog je sicer v dneh po tragediji izdelal sanacijski program plazu, območje pod plazom so splanirali« nato pa z deli končali. V Braslovčah so doslej sanirali vse ceste in plazove, ki so v lasti občine. Na sanacijo pa Čaka vsaj pet plazov v zasebni lasti, med njimi tudi plaz pri Golobovih. Občina je zanje pripravila in financirala sanacijske programe in geomehanska poročila. Po zagotovilih ministrstva za okolje in prostor bodo plazove sanirali. Na razpolago naj bi bila tudi dodatna sredstva» ki pa jih občina še ni prejela. MJ Št. 76 - 26. saptemlier 2008 m 12 Šentjur | laško | NOVI TEDNIK Ob novi cesti pozabili na zamere Potem ko so nekatere domačise, ali po drugih razlagah izključno priseljence, na rob Živčne vojne spravili dolgi obvozi in obvozi obvozov, se je zdaj življenje v Dram-]jah tn obronkih vrnilo v stare kolesnice. Pravzaprav v nove in bistveno udobnej-še. Cesta Dramlje-Pletovarje-Slatina je namreč doslej veljala za eno najslabših v občini. Gre za enega regionalnih razvojnih projektov, lo so sredstva črpali iz'skupno petih milijonov evrov nepovratnih sredstev EU. Šentjur je k rekonstnikciji te vinskoturistič- ne ceste piistopil v sodelovanju z občinama Šmarje pri Jelšah ir\ Rogatec. Svoj odsek v dolžini dobrih treh kilometrov in v vrednosti 770 tisoč evrov so dokončali v teh dneh in ga tudi slovesno predali namenu. Na tem obiDočju pa so se rekonstrukcij ska dela na cesti Slatina-Lutrje-Ponkvica Sele dobro začela. Prvi del trase v dolžini 3.395 metrov bo končan letos, drugih 2.540 metrov pa prihodnje leto. Vrednost le investicije ocenjujejo na okrogel milijon evrov. Sto Foto: KATJUŠA Govomikr so se uko all dnigaćs dotaknili slabe volje nekaterih tik pred odprtjam ceste. Predsadnik KS Dramlja Stanko Kopinšek je v spravnem duhu pozval k rokovanju. Trak so prerenli Marjan Vangust, CMC, podžupan Jože Artnak, predsednik KS Dramlje Kopinsek in hipan Stefan T»^. »Pušeljc«, sendviči in malinovec Krajevna skupnost Šent* jur mesto je ob svojem praz-niku najvišje priznanje podelila upokojeni učiteljici Ivanki Podgajski. Ob svoji poklicni karieri, ki je zaznamovala generacije šent« jurskih otrok, je ogromno Časa In dela posvetila tudi gledališki in literarni dejavnosti. Kot so zapisali v obrazložitvi, ima njeno življenjsko delo poseben pomen za promocijo in ugled Šentjurja. Sama je v zahvalnem govoru v svojem slogu brez dlake na jeziku in lažne skromnosti dodala, da si je kipec brez dvoma zaslužila. »To je bilo Lzvenšolsko, prostovoljno delo, ki smo ga z veliko veselja in pod- Dobitnrea kipca sv. Jurija Ivanka Podgajski I PARli pore tako staršev kot kolegov iz leta v leto postavljali tudi na tale oder. Za nagrado je bil zame >pušeljc<> za otroke pa sendviči in ma- smzmCi VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 linovec. Vedno se je našel denar za plačilo brezplodnega sejanja prav vsakega funkcionarčka, za nas pa ni bilo nikoli niti dinarja,« je med drugim dejala in si prislužila bučen aplavz. Listino mesta Šentjur za dosežene uspebe na področju izobraževanja in drugih področjih ustvayalnosti je prejel kolektiv OS Hruševec. Priznanje mesta Šentjur z denarno nagrado sta prejeli zlati maturantki Andreja Jernej in Veronika $orčan. StO Po obveznem rezanju traku so krožisce odprii kolesarji In konjeniki. Blagovna pod znamenjem štorklje Čeprav se živa ätorklja letos ni vrnila, so krajani Blagovne prepričani, da njeno pozitivno sporočilo ob vstopu v kraj ne bo odveč. Novo krožišče na Proseniškem namreč krasi prav železna skulptura te sim* bolične ptice. Glede navelike krajevne pridobitve bi vsekakor imela kje pristati. Proseniško in Blagovna sta bila v zadnjim mesecih eno samo gradbišče. Zdaj se lahko pohvalijo z obnovljeno lokalno cesto od Pro-seniškegd do Bukovžlaka v dolžini poldrugega kilometra. Priljubljena kolesarska trasa med občinama pa je do meje s celjsko stranjo po novem bogatejša tudi za kolesarsko stezo. Poseben pečat kraju je brez dvoma dalo novo krožišče. Poleg velikih varnostnih in prometnih prednosti je z inovativno ureditvijo še potrdilo identiteto kraja. Vrednost investicije znaša kar 1.7 milijona evrov. Od lega so iz naslova razpisov EU pridobili 800 tisoč evrov. občinski proračun je prispeval pol milijona, ostanek je delež Krajevne skupnosti Blagovna. StO, foto; MARKO MAZEJ V sredo so slovesno odprli tudi semafo-rizirano križišče s prehodom za pešce pn Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur ter nove pločnike v Tmovcu. Istega dne so namenu pred^ tudi prehod z avtobusnima postajališčema v Vrbnem. Vrednost obeh projektov je okoli 180 tisoč evrov. Urejanje ceste pri glasbeni šoli je v 60 odstotkih financiralo ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, preostanek pa Občina Šentjur, medtem ko je v Vrbnem naložbo v celoti pokrila država. V Laškem bo šov Po nadvse odmevni lanski glasbeni paradi godb v Laškem bodo Spektakel, kakršnemu v Sloveniji ni para. pripravili tudi letos. V nedeljo ob 18. uri bodo v laških Treh lilijah za nepozaben šov poskrbele najboljše godbe iz Slovenije in Evrope. Ob gostiteljici, Laški pihalni godbi z mažoretno in bobnarsko skupino, bodo nastopili še KUĐ Pihalni orkester Pošta Maribor, Pihalna godba Langenwang iz Avstrije, letalski vojaški orkester s Poljske» športni klub Flip iz Pirana pa se bo predstavil z akrobatskim plesnim programom. »Glasbena parada godb oziroma 'muzikparada' ni le koncertna prireditev,« pravi kapelnik laških godbenikov Ivan Medved» »temveč gre tu za pravo predstavo, saj člani pihalnih godb kombinirajo igranje in paradiranje po dvorani ter s tem napravijo enkraten spekta-keL« BA termotehnika toplotne črpdlke hlodiifu sistemi RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1 MONTER (SERVISER) TOPLOTNIH ČRPALK» HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV Pogoji: • izobrazba: (V. alt V. stopnja elektrotehnike ali strojništva (energeti^ - delovme izkušnje iz montaže klioiatskih, hladilnih in ogrevalnih naprav in eistemov 2. REFERENT V PRODAJI IN NABAVI Pogoji: - izobraü»: V. stopnja ekonomsko komercialni tehnik • delovne izkušnje s področja tehnike oziroma ogrevalnih sistemoy in naprav. 3. SESTAVUALEC v PROIZVODNJI Pogoju - izobrazba: osnovna šola - drugo: ročne spretnosti, dober vid • delovr^ izkušnje so zaželene iz področja elektrotehnike, ključavničarstva ... NUDIMO: • zaposlitev za nedoločen čas po poteku 6-rnesečne preizkusne dobe - delo na perspektivnem področju (otmovljM viri energije) in « v mladem kolektivu - stimulativna plača - enoemenskodeb Prošnje z življenjepisom pošljrte nar^ov; TERMO-TEHNIKA, d.o.o., BRASLOVČE Orla vas 27a, 3314 BRASLOVČE Dodatne mformacije rta telefonski številki: 03/703-16-20 ali 041 605-951. m it. 77 - 30. september 2008 NOVI TEDNIK KOZJE I ROGAŠKA S.I PODČETHTCK| ROGATEC 13 Drevesa po kalvariji Mad katastrofalnim rtaurjem na Kozjanskem ja na kalvariji nad Padsre-do pometalo drevesa po kapelah. Točno škodo bodo ugotovili, ko se bodo 2 žagami prebili do najbolj odmaknjenih kapel. Malo krajev se lahko po-naša s kalvarijo, med njimi je Podsreda ter z njo ob-močje Kozjanskega parka. Nekatere kalvarije na Celjskem doživljajo boljše ča-se> druge na njih čakajo. Nad podsredško, ki je po< trebna celovite obnove, $e je letos zneslo še katastrofalno neurje. Med neurjem d3 pobočju Gradišča nad Podsr^o, kjer so naši predniki postavili 14 kapel kalvarije, so po neka-tei^ kapelah popadala velika drevesa. Obseg celotne škode bo znan šele, ko bodo uspeli odstraniti vsa debla, ki preprečujejo dostop do najbolj odmaknjenih kapelic. Tam se bojijo najhujšega. V zavodu Kozjanski park nasploh poudarjajo, da so kapele nad Podsredo pomemben del tamkajšnje kulturne dediščine» ki jo bo v prihodnosti treba predstaviti na primeren način. Pred začeto celovito obnovo kapelic bo seveda treba najprej posekati najbližje drevje, Id uničuje kulturni spomenik, podob- no kot so pred začetkom celovite obnove svoje kalvarije storili v Šmarju pri Jelšah. Pogovore z lastnico gozda, ki živi v tujini» so predstavniki parka in Občine Kozje že začeli. V podružnični cerkvi žalostne matere božje, ki je krona podsredške kaivarije, so v preteklih letih poskrbeli za fasado in odvodnjavanje, prihodnje leto bo sledilo resta-vriranje sprednjega notranjega dela cerkve z gotskimi freskami. Se (udi za kalvarijo, na hribu s tremi imeni, bližajo boljši časi? Hrib s tremi imeni- se namreč imenuje Gradišče, v literaturi ter med ljudstvom se zanj pojavljata Se imeni Svete gore nad Podsredo ter Stare gore. V Pod sredi so na svojo kalvarijo ponosni kljub temu, da nasploh ni takšna kot bi morala biti. Vzhodno od Celja» kjer je mestna kalvarija na Jožefovem hribu, ju imajo nanu^ le Še v Šmarju pri Jelšah ter nad Planino pri Sevnici. BRANE JERANKO Plazov ne zmanjka V občini Podčetrtek imajo veliko težav s plazovi, saj se po vsakem neurjn pojavljajo novi. Včeraj so uradno pr^li namenu obnovljeni 700-metrski odsek ceste Go-lobinjek'LesIčoo, kjer so sanirali kar pet plazov. To je ena od dveh državnih cest med občinama Podčetrtek in Kozje, ki je obenem glavna cesta skozi virštanjske gorice. Gre za nekaj let stare plazove, ki so delno posledica neurja pred tremi leti. V občini Podčetrtek prav tako že sanirajo plazove, ki so nastali po zadnjem katastrofalnem neurju. Tako so se lotili piazišča na cesti med pokopališčem v Podčetrtku ter Imensko Gorco, sanirajo tudi plazišče na cesti Olim-je-Rudoica ter v Roginski Gprci pri Pristavi. Župan Peter Mišja pravi, da bodo letos začeli s sanacijo še nekaterih drugih plazišč. za kar so od države prejeli 135 tisoč evrov. V občini so prav tako že podpisali pogodbo z Nivojem, ki bo saniral plazišče na bregu Sotle v Sedlarjevem. Tam se brežina pogreza v reko že nekaj let, težave pa so vse hujše. BJ Rogaški Slatini srebrna plaiceta Znani so rezultati letošnjega tekmovanja Entente Florale. Rogaška Slatina, ki je Slovenijo zastopala v kategoriji mest> je osvojila srebrno plaketo. Podelili so ji jo na zaključni slovesnosti. ki je bila letos v Splitu. V obrazložitvi je strokovna komisija, ki je konec julija obiskala kraj, zapisala, da je navdušena nad zelenimi površinami v mestu. V Rogaški Slatini se lahko vsak napolni z notranjim mirom, menijo, in za zdravje poskrbi s pitjem mineralne vode. Mesto je prijazno kolesarjem in invalidom. Vse našteto so razlogi za podelitev srebrne plakete. »Z doseženim smo zelo za-dovoljni. Pričakovan smo bronasto, dobili srebrno plaketo. Veseli smo, da smo uspeli polepšati nekatere kotičke kraja, ki bi sicer na ureditev Čakali še nekaj časa,« je vesel slalinski župan mag, Branko Kidrič. Posebej so se v Rogaški Slatini razveselili Na podelhvl srebrne plakete; Anton Schiaus in Mernika Hetsch. podpredsednik in predsednica komisije, ter Brigita Kregar- Drofenik. mag. Branko Kidrič in Maijan Čujel ii statinske občine. posebnega priznanja. Tega so dobili zaradi vlaganj v nove zasaditve in odlične prenove starih objektov ter posvečanja velike pozornosti inva- lidom. Sicer pa bodo v Rogaški Slatini osvojitev srebrnega priznanja proslavili danes ob 18. uri v kulturnem domu. Med ana iz Goriških Brd, ki je Slovenijo zastopala v kategoriji vasi, )e prejela bronasto priznanje. ANDREJ KRAJNC VODOVOD - KANALIZACUA tfvNO roeunji dno Vabi k sodelovanju novega sodelavca za delo na delovnem mestu SKLADIŠČNIK a na domačiji Pungartnik, ki so lastniki dveh mlinov, pripravljalo prire-* ditev Mlinarska nedelja. Letos, ko so vsi pričakovali tretjo, pa je vabila nanjo kar ni bilo. )>Društvu )e enostavno zmanjkalo energije.« je povzela predsednica Marija Vre-čer Deu. Ker zaradi odsotnosti nekaterih članov društva niso uspeli zbrati dovolj ljudi, so prireditev, ki je bila sicer predvidena za prvo nedeljo v septembru, morali odpovedati. Kot dodaja, upa. da bodo drugo leto s prireditvijo nadaljevali. Do takrat pa bodo morebiti uspeli zbrati dovolj sredstev za odkup enega od propadajočih mlinov v Dolini mlinov, kar bi prireditev še popestrilo. RP Mali in veiiici umetnilci v avli konjiškega kulturnega doma so v torek odprli razstavo Mali in veliki umetniki. Pripravil jo je Vrtec Slovenske Konjice v sodelovanju z znanimi likovnimi u me t ni kL Projekt Mali in veliki umetniki so v vrtcu prvič pripravili lani ob svoji 6CHetnici. Zaključili so ga z uspešno prodajo likovnih del. zato so odločili, da projekt pripravijo tudi letos - z novimi otroki in novimi umetniki. Vabilu so se odzvali Arpad Šalamon, Franci Skerbinek, Vojko Ku-mer, Slavko Slapnik Gadi. Alojz Tomše, Veljko Toman, Zoran Ogrinc, Polona Petek, Franc BeŠier. Franjo Funkelj, Dragica Tomše, Pavle Ščurk, Andrej Pihh, Mojca Lampe Kajtna. Tanja Egartner, Jana Vizjak, Roman Ferlinc, Milan Lamovec Didi, Nika Dime, Heda Vidmar Šaiamon in Vinko Železnikar. Razstava bo odprta do 30. septembra, ko bo ob 18. uri dražba likovnih del. Denar, ki ga bodo zbrali s prodajo, bo namenjen nakupu računalnikov, s pomočjo katerih bodo spodbujali bralne in opismenjevalne sposobnosti otrok. Dražba likovnih del bo zaključek obsežnega dela, ki se je začelo s skupnim ustvarjanjem malih in vehkih umetnikov ter pripravo razstave. MBP m št. 76 - 26. «eptembftr 2008 NOVI TEDNIK KULTURA 15 Za širšo prepoznavnost Ipavcev Pred stotimi leti sta umrla brala Benjamin in Gustav Ipavec» ki sta z opravljanjem zdravniškega pokli-ca zdravila bolezni, z glasbo pa dušo. Z odprtjem jubilejne razstave o njunem življenju in delu» ki je dopolnjena s spletno stranjo Ipavci na spletu, se je minuli petek v Ipavčevi hišt začel sklop kulturnih prireditev Ipavčevi kulturni dnevi 2008. Razstavo Ipavca je pripravil Pokrajinski muzej Celje pod vodstvom Darje Pirkma-jer, zajema pa izbor Iz doktorske disertacije zgodovinarja Igorja Grdine. Poudarek je predvsem na življenju in glasbenem ustvarjanju bratov, pri čemer kratek del razstave p red-stavlja njun zdravniški poklic, ki je po besedah Pirkmajer-jeve premalo raziskan. Na odprtju razstave Ipavcev je nastopil Godalni kvartet Feguš. Da razstava ni zgolj zgodovinska, so njeni ustvarjalci vanjo vključili interaktivno predstavitev, ki jo je pripravila Knjižnica Šentjur vso-delovanju z akademsko glasbenico in sopranistko Urško ArIiČ - Goioličič. Ta je za interaktivno predstavitev, ki je izšla tudi na zgoščenki, izbrala zvočne posnetke Ipav- Sopranistka Urška Arlic- Gololićić, diraklorica luiji&iice Šenčur Tatjana Oset In Darja Pirkinajer iz Pokrajinskega muzeja Celje čevih del. Poleg posnetkov predstavitev zajema tudi note. »Notno graivo smo objavili, ker je to slovenska kulturna dediščina. Dobro je, da je dostopno vsem ljudem, vsakemu Slovencu in Evropejcu,« je dejala Arlič - Go-loličičeva. Kol velik problem jeizpostavila, da veliko Ipav-čevih glasbenih del še ni izvedenih, dela niso zbrana, prav tako niso zaščitena. Korak k večji urejenosti del je tudi izid pesmarice zborovskih del, ki jih je izbral in uredil zborovodja Mitja Gobec. »To je priročnik za Brata Ipavec sta pisala različno glasbo. Mlajši brat Gustav je pisal skoraj izključno za zbore. Benjaminova najpomembnejša zvrst pa je bil samospev. Pisal je tudi inštru-mentalno glasbo, največ za klavir. Njegova najslavnejša skladba, ki ga postavi v evropski prostor, je serenada za godala. zborovodje, kajti tudi Ipavci so v času svojega življenja izdali pesmarice ravno zato, da bi se glasba >prijela<. Če je ljudje ne izvajajo, glasba ni ^asba.M je o pesmarici dejala direktorica Knjižnice Šentjur in predsednica organizacijskega odbora za pripravo in izvedbo dogodkov v Ipav- čevem letu Tatjana Oset. Pojasnila je. da je vodilo Ipav-čevih kulturnih dni popularizacija njune glasbene zapuščine med Slovenci, k čemur pripomore tudi objava dela razstave na spletni strani www.ipavci.com. TINA VENGUST Foto: Grup A Povabili so Bavarce v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi bodo danes odprli razstavo Od tiska do prevoda - od IVubarja do Pleter-Šnika. Pripravila sta jo zavod Kozjanski park ter Uaes-co središče Pišece. Razstavili bodo dela slovenskih in bavarsidh osnovno- in srednješolcev, ki so predvčerajšnjim ustvarjali v različnih delavnicah, med drugim v grafičnem ateljeju, steklarski in kaligrafski delavnici ter z bavarskim umetnikom Andrea- som Pregierjem. Prireditev je v okviru dnevov evropske kulturne dediščine, ki so letos posvečeni Trubanu. pri čemer v Kozjanskem parku poudarjajo, da če je Trubar napisal prvo slovensko knjigo, je Maks Pleteršnik iz PiŠec avtor prvega slovensko-nemškega slovarja. V zavodu Kozjanski park so namreč partnersko povezani z naravnim parkom Zgornji bavarski gozd. BJ Knjige je škoda metati v smeti Dušan Cunjak je konec junija v Celju odprl antikvariat, ki ponuja približno šest tisoč knjižnih del. V antikvariatih lahko pridobite starejše ali cenejše knjige, pri Čemer Cunjak opozarja tudi na ekološki prispevek ljudi, ki knjig po branju ne mečejo v koŠ. Po Sloveniji ima že sedem antikvariatov. Za prodajalno v Celju se je odločil, ker je tretje največje mesto v Sloveniji, privlači ga staro mestno jedro, tu ima tudi daljne sorodnike- S poslovanjem je doslej zadovoljen, saj beleži vse več obiska. a doda, da |e antikvariat posel z dvema platema: »Dobra je, da lahko ljudje knjige kupijo ceneje, slaba pa, da se z nizkimi cenami težko preživi.« V antikvariat se večina ljudi odpravi zaradi prihrankov. »Novejše knjige so 50 odstotkov cenejše kot v knjigami, starejše pa do 90 odstotkov. Prihrani se kar veliko, ljudje morajo pač počakati, da knjiga v knjigarni zastara in jo v antikvariatu kupijo ceneje,« pojasni Cunjak» ki razmišlja, da bi prihodnje leto prodajal tudi rabljene učbenike. Kot opaža, ženske veliko posegajo po knjigah o ezoteriki In veri, dobro se prodajajo strokovne knjige, slovarji ter romani tujih Dušan Cunjak v antikvariatu v Celju % približno šest tisoč knjižnimi deli. avtorjev. Ljudje najmanj kupujejo slovensko leposlovje- Cunjak knjige kupuje od zasebnih knjižnic. Nekateri jih prodajo ob seli- - Št. 76 • 26. saptember 2008 tvah, ali smrti sorodnikov. V antikvariatu pa lahko najdete tudi knjige, ki so jih založbe že odpisale. »Za ilustracijo naj navedem, da v Ljubljani Papir Servis dnevno v smeti vrže od pet do Sest ton knjig. Mladinska knjiga je vse stare izdaje Ugankarskega slovarja dala v smeti. Njihova logika je, da ko natisnejo nove knjige, stare zavržejo,« pravi. Meni, da je knjige škoda metati vsmeti in si želi, da bi ljudje knjige raje odnesli v katerikoli antikvariat. V mladosti se je tudi sam preizkusil v pisanju literature - napisal je namreč tri zbirke poezije ter besedila za glasbeno skupino, v kateri je igral bobne. Zdaj ga zaposlujeta knjigar-ništvo in založništvo, čas pa si vzame tudi za branje. Rad bere ruske in srbske klasike, hrvaške in slovenske pesnike, slovenski romanopisci pa niso po njegovem okusu. V prihodnosti bi rad prispeval k obucfitvi dogajanja v mestnem središču. Razmišlja o ulični prodaji knjig, v antikvariatu bi rad prirejal literarne večere, porodila se mu je tudi ideja o manjši knjižnici. VT OCiMJUJEMO Z norveško sodobno dramatiko v nov ples Norveški literat Ingvar Even Ambjoemsen - Haefs je s štirimi romani o moškem po imenu Elling zaslovel u devetdesetih letih. Zgodbe o nenavadnem pnjateljstva med dvema posebnežema so iz romana Krvna_braia, v katerem se po prisilnem srečanju v psihiatrični ustanovi na grob in čudaški, a pristen in na trenutke nežen način spoprijateljita osiroteli Elling in pootročen, nedozorel Kjell Bjame. Da se razumemo» Elling ni otrok, saj je moški pri štiridesetih, vendar je bil vse Življenje nenormalno vezan na mamo. Čeprav je neizmerno inteligenten, ni razgledan. Je introvertiran, kar ga omejuje v socialnih stikih in mu povzroča še bolj mučno življenje, kot je že. po mamini smrti. Tiidi Kjell Bjarne ni otrok, vendar nikoli dozorel moški, je popolno Ellingouo nasprotje: je ekstro-vertiran in (pre) hitrih reakcij. Ni preveč razumski, a je zato emocionalen. Ni učen niti pameten, vendar njegovo neukost odtehta veliko srce. J in in jang torej. Zgodba Krvna_brata je po svojem uspehu na knjižnih policah postala tudi filmska in celo norveška nominacija za Oskarja leta 2002, na gledališke odre jo je postavil Axel Hell-stenius. Zdaj je prvič tudi na slovenskem odru. saj so z njo celjski gledaliŠČniki vstopili v novo sezono. Moram napisati, da kar dopadljivo, tako vsebinsko kot izvedbeno. O podrobnostih nekoliko pozneje, najprej naj poudarim ysebmsfeo specifičnost besedila. Kot sta glavna junaka Elling in Kjell Bjame jin oziroma jang. tako je tudi besedilo ves čas na tehtnici komedije in drame. Z ozirom na situacije v psihiatrični bolnišnici ter s socialnim delavcem bi lahko avtor junaka spustil v pravo dramo, iz njiju povzročil aniijunaka. lahko bi nas zamoril in deprimirah Tako pa je ta vprašanja pustil zgolj brbotati pod površino in se osredotočil na smešne, romantične, ganljive, slavnostne trenutke v življenju dveh izoliran-cev, ki sta si pozneje v tako imenovanem resničnem svetu delila stanovanje. Tako je izpostavil lepšo plat življenja, jo začinil s humornimi vložki, kar nas ob pregovorni skandinavski hladnosti prijetno preseneti, in jo iz črne tragikomedije prelevil v sivkasto romantično. Režijo je imel v rokah rrdadl Amlre; Jus. in če to pomeni delati z igralci, je bil uspešen, saj izvedba ne Šepa niti za trenuiek. Na sceni me je zmotilo predvsem preveč zatemnitev in nasilnih prekinjanj zgodbe, ki je zavoljo prevelike fragmentiranosti tudi zastala. Scenografinja Mojca Kocbek Vimos bi lahko vse scenske elemente hJcrađ uporabljala mj odru, le nekaj več domišljije bi bilo treba uporabiti. Lars von THer že ve, kako to gre. Nenavadno se mi je zdelo tudi. da glasba ni bila niti malo skandinavska. Seveda, bila je avtorska, ampak Laka Ropret in Jaka Hawlina sta naše gore kamna. Torej bi lahko bila Elling in Kjell Bjame mime duše Lojze in Marjan: če se ne motim, ima vsaka dežela svoje nesrečne Ellinge. Kakorkoli se že obregam ob postavitev, izvedba odtehta vse primanjkljaje predstave. V vlogah Ellinga in Kjella Bjar-neja sta se pretvarjala, osrečevala, jokala in smejala, ruva-la in objemala Renato Jenček in Kristijan Guček. Prvi je imenitno skeniral intravertrwst in notranjo tesnobo glavnega junaka in jo pretvoril v obnašanje na odru. Drugi je s svojo popadljivo in s seksualnostjo nabito mladostjo tekoče pariral svojemu odrskemu partnerju. Renato Jenček se prebija prav v sredico moškega ansambla, Kristijan Guček je na poti lepe gledališke kariere. V (ne tako) stranskih vbgah so nastopili tudi Miro Pod-jed, kot urica standardiziran ljubljenec obänstva, Aljoša Koltak in Barvani Medvešček. Naj ne zamerijo, če niso v ospredju. Ce strnem uvod v novo sezono na celjskem odru, bom rekel: deležni bomo trpkih in radostnih predstav: s pametnimi vložki humorja m z doslednostjo pri postavitvah nam bo relativno lepo. O Elling pa le še to: kljub navidez lahkotnem zaključku je zgodba polna globljih vprašanj. Le opaziti jih moramo. In EUinge okoli nas tudi. Tomas Kolman umika tožbo Po številnih zapletih glede imenovanja novega ravnatelja Glasbene šole Celje je zgodba o tem. kdo bo s 1. oktobrom sedel na ravnateljski stolček» vendarle dosegla epilog. Kot smo izvedeli, protikandidat novoimenovanega ravnatelja Simona Mlak^ja - Kristijan Kolman, ki se je glede postopka izbire in imenovanja ravnatelja pritožil na delovno sodišče, odstopa od tožbe. Razlogov za umik tožbe ni želel komentirati, povedal je le, da so ti osebne narave. Narok je na celjskem delovnem sodišču sicer razpisan za ponedeljek. BA m 16 reportaža NOVI TEDNIK Sposobnost je v nas, le poskusiti moramo! AjŠa Svetlin in Irena Pajt-ler poučujeta kitaro v Glasbeni Šoli Celje. Nekoč sta bili učenka in profesorica, da-nes pa sta stanovski kolegici. ki medsebojno bogatita svoje pedagoSke pristope. »Prepada med starejšo in mlajšo generacijo ni, saj se razumemo in sodelujemo,« pravi PajtJerjeva. A jša Svetlin se je v času Šolanja z učiteljico Idtare na osnovni stopnji dobro razumela: >>Bik je zelo razumevajoča in potrpežljiva, kar sem potrebovala, saj sem bila boječ otrok, Največ mi je pomenilo, ko |e poleg mene p>ela, mrmrala melodije ali pojoče Štela. saj sem takrai občutila, da sodeluje z menoj»« pravi. To sodelovanje učitelja z učencem poskuša vkJjučiti tudi v svoje poučevanje. Irena Pajtler si je v 32 letih poučevanja kitare nabrala številne izkušnje. Opaža, da se pedagoški pristop sčasoma spreminja. »Veliko hodimo na seminarje in se izpopolnjujemo. To> kar slišimo, poskušamo prenesti v svoj pouk.« Novost, ki jo je prevzela od svoje nekdanje učenke, je spodbujanje ustvarjalnosti, s Čimer se Ajša v zadnjem Času veliko ukvarja. »Ljudje ne vedo, česa vse so sposobni in da lahko prav vsak razvije svoj talent in napiše svojo skladbo»« ugotavlja Svetlinova. Zadnja tri leca v Celju izvaja poletne glasbene ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke, na katerih se udeleženci učijo igranja kitare ter preprostejših Ajša in Irena sta odličen primer sodelovenja dveh generacij. Ajša Svetiin in Irene Pajtler sta nam zelgrali lastili skJadbt. inštrumentov, kot so ksilofon, metalofon in blok flavta. Letos je prvič organizirala ustvarjalno poletno šolo za učence in učitelje iz vse Slovenije, ki jo je poimenovala Viva Creativa. Pristop vzpodbujanja ustvarjalnosti poleg pisanja lastnih skladb zajema tudi kreativen ples In razvijanje absolutnega in relativnega posluha. »Pri uč^ nju moramo biti čim bolj sproščeni, saj tako glasba prej pride do nas in si bolj zapomnimo.« Do konca letošnjega leta bo Svetlinova izdala priročnik za ustvarjalno poučevanje inštrumenta, 2«. MptvmbM*. ob Mil ^ dvoma ra ULUE LAäKO ki ne bo namenjen le kitaristom, temveč vsem, ki bi kreativnost radi vnesli v pouk. V njem bodo tudi skladbe» ki so jih napisali udeleženci poletne šole in učenci in dijaki Glasbene Šole Celje. [n kako se na nov pristop učenja odzivajo učenci? Pajt-lerjeva opaža, da mladi sprva dvomijo v svoje sposobnosti in ne zaupajo sami sebi, »V to jih moramo uvesti, nato pa vidijo, da gre. Malo težav je s petjem» saj se zdaj doma zelo malo poje, ampak pri skladbah ni tako pomembno, da nastane lep glas. Vsak zmore toliko, da lahko ob svoji skladbi zapoje,« je prepričana. Za uspeh Je potrebno vec kot le talent Ajša Svetlin prizna, da ji je bilo v šolskih letih najtežje obdržati disciplino vadbe, kar j e osvojila Šel e na srednji stopnji, s to težavo pa se srečujejo številni mladi glasbeniki. Obe profesorici se strinjata, da se učenci za vadbo navdušijo predvsein takrat, ko jim izbereta skladbe, ki so jim všeč - takšne za veselje. Pritegnejo jih tudi komorne igre, ko jih več zaigra skupaj. Najbolj so zadovoljni, ko skladbo že obvlada- jo in jo z navdušenjem zaigrajo, sploh na nastopih. »Prej smo veliko nastopali po tovarnah, na odprtju razstav. Zdaj to prevzamejo srednješolci. A vseeno skiblm, da mo-ji učenci Čira več nastopajo,« pravi Pajtlerjeva. In kakšno je razmerje med talentom Ln pridnostjo? Irena Pajtler je prepričana, da brez vadbe ne gre pri nikomur. Za razvoj glasbenikov so pomembna tudi tekmovanja, priprave na njih pa so zelo naporne. »Skladbe želiš narediti stoodstotno, najboljše, kar se da,« pojasni Pajtlerjeva, ki je velike uspehe z učenci dosegala že v času nekdanje Jugoslavije. Leta 1989 sta dva učenca iz njenega razreda v Sarajevu pre-jela prvo nagrado. Leta 1990 je kitarski trio, v katerem je nastopala tudi Ajša Svetlin, v Beo^du dosegel sto točk. »-Takrat smo že oklevali, ali bi se udeležili tekmovanja in ali je varno ali ne. Odločili smo se, da gremo, in vse je büo krasno.« Čeprav profesorji otroke •i^fcd^lMii« godba z kiMIHtuMo skupino Športneg^ubi^i^ Piran •KUD Pihalni biiwstef Peiti Matbor LatalskI voJaskJ ortMer Iz PoQsHe woaöo tt^tUttBfOui TK mŠKO, OS m TKCSUL03 42Ö Org«ni:atof: STIK. Laika pthMna goA», Zveča siOieneMh gcA, iSKOOI Lslho Powtwtt«: PtHMma UftMe. Cbbna IMM MM4Bi<( sponzor rmftC pripravijo, da morda ne bodo posegli po prvih treh mestih, imajo mladi velika pričakovanja, zato je ob neuspehih razočaranje večje. Veselita se vsakega učenca Ko Pajtlerjeva sreča svoje nekdanje učence, ki se vračajo z glasbenih akademij, se dobro počuti: »Takrat se mi zdi, da sem k njihovemu uspehu pripomogla tudi jaz. Če jih v začetku ne bi navdušila, se morda ne bi odločili za nadaljnje šolanje.« S tem se strinja tudi Svetlinova, ki ob koncu osnovne šole ni verjela v svoj uspeh, zaradi vzpodbud profesorice pa je naredila sprejemni izpit za srednjo šolo. »Naši učenci so vsestranski. Dobro jim gre v šoli, hodijo na ples, učijo se jezikov, so športniki. Vidijo se marsikje, ne samo v glasbi,« pojasni Pajtlerjeva, ki jih zalo na razpotjih po končani osnovni glasbeni šoli poskuša usmeriti v nadaljnje glasbeno izobraževanje. Številni njeni učenci šolanje nadaljujejo prav pri Ajši, katere izziv je postati čim boljša vpoučevanju. »Dolžnost učitelja je, da potencial vidi v vsakomur. Pri enih je na površju, pri drugih je moja dolžnost, da izvabim to na plan,« pravi. Pomembno je tudi, da učitelj verjame v talent učenca» tudi ko ta sam ni najbolj prepričan vase, ko ima slabe trenutke in slabe dneve. Pajtlerjeva k temu doda: »Veselili se moraš vsakega učenca, ki mu oči kar zasijejo od veselja. da mu je nekaj uspelo in da je nekaj lepo zaigral. Takšnih trenutkov je tudi več. Če se bomo veselili samo nagrad, potem bomo bolj malo veseli.« TINA VENGUST Folo: KATJUŠA Vsak lahko razvije svoj talent, je prepričana AjŠa Svetlin. m — St. 76 - 26. september 2008 HOVI TEDNIK reportaža 17 Drugič v zgodovini osvojen zahodni vrii K7 V enem vzponu vsi alpinistični tereni Luka Lindič iz Žalca izgleda kot vsak dvajsetletnik, k da ima širša ramena in da je septembra osvojil slabih 6.900 metrov visok zahodni vrh K7 v Pakistanu. Šestčlanska ekipa, povprečno stara 25 let, je druga» ki je osvojila ta vrh. Prva odprava na K7 v navezi Marko Pre-zeij, Steve House in Vince Anderson pa je po Lukovih besedah verjetno najboljša ta hip. Aleš in Nejc Česen, sino* sernik, Miha Hrastelj in va slovitega alpinista Toma Luka Lindič so sestavljali Česna. Rok Biagus. Rok Ši' ekipo odprave Charakusa, ki je mesec dni plezala po vršacih v Pakistanu. Izhodišče za alpinizem je bila dolina Charakusa na nadmorski višini 4.350 metrov, od koder so najprej opravili dva vzpona na Nasr Brak in Sulu Peak za aklimatizacijo. Luka skromno pove, da je šlo za približno 6.000 metrov visoka vrhova. Zaradi slabega vremena so morali »veliki finale« odložiti za nekaj dni» ko pa so dobi-li podatke o izboljšavi vremena, so se Aleš, Rok B. in Luka povzpeli tja, kamor je pred dvema letoma stopila odprava Prezelj, House in Anderson - naK7. K7 - dragic Vsak je nesel 20 kilo^amov opreme na goro, ki je najprej skalnata, nato ledena in na vrhu še zasnežena. Ko je Luka povedal, da so vzeli šotor za dve osebi in dve spalni vreči, pri Čemer so bili trije, se mi nekaj ni izšlo. A pravi, da je šotor za dve osebi precej lažji in tudi dve spalni vreči je lažje nesti kol tri. In ne, niso po eden stražili pred šotorom na izmeno štirih ur. temveč so dve »spalki« sestavili v eno in tako je bilo dovolj prostora za vse tri. Prvič so prespali na vrhu skalne stopnje (5.000 metrov nadmorske višine). Zaradi hitrejšega napredovanja so tam tudi pustili nekaj opreme. Naslednji dan so prečkali manjši ledenik vse do strmega ozkega in zalede-nelegd žleba> kjer je bil glavni del smeri drugega dne, ko so preplezali približno 1.200 višinskih metrov v ledu. Zvečer so že v temi iskali in na koncu tudi - z nekaj sreče -našli primemo mesto za drugi bivak. Ttetji dan so osvojili vrh v sn^, ki jim ni nudil najboljše opore za hitro napredovanje. In to je bil še tretji teren, ki se pojavlja v alpinizmu. Ker seje spet bližalo slabo vreme, so se spustili do bivaka, kjer so tisto jutro zajtr-kovali, medtem ko so drugi dan prišli do baznega tabora. Tako so opravili ponovitev zaenkrat edine smeri na zahodni vrh K7. Sicer je enkrat pred njimi to poizkusila slovaška odprava, a ji ni uspelo. In potem zamenjujejo Slovenijo s Slovaško... Drugi trije so plezali na predvrh K7 po novi, neodkriti smeri, ki so jo poimenovali Luna» a jih je od vrha odvrnilo slabo vreme. Nesreča drage odprave v istem Času se je le 40 kilometrov stran, v zračni razdalji, odprava na Moz-tagh Tower žal zapletla, saj se jeponesrečil slovenski alpinist Pavle Koz jek, medtem ko je Dejan Miškovič obtičal v gori brez vrvi. Lukova odprava je pripravila tri pakete s plezalno opremo za v reševalni helikopter, če ta slučajno ne bi mogel pobra-ti Miškoviča. da bi mu vsaj vrgel opremo. Trije iz odprave Charakusa so šii v Miško viče v bazni tabor, da jim je ponoči z lučjo »javil« svoj položaj na gori, drugi trije so ostii v svoji bazi in tako vzdrževali vez med obema bazama in domom. Po treh dneh, ko se je Miško-viču uspelo spustiti nižje, ga je pobral helikopter. Od oficirja do nosača Luka pravi, da stroški tak-šne odprave znašajo približno 4.500 evrov na posameznika. On je imel dva sponzorja, nekaj je pokril Alpinistični odsek Celje Matica in nekaj sam oziroma starši, ki so ga tudi navdušili za hribe in gore. Poleg letalskih vozovnic, opreme in dovoljenja za hrib je zanimiv stro-Sek pakistanski zvezni oficir, ki mu je treba plačati dnevnico in priskrbeti opremo, v bazi pa je bil vse dni odprave zaradi bližine indijske meje. Seveda so morali plačati Še nosača, v ekipi pa določen strošek pomenita tudi pakistanski kuhar in njegov pomočnik. Luka Lindič, ki je bil najmlajši član odprave Charakusa, študira na Fakulteti za logistiko v Celju in logično je, da naklepa nove vzpone. Pravi, da Ima za drugo leto v načrtu še zahtevnejši vzpon, prav tako v Pakistanu, le malo severne-je, a konkretnih vrhov še ne želi razkriti. SAŠO HOČEVAR Fotor Odprava Charakusa POSLOVNO^KOMERCIALNA ŠOLA CEUE VIŠJA STROKOVNA ŠOU vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: Luka prsd ledenim žlebom... turizem komerciala računovodstvo Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini In Mozirju. 03 428 54 50 • pks«visja.ce@gue$t.am6$.si • www.pksota.com/vlsja/visia.htni • V novo študijsko leto s kopico novosti Kako bi z nekaj stavki predstaviti Poslov» no-komercialno $olo Celje, Viijo strokovno lolo? Lahko bi rekJi, da je to lota s tradicijo, saj smo prve študente vpisali leta 2000. Biti smo prvi v Savinjski regiji in ena od treh javnih lol vSIoveniji s programom komercidtist. Sola uspešno pokriva pocre< be ekonomskih strok. To dokazujejo rudi podjetja, kot so Gorenje Velenje, Pivovarna Laško» Cecis Cetje, Banka Celje, Terme Olimia, Alpos Šentjur, Kozmetika Afrodita, Steklarna RogaSka, če navedemo le nekatere, ki nam zaupajo že leta. Poleg tega v širii regiji omogočamo mladim, da seSoiaJo bHzu svojega bivališča. V$akole(o na soli diplomira okoli tSO rednih in izrednihlrudentov. nvBit«! Potlovoo* kBHttrtalM it^ strskflMi iol* Katere novosti v letoSnjem Studijskem letu bi ie posebej izpostavili? Te novosti so: - popotna prenova višješolskega programa, ki pomeni bolonjski sistem studija, kreditne točke In nudi izbiro med devetimi moduli in večjo prehodnost med njimi in k>lami; • možnost izrednega študija na novi dislocirani enoti v Mozifju; ' redni Študentje imajo možnost opravljanja delovne prakse v tujini; • najnižjašolninav regiji; - brezplačna obvezna itudijska literatura v obliki skript; - brezplačen dostop do strokovne literaru-re v lastni knjižnici. Pmtori ViifejtnkiivĐ« iali na Miribeoki St. 76 - 26. september 2008 fPC 18 sport NOVI TEDNIK Celjskih pet minut premalo za zmago Skrhani odnosi med predsednikom in direktorjem • O treli točkah sanjali že deveto tekmo zapored Enainštirideseti lokalni derbi med nogometaši Rudar* ja in MIK CM Celja se je za-kijučil brez zmagovalca (2:2). Sprva so pred 1.500 gledalci vodüi Velenjčasl» nato so dva gola dosegli Celjani, v $4. miDuti pa je končni izid postavil Aiem Muja-kovič. Direktorja Francija PliberS-ka m bilo na tekmi, bojda je na dopustu, na tribuni pa je osamljen nemo v igro strmel predsednik Marjan Vengust. Trk na vrhu Celjani imajo dve točki več odzadnjeuvrščenih Inierbloc-ka in Kopra ter že osem manj od vodilnih Domžal in Maribora. Kar enourni telefonski pogovor med Vengustom in PliberŠkom dan ali dva po porazu v Kopru naj bi se začel s predsednikovim predlogom direktorju, naj odstopi. Denarni vložek je ogromen, rezultatov pa ni. Trener SlaviŠa Sto-janovič načrtuje gradnjo moštva, ki bo konkurenčno v spomladanskem delu prvenstva. Seveda ga niso pripravljeni čakati; v Celju se nikakor ne znajo dogovorili, koliko časa Cminutaže) bodo pripravljeni žnvovati za mlade igralce in kakäni bodo glede tega tudi cilji. Popolni zasuk Drugo četrtino DP so veliko boljezačeliVelenjčani, toda volej Aiena Mujanoviča in nato še poskus z g^avo sta bila neuspešna, slednji tudi zato, ker je posredoval Jure Trav- Marico Poldekfl (v rdecein dresulje bil pod^alec pri drugem vstei^Kam golu, Usanch» Sacnpanti pa pri pivam csQskdin. ner in je dišalo po enajstmetrovki. Prvi polčas se je zaključil z lepima akcijama. Denis Grbič je zaposlil Damjana Triflcoviča. Najboljši velenjski nogometaš si je žogo z levo nogo za telesom potisnil na desno stran, »iz igre« vrgel Pokoma in zabil mimo nemočnega Šelige. Nato pa je bli-sko\ato celjsko akcijo zaključil Darijo BlšČan, izenačenje pa je z obrambo z glavo preprečil Rusmin Dedič. Drugi del se )e začel s celjskim cunami-jem in popolnim zasukom. V 55. sekundi je zadel Chaca-na» ko je z glavo pričakal od prečke odbito žogo po strelu BišČana, v 50. minuti pa je za 1:2 imenitno akcijo uprizoril Marijo Močič. Najprej je žogo izmenjal z Biščanom. nato s Chacano> potem pa zaposlil Darija Biščana: »Imeli smo več izrazitih priložnosti. Če bi bil le Bezjak malce bolj zbran, bi zmagali!« Pa ne le Roman Bezjak, ki je sicer dvignil žogo preko vratarja Ja-hiča, a je zgrešila vrata, temveč predvsem Anej Lovrečič, Tretja Celjska milja Med evropskim tednom mobilnosti» ki je letos potekaj pod geslom Zadihajmo s polnimi pljuči, je vodstvo IV. Osnovne šole Celje tretjič pripravilo tek prijateljstva po poti celjskega srednjeveškega obzidja. Ravnateljica Nevenka MateliČ Nunčič je poudarila, da so zmagovalci prav vsi. ki so se teka, s katerim obeležujejo Dneve evropske kulturne dediSöne, udeležili. Kljub temu dodajmo, da je progo najhitreje, v dohdh šestih minuüh pretekel Simon Navodnik s ni. Oš pred Davidom Ravnakom s fV. in Danijelom Barilo z 11. OŠ, pri dekletih pa je bila najhitrejša Ana Oparenovič, prav tako z OŠ. DEAN ŠUSTER, foto: GrupA ki ni kaznoval Jahičevega izleta: s 30 m je zadel stičišče vratnice in prečke. »Nenormalno visoki oiijifc Strategu Celjanov Slaviši Stoj an o viču po osvojeni točki nI büo težko priznati katastrofalne predstave izpred tedna dni na pokalnem obračunu: »Če bi si profesionalci privoščili kaj takega Še enkrat, potem bi to pomenilo, da smo ml pri selekcioniranju popolnoma zgrešili ali pa imajo igralci povsem drugačno filozofijo. Prikazali so drug obraz. Ne morem se izognili občutku, da smo bili bližje zmagi. Še bo treba veliko delati, za vse tiste> ki so postavili nenormalno visoke cilje. Mi v trenerskem kadru vemo, kaj smo si zastavili. Potem pa se je vsul val takšnih in drugačruh pripomb in kritik.« Med vrsticami je marsikaj pojasnjene- Zaskrbljana «faraia trenerja Slavise Stojanovića (dasno) in športnega direktorja Celja Simona Sellarja, ko je prišlo do spora mod vodilnima mozeina kluba in ko je bere točk sila borna. ga. ob zmagi bi se precej tega pometlo pod preprogo, lako pa se čuti. da napetost ostaja visoka. Drugače je pri Ve-lenjčamh, kjer Marijan Pu-Šnik uživa popolno zaupanje: »Izid je realen. Solidno smo odigrali v prvem polčasu, nato pa katastrofalno nadaljevali. Rešila nas je boljša igra v zadnjih 20 minutah,« je zaključeval Pušnik, nato pa v šali, pa tudi malce zares do- dal: »Izgubili smo točki, zato gremo po njih v Maribor!« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA LESTVICA 1.SNL 1.00MŽAU 10 2. MARJBOfl 10 XMAPTA 10 4. LA800 DRAVA 9 8.RV0Aft 10 &MIKCMCGIJE 10 7. PAlhlOAJE 8 5. HfT GORICA 10 9. LUKA KCm V> 10. INnR9iOCK 10 IT:10 1» U:17 19 >1:10 17 14:11 19 13:13 t2 12;»f 11 IS:IS (O 13:2? 10 11:16 9 10:ie 9 Dvig Šentjurja V 7. krogu 2. lige so nogometaši Šentjurja gostili ekipo Bele krajine in si z izidom 1:0 priigrali tretjo zmago v letošnji sezoni. Gol je padel v 41. minuti. Akcijo je začel Drobne, ki je lepo potegnil v kazenski prostor» podaJ na levo stan do Murka, ta pa )e podaljšal podajo do Saše Bakariča« ki se je odlično znašel in zadel: »5 tretjo zmago smo dokazali» da se lahko kosamo z vsako ekipo. Pri vseh je bila ogromna želja po zmagi in odigraD smo res zelo dobro.« V 2. polčasu je zopet zadei Bakarič, a je njegov zadetek sodnik razve-tjavii: »To je bila zeio smešna situacija. Vratar je zgreSii žogo in podrl svojega igralca, jaz pa sem za tem zadel Sodnik se je odločil za prekršek...« Na tekmi je bilo poleg te še kar nekaj spornih odločitev delilca pravice Babnika. Predvsem so se gostje razburjali po dveh prekrških v šentjurskem kazenskem prostoru. DomaČi trener Damijan Romih je dejal: »Ekipa je pokazala svoj pravi karakter. Na teh temeljih, koc so jih sedaj igralci postavili, lahko zgradimo še.veliko več.« V 8. krogu bo Šentjur gostoval v Krškem. »Mislim, da bo ta tekma Še veliko težja. V Krško odhajamo povsem sproščeno, saj nimamo Česa izgubid,« je dejal Oskar Drobne. MITJA KNEZ Najboljša tudi z golim Najhitrejši (töü. zleve Danijel Barila. Simon IVavodnik in David Ravnak. Najhitrejše med osnovoololkami ja bila obetavna te-niska Igralka Ana Oparenovič (v sredinih ^ v Mariboru vadi pri Tini Pisnik, v Celju pa v Top fitu. Na nogometnem igrišču v Športnem parku Žalec je bilo državno prvenstvo v lo* kostrelstvu - fita 900 krogov. Postavljenih je bilo šest državnih rekordov. Izkazali so se tudi člani in članice LK Žalec. Absolutno najboljša je bila v stilu goli lok Antonija Jakop. Na DP je prav tako zma^a J ako po va. drugi je bil Roman Vrhunec, pri kadetih pa prav tako drugi Nik Jakop. V olimpijskem stilu je drugo mesto osvojil Zlat-ko Ulaga. TONE TAVČAR Na lokostrelskem DR je nastopilo 129 tekinovaleev a 22 klubov. m St. 76 - 26. september 2008 NOVI TEDNIK sport 19 »Pred nesrečo me atletika ni pretirano zanimala« - PANORAMA 40-le to i Nazarčan Jože Flere, ki zadnja tri leU živi v Celju> je po doseganju odličnih rezultatov v metu diska na državni» evropski in svetovni ravni, svojo kratko športno kariero že kronal s srebrno medaljo na paraolimpijsluh igrah v Pekingu. Kol tetraplegik, ki se je z voljo do življenja prerinil v sara svetovni vrh najboljših športnikov, se za atletiko pred promelno nesrečo, ki ga je prikovala na voziček, sploh ni pretirano zanimal. Se je zahtevno kvalificirati na paraoiimpijske igre? Da. Tega verjetno zelo veliko i j udi ne ve. Na lestvici mora$ biti med prvimi osmimi oziroma desetimi na svetu. Med igrami se skupine združujejo, ker gre za različne poškodbe. V moji skupini se mi je vse odlično izšlo, postavil sem nov svetovni rekord, kar pa ni zadoščalo za skupno zmago oziroma zlato medaljo. Ljudje si verjetno te^o predstavi ja j o> kako lahko tetraplegik. ki ima poškodovano vratno hrbtenico, sploh meče disk? Res je. Diska ne morem popolnoma prijeti, vendar obstaja posebna tehnika, ko si dlan namažem s smolo, kol jo uporabljajo rokome-iaši> in zalučam disk. Z veliko volje in z ustrezno rehabilitacijo pa sem se tudi naučil uporabljati roki tako. da lahko vozim avto In počnem stvari, ki jih morda kdo drug ne zmore. Kakšne so se vam zdele vaše prve igre? Bile so res fenomenalne, saj se občutkov na Štadionu Ptičje gnezdo z besedami ne da opisati. Res je nekaj posebnega» ko te množica 80 tisoč ljudi vzpodbuja pri vsakem nastopu in to je doživetje, ki si ga zapomniš za celo življenje. Z Jozetom Fleretom se je veselil tudi mladi trener Sebestjan Grosek. Pripadla vam je tudi čast zastavonoše. Paraolimpijski komite in naša odprava sta me izbrala kot najboljšega športnika, da nosim zastavo in z veseljem sem to sprejel. Kakšen pa se vam je zdel celoten protokol iger? Vse je bilo res do sekunde natančno organizirano in mislim, da takšnih iger. kot so jih pripravili Kitajci, ne bo več. Korüaetno pri nas zastavonošah je bilo organizirano ceio tako. da smo zastave predali naprej, nakar so izbranci kitajskega komiteja z njimi tekli, da so še bolj.zaplapolale v vsem svojem sijaju. Poleg meta diska pa tekmujete tudi v metu kija. Dx bi rad poudaril, da je moja kategorija najtežja, saj sem te-traple^k in mi nimamo funkcij prijema z dlanmi. Zato imamo samo met diska in kija. V metu kija sem zasedel 9. mesto in bom v prihodnosti poskušal doseči še kakšno bolj- šo uvrstitev, je pa res, da ne moreš biti v dveh disciplinah v samem vrhu. Paraolimpi jskih iger se ne bi udeležili, če ne bi doživeli nesreče... Leta 2002 sem se težko poškodoval v prometni nesreči. Sledili sta dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacija. Začel sem se iskati in moram priznati, da do takrat nisem bil ravno ljubitelj atletike. Potem pa me je predsednik Društev paraplegikov celjske regije, ki je bil tudi sam uspešen športnik in paraolimptjec, navdušil za atletiko. Z njegovimi vzpodbudami sem nato začel trenirati in s trdim delom so se kmalu pojavili tudi rezultati. ki so me pripeljali na paraolimpi j ske igre. Podprvak v metu diska ste postali v zelo kratkem času! Z intenzivnimi treningi sem začel pred tremi leti. Predvsem v zadnj em letu sem s trenerjem SebasQanom Gr oskom treniral dvakrat dnevno. Želja po uspe- hu tn medalja s paraolimpi jskih iger pa sta sad napornih treningov, ki jih v večini opravim na štai^onu Atletskega dništva Kla- divai, kjer mi omogočajo resnično dobre pogoje za trening tako pozimi kot poleti. Ali je vaša paraolimpij-ska medalja enaka olimpijski, predvsem glede sistema nagrajevanja? Na sprejemu premiera Janeza Janše pred odhodom v Peking je bilo dogovorjeno, da so nas izenačili z zdravimi. ko je bilo rečeno s sü^ni države. Moramo pa vedeti, da pri zdravih ostalo polovico oziroma določen delež prispeva še olimpijski komite. Govorice ^ede zneskov so seveda tu drugačne. Medtem ko imajo drugod po svetu udeležena parao-limpijskih iger zneske že pred igrami izenačene, smo si tudi mi sedaj to iztx)rili. Mislin:i, da je tako prav, saj se je zelo težko uvrstiti med prve tri na paraolimpi jskih igrah. Kakšni so vaši cilji za prihodnost? Moj naslednji cilj je London, torej paraolimpi jske igre čez štiri leta. Seveda se bom trudil še izboljšati oziroma potrditi svojo formo. MOJCA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ Job Bere -^ t-a tf ■ ■ i■ it« ■ MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Pelikani ustoličili Gamo v 14. krogu je derbi v boju za 2. mesto dobilo najboljše celjsko moštvo vseh časov in s tem omogočilo vodilni Gami prosio pot do naslova. izidi lige za prvaka: Coma In-grad gramat • Pelikani 4:5, Fran-g'os - ŠND Velenje 3:4, Gama united - Kalimero 3:1. Liga za obstanek: Mik Celje • Marinero 2:5, N4V Mobil - Container 3:1, lYistar • Maček tisk 2:5. Ponedeljkovi pari (29. 9.): Velenje -Gama (17.30), Kalimero - Coma (18,20), Pelikani • Frangros (19.10), Marinero - Trlstar (20), Maček tisk • MV Mobil (20.50), Container - Mik (21.40). lestviča ÜB» NOVEGA TEDNIKA 31. 32 *29 26 *20 20 17 -1 16 -10 1. GAM A UNItCb 2. COMA INGUAO G. 3. PEUKANI 4. RELAX AVTOŠOLA 6. KALIMERO 6. KMN FRANGROS Loatvica Ugo u obstanek (7-12) 7. MV-MOBIL 8. TRISTAR 9. MACEKTISK 10. COIiTTAINER 11. MAftlNEAO 12. MIK CEUE MT> 21 18 18 13 12 <-2T) A -ii •7 •a •13 •52 Brez treningov in Adrinjica V drugem krogu 1. slovenske lige malega nogometa je celjski Zivex drugič izgubil. Doma je bil slabši od državnega prvaka Gorice s 3:1. Tud) tokrat je zaigral v okrnjeni zasedbi» manjkal je odlični Milan Adrinjek, v postavi pa je bil tudi trener Denis DeJamea: »Zavedali smo se, da na tej tekmi nimamo možnosti za zmago. Lahko smo zadovoljni z rezultatom, saj smo igrali z državnimi prvaki, ki so se uvrstili med osem najboljših klubov v Evropi, Poudarili moram, da še nismo imeli niti enega treninga. Klub je trenutno v manjših težavah, a vendar upam, da bomo to čim prej rešili in da bodo fantje začeli trenirati.« Že v 9. sekimdi je za goste zadel Slaviša Goranovič. V 6. minuti je lepo priložnost za domače zapravil Kroflič, §e lepšo pa nato Kugler, ki se je saiii znašel pred gostujočim vratarjem, a ni zadel. V 13. minuli je le sledilo izenačenje. S približno 25 metrov se je za strel odločil Uroš Kroflič in uspel mu je «evrogol«. Zadel je zgornji levi kol gola: »Z Novogoričani je težko Igrati, ker so zelo dobro pripravljeni. Mislim, da smo odigrali kar dobro. Na koncu so nam pošle moči, kar je posledica tega, da še nismo začeli trenirati. Upam, da bo odslej povsem drugače.« Drugi gol za goste je slabi dve minuti pred koncem I. polčasa dosegel Slaviša Božič, v drugem delu pa je po dvojni podaji z Radiško\ačem zadel še Asmir Sukanovič. Dobovec je v Rogaški Slatini z 0:4 klonil proti Puntarju. Zdaj sledi 14 dni premora, 3. oktobra pa bodo nogometaši Živexa gostovali v Ajdovščini ter Dobovec v Novi Gorici. MITJA KNEZ NOGOMET l.SL, 10. krog: Rudar-MIK CM Celje 2:2 (1:0); Trifkovič (40). Mujakovič (84): Chacana (46), Biščan (50), Primorje -Domžale 3:3, Drava • Nafta 1:0, Koper - Maribor 1:1, M-lerblock • Gorica 2:0. KOŠARKA Pokal KZS, 3. krog: Ro$la - Branik 60:85; Sivka 20, Remus 13, Smaka 8, Gavrič 5, Majstorovič, P. MaievžiČ4. R. Maievžič, Brčina. Jereb 2; Ko-bale 22. Čovič 13, Rogaška • Vrani Vransko 101:58: Petrovič 29. Smajlovič 17, Jotič 14. Ambrož, ?. Markovinovič 9, Piingartnik 8, Pale • Kosovec S. Petranovič, Plavčak 4. D. Markovinovič 2; Ž. Ocvirk 19, Bizjak 15. Govedič 9, Lukan, Krašovic 5, L Ocvirk 3, Maro vt 2. ROKOMET Pokal RZS, šestnajstina finala: Svil • Celje Pivovarna LjŠ-ko 27:38 (11:19); Vukovič. Zel-ko S; Špiler 7. Peskov 5, Ščurek, BedekoviČ, Gorenšek 4. Vodišek, Gregore, Toskič, Ko-jić 3, Mlakar, Furlan 1, Dimo • Gorenje 12:11 (9:12); Mi-kiavčič 6, Si. Skube 5; Rnić 4, Golčar, Kavaš, Harmandič 3, Dobelšek, Stojanovič 2, Bezjak, Gromiko, Cupič, Mlakar, Štefanič 1. 'K' J u I t: o' Id' ŠPORTNI > KOLEDAR Petek, 26. 9, rokomet 1. SL(ž),3. krog: Velenje-Brežice (19.30). KOŠARKA Pokal KZS, 3. krog, druga tekma: Vrani Vransko - Rogaška (20). Sobota, 27, 9, nogomet l.SL,11. krog: MIK CM Celje • Drava (18), Maribor-Rudar Velenje (20), 2. SL. 8. krog: Krško - Šentjur {16). 3. SL • vzhod, 8. krog: Dravograd - Dravinja, Kovinar Štore - Stojnd (obe 16.30). Štajerska liga, 7. krog: Rogaška - Ormož, Zreče - Peca, Šoštanj - Šentilj (vse 16.30). MN2, MČL Celje. 5. krog: Kozje-La§ko, Hrastnik-Vransko, Radeče • Žalec (vse 16.30). rokomet L SL, 3. krog: Ormož • Celje Pivovarna Lažko, Velenje: Gorenje - Škofja Loka (obe 19). 1. SL (ž), 3. krog: Celeia Žalec • Krka (18). Wedeiia, 28, 9, ROKOMET 1. SL (ž), 3. krog: Škofja Loka - Celje Celjske mesnine (181. nogomet 3. SL - vzhod. 8- krog> Celje (Olimp): Simer Šampion - PaJoma, Martjanci: Carda -Šmarje, Šmartno • Veržej (vse 16.30). it. 76 - 26. september 2008 fOC 20 bralcev-sport NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic. daljSe prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrr^en^o. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim Imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem. od koder je doma. PREJEU Rasmisljaiije ob volitvah Razmišljanja ob volitvah so me navedla, da napišem ta skromni zapis ob vsem dogajanju v dneh pred volitvami. Pravi vzrok za namen tega zapisa je bila predvolilne oddaja na POPTV. V 105-mi-nucni oddaji, ki je bila kar naprej prekinjana z reklamnimi vložki» sta za drugo prekinjanje dialoga poskrbela voditelja oddaje. Toliko nedorečenosti, vse skupaj je brezsmiselno. Meni oddaja ni pomenila in povedala nič, verjetno rudi večini gledalcev ne. Eno uro so porabili za taj-kunizacijo» kot da je to iJavni problem te države, ki je dopustila. da se je vse to začelo že daleč nazaj v 90. letih. Za ostale probleme je ostaJo zelo oialo časa. Kot upokojenec sem prizadet, ker se v 5 minutah, kolikor je bilo namenjenih za nas. ni dalo povedad veliko, ^to se ne čuditi iqavi uredništvo Karta Erjavca, predsednika De-SUS-a o pokojninah i.OOO evrov tistim, ki so si jo zaslužili. Sam imam polno delovno in starostno dobo. Ob upokojitvi sem imel odmero v okviru povprečne republiške neto plače {leta 1999), danes sem pjistal na zajamčeni minimalni plači te države (580 eVrov). To se dogaja, mislim realni padec pokojnin, vse od leta 1999 dalje ob stalnem zagotavljanju države, kako skrbi za nas. Od kod potem dejstvo, da 83 odstotkov slovenskih upokojencev prejema pokojnino od 100-700 evrov? Ob predvolilnih oddajah zgoraj omenjene TV in podobnih sem se spraševal, l^m naj se kot neopredeljeni volivec obmem. Od strank še tri ledne pred volitvami ni bilo nobenih konkretnih programov dela za naslednji mandat. Volitev pa sem se vsekakor udeležil in volil stranko» kateri bi kot upokojenec moral pripadati. DeSUS je stranka upokojencev in zaposlenih. Več ko nas bo članov, več bo tudi poslancev v parlamentu, ki bodo pri svojem delu za upokojence in delavce prišli bolj do izraza pri uveljavljanju naših pravic in zahtev. jo2e kovač. Domžale Kam si Šla dobrota?! že kar nekaj časa obračam strani raznih revij in časopisov, pa povsod piše le o tragedijah po svetu, o ujmah, ki so zadnja leta začela pustošiti tudi že osi-romašenoŠlovenijo. Istočasno pa na vsakem koraku hvala o dosežkih in dobičkonosnih strankah • vlade, Prav tako so polne strani prebogatih tajku-nov. Id med ostalim lahko dajo za eno uro letalskega leta kar 6.000 evrov, nikjer pa žal ne zasledim, da ti tx)gatuni prispevajo kakien evro za katastrofalne nesreče ali če kakšna bolnišnica potrebuje nabavo novega aparata. Takrat pa takoj odpreti novi račun, pa naj prispevajo tisti, ki že itak životarijo. Tildi sprašujem gospoda Erjavca kot zastopnika upokojencev, kaj bo naredil, pa skrbi le za vojsko. Ne vem, se bolj boji. Upokojenci smo kar miroljubni, čeprav se pozablja, da je bila za vse, kar se sedaj razvija in izkorišča, osnova narejena na rokah upokojencev. Slednjim se z 1-odstotnim popravkom pokojnin zaveže jezik, Ne bom dolgovezila, želim le to, da se ti prenapihnjeni vladaijl zavedajo, da tudi njih čaka starost, ki je lahko lepa le, če veš da si živel od lastnega dela in ne na račun nepravičnega bogatenja, ERNA DOBROVC, Škofla vas ZAHVALA Zahvala KS Tehaije Svet KS Teharje je krajane KS Teharje že drugič popeljal na izlet. Tokrat smo se odpravili proti Dolenjski. Najprej smo si zlo-kalno vodičko o^edali grad Bo-genšperk, z vsemi njegovimi zanimivostmi in lepoto. Po ogledu smo se okr^jčali z dobro malico in nadaljevali pot do cisterijanskega samostana v Stični. Tam smo se srečali z osem tisoč mladimi, ki so prišli na shod katoliške mladine. Z lokalno vocUčko smo si ogledali samostan in nadaljevali pot do turistične kmetije Erjavec, kjer smo si ogledi njihovo pridelavo in suSenje sadja. Degustirali smo tudi njihov sadni kruh. Pot smo nadaljevali do Muljave, kjer smo imeli kosilo. Po kosilu smo se sprehodili do domačije našega pisatelja Josipa Jurčiča, kjer smo si najprej o^edali predstavitveni film. nato pa si vse ogledali tudi v naravi. Vsi polni lepih vtisov smo se odpravili še do izvira reke Krke, ogledali smo si lepote jame. se še enkrat okrepili z malico in nadaljevali pot domov. Svetu KS Teharje, posebej predsedniku Franclju Kaču in Jožefu Ocvirku se zahvaljujemo 23 lepo preživet dan in upamo, da se naslednje leto zopet srečamo na podobnem izletu. CVETKA in LOJZE KOK, v imenu vseh udeležencev izleta ZRK Celje Celjske mesnine Lokalni derbi dobile Ceijanke Drugi krog v 1.A DRL za ženske je bil v znamenju lokalnega derb)ja. Tako so v soboto, 20. s^embra, v večernih urah v športni dvorani Šolskega centra Celje Ceijanke gosb ie članice RK Cefeia iz Žalca. Pomlajena ekipa ŽRK Celje Celjske mesn^ ne je celoto tekmo nadzorovala m jo na koncu dobiiaz rezu^ tatom 32:25. Za Ceijanke je največ golov dosegla Laura Gene (8). v vratih pa je Uestela Romana Čo)i6. V nedeljo čaka Ceijanke težko gostovanje v Sko^i UM. Tekma se bo začela ob 18. uri. ^^dezele celjske mesnine www.radiocelje.com . PORTRET TEDNA ALEŠ KAČIČNIK • 't »'i. c^" ^ .-i ^ ARENA PETROL Arena^ zhta^otnUceir JAZ IN KLUB Ko^cmei za^el i^iu s ^mmi Ih> v KK Kmm^ Stofe /Ho. k^f w VSI ci^Dji pii^iclji ^ali nog^rai p^ tudi nto. ^«r bil (O Tjbat edmi moijii {ponvSiocahJISkttsem dfibtbralTl yiU^tUCPutHiiiiumTuwniKUleflcktc^.nacdpi] i^oero po (>d .'H'^ SK $( ^as tudi2apn)ate(je. Glasba, ftl m PosliHam predvsem glasbo brvse Jugoslavije - seveda tudi slovensko. Rad si ogledam kakšen akcijski in zgodovinski film. cm Hzaaä Ludvrh« 6iv«rtk«q« 2 In 3 flnl« 10. It.lO. od 135€: inrk t ntJgif^Wi ^lipovi. 8 dnJ.2S.10.ed 1.529C: CubA übte, 12 dni, 24.10.. od 1.84$C:K ^ tur« po Tijslii. n đfii.26.10..odl.350i?^nj AT^k- V )3dflj 26.70. od 1.995€ ffijb«3 o w ni^M IN. Mcs « w u«M. maobanHi w BHEZPLAČM PflOMFm miFOM RADIA CfiUB Z DRUŽINO UGODNEJE NA KOPANJE! NOVO V WELLNESS PARKU LAŠKO: DRUŽINSKE VSTOPNICE " PRV^ OTTtOK - polovtco «ncjc. vsi i>dsicdn)i GRATIS! Akdja vrlj3 29 oirokedu IS.kU in irajado 3M0.200d. Z'6 otroke Ü0 15. leta o wellness park la§ko ffrdTHERMANAoj 0iw»>itoM9jpo(ut|i '^BDOstnm A^ieri«va 20.3000 Celfe; tel.: <^386 03/428 75 00. ^oŠU: HA.e6li«^izlsU)ih.si www.äktnik.at pnlevaliwa ŽaiM, (0l.: (t3 S71 71 f5. »mail: itB.ulec@iztatnlk.si • DNEVNI GARDAIAND odhodi vsaho soboto!!! *BEOGItADl8..19.1D • PLITVICE 1110.* BRIONI 27.9. ($amo ie nekai masi) in 18.1D. * DUNAJ 25.10. - POČfTNtCE V ANKARANU - »nevn; psketi do 30.9. » KRATEK ODDIH V OPATMI IN LOVRANU 9 septembru in oktobru • MEDULIN-hoteli 3 dni ali već, ugodni {Kipusti u otroke • JESENSKE ŠOLSKE POČITNICE V HOTELIH 4* V UMAGU IN PRIMOŠTENU! «PREDPRODA J A SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA GOLTE do 30.9.20082B XPOPUSTA Carov-niška Galicija Na prvi jesenski dan je Grega 'Himšek v Galiciji na pobudo sosede ročno izdelal model čarovnice. Krajani so bili navduSeni, zato se je odločil» da izdela še starčka. Grega večkrat razstavlja tudi v Mozirskem gaju, zato sta znani njegova spretnost in pridnost. V Živo si lahko ogledate oba modela pri Zadružnem domu v Galiciji pri 2alcu. BŠ m St. 76 - 26. september 2008 NOVI TEDNIK EKOLOGIJA Na kmetiji brez icolin in icemije Na kmetiji VaJpatič iz Os-trožnega pri Ponikvi, kjer je sedež Društva za osvoboditev živali in njihove pravice ter Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva, so minulo nedeljo organizirati Dan odprtih vrat. Številne obiskovalce iz vseh koncev Slovenije in ludi s Hrvaške so pogostili s hokaido bučno juho, ajdovo kašo. slaščicami brez jajc in mleka, s pšeničnim me$om, bučkami in krompirjem na žaru, na stojni-cah pa so se predstavili še nekateri kmetje iz združenja. Gospodar kmetije Stanko Valpatič. sicer tudi predsednik obeh društev, je ljudem predstavil delo na kmetiji in poudaril, da pri njih ni izkoriščanja zemlje, onesnaževanja ta) in podtalnice s kemijo in gnojnico in tudi ne ubi- janja živali. «Tlidi gozdne živali morajo čez zimo jesti, zato jim vsako jesen pustimo nekaj koruze nepožete oziroma drugih rastlin in tega se zelo razveselijo,« je povedal gostitelj, ki že skoraj dvajset letne uživa mesa, njegova najstniška otroka pa sta celo od rojstva vegetarijanca. Spregovoril je tudi o vedno hujših naravnih katastrofah, ki jih po njegovih besedah v veliki meri povzroča tradicionalno kmetijstvo. O tem so prepričani tudi nekateri obiskovalci. »Če bi vsi kmetje iz Prekmurja pridelovali hrano na takšen način, kot na te) kmetiji, potem pri nas ne bi imeli težav s pitno vodo, ki jo onesnažuje konvencionalno kmetijstvo z živinorejo. Zaradi škode, ki jo povzroča takšen način kmetovanja, Izginjajo močvirja, število štorkelj, ki so bile ne- Nedelja dan za eko Zveza združen) ekoloških kmetov Slovenije v nedeljo pripravlja tradicionalne dneve odprtih vrat na izbranih ekoloških kmetijah po vsej domovini ter tudi na Celjskem. Na ta način Žeiifo radovednim obiskovalcem približati ekološki način kmetovanja, pridelave in predelave hrane, jim podrobneje predstaviti prednosti tovrstnega kmetovanja za zdravo okolje ter zdravje ljudi in seveda ponuditi svoje izdelke. Dnevi odprtih vrat letos sovpadajo z istoimenskim tematskim mednarodnim dnevom, obiskovalci pa si lahko obetamo neposreden stik z ekološkim kmetovanjem ter gostitelji. V celjski regiji bo vrata odprlo pet ekoloških kmetij, od katerih se tri ponašajo tudi z znamko Biodar. Tako se bo v nedeljo med 12. In 18. uro mogoče oglasiti na ekološki kmetiji Pri Krištan v Hotunjah pri Ponikvi, kjer se ponašajo predvsem z drobnim pecivom, mesnimi izdelki in domaČim kruhom. Na stežaj bo vrata odprla ekološka kmetija Gabrovšek v Malih Dolah pri Vojniku, ki je poleg ostale ponudbe znana po reji ovac. Streljaj od tam. v Slatini v Šmartnem v Rožni dolini» bodo na kinetiji RokiČ ponujali različne pridelke iz ekološke pridelave, ponašajo se z domaČim pirinim kruhom in jabolčnim sokom. Martin in Nevenka Šmalčič bosta vrata kmetije v Podsredi odprla med 10. in 18. uro; poleg pridelkov, pekovskih izdelkov ter vloženega sadja in zelenjave bosta predstavila še lastnosti čajev iz domaČih zelišč in ponudila svežo aronijo ter sok iz nje. Če pa vas bo pot zanesla blizu Žičke kartuzije, se lahko med 11. in 16. uro oglasite na kmetiji Kuk. ki se bo predstavljala v okviru Festivala lepopisa na lemo ekologije v tamkajšnjem samostanu. PM Najboljši približki Danes ob 21.uri se v Locaiu v Cetju obeta nastop najboljših pevk in pevcev v karaokah, ki so bili izbrani v predtek-movanjih. Zmagovalec bo za nagrado odpotoval v Barcelono na dve nočitvi z zajtrkom. Vstop je prost. SH wiitfw.novitednik.com koč simbol Prekmurja, vsako leto upada,« je bila zaskrbljena Aleksandra Mikola iz Murske Sobote. Nad kmetijo je bil navduSen tudi Franc Kozole iz Medvod, ki je vse svoje življenje preživel vme-stu, sedaj pa ga vedno bolj vleče v naravo. »Moja velika želja je, da bi nekoč lahko živel in delal na eni od takšnih kmetij, kjer spoSüjivo ravnajo do vseh Živih bitij, torej do zemlje, rastlin, živali in ljudi.« DAMJAN LIKAR Stanko ValpaliČ je na kmetiji uredil tudi nekaj vodnih biotopov, (qer prebivajo žabe, v njem se odžejaio lastovke, vodo a zaje^ pa uporeblja tudi la namakani« rastiiniakov. Pričakujemo vas od 24.9, do 8.10.2008 na vpisnih mestih v 75 poslovalnicah Nove K8M in enotah Pošte Slovenije v delovnem času vpisnih mest. Prospekt je na voljo na www.nkbm.si in na vpisnih mestih od dneva začetka prodaje. Z dokapitalizdcijo bo Kova KBM le okrepila temelje svojega jspešnege poslovanja, pospelita rast in re?voj ter razširila pot za povečanje poslovanja na tujih trgih. Usmerjena v uspešno prihodnost bo banka enako kot včeraj )ud> danes in jutri jresničevala svojo zavezo do delničarjev, komitentov, zaposlenih in okolja - zagotavljati vame in odlične finančne rešitve za boljše življenje, uspešno poslovanje in uresničevanje smeüh vizij. © 080 17 50 www.nkbm.si c^Ui we«* (k H:n Hw'iiZJ ly M mr^n um i■ šrfilrn iIHIIITI Jfni»PTMMtriiilnimrinf. rwrtW • uMn» MaiM rrr«» ^timn Um 'f w««>i n^in»! * n.» ............. Pridobite nove delnice Nove KBM Krepimo temelje uspešnosti Nova KBM, delniška družba z največ delničarji v Sloveniji in steber močne skupine finančnih družb doma in v tujini, ponuja javnosti nove delnice, izdane v postopku dokapitalizacije. Priložnost lahko izkoristite obstoječi delničarji, ki vam je zagotovljena prednostna pravica, ter druge fizične in pravne osebe. ^^Nova KBM Si. 76 - 26« september 2008 m - 24 IZRADIO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA« 27. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poroälo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časop]ov, 6.20 Aforizem, 6.4S Horoskop, 7.90 2. jutranja kronika RaSlo. S.OO Poročila, 9.20 OlroškS radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton gUs-beniii žel^a (do 13. ure), 12.00 Novice. 13.00 ftitmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSJo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP NEDELJA, 28. september 5.00 Začetek jutranjega programa, S.30 NZ melodija tedna» 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov» 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10^10 Znanci pred mikrofonom - dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Celje Vid Marčen. 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter s Slavko Padežnik, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (i^dio Celje) PONEDELJEK« 29. september 5.00 Začetek jutranjega programa. 530 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6,20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronilca RaSlo, 8.00 Poročiia, 8.45 Jad< pot. 9.15 Bingo jack- predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Spo^odnpoidne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 13.00 Znanci pred mikrofonom • ponoWtev, 14.00 Regijske novice. 14.30 Poudaijeno, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vsein ni vsak poklica vsalcogari, 17.00itonika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela - velik korak. 18.30 I^efte v zvezdez Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vniijak polk in valčkov. 24,00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 30. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronüu RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Ceije, 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Male ži-vali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14,00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi. 24.00 SNOP SREDAt 1. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija. 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija], 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaia razvada, kaj pa šega in navada?. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem, 6.4S Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Zeleni val. 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta. 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek • Kosta, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP ČETRTEK, 2. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Odmev, 14.00 Re^jske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15,00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kvizGIas-beni trojček, 1700 Kronika, 1745 Jack pol. 18.00 Odmev -ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP PETEK, 3. oktober 5-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6JS Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack poi, 10.00 Novice, 11.00 Kulnimi mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj >sveŽezdomače estrade. 12.00 Novice, 12.150d petka do petka, 14.00 Re^jske novice, 14.10 Hit lisu Radia Celje - s hrti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Sport danes. 1530 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroniita, 1745 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 19.15 Dobra godba, 20.00 Vroče z An-žejem Dežanom, 24.00 SNOP 19. septembra, na S4. rojstni dan Radia Celja, sa Tony Carter ni javljal izpred vesoljskega plovila, ampak od tam, odkoder prihaja zvok Radia Celja v vaša ušesa - iz oddajnika na Boču. Bojan Pišek razkriva skrivnost notranjosti oddajnika na Boću, več o tem. kako oddajnik Izgleda, pa lahko vidrtfi na foto galeriji na spletni strani www.radiocelje.eom. Proslavili smo rojstni dan Ob rojstnem dnevu Radia Celje smo v torto zarezali na večerni premieri v SLG Celje, skupaj z najboljšim igralcem minule sezone Kristijanom GuČkom. Dnevni program radia pa je bil ves dan praznično obarvan. Ekipa na volilno nedeljo Redakcija Radia Celje, seveda pa tudi Novega tednika, se je v nedeljo takoj po 19. uri »spopadla« z rezultati volitev - poslušalci so kaj hitro sliSali neuradne rezultate in prve Izjave novoizvoljenih poslancev. Foto: US Vam üi bilo nikoli jano, k^ko vse ki^e urinegi loefasoizioa snCivijo skopaj? St« vedoo i^^bali, kateri sesUvlna oindi dober krub? Ali pa še dane ne veste, kftko DAStanepipir? Novi (edoik jp Ridk> Celje vam zdaj poDujaU odgovi^re u va^ vpraiaoja (o pogled v oastanek vsakdujib stvari Na kupoo aapSile svoje podiüce in nastanek ^asa iethe spoznati. Srečne ažnbanee^aka por v odkrivanje skrivnosti. \m.vink: Soeoin Itfcn. lulo usim mtoaium lil Iti snarij; 20 VROČIH r' RADIA CELJE TUJAiESTVKA I S0W1AT-PINK {4) t ALiSUMMERUWG-IGOROCK {7) 3. sMi'mm-m^imAcm O) <5) (4) SUPCRGIRL-SAVMsJANE 5. lUBEUlVIN'ülDNGTlMH- MARIAH CAREY a IFTH1SISL0VE«T>1ESATURDAYS(3) 7. Y0UCAN7STOME-S EUNAHBRBn (t) 8. MYMEDClfö-SNOOPOOGG {2) 9. mMANWHOCAiVTSEMOVED-THESTOfPT 13) 10.THiSlSTHEUFE-AMVMAUONALD (2) DOMAĆA tfSfVICA 1. VŠEČMIJE-SOULGREG (3) t POOEMMOäNlKOM-NaSHA (2) a ČA5-V0yAGE (5) 4. TENI-MARKOVQZEJ (t) 5. NOCOJBOMOMIPfli^OAN* NTntCIXFEAT.VUDOKRESUN (2) 6. RESNICO BOMPRENESU-ADISMGIAR (3) 7. NEVIKmi PiES • KATniNAS (6) a TWXUBUS-TOW 14) d. ŠOPCKMAKA-ANŽEJOdAN (1) iaN0V0S0NCE>IE-AMiKAMAJEnĆ(4) PREDLOGA ZATUJO LESmCO: MAKE ITMINE-JASOr^ MRAZ SniP IDCWTIJ3VE YDÜ ANYWWE-SHARU£4SPfra PRPLOGA ZA DOMAČO LiSfVKO: VEM0A-B1MA msm -SONS^ALENKAGOTAR Naf^nca; Meš Marta KosDveiovs 67b, Ceije Mdfjs Avguštin. Sate vode 105, Šoštanj NagrBjencđ dv^netaalbiiaLta jopoddrjdZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poshisate vsako sototo ob 16. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKIH S phia 1. 00$USTE-ZF£^ POMLAD |4) 1 PASmSKDŽMJBUB-fANTJEEPODROGtl (6) 3. SRH^ JE KOT SONCE-^SnCA (1] 4. RDEČAPEfmjA-ANS.BRATOVAVBREHT (5| 5. KDOSt'm-HAAMONUA (2) PREDLOG ZA USTVICO: ZRNOGRAKAISKFdCE SLOVENSKIH S plus I MEJE JESTI, MEJE Pm-PREPIH |2) 1 SRSPAŠE VEDNO HR^I- ANS.80KA2LjNDRE (4) a EJ^KAKŠNAOKCET-KAVNIK (3) 4. BEUUKVANJI- ANS. BRATOV JAMNIK (5) 5. LfPADEKUCA-ZĐOMARJI (1) PREDLOG ZA LESTVICO: ZDAJIŠČEM NEK0QA-TAPRAV1H6 Nagrajdnca: Martna Kožei Ul Stanka Kvecta 91 Vc^ UL Skladat^ ^av«v 67. ^ur Nigijaiuigh^Baiiagtajonsootenem oddeBwRatEdCe^Q. Ldstvicfi Ce^b 5 lahko poslušate vsak poMdelj^cA 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri Za predloge zobeh lestvic lahko psujete na dopsnid s priti^Bfm kupoikkrm. PDäjha )0 («raslov: Novi tnbA. Pmiemova 19.3DD0 Celje. ^ m S«. 76 - 26. september 2008 NOVI TEDNIK informacije Varstvflno-nadzomi center je jedro vsake vamostee službe In je zgrajen terapremljen po zelo zahtevnih neclonslnlh standardih la varnostno- nadzorne center. S tradici|o in manjem v pnhodnost Podjetje Prosignai letos praznuje IS-letnico delovanja. Od leta 19D3, ko so kot majhno podjetje stopili na trg, so se do danes razvili v enega večjih ponudnikov varnostnih storitev v Sloveniji in edtne* ga s svojim varaostno-nadzornlm centrom na Celjskem. Povpraševanje po varnostnih storitvah je v porastu, ugotavlja direktor Darko Kolar, in pojasnjuje, da so tako cene tehnike kot »priključmne<«v2adnjjh letih precej padle. Prav zato se vse več podjetij, pa tudi posameznikov odloča za varovanje 5 tehničnimi sistemi in z varnostniki. In tu lahko podjetje Prosignal s svojimi dolgoletnimi izkušnjami priskoči na pomoč. VIS letih se je razvijalo in sprotno izpolnjevalo vse ostre j §e pogoje, ki jih predpisuje varnostna zakonodaja. PridobiJi so licence za varovanje ljudi in premoženja, za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vred-nostnih pošUjk, za varovanje javnih zbiranj ter za načrtovanje in izvajanje var-nostnih sistemov. Varstveno-nadzorni center Pohvalijo pa se lahko še s pomembno pridobitvijo. Podjetje je imelo ves čas Podjetje Prosignal je bilo ustanovljeno leta 1993 in v začetku poslovalo v najetih prostorih. Po le-stih letih so zaradi Širitve dejavnosti kupili lastne prostore v objektu bivše Zlatarne Celje. Od takrat beležijo hitro in uspešno rast podjetja. svoj varnostno nadzorni center. Takoj po sprejemu britanskih standardov kot naših nacionalnih, pa je svoj varnostno nadzorni center zgradilo in opremilo po teh zelo zahtevnih standardih in pridobilo liceDCO za upravljanje z varstyeno-nadzamim centrom. Ta omogoča popoln nadzor nad sistemi tehničnega varovanja. Operaterji v centru sprejemajo in obdelujejo vse vrste alarmnih sporočil, varnostnih in dru^h podatkov ter na podlagi teh ukrepajo v sWadu z intervencijskimi načrti. Tako prav ti napotijo do objekta intervencijsko ekipo in obvežčajo kontaktne osebe naročnikov. V sodelovanju s Telekomom Slovenije so v vamost-no-nadzomi center vgradili opremo sistema Infranet, ki omogoča popolnoma kontroliran prenos varnostnih podatkov iz varovanih objektov, tako da je registriran vsak slu-Čajni ali namerni poseg v ko- munikacije. »V samih objektih pa na§i varnostni tehniki vgrajujejo sisteme tako, da se vsak nepooblaščen poseg ali poskus sabotaže registrira. Na tak način je mogoče varovati vse objekte, v glavnem pa se za te oblike odločajo predvsem uporabniki, pri katerih je zaradi narave poslovanja večja možnost za varnostne dogodke (denarne ustanove, ustanove, ki hranijo pri nas bogato kulturno dediščino, arhive), V center 30 prikiopljeni tudi sistemi V Prosignalu se zavedajo, da je dobro usposobljeni varnostnik ključ tudi do uspeha družbe. Obenem vabijo vse, ki so že varnostniki ali jih zanima področje varovanja in bi sebili pripravljeni usposobiti za varnostnika, da se oglasijo v njihovem podjetju. Z nenehno širitvijo se namreč pojavlja tudi potreba po novih sc^elavcih. za odkrivanje in javljanje požarov. Varnostniki namreč morajo biti usposobljeni tudi za gašenje začetnih požarov, zato imajo tudi intervencijska vozila opremljena s predpisano opremo za gašenje !e-teh. Ministrstvo za obrambo jih je pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilskih aparatov ter za preizkušanje hi-drantnih omrežij. Ce boste obstali v dvigalu Ena od novosti, ki jih zahteva Pravilruk o varnosti dvigal je tudi govorna povezava dvigala z varnostno-nadzor-nim centrom. Vsako dvigalo bo moralo imeti vgrajene naprave za neposredno govorno povezavo s centrom. Pro-signal ima atestirani sprejemnik, s pomočjo katerega bodo operaterji pomagali ujetim v dvigalu, jim dali koristne napotke za vedenje do Direktor Prognala Darko Kolar je zadovoljen s petnajstimi foti poslovanja. OperatervvarstvencHiaduHiiemcentraobdeltjje invrodnotisprejeta varnostna sporočila,varnostna in druge podatke, usmerja Intervencijo in obvoUa kontaktne osebe nafncnikov in njegovih poslovnih partnerjev. prihoda intervencije. Ne nazadnje Prosignaiovi operaterji spremljajo tudi varnostne in druge podatke o morebitnih tehničnih alarmih, kot so izpadi električne napetosti v hladilnicah in drugih napravah, izlitje vode, nevarnili tekočin, uhajanje plina • vse.za-radi preprečitve dogodkov, ki bi lahko imeli za posledico ogrožanje življenja in zdravja ljudi in materialne Škode na premoženju in vpliv na oko- Ciiti hitreje in kakovostno Podjetje deluje regijsko, zato imajo po leg glavnega var-nostnega sektorja v Celju ludi varnostne sektorje v Šentjurju, Mestinju, Ro^Ški Slatini, Žalcu, Velenju in Laškem. Njihov cilj je namreč doseganje čim krajših intervencijskih Časov. Ena od težav, s katerimi se pri tem srečujejo tudi vse druge varnostne družbe je, ker njihova vozila niso zakonsko uvrščena med vozila s prednostjo (uporaba modre luči), čeprav izvajajo požarno varovanje in intervencije na dogodke, pri katerih je ogroženo Svljenje in zdravje ljudi. Predloge so že večkrat napotili v Ljubljano, a doslej ni bilo razumevanja. Prosignaliflvamostniki sodelujejo s policijo korektno. Pričakujejo, da se bo sodelovanje v prihodnosti še povečalo, saj je glavna dejavnost varnostnih družb varovanje ljudi in premoženja v vseh oblikah, policisti in varnostniki pa se vse pogosteje srečujejo na krajih varnostnih dogodkov. Vodja operaterjev (po standardih o delovanju varnost-no-nadzomega centra operaterjev ne imenujemo po imenu, ker bi na njih lahko izvajali pritisk) radoži še potek prenosa alarmnih sporočil in varnostnih podatkov, ki jih sprejema preko javnega telefonskega omrežja po raz-Učnih stopnjah zaščite, lahko pa tudi preko GSM vmesnikov oz. po brezžičnih sistemih prenosa. »V naš varnostno nadzorni center se stekajo vsi podatki. Trenutno je Kersnikova ulica 19,3000 Celja Telefon:(03)4257500 Elektronsko polta: info@prosignat.sl Vamostno^adzomi center (03)4257510 Spletna stran: www.prosigrtai.si najvarnejši zaSčiteni prenos alarmnih sporočil po sistemu Infranet.« Operaterji lahko s pomočjo sistemov nadzorujejo tudi stanja sistemov tehničnega varovanja v objektih, ali je naročnik oz. njegov pooblaščeni uporabnik sploh vklopil sistem, ga je prezgodaj ali prepozno izklopil ali vlOopil sistem, ali je kdo vstopal v objekt izven dovoljenega ča^ in druge podatke, ki so lahko zanimivi za lastnikaoz. njihovega naročnika. Se pa v Prosignalu radi pohv^ijo, da so med boljšimi pri varovanju premoženja v trgovinah v Času poslovanja pri vseh večjih trgovcih v Sloveniji. Veliko jim pomeni tudi sodelovanje s celjskim javnim podjetjem Simbio, družbo za ravnanje z odpadki, ki je k tako imenovanemu ekološ-ko-tehničnemu varovanju kol eno prvih pristopilo temeljito in kompletno, tudi s prenosom slike v vamost-no-nadzorni center. V podjetju so že zazrti v prihodnost. Izzivov na področju varnosti namreč ne bo zmanjkalo. V podjetju je zaposlenih 195 ljudi. Za varnost sk^ hijo v približno 3.800 objektih. Pri svojem delu Uporabljajo 18 vozil. Promocijsko besedilo St. 77 • 30. september 2008 m 26 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Honda legend Honda prenovila legend Legend je največja hoo-da in je na naših cestah ni videti prav pogosto. Seveda to ne more biti razlog» da tovarna, ki ji gre v teh zapletenih Časih razmeroma dobro, vozila ne bi prenovila oziroma posodobila. Legend seveda 5e naprej ostaja 4-vratna limuzina, na zunaj pa so drugačne prednje luči, nov je motorni po- krov, spremenili so prednje blatnike in odbijače, sedaj so 18-palčna platišča serijska ... Avto ima samo en motor, in sicer bencinski V6, ki pa so ga pravtako nekoliko prenovili oziroma preuredili. Dobil je dodatnih 2CK) kubičnih cm (sedaj 3,7 litra) in še sistem VTEC za variabilno kr-miljenje izpušnih ventilov. Vse to je prineslo 20-odsioi-no povečanje navora predvsem v srednjem območju motornih vrtljajev. Motorju so dodali novi 5-stopenjski samodejni menjalnik, tako da avto doseže 100 km/h v 7,1 sekunde, kar je nekaj hitreje kot prej. Prenovljeni legend bo slovenskim kupcem na vo-Ijo januarja 2009. stal naj bi od 65 tisoč evrov naprej. Enkrat štiri, štirikrat pet zvezdic Evropski konzorcij EuroNCAP je opravil preskusna trčenja s petimi novimi avtomobili. Zanimivo je, da so vsi avtomobili dobili ugodne ocene (štirje po pet, eden Štiri zvezdice}, vendar so se slabo izkazali pri varnosti oziroma zaščiti pešcev, Prav zaradi tega (in verjetno še česa) so se pri EuroNCAP odločili, da bodo v začetku leta 2009 precej zaostrili merila. Kakorkoli že, edini avto, ki je na tokratnem preskusu dobil štiri zvezdice» je bil daihatsu cuore, vozilo, ki ga na slovenskem trgu skoraj ne poznamo. Ugo- tovili so, da bi lahko varnostna zračna blazina poškodovala obraz oziroma oči voznika, razbiti deli notranjosti njegove noge, lahko pa bi se nekoliko poškodoval tudi sopotnik. Hyundai i30 je dobiJ najvišjo oceno, so pa morali v tovarni nekoliko predelati zaščito v predelu voznikovih kolen in stegen. Lancia delta, ki se na slovenskem u^gu še ni pojavila, je dobila pet točk. Enako oceno je dobil tudi renault koleos, vendar so ocenjevalci dodali, da bi lahko volanski drog poškodoval voznikove noge. Brez težav je pet zvezdic dobil nOvi oziroma, prenovljeni mercedes ML, Prihaja novi megane Renault se je pred leti na Irgu pojavil s skoraj revolucionarnim meganom, sedaj je prišel čas njegove zamenjave. Tovarna predstavlja prve fotografije novega megana v kombilimuzinski izvedbi. Podoba je veliko bolj ustaljena kot prej, pri Renaultu pa napovedujejo, da bodo prav kma- lu predstavili še kupejevsko različico. Kot kaže sedaj, bo novi megane na voljo v šestih karoserijskih variantah. Slovenskim kupcem bo najprej na voljo novembra, v večjih količinah pa decembra, medtem ko se bo kupe kot druga karoserljska varianta na slovenskem trgu pojavil januarja. Novi ranault me gane Audi prenovil A6 v letošnjo jesen bo audi A6, eden najuspešnejših avtomobilov te nemške avtomobilske hiše, zapeljal nekoliko osvežen. Karoserijski popravki bodo skoraj minimalni, so se pa lotili tudi podvozja oziroma vzmetenja, dodaii novo generacijo infozabavnega sistema MMJ, v povprečju pa naj bi motorji. ki jih bodo namenili temu srednjerazrednemu avtomobilu, porabili za 15 odstotkov manj goriva. Ob tem bo avto malenkost daljši (493 cm), pa tudi nekaj širši, medtem li) bo višina nespremenjena. V notranjosti bo opazna nova ^afika merilnikov, boljša bo zaščita pred zunanjim hni-pom... Motorjev bo kar desei, od tega šest bencinskih in štirje dizelski, vedno z neposrednim vbrizgom goriva, sicer pa Štiri-, Sest- in osemvaljniki. Pogon bo kot doslej na prednji kolesi ali quattro (4x4). menjalniki pa trije. Vse kaže, da bo prenovljeni audi A6 kmalu naprodaj tudi pri nas, niso pa znane cene. Pranavljeni audi A6 Tata nano Ustavili proizvodnjo nana V indijskem Singurju, kjer stoji tovarna, v kateri nastaja tata nano. najcenejši avtomobil na zemeljski obii (v Indiji naj bi stala okrog 2.500 dolarjev), so ustavili proizvodnjo. Policisti so morali zaščiti približno 3.600 delavcev v tovarni. Ogrožajo oziroma grozijo jim okoliški kmetje. Ti trdijo, da za zemljo, ki so jo prodali korporaciji Tata - ta je v postavitev tovarne investiria približno 350 milijonov dolarjev -niso dobili pravične odškodnine. Kot pravijo pri Tati, bodo razmislili o selitvi tovarne oziroma proizvodnje nana. &Qb«ri«k Ml Ion ggvrjw smar.__ gŽeiTJUH MU imŠMftftHM/Bir&žiO VCIIKAIZ0IAA PNCVMATIK PO UGODNIH CeNAH m it. 77 - 30. september 2008 HOVt TEDNIK mali oglasi - informacije 27 iD®wDtednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti • a male oglase v Novem toniku do 10 besed In čestttko no'Rodlü Celje • IzkoflstiU Izključno s svojo nax>ćn($ko kartico, naročniško poloinico oziroma z ose4>nlm dokumentom naročnika Novega tednika. NelzkoriMene ugortnosH se ne prenesefo v naslednje letol POSEST PRODAM PARCELO, Qrodb«M, približno 1.50Q Zodobro^ ugodno prodom. Telefon 031 972-449 . 4689 PARCELO, iozidljhro in složno, man^o, primemo zo wkend, nod SlivniSutn |eze> rom, fontosllčni rozgl^d, no zelo lepi lokficijij ugodno prodom. Telefon 041 78«42. 4710 MOTORNA VOZILA PRODAM $EATcdobodfesell,9sesdlJemil(1997/ liJSS.30Dkm,prdotn.TsMon04l 726-520. '4754 CUO miv, lelnik 2Q00, irM 2001, metalne borve, servo volon, pfodom. Telefon 051204464, po 14. uri. 4790 RENAULT megone 1,61 dos«, lelnik 1969, lepo ohronjen, prodom oli menjom zo novei»zdoploc1lom. Telefon 051 301-611. šsoo fi{NAULTd>o1,4ft.M1994.fdg.do10. 6.2009, 2. losmik, rodlo/cd jv<, nov okumulotor, vinlelo, zelo ugodno pro-dQmzo550EUR.TelefonD31204-569, Kormen. 4$oi KUPIM OSEBNO vozilo, od lefniko 2000, kokdno koC.kupim.T8lefon04l 361-304. 4358 letnik 2000, od bslrtltn, kupim. Telefon 070263-987. 48ie NEPRSMfČNINE m. 93 &461-006 041 3B&62S www.pgp-nepremicnine. com oiiiiiii «/»ywctoji V VAŠKEM okolju, 3 km nod Šforomi, prodom zosdolno porcelo v velikosti 943 m^ zemiiBko krfšno urejeno, z k^fj-sko infomiodjo u grotinjo slonovonj-skeslcvbe, osfohironi dovoz, vodovodni priključek no parceli. Infomiodje resnim idefesentoni po telefonu 070 308^75. 478? PRODAM PLUOPosovec, 12dom. Telefon 5442-8)7. 4817 ISOIsfeUnico zogrozc^ prodom. Telefon 041 794-289. 4838 KUPIM T^IAKTOR 2etor, od 50 do 60 KS bpim. Telsfott 041 678-130. o TRAICTOR C 335 oli C 360, ofiole prik^ekupjm.Tel.031 427-626. p ioMrln» ob PiU • StoliiM, prodorno olrokiivno hišo povrSjn« 256 »mljl-io^ 1,4^4 m2, vsi priMiuckI, gorožo za dvo avtomobila, već parkirišč, cena za 3. Gf U5.000 eUR (x 8,50 % DOV|. Već na wv«M/.0radinv>hls«.com, M: 041 ß6).l75, Bß GIB d.0.0., Moll Vrf) 49/ b. Šmartno ob Poki. EN05TAN0VMJSX0 hBo, Migojnice, pro-dcm.Telefofl04)463^46 . 4776 KONICA. Somostoinofflrijsko hBo, 169 ro^ ^Ine povrsofl in kltf, 65 m', olnktiv> PO lokodjo, fnozno mimo obrt, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 031 320-410. 4799 MARIBORSKA at<.3000C Dolgo polje, vpisom v ZK, 1/5 nodstropje, prodam. Ceno po (k^oni. Telefon 041 358-000. p (HHEJALJENO stanovonte, 81 v krono-vinvi ulici, v bli&ni 4. osnovne šole, prodom. Telefon 041 781-166, po 16. uri. 4751 OBNOVUENOenosobno slonovonje. No ot» ku^36m',vpMqu.prodomza66.000 EUR. Telefon 040 99M78. mo IZOIA. Enosobno stonovonje, (e 150 m do occHjivego morja, sc^ 12 n^, bhinjo 6 m^ kopalnico 6 skupno 24.47 m', zelo sveHo m leto 2006 popolnomo ^«novljeno, prodam zo samo 125.000 EL1R.Telefon091 37(M66. p imiAHMiiikturiragiL»«. ljubl|»nsk» čuta 20. SOM Celi« PflOMETZNEPflEM^MKAMI NAKUP. PRODAJA, NAJ IM. CEMfTVE 6fl08ELN0 • siflMveAisU hile I. 197&. stAii pov/ÜQi K1160 trf n nidjUnčk« braftA MIs. nFijsM tudi a imnjc s potnal-nitn otijetrwitm(Mvo!»iT9u4«ffl kezslie liot 9«r8ln (iftdsmirt. i njivo In oiti» niiB (djiBiihntef^avTun vnon, skvpoi vsl^ kosDv«Spvnj«izwf3 STtn^.ona 18(LOOO m. »(Odam). (Ma 031S42 IJSf VOJMIK • nvi^ tisnwaitiÄs Oorisne vebkcsu ca 50 ft'. K*^ r\M lepi odrnski^ni lokacqi v MpcsitđA Mhii softf». od uMläa iiMsti. n^st (loptđiTvt it) m-iintvi flbtflkta, ogrsjina piretto HQkosTi 2.90Q m^ »na en 210.000 EUR, p(»dBnn /Mo:03J 342118) Cs ptodajale ali hupujeie flepr«mienifle. vam ureOimu vie vAr»n m {nkonil prinos laslninslic pravici. CEUE. Hudinjo. Dvosobno stanovonje, 53 m', prodom zo 72.000 EUR. Telefon 041 372-638. 4796 CELJE, Novo vos. Prodam enoinpoh^no stanovonje v 1. nodstn^ju. TeMon 041 604031 4798 ZAL£C, IGdrićevo ulico. Prodam popolnoma (^novljenostonovonje, 39m'.zbalkfr nom. ceno 63.000 EUR. Tetefon 041 727-330. 4827 POHORSKA ulico. 72 m^ dvoinpolsobno stonovonje, z bolkonom, v4. nodstrop* ju, obnoi^teno, lepootiranjeno, prodom za 95.000 EUi Telefon 041 352-267. 4327 GLJE. center. Prodomo sSonovonje (dve sobi, dvo kobtneto), v II. nadstropju većtonovonjskehHe, 83,95 m'.prenov-limol968/69.u 112.800 EUILTelefon 041 700-198. Svetovanje, Ivan Andrej Kritovoc, s. p.. Gorico pri Sortnem 57 {, Calje;netovonje.goiba.nel. n KUPIM GARSONJERO ali enosobno stonovanje. v Celju oliokolid, ku^ zo golonno. Tel» fo^ 051616414. 4827 ZAMENJAM V ttOV! zomenjom tris^ stanmnie, 66 m^, v 1. nodstropju, zo gorsorjero o^ enosobno stonovonje. k na lepem, mirnem kroju. Telefon 041 248-647.4762 GOTOVINSKA POSOJILA INODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 me$ec«v ni osnovi OD, pokojnine PI CCUE, IH. UV. drvUi« 14. 0a/425700d K MURSKA SOBOTA. SlmU Romma t6.02/521 30 00 K MARIBOR. Part»UA»kA 3-5. 02/2341000 Pi Slomj Gndec. Rooliovftrr 02/eii20oo S4ev«Mka27.1000i|iiU|wu Celje: 031 508326 I delovni čas: vsak dan non-stop riTTTTTTW! TAKOJ!!! ODDAM GAKA20 v VmncevI ulici v Celju oddam v nojem. Telefon 031 662-938, 546-3489. 4780 PARKIRNO mesfo v gorozni büi Hovo vk oddom v na jem. Telefon 041 794^22. 4d23 PRODAM SPALNICO, dnevno sobo, kuhinjo in mizos ^*mi topeoronimi st^f prodom zoro-diseTdve. Telefon 05) 389-363. 47i6 SPALNICO Gormil, dolsno 3 m. visno 2,05 m, dvo v» lepo obronjeno, pro> domzo 220 EUR. Telefon 041 55^70. 4760 SKRIKJO, omoro. kotno sedežno, kuhinjo Morles, vse ohranjeno, možno dostavo, prodom. Telefon 040 807371, 4768 MALO robljeno p^istvo in 170 lel storo solonsko pohisTvo ugodno prodom.Tele-fonOSl 636-033. žibs HlADIUItK. somostoje^ 50-50-06 on, se v goroncip 20 mesecev, prodom po ugodni ceni. Telefon 041 263497. 4784 OPREMO 20 frizerski lokol zek> ugodno prodom. Telefon 041 909-705. tm OMAKO a predsobo, lužen hrasi. zogledo-lom, 130« !90 cm, kot novo, pnHiom zo 70EUR.TMn04l 620-132. 4837 HLAOILNIK, štedilnik, sedežno, kuhinjo in olino peć prodom. T^fon040 669-481. GRADBENI MATERIAL PRODAM SMREKOV opaž, lodfiski pod, htm in ostoli grodbeni les prodomo. Ves moteriol dostovimo. Telefon 041 331-831.3097 DRVA, bukova, kralko žogono ler dolgo v hlodi h, z dostavo, pmdom. Telefon 040 211-346. p DESKE in ^he, hrcsfo, češnje, lipe. jriie, br^o, jovorjo ter porjene hni^e in hrostove stebre ozJromo fmme. različnih dimenzij, prado m. Telefon 04 O 211 -346. p DRVA, mešano, prodonv tudi dostovim. Telebn03] 351-666. 47dg^ LADUSKi pod, bnjna, opažin kamen skrilj prodom. Telefon 041 637-202. 474S it» 76 - 26« september 2008 m 28 mali oglasi - informacije NOVI TEDNIK CH(VA, owsono. uho, prodom. Telefon 4HI 646-714. ž 164 SUHA bvkova drm prodom, v Cslle dosto-vim. TeMon 040 524-780. 47S7 VEĆ kloftertfrviKodom. Telefon 031 629- 15S. 4834 SUHA bukova drve prodom. Ceno po doso-voni.TotefonOai 509-667. 4d4i AKUSTIKA PRODAM NOVO (fiotonično homwiiko törard, C, F, 8, Amono glo^lke, bas, Irije dcdotni gumbi, 3*ogkišono, modro bofve, go-rortajo, prodom zo 2.300 EUR. Telefon 041 939-472. 4044 PRODAM VE( pram, 30 do 120 kg, možen zakol oil dosmvo, p^m. Telefon 04126^27. ei7 NESMIQ. gmhođo, rjove m one, prodojo-mo. Nakup 10 ifvoli-petelin brezplačno. Kmetijo Winter, lopolo 55, Celje, telefon (03) 5472-070,041 763-800. 3427 PRAŠIČE, Mike od 30 kg noprej, domoćo vzrejo, možno dostavo In pse lobrador-Cd, mloiTKe, nslokrvne, prodom. Telefon 031 5094)61. 4400 MESNICE, rjove, grobove, tik prod nesnosl-jo, cena 5 EUR/jorkko, i brezplocno dostavo no dom, pfodom. Vzrejo nesnk Tibao1,1elefon|02)58M401. p MLADO koziko, zajce In roce prodom.Telefon 041965-353, Lo^. 4726 BIKCA, ä,storegolOdni, prodom.T^efon 041 990-595. 474a SIKCAsimontolro, storego 10 dni prodom. Telefon070849.992. S496 BIKCA simentab, $1o;ogo 3 tedne, pro-dam.TeMoo031 538-811. $497 BIKCA »mentaka, tdkego )75 kg, lepo refenego, prodam. Telefon 051 939-116,(03)5778-382. 47S8 SANSKO in smoslo kozo, dobro mleko rko, prodom. Ostolo po dogovoni. Telefon 041 935-595. 4773 GSTOKRVNE labrodorce. Me Inäne, store 9 tednov, prodam. Telefon 031 553-567. 4774 DVA bikca sinwitoko, težko 230 kft/ed», cena 630 EUJl/eden, prodom. Telefon 031 553-567. 4774 DOMAizvaljeoeholondske boMcape kokoa in domoće pimnce prodam. Telefon 041 922-319. 4777 KRAVO simentolko, bfojo, 2. tol^, kfAllo posovko, brejo, staro 6 lel, prodom. Telefon 031709m 4779 TEUCO simentolko, brejo v 8 mesetu, prodom, telefon 040 746^70. 47de BIKCA simen^oko, tezkego približno 200 kg, lepo rojen, prodom. Ceno po dogovoni. Tetefvi 041944-962. 4781 BlKAsim8ntalca.lBzkegol90kg, prodom. Telefon 031412-^70. Š498 BIKCA s^mentob prodom. Telefon 5413-019,041 3574)24. 47« DVEteKäusimetrloIki, stori 3tednein dvo bikco, storo 14 dni, oba simentob, prodam.ToMon{03)573M53x37d TU mlade in tri sKire ovte prodam Jelefon 031801-960. L372 KOZE m kozßcka prodam. Telefon 734-2313. L376 OVNA, storoga dvo leti, zfl nodoljn^ rejo oß zakol, prodom. T^n (03) 5773-302, 041804-570. 4eT5 BURSKEkaze, ostokrme, z rodovnikom, pro* dom. Telefon 051610-398. 4603 KRAVO, brejo 7 mesecev in krovosteleiom, prodam.I^fon031 632-520. 47»4 BlKCEinlelicke,1eäeod200do250k8, prodam. Telefon 031 559-820. L38*76 TEUCO srniontcfto, Airo 4 mesegodno prodom. Telefon (02) 6449*331, 041 609-320. p JEMEN, 0,20 EURAg, prodom. Telefon 041 291-053. 4624 KORUZO, Ionsko, v zrr^u oli straku, prodam. Telefon 031 505049. 4628 KAKOVOSniO mesono belo grozdje, Stnizo no Gori. prodorno. Telefon 579M76. zverer, zjutn^> 4^36 BELO grozdje prodom. Telefon (03) 749-2640. 4d35 SlUŽNO koruzo. 2.70 ho. na rcvnini. v enem kosu, okolico Sen^'u^, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 649-414. GROZDJE, cep^. belo in črno ler šmormo in jurko, prodom. Ceno ugodno.Telefon 031 495-790. šsos GROZDJE no brajdi, jurko, kopersko izobe-kprodomJe^on 5461-120,041 539-390. 4S33 BELO grozdje v Dromljoh prodom. Tel^on 041 651-410. Š505 SORTNO belo groid)e leki rizling, choidt^ noy, prodom. Telefon 031 451-992. 4839 SLAMO v kockoh i^odom. Telefon 5461-341. 4843 ĆRNO grozdje m vino, mdno dosftiva, ugodno prodom. Telefon 041 382-735. 4d45 MEŠANO belo grozdje ugodno prodam. Telefon 031533-745. p BELO »lino grozdje prodom. Telefon 041 962-681. 4847 m-- •KUHARJA -PICOPEKA AGM NEMfC do.0.. SQRAŽ3.3270 LAŠKO TE: 03 S6 46 841,6SM: 041322889 XAXOVOSmO bekt^jeprodom .Telefon (03)5792-321,051 211-138. 4$4e SUHO koruzo, zrnje, »wo v kozolcu, prodom. TelefiH) 5461-094, Morijo Leveč. 4650 CIPRESE smomgd, višine 50 cm, po 4 EUR, možne tudi ve^ sadike, prodom. Tel^ fonOSI 565^48. 4d&e OSTALO PRODAM 8R20PARILKIKE(Qlfe),SO,80,120.160in 2001, prodom. Telefon 030 929-205, po 15. uri, 4167 PUNSKOpee zock Junkers, 18Kw,ohrQnje-no in 6 olu rodioforjev, rabljenih, od 70 do 140 on, prodom. Telefon 041 736-229. 43SS VIKEND parcelo in skoroj nov m^, 2005, registriran, vozen, prodom. Telefon 041 267-481. ^ STIRt sode, s prostornino 9501, pradam. Telefon 041 973-833. 4726 VINSKA sodo, 200 in 1201 ug«^ pradom. Telefon031 8864133. 4730 4 m^ suhih drv, trdo, nasekano, kiütko zogona in kuncnico, 2,70 m. holirono, pod lostno streho, prodam. Telefon 5716-331 3335 HRASTOVsodJ601, stedinkna trdogomo, grozdje kvinton in frezolno glovo, pro-do m. Telefon (03) 5731-466. 4743 POTOVAHJ! po Holiji in ^nip, zo 8 dnf. pfodom.Telefon(03)S451-077. 4764 RAZHEsorte obranih j(M,3 koze, iobolaii kh. žganje, novjabolćnfk in sadike malin, prodom. Telefon 041 866411, klidte po 18. uri. 4771 SVINJSKO polovico prodom. Telefon 031 787-943. 4775 BELO in rdeče grozdie in t^i&o. 130 kg, prodom. Telefon (03) S80M56,041 793-834 . 4813 TELIČKO, 4 mesecs, kravo, pkjge in brane za Tomo ^nkovic, prodom. Telefon 031 87M07. 4812 PRAŠIČE, težke od 25 do 60 kg m kmeäa jobolKprodom.Telefon 5824^8. 4814 BELO in rdeče vino in trosed pradom. Tele-hn03l 457-680. Š4d9 NERJAVEČO pr^. m L no du», pritisk voda oli zrok, sodni mlin in kodi, 500, 300,200 in 1001, prodom. Telefon 051 624-250. 4802 mm oporot (02.400 A, odtimo obro-njen, prodom 20 800 EUR. Telefon 041 939472. 4844 KUPIM TRAKTOR, prikotko ter drug stroj, tudi v okvari, molokullhvtor intovorao vozilo, kupim. Telefon 041407-130. 466i ZEN1TKA posradovolnico Zaupanje, ki je upanje v ljubezen v preteklem letu povrnilo vec kot 35.000 osebom, posreduje za vsa starastno obdo^, brez-pločno za ženske do 46 let Telefvi (03) 5726-319,031 505495. Leopold Ore-Ifiiki p., OolenjavosOS, Prabold. n PO^NA trgovko, 31 lel, ieli pfijaieljo do 45 lel. Lahko si tudi spodeželjo. Agenri-joAlon,telefon04] 248447. 4762 Iskreni fanlielić«Jo pr«proet6> zv^ sta dekleta. Mnogo jih je. ?8to puiv 09. pazEä^ na ntzocaranjateriih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. UepoH CMfHfc . v» 9S. VDOVEC, pramnen, 45 let, bi se preseHI k len^, stori od 35 do 51 let, oli pa ono k meni. Ker imam večje stonovonje, bi raje uvel v hisi. Agennjo Alen, telefon 041 24^47. 4762 30.000 posredovanj, 11.000 novlK poznanstev je bflo v preteklem letu sklenjenih z našo porno£|o. Letos k» že, da jih bo he vet. Ženitna posrecto-v^nlca za vse gensf^cije. Zaupanje. Oolenja vas 8&, Prebold. 03/S7 26 319, 031 $05 495. 031 636 378 UREJ W 47-letno uslu&enka želi pnlote-(jo, poflenego, od 45 do 55 lel, lohko resno ali obaisoo. Agencijo Akin, telefon 04124HM 4305 ZAPOSLITEV ŠČEMO sodelovce zo hienje prehrambenih dopolnil. Stimulolivni zosluzek. Telefon 040 562-426. Mi Jo, Morjono i^skor,$.p^5p^a{K2,1221MotnIk. 4445 Piserija BonKa v Žalcu kuharHHeo in osebo la rasvaiaitja hratM. Oe'ovnl ćas je dvoizmerwki. Možnost zaposlitve zs nedoločen ćas z rednim plačilom. D^o v prijetnern delovnem okolju in eprosčenem kolektrvu. Prošnje pošlji na r^aslov: SPD Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 05t 630-925 MARCO Pok>, Notalfra Urh, s. p., Ljubljonsko 14, C^; v Celju zoposlimo notokorio4co ter dekleto (n fonte zo pomoč jHi delu zo Šonkom. Nedelje pro5le. Telefon 041 729-454. 4509 1ŠĆEMdekle zcdelo vstrezbi iz okolice Ce^ oli Vojnib. Telefon 041 25(M)10. Igor Dremsok, s. p., Gnxnico 9, Rimske Toplice. 4640 Po^e^ znfl lürn {R^ravs 3b rove ssds- tavcs a ddo v jeofflsftisl PeeiN** 8 dtelnA. atjiaft ossh Mo2n»t bononfTX opcditvi, kateje ma&nsilui isdmzsfNtdfw InfonnMje od »xwtWifcs ptilo. J^MU. MMibvBki e. 44, 3000 Mji. GOSTISĆEJanaZflleznik, Stranice, zoposli notakorjo oli notokorico zo nedoločen ĆOS. Možno ludi zoposlilev za polovični delovni cos. Informocije: gojišče Jono Zoleznik, Krizevec 1, Stionice, telefon 041 748-905. n ZA deki v imi tMopralnki is»mo pridnego fan^o/mükego z apHom B kotegorije. Telefon 070 610-180. DnistvoFI, ovto-prolnico Fl, Oblakovo 1, (e^je. 4619 Reslevraoja \n pizzeriia v Laškem razpisuje prosti delovni mesti 1 -krat plcop^k in l^ovt kuhar / kuharica Pisne priisve spreiemamo do 3.10.200B ns naslov: Pizzerija Špica, Jože Sadar s.p^ Trg svobode 7,3270 L^sko Dodatne infonnaciie na št: 041 S82-692 Ključavničarstvo Simon Erjavec s^p*, Delavska 8, 3000 Celje razpfSüje prosca delovna mesta: 2xključavničar (m/ž), 2xklepar(m/ž), 3* delavec (m/i) s kasnejSo možnostjo priučitve, 2 skladiščnik za delo v proizvodnji ALU in PVC stavbnega pohištva. Pisne prijave pošljite na zgoraj navedeni naslov ali pokličite na GSM 04-I 353-090 I^M delo: pomoč storim no domu, khko jihs^n^rm ovtomobikm peTiem v trgonno oli k zdro^iku. Telefon 051 217-591. ' 4722 ZAPOSLIM KV ovSokfeparja zo nedoločen cos.Telefondo17.u^749-1000,po17. tfri 749-1002. JanezTrebovc, s. p., Gorio-ta12a,Šentjur. 4796 ZA strežbo v prijetnem lokalu zoposlimo simpoti^no, komunikativno žensko do 35 let. Enoizmensko delo, vikendi in pfozniki prosto. Telefon 041 547-996. Društvo obrinikov in podjetnikov, Tmo-veljska(eäa2,Celje. 4630 ZAPOSLIMO dve osebi za ddo v bistroju v Zob, p1q<1[o5BJR. Stili caffe Žolec, Morjon Storić s. p, Ložnico 35, telefon 04075IW20. ž 187 ZAPOSlIMCh GRADBCNEGA TCHNIKAAU IMŽENIIUA AGM NEMECio.0.. SEĐRAŽ3.3270 UŠKO HL 03 66 4« Mt. GSM: 04t 625 9t3 ZOEIUJEMO projekte slonovonjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov In podobno.Telefon (03) 8104-182,031 393-560. AttS^rojektimnje, Anton Stini», s. p., Cobrovec 1 o, 3241 Podplot. n SAM svoj moj^s profesfonolnimi in spe-(iolnimi stroji iz izposojevofnice SAM v Celju (Hudinja), Ul. bratov Dobrotin^ov 13,telefon |l>41)629-644,(03) 54;4-311. n ODKUP HRASTOVE HLODOVINE PLACILO PO DOGOVORU gsm: 041 4^0-111 AIDA,d.o.o.. VRANSKO PREMOG, zek) ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-167. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedksšek9), Podlebnik. n TERAPEVTSKO refleksni masozni studio nudi storitve terapevtske, refleksne, no-noenergijske, švedske mosoze.. Jzbolj-soli i boste psilw>o, fizicrw in energijsko raven teleso, odpravili leiave l^tbteni-ce, utrujenost, menstmolne težave, pritisk in drugo. Prisrčno vabljene ludi no5emkezbo)eĆinamivkri2utnv9,kibi ieleli sprostitve po nopomem delovni-ku.Noroala po telefonu (03)5411-164, 031 6644127. Teropevtskoreflebrima-soznl studio. Nološo Polonco Vrečko, s. p., Pohorska ulico 13 o, Celje. n KRČNE ZIL6« ODRRTE RANE? Tel.: 05 MO 02 33 dr. j. zftmxirtnsfi ko|>*f ZAKOKCA srednjih let nudita vso pomoč v gospodinjsNu, oskrbi in pri h» vzome> no zo hišo. Možno ludi finančno pomoč Telelon041 24^47. 4d05 GUDITiUl, pozorl Po konkurenčnih cenah izdelujem pen in bojferje zo centralno ogrevonje. Ped so zelo ekonomične zo drvo. Garancijo peci je 5 let. Anion Aplenc, s. p., Prekorje 29 o, Skofjo vas, telefon 541S011 ali 041 531-976. 4300 Družinska firma z 16 letno trac/icijo v vetepn>jaji po Sloveniji išča: ŠOFERJA CIn E KATEGORIJE ZA MEDNARODNE PREVOZE Na relacijah: Slovenija - Itdlijd • Nemčfja Posebnosti: - novejši kamion (tandem) • vikendi prosü (razen izjem) - dobro plačilo za vestno delo tnformacije: NJIVA D.O.O., Lotntca pri Žalcu 45,3310 Žalec Telefon; 041-793-993 Damjan. ali 03/710-3200 m it. 76 • 20. S9pt«inber 2008 NOVI TEDNIK IMFORIMACIJE 29 Ko pošle so ti moči, zaprl a^ne si oči, a čeprav spokojno spiš. z nami še naprej živiš. V SPOMIN 5. oktobra 2006 bo minilo leto žalosti in spomina na LADISLAVA ZALOŽNIKA iz Ltndeka 18, Frankolovo Hvala vsem, ki se ga spominjale. Žalujoča: žena Rozalija in sin VIU z družino 4829 Spomin .. Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet. ki ne ovene, edini val. ki se n£ razbije, e(üna luč, ki ne ij^asnc. ZAHVALA Ob izgubi drage mame in ome ADOLFE ZDOVC iz Debra 27 pri Laškem (24.1.1938-17.9.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena soža-ija ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala tudi osebju Trubarjevega doma upokojencev, Komunali La§ko, g. dekanu za opravljen obred, govorniku g. PikJu, pevcem, godbeniku in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Vili z družino L377 Ü ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 15. 9.: Jacima DOBERŠEK MLAKAR iz Radeč - deklico. Martina CASL iz Rečice ob Savinji -deklico, NataSa PET-RIČ iz Velenja - dečka, Barbi RUPANČIČ iz Buč - deklico, MonÜca CEROVŠEK z Gro-belnega - dečka, Anita POTO-ČIN iz PetrovČ • deklico. 16. 9.: Jacinta DOBERŠEK MLAKAR iz Radeč - deklico, Martina ČASL z Rečice ob Savinji - deklico, Nataša PETRIČ iz Velenja - dečka, Monika CEROVŠEK 2 Grobelnega • dečka. Anita POTOČIN iz Pe-trovč - deklico. 17.9.: Martina PIRH iz Velenja • dečka. DarjaMARZEL iz Celja - deklico, Daliborka LAJIČ iz Celja - dečka. 18. 9.: Petra STROPNIK iz Šoitanja • dečka, Tamara TlC iz Slovenskih Konjic • deklico, Andreja BRODNIK iz Misli nje - deklico. 19. 9.: Katja ŠOŠTAR z Vranskega - dečka, Adrijana STRAŠEK iz Šmarja pri Jel-Sah - dečka, Majda CORIŠEK iz Vojnika - dečka, Urška PŠENrCNIK Iz Šmarja - dečka, Karmen RAJ H iz Rimskih Toplic - deklico, Katarina JERENKO iz Miklavža na Dravskem polju - dečka. 20.9.:UrškaSMOLEzLju-bečne - deklico, Sonja HRASTNIK iz Jurkloštra • dečka, Mateja GRAČNER iz Šentruperta - dečka, Zofija POTOČNIK iz Gornjega Grada - deklico. Nataša DRŽEK iz Ško^e vasi - dečka» Urška KURMANŠEK iz Celja - deklico. 21.9.: Mateja SOVIČ iz Šoštanja - dečka, Brigita BOŽ-NIK iz Nove Cerkve • deklico, Janja GRAH s Polzele -dečka. Nina JANEŽIČ iz Žalca - deklico. 22.9.1 Alja LESKOVŠEK iz Celja - dečka. Tatjana LEDNIK iz Sevnice - deklico, Mateja KOUĆ iz Brežic - deklico, Maja DROBNIČ GROSEK iz Dra-melj - dečka, Nina UPNIK LÜTOLU s Teharja - deklico, Petra DROBEŽ ČATER iz Petrovč - deklico, Dragana HERCEGOVAC iz Celja - deklico. ^^"PÖKOHE Celje Poročili so se: Alojz POTOČNIK iz Kranja in Eva ZORKO iz Slatine v Rožni do-lini, Aleksander CERJAK in Vesna CVERUN, oba s Polzele. Šentjur Poročila sta se: Uroš MALGAJ in Monika JAZBEC, oba iz Šentjurja- ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka HERMANA ŠKOFLEKA ključavničarskega mojstra iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Obrtni zbornici Celje za darovane vence in sočutne poslovilne besede ge. Srebočanove, župnijskemu uradu sv. Danijela Celje za opravljeno pogrebno slovo, Društvu upokojencev Dečkovo naselje in Občinskemu društvu delovnih invaJidov Celje. Zahvaljujemo se tudi pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi najdražji 4804 Bolečina je velika in skeli, solza dan za dnem spolzi po liai. ker srce si te videti Želi, tebe pa od nikoder ni. V SPOMIN CVETKI PINTAR (1946*2005) Minila so tri leta, kar je ostalo spoznanje, da resnica je in ne sanje. TVoja nežna roka in ljubezen odšli sta na potovanje. nam pa pustila večno žalovanje. Hvala vsem, ki upočasnite korak ob njenem prezgodnjem grobu, položile cvetje in pridete svečko v spomin. Njeni najdražji 4783 Dr^emu in nepozabnemu ing. SLAVKU ZIDARJU iz PeČovja nad štorami (7.5.1958-27.9.1998) V SPOMIN ob JO. obletnici preuranjene smrti. V mladosti dosti hudega si pretrpel, a vero v dobro si ohraniti uspel. Sredi Življenja, ko uspehi ti nove načne so porojali, bolezen le je ohromila. Zaupal si in se boiii. a bil potisnjen do roba brezna večnosti, kjer bela roka je spustila tvojo dlart Vsem, ki se ga spominjale s toplino v srcu, njegovi neutolažljivi 4832 Ko pošle so rt moči, zaprl trudne si oft. a čeprav spokojno spiš, z rmmi še naprej živiš. V SPOMIN Minili sta dve leti, kar si se poslovil in odšel v večnost, naš dragi mož in oče MARJAN ZLOF iz Krivice 36, Prevorje (2.5.1955-25.9.2006) Hvala vsem, ki ste ga v življenju spoštovali, se ga spominjate, obiskujete njegov prezgodnji grob in mu prižigate sveče. Vsi tvoji 4732 Ni smrt tisto, kar rms bä. in življenje ni, kar druži nns. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (MilaKačtč) V SPOMIN dragi ženi. mami in stari mami ANGELI KRAJNC iz Ri/engozda (26.5.1941-29.9.2006) Hvala vsem. ki šteje spominjate, postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji 4735 Ko pošle so ti moä, zaprla trudne si oči, a Čeprav spokojno spß, z nami še rmpr^ Hvii. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene. mame, sestre, stare mame in taSče ŠTEFKE MARČEN iz Šentjurja, Vrbno 49 (Z5. U. 1938-19.9.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in jo v ^su njene bolezni obiskovali. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč, izražena sožalja, sveče, cvetje, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poli. Posebej se iskreno zahvaljujemo sosedom, gospe Julč- ki. družini Trtan in družini Vrbnjak. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Tržanu, pevcem, trobentaču in pogrebni službi ZagajŠek. Žalujoči: mož Rudi, hčerka Greta in sia Zvoae z družinama ter brat VaoČi Velenje Poročili so se: Matjaž URATNIK in Andreja VER-DEV, oba iz Velenja, Elvis MAT0ŠEV1Ć in Spomenka PENAVA, oba iz Velenja. SO let skupnega življenja sta praznovala: Franc in Marija TOPOLŠEK iz Šoštanja. $MRTI Celje Umrli so: Terezija KVAR iz Celja, 77 let, Janez DRAVI-NEC iz Celja, 83 let, Marko ZDOLŠEK iz Šentjurja, 77 let, Janez LEVAR iz Tlak. 80 let, Irma Linda KNEZ iz Velenja. 88 let. Pavla GORIŠEK iz Marija Gradca, 80 let, Breda KOROŠEC iz Celja. 80 let, Ma-rija KLINAR tz Šentjanža nad Štorami, 81 let, Marija ŠTANTE iz Prožinske vasi, 72 let, Marko BUT iz Celja, 50 let, Ivan LUPŠE iz Celja, 75 let, Dragotin VADLA iz Celja, 83 let, Jožefa REŠETIĆ iz Celja, 75 let, Majda PLOŠTAJNER iz Celja, 79 let. Šentjur Umrli sta: Anica JAZBIN-ŠEK iz Šentjurja, 84 let. Ana GORENAK iz Podgorja pod Cerinom. 90 let. Velenje Umrli so: Janez ZAGO-RtČNIK iz Dolenje vasi. 79 let, Marija ŽMAVC iz Gornjega Grada, 83 let, Jožefa JEZERNIK iz Velenja, 88 let, Terezija HRIBERŠEK iz Šoštanja, 81 let, Vinko JAM-NIKAR z Dobrne, 88 let, Ivan RAK iz Velenja, 83 let, Gabrijel JURKOVIČ iz Smartnega ob Paki, 24 let, Ljudmila LAMOT iz Vitanja. 73 let, BoStjan SEŠEL iz Velenja, 38 let. št. 75 • 165. september 2008 m 30 Fl . vodnik NOVI TEDNIK KINO PLANET TU§ KiMBitttgrefi n piidmiitja prtvica do sprMiMDb* pragniM. Kung fü pji>di.acHmlrBn8 druünsha komedi-ia, anhnnizirBn Ml Jjjffi. 15.00.17.00 Kiko «piliHj Mmtfl, romiiitična komadi i« JlSfc 16.16, mO. 2D.40. sbihrotrianM inimirgns aienstv^ Vomadj» jZM 15.40.18.00. mu. 22M lliltrm OB, ronumiSiü niuibl IT.40. U2Q ie.40,19.05.l\2l.2S4S Petmoit v «rvdüee Zwnljo, svtftturini6 na^a 11211S.5OJ0.3a 22.30 HbAov It Zbfta «mada. ^ska kaniHfifa >9.00. im. 23.66 WawDort v Baoghalm, hTuiri akdia liSL^BÄL \m.2m,23,Kf Tr«l»lii siut. «kdjska homadija M OD. 1630. )m.2m.23JS Rokar, gladNna komed^a l?.3fl. 16.50, LfGENOA: pndstava so vsak dan ptwSrAv« sc v petek» soäo/o fmlmrtWYWtfflfnnttftlic MCTROPOL 19.00 Medobčinska splošna knjižnica v Žalcu _ 19.30 16.Q0 18.30 2100 20.00 PERK To ta Mi S080TA ITdu valE Ratalovlf N€DEJA Pretan uoWfubt Ponar^avald ^DA trina Pah» SLOVENSKE KONJICE NEOam 18.00 Walha 20.00 Ujawta Smarta I PRIREDITVE prrĐC2s.9. 9,00-13.00 in lS.00-15.00 Beb dvoranain okolica. Velenje 19. PUunfesdvaJ 2008 ustvQfjalfied£Uumke 10.0002.00TKCJezero-Zeleni oder, Velenje 19. PlkiD festival 2008 oderzavse 10.30-11.30 in 16.30-17.30 Muzej novejäe zgodovtng Celje _ Demonsiraci ja obrti urar pr&isfavl)aseBožoGodnik . H.00 OtTOlki muzej Hermanov brlog Tlk-lak urica, tik-tak klepeta Hermanffija etnotoška ustvorjal raca 17.00 OS Polzela Primož IVubar pt^ćsiaiAlev prQ)ekui 1700 Knjižnica Šem)ur-enota Gorica pri Slivnici___ S pticami prepevamo glasbena pravljica IS.OOTRCJezero-Zeleni oder Velenje___ I9.Pikinfe6Üvaj200S pleiemo in pojemo s Piko Ig.OO Kiilmmi dom Moziije_ Proslava ob svetovnem dnevu turizma 18.00 Kozjanski park Protestantska cerkev v Govčab pri Žalni predavanje DaŠe Po/ior 19.00 Dvorana KS Gotovlje_ Pesnica NuŠka llovar literarno slasbeni večer 19.00 Knjižnica Laško___ Primož Trubar recital Tbneta Kanlerja in Lada Jokše 19.50 Slovensko ljudsko gledaiiSće Celje_ Oling abonma Četrtek večerni in izven 20.00 Local, Celje_ Condor travel karaoke karaoke, ßnale S0MTA.27»9. 10.00-17.00 TRC Jexero • Bela dvorana In okolica. Velenje 19. Pikin festival 2008' Pi fan dan 10.00-13.00 TRC Jezero, Velenje 19. Pikin festival 2008 Dobrodošli y našem mestu: prireditev ob svetovnem dneuu turizma 10.00 K^tumi dom Polzela_ 18. likovna kolonija prijatelis* tva 10.00 Garni Spore hote^Prebold 40'letnica Jamarskega kluba Črni galeb razsioixi 11.00 TRC Jezero, Velenje_ 19. Pikin festival 2008 regataza Zlato Piko 11.00 Dom kulture Velenje_ 19. Pikin festival 2008 Pika mi^ revija naJboljšiKotroš-kihplesnih skupin Slovenije 17.00 TRC Jezgo^ Velenje_ 19. Pikin festival 2008 zaključnaslovesrtost 19.00 Kulturni dom Šentjur__ Zgodbe iz spečega mesta nasfop mladih s petih umetniških področij 19.30 füiltui^ dom Polzela_ Vokalna skupina Primulo koWXTt 21.00 Mestni kino Metropol_ Rechargeable rock kor imt IEDEIJÄ,2S.9, 16.00-18.00 Muzej novejše zgodovi- ne Celje_ Nedeljski muzejski mozaik aäviiev muz^ske Ulkeobrtnikaf. družinska ustvoijolnica 18.00 Tri lilije Laško 2. glasbena parada godb - La^ ko 2008 tonem 18.00 SlomSkova dvorana v Moarju 14. eX'tempore delovna razstava MMKUCIC29.9» 18.00 Osrednja knjižnica Celje_ iMivi nove dobe in transmi* sijska meditacija predavanje MirelskraČ Dnevi evropske kul iume dediš-är>e odprtje razstave Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapldanjem. PokrajinslU muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji tigšentjur. sulna artieokiška razstava Rifoik in nj^vi zakladi. Muzej l^ško: Laško - potovanje skozi Čas, preyed razvoja kraja In okolice; V pravnem Panonskem morju, rastava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Trubatju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah. 'Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijako v umetniške Gimna -aje Celje-Cenler. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umei^ke zbirice. Muzej novejše zgodovine Celje: Ži' veti v Celj u, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejie zgodovine Celje -Otrodki muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada GerŠaka Celje, raz* stavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochlcraut Trem er-je, restavracija na celjski železniški postajir Celeiapark Celje in pošta Celje; likovna dela Vlada Ceršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje. IVg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz seiij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzia na temo Celj^ grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od Škofije do Škofije. Opredmetena cerkvena dediščina celjske Škofije v počastitev novoustanovljene škofije Celje, do 30. 9. Gal^ija Velenje: Simul lanost 2, razstava Iztoka ŠmajsaMunija.do4. 10. Zavod za zdravstveno varstvo Celje; Odsevi, razstava slikarskih del Darinke PavletiČ Lorenčak. Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med I S. in 20. uro. V ponedeljek zaprto^ Aktualno: • možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCLl - brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim • ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. iire - brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- In srednješolce • igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka - brezplačen interaktivni tečaj franci-skega jezika za začetnike, od 15 do aOiei MeŽani pevski zbor LaSko; Zbor vabi ksodelovanju, vaje so vsako sobotoob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 [Gregor), 051680 799 (Aljaž) ali in-fb^skmsJiet. Pilates: Zgornji trg-Razvojna agencija Kozjansko, četrtki ob 19. uri, informacije na 031812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 1700 do 19.00, pisarna Rdečega knža, Mestni (rgS. Šentjur. planinski kotiček Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto in nedeljo, 27. in 28. septembra, na A^er. Vzpon po smeri Stella alpina do bivaka Biasin po poti Via normale do vrha Morite Agner. Odhod vsobotoob 12. uri s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20, vplačilo za avtobusni prevoz 50 evrov. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA mšA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENTCELOA Slovensko združenje za duševno zdra^^e - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3. Celje Telefon 03 428-6890.428-8892 MATERINSKI DOM TdefOD 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE N^IUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah m praznikih pa od )8.00 do 22.00. Faks zagluhoneme0]-524-19-93,e-mail; dru§tvo-sos@dnistvo-sos.si rTLE celsm mladrtsM cenu.v V petek ob 18. uri: Standardne modrosti v praksi, društvo Orlov dar vabi na predstavitevtehnjk samozdrav-ljenja, marčnih loei&ij, borilnih veščin in glasbeno-plesnetehnike. V petek ob 21. uri: Veriga usode, dokumentarni l^ani film. Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega TerSek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro. Vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: če-irtekobl9. uri. ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve ži^4jenju; Malgajeva 4, Celje tel: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: - za starše -za/azvezane • za žens^'^tve psihičnega ali fuicnega nasipa - za moške storilce nasilja ali žrtve psihične^ nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMUS TOefon 03 427-95-26 aU 03 427-^5-28 ' DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekovirg3,Celie. tel.: 03 492 57 50. www.novitediiik.com radioceljj o Ml . Ikl^ V MrMtia« wvtfw.radiocelje.com Podjetje NT&RC. d.o.o. DirekioT Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-ialožniško, radijsko Inagen-djsio-Jržno de>avno9t Naslov: I^rc^eriova 19.3000Celje, tetefm (03) 4225190, fax: (03)5441032. Novi tednikizhajdvsaktorek in pet^k, cena torkovega ü^voda je O.Sl EUR petkove^ pa 1.25 E(JR. Tajnica: T^ Podpe^ Veler. Naročnine: Majda KlanŠek. Mesečna narofnina je 7,90 EUR. Za tujino letna naročnina 189.60 EUR. številka iransakdjskega račina: 06000 0026781320.N^iarDčemhrol(£fpi2Ovinfoio- gra^j ne vračanro. Tiski Deb. d.d., Tiskai^ko srediSče, Dunajska 5, dir^ior Ivo Oman Novi tednik sodi med proiz^e. za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost MOVI ttDMK Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stame}člč Računalniški prelom: Igor Šailah. Andreja Izbkar (M)likoranjc: www.minjadesign.con^ E-ouit uredništva! tednik^l-rc.ä E-mail tehničnega uredništva: lehnika.tednik^ni-rc.si RAMOCCLJC Odgovorna urednica: Simona Brglez Uränica iniormairvnega programa: Janja Intihar E-mail t radiod^nt-rc.si. E-mail v studiu; info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Ro:^mari Petek, Ur$ka Selilnik. Branko StamejCiČ, Simona SoliniČ. Dean Šustcr, SaSka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje o^asne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agendje: Ve$aa Lejič Propaganda: Vojko Grabar. Zlatko Bobinac, Viktor KienovSek. Alenka ZapuŠek, Rok Založnik Itidrai: (03)42 25 190 Fax (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprefem ogbsov po elekt. po$ti: agencijad^nt-rc.si m it« 76 - 26. september 2008 NOVI TEDNIK za razvedrilo 31 Nagradna križanka POMOČ: ASmrrOR'Vftjaiki sodnik, FLANELA-mehka bombažna tkanina, IBrTOU-zaiĆ^i premaz proti vtagi, SRINCA^sirinks. TONAŽA-prostomfna ladje Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za pregled v Hiši zdravja Ln sprostitve Bio Vital 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 16 evrov podjetja Br-gJez z Vranskega 3.-5. nagrada: vstopnica za obisk savne v Lavanya medico centru v Areni Petrol v Celju Pri žrebanju bomo upoltevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC» Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 2. oktobra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 19. septembra. Rešitev nagradne kriianke iz st. 74 Vodoravno: SMALTA, TABORI, ATRANS, TIA. MICHAEL. PAK, AJLEC, IDAHO, MAE. HABA, SALERNO, SKORBUT. ATOL, ALS. TRIODA. KO, PAG, KtRAS, VI, OTOSKOPÜA, HVAR. VEK. ANERA, POE, IKAR, TOR, TYSON, ČA. AEDA, NO. TRA. USAIN BOLT. GM. INDIGENCA, PM. SAM, ONA. OLEAT, ESKIM, SEVER. JELSA. TRIKO. MATT Geslo: Junaki olimpijskih iger v Pekingu. izid žrebanja 1. nagrado> darilni bon za pregled v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital, prejme: Nataša VolavSek. Čopova 7, 3000 Celje 2. nagrado, dve vstopnici za bazen Rogaška Riviera, prejme: Antonija Kočar, Trnov hrib 34. 3270 Laško 3. nagrado, vstopnico za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog» prejmejo: Anica Stropnik, Goriška 5S, 3320 Velenje; Štefka Krajne. Kozje 178. 3260 Kozje in Vida Venek, Rečica ob Savinji 87,3332 Rečica ob Savinji Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 0 9 10 11 12 U 14 15 U 17 16 19 20 21 26 27 2B 22 23 29 30 24 31 25 32 Ime priimek: Naslov: _ Št. 76 • 26. s^rtember 2008 OVEN horoskop I Ona: Zaradi nediscipline in prenagljenosti boste še presTie-to dDbro kaznovani • vprašanje pa )e, ali se boste iz tega kaj naučili. Bolje je. Če se za krajši čas potuhnete in pošteno premislite o preteklih dejanjih. On: Prijateljica vam bo pokazal več kot samo naklonjenost, kar vam bo presneto všeč, saj se ne boste obotavlja/i, ani' pak zagrabili priložnost z obema rokama. Uspelo vam bo tudi tisto, kar ne boste primko-vali. Ona: /^ikar se ne zapirajte vasef TYenutne manjše težave Še ne pomenijo, da ste nesposobni, ampak so le svarilo, da tudi vi niste povsem neranljivi Kar brez shti: kmahi se vam bodo odprla želena vrata. On: Ta hip vodijo vaše živ-ljenje zelo pozitivne sile, kar lahko izkoristite na več načinov. Še posebej se potrudite na ljubezenskem področju, kjer lahko v kratkem pričakujete izredno pozitivne spremembe. DVOJČKA ^ Ona: Potrebovali boste prijateljski nasvet m obilico pomoči. Edino to vas še lahko reši popolne polomije. kistesijo zakuhali. Partner bo prišel rm dan z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo upoštevatil On: Karkoli že boste naredili, vse vam bo uspelo, kot Že dolgo ne. Sedaj je va£e obdobje, zato gfi do popobxosti izkoristite, še posebej kar se tiče ljubezenskega Življenja, kjer ste malo v zaostanku. Ona: Z zvijačo boste uspeli veliko več kot s trdim debm. Ne ukvarjajte se z rruilenkost-mi, Al sploh niso pomembne, ampak samo izgubljate dragocen Čas. Včasih se je za dosego cilja treba pač malce zn^ti! On: Sre^i se boste s siarim prijateljem in mu zaupali svoje težave, Id jih imate na ljubezenskem podny^'ü. Vsekakor vam bo znal pravilno svetovati, tako da boste kaj häw našli pravo pot iz treruitnega položaja. Ona: Najraje bi usiregÜ vsem okoli sebe, vendar to ne bo mogoče. tako da boste morali naredite listo prioritet. Kljub tema bo teden minil več kot prijetno, saj vam bodo pryatelji priredili veselo presenečenje. On: Prejeli boste dolgo pričakovano vabilo na zabavo, od katere že kar nekaj Časa precej pričakujete. Sedaj se bo treba na vse tndi temeljilo pripraviti, saj ne smete ničesar prepustiti naklju^u. DEVICA ^ Ona: Dosegli boste nekaj, kar si že dolgo želite. Nikar se ne prepustite zmagovalni evfori-ji, ampak ohranäe trezno glavo. To vam bo pomagalo tako na poslovnem podroi^u kot tudi v povsem privatnih zadevah. On: Ne boste se mogli pritoževali nad pomanjkanjem nežnosti in pozornosti s strani partnerke, kar vam bo zelo godilo. Obeta se prijeten pogovor v mesečini. ki Vüm bo prinesel tudi manjše presenečenje. Ona: Držite se svojih življenjskih načel m vse se bo končalo rm najlepši možen na&n. 7b zadeva povsem vaše ljubezensko Življenje, kjer se ne da delati kornpromisov na račun lastne sreče. On: Govorice o ljubezenskem življenju vas bodo precej prese netile, a se boste na koncu zavedli, daje vse čista resnica. Ravnali boste pošteno in prav to vam bo zagotovib pomiritev trenutne zapletene situacije. ŠKORPIJON Ona: Najve^ ruipaka bi bila, če bi želeli prisilili prijatelja, da bi živel po vaših pravilih. Zanesljivo bi ga izgubili, zato nikar ne pretiravajte. Za dosego cilja je treba včasih tudi malce popustiti! Otv Pričakovanja na ljubezenskem področja se vam bodo več kot uresničila, saj vam bo uspelo tudi tisto, na kar niste upaU niti pomisliti Oätno je v vas Jiekajtakšn^a^čemurserumoč upreti. STRELEC Ona: Konec tedna si boste privoščili ror7wrUiČno večerjo v dvoje in to s prijateljem, /d ste ga spoznaä Šele pred kmtfcim. Po-ČutiU se boste več kot odlično in tako povsem, pozdjili na razočaranje iz bližnje pretehlostt On: Prihranili ste nekaj de-narja, s katerim želite nekoga presenetiti, vendar vam na Žalost presenečenje ne bo uspelo. Ravno ruisprotno: presenečeni boste vi sami. vendar si boste kaj hitro opomogU. KOZOROG Ona: Še vedno ne boste us-peU prepričati partnerja, da bi vam povsem zaupal. Sicer pa si tega tako aU tako ne zaslužite ... Konec tedna se vam bo pripetila majhna nezgoda, ki ne bo imela kakšnih posebnih posledic. On: Sicer vam bo uspelo, da se boste dokopali do nekoga, ki ga že dalj Časa prav bolesino obožujete, vendar si nikar ne delajte prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživajte, dokler še lahko ... VODNAR ^ Ona: Odkril pogovor s partnerjem vam bo piinesel povsem drugačen pogled na vajina zvezo, za katero ste bili doslej pre-pričani, da je ni moč izbo^Ša-tt Tyeba se bo še malo bo^ potruditi in uspeh bo tu. On: Ne bojte se priznati lastnih napak, ki sie jih rwredili v odnosu s parmerko. saj vam bo odkrit odnos samo pomagal iz trenutne zadrege. Poza})ite na preteklost in se posvetile predvsem dogodkom v prijiodnosti. Ona: Pogovor s partnerjem vas bo precej presenetil, a bo presen^nje predvsem v pozitivni smeri Naredita naät za nekaj, o čemer se že precej časa pogovarjata, vendar tega doslej nista uspela uresničiti. Orv Prihajate v obdobje, ko boste morali kar najbolje izkoristiti tiste lastnosti, ki so vaša najboljša srran Ne mešajte ljubezenskih afer s poslovnimi interesi, saj se lahl^ to kaj hitro obrne proft vam. m ^ anzazmeoc™ SLG Celje je v novo umetniško satono minuli petekzaplula s premiere kormdlje Elling. Viogo maminege eincka. ki ga muci}o duševna tdave, je v komediji izvrstno upodobil Renato JenČek. Po premieri so ga znanci, prijatelji In soigralci zaujli s čestrthami. V predstavi je zagotovo užival tudi Stavko Defžek, ki velja za velikega Ijubrtefja ne le francoščine, ampak tudi gledališča. Fotor SHERPA f \ Kveselemu razpoloženju v Celje je vpetekzvečerprispevslo tudi praznovanje 54. rojstnega dne Radia Celje. Miro Podjed. Lucka Počkaj, Anlea Kumer in direktor NT&RC Srečko Šrot so si velikodušno razdelili zadnji kos torte. Foto: SHERPA Naslednjič naslovnica? >»Sem vedel, da se moram ob lukšnega kandidata postaviti, pa bom tudi jaz na sliki,« se je prešerno zasmejal predsednik KS äagovna Jože Mastnak. Marko Diaci pa je resno dodal: »Ti se kar mene drži. tokrat zadnja stran, naslednjič mogoče naslovnica...« Foto: KATJüSA PLBSKARSTVO FASAJ>ERSTVO ilKUGlER 16 3000 CEUE GSM 041 w Tel 0)490 0222 Vsi so garali »če se bodo otvoritve $e kar nadaljevale, bo Še žegnane vode zmanjkaJo>« je te dni tarnal marsikateri lokalni župnik. Celjski škof dr. Anton Stres in šentjurski dekan Miha Herman sta na eni takih priložnosti verjetno drug drugega spodbujala: »Saj bodo volitve kmalu mimo. Potem nam pa ostane samo Še molitev ...« Foto: KATJUŠA Nezadovoljneži »Stanko, ja2 vas razumem, vem, kako so meščani in vikendaši naporni. Tisti iz blokov so vajeni, da se jim vse k riti prinese. Potem pa novinarje kličejo in cirkus delajo, če so malo od sveta odrezani,« je vroče razmere pred odprtjem ene drameljskih cest Šentjurski župan Šteian Tbel komentiral predsedniku tamkajšnje KS Stanku KopinSku. Menda bi pravi domorodci pred buldožerji slavolok postavili» za njimi pa razrito cesto poljubljali. Ampak kaže, da so tisti konci vseeno bolj mlado naselje... Foto: KATJUŠA Navijač Hčera je tekla, ata pa navijal. Očitno sta bila na koncu zadovoljna oba. Kanček zadovoljstva pa je verjetno še nedeljskega izvora, saj je Primož Posinek tudi predsednik sveta mestnega odbora celjskega LDS-a. Čeprav se celjski kandidatki nista uvrstili v parlament, pa sta prispevala k uspehu stranke. Foto: GrupA fasaderhvo sVlKWfSfMRSTVO f^ M3GRADdao Cojposvetskd 3 3000 Celje GSM 041 7711 04 ^ m it. 76 - 26. saptemiMr 2008