šlev ei. V Mani, v srsflo Su« 15. marca 192. Leie L. Naročnina za državo SHS: za celo leto naprej Din. 9C<— za pol leta „ „ 45*— za četrt leta .... 22-50 za en iresec „ ., „ 7-30 za inozemstvo: oelole.no.....Din. 150-— me-ečno...... 12-50 = Sobotna izdaja: = t Jagoslnvijt. . . Din. 10 — v inoaemsUn ... „ 20 — Posadim šlev. 75 m. > m __Uredništvo je t Kopltarjevt allol itev. B/IH. Rokopisi se ne vračajo; nefrt-nklrana plamn se ne sprejemajo. Dredn. telet. š>v. 50, uprava. štv. 328. Političen! list m sloisiskl naro = Cene tnseratora: = Enostolnna petitna vrsta mali oglasi po K 4 — In K 6 veliki oglasi nad 43 mm višine po K 8 —, poslana itd. po S 12 —. Pri več|em naročila popust. Izb a) a vsak dan lzvzsmil ponedeljka tn dneva po praz« niku ob 3. ari zjutraj. Mesečna priloga: Vestnik SKSZ. Oprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne Uran. l|abl|anske St. 050 za naročnino ln it 34 aodemokratičnega župana dr. Perica o svo- j ji intervenciji pri belgrajski vladi v svrho ! državne pomoči mestu, ki ga je podal na 3eji občinskega sveta dne 14. t. m. Iz tega poročila v jasnih barvah odseva »moderni in demokratični pogled« vladne demokratske stranke na državo in njene socialne ualoge. Dr. Peric je vladi poslal celo vrsto dopisov glede na ureditev izvoza, v katerih ie predlagal, naj bi se izvestna količina živil, ki se izvažajo iz države preko Ljubljane, namenila za aprovizacijo mesta. Minister demokrat dr. Kumanudi na to ni dal aiti odgovora, ker njega seveda prehrana ljubljanskega mesta nič ne zanima, pač pa »a zanima vprašanje, kako belgrajskim trgovcem potom moratorija pomagati iz šla-mastike. Ko pa je bil župan sam pri Ku-manudiju, je ta priznal, da je aprovizacija mesta resna zadeva, storil pa ni po demokratski navadi do danes ničesar in kot človek »modernih demokratskih nazorov« tudi ničesar ne bo storil. Nadalje je župan interveniral, naj bi država prevzela licej. Po demokratskih načelih je Pribičevič to obljubil, dr. Žerjav pa odbil, češ, stvar je sicer potrebna, toda država v korist Ljubljane ne bo storila načeloma ničesar, dokler bo vladala na magistratu koalicija iz protidemokratskih strank. Ta cinizem je čisto demokratski in odgovarja popolnoma >modernim nazorom« Žerjavove stranke o državi in njenih socialnih nalogah. V svojo in vsega mesta veliko žalost je ljubljanski župan tudi izvedel, da država k regulaciji Ljubljanice ne bo nič prispevala, ker Ljubljanica ne teče skozi Srbijo in se pri tej stvari najbrž ne da nič >zaraditi«. Popolnoma v duhu teh demokratskih načel je govornik JDS v včerajšnji seji občinskega sveta ob priliki debate o stanovanjski bedi pod vtisom zanj merodajne izjave ministra Žerjava izjavil, da mesto Ljubljana od demokratske vlade v Belgradu tudi v tem vprašanju ne more pričakovati nobene podpore, ker da je večina ljubljanskega občinskega sveta — protidržav-nal Država, to so seveda demokrati, o tem danes ni nobenega dvoma. Ali je treba še kaj več, da se dokaže 5>moderno«, »socialno« in »napredno« stališče demokratske stranke? Kako so ti ljudje vpili, ko bivši kranjski deželni odbor ni potrdil nekaterih sklepov bivšega liberalnega ljubljanskega občinskega sveta? In kranjski deželni odbor takrat ni bojkotiral nobenih za prebivalstvo koristnih in potrebnih sklepov, ampak je le ustavil nekaj sklepov občinske večine, ki so pomenjaii očitne gospodarske pogreške. Sedanja demokratska centralna vlada pa sama priznava, da so potrebe in zahteve ljubljanskega mesta utemeljene ter upravičene, da jih pa bo bojkotirala, ker vodi danes upravo ljubljanskega mesta svobodno izvoljena nede-mokratska večina 1 Ta cinizem, to uvajanje politične korupcije z vladnega mesta, to bojkotiranje gospodarskih in socialnih potreb širokih slojev prebivalstva iz strankarskih razlogov — to imenuje »Jutro« moderen nazor o državi 1 Ta stranka si prisvaja demokra-tizem in se ponaša pred svojimi zavezniki, radikali, z »novimi pogledi«! Daleč smo prišli pod to vlado in še globlje bomo padli. °mTmo cerkveni koncert v stolnici dne 16. marca 1922! Plenarna seja — Radikalci proti KumanUdiju. — Za doklade duhovnikom. — Kredit za peti semester ljubljanske medicinske fakultete odklonjen. — Fakulteta se premesti v Belgrad? Belgrad, 14. marca. (Izv.) Včeraj in danes je finančni odbor razpravljal o poročilu prve sekcije. Poslanec Pušenjak je kritiziral postopanje finančnega odbora, ker kljub večmesečnemu delu niso prišli do ravnotežja v proračunu. Ožigosal je tudi način, kako se reducira uradništvo. — Med vladnimi strankami se je razvila nato ostra debata. Radikalci so odločno kritizirali delovanje finančnega ministra dr. Kumanudi-ja, k: je moral slišati take, da bi vsakdo drugi na njegovem msetu izvajal posledice in odstopil. Toda dr, Kumanudi ima trdo kožo. V daljšem govoru se je pral napram izvajanjem dr. Velizarja Jankoviča, ki mu je očital, da je državni proračun fiktiven. — Odbor je nato prešel na razpravo o elaboratu prve sekcije o vrhovni upravi in o finančnem ministrstvu. Odbor je v celoti sprejel izdatke, ki jih predvideva elaborat. Nato je bila seja zaključena. — Jutri dopoldne ima sejo prva sekcija. Belgrad, 14. marca, (Izv.) Danes je druga seja finančnega odbora razpravljala o financiranju šolstva v Sloveniji. Črtali so več postavk, proti čemer je poslanec Skulj najodločneje ugovarjal. Poslanec Škulj je zahteval kredit za peti semester medicinske fakultete v Ljubljani, pa je bila njegova zahteva odbila. Demokratski poslanec Še-čerov je izjavil, da se itak misli prenesti medicinsko fakulteto iz Ljubljane v Belgrad. Poslanec Škulj je proti tej nameri najodločneje protestiral. Belgrad, 14. marca. (Izv.) V drugi sekciji finančnega odbora je poslanec Škulj predlagal, da se v smislu zakona o dodatkih za državne nameščence dovoli tudi za duhovništvo potrebna vsota. Sekcija je ta predlog osvojila in ga bo jutri predložila plenumu finančnega odbora. Vendar se vsled tega proračun ministrstva za vere ne sme zvišati. Belgrad, 14 marca. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je nadaljevala razprava o zakonu glede oblastne in s reške samouprave. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec dr. D u 1 i -bič, ki je povdarjal, da samouprava, kakor jo predvideva ta zakon, ne odgovarja načrtu Jugoslovanskega kluba. Govornik dokazuje, da oblastne in sreske samouprave ne bodo imele dovolj sredstev za uspešno delovanje. Končno polemizira govornik z zemljoradnikom Moskovljevicem. — Nato je zagovarjal vladni načrt demokrat dr. Ču-brovič. — Nato je bila debata zaključena. — Minister za izenačenje zakonov Trifkovič polemizira z izvajanji govornikov Jugoslovanskega kluba, posebno dr. Hohnje-ca. Trifkovič je izjavil, da se bo čez 2 do 3 lela videlo, kdo ima prav. Dr. Hohnjec mu je odgovoril, da ga bo prav veselilo, če bo imel prav g. minister. Končno je minister Trifkovič izjavil, da so splošni državni interesi zahtevali, da vlada predloži ta zakon. Govorila sta še poslanca Ljuba Jovanovič in dr. Šumenkovic, nakar so glasovali o zakonskem načrtu glede sreskih in oblastnih samouprav. Glasovalo je 26 poslancev in sicer 19 za in 7 proti. REŠKI PREDSEDNIK GIURATTI ODSTOPI. Rim, 14. marca. (Izv.) Včeraj se je radi reškega vprašanja sestal italijanski kabinet. Minister zunanjih poslov Schanzer je povzel besedo in izjavil, da se vlada brezpogojno drži določb rapallske pogodbe. Rim, 14. marca. (Izv.) Giuratti je dospel z Reke v Rim. Po razgovoru z ministr- 4 skim predsednikom De Facto in ministrom zunanjih poslov Schanzerjem se je odločil, da odstopi od vodstva reške vlade. Rim, 14. marca. (Izv.) Senator Ferrari je bil imenovan za ministra osvobojenih pokrajinah. UPORNIKI ZASEDLI TIRANO. Belgrad, 14. marca. (Izv.) Po poročilih iz Albanije, so ustaši zasedli Tirano. Vlada je zbežala v Elbasan. Rim, 14. marca. (Tzv.) Albanski uporniki so zasedli Tirano. VOLIVNI ZAKON BO PREDLOŽEN ŠE TA MESEC. Belgrad, 14, marca. (Izv,) V ministrstvu za izenačenje zakonov sta izdelana zakonska načrta za izpremembo volivnega reda ter glede volivnega imenika za volitve za narodne in srezke poslance in obč. svetnike. Oba zakonska predloga prideta pred narodno skupščino. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo volivni zakon čimprej stavljen na dnevni red narodne skupščine in da pride še ta mesec na glasovanje. Kot razlog za tako nujno postopanje vlade v vprašanju teh dveh zakonskih načrtov se govori, da je prišla vlada do prepričanja, da sedanja koalicija ne bo mogla več obstati in da je predložitev volivnega zakona neobhodno potrebna, ker se more le na ta način najti izhod iz sedanjega težavnega položaja. VLADA IN VLADNE STRANKE V KRIZI. Belgrad, 14. marca. (Izvirno) Današnji »Balkan« piše, da hočejo demokrati z vsemi sredstvi prikriti pravi povod krize, ki je nastala v raznih ministrstvih. Zato izdajajo kategorične dementije in navajajo le malenkostne nevažne razloge, da prikrijejo prave vzroke. Minister Pribičevič je zahteval, da se vsa kriza brezpogojno prikrije. Medtem je v vladi zopet prišlo do afere, in sicer z ostavko ministra za šume ia rude Kafajloviča. Gre namreč za vpra- šanje, ali se nekemu Črnogorcu prizna njegova prejšnja pravica do neke šume, in ali bo hotel ministrski svet izvesti gotove reforme. Radi takih privatno-pravnih vprašanj je prišlo samo zaradi tega do krize, ker se nahajajo stranke vladne večine same v hudi krizi. Ministrski predsednik Pašič se trudi, da na vsak način obdrži dosedanjo vladno koalicijo. ZAKON O GLAVNI KONTROLI. Belgrad, 14. marca. (Izv.) Včeraj popoldne je razpravljal v predsedništvu ministrskega sveta komite ministrov o zakonu glede glavne kontrole. Sprejete so bile nekatere izpremembe, nakar je dobil minister za izenačenje zakonov Trifkovič nalog, naj zakonski načrt predloži zakonodajnemu odboru. CENA PŠENICI V ZAGREBU ZNATNO PADLA. Zagreb, 14. marca. (Tzv.) Cena pšenice je včeraj znatno padla. Na debelo so jo prodajali po 1700 do 1750 K meterski stot zagrebške paritete. Položaj na trgu je zelo negotov, ker skušajo zlasti mali špekulanti svoje zaloge čim preje prodati, da se izognejo še večjim izgubam. NOTA NAŠE VLADE BOLGARSKI. Pariz, 14. marca. (Izv.) »Matin« poroča: Jugoslovanska vlada je sklenila poslati Bolgarski noto z določenim rokom, v kateri zahteva takojšnjo razpustitev vseh revolucionarnih makedonskih komitejev, ki se nahajajo v Bolgariji. OBMEJNI PROMET. Graz, 14. marca. (Izv.) Na današnji seji deželnega zbora so poslanci kmetske zveze stavili na deželnega glavarja nujno vprašanje, ali je pripravljen podvzoti vse korake, da se v Belgradu sklenjen dogovor glede malega obmejnega prometa takoj1 uveljavi. Vprašalci opozarjajo, da se je pri pogajanjih v Belgradu sklenilo, da se dogovor glede malega obmejnega prometa čimprej izvrši in uveljavi. Jugoslovanski, uradniki pa doslej še niso dobili nikakih navodil v tem pogledu. Avstrijsko obmejno prebivalstvo zaradi tega še ne more prestopati meje, da zamore obdelovati svoja posestva in vinograde, ki leže onkraj meje. GENOVSKA KONFERENCA SE PRIČNE 10. APRILA. Rim, 14. marca. (Izv.) Kakor poročajo listi, je bilo na podlagi strinjajočili se izjav udeleženih držav končnoveljavno določeno, da se bo mednarodna gospodarska konferenca v Genovi otvorila dne 10. aprila. Ženeva, 14. marca. (Izv.) »Tribune de Gene ve;: poroča, da je Švedska predlagala švicarski vladi, naj bi nevtralne države na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi nastopile kot celota. Švedska vlada pi-edlaga, naj se povabi tudi Španska. VANDERLIP PRIDE V GENOVO. Washington, 14. marca. (Izv.) Včeraj se je v New-Yorku vkrcal Vanderlip in odpotuje v Evropo. V diplomatčnih krogih se govori, da je ameriška vlada poslala Vanderlipa kot neoficielnega opazovalca in njenega zastopnika na mednarodno konferenco v Genovo. ZASEDANJE RUMUNSKEGA PARLAMENTA. Bukarešta, 14. marca. (Izv.) Novoizvoljeni rumunski parlament se sestane dne 27. t. m. na kratko zasedanje. ITALIJA ZA SPORAZUMNO POLITIKO. Budimpešta, 14. marca. (Izv.) »Az Uj-sag« poroča, da je italijanski zunanji minister dr. Schanzer izjavil avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Schobru, da bo glede Burgenlanda zasledoval politiko, ki je nasprotna politiki Della Torette in da bo skušal rešiti vprašanje Burgenlanda v sporazumu z Jugoslavijo in Češkoslovaško. 3VIUSS0LINIJEVE KONFERENCE V PRAGI Praga, 14. marca. (Izv.) Vodja italijanskih fašistov Mussolini se je pripeljal v Prago, kjer konferira s političnimi krogi. Čuje se, da je Mussolini omilil svojo dosedanjo politiko in da deluje za zbližanje Italije in male antante. VELIKA STAVKA NA ČEŠKEM. Praga, 14. marca. (Izv.) Danes zjutraj so po vseh glažutah delavci ustavili delo. Število teh delavcev znaša 40.000. PREPOVED ALKOHOLNIH PIJAČ NA IZPLAČILNE DNI. Moravska Ostrova, 14. marca, (Izv.) Po vseh premogokopih ostravskega revirja je na plačilne dni strogo prepovedano vsako točenje alkoholnih nijae, ker so mnogi delavci na en dan zapili zaslužek celega tedna. — VEDNO HUJŠA LAKOTA V RUSIJI. Berlin, 14. marca. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da trpi v Rusiji vsled lakote 32 milijonov ljudi. Najhujša lakota je v guber-nijah Kazan in Samara. Tam umre vsled lakote vsak dan po več tisoč oseb. RAZOROŽITEV NA ANGLEŠKEM. London, 14. marca. (Izv.) V angleškem državnem proračunu za tekoče leto je vstavljena za vojsko postavka 62 milijonov, a za mornarico 65 milijonov funtov šterlingov. Prihranki bodo torej znašali napram prejšnjemu letu 80 milijonov funtov šterlingov. NOVA SOVJETSKA REPUBLIKA. Carigrad, 14. marca, (fzv.) Enver paša jo vkorakal v Buharo in proglasil tam sovjetsko republiko. VELIKA SKUPŠČINA nar. obr. društva Slov. Straža se vrši v soboto, dno 25. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v posvetovalnici K. T. D. ............................................ ki komunistom in krščanskim socialistom neprestano očitajo demagogijo! Danes tudi /si socialistični družboslovci priznavajo, da sam socializem še ne pomeni vzpostavitve moralnega reda med človeštvom, ampak da morajo prej zavladati resnična nravstvena načela, če naj socialistični družabni red pomeni res nekaj boljšega od kapitalističnega. Zavist, sebičnost, lakomnost, oholost so utemeljeni v izkvarjenem delu človeške narave in so prej od kapitalizma in socializma; ni jih rodil šele kapitalizem, ampak narobe, in jih tudi socializem sam na sebi nc more odpraviti, ampak, če naj uspe, predpostavlja nravstveno reformo tako posameznikov kakor cele družbe. V to svrho pa je potrebna religija, vera v nravstveni red z višjo božanstveno sankcijo, resnično notranje duhovno hrepenenje po izpopolnitvi človeka in družbe. Če tega ni, noben socialistični sistem ne more ukrotiti zločinskih hotenj in nagonov, kar se jasno vidi v državah, ki so marksistični socializem dosledno izvedle kakor n. pr. Rusija, kjer se število zločmov ni samo zmanjšalo, ampak že celo strahovito naraslo. V pradavni dobi je bil kolektivno-lastninski družabni red mnogokje uresničen, in vendar sta naravna sebičnost in lakomnost prebila njegove meje in ga zopet prevrgla; »Naprej« naj prebere zgodbo o Abrahamu in Lotu in bo tam našel to preprosto. a globoko resnico pojasnjeno v neminljivih besedah. Kaj malo pomaga pro-letariatu, kdor s takimi trditvami meša pojme in socializem s takimi neresnimi modrovanji sam osmešuje. -f 0 odnošajih napram Bolgariji piše v »Slovenskem Narodu« St. Čirkovio iz Belgrada. Srbski člankar presoja to vprašanje še precej trezno in izraža celo pričakovanje, da pride kdaj med Jugoslavijo in Bolgarijo do kakšne federacije. Pri tej priliki pa si osvaja člankar natančno tiste argumente, ki jih rabijo Francozi napram Nemcem: da mora namreč bolgarski narod delati še nekaj časa pokoro za svoje velike grehe iz leta 1913 in 1915 in da je kazen, ki je Bolgarijo po svetovni vojski zadela, še preblaga. Sicer pa priznava, da se bolgarski narod iztreznjuje, dasi ni popolnoma gotov, ali je ta preobrat popolnoma odkritosrčen, in svetuje Stambolijskemu, naj ustavi vsako delovanje makedonskih avto-nomistov. — Mi smatramo ta način mišljenja srbskega člankarja za temeljito pogre-sen, dasi umevamo čustvo, ki ga narekuje. Toda čustva za zunanjo politiko ne smejo biti merodajna, tem menj, ker novo državo SHS tvorijo tudi Hrvati in Slovenci, ki nasproti bolgarskemu narodu gojijo samo prijateljska čustva ter le obžalujejo, da je Ko-buržan Bolgarijo zapeljal v germanofilsko politiko. Bolgarsko ljudstvo samo je tega tako malo krivo kakor ni n. pr. krivo ljudstvo v SHS, da Pašič vodi rumunofilsko in caristično politiko. Če pa so Srbi in Bolgari imeli medsebojne račune že izza srednjega veka. je zdaj pač zadnji čas, da jih enkrat za vselej končajo, tembolj, ker se ti računi ne tičejo velikega dela državljanov naše nove države in drugič, ker so danes odstranjeni vsi činilelji, ki so to mrž-njo povzročevali. Danes niti naša država niti Bolgarija nista kakšni fevdalni državi :« imperialističnimi stremljenji na Balkanu, ampak dve demokratični ljudski državi ,in sicer Bolgarija še veliko bolj nego mi. Padlo je pa tudi nemško casarstvo na eni in ruski carizem na drugi strani, torej tista dva glavna faktorja, ki sta hujskala Srbe na Bolgare in Bolgare na Srbe ter oba naroda v svoje svrhe na Balkanu izrabljala leot golo orodje. Dogodkov leta 1913 ni tre- ba zopet pogrevati, ker je veliko vprašanje, kdo jih je bolj kriv, ali Srbija ali Bolgarija; Čehi in velik del ruske inteligence, opozarjamo samo na dr. Kramafa in Miljuko-va, so dolžili Srbe, drugi zopet Bolgare; v resnici pa Bta obe državi takrat bili primo-rani plesati po muziki, ki jo je igral na eni strani Viljem hohenzollernški, na drugi pa Nikolaj romanovski. Zato bi bil čas, da se to ne vlači več na dan. Na vsak način pa kot nova slovanska država ne smomo na bolgarski narod gledati tako kakor gleda Francija na nemški narod. Bolgarskemu narodu se je, naj je koburška vlada zagrešila še tako velike zločine, zgodila z mirovno pogodbo velika krivica, ker je izgubila čisto bolgarski teritorij na Rumunijo in Grčijo ter nima izhoda na Egejsko morje. Zdaj ,ko se bo obravnavalo orientsko vprašanje, je čas, da se gospod Pašič zavzame vsaj za bolgarske pravice na Dedeagač in dejansko dokaže prijateljstvo napram Bolgariji. Če tega ne stori, bomo vedeli, koliko so vredni taki članki kakor je Čirkovi-čev v »Narodu«. -j- Iz ministrskega sveta javlja belgrajska »Pravda« sledeče velevažne stvari: Minister notranjih zadev Marinkovič je poročal o notranjem položaju.; potem je poročal o akciji bolgarskih koinitašev in o položaju na albanski meji. Rekel je, da dela albanska vlada za spravo med vsemi sstrujami«. Ministru za pravosodje Marko-viču so dali nalog, da prouči neke gozdne zahteve g. Puniše Račiča, ministrstvu za šume pa se dovoli, da smo prodati neka drva tvrdki Pavlovic v Bosni. — Razlika med belgrajskim »Grand-hotelom«, kjer se shajajo znani verižniki, in med ministrskim svetom kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca postaja vedno manjša. + Zarota proti naši državi. Belgrajska »Politika« javlja, da se v parlamentarnih krogih mnogo govori o neki novi zaroti proti naši državi, ki so jo začeli baje kovati prošlega meseca na Dunaju. V hotelu »Im-perial« so se baje sestali hrvatski in črnogorski emigranti z bolgarskimi Ln arnavt-skimi revolucionarci in neki posebni odposlanci iz Zagreba. Sestanka sta se udeležila tudi dva italijanska višja oficirja, ki sta emigrantom povedala, da se bo izvršil prevrat na Reki in da se s tem prevratom začne akcija vseh zaveznikov proti kraljevini SHS. — Čudna stvar je »s posebnimi odposlanci iz Zagreba«, Ti se pojavijo vselej v kaki »zaroti« proti naši državi, kadar gre v Belgradu slabo — Pri-bičeviču! Koga bi neki sedaj rad zaprl ta j gospodin? -f- Nova poljska vlada. 10. t. m. je predsednik poljske republike podpisal listo novega kabineta, ki je sledeče sestavljen: Predsed. in prosveto Ant. Ponikow-ski, notranje zadeve inženjer Antonin Ka-mienski, zunanje zadeve Konstantin Skir-nunt, vojsko Sosnikovvski, finance Michal-ski, justico Sobolewski, poljedelstvo dr.Ra-cnynski, trgovino in industrijo inž. Stanislav Osowski, železnice inž. Ludvik Zagor-ny Marinovvski, pošte in brzojav Steslovvicz, javna dela Narutovvicz, socialno skrb Da-rowski in narodno zdravje dr. Chodiko. — Za, Orle. Iz Belgrada poročajo: Železniški minister je odgovoril poslancu Pušcnjaku, da orlovska telovadna društva v smislu naredbe od 10. decembra 1921 lahko dobijo ugodnost polovične vožnje po državnih železnicah, ako se vozijo na telovadne prireditve in druge slavnosti. Prošnje je vložiti pri železniškem ministrstvu. — Začasna delavska zbornica u Slovenija ▼ Ljubljani sporoča, da se bo vriila IJL skup. ščiaska seja zbornice v nedeljo 19. marca 1922 ob 14. uri v sejni dvorani mestnega magistrata z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo pred-sednika. 2. Čitanje in odobritev zapisnika L skupščinske seje. 3. Poročilo o delovanju taj. ništva. 4, Volitev statutaričnega in pragma-tičnega odseka. 5. Namestitev tajnika. 6. Slučajnosti. — Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice, Pokrajinski odbor prosi vse delegate podružnic, ki potujejo k pokrajinskemu zboru v Mari-bor, ki se vrši v nedeljo dne 19. t. m. točno ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, da se tega zborovanja sigur. no udeleže. S seboj naj vzamejo že doposlane izkaznice pokrajinskega odbora, ki jim dovoljuje vstop v zborovalno dvorano, oziroma na podlagi katerih imajo vozne olajšave na pro. gah južne kakor tudi državne železnice. Vozni listki, vzeti za pot v Maribor, veljajo tudi za potovanje nazaj. Preskrbeli jim je le v Mariboru med glavnim zborovanjem pri gtavnem tajniku tozadevno potrdilo na izkaznico. Tržič. Na praznik sv, Jožefa v nedeljo praznuje Društvo sv. Jožefa svoj glavni društveni praznik. Zjutraj pri prvi maši bo skup. no sv. obhajilo za društvenike. Ob 9. uri bo zbiranje članov pred »Našim Domom« in ob pol 10. skupen sprevod po trgu k Sv. Jožefu, kjer bo sv. inaša, pri kateri poje moški zbor, Popoldne ob 3. uri bodo pete lilanije pri St, Jožefu in nato ob 5. uri v »Našem Domu« orlovska akademija. Nastopijo Orli in Orlice in obojen orlovski in obojen orliški naraščaj. Poleg tega bo slavnostni govor, deklamacija io petje. Vabljeni vsi čiani in prijatelji društva io naše mladine. — Iz Litije. Kakor znano, je imela vojvodi-nja Meklenburška na Vngeušperku pri Liliji med vojno dodeljone štiri orožnike za osebno po strežbo. Narodna vlada jih je po prevratu takoj odpoklieala. Sedaj je pa prišel iz Belgrada ukaz. da se vojvodinji zopet dodeli orožništvo v osebno porabo in sicer za sedaj orožniški stražmojster g, Rebernik. — Nerazveseljivo za vojaške vpokojence Kakor beremo v listih, se je reduciralo finančne uradništvo v Sloveniji mod drugim tudi š tem da se črta osebje vojne mirovinske likvidature S tem so prizadeti najrevnejši med revnimi to je oni častniki, kateri so že vpokojeni v kraljevini. Večina teh gospodov namreč šc de danes ni deležna rednega izplačila pokojnine kakor drugi državni upokojeni uradniki, ampal žive od milosti predujmov, katere je doseda; izplačevalo poverjeništvo za socialno skrbstvo, ter je bil v to svrho postavljen oddelek, kate remu gre vsa čast in kateremu so'hvaležni vs že v kraljevini penzionirani častniki, ker j( bila to edina ustanova, katera je lajšala bedi vojaških upokojencev. Prav s težkim srčen beremo torej, da zgine ta oddelek, ker bodo tem slovenski vojaški vpokojenci pokojnim še nadalje čakali, toda brez — predujmov, ka pomeni stradanje. — Povodenj na Slovaškem. Slovaške reke posebno Nitra in Vah, so v zadnjem času zeli narastle ter poplavile obrežne kraje in povzročili veliko škode. — Tatvine. Kokalj Filip iz Ihana, kateregi že leto dni zasledujejo, je ukradel Egidiju Zajci v Stožicah par škornjev, vrednih 600 kron. —■ Ani Kafer, doma iz Žabjoka pri Mariboru je bila od puščena iz kaznilnice v Begunjah. Udinjala se ji pri Neži Kolman v Slatini pri Begunjah, katero j' naprosila, da ji je posodila konja s sanmi, da bi pripeljala svoj kovček. Kafrova se je peljala spremstvu 11 leinega pastirja .ložeta Smoleta prol i Kranju. V Naklem je pa prodala konja nekem j konjskemu mešetarju zti -;700 kron. S S-noletor.. ; je nato odšla v Kranj, kjer ga ,ie pustila v neki gostilni ter zginila. — Kleparskemu mojs.ru Karlu Bocaku v Tržiču je nekdo ukradel kleparsko orodje v vrednosti 2000 kron. — Ivanu Ribiču je i neznan tat med vožnjo iz Zagreba do Zidanega mosta ukradel suknjo vredno 3000 kron. Beda slovenskega dijaštva na Dunaju. Slovenska dijaška zadruga na Dunaju kot gospodarstvo društvo slovenskih visokošelcev na Dunaju, smatra za svojo dolžnost opozoriti javnost na bedno življenje svojih članov na Dunaju. To so dijaki višjih semestrov, ki so navezani na tujino, dokler jim domovina ne proii možnosti, da dovrše svoje nauke doma. Mirno so kljubovali vsem neprililom vedno v cadi na boljše čase. Prebclene so marsikatere bridke ure ,ki tvorijo cele mesece in so vsakemu ohranjene globoko v duši. Sila jih je privedla tako daleč, da morajo pretrgati potrpežljivi molk, Neznosne denarne težkoče, splošno pomanjkanje, skrb za bodočnost razdira dobro voljo. Od države obljubljena centralizacija štipendij ni bila izvedena — razni Studijski fondi so prejeli od vlade nalog, naj oni izplačujejo podpore, zelo pozno, vrhtega so nekateri, kakor zdravstveni odsek, s 1. januarjem Sploh ustavili vsako izplačevanje podpor, drugi pa izplačujejo zelo nizke zneske. K temu so cene v zadnjih mesecih rapidno narasle, kar je razvidno iz tega, da je stala hrana v menzi o početku šolskega leta 1921/22 70.— avstr. K dnevno, a danes 450.— avstr. K in se nam s 15. marcem obljublja 500.— a. K. Vsakemu pa je znano, da je hrana v menzi nedostatna. Rr.joniran hleb kruha stane 544 a. K, da o drugem ne govorimo. Slično je s stanovanjem. Srečen dotičnik, ki ima stanovanje že od lanskega leta, plačuje 3 do 5000 a. K, ali joj onemu, ki ga je moral letos najeti, 10 do 16.000 a. K. V kratkem času pa se stanarina poviša za 300 odstotkov. Ali to še ni vse! Kolegnine in takse se po sklepu senata z letnim semestrom povišajo za 500 odstotkov — povprečno 50 do 60.000 a. K na semester; in to samo šolnina brez izpitnih taks, ki bodo dosegle skoro isto številko. Krona vsemu pa je ogromen padec dinarja napram avstrijski kroni. — Pred ogromnimi številkami in neznosnimi razmerami stoji naše dunajsko dijaštvo in išče izhoda. Kam? V Prago?! Domov? Pač! Nekaj jih je že odšlo domov v sredi semestra, nekateri mislijo na Poljsko --- Doživeli smo že marsikatero razočaranje, n. pr. na tukajšnjem gen. konzulatu, ki smo ga prosili, naj nam priporoči prošnjo na ministra prosvete. Imeli smo žalibog manj uspeha kot tovariši v Pragi. Dobili smo namreč odgovor: »Šta ču Vama ja, siromah konzul? Ja Vama jedino mogu izpostaviti voznu kartu do mariborske policije, koja Vas odprati kuči i novac za vožnju iztera od Vaših.« Slovenska dijaška zadruga žalibog ne more .ublažiti bede, ker se sama opira na be-raško palico. Ako ne pride pomoč v dogled-nem času, bo moralo gotovo dve tretjini tu-kajšnih visokošolcev zapustiti Dunaj, ki bo odprt le sinovom, ljubljencem »Fortune«. — Slov. dijaška zadruga na Dunaju. ^f- »Največja protizločinska sila je socializem.« To trdi današnji »Naprej« na uvodnem mestu in utemeljuje to trditev tako: »Kapitalizem in zločin sta neločljiva; tukaj je bpj zoper hudodelstvo enak boju zoper vetrne mline. Nobenega problema, ki se tiče zločina, ne more rešiti kapitalistični sistem! Največja protizločinska sila je socializem.« — Naivni bralec bo seveda rekel, da so socialdemokratski voditelji res imenitni fantje; oni bo<-'o zrušili kapitalizem in ker je s kapitalizmom zločin ne-razdružljivo zvezan, bodo s tem tudi vse zločine odpravili, na zemlji se bo potem po zadugi socialdemokratskih voditeljev živelo kakor v raju. Tako pisarijo ljudje. Triglavski: Bosanska pisma.* n. Sarajevo, 10. sušca 1922. Sarajevo je mrtvo mesto... ono je v patriotizmu ne samo najzadnje mesto v Jugoslaviji, nego najzadnje na zemeljski obli. Jaz sem nekoč v patriotičnem gnevu zakli-cal temu istemu grbavemu Sarajevu Sarajevo, ogenj te pokončal! — A dajte Vi, g. urednik, najdite Vi kako krepkejšo in gromkejšo besedo, pa jo pljusnite tomu nesramnemu Sarajevu v lice .moško in odločno, zatcaj meni se gabi, le da mislim nanj. Teh hudih besed nisem izrekel jaz, ho, kaj pa mislite, jaz?! Prvič nisem taka — >kraftnatura«, drugič pa bi me Sarajlije etante pede linčali. Ne, napisal jih je zadnjič javno v »Večernji Pošti« g. Stevan Žakula, Srb, narodni mučenik, predsednik >Narodne Obrane« itd., torej človek, ki danes nekaj velja in sme, česar drugi ne smemo. Sicer pa, med nami rečeno: Žakula je ena najsimpatičnejših prikazni med bosanskimi Srbi, res jugoslovansko navdahnjen mož, ki so tu danes še redki, ki jih pa zato tembolj cenimo. A kaj je Sarajevo g. žakulo tako ogor-žilo? Evo, napovedal je bil kot predsednik tukajšnje podružnice »Jugoslovanske Matice« predavanje (notabene brezplačno) o nalogah te tako važne naše narodne orga- ' * Glej »Slovenca« »ter. 50 ia SL, nizacije, pa je prišlo od 70.000 prebivalcev samo 14 oseb, tako da g. Žakula svojega predavanja sploh ni mogel imeti. Škandal je to in jeza g. Žakule jjopolnoma opravičena. Ali... tout comprendre c' est tout pardonner. Vsaki stvari treba iti na dno, in ni ga greha na svetu, ki bi se ga navsezadnje ne moglo odpustiti. Res, Sarajevo je čudno, nerazumljivo in nepreračunljivo mesto, kakor je Bosna dežela neomejenih mogočnosti. Bosna je večno nerazrešljiv problem, nad katerim so si najpametnejši ljudje zaman belili glavo, kamnenotrd oreh, nad katerim so si največji državniki polomili zobe, in je vendar samo Kolumbovo jajce, sila preprosta stvar — če jo človek razume. Toda bila je vedno nekaka tragika Bosne, da so imeli njeno usodo v rokah ljudje, ki te dežele niso poznali in ne dovolj razumeli — to je bilo tako in jo tudi zdaj tako. Bosna jo die unverstandene Frau ... A veste, kaj bi napravil jaz, da imam kaj komandirati po Jugoslaviji? Postavil bi tu v Sarajevu visoko solo za dijDlomacijo, politiko in žumalistiko, in noben žurnalist, noben politik in noben diplomat ne bi mi smel igrati kake vloge v naši državi, ako ni pohajal te univerze vsaj tri leta. Vi se smejete? Mislim to čisto resno! — Meni je pred leti nemški žurnalist, presneto bistra glava, ki ie prepotoval ves svet in sc tudi tu v Sarajevu dalje časa mudil, rekel to-le: »Kdor se ni ogledal tudi malo po Bosni, ta ima v svojem svelovnopolitičnem horizontu eno zagrnjeno okno. Jaz sem se tukaj več naučil ko v Carigradu, Peterburgu in Tokiu.« In tudi Baernroilher, znani simpatični in svoj čas cel6 v Belgradu vrlo akreditirani avstrijski parlamentarec, je nekoč izjavil: Bosna je neizčrpljiv vir za politika. Da, tu v Bosni se nas eden nikoli ne more dovolj naučiti, gotovo pa nikdar izučiti. Bosna je mina, ob kateri so se razletele države. Bosna je bila od nekdaj ključ k evropejskim vprašanjem in je danes glavni ključ k našemu notranjedržavnemu vprašanju. In tu v Sarajevu leži pokopana tudi marsikatera tajnost, ki čaka svojega odkritja dan. Poznejši zgodovinarji, ki bodo tu doli stikali po uradnih in privatnih arhivih in primerjali to in ono, bodo brez-dvomno razkrili še marsikako zanimivo stvar... in našli bodo morda, da svetovnega požara ni zakrivil kak Princip ali Tisza ali Kaiser Vilhelm ali Grey, kakor ljudje danes različno sodijo, ampak da ga je — v kolikor ni posamezni človek samo orodje Previdnosti — pravzaprav zanetil neki majhen, neznaten, ali vražje premeten in gibčen možiček, samo zato, da reši svojo karijero; in našli bodo morda tudi, da bi bili mi prišli do svoje Jugoslavije tudi drugače, ne da se je srbski narod pri tem izkrvavel in da smo Slovenci morali žrtvovati tretjino svoje zemlje. A morda je to navsezadnje samo moje osebno, nemerodaj-no mnenje, dasi sem prepričan, da bi tudi Vi ,ako bi kakor jaz sedeli tu doli od leta 1908 sem in opazovali ves razvoj stvari, bili danes istega mnenja. Nikari mi k vsemu temu neverno ne zmajujte z glavo. Vi, bratje, Bosne ne poznate. Nikari je ne podcenjujte. Storili bi isto napako, kakor so jo storili oni, ki so Bosno precenjevali in jej pripisovali vlogo, ki je nikdar ni igrala, ali jej dajali vlogo, ki je ni umela igrati. A rečem Vam zaenkrat in mimogrede samo to: Bosna je sila važna in resna zadeva. Bosna je naše glavno domače vprašanje. In preštudirajte to vprašanje z vso temeljitostjo in vestnostjo, preden izdelate definitivni stavbeni načrt za našo državno zgradbo. Pošljite v to svrho semkaj svoje najpametnejše može iz Belgrada, iz Zagreba, iz Ljubljane. Ne izgubite iz vida, da je Bosna problem zase in da ni samo naša privatna zadeva, da se na bosanskih tleh stikata dva svetova, cla bije tu v enem žila orijenta in zapada, Evrope in Azije, in da je zgodovina položila danes v naše roke moč, da trajno blagodejno vplivamo na puls te arterije. Jako resne stvari so vse to, gospoda moja. Čudno. Začel sem pisati o neki majhni stvari, a razmahnilo se je moje pero vpričo nekam »velikopotezno«. Vidite, to je Bosna I Tu se ne moreš dotekniti najmanjše stvari, da nimaš takoj opraviti z največjimi zadevami. Pri nas imajo vedno majhni vzroki velike učinke, veliki vzroki pa majhne učinke. Vedno je tukaj vse drugače nego drugje. Mi smo dežela izjem, ekstre-mov in paradoksov, in kdo bi nas Bošnjake razumel? (Dalje.) Stev. 8t. STCJVENEC, HriS IS." rilflmt 7352. g Nabavke na račun reparacij. Na dobavo na račun reparacij imajo pravico, kakor poroča ministrstvo trgovine in industrije, samo predvojni podaniki kraljevine Srbije in Črne gore. g Prvi kupon obvoznic drž. inv. posojila zapade 15. marca t. 1. in se bo izplačal prinoscu. — Glasom nnredbe ministrstva financ — generalne direkcije državnih dolgov D. Br. 4099 od 1. marca 1. 1922 fungirajo kot vnovčevnlua mesta za kupone gornjih obvcnic: t. Generalna direkcija državnih dolgov v Belgradu, 2. Oblasna finnncij-ska direkci'a v Novem Sadu, 3. Okružne in srezko financijslco uprave, 4. Blagajne finančnih delegacij in davčni uradi. 5. Poštna hranilnica v Sarajevem in Čekovni uradi v Zagrebu in Ljubljani potom poštnih uradov njihovega podroiija, 6. Občinska sodišča v Srbiji in Črni gori. 7. banke, ki so vršile podpisovanje 7 odstot. posojila. Za Slovenijo pridejo v poštev predvsem pod 4, E in 7 označene ustanove. Zavodi, ki po točki 7. fungirajo kot vnovče-valnica za kupone 7 odstot. državnega investicijskega posojila, so v Slovenci sledeči: 1. Jadranska banka. 2. Ljubljanska kredina banka, 3. Mestna hranilnica ljubljanska, 4. Slovenska eskomptna banka, 5. Kreditni zavod zn trgovino in industrijo, 6. Kmetska posojilnica, 7. Kranjska hranilnica, 8. Zadružna gospodarska banka, 9. Slovenska banka, 10. Ljudska posojilnica, 11. Jugoslovanska Union banka, 12. Kranjska deželna banka, 13. Splošna prometna banka. g Stagnacija v dunajski tekstilni trgovini. Ker je češka krona na dunajski borzi padla, jo nastalo veliko vznemirjenje med dunajskimi trgovci z manufakturnim blagom, ker so mnogi krili svoje obveze v čeških kronah v mnogo višjem kurzu in imajo zdaj drago blago v rokah, zraven se pa boje, da bo češka krona še padala Za češko industrijalce pa ima padec češke valute lo dobro stran, da bodo v kratkem dobili svoje denarje od dunajskih odjemalcev g Spojitev oljarskih zarodov na Slovaškem. Iz Bratislave poročajo listom Dne 8. t m. se je vršila skupna seja Slovaške oljarske industrije in kemične tvornice, del. družbe v Bratislavi, ki je bila ustanovljena s Slovaško banko. Na seji so sklenili, da prevzamejo >01eo<, prvo bratislavsko podjetje za pridobivanje olja, rastlinskega olja in masti, družbo z o. z. v Bratislavi, kalero jo založila (ustanovila) družba »Dynamit Nobel« v Bratislavi. Zaeno se je sklenilo, da bo zviša delniška glavnica od 5,000.000 na 10,000.000 češkoslovaških kron. g Kakšno blago pctrebu'e Poljska. Glede češko-po jske trgovinske pogodbe pišejo lvov-ski listi, kaj vse se bo iz Češkoslovaške uvažalo na Poljsko. Tako n. pr. potrebuje Malo-poljska: čevljev, škornjev, konfekcije, gospodarskih strojev, svilenega blaga, krojaškega orodja za moško in žensko obleko,_ stekla, sladkorja, marmelade in jezgre. Te reči se upoštevajo tudi kot tranzitno blago za obmejno Ukrajino. Ali zaradi prevelike razlike med češkoslovaško krono in poljsko marko je zaenkrat še skoraj nemogoče naročati blago s Češkega. Kadar nastopijo normalni trgovski stiki, bi kazalo, da bi se češkoslovaški industrijalci in veletrgovci pridobili za to, da bi dobavljali blago na Poljsko na konsignacije, seveda lc proti jamstvu. Ukrajinski in poljski kupci reflektirajo samo na promptno blago, ker ima ^nnogo kupcev samo tisto blago, ki je brž pri rokah. Za naročila nimajo smisla ne v Lvovu ne v Ukrajini. Skoraj že tri mesece traja stagnacija v industriji in kupčiji, razen kar tiče živil. Zadnji čas se je jelo nekaj oživljati samo v lesni in sukneni obrti. Tako sta bili napravljeni dve večji kupčijski pogodbi v omenjeni lesni in sukneni stroki za Izvoz. Uvoz tekstilnih izdelkov in Češkos^vaškc je skoraj ukinjen zaradi visokih carinskih tarif m zbog visoke češke valute. Poljska se je odločila, da bo dvignila domačo produkcijo v Lod-zu in Bilskem. Ob takih okolnostih je konkurenca z domačimi izdelki domalega nemogoča. BORZA. Zagreb, 14. marca, (Izv.) Devize: Berlin 120—130, Bukarešta 222—225, Milan 1430 do 1460, London (izplači'o} 1340—1360. (ček) 1325 do 1330, Pariz 2550—2625, Praga 530—540, Švica 5550—5700. Dunaj 4.15—4.30, Budimpešta 39—0. Newbork (kabel) 275—280, (ček) 273—277. Valute: Ameriški dolarji 258—265, češkoslovaške krone 525—530, francoski franki 2400—2430, napoleondori 900—0, nemške marke 122—127. italijanske lire 1400—1425. Belgrad, 14. marca. (Izv.) Devize: London 315, Pariz 600, Newyork 70.50, Ženeva 1390, Milan 340, Berlin 31, Dunaj 1.02—1.04. Valute: rumunski leji 55, bolgarski levi 44, mažarske krone '12. Curih, 14. marca. Berlin 1.92, Ncwvork 519, London 22.23, Pariz 45.25, Milan 25.17, Praga 9.20, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.75, Varšava 0.12, Dunaj 0.07, avstrijske krone 0.0675, Berlin, 14. marca. Dunaj 3.38, Budimpešta 33.96, Milan 1323.75, Praga 496.50, Pariz 2392.60, London 1178.80, Newyork 274.72, Curih 5319.65. Praga, 14. marca. Dunai 0 585, Ber'in 20.075, Rim 272, Budimpešta 6.60, Pariz 492, London 240.50, Nevvvork 50.075, Curih 1083, avstrijske krone 0.585, ital. lire 269. Dunaj, 14. marca. (Izv.) Zagreb 2548—2552, Berlin 2934.50—2940.50, Budimpešta 961—964, London 34.490—34.510, Milan 38.990—39.010, Nevvvork 8073—8077, Pariz 70.180—70.220, Praga 14.472—14.478, Sosija 5345—5355, Curih 154.975—155.025. Valute: Dolar 8048—8052, bolg levi 5095—5105, nemške marke 2957 do 2963, angl funti 34.190—34.210, franc. franki 69.980—70.020, ital lire 38.490—38.510, dinarji 10.190—10.210, švic. franki 153.475—153 525, češkoslov. krone 14.447—14.453, mažarske krone 970.50—973.50. š Tiskovna pravda proti »Marburger Zei-tung«. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se vrši dne 18. t. m. zanimiva tiskovna pravda proti odgovornemu uredniku »Marburger Zei-tung« ter proti odvetniškemu koncipientu dr. Kupniku kot oiscu neke kritike o postopanju orožništva. Pravda je bila že prvotno določena pred kazenskim senatom in ne pred poroto, ker je okrožno sodišče že a priori smatralo kot redno sodišče za tiskovne pravde senat in De porote. š Nov« zgradbe v Mariboru. Ugodno vreme priik-nja v skromnih začetkih probujati nad 10 letno stavbeno spanje v Mariboru. Od vseh znanih načrtov se udejstvuje najbrie kot prvi: zgradba promeradne kavarno v mestnem parku. Temelj le Že izkopan ln povečini tudi že dobetoniran. Zgradba bo do IS. maj« dogotovljena. Prihodnji mesec prične gradit, mariborska Posojilnica stanovanjsko poslopje na vogalu Frančiškanske in Tattenbtichove ulico na prosloru tvrdke I.ipert, ki no preseli (z zalogo drv ln premogom) na prostor, ki je bil nnmenjen za Sokolski dom zraven dr. Verstovškove hiše v Wildenroinerjevi ulici. V novo poslopje se preseli Posojilnica. Š Gostovanje hrvatskih igralcev v Mariboru. Zadnje dni jo na Narodnem gledališču v Mariboru gostoval član kr. gledališča v Zagrebu g. Arnošt Grund, ki je nastopil v opereti »Polska krit (petek in nedeljo) ter v »Mamselle Nitoucho«. Prvi večer je bil sijajno sprejet ob popolnoma razprodani hiši. Tudi drugi vr.čer jo privabil polno občinska v gledališče. Nedelja je bila prelepa, »Poljska kri« se je že prevečkrat ponovila, a kar je še telilnejši vzrok: Maribor je bil ta večer v »rožcah« kakor že dolgo ne. — V torek gostuje v opereti »Ptičar; subreta Ančicn Mitrovič, soproga ravnatelja varaždinskega gledališča. 5 Stari most čez Dravo v Mariboru bo kmalu Izginil. Zgorni deli so že vsi odstranjeni, pričeli so že z izruvanjem stebrov. Delo otežkoča zadnje dni narnstla Drava. 1 SšBfMR^frs^Sjm p.cfH^a * 1 ■'» lj Krščansko ionsko društvo poziva vse svoje članico, da se 16. t m. udeleže cerkvenega koncerta v stolnici. Koncert, na katerem se bodo izvajala umetniška dela slovenskih in tujih glasbenikov, priredi Cecilijino društvo v svrho gmotne podporo cerkvi sv Jožefa. Zato je dolžnost vseh članic, da se koncerta udeleže in si pravočasno nabavijh vstopnico v Jugoslovanski tiskarni. lj Vodstvo ženskih in moških kongregacij poziva vse članice in člane, da prisostvujejo cerkvenemu koncertu, ki ga priredi Cecilijino društvo v četrtek 10. t. m. v stolnici. Naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico, ki se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni in s tem pripomore cerkvi sv. Jožefa. Pričetek koncerta točno ob pol 8. url. lj »Hudičevi čuki!« Pred nunsko cerkvijo korakata vštric dva mlada elegantna gespoda s sokolskimi znaki. »Ali si bil včeraj v Unio-nu7« — »Bil!« — »Kako ,'e bilo?« — »Hudičevi čuki!« — Kratek in veleznačilne odgovor. Dokaz 1. orlovske spretnosti, 2. sokolske surovosti. lj »L!ubljana« ima mesto jutri danes ob 8. uri zvečer nujno pevsko vajo mešanega zbora. lj Sestanek volivcev SLS sa dvorski okraj bo v sredo, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v Kon-sumnem društvu, Kongresni trg št. 2. lj Uradniki in nižji 'avni nameščenci — do-slnženi podčastniki — se nujno vabijo na sejo. ki se vrši dne 15. marca 1022 ob 20 uri v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata. Dnevni red: Uradniški zakon. — Odbor društva certifikatistov v Ljubljani lj Boj draginji! Javna seja akcijskega odbora bo v četrtek ob 7. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata ker io bila dvorana Mestnega doma žo prej oddana v drugi namen. lj Prosveta frr.nčiškpnske župnije ima svojo redno odborovo sejo v sredo, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer. lj članice zvezo vojnih vdoT in sirot, stanujoče v policijskem okolišu ljubljanskem, naj so takoj zglnsijo pri G. Zor, Poljanska cesta 21. lj člane Splošne organizacije vo'n:h invalidov, vdov in sirot opozarjamo, da zaključimo z razdeljevanjem moke upravičencem po znižani ceni nepreklicno dne 17. t. m. Po lom dnevu moke ne bomo več delili. lj Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefu ima svoj redni letni občni zbor na praznik sv. Jožefa dno 19. marca ob pol 6. uri zvečer v hiši na Kongresnem trgu št 2, globoko pritličje. ODBOR. lj O. Z. javnih n«nirščencev in vpokojenccv ima v sredo, dne 15. t m. ob 6. uri popoldne v običajnem lokalu nujno sejo širšega odbora. — Dnevni red: Volitev odsekov in predlogi predsedstva. — Polnoštevilnol — Predsedstvo. lj Slovensko trgovsko društvo »Merkur« r Ljubljani naznanja svojim članom, da so vrši v nedeljo, dne 19. t. m. točne ob 10. uri dopoldne v društvenih pros'orih, Gradišče 17/L XXI. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsedstva; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4 .poročilo preglednikov računov; 5. volitev odbora; 6. poročilo in predlog glede uprave fonda za Trgovski dom in 7. slučajnosti. —■ Gg. člane prosimo, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. (k) s Pred norimi boji delavstva nn Češkem. Pogajanja, ki so se že precej časa vodila med zastopniki delavstva in tnista tekstilne industrije v Pragi, so te dni končala brez uspeha. Delodajalci so odbili delavske zahteve za 10 odstotno zvišanje. Konflikt, ki je vsled tega nastal, zadeva 300 podjetij in približno 40 do 50 tisoč delavcev. pr Pri cerkvencm koncertu v stolnici v četrtek, dne 16. t. m. bosta pač najsijajnejši točki Premrlova maša na čast svetemu Jožefu in Premrlov velikonočni gradual »To je dan« s sekvenco: »Žrtvi velikonočni«, Polni sta življenja, ognjeviti, mogočni, pa zopet polni nežnosti in mehkobe. Harmonije so čudovito pestre, barve sočne in pogosto nepričakovano tople, tako da mora izvežbano uho najti v njih velik užitek; pa sta obe skladbi hkrati taki, da ju tudi neizvežbano uho z radostjo posluša. Orkester je poln lepih domislekov, skladbe se same v sebi organski razvijajo do veličastnih -nškov; vsled izborno pogojenih kontrastov je veliko mest v maši, ki učinkujejo z dramatično silo, pa tudi ne manjka mest, ki učinkujejo s svojo miiobo in nežno liriko. Če bo izvajanje vsaj približno daoseglo umetniški višek skladb, se je samo zaradi teh dveh skladb vredno koncerta udeležiti zlasti ker važna cerkvena dela sploh veliko premalo poznamo, pa so vendar lahko skladateljevo žlvljensko delo, ki za razvoj naše glasbe ni nič manj pomembno, kot delo onih, ki delajo na polju svetne glasbe. pr Muzika Dravsko divizijske oblasti priredi svoj prihodnji simfonični koncert dno 3. aprila t. I. Poleg R. Korzakovib simfon. slik »Noč na Triglavu« se bodo izvnjale St. Premrlove »Vnrijacijc«, A. Dobroničevo »Dozivanje u kolot in R. NVagner-jev »Čar velikega petka« iz »Parsifnla«. pr Druga poučna prireditev v Filharmoniji. V ponedeljek, dne 20 t. m. ob 8. url zvečer priredita komponist Marij Kogoj in baritonist kr. opere g. Slefan Romanovski drugo poučno pri-redi.ev-soareo, na kateri se bodo izvajale skladbe slovenskih komponistov, ki žive v Ljubljani. Natančnejši spored in cene javimo. Vstopnice bodo v predprodaji od petka dalje. pr Dobntno pismo. Novakova Slovenska sto nografija II. del je pravkar izšla. Podrobno oceno ie v vsakem oziru posrečene izdaje bomo priobčili v kratkem v našem listu. Pevski vestniiT Odbor Pevske zveze jo imel sejo v četrtek, 9. t m. v Ljubljani, Ljudski dom pod vodstvom podpredsednika P. Zajca, ker je bil pre jssdnik zadržan. Na dnevnem redu so bila poročila uprave »Pevcn«, blagajnika in predsednika ariističnega odseka. Vsa poročila je odbor odobril brez debate. Dalje je sklenil po časopisju pozvati vso okrožne referente, da skličejo v najkrajšem času zastopnike v okrožju včlanjenih zborov, da se pevska okrožja konstituirajo. Referonti, ki so bili določeni in še niso prijavili odboru sprejema, ae naprošajo, naj lo takoj store, da ve odbor računati ž njimi. — Na tečaje SKSZ bo poslala tudi Pevska zveza svojega zastopnika, ki bo predaval o petiu in poročal o delovanju Pevske zveze. — Pripravilo so jo potrebno za ustanovitev novih pevskih okrožii. Prosili bomo zavode za denarne podpore, ker so stroški za izdajanje »Povca« tako ogromni, da bo kljub naročnini G0 K, precejšen primanjkljaj. Zlasti so na-rastll tiskarniški stroški za note nn Dunaju. Veliko vsoto nam vzamo tudi carina. — Končno so se raz-motrivaln še nekatera načelna vprašanja in razmerje do drugih društev. Artistični odsek Povake Zveze je določil v svoji seji, ki se je vršila v sredo, 8. t. m., spored za prireditve Pevske zveze, ki se bodo vršile meseca julija. Spored objavimo v aprilovi številki >Pevca«. Dalje jo sklepal o urejevanju, dopolnjevanju in pri-spovkih za pevsko knjižico. Urednik »Pevca« je poročal, da se je prva dvojna številka »Pevca« vsled podajanj s tiskarnami in prevzetjem tiska not na Dunaju zakasnila. Izšla bo koncem marca, prihodnja številka pa takoj aprila, da bomo zamudo dohiteli. Vsaka pevka in pevec naj ne zamudi naročiti, dokler je 5o knj zaloge, pesmarico, ki jo je Izdala Pevska zveza v Ljubljani s tem. da jo pustila ponatisnili posrni, ki so izšle v lanski prilogi »Pevcac. Pesmarica obsega 36 pesmi za moške," ženske in mešane zboro ter stane 8 Din. Dobi se v knjigarnah in pri Pevski zvezt v Ljubljani. Orlovski vssfnlk. Ljnbljann-Sv. .Tnkob. Danes točno ob pol osmi uri telovadba- Udeležba obvezna. — Načelnik. Fantovski večer Sentpeterskega Orla ro vrši danes ob 8. uri zvečer. Ob pol 8. uri je pevska vaja. Seja Ijufcljanskeoa GiJčinskecja Ljubljana, 14. marca 192?. Župan dr. Perič je naznanil, da je doSel dopis sušaške občine, katera naznanja, da je su-šaška občina sprejela protest proti kršitvam rapalske pogodbe s strani Italije. Na županov predlog so je z odobravanjem soglasno sprejela enaka resolucija, kakor jo je bil sprejel sušaški občinski svet. Proti izvozn živil. Soglasno in z odobravanjem se je storil sledeči sklep: Občinska uprava mesta Ljubljane je prišla do zaključka, da je izvor, živil, osobito neomejen izvoz mesa, t pivi vrsti kriv ogromni draginji, neprestanemu valovanju cen in često tudi popolnemu pomanjkanju gotovih vrst živil. Način izvoza, kot se vrši v naši državi, omogoča rafini-rano zasnovano špekulacijo, ki vara na eni strani producenta, na drugi shrani pa nalaga konsumentu ogromne eksportne cene. Italijanske firme, ki so po večini direktno nakupovale po našem ozemlju, so nam trg neprestano vznemirjalo s cemmi, povzročale desorientacijo ter zaslužile pri oddaji naše živine v Italiji ogromne dobičke. Naš producer.t nima od sedanjega sistema izvoza pravega dobička, konsument je tiran v glad in obup, živinoreja bo pa trpela občutno škodo. Uradna statistika sicer pravi, da je število živine v naših pokrajinah nekoliko narastlo. dejstvo pa je, da (e kakovost živine padla, da na naših sejmih al mogoče dobiti nikake zrele živine več ter se v veliki meri kolje in izvaža mlada, nsgodna živina. V bistveni zvezi z izvozom agrarnih produktov je tudi valutna špekulacija. V Hrvatski in v Srbiji se bavi mnogo bank s trgovino z živili in te banko store vse, da oslabe in zniža;'o vrednost našega denarja, ker jim izvirajo iz tega ogromni dobički. Draginja živil povzroča neprestana mezdna gibanja, podražuje obrtne izdelke, onemogoča razvoj domače industrije ter ubija njeno konkurenčno zmožnost Fak-tičen dobiček od draginje ima le brezvestna špekulacija 7 živili in inozemstvo, ki od nas kupuje; ogromno škodo pa ima naša država ter naše bedno uradništvo in delavstvo. Občinski svet mesta Ljubljane poživlja državno upravo, da nemudoma izvede obširno in temeljito reformo izvoza agrarnih produktov, oziroma da v danem trenotku popolnoma ustavi ves izvoz živil iz naše države. Obenem naj državna uprava takoj prepove bankam vsako trgovanje z živili. Za pravico določanja cen. Soglasno je bil nato sprejet sledeči sklep. V »Uradnem listu« št. 5 z dne 18. januarja 1922 je bil objavljen zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Ta zakon je odpravil v vsej državi vsako maksimiranje cen ter dovolil po členu 8 običajni trgovski čisti dobiček, ki ne sme biti večji od 25 %, ter je povzročil precejšnjo zmešnjavo na trgu cele države. Brezvestni špekulantje so izrabili nejasne določbe zakona in so povzročile neprimerno povišanje cen. Izkazalo se je, da je popolna odprava maksimiranja cen v korist lo raznim špekulantom, da pa producent nima od tega nobene koristi, kar je zlasti opažati v takoimenovanih pasivnih krajih, v katerih občutimo zelo pomanjkanje živil in med katere prištevamo tudi Slovenijo. Vsled tega zahtevamo, da se vsaj večjim avtonomnim občinam, kakor n. pr Ljubljana, Maribor itd. prizna pravica določanja cen, k! se naj vrši v skladu s conami v državi in event. pod kontrolo pokrajinske upravo za Slovenijo. Zahtevamo dalje, da so določila glede čistega dobička v posebnem pravilniku jasnejšo in razumljivejSe opredele. Potrebna je predvsem točna razdelitev v posamezne panoge, da sodišče pri rbsodbi radi prekoračenja to določbe lahko odloča. Ta draginjski zakon naj sc no upornblja v svrho šikaniranja in preganjanja obrtnikov in malih trgovcev, temveč naj so uveljavi v prvi vrsti proU velikim firmam, ki so bile povzročiteljice ogromne draginje in merodajne za povišanje cen. Najstrožje naj se kontrolira trg z živili od strani bank in naj se tem kratkomalo prepove vsako trgovuij« a iivilL Zakaj ne podpira centralna npravn mestne občine. Občinski svetnik dr. Stnnovnik je nato inter-peliral župana, kakšno stališče sta zavzela slovenska ministra Pucelj in dr. Žerjav v važnih vprašanjih, tičočih se ljubljanskega mesla. Župan dr. Perič je odgovoril: Glede na aprovizacijo sem vpo-slal v Belgrad tri ali štiri vloge, da naj se delno obremeni izvoz živine ali odda del izvoznega blaga mestu in natura. Ka tc vlogo vlad« meritorno ni odgovorila. Glede na podržavljen je liceja sem bil pri ministru Pribičeviču. Obljubil mi ja v tem vprašanju vsaj v bodočem letu svojo podporo. Tudi minister dr. Žerjav je priznal potrebo podržavljenjn liceja, a je pristavil, da dokler bo v ljubljanskem občinskem svetu na vladi koalicija, so vlada za to ne bo zavzela I« Na to je nastal vihar. Občinski svetniki so klicali: »Korupcija!« — >še nas naj toži, ne samo dr. Kraigherja i< — »Večjo korupcije si ne moremo misliti k Na klopeh JDS je bilo precej časa tiho, nakar se jo oglasil dr. Puc. rekoč: »Ali mislite, da vam bodo v Belgradu kaj doli, če čez nje zabavljate?« —-Na to je posegel v boj tudi g. Turk, ki je zaklical obč. svetniku Pircu: »Tak mladenič!« — Odgovori so bili krepki. — Zupan je poklical Turka dvakrat k redu. na kar je Turk zaklical: »Meno žiher desetkrat k red'pukličete!« — Župan: »To vas najtoli kvalificiral« Župan je na to nadaljeval, da je bil glede na uvoz in izvoz pri finančnem ministru dr. Kumamtdiju, ki je bil v principu za to, toda efekta še danes ni. O regulaciji Ljubljanice nočejo v Belgradu niti slišati in je še to, kar je narejeno, v nevarnosti, da razpade. Vse te reS nas silijo, da se moramo v gospodarskih Vprašanjih v doglednem času postaviti na samostojno stališče. (Pritrjevanje na levici.) Pravne zadeve. Ustanovil se bo občinski posredovalni urad. — Ugovor občinskih svetovalcev JDS proti kazni, ker so v zadnji seji zapustili sejo, se je po kratkih izvajanjih dr. Trillerja. dr. Stanovnika in dr. Rav-niharja zavrnil. — V i.dbor za upravo meščansko imovine je bil izvoljen krojaški mojster Frančišek Jeločnik. Finančne zadeve. —■ Dr. Pestotnik denuncira večino mestnega sveta. Glede na dopis mestnega knjigovodstva za zvišanje gostaščine za 100 % se je na predlog obč. svotnika Kocmurja sklenilo, da se predlog odstopi finančnemu odseku. Obč. svetnik Kremžar jo pri tej priliki povdarjal, da se morajo k seji fin. odseka pritegniti tudi zastopniki hišnih posestnikov in najemnikov: Govornik jo pristavil: >Eno je gotovo, da se v Ljubljani do zadnjega za odpravo stanovanjske bede nj nič storilo. Nujno in potrebno jc, da so stanovanjska beda vsaj omili.« Dr. Pestotnik je nato izvajal, da sloji pod vtisom, da vlada ne podpira teženj večino našega občinskega sveta in jih ne bo, dokler bo koalicija stala proti državi! — Velik nemir. Burni medklici. Zupan dr. Perič dr. Pestotniku: »Enega koraka nismo podvzeli, ki bi bil proti državi naperjen!« — Viharni klici: »Demokratska stranka ni država!« — Obč. svetnik Babnik: »Morebiti je dr. Peslotnik bolj protidržaven kakor mi.< — Proti denv.ncija-ciji dr. Pestotnika so najodločnejše protestirali Kocmur, Rupnik in dr. Stanovnik, ki je povdarjal: »Sedanji slovenski ministri niso več objektivni zastopniki ljudstva, marveč samo zastopniki ljubljanske demokratsko frakcije. Zupan dr. Perič je končno povdarjal: »Za odpravo stanovanjsko bede sem prvotno mislil na dohodke iz tlaknrine, do katere imajo tista mesta pravico, v katerih obstojajo carinarnice. Ker pa ni misliti, da bi bilo mogoče stvar hitro izvesti, sem mislil na povišanje goslaščire. če tudi samo letos za 100 %. V barakah stanuje zdaj 1163 oseb, torej 300 družin. Občina bi morala zgraditi vsaj tretjino potrebnih stanovanj, zasebniki drugo tretjino, upn pa, da bo le še kdaj prišel čas, ko bo tudi vlada storila svojo dolžnost do svojih uslužbencev. Inkorporacija obmejnih občin v mestne občino ljubljansko. Glede na razpis pokrajinske uprave o inkor-poraciji raznih obmejiih občin v mestno občino ljubljansko se je sklenilo, da se sklepanje še od-godi. Gre za inkorporacijo Viča, Most, Zgornj« siške in eventuelno Ježice. Obč. svetnika dr. Stanovnik in Kremžar sta izjavila, da načelno nista proti [Kjvečanju mesta, toda prej se morajo izjaviti občani prizadetih občin po plebiscitu in ne po vladi imenovanih gerentih. Za zgradbo novega magistralnega poslopja se dovoli krodit v najvišjem znesku 50.000.000 K. Zvišanje službenih prejemkov mestnih uslužbencev, Prošnji »Zveze magistratnih organizacij« za zvišanje službenih prejemkov mes'nih uslužbencev se je ugodilo in so se njihov; prejemki zvišali za 40 % Oh<"';nski svetnik Jeglič je predlagal, naj bo :0 deležni poviška tudi uslužbenci mestne užit-nine. Dr. Triller jo rekel, da pozdravlja predlog, ker ne smemo trpeti, da bi mestni uslužbenci stradali, kakor stradajo zdaj državni uradniki. Priporočal je, naj so zniža število uradništva in sicer tako, da se izpraznjena mesta no bodo več zasedla. Odobren je bil tudi predlog obč. svetnika Jegliča. Dečji dom in odprodaja mestnih zemljišč. iSlovenskemu delu narodnega ženskega saveza kraljevine SHS« se bo prepustilo stavbišče za »Dečfi dom«. — Gradbenemu društvu učiteljstva tehnične srednje šole za odkup mestnih stavbiše za Bežigradom se proda 15.000 m' po ceni 120 kron za m*. — Francu Možetu se je prodala mestna parcela ob Cesti v Rožne dolino po 150 kron za m*. se Za popravo hotela Tivoli jc dovolil kredit 91.750 kron. DOHODARSTVENE Z A DE VB. Sklene se, da sc zviša mestna trošarina na vino od 200 nn 400 kron, na vino v steklenicah od 5 na 10 kron in za šampanjec od 20 na 80 kron. Poročal je obč. svetovalec Jeglič. Obč. svetnik dr. Stanovniic je zahteval, naj se ustvari enotna prag-matika in enotni službeni prejemki In naj se zato preloži predlog direktoriju, ki je predlagal, naj se osem prejemnikov definitivno nastavi. Dr. Pestotnik sc je zavzemal za to, naj se prejemniki nastavijo definitivno takoj. Dr. Stanovnik je povdarjal. da se mora enako in pravično postopati z vsemi uslužbonci mestnega dohodarstvenega urada. Predlog dr. Stanovnika jo bil sprejet. Ob četrt na 9. zvečer je župan prekinil sejo. ki sc bo nadaljevala 15. marca ob 17. uri. --------——-i Iščem pridno |)ri/| r _ Nastop o in pobožno Lfft.IYl.IC., 6v. Juriju. Pismene ponudbo na uprr.vništvo »SLOVENCA« pod štov. 927. Izurjene OSMFlrOi dobc ie prikit>jrne» vIVlIJC delo na dom pri N. BRLIHAB, Sv. Jakoba nabrati« it 8». neporusne kavčukove pete da čevlje. UČENKO sprejme papirna trgovina IVAN BONAČ, Ljubljana. 902 Ml AMFMIr Star 20 let, močan, mLHULnib, i g j! c sluibe bodisi služabnika ali sluge. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod štev. 917. Za župnišče na Breznici, Gorenjsko, se išče flCfrl A vajena poljskega dela ter pri U C, l\ L. M živini in prašičih. Prednost ima Gorenjka. Plača po dogovoru. Nastop takoj. 910 [ZIDARJI! ZIDARJI! Za razna akordna dela iščomo sa takoj več zidarskih partij Gradbeno podjetje G. TONNIES, d. z o. z., Ljubljana. Vajenec se sprejme takoj. Produktivna zadru- ga kleparjev, instalaterjev, kotlar- jev in krovcev v. Ljubljani, Kolo- z,ve5Iet'10 P™1'30' Špecerijske stroke, za J . i Slavno trgovino se sprejme. — FRANC Iilpfl a-biici t želi popoldanske službo. Sprejme tudi delo na dom. — Ponudbe na upravništvo >Slovenca< pod: »BILANCIST 934«. Popolnoma izvežban, prav priden dvorska ulica štev. 28. 924 KOLENC, KRANJ. 929 V globoki žalosti javljamo, da je naša preljuba soproga, mati, hči, sestra, svakinja, gospa danes dne 14. marca po kratki bolezni nmrla. Pogreb nepczabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 16. marca ob 17. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Barje-Ljnbljana, dne 14. marca 1922. ŽALUJOČI RODBINI GRČAR-LIKAR. RSBPSS HP Zalivala mmmmmm Za odkrite in prisrčne dokaze sožalja ob smrti mojo srčnoljubljene soproge, gospe izrekam vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so preblago pokojnico v tako mnogobrojnem številu spremili k večnemu počitku, zlasti gg. iz Krškega, predvsem g. vladnemu svetniku P. Svetecu, in končno za vsa tako številno dospela pismena in osebno izražena sožalja: da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Raka, dne 9. marca 1922. Ivan Varšek. V trajno delo se vzame Dfl^ več tesarjev, zidarjev in delavcev za v Kočevje. Plača po dogovoru. — Poizve se pri tvrdki na Prulah štev. 8 do dne 18. marca 1922. 928 OLEZE pojenjuje in neha, ako pijete pravi medicinal Dobiva se v vsaki boljši trgovine. „Hiva" d. d« Ssirssi®!!©« Štev. 898/22. 926 f fiS* ! ■Jil Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje ofer-talno prodajo pri tobačni tovarni v Ljubljani nahajajočega se In sicer: 400 kg odpadkov od domačega platna, 900 kg odpadkov od trojnika (Drilch), 800 kg odpadkov od hodničnega platna (Rupfcn), 3.000 kg odpadkov od jutnega platna, 100 kg odpadkov od belega platna, 1.200 kg odpadkov od jutnih motvozov, 2.900 kg odpadkov od motvozov iz predira, 1.700 kg odpadkov od kono^fcev, 1.000 kg odpadkov od jutnih niti, 22.000 kg odpadkov od bele lepenke, 24.000 kg odpadkov od rujave lepenke, 11.000 kg odpadkov od raznovrstnega papirja, 2.900 kg lupulina (hmeljevo seme), 19.000 kg izrabljenih jeklenih nožev, 16.000 kg obžganega vlitega železa, 4.000 kg strojnega ubitega železa, 1.000 kg cinkastih odpadkov, 1.700 kg kovanega železa, 250 kg lesenih zabojev raznih velikosti, 3.000 kg štorij (Rohrmatten). Oiertalna prodaja se vrši v Tobačni tovarni v. Ljubljani dne 18. aprila 1922 ob 11. uri dopoldne. — Natančni pogoji so ne razpolago v ekonomiji tobačne tovarne. Ljubljana, dne 14. marca 1922. Direktor: MANDELJ s. p. starejša, zanesljiva in energična moč, popolnoma vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, so sprejme takoj v večje tehnično podjetje. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »ENERGIČNA MOC«/9iO. štev. 932. G LASO VER na- Naslov se izve pri upravništvu »SLOVENCA« pod HIŠA z večjim vrtom v ljubljanski okolici, so proda ali zamenja. Kje, pove uprava lista pod štev. 923. Luksus-čevlje ameriške in francoske vzorce, izdeluje po meri Janko Kos. čevljar, Rožna dolina pri Ljubljani. — Na zahtevo po dopisnici obisk na domu. 913 V nedeljo 19. t. m. ob 3. uri pop. se vrši v Št. Vidu n. Ljubljano v hiši št. 4 Prodalo se bo: 1. 4 konje; 2. 1 voi breli, primeren za moštvo gasilnih društev; 3. 1 voz zapravljive?. močan, primeren ra mesarje; 4. več parov prsnih oprem in komatov; 5. razne konjske in vozne potrebščine; 6. 1 šapa z močnim ostrešjem, ki so lahko i malimi stroški priredi v stanovanje. 921 Imain v zalogi svetle črešnjeve, hrastove itd. masivne lepo domače delo, po zelo nizkih cenah. Ivan Andlovic, mizarski mojster, Ljubljana, Gosposvetska eesta št. 13. Kolizej, pritličje, vrata 3S. 920 Vabilo na 99 Slovenske trgowske delniške družba" v Ljubljani, ki bo v soboto dne 18. marca 1922 ob desetih dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev rač. zaključita iu sklepanje o podelitvi absolutorija nadzorništvu. 4. Volitev nadzorništva. 5. Sklepanje o povišbi delniške glavuice od 5,000.000 K na 10,000.000 in o dotični izpremembi družbenih Statutov. 6. Sklepanje o modaliteU oddaje novih delnic pri povišbi delniške glavnice, odnosno dotična pooblastitev upravnega sveta. 7. Slučajnosti O vseh točkah dnevnega reda, izvzemši točko o povišbi delniške glavnice, se sklepa z navadno večino glasov, o povišbi delniške glavnice pa z dvotretjinsko večino oddanih glasov; pri tem mora biti navzočna, odnosno zastopana, polovica dehiiške glavnice. Glasovalno pravico ima, kdor se izkaže z interimnim potrdilom o dodelitvi delnic. Ljubljana, dne 14. marca 1922. UPRAVNI SVET. Tvrdka OGRIN & PERIC, prva jugoslovanska tvornim tržaških bičov, prej v Trstu, sedaj na Lavorci pri Ljubljani. — Izdelek v različnih velikostih iz pravega koprivnega lesa. Izdeluje se tudi po naročilu. Cene zmerne in solidne. 933 Celoletna n^nmnna 20 vagonov produkcija H* "»'Uljfl suhega, sedem && hrastovega rezanega so takoj odda. — Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod: »TAKOJ 4000«. 862 lesa štiri trgovske lokale, pet lokalov za pisarno sc odda v najem v novi zgradbi sredi mesta NOVI SAD za 1. oktober 1922. — Pojasnila daje: Štefan Gericli, Novi Sad, Regenta Aleksandra ulica 50. Staro zlato srebro, jeF^ drugo kupujem po najvišjih cenah. Uradne ure od 9. do 12. dop. J. Augustin, trg. s zlatom in srebrom, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. DitanoilliBd 1869 OstMOVljMlD NAJDETE VELIKO ZALOGO PRI NAKUPU MANUFAKTURNEGA BLAGA ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, PERILNEGA BLAGA, SIFONA, NAJBOLJŠE VRSTE CEFIRJA ZA BLUZE IN SRAJCE, NOVOSTI V RUTAH, KAKOR TUDI VSE DRUGO V TO STROKO SPADAJOČE BLAGO, PRI OBČNO ZNANI SOLIDNI TVHDKI R. MIKLHUC URNUFAKTUBNA THGOV1NH PHI ŠKOFU LJUBLJANA, LINGEEJEVA ULICA, MEDAHSKA ULICA, PRED ŠKOFI/O. o stanje v les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO ! Jab!on6 nad Orlicam 86, CehoslovaSka. Tovarna cerkvenih paramontov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, ptuviale, dalmatike, cerkveno in društvene zastave, ketihe, monstrance, svečnike itd,, sohe, križova pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Sotidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vst cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce JOSIP NESKUDLA, Ljubljana, hotel ,.Tratnik". a banka - Beograd, DeSuišfea glaonlca: Din 30,000.000*—. Rezerva: Din 15,000.000'—. Podružnice: Cslie, Cavtat, DtibronnUt, Ercegnool, Jelša, Korfinla, Rotor, Kranj, Linfrlpgsa, maribor, metkooSč, Sarajeno, Split, Šibenlh, Zagreb. Haslon za brzo]aoe: Jadranska. Hllllranl zaond: FRANK SHKSEft STHTE BHHK 82 Cortland Street nem York Clfy o Izdaja kouzorjcij *SQven«a$, Udgovonii uradnik Mihael Moške« v LjublJauL tiskarna * UubUapJ«