Poštnina plačana v gotovini.
Leto II.	V Kočevju, dne 25. februarja 1927
St. 4.
Izhaja
vsakega 10. in 25. v mesec«.
Naročnina za leto 1927 3« Din.
Številka poitao-iokovnon arata Ltabliua 11592.
Vroiniitvo in iiravniMve: Kočevje St. 18.
Telefon Štev. 5.
Oglasi:
mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10 —
Vcohina • Nikola P. Pašič. — I/ NRS. — Tedenske vesti. — Dopisi. — VscUllla.	Borza. — Inserati. —
Nikola P. Pašič.
Odlomek govora Dr. Ivana Sajovica na prazniku Treh Jerarhov dne 12. februaija t. 1. v Kočevju.
V glavnem poznamo dvajnačina, po katerima se vladajo ljudje. Prvi temelji na dejstvu, da je človek v svojem jedru strahopeten egoist. Politično nadarjeni poedinci s primernim organizatornim talentom so na tem dejstvu sezidali že mnogo držav ter podvrgli svoji naraščajoči moči cela ljudstva. Nad ljudstvom se organizira posebna vladajoča kasta, vojaška in civilna, ki skrbi za pokorščino in red med ljudstvom s pomočjo policije, žandarmerije in vojaštva. Ta kasta predpisuje ljudstvu postave, dajatve, pravice in dolžnosti. Kdor ne parira, se ga uniči. Taka kasta se imenuje plemstvo ali aristokracija. Lahko pa je tudi plemstvo nesvobodno. V tem slučaju stoji nad njim poedinec, ki je edini svoboden in vsegamogočen v državi, vsi drugi so pa njegovi sužnji. Orijentalske države so bile v splošnem tako organizirane; nad ogromno nesvobodno maso stoji en sam človek, ki je edini v državi svoboden in gospodar — to je absolutistična država. Primer za to je v novi zgodovini Rusija s svojim carjem. Stara rimska država je bila absolutistična država z vladajočo kasto Rimljanov. Današnja Anglija je ab-sc utistična država nasproti kolonijam, v katerih je Anglež absoluten gospodar, Zamorec, Papuan itd. pa suženj, podložnik. Tu je pojem vladajoče kaste razširjen na cel narod. Predvojna Nemčija in Avstrija sta bili v jedru absolutistični državi, v katerima je pa bila volja zakonodavca izvrševana v okvirju obstoječih zakonov, katerim sta se glede privatnega prava podvrgla v splošnem tudi oba vladarja. V absolutistični državi stoji 'na eni strani vladar kot absoluten gospodar, na drugi strani pa ljudstvo, ki ima pokorno vršiti vladarjeva povelja.
Drugi način vladavine je samovladje. Ljudstvo se vlada v splošnem samo. Toda vsi ne morejo vladati; vsled tega izvoli ljudstvo izmed sebe svoje zaupnike, katerim poveri nalogo, da to samovladje v nje-
govem imenu vrše: v občini po občinskih odbornikih, v srezu po srezkem odboru, v oblastih ali deželi po oblastnih poslancih, v državi po državnih poslancih. Ker se pa vsi redkokdaj zedinijo, velja večinsko načelo: sklepu večine se ima podvreči manjšina. Večina vlada na ta način v občini, v srezu, v oblasti in v državi, kjer skrbi za občinske, srezke, oblastne in državne potrebe. Večina državnih poslancev izvoli izmed sebe zopet posebne zaupnike, ki tvorijo kot ministri vlado, v oblasti oblastni odbor, v srezu srezki odbor, v občini župana s svetovalci. Ako ti zaupniki slabo vladajo, se jih pri bodočih volitvah vrže in izvoli druge. Tako je najboljše zagarantirano načelo demokracije, samovladja in večine.
Ko se je Nikola P. Pašič v sedemdesetih letih vrnil iz curiške politehnike kot mlad inženir, je bila Srbija velika komaj za štiri
predvojne Kranjske. Bila je še napol pod turškim jarmom, knezi pa so jo vladali absolutistično. Knez je bil v deželi pravi gospodar — očividua kopija turške vladavine — njemu so pa stali ob strani generali. Izštudiranim sinovom srbskega seljaka, ki so se vračali iz visokih šol zapadne Evrope, pa ta absolutizem ni imponiral; videli so pač v Švici, v Franciji, v Angliji itd. zapadno evropsko demokracijo, njeno svobodo in njene sadove, lep ljudski napredek na vseh poljih, in začela se je opozicija mladine proti obstoječem stanju v Srbiji. Vendar se to vrenje praktično celo desetletje ni izkristaliziralo; nihalo je med socijalistom Marksom in anarhistom Bakuninom, med demokratom Lassallom in nepraktičnim Proudhonom, pa tudi v bolj desno stoječih ni-jansah, ne da bi prišlo do konkretnega izraza. Pašič tu dolgo ne stopi v ospredje, dasi se njegovo ime imenuje naskoro poleg Sveto-zara Markoviča. Previdnost in pola-ganost Pašičevega duha se že tu opaža. Končno 6. januarja 1881 odločilen korak: Pašič je iz vseh teh med seboj se borečih idej zbral najboljše in izrazil to v lapidarnih stavkih: Ljudstvo naj se v državi, oblasti, srezu in občini vlada samo. (Samouprava!) Država je ljudstvo in ljudstvo je država. Stranka je sredstvo, s katerim vodi ljudstvo državo po svojih svobodno od časa do časa izbranih zaupnikih. Najvišji cilj stranke je dosega kar največjega materijelnega in duševnega blagostanja ljudstva. Narod je živ organizem, ki spada skupaj. Torej: združitev in skupnost vseh Srbov. To je bil program Narodne Radikalne Stranke, ki ga je tega dne na predlog Pašiča osvojil zbor ljudstva v Kragujevcu in s tem ustvaril stranko. Med absolutističnim knezom in voditelji NRS se je vnel nato hud boj za vodstvo države; Milan Obrenović je naskoro podlegel, predvsem vsled lastnih napak, ko je domovino prodajal Avstrijcem. Toda šele 1.
1903, ko Aleksander Obrenović ni znal varovati niti časti kraljeve hiše, je prišla NRS končno do faktične izvedbe svojega programa, ko je vsled domorodne oficirske zarote izginil zadnji Obrenović. Ustvarila je samoupravo po vseh upravnih edinicah gori do samoupravne vlade. Šele po 22 letih hude borbe, ki je bila krvava in prekinjena tudi z ječo in smrtjo nekaterih voditeljev NRS, je Pašić realiziral svoj 1. 1881 proglašeni program:* samovlada ljudstva.
Posledice so bile silno dalekosežne. Turški in avstrijski Srbi, Hrvati in Slovenci so v demokratični Srbiji zagledali svoj vzor: lastno samoupravno državo. Le demokratična Srbija je zamogla postati Pijemont vseh Južnih Slovanov. Postala je na mah obljubljena, sveta dežela, cilj hrepenenj vseh rodoljubov. Zadovoljnost ljudstva in zdrava organizacija je omogočila sijajne zmage srbskega orožja v 1. 1912-13 nad Turki in je odločila, da vodstvo na Balkanu pripade demokratičnim in politično prožnim in dozorelim Srbom. Ko je Avstrija napovedala vojno, se je cilj združitve vseh Južnih Slovanov, Hrvatov in Slovencev z lahkoto in naravno prenesel v Beograd. V Nišu 1. 1914 meseca novembra je Nikola Pašić ta cilj že lahko oficijelno proglasil. In kar je proglasil, to se je zgodilo: z osnovanjem Narodne Radikalne Stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev se je osnovala tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, sloneča na samoupravi ljudstva.
A vodilni mož za te cilje in ideje od 1. 1881 dalje je bil Nikola P. Pašić.
Nikola P. Pašić spada torej v drugo vrsto politikov: med demokracijo, med one, ki hočejo samovlado ljudstva. Nikola P. Pašić ni teh idej morda enostavno presadil iz zapadne Evrope v predvojno Srbijo; ne. On je vedno prisluškoval voljo naroda, spoznaval je njegovo hotenje kot celote in to hotenje naroda, združitev in samovladje, je umel spraviti v sklad s hotenjem, cilji in interesi najnaprednejših narodov sveta. Odtod njegovi uspehi, ki niso torej samo Nikola P. Pašića in naši, ampak obenem tudi svetovni, svetovnozgodovinski, ker so ozko zvezani s svetovno zgodovino. Zato je Nikola P. Pašić velik in sega preko naših meja in preko naše zgodovine v svetovno. In zato bo tudi, dokler žive možje, ki kaj dajo na svobodo in čast narodov ter pravo ljudsko demokracijo, vtelešeno v lastni državi, dokler bo živ en Srb, Hrvat ali Slovenec, ki ne mara biti tuj rob, nad vse svetal in svet spomin moža, ki je soustvaril demokratično našo samoupravno državo: spomin Nikole P. Pašića.
Iz NRS.
Kočevje. Praznik Treh Jerarhov, 12. februar, je tudi letos proslavila naša Mestna in Srezka organizacija s sestankom članov in primernimi predavanji. V smislu tozadevnega razpisa Glavnega Odbora, priobčenega v zadnji štev. *Lj.S.“, se je vršil letos ta sestanek v hotelu F. Činkelj v Kočevju le v proslavo spomina Nik. P. Pašića. Predsednik Mestnega in Srezkega odbora Dr. Sajovic je otvoril večer z lepim pozdravnim govorom. Nato je držal nad vse interesantno predavanje, predočujoč f Nik- p- Pašića v zgo-dovinsko-politični razvojni luči Evrope, Balkana in Srbije. Šele v .tej luči je vidna velika osebnost Nik. P. Pašića in zgodovinska nujnost in logičnost našega osvobojenja ter
lastne državnosti. Skromen odsev tega predavanja prinašamo na naslovni strani zaeno s sliko Nik. P. Pašića. Gospod predsednik je žel za svoje nad vse zanimivo izvajanje ne samo napeto pozornost poslušalcev, ampak tudi prisrčno priznavalno zahvalo. Polovico dohodkov — 320 Din — se je od-premilo potom nakaznice Glavnemu Odboru NRS v Beograd.
Klub poslancev NRS Ljube Jovanoviča
je bil sprejet zopet v matični klub poslancev NRS nazaj. Med njimi seveda Ljuba Jovanovič. Kot znano, je širši Glavni Odbor NRS na odločno zahtevo Nik. P. Pašića, tedanjega predsednika NRS, izključil z večino glasov Ljuba Jovanoviča iz stranke. Na pravilnosti tega sklepa se je močno dvomilo. Tudi ni doprinesel ta sklep niti f Pašiću niti stranki prav nobenih koristi. Kot znano sta takrat od slovenskih treh delegatov glasovala za izključitev Ljube Jovanoviča mariborski in ljubljanski mestni delegat (Tavčar in Dr. Zupanič), dočim je podeželski delegat Dr. Sajovic iz Kočevja sodelovanje pri takem sklepanju odklonil. Ljubi Jovanoviču je sledilo deset poslancev NRS, ki so izstopili prostovoljno in osnovali svoj klub. S tem so preprečili že sklenjeno koalicijo PP, ker se je z izstopom gornjih deset poslancev iz Pašićevega kluba NRS podrla parlamentarna večina nameravane vlade Pašić-Pribičević. Tako je ostal St. Radič še nadalje v vladi — do skrajne možnosti. S smrtjo Pašića je odpadla zadnja ovira za povratek za stranko in državo velezaslužnega Ljube Jovanoviča v stranko. Treba je le še formelne odobritve po širšem Glavnem odboru, ki ga je svoječasno s potrebno večino enega glasu izključil. Ni dvoma, da bo ta povratek naskoro gladko odobren. Največ zaslug za gladko ureditev tega vprašanja si je pridobil predsednik vlade gosp. Nikola Uzunović, čigar avtoriteta v stranki je vedno večja.
Peto vlado je za Svečnico sestavil gospod, Nikola Uzunović. To pot s klerikalci. Radića se je moralo izkrcati — s svojim precej dolgim jezikom je kot šef zavezniške stranke vedno razburjal duhove v vladi in s tem zaviral vsako delo. Tako je bila koalicija z Radićevci brezplodna. Toda doprinesla je svoj sad; definitivno likvidacijo naknadno po prevratu in ujedinjenju še strašečega hrvatskega vprašanja. Tega ni več. Tisti, ki je to vprašanje predvsem iz rivalitete proti Pribičeviću ustvaril, ga je tudi sam likvidiral: gospod Radič. Da se že otipati, da je Radič bolj politik čuvstva, momenta, kot pa dobro zamišljenega in preračunanega da-lekosežnega programa kot so se nekateri bali. Radič ni mož jeklene in neuklonljive doslednosti in stvarnosti, on je človek impulza in sugestije. Sredstvo mu je že napol cilj. Težko se bo rehabilitiral. Višine, predno se je skril v luknjo in iz nje vstopil v vlado, pa seveda ne bo več dosegel. Osmešenje pred masami je smrt za politika. Danes stoji v naši javnosti popolnoma drug Radič kot je stal še 1. 1925. Od ostrih zob še škrbine niso več ostale. S tem je hrvatsko vprašanje likvidirano. Padlo je pa 1. 1925 z iskokom Radiča iz opozicije v vlado tudi vprašanje separatizma in širokih avtonomij; Dr. Korošec je branil le še že davno izgubljene pozicije, ko se je zavzimal za avtonomno Slovenijo. Tembolj, ker se branijo „Štajarci" Ljubljane in „ljubljanskega centralizma". Ravnal je logično političnemu razvoju in položaju, ko je vstopil on v vlado, iz katere je zletel gospod Radič. Doživljamo pikanterijo,
da nekdanja dva avtonomistično - separatistična leva rivalizirata, kdo od njiju bo sedel v „centralistični" vladi, sloneči na toliko zaničevani Vidovdanski ustavi . . . Kako je že rekel stari Ben Akiba? In pri tem položaju naj še kdo reče, da se očka Uzunović ne razumijo na politiko! In pa da NRS razpada I
Tedenske vesti.
Iz politične službe. K okrajnemu glavarstvu Kočevje je zopet nazaj prestavljen gosp. Dr. Tine Čuš, ki je bil svoje dni nenadoma prestavljen v Krško. V Krško se vrne nazaj gosp. Dr. Šiška, vladni tajnik okrajnega glavarstva v Kočevju. Bivši ži-vinozdravnik v Kočevju, sedaj tajnik v mi-nisterstvu za poljoprivredo gospod Franc Goljar je prestavljen v Škofjoloko.
Upokojitve v železniški službi so obrnile živahno pozornost javnosti nase. Novi železniški minister strokovnjak g neral Milosavljevič je namreč očividno začel upravo nekoliko čistiti. V Beogradu je bil predvsem penzijoniran generalni direktor Mihajlo Ilič, ki ga je že svoje dni penzijoniral minister Ante Radojevič, pa je vsled pritiska Pašićevcev nato sam zletel iz vlade, gospod Ilič se je pa povrnil na svoje mesto. Upajmo, da je sedaj ta že težko zaslužena upokojitev to pot trajna. Žnjim je šlo še več gospodov iz centrale v pokoj. V Zagrebu je bil poleg ravnatelja Jovanoviča upokojen tudi ing. Maks Klodič, znani agitator Pucljevih železniških prog v Sloveniji. Sedaj bo vse svoje dragocene moči lahko posvetil svojim tozadevnim nagnenjem. Vprašanje je le če bo drugim še poraben — penzijonist. Iz Novega mesta je bil le prestavljen v Pragersko predstojnik kurilnice R. O g r i n c. O slednjem bomo v našem listu najbrže še kakšno rekli. Vsi ti ukrepi gospod* 'm:tra so napravili v javnosti najboljši vtis. Želeli bi le eno: da se penzijon priznava le tistim, ki so ga s svojo čistostjo in poštenostjo v službi res zaslužili. Ni pa na mestu, da se plačuje penzijo sorazmerno mladim zaslužka sposobnim ljudem, ki se jih je moralo odstraniti iz službe radi njihove nezanesljivosti. Plačilo brez dela pomeni nagrado. Ta pa naj velja le za poštenost in čistost. To je želja nas davkoplačevalcev.
Član ljubljanske oblastne skupščine
je postal gospod Alojzij Peterlin, bivši srezki šolski nadzornik, oziroma učitelj v Kočevju, ker je položil prof. Evgen Jarc mandat našega sreza in si obdržal črnomaljskega.
Z redom Sv. Save III. vrste je bil odlikovan med drugim tudi Dr. Valentin Koren, gimnazijski ravnatelj v pokoju v Ljubljani. Gospodu ravnatelju, katerega se številni njegovi nekdanji učenci še danes z radostno hvaležnostjo spominjamo, tudi naše iskrene čestitke.
Himen Poročila sta se dne 20. februarja 1.1. gospod Ivan Kalinšek, veleposestnik na Spodnjem Brniku pri Kranju, ter gospodična Iva Jereb, posestnikova hči od istotam. Nevesti je bil za pričo njen brat Dr. Peter Jereb, notar v Radečah, ženinu pa Dr. Ivan Sajovic, odvetnik iz Kočevja. Obilo sreče!
Ministri Slovenci v novi vladi z radikali so: Dr. Fran Kulovec za poljoprivredo in vode, Dr. Anton Gosar za socijalno politiko in ing. Dušan Samec, iz znane narodne rodbine celjskih Sernecev, za javna dela in gradnje. Radi velikega cestnega premeta v
Sloveniji, od katerega žive celi srezi, je zlasti zadnje ministerstvo za nas Slovence važno, ker minister Slovenec sigurno ne bo dopustil, da bi slovenske ceste propadle in da bi s tem važni viri dohodkov tako prebivalstvu kot državi vsahnili. Ker je minister Pucelj zapustil fonde sedaj Dr. Kulovčevega ministerstva precej izčrpane, bo to ministetstvo moglo pokazati svojo važnost šele po 1. aprilu, ko stopi novi proračun v veljavo. NRS je pa v novih ministrih Slovencih dobila vsekakor resne sodelavce v vladi in po ministerstvih.
Uradno popravljanje volilnih imenikov se ima vsled oblastnih volitev zvršiti letos dne 2. marca. Volilni imeniki so pa pri Upravnem sodišču v Celju, ki revidira izide oblastnih volitev po posameznih srezih. Ali jih dobimo pravočasno nazaj?
Odbor za pokončevanje volkov priredi dne 5. marca 1927 v vseh prostorih hotela „Trst" v Kočevju svoj V. lovski ples. Začetek ob 20. uri. Vstopnina za osebo 10 Din. Ker je namenjen čisti dobiček tega lovskega plesa za pokončevanje volkov, ki so se v zadnjem času tako zaredili v kočevskem srezu, da ogrožajo že živino in drobnico kočevskega kmeta in se je bati celo, da postanejo nevarni že ljudem, vabi Odbor cenjene čitatelje in vse dobro misleče občinstvo, da se tega plesa polnoštevilno udeleži. Predplačila^ na vstopnini, kakor tudi ev. darila na jestvinah se hvaležno sprejemajo. Kdor bo daroval pecivo, naj blagovoli poslati to dne 5. marca 1927 popoldne v hotel „Trst", kjer bodo sprejemale pecivo v to posebej določene sodelujoče kočevske dame.
Konstituiranje ljubljanske in mariborske oblastne skupščine se je izvršilo v sredo dne 23. februarja točno in lepo po programu. Za predsednika ljubljanske je izvoljen Dr. Marko Na tlačen, odvetnik v Ljubljani, za predsednika mariborske pa Dr. Jos. Leskovar, odvetnik in župan v Mariboru. Prvo zasedanje je v imenu Velikega župana otvoril v Ljubljani gospod vladni svetnik Dr. Andrejka, v Mariboru pa dvorni svetnik Dr. Stare. SLS ima v obeh oblastnih zastopstvih pretežno večino. S to večino je bilo izvoljeno le izključno klerikalno predsedstvo in tajništvo v obeh oblastih. Obe skupščini sta poslali N. V. kralju Aleksandru udanostni brzojavki. Predsedniki klubov so podali pro-gramatične izjave. Glede finančne strani so vsi klubi in stranke v tem edini, da mora država vrniti nekdanjo deželno kot samoupravno imovino in deželne doklade, ker samoupravni deželni ali oblastni posli preidejo sedaj zopet od države na zakonite provincijalne samouprave. To je vsekakor umestna in pravična zahteva. Iz vsake skupščine se je izvolil po večinskem načelu oblastni odbor petih članov, vsi SLS. V posamezne delovne odseke je volila ljubljanska oblastna skupščina le člane SLS, mariborska pa je pametno pritegnila tudi zastopnike drugih strank. Po konstituiranju oblastnega odbora,
ki ima faktično voditi vse posle, in odsekov, ki imajo obaviti potrebno strokovno preddelo in predloge za skupščino, katere sklepe potem izvršuje oblastni odbor, je bila seja zaključena. V Ljubljani se vrši nadaljna v pon-deljek 28. februarja t. 1.
Obtožbo proti ministru Maksimoviču so podali radičevski poslanci v parlamentu. Minister Maksimovič je bil tisti, ki je izdal svoje dni povelje za aretacijo Radiča, on je bil tisti, ki ga je konečno le našel in izvlekel iz skrivne luknje v sobi svojega zeta, in minister Maksimovič je bil tisti faktor, ki Ra-dičevcem ni nikdar zaupal in jih kot minister notranjih zadev po svoji dolžnosti strogo nadzoroval. Ako so pri tem podrejeni organi v svoji gorečnosti zakrivili kakšno formelno napako, se vendar še ne more reči, da za tako napako odgovarja minister osebno. Umljivo pa je, da je minister Maksimovič pri tem položaju Radičevcem trn v očeh, posebno, ker ni hotel biti slep izvrševalec Radičeve volje in postavljati Velikih županov po Radičevem diktatu. Znani so hudi konflikti in nejevolja Radiča radi dalmatinskih Velikih županov, osobito splitskega, ker je bil Radič v svoji prenagljeni vladni mogočnosti po notranjem ministru močno blamiran v javnosti. Navzlic vsem tem okoliščinam se pa ne moremo braniti vtisa, da notranji policijski sistem ni tako v redu, da bi ne rabil gotovih poboljšav; zdi se, da je absolutizem policije semintja le nekoliko premogočen, vsaj izven Slovenije. V Sloveniji se lahko reče, da je mil in v skladu z modernimi načeli policije. Da se bo opozicija v teh bojih z Maksimovičem posluževala krepkih sredstev, je skoro jasno. Odvisno je veliko od kompaktnosti vladinih strank, če bodo srečno prebrodile tajno glasovanje, kot ga za sprejem ali zavrnitev ministerske obtožnice predpisuje poslovnik. Vsekakor je pa nujno potrebno, da se za službovanje policije in organizacijo policijske službe donese naskoro policijski zakon, ki naj samovoljni prevdarek policije omeji na najmanjšo stopnjo.
Kitajska meščanska vojna se bliža svojemu koncu. Kot povsod bodo tudi zmagali nacijonalisti, ki se zbirajo pod pra-porjem kantonske vlade, dočim je bilo vse, kar je t^ilo od tujcev odvisno ali podkupljeno, zbrano v pekinški vladi. Ker so Angleži in njih prijatelji stavili vse na pekinško vlado, ki je dostavila pasoš ruskemu veleposlaniku Karahanu, a moskovska na kan-tonsko, katero je pravzaprav ona ustvarila, je jasno, da so se Kitajci nemilosrdno klali in streljali med seboj za račun — evropskih velesil. Zmagala je Moskva in Karahan se je že vrnil na kitajsko ozemlje, s prtljago — celih vlakov bomb in razstrelil. Istočasno se čuje podzemno gibanje v angleških in deloma tudi francoskih sosednih azijskih kolonijah. Anglija čuti in vidi nevarnost; poslala je noto v Moskvo, kjer grozi s prekinjenjem — trgovske pogodbe. To pa najbrže ne bo
preveč učinkovalo. Računi med obema državama so pregloboki in prestari, da bi jih zamegli hitro izravnati. Kadar bo dihala Rusija na topla morja, ki jih Anglija Rusiji že skozi stoletja ljubosumno in pretkano pod tujo masko zapira, takrat šele bo mogoče govoriti o zdravem razmerju obeh držav.
Iz Rusije prihajajo sedaj točnejša poročila. Tako znaša državni proračun okroglo 4 600 miljonov zlatih rubljev, izdatki pa le 4.500 miljonov. Prebivalstva je okroglo 145 miljonov. Vsako leto naraste prebivalstvo za 3 in pol miljona duš. Železniški promet je reden in točen. Snaga in varnost nista nič manjša kot pod carskim režimom, ko so ruske železnice, enako amerikanskim, slovele radi svoje udobnosti. Ruska armada je odlično disciplinirana in pretežno že moderno oborožena. Zlasti v plinih in topovih je prvovrstna. Že danes se lahko reče, da je to prva armada na kontinentu. Kot se vidi, so življenje in njegove zahteve temeljito zaobrnili knjižno teorijo boljševiško. Tudi na gospodarskem polju je isto — od komunizma so le še formelne sledi in oblike, ki jih bo odnesla že bližnja bodočnost.
Dopisi.
Kočevje. Dne 12. februarja je priredila kočevska Požarna bramba svojo običajno vsakoletno veselico v hotelu Trst pod vodstvom svojega načelnika tiskarja Jos. Pavlička, Josipa HOnigmanna itd. Vsi prostori hotela Trst so bili jako ukusno okrašeni. Odlična publika obeh narodnosti se je udeležila veselice ter se nedeljeno in prav prisrčno zabavala, bodisi vrteč se v poskočnih parih ob odlični godbi Dravske divizije, bodisi v baru ali drugih paviljonih in napravah. Pokazalo se je, da razdvojenost med Slovenci in Kočevarji v Kočevju le ni tako huda kot bi to radi gotovi hujskači. Želimo si le eno: še več tako lepih nevtralnih družabnih prireditev v našem Kočevju.
Briga. V pomiritev naših delavcev in voznikov kakor tudi drugih interesentov sporočamo, da bo parna žaga Ivan Hutter nemoteno obratovala dalje. Za upravitelja je imenovan od sodišča, če smo pravilno informirani, gospod Milan Kajfež, lesni trgovec v Kočevju. Obrat se bo še razširil.
Borze
24. februarja.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 87—0, Vojna škoda 338—340, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—198, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98—100, Praštediona 930—0, Kreditni zavod 170-180, Strojne 85—0, Trbovlje 0—420, Vevče 120—0, Split cement 725—0, Stavbna

Glavnica .	3,000.000 Din
Rezerve proti 700.000 „ Stanje vlog ca 20,000.000 „
■41 Brzojavni nasl.: Merkantilna
Telefon interurban:
^ Kočevje št. 3 - Ribnica št. 4.
MERKANTILNA BANKA
centrala KOČEVJE, podružnica RIBNICA
kupuje in prodaja dolarje in druge valute, vrednostne papirje, srečke itd. Izvršuje nakazila in vnovčenje v tu- in inozemstvu. Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča posla. Zveza z Ameriko.
Je dragevolje strankam na razpolago brezplačno z informacijami glede kateregakoli denarnega posla.
Obrestovanje vlog do dneva pologa do dneva dviga: brez odpovedi . . . 5% ^ na 1 mesečno odpoved 6 °/o na 3 mesečno odpoved 7 °/o ^ na 6 mesečno odpoved 8%
Rentni in invalidski davek plača banka sama.
Uradne ure: od >/29. do 12. pred-pol. in od 3. do 5. ure popoldne,

55—65, Šešir 104—0. — Blago: Zaključenih 30 vagonov lesa. Tendenca za hrastove podnice čvrsta, za deželne pridelke neizpreme-njena.
Zagreb. Od bančnih vrednot je malo slabša Praštediona. Pri industrijskih je bilo veliko zanimanje za Trbovlje, ki so se trgovale po 405—410. Vojna škoda je obdržala včerajšnjo višino. Prometna se je trgovala po 339, kasa po 339-5, za marc po 343, za april po 345. — Italija je v Curihu dalje popustila; v Zagrebu se je radi tega trgovala po znižanem tečaju in je končala na 248 50. Slabša sta tudi Pariz in London. Skupni devizni promet 6-1 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2282—2288, Dunaj izplačilo 800-94—80394, Berlin izplačilo 1348’8—1351'8, Bukarešta izplačilo 36-75—37-25, Italija izplačilo 247-7—2497, London izplačilo 275-99—27679, New York ček 5675—56 95, Pariz izplačilo 222 61 do 224 61, Praga izplačilo 168 3—1691, Švica izplačilo 1094—1097; efekti: bančni: E-skomptna 104 5—105, Kreditna Zagreb 104 do 105-5, Hipo 64 5—65, Jugo 103—103"5, Obrtna 50 — 53; industrijski: Dubrovačka 400— 410, Gutmann 280—290, Isis 50—51, Slavonija 32—33, Trbovlje 408—410, Union 3S6—315, Vevče 132 — 145, Šečarana Osijek 485—495, Drava 487-5—490, državni: investicijsko 88—88 5, agrarne 55-5—56, Vojna škoda promptna 339—340, kasa 339—340, marc 341—353, april 344—345, maj 345—0.
Beograd. Devize: Dunaj 8005—803-5, Berlin 1348'—1351'3, Budimpešta 996"5 do 999-5, Bukarešta 32-66—3376, Italija 245 do 247, London 276—276-8, New York 56727 do 56 927, Pariz 222-25—224-25, Praga 168-3 do 1691, Švica 1094 — 1097.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123 25, New York 520, London 25.22375, Pariz 20 34, Milan 22-60, Praga 15-40, Budimpešta 90 90, Bukarešta 3-175, Sofija 375, Varšava 57-50, Dunaj 73'25.
Trst. Devize: Beograd 40-25—41, Dunaj 320 — 330, Praga 6775—68-50, Pariz 89-50 — 90 50, London 111 — 111-50, New York 22-85—23'10, Curih 437—447, Budimpešta 400 — 408, Bukarešta 13-50—14 50; valute: dinarji 40—4075, dolarji 22-60—23.
Dunaj. Devize: Beograd 12.4450 do 12.4850, Berlin 167 99—168-49, Budimpešta 123-94—124'24, Bukarešta 4.2325—4.2525, London 34-39—34-49, Milan 30-84—30-94, New York 70875—711-95, Praga 20 98 in sedem osmink do 21 06 in sedem osmink, Sofija 5 1075—5 1475, Varšava 78-82—79 32 Curih 136-29—13679, Pariz 27 73-27-83; valute: dinarji 12-4150 — 12-4750, dolarji 705 90—709-90.
Deviza Beograd na ostalih borzah:
v Pragi 59*18, v Berlinu 7 399, v Londonu (popoldne) 277, v New Yorku (23. t. m. po borzi) 176.
Izdaja za konzorcij in urejuje Ivan Bedina, Kočevje. Tiskarna |. Pavliček, Kočevje.
p	siSsrmč
Ferdinand Wolf
soboslikar,
stavbeni in pohištveni pleskar, ličar, črkoslikarstvo.
Kočevje 217.
Izvršitev točna 1	Cene zmerne 1
Se priporoča!
Ali sem že plačal naročnino?
Mesarskega vajenca
iz dostojne in poštene rodbine sprejme Franc Lovšin, mesar v Ribnici št. 58.
Knjigotržec
s koncesijo najde lokal in hvaležen trg v nekem industrijskem kraju z velikim prometom. Pojasnila iz prijaznosti „Lj. Samouprava1*.
Srednje posestvo
z gostilno in trgovino, star štacijon, v bližini Kočevja, se proda. Pojasnila „Lj. S.“



ZOBNI ATELJE
BORIS BAN, Kočevje
vis k vis župne cerkve, hiša tvrdke Peter Petsche
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. — Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.
.—	CENE IN DELO BREZ KONKURENCE 1	' ■
7T

m
DIJAŠKI DOM
KOČEVJE.
Največji tovrstni internat Jugoslavije.
Prvovrsten internat za srednješolsko učečo se mladino pod pedagogičnim vodstvom in nadzorstvom aktivnih srednješolskih
profesorjev.
Krasna igrišča. — Smrekovi gozdovi. — Lastni vrtovi. — Lastna ekonomija. Popolna prvovrstna oskrba. — Radiokoncerti.	Nizke cene.
—	ŠTEVILO MEST OMEJENO NA 100 GOJENCEV.	■==—
Mestna hranilnica v Kočevju
Stanje vlog dne 1. julija 1926:
Din 20,836.000-—
Obrestna mera za hranilne vloge (brez ^ odbitka rentnega davka 5°/o.
Obrestna mera za hipoteke 8°/o.
Obrestna mera za menice 12°/o.
Uradni prostori so v Gradu Trg Kralja Petra Osvoboditelja.
Uradni dnevi vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.
mm