Stev. 280.
V Trsta, v Mdtljo dna 8. novambra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah to praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Pranttflta AsiSkega it 20. L nadstr. — Vrf dopisi naj se pcftlMo uredniitvu H*a. Ncfrankirana pisma se M
sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Udajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordf lista .Ed nostt*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane ridn« t omtfialm poroCtvora v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega WL 20L Telefon luedniltva in uprave Stev. 11-57.
Naročnina anala: Za celo Isto.......Kffr-
za poi Ista	"
2 M flPSSSM. .......................m fi
nedeljska Is daj« ca caio lete........HI
za pol lds.................
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se raCunajo na milimetre v Sirokosti ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lOviil.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za«
vodov...............mm po 20 vrtn.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K $ —
vsaka nadaljna vrsta.............5 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema lnseratn! oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista, načuje se iikljubio 1«
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in lnseratn! oddelek se nahajata v ulici Sv. PraočUka Asiikega št 20. — PoJtnohranllnfenl račun ft. »41.062.
Trdniova Člostao podla. - Uspešne operacije avstrijskih čet u Srbili
M francoskem bojiifo je ziznamovitl delne nenike
■speta. - V Ganem In nn Poljskem položni nelzpramenjen.
činstao podel.
BERLIN 7. (Kor.) Glasom uradnega poročila Reuterjevega urada iz Toklja, je trdnjava Cingtao dne 7. t. m. zjutraj po junaškem odporu padla. Posameznost) še manjkajo.
Namestnik šefa admiralnega Štaba, pl.
Behnke.__
Z južnega bojišča.
DUNAJ, 7. (Kov.) Z južnega bojišča se uradno poroča:
7. novembra. Napadi na Cer-Planino in južno od Sabca, kjer se je utaboril sovražnik za posekanim vejevjem in za žičnimi ovirami, počasi napredujejo.
Včeraj so bile zavzete taktično važne višine pri Mišarju in je bilo pri tem vjetih 200 vojakov.
V zvezi s temi operacijami se je pričel včeraj napad tudi na izvrstno izbrane in ravno tako pripravljene pozicije pri Kru-panju. Podrobnosti se še ne morejo objaviti. Cela vrsta srbskih okopov pri Kru-oanju je bila včeraj z občudovanja vredno hrabrostjo zavzeta v naskoku in pri tem vetih 1500 vojakov, uplenjeni 4 topovi in 6 strojnih pušk.
Vsled izvrstnega razpoloženja hi stanja naših čet je pričakovati, da bodo tudi te operacije napredovale uspešno.
(Mišar leži jugovzhodno od Sabca, Cer-planina jugozapadno od Sabca. Opomba ured.)	_
Z austfijsKo-riMa bojišča.
Dl NAJ, 7. (Kot.) Uradno se naznanja:
Položaj na severovzhodnem bojišču je eespremenjen.
N. mestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. generalni rnaior,
Z Mšlio-nisK^a bojišče.
BERLIN, 7. (Kot.) Veliki glavni stan, 7. novembra, dopoldne.
Na vziiodoem bojišču so bile tri ruske ka*alerijske divizije, ki so prekoračile Ver to ^ad Kolom, poražene in pognane preko roke. V ostalem ni prišlo tamkaj do nobenih spopadov.
Vrhovno armaJno vodstvo.
2 neraMrokssa bojišča.
BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni ?tan. 7. novembra dopoldne.
Naši napadi v smeri proti Ypresu so tudi včeraj, zlasti na jugozapadu, napredovali. l:jetlh je bilo nad tisoč Francozov i;i zaplenjene tri strojne puške.
Francoski napadi zapadno od Noyona na mesti Vaflly in Cbavonne, ki smo je zavzeli, so b'li odbiti s težkimi izgubami za Francoze.
Od nas osvojeni in slabo zasedeni kraj Soipir in zapadni del Sapigneula, ki je bil >edno v težkem artiljerijskem ognju, smo morali zapustiti.
Pri Servonu je bil sovražnik odbit, v Ar-gonskem lesu potisnjen zopet nazaj.
Vrhovno armadno vodstvo.
Viviani odpotoval v Paru
BORDEAUX 7. (Kor.) Ministrski predsednik \iviani je odpotoval danes zvečer v Pariz.	_
Izmišljene vesti o nameravanem prehodu Nemcev skozi Švico.
BERN, 6. (Kor.) 5ef generalnega štaba švicarske armade označuje vnovič razširjene vesti, da je Nemčija zahtevala od Švice prost prehod skozi okraj Pruntrut, kot popolnoma izmišljene in svari pred razširjanjem takih vesti pod grožnjo kazni.
Zakaj se drže Nemci tako dobro.
LONDON, 7. (KorJ Lord l)erby je tekom nekega govora v Liverpooiu izjavil: Vzrok, zakaj se drže Nemci tako dobro, obstoji v tem, da so vedno znali dobro zamašiti vse luknje. V očigled zadnjim dogodkom je treba računati tu Ji s tem. da vsekakor obstoja nevarnost invazije.
Prva seja nemškega državnega zoora dne 2. decembra.
BERLIN 7. (Kor.) Pii skupnem posveto-\arcju državnega tajnika Delbrucka s predsednikom državne zbornice in s zastopniki vseh frakcij se je prišlo do sporazuma v tem pogledu, da naj se vrši prva zbornična seja po odgod tvi dne 2. decembra in da naj se na povabilo predsednika budgetne komisije prejšnje sezije, v prosti komisiji, katere naj se udeleže tudi manjše stranke, ki niso zastopane v budgetni komisiji, že en dan prej določi to, kar naj se predloži! zbcraici.
K nemški akciji ob angleškem obrežju.
LONDON, 7. (Kor.) Mornariški poročevalec lista »Times« piše: Operacija nemških ladij je bila faktično drzno dejanje in je dokazala, da zamore nemško brodov-je zapustiti svojo bazo in dospeti do našega obrežja, ne da bi prišlo v dotiko z našimi patruljami.
Interesantno je, kako je moglo nemško brodovje priti nasproti našemu vzhodnemu obrežju skozi posejane mine. Ribiči pripovedujejo, da je prišlo skozi neko pot med minami, po kateri je šlo tudi nazaj. Jasno je torej, da mora sovražnik te in druge pasaže poznati.
Zatvoritev Severnega morja.
LONDON, 6. (Kor.) Admiraliteta naznanja, da sta veliki in mali Minch zaprta za ladje.
Norveška, Danska in Švedska protestirajo proti zaprtju severnega morja.
KRISTIJANIJA 7. (Kor.) Zaprtje severnega morja od strani Angleške daje povod različnim domnevanjem javnega mnenja.
List »MorgenbladeU poroča, da so pod-vzele Norveška, Danska in Švedska skupne korake v protest proti tej odredbi v Londonu. List se v tem pogledu proti kršenju narodnega prava v svojih nadaljnih izvajanjih stavi Angleški po robu. V svoji jutranji številki pravi list: Ker je Angleška sedaj tudi že Petlslandfirth in preliv Minch proglasila zaprtem, je nevtralna Skandinavija od Anglije povsem blokirana. Ako bi imela Skandinavija 50 podmorskih čolnov, bi se najbrže morda ne bilo zgodilo to kršenje narodnega prava.
Potreba splošne vojaške dolžnosti v Angliji.
LONDON, 7. (Kor.) *Moru ing Post« piše: Angleški narod se je pričel šele sedaj dramiti. Dokazi, da je nemški narod rav-notako edin, kakor angleški, se vedno bolj množe. Kako bi se sicer zamogla pojasnjevati hrabrost in navdušenost velike armade in nemških vojnih prostovoljcev! Kdo reši sedaj angleški narod v tej vojni, ki se baje vrši proti militarizmu? Obstojajo že znamenja zarote, ki naj prepriča narod, da je to zadnja vojna. Mi bomo najbrže vsled železnega pritiska okolščin, prisiljeni k gotovi obliki spiošne obrambne dolžnosti.
LONDON, 7. (Kor.) »Daily Mail« piše: Angleška vlada naj bi uvidela, da ima Nemčija še velikanske rezerve v moštvu. Najboljša in nasigurnejša metoda za pospeševanje nabiranja vojakov je, da se objavijo narodu popolna poročila s fronte, da se pojasni obupni značaj boja, velikanske težave, ki jih je treba prestati in pa,, da je treba zamašiti luknje angleških vrst, ki so jih napravile k rogi je in granate, z novimi četami.
Zaplenitev nemške sanitetne ladje.
LONDON, 6. (Kor.) Admiraliteta naznanja, da je bila nemška sanitetna ladja »O-; phelia« zadržana radi tega, ker njeno ime angleški vladi glasom pogodbe ni bilo naznanjeno kot sanitetna ladja in ker je nastopala proti dolžnostim sanitetne ladje.
Vojna s Turčijo.
Risi v Perziji.
CARIORAD 7. (Kor.) Teheranski listi poročajo o prihodu novih ruskih čet v Perzijo. Dne 3. novembra je dospelo v Ardebil okoli tisoč ruskih vojakov, ki odidejo baje v Hvi in Salmas na turško mejo. 100 mož je prišlo v Kasvin, ki so ga Rusi pred ne-dolgim časom izpraznili. 150 v Mešedu izkrcanih ruskih vojakov je odšlo s 70 drtr-gimi z municijo in živili tudi v Maku in Hoi.
Turiko orodno poročno.
CARIGRAD 7. (Kor.) Neko uradno naznanilo glavnega stana pravi:
Na kavkaškl meji In pri Akabi se ni zgodilo ničesar novega.
Na Satel Arabu v Mezopotamiji je zadel naš tamkaj se nahajajoči motorni čoln pri Abadanu na neko angleško topničarko, s katero se je spustil v boj. Na angleški topničarki je nastala eksplozija. Par z motornega čolna izstreljenih U rogelj je padlo v angleške petrolejske zaloge v Abadanu in jih zažgalo. Naš motorni čoln se je nepoškodovan vrnil v Basorah.
vzbujalo navdušenje za volno. Le počasi so došle posameznosti o spopadu pri Zand-fonteinu, kjer so vjeli Nemci skoro dva cela Švadrona prvega polka kapskih strelcev in oddelek transvalske jahajoče artiljerije. Opoldne je municije zmanjkalo, pozicija je bila nevzdržljiva in obe stot-niji ste bili napravljeni nesposobni. Angleži in Afrikanci so razobesili belo zastavo, polkovnik Oran je bil ranjen in vjet. Dva švadrona« ki sta bila odposlana od glavnega stana, so-Nemci napadli s strojnimi puškami, nakar sta morala opustiti svoje poizkuse.
To je vse, kar je dovolila cenzura.
K sklepu pisma pravi dopisnik: Ce prevzame vrhovno poveljstvo Botha in če odide v VVindhule, bo dovoz novih čet za njegovo armado jako težaven problem. Zadnja rezerva obstoji iz 45 do 60 let starih mož. Za enkrat se hoče poskusiti s prostovoljci. Gospodarski vzroki otežujejo položaj. Botha ima dosedaj 2000 prostovoljcev, 213 jahajočih strelcev in 1855 in-ianteristov. Sedaj upa dobiti še 1000 jahajočih strelcev in sicer iz Transvala in države Oranije.
Mi fileaskn olrežjn u pričakale nova
Vojna« Kolonijah.
Burska vstaja.
ROTTERDAM 7. (Kor.) »Nieuw Rot-terdamseher Courant« objavlja pismo svojega korespondenta v Johannesburgu z dne 8. oktobra, ki pravi: Da so Nemci pri prvem spopadu napravili veliko število v jetnikov, ni služilo v to svrho, da bi se
NEWYORK 7. (Kor.) Iz Valparaisa se poroča: Domneva se, da ste biil nemški križarki »Bremen« in »Leipzig«, ki ste bili glasom nemških zatrdil puščeni tamkaj, da pazite na angleško križarko »Glas-gow« in pomožno križarko »Otranto«, odpoklicani, da sodelujete pri eventualnih nadaljnih bojih drugih nemških ladij. Vse obrežje je vznemirjeno.
Mnim Scott zopet v SUH.
LONDON, 7. (Kor.) Admiral Scott je zopet stopil v službo,
Angleška Izpustila dva v Gibraltarju zadržana parnika, ki sta vozila baker.
LONDON, 6. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Washingtona: Državni depar-tement je bil obveščen, da je Angleška izpustila parnika »San Giovanni« in »Re-gina d'Itaiia«, ki vozita baker in ki sta bila ustavljena v Gibraltarju.
Zunanji urad v Londonu je poslal amerikanski vladi tudi glede parnika »Kroon-land« povoljno poročilo.
Amerikanski trgovci z bakrom nameravajo najeti ladjo ter jo obloženo z bakrom postati v kako nevtralno deželo v svrho, da se reši vprašanje kontrabanda.
LONDON, 7. (Kor.) List »Morning Post« poroča iz Washingtona: Amerikanski interesenti glede bakra se ukvarjajo z mislijo, da bi najeli kako ladjo ter jo obloženo z bakrom odposlali v kako nevtralno deželo, da bi na ta način rešili kontra-bandno vprašanje med Ameriko in Angleško.
Bolgarska prepovedala izvažati živila, zdravila Ltd.
SOFIJA, 7. (Kor.) Vlada je izdala naredbo, glasom katere se prepoveduje izvažati: moko, krompir, živino, krmo, tkanine, tvarine za razsvetljavo in kurjavo, surove in obdelane kože, živila, zdravila in zdravilni materijal.
Stroge nemške odredbe glede v Nemčiji živečih podanikov sovražnih JI držav.
BERLIN 7. (Kor.) Wolffov urad doznaje, da je vrhovno poveljništvo v Markah odredilo stroge naredbe glede podanikov držav, ki se vojskujejo z Nemčijo. Odrejeno je, da treba vedno nositi s seboj policijsko izkaz-nico in da se le treba dvakrat na dan javiti na policiji. Nadalje je prepovedano odstraniti se iz policijskega dovoljenja in ne sme bivati nikdo izven svojega stanovanja od osme ure zvečer pa do sedme ure zjutraj. Te določbe stopijo z dnem 10. t. m. v veljavo.
Ribič, ki je lovil slanike, Je vjel mine.
AMSTERDAM 7. (Kor.) List »Nieuw van den Dag« poroča iz Ymuidena: Neki ribič, ki je lovil slanike, je zapazil, ko je dvignil svojo mrežo, da so se v isto vlo-vile inine. Ko je hotel odrezati mrežo, je eksplodirala neka mina in precej poškodovala sprednji del ribičeve ladje. Kapitan in krmar sta utonila.
Izvoz zlata v Turčiji prepovedan.
CARIGRAD 7. (Kor.) Vlada je prepovedala izvoz kovanega zlata in zlata y gotovini.
Nezanesljiva orgaaizacJj*.
PARIZ 7. (Kor.) Pod naslovom »Nezanesljiva organizacija« kritizira »Temps« neki z dno 27. oktobra datirani odlok ministrskega predsednika Vivianija na pre-iekte v ozemlju armade, o pomožnih ak-
cijah za prebivalstvo opustošenega ozemlja, popravi škode itd. Pod kakimi okoliščinami naj nastopijo prefekti, nikakor ni zadostno pojasnjeno. List meni, da bi bila preskrbitev dela vsem beguncem komaj mogoča in zahteva zato sestavitev načrta javnih del, z zgradbo katerih naj se prične takoj.
Moratorij na Norveškem.
KOPENHAGEN, 7. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Kristijanije: Moratorij za tujezemske terjatve ni bil podaljšan.
Ustavitev pomorskega prometa na Danskem.
KOPENHAGEN. 7. (Kor.) »Berlingske Tidende« popravlja svojo vest z dne 4. novembra o ustavitvi pomorskega prometa na Danskem in poroča, da po sedaj došlih pojasnilih o določilih Anglije za pomorski promet v Severnem morju ne obstojajo v praksi nobene velike težave. Gre le za nebistvene zamude pri vožnji.
Podaljšanje moratorija na Bolgarskem.
SOFIJA 7. (Kor.) — Sobranje je vsprejelo zakon, glasom katerega se moratorij podaljša do 7. februvarja 1915.
Princ Joan Sapieha pred londonskim porotnim sodiščem.
LONDON 7. (Kor.) Pred londonskim porotnim sodiščem je stal princ Joan Sapieha, brat krakovskega fcnezo-škofa, ker je kot podanik sovražne države nosil revolver, patrone in fotografski aparat brez dovoljenja. Sodnik je obsodil obtoženca radi prestopka zakona v denarno kazen petih gniej.
Razpis posojila no Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 7. (Kor.) Finančni minister objavlja sledeče uradno poročilo:
Finančni minister bo v svrho najetja posojila za pokritje vojnih potrebščin, v kratkem razpisal posojilo. Nameravano je 6odstotno davka prosto rentno posojilo, ki bo javno razpisano izključno v deželah svete ogrske krone in v Bosni in Hercegovini.
Finančni minister se obrača radi tega neposredno do občinstva, kakor se je to zgodilo tudi v Nemčiji. Višina posojila se določi po rezultatih javne subskripcije. Ta se prične najbrže po preteku enega tedna.
Kot subskripcijska mesta bodo služile vse državne blagajne, državni uradi, poštne hranilnice in njena psoredovalna mesta kakor tudi vsi merodajni domači denarni zavodi.
Subskripcijska cena bo po načrtu za vsakih 100 kron nominale 97.50 kron, kateri znesek se mora pri subskripciji takGj izplačati.
Prvi kupon naj se vloži že 1. maja 1915.
Ugodni pogoji posojila, ugodni položaj denarnega trga in spoznanje, da je čim večja udeležba pri podpisovanju ne samo v privatnem interesu interesiranih, ampak tudi v javnem interesu, vse to nudi garancijo, da pridejo v rezultatih subskripcije na to izključno domače posojilo, narodnogospodarske sile dežele na impo-zanten način do izraza.
Vojni pomožni urad prireja za šestinšest-desetletnico cesarjevega vladanja »vojaški dan«.
DUNAJ 7. (Kor.) Vojni pomožni urad se obrača v svrho možnosti učinkujočega in za preskrbovanje plodonosnega slavlja šestinšestdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva, ki se še nikdar ni praznovalo v tako resnih in pomembnih časih, na vsa patrijotična društva, kakor tudi na posamezne osebe, ki naj bi se združile v odbor, s prošnjo, da poprosijo pri svoji pristojni prvi instanci za dovoljenje, da smejo dne 2. decembra t. 1. praznovati »vojaški dan«, kakor ga za Dunaj že pripravlja vojni pomožni urad. Za ta slučaj je vojni pomožni urad že poskrbel za dve novi, zelo okusno izdelani spominski svetinji.
Odredba ogrskega ministra za notranje zadeve giede narodnostnih barv in znakov.
BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Minister za notranje zadeve Ivan Sandor je naslovil jia vse občinske zastope v deželi okrožnico glede ureditve rabe boj (barv) in glede na javnih prostorih in pri javnih prilikah dovoljenih znakov. Glasom te okrožnice smejo v ogrski državi živeče narodnosti nositi svoje narodnostne barve, ki so po zgodovinskih tradicijah in ljudski rabi prave nacijonalne barve in ki niso morda identične z znaki kake tuje države, na javnih prostorih in pri javnih priložnostih in to le tedaj, da so istočasno na istem kraju ogrske nacijonalne barve zastopane najmanj v isti enaki množini.
V okrožnici se opozarja na to, da srce povzdigujoče manifestacije domovinske
ljubezni in pa udanostno priznanje čustva državne jednote izključujejo možnost premise, kakor da bi hoteli poedinim narodnostim pripadajoči sinovi domovine z zunanjim priznavanjem svojega etnografič-nega značaja, posebno z rabo svojih zgodovinskih znakov stremiti za tem, da bi razpadla domovina.
Avstrijsko gospodarstvo.
DUNAJ 7. (Kor.) Glasom statističnega trgovinskega izkaza trgovinskega ministrstva je dosegel v avstrijskem ozemlju meseca septembra uvoz vrednost 111.4 milijonov kron proti 261.9 milijonov v istem mesecu prejšnjega leta, izvoz pa 61.8 proti 242.3 milijonov kron v prejšnjem letu. Trgovinska bilanca izkazuje torej za prvih 9 mesecev tega leta pasivni saldo v znesku 695.5 napram 485.5 milijonov K v istem času prejšnjega leta.
Slt!ney Sonnino — novi italijanski zunanji minister.
Baron Sonnino, novi italijanski zunanji minister, je star 67 let. Že kot mladenič je vstopil v diplomatično službo in je bil ataše v Madridu, na Dunaju, v Berlinu in Versaillesu. Toda že po par letih se je poslovil od diplomacije in se je popolnoma posvetil državno-znanstvenim študijam. Pridružil se je Crispiju in je bil velik njegov občudovalec. Crispi je takoj spoznal finančno nadarjenost Sonnina in ga je imenoval leta 1887. za podtajnika državnega zaklada. Par let pozneje je postal finančni minister in je ostal v ministrstvu Crispi do padca istega v letu 1896. Pozneje je postal voditelj takozvanega levega parlamentarnega centra in si je pridobil na tem mestu splošno spoštovanje.
Bil je dvakrat ministrski predsednik, a obakrat le malo časa. Prvikrat leta 1906. od februarja do maja, par mesecev pred sklepom konference v Algecirasu. Sonnino je zagotavljal svojo zvestobo napram trozvezi. Drugikrat je bil ministrski predsednik leta 1909. in takrat je v parlamentu tekom razvijanja svojega programa med drugim tudi izjavil: Odnošaji med zveznimi državami še niso bili nikdar tako zaupni, kakor v zadnjem času. Trozve-za pomeni slejkoprej ne samo mogočen faktor v službi miru, ampak tudi garancijo naših interesov. Takrat je bil sedanji ministrski predsednik Salandra finančni minister v kabinetu sedanjega ministra za zunanje zadeve. Posebna usoda je hotela, da je bil Sonnino tudi to pot samo 4 mesece, od decembra 1909 do marca 1910 na čelu ministrstva. Takrat se je govorilo o ministrstvu 100 dni.
Sedanji italijanski zunanji minister nikakor ni izraz tipičnega Italijana. Sonnino je vitek, precej suh mož, z resnimi potezami na obrazu in sivimi brkami. On tudi ne pozna strastne retorike italijanskih poslancev, ampak govori trezno in stvarno, toda kljub temu učinkujoče in prepričevalno.
načelnik poljskega „Kola"
dr. Leo, je naslovil na ministrskega predsednika grofa S t ii r g k h a pismo sledeče vsebine:
Poljski klub prosi Vašo ekscelenco, da v imenu državnozborskega zastopstva poljskega naroda blagovolite položiti pred najvišji prestol zagotovilo neomajne zvestobe in udanosti ter dati izraza čut-stvom globoko čutjene hvaležnosti za velikodušne besede očetovske skrbi, s katerimi je Njegovo Veličanstvo blagovolilo iznešeno in blagodejno izkazati svoje toplo sočutje do prebivalstva naše, po grozotah vojne toli težko zadete dežele.
Z globoko čutjeno hvaležnostjo je prebivalstvo naše dežele čulo iz ust svojega dobrotnega, ljubljenega cesarja besede tolažbe, ki so naznanjale toliko takojšnjo akcijo v lajšanje bede po vojni prizadetega prebivalstva, kolikor vzbujajo pomirjevalno nado, da more naša dežela pričakovati nadaljnje izdatne državne oskrbe. Kajti gojimo prepričanje, da le velikodušna akcija, sloneča na čutstvu solidarnosti vseh narodov in dežel monarhije, je v predpogoj za gospodarski in kulturelni preporod po vojni opustošene dežele.
V nevarnosti za svoje najvitalneje interese, ogroženo z izgubo svojih najsvetejših imetij, ter izpostavljeno vsem nadlogam po sovražniku mnogokje nečloveško vodjene vojne: je poljsko prebivalstvo Galicije pogumno prenašalo vse z vojno spojene obiske ter je pripravljeno prenašati jih stanovitno tudi nadalje; zaupajoč v varstvo svojega mogočnega in pravičnega vladarja, goji trdno vero, da mu bo bližnja srečneja bodočnost nudila možnost, ne le da popravi opustošenja
Stran II.
»EDINOST« št. 280.
V Trstu, dne 8. novembra 191-1.
vojne, marveč, da doseže še ugodneje In varneje pogoje svojega narodnega razvoja.
Poljsko ljudstvo ni svojega najrnilost-JJivega cesarja, ki je je vsikdar osrečeval & svojo ljubeznipolno skrbjo, nikdar pre-Varilo v Njegovem zaupanju v hvaležno rvestobo in nikdar ne odnehamo od svoje neporušene zvestobe in neizpremen-uive hvaležnosti napram našemu cesarju m Njegovi hiši. Potolažen po milostnih tolažilnih besedah z višine prestola, zre poljski narod zaupno v bodočnost v trdni Veri, da ie njegova usoda najtesneje spojena z veličino ln napredkom monarhije, v kateri nahajajo vsi nje narodi enake pravice in enako spoštovanje do njihovega narodnega svojstva.
gleške politike, rojena pohlepnost po Nemčiji, niti trgovinski interesi, temveč je to instinktivno. V Angličanih sovražijo Nemci princip, ki je nasproten njihovemu najglobljemu in najvznešenejšemu bistvu. O tem hoče Sombart pisati še obširneje.
Sombartova izvajanja so zanimiva in »Berliner Tageblatt« jih je objavil, dasi-ravno je pripomnil, da se v vsem ne strinja ž njimi, zlasti pa poudarja, da mora biti poražena Rusija prav tako kakor Anglija in to zato, ker bi po zmagi postala preveč močna in bi še dalje ogroževala evropski mir.
Sovražniki Nemčije.
V j Berliner Tageblattu* jc priobčil znani narodnogospodarski pisatelj profesor \Verner Sombart Članek pod naslovom >Naši sovražniki*, v katerem hoče podati nazore nemškega naroda o njegovih sovražnikih v sedanji vojni. Sombart pravi, da celih devet desetin Nemcev misli talco-Ie:
Za male države, med katere šteje tudi Japonsko, se ne briga. Napoved vojne s strani Čruogore je slab dovtip. Belgija je Izprijen otrok politike in »belgijska« narodnost ima na sebi nekaj komičnega. Japonci in Srbi vzbujajo odpor. Srbi so znani samo kot prodajalci mišnic, kot dijaki in morilci kraljev. Japonci so poluopice. Izredno dobre glave.
Nemci upoštevajo edino Ie Francoze, Ruse in Angleže.
Proti Francoski Je najmanj odpora in sovraštva. Nemci nimajo pravzaprav nič proti njim, ie oni imajo toliko proti Nemčiji. Cenijo jih kot viteške nasprotnike. V njih je več sile in volje za zmago, nego bi bil kdo mogel v začetku misliti ... In pa: če izgovarjamo besedo Francoska. Stopa pred nas spomin vseh neumrljivih kulturnih dobrot, ki nam jih je dal ta narod. Mislim, pravi Sombart dobesedno, da jih je veliko, zelo veliko med nami, ki na tihem upajo, da bo moglo priti kedaj med Nemčijo in Francosko do medsebojnega skupnega življenja, v katerem se boste razumeli, seveda to v oddaljeni bodočnosti.
Pa tudi proti Rusom se zdi Sombartu, da v Nemčiji ni pravega sovraštva. Sicer res sovraži del prebivalstva Rusijo kot tlačiteljico svobode. Toda vojna se bije c »oficijelno Rusijo«, ne pa s »kulturno Rusijo«, in proti tej ni odpora. Ce se pravi, da je duša slovanskega naroda popolnoma tuja Nemcem, to ne more veljati v tem smislu, da je iz dna različna od nemškega notranjega bistva. Ali ravno zato
pravi Sombart — Jo potrebujemo in Jo ljubimo. Njena raztezna mehkoba nam daje, česar nam nedostaje. Kakor se na podlagi svojega različnega bistva iščeta mož m Žena, ker se vzajemno potrebujeta, tako
Emore reči, da se iščete ljudski duši nem-
a in slovanska, ker »te različni. V skupnem pojmu Rusije je obseženo veliko, i kar Je vredno ljubezni, kar je vredno sovraštva. Zlasti je veliko slabega monopolizma v njem, katerega se mora osvoboditi slo-Vanstvo. Toda spoznanje, da je v ruskem ljudstvu mnogo plemenitega in lepega, ne da vzrasti brezobzirnemu čutu sovraštva.
Popolnoma drugače pa Je z Angleško. V teiu, kar je bilo rečeno o Francozih in Rusih, se marsikdo ne strinja z mojim mnenjem — pravi Sombart — toda ves nemški narod Je edin v vročem sovraštvu proti Angliji. Vojna se vojuje proti Angliji in ne preneha, dokler ne bo Angleška razbita. Ko bi se imel dovoliti Angliji časten mir, bi moglo to — pravi Sombart — pognati ves nemški narod v revolucijo; nikdar nisem našel tako strastnega temperamenta kot tedaj, ko se izgovarja beseda »Anglija«.
Sombart pravi, da pojav tega elementarnega sovraštva ni samo lažnivost an-
PODLISTEK
Hadame Bovary
Ro
Spisal Gustav«
3.
Nekega jutra je prišel sam stari Rou-
8uit ter prinesel honorar za svojo ozdrav-eno nogo: petinsedemdeset frankov in kapuna. Cul je o izgubi, ki ga je zadela, in ga tolažil po svojih močeh.
»Jaz poznam to,« je dejal in mu potrkal na ramena, »tudi Jaz sem se svoječasno nahajal v enakem položaju. Ko sem bil tedaj izgubil svojo drago soprogo, sem šel ven na polje, da bi ostal sam. Legel sem pod neko drevo, Jokal in se pričkal z bogom. Najraje bi se bil izpremenil v krta, ki je ril pred mano v zemlji in kateremu «o že migali črvi v telesu, tako, da je moral kmalu poginiti- In če sem pomislil, da imajo drugi še svoje ljube ženice, ki so jih pritiskali na svoja srca, sem tolkel od jeze s palico po zemlji. Bil sem napol Hor. nisem več Jedel. Misel, da bom moral T)dslei sam v kavarno, mi je bila zoperna! <No .... dan je potekal za dnevom, po zidini je prihajala zopet pomlad in po poletju £opet Jesen, in tako je počasi izginila bolest. To se pravi, potopila se je, kajti ne-
Ruska moč v Kavkazu.
Pogled na zemljevid nam pokaže, da ima Rusija v Kavkazu pet trdnjav, ki so seveda različne vrednosti. Najvažnejša trdnjava proti Turkom je vsekakor Kars, ki je igral tudi v zadnji rusko-turški vojni zelo veliko vlogo. Kars leži 75 kilometrov od meic in 160 kilometrov od obrežia Črnega morja. 60 kilometrov severovzhodno od Karsa se nahaja trdnjava Aleksan-dropol, 60 kilometrov severno od tega pa Tlflls, ki je takorekoč utrjeno predmostje za prehod preko Kure. Severno od gorskega grebena in torej za prve boje manjšega pomena, je trdnjava Vladikavkaz. O železnicah, ki spajajo vse te važne kraje in ki so velikega strategičnega pomena, smo govorili že v včerajšnji »Večerni E-dinosti«. Ob obrežju, komaj 20 kilometrov od turške meje, se nahaja rusko vojno pristanišče Batum.
Kavkaz je za vojaške operacije skrajno težavno polje, vendar pa imata oba nasprotnika za gorske boje dobro izvež-bane čete. Ker Rusija ni odvzela iz Kavkaza nobenih armadnih zborov, bo imela torej Turčija najprej opraviti južno od hribovitega grebena z dvema ruskima ar-madnima zboroma, za katerima stoji kot rezerva pri Vladikavkazu še tretji armad-ni zbor. Ti trije armadni zbori obstoje iz 6 divizij z 32 polki ali 118 bataljoni, 4 divizij kavalerije in kozakov, 6 brigad poljske artiljerije s 27 lahkimi in 17 gorskimi baterijami, dveh bataljonov železniških čet in stotnije letalcev.
Ruski armadni zbor ima v vojnem času približno 1100 oficirjev, 43.000 mož in 12.000 konj, tako, da bo stalo za prvi tre-notek v južnem Kavkazu nasproti 88.000 mož, pri Vladikavkazu pa še 44.000 mož rezerve. Za armado 132.000 mož in to v gorovju, je treba na nasprotni strani najmanj 150.000 mož in to še tembolj, ker se obmejnih straž, s katerimi so se najbrže vršili prvi boji, nikakor ne sme podcenjevati.
Zbor obmejne straže obstoji iz 31 brigad, ki so razdeljene na 7 obmejnih okrajev, tako, da ima vsak okraj na razpolago 4—6 brigad. Obmejni oddelki so zvezani z jako razširjenim telefonskim omrežjem. Ker se računa celokupna moč obmejnih straž na 1150 oficirjev, 12.000 Ja-halcev in 24.000 nejahalcev, pride na kav-kaško mejo najmanj 5000 mož. Obmejne čete so za to službo specijelno izvežba-ne. Vsak vojak služi po 4 leta in pozna o-zemlje, kjer Je služil, tako izborno, da se mora te čete na vsak način smatrati kot prvovrstne. Obmejni spopad, ki se je vršil dne 2. novembra, se je vsekakor vršil najbrže s temi četami. -
preko E1 Ariša v E1 Kantaro, druga pa 100 do 150 kilometrov južno od Akabe preko Kalata v Suez. Med obema se razteza puščava Et Tih.
n Etfpt
Vojaški sotrudnik »Pester Lloyda« piše: V slučaju turške ofenzive proti Egiptu pride predvsem v poštev oni del, ki se razteza vzhodno od Sueškega prekopa do e-gipčansko-turške meje na polotoku Sinaja. Meja se prične jugozapadno od mesta Gaza ob Sredozemskem morju in gre v ravni črti do mesta Akaba pri enako imenovanem zalivu Rdečega morja.
Polotok Sinaja je približno 200 kilometrov širok in ima dve važni cesti od meje k Sueškemu prekopu. Ena pelje ob obrežju Sredozemskega morja od Oaze
kaj ostaja vendarle na dnu srca . . . tako, kakor da bi nekaj stiskalo v prsih ... no, je pač taka usoda nas vseh, ne smemo si želeti smrti, ker so drugi umrli. Potolažite se, gospod Bovary, polagoma že mine vse. Obiščite nas o priliki! Moja hči se vas tupatam spominja in meni, da ste že popolnoma zabili na nas. Kmalu pride pomlad, ko bova lahko hodila za zabavo lovit kunce.«
Karel je ubogal njegov nasvet in ga je kmalu zopet obiskal v Bertauxu, kjer je našel vse tako, kakor je bilo pred petimi meseci. Hruške so že cvetele, stari Rou-ault se je zopet izprehajal semtertja, na pristavi se je zopet vzbudilo življenje in vrvenje.
Smatral je za svojo človeško dolžnost, da je zdravniku izražal sočutje in ga v njegovem žalostnem razpoloženju tolažil s tisočerimi ljubeznivostmi. Večkrat ga je prosil, naj se ne odkriva, Češ, da je prehladno; govoril je potiho 2 njim, kakor z bolnikom, in se je zelo jezil, če mu niso postregli s kako lahko jedjo — s kremo ali par kuhanimi hruškami. Pripovedoval mu je vesele povesti, da se je Karel presenečen smejal. Toda kmalu se je zopet spomnil svoje žene in postal žalosten. Čim pa je prišla kmva na vrsto, je navadno zopet vse pozabil.
Čimbolj se je privadil samskemu življenju, tem redkeje je mislil na svojo ženo. V prijetni zavesti svoje neodvisnosti le
Če in s kakimi silami mislijo pričeti Turki s svojo ofenzivo proti Egiptu, to je še Čisto nejasno. Angleži imajo v Egiptu približno 17.000 mož močno egipčansko (domačo) armado pod vodstvom angleških oficirjev in okoli 6000 mož angleških Čet. Ker obstoji večina teh čet iz mohamedan-cev, so pritegnili Angleži že takoj po izbruhu vojne ojačenja od svojih angleških čet v Indiji. Vrh tega se nahajajo baje v Egiptu tudi že kanadske Čete.
Angleško moč v Egiptu se torej lahko ceni na 50.000 mož, od katerih jih je že okoli 30.000 odkorakalo proti Sueškemu prekopu.	_
Turška ofenziva nikakor ne bo imela lahke naloge, kajti Port Said in Suez nista čisto nič manj važni kakor trdnjavi Ca-lais in Diinkirchen v Franciji in bodo vsled tega Angleži gotovo napeli vse sile, da si zasigurajo to važno kolonijo in še važnejšo pot v Indijo.
Sličice iz volne.
Vojna in vojn. — Vojni poročevalec Bauer pripoveduje: Na meji med Bukovino in Rusijo sta dve vasici, večja na ruskem, manjša pa na avstrijskem ozemlju. Prebivalci obeh vasic so bili dobri prijatelji, ki so komaj vedeli, da živijo v dveh državah. Šele, ko je bila napovedana vojna, so postajali zamišljeni. Prve dneve se sicer ni pri njih nič izpremenilo. Vojakov niso videli ne ti ne oni, le pop jim je razlagal, kaj je to vojna. Ali kdo ve, Če Je razumel kateri r&dago volne. Nekega večera pa pograbijo nakrat kole in kose in hajdi na avstrijsko ozemlje. Avstrijski niso sprva razumeli, kaj da hočejo od njih, a tedaj so jim razložili njih prijatelji, da je sedaj vojna in da je zato vse carjevo. Kdor se temu ne pokori, bo ttrobljen. In tako so naložili vozove, pobrali avstrijskim kmetom vse in odšli. Zaman so skušali pojasniti oplenjeni, da to ni vse v redu, ruski so jih dobrodušno pomilovali, a obenem zagotavljali, da je to vojna in da mora biti tako. Avstrijski kmetje so bili v manjšini in udati so se morali. Med tem, ko so v oplenjeni vasi plakale žene za ugrabljenim imetjem, pa pride v vas oddelek avstrijskih dragoncev. Lačni in žejni prosijo okrepčila, ali v vsej vasi ni bilo niti kure niti krave. Kmetje so jokali in tožili, da jim je ugrabljeno vse. Dragonci pa so bili Čehi in niso razumeli njih tožb. Ko pa so jim vedno kazali na drugo vas ln ko se je od tam slišalo mukanje krav, ki so tožile po domači staji, so razumeli, zasedli konje in odšli v drugo vas. Za njimi pa vsi oplenje-
lažje prenašal samoto. Smel je obedovati, kadar se mu je zljubilo^ prihajal je in odhajal, ne da bi mu bilo treba navajati ka-terihsibodi vzrokov, in Če je bil truden, se je v postelji lahko z vsemi štirimi poljubno zleknil. Toda razvadil se je nekoliko in je zaupljivo sprejemal tolažbe, ki so mu jih izražali Sicer je nagla smrt njegove žene njegovi praksi samo koristila, kajti še cel mesec za tem so ljudje govorili o »nesreči« in o »ubogem možu«, če-gar ime se je na ta način širilo in čegar klijenti so se množili V Bertaux je sedaj zahajal, kadar se mu je zljubilo; hrepenenje brez cilja, neznana sreča sta mu plavali pred očmi. Ko si je tupatam česal brado pred ogledalom, se mu je zdelo, da ni ravno tako grd.
Nekega dne je prišel v Bertaux ob treh popoldne, ko so bili še vsi ljudje na polju. Vstopil je v kuhinjo ter ni takoj opazil Eme, kajti oknice so bile zaprte in mračno je bilo v prostoru. Skozi špranje so uhajali soinčni žarki v sobo, se lomili ob pohištvu ter se igrali na stropu. Muhe so obletavale kozarce, ležeče na mizi; o-mahovale so in se slednjič potapljale v o-stankih JaboICnika. Skozi kamin je uhajalo nekoliko svetlobe, saje so se svetile kakor baržun in pepel je zadobival vijol-často barvo. Ema je sedela med oknom in ognjišCem ter šivala. Odložila Je naprsno ruto, na njenih goHh ramenih so se svetile potne kapljice. _
ni z vozovi. Sosedje so tako hitro dobili natančen pouk o vojni. Sledilo je veselo svidenje s kravami, gosmi in uro pozneje je bilo že zopet vse nazaj v vasi. če tudi malo več, o tem molče viri. Prebivalci obeh vasi pa so od tedaj zopet dobri sosedje in sedaj vedo vsi, kaj je to vojna.
Možnarji velikani minulih dob. — Vse govori danes o velikanskih nemških 42 centimeterskih možnarjih. Če pa pogledamo v zgodovino, tedaj vidimo, da niso možnarji velikani nobena novost. Anver-sa, ki je bila sedaj razstreljena z nemškimi topovi, je videla že pred svojimi zidovi še ogromnejše topove. Leta 1832 je zgradil francoski inženir možnar, ki je imel kaliber 60 cm in s katerim naj bi francoska armada oblegala Anverso. Dolgost tega možnarja je bila 2 m, teža 7750 kg. Ta ne-stvor je oddajal okoli 293 kg težke kroglje in za strel je bilo potrebno 50 kg smodnika. Možnar je vozilo 6 parov konj. Uspehov pa ta možnar ni imel, ker le vsaka deseta kroglja je zadela. Vsak strel je veljal 400 frankov, dočim velja danes strel iz nemških 42cm topov 38.000 mark. Po vojni z 1. 1832 so delali z možnarjem daljše poskuse, pri katerih je počila lafeta, nakar so ulili nov silnejši možnar, ki je pa bil neuporabljen postavljen v muzej, be ogromnejši je bil možnar, ki ga je sestavil francoski inženir Mallete. Ima kaliber 90 cm, torej več kot dvakrat več, ko sedanji nemški, kroglja je tehtala 1550 kg. Njegovo življenje pa je bilo silno kratko. Po četrtem strelu je bila cev že tako poškodovana, da je bil neuporaben. Pa tudi ta velikan ni bil največji. Pred vhodom v Kremi je postavljen top, ki se imenuje »car pušk« in ki ima kaliber 1 metra. Iz tega topa bi se izstreljevale 20 metrskih centov težke kroglje, kar bi bilo gotovo nevarnejše moštvu pri topu, kot pa sovražniku. Tudi pri Turkih najdemo možnarje velikane, ki so imeli kaliber 80 cm. S tem topom so streljali pri obleganju Carigrada pretres strela pa je umoril vse moštvo pri topu. Turki so imeli sploh zelo radi topove velikane. Se do zadnjega časa je obstajal velik del dardanelskih baterij iz takih topov. — Misel, zvišati z razširjenjem kalibra učinek topov, ie zelo stara. 2e 1. 1470 so zgradili 58 cm topove. Učinek topov velikanov pa ni bil nikdar v razmerju z njih težavnim transportom, dragocenostjo in končno tudi slabim artiljerijskim uspehom. Zato je bil dolgo časa top s kalibrom 30 cm največji, dokler se ni končno posrečilo zgraditi Nemcem 42 centimeterske topove, katerih učinkom se danes čudi ves svet.
Močna kanonada. Neki artiljerijski častnik je poslal dne 19. oktobra sledečo zanimivo Črtico o močni kanonadi: Od 9. oktobra naprej smo v isti poziciji v neprestanem ognju. Včeraj je dospel artiljerijski dvoboj do vrhunca. Ponoči in ob megli je Šlo nekaj ruskih stotnij čez reko. Sovražna artiljerija neprestano obstreljuje mesto, za katerim se nahajamo v okopih in mora naša pehota strašno trpeti vsled šrapnelov. Popoldne so pričele streljati težke baterije in sicer na mestno cerkev. Velike mase zemlje so švigale na metre visoko po zraku in kamor je padla granata, je nastala okoli dva metra globoka udrtina. Več vasi je v ognju. Okoli petih zvečer smo v mraku preložili nočna stanovanja. Ob sedmih sem bil za nekim železniškim nasipom, kolikor mogoče dobro zavarovan pred šrapneli in odtu sem dobro videl posamezne artiljerijske pozicije. Nebo na desno ob meni je krvavo-rdeče. Zemlja se trese, cerkev v plamenih, ki razsvetljujejo okolico.
Zanimiva razprava se je vršila te dni pred vojnim sodiščem v Košicah na Ogrskem. Obtožen je bil namreč cigan Miško Kulya, da je 12. septembra t. 1. pobegnil od 66. pešpolka. Orožništvo ga je ujelo 30. septembra in nato je prišel pred omenjeno sodišče. V smislu paragrafov 183. in 193. vojaškega kazenskega zakonika se kaznuje begunstvo v vojni z ustrelitvijo. Tako je tudi predlagal obtožitelj v tem slu-
Kakor je navada na deželi, mu je ponudila požirek. Odklonil je, toda ona je vztrajala in ga končno poprosila z nasmehom, naj popije ž njo kozarček likerja. Vzela je iz omare steklenico in dva kozarčka, napolnila enega do vrha, nalila v drugega nekoliko kapljic, trčila ž njim in približala kozarček svojim ustnicam. Ker je bil skoro prazen, se je morala zelo nagniti in stisniti ustnice. Zasmejala se je, ker ni nič priteklo iz njega, in je slednjič s svojim nežnim, tenkim jezičkom polizala kozarček.
Nato je zopet sela in se spet lotila dela. Krpala je belo volneno nogavico in je molče, s povešenim čelom zrla v Karla. Tudi on ni govoril. Veter, ki je pihal v sobo skozi špranjo v vratih, je povzročal nekoliko prahu. Karel je gledal igrajoče se praške, srce mu je nalahko utripalo. Vse je bilo tiho, samo na dvorišču je kokodaka-la kokoš. Ema si je vsakotoliko hladila lica s tem, da se je najprej z rokama dotikala železa pri kaminu in si jih potem pritiskala na obraz.
Tožila je, da trpi že od začetka leta na omotici in je vprašala, da-li bi ji morda dobro dele morske kopelji. Nato je pripovedovala o svojem bivanju v samostanu; Karel je govoril o svojih dijaških letih, ln tako se je kmalu razvila med njima zelo živahna zabava. Kmalu sta se podala v Emino sobo; pokazala mu je svoje muzikalije, knjižice, ki jih je dobivala kot na-
čaju. Nasprotno pa je branitelj stotnik-avditor dr. Friderik Brechtel izvajal: V tem slučaju se ne more uporabljati vsa strogost zakona, kajti od cigana, za čigar vzgojo se nihče ne briga in ki je popolnoma izključen iz družbe, se ne more zahtevati ista disciplina kakor od socijaliziranoga človeka. »Ne sodimo strogo po zakonu,« je zaključil branitelj, »temveč usmiljeno po srcu. Če obsodimo obtoženca na smrt, ga bodo objokovale tri sirote in cigani bodo mislili, da jih hočemo iztrebiti. Kot vojak vem, kako težko hudodelstvo je dezertacija, toda kot branitelj pa prosim, dajte obtožencu priliko, da se poboljša in odkažite stvar normalnemu kazenskemu postopanju.« Vojno sodišče je ugodilo temu predlogu in begunec Kulya ne bo kaznovan po vojnem pravu, temveč tako, kakor v mirnih časih.
Ni vedela, da je vojna. Iz Budimpešte poročajo: Semkaj je prispel višji častnik, ki je bil zaposlen v Segedinu in je bil priča sledečega prizora: Stara ženica, ki je imela kakih osemdeset let, je pristopieala po vojašničnem dvorišču in vprašala nekega vojaka s sarnoposebi umljivo hladnokrvnostjo ogrskih kmetičev: »Ali je moj Pišta v tej vojašnici?« Vojak je odgovoril: »Ali, ljuba mamica, skoraj vsakemu drugemu Ogru je ime Pišta (Štefan). Kako naj vendar vem, za katerega Pišto gre?« Nato stara ženica: »Pa boš vendar poznal Baloga Pišto?« Vojak: »Poznam najmanj trideset pešcev, ki se pišejo za Baloga Pišto.« Starka je začudeno in nejevoljno zmajevala z glavo. Vojak pa jo je peljal nato v pisarno, kjer so kmalu u-gotovili, da se iskani Balog Pišta že zdavnaj bojuje proti Rusom v Galiciji. Povedali so torej kmetici, da je njen sin v vojni. Zopet je zmajala z glavo in vprašala nejevoljno: »Torej vojna je tudi še?« Potrdili so jej vprašanje. »In proti komu se bo vojskoval moj Pišta?« je zamrmrala nekam jezno. Ko pa je čula, da gre proti Rusom, je bia zadovoljna. »Te bi bilo treba že leta 1849 nabiti . . .« To izgovorivši ie odšla. Starka biva na nekem samotnem selišču, odaljenem več ur od Segedina. Naravnost čudno je, da še ni ničesar čula o vojni. Treba pa je povedati, da se je starka, vkljub temu da ne čita časopisov in ne prihaja v dotiko z nervoznimi pripovedovalci novic, počutila prav dobro in je s svojimi osemdesetimi leti na hrbtu odšla peš iz Segedina domov, kamor je hodila gotovo od poldneva pa do pozne noči.
Boj v zraku. Vojni poročevalec lista »Resto del Carlino« v Flandriji, opisuje sledečo zanimivo epizodo o spopadu v zraku nad Hazebrouckom: Na cesti proti Bailleulu se je pojavil prvi del velikanskega francoskega municijskega transporta. So to vozovi, polni granat za francoske 75 mm topove; bila je to dolga, siva kača, obstoječa iz kakih 300 vozov, ki se je vlekla proti zapadu. Že več kakor pol ure je bilo videti, da se približuje neko letalo. Prihajalo je od severa z namenom, da uniči municijski transport. Toda že je prihajal od zapada tudi neki angleški eno-krovnik, da varuje transport. Nemško letalo ie bilo že nad transportom in je spustilo bombo. Oficirji so pozvali vojake,
Delniški kapital In rezervni Ta. 0r Qn 1Q 0r zakladi K 27.000.000.— ™
Hit MIH ČEŠKIH 111
rta Putvtttt H. S - Mrežnica v Trsta - Via Haova it. 15
se peča z vsemi bančnimi pošli, posebno nakia« pom la» prodalo tujih valut.
Km Tfegt u kijSki in Mapjai&i ukinite obrestnjt po
50! vloge na tekočem računu po dogovora, te* |0 bo iste, neglede na določila obstoječega moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. Intii davek plati teka iz lastnega. - Ptatilue naloge u na mesta = monarhije iztrfuje promptno in z najnanjSimi strafti.---
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgfo Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi.
grado, in male vence iz hrastovega perja, ki so zapuščeni ležali v neki omari. Pravila mu je tudi o svoji materi, o pokopališču, in pokazala mu je gredico na vrtu, iz katere je vsak petek trgala cvetlice ter jih nosila na grob pokojnice. Vrtnar ni razumel ničesar, njemu ni mogla zaupati. Kako lepo bi bilo, ko bi mogla vsaj pozimi stanovati v mestu, čeravno so pravzaprav dolgi poletni dnevi na deželi tako neznosni! Popolnoma primerno predmetu, o katerem je govorila, je donel njen glas zvonko in jasno, ali mehko, zamolklo in hrepeneče, skoraj šepetajoče, kakor da bi govorila sama seboj; kmalu je postajala zopet vesela, v očeh se ji je izražala neka naravna neprisiljenost, očesne vejice so bile napol zaprte, njen pogled se je kmalu zdel zatopljen v žalost, kakor da bi se udajala resnim mislim.
Ko se je Karel vračal zvečer domov, s! je priklical v spomin vsako njeno besedo, ki jo je bila izgovorila, skušal dognati njen pomen, da bi si tako ustvaril sliko o njej iz tistih časov, ko je ni Še poznal. Toda v mislih se mu nikoli ni zdela drugačna kakor tedaj, ko jo je videl prvikrat in tiu di sedaj, ko je odhajal od nje. Nato se je vpraševal, kaj bi pač bilo, če bi se poročila — kdo bi Jo vzel? Ah! Saj gospod Rouault le bil bogat, ln ona . » , . tako lepa.
([Dalje.)
Ik Rii IL1t se ml f
»EDINOST« št. 280.
Stran III.
'Hai
et nakar se je pričelo ljuto Marušič od 97. pešpoika, Ivan Zuttioni od rznega letalca. Nato je na- 27. pešpoika, Marcel Cera vani od 22. pešata! ropet mir. Letalec je letel preko zad- polka, Ivan Mian in Srečko Banović od 97. (ij:!i hiš Hazebroucka. Toda sedaj šele se pešpoika, Rudolf Beck od 5. topničarskega Je i rićel pravcati lov v zraku. Angleški le- polka, domobranec Rudolf Kaiser, Ferruccio talec Je skušal proti zapadu letečemu1 Sigmund od 12. dragonskega polka, Josip Nemcu prestriči pot, a nemški letalec je Kodić od 20. lovskega bataljona in Brunon lul mirno dalje proti Armentiersu. Slišati Thtimmel od 97. pešpoika. — V bolnišnico
ri Sv. Mariji Magdaleni je bil poslan Alojzij
P
Jt: bilo lahke detonacije. Anglež je večkrat relil, nakar je nemški letalec Izginil v ;Iem oblaku, za njim seveda tudi Anglež, aj se je potem odigralo tam visoko nad oblaki, nisem mogel videti.
Eden, ki nima pojma o svetovni vojni. V Nemčiji živi neki mož, ki do danes vedel, da besni evropska vojna. To je 76 letni Peter Edelbauer, gostilničar v neki planinski koči v Krkonoših. Mož živi vedno tam gori s svojo 50Ietno hčerko. Do najnovejših dni ni imel niti pojma, kaj se odi na svetu. Listov sploh ne čita. Pro-lamacija o mobilizaciji ni dospela do njega. Te dni je prišel k njemu neki turist in mu pripovedoval o vojni. Starec mu seveda ni hotel ničesar verjeti, ampak je šel pozneje sam v Vratisiavo, kjer je izvedel, da je faktično svetovna vojna. Vojaki so mislili, da zbija šale in so ga najprej grdo nahrulili. Pozneje so končno u-videli, da imajo res opraviti s popolnoma neveščim človekom. Pravijo, da se je mož potem zopet zadovoljno vrnil v svoje hribe.
Tudi posledica vojne. Francoski listi poročajo o izvanredni posledici vojne. Vsled gibanja čet in grmenja topov so se velika krdela divjih mrjascev v Argonskem lesu ^plašila in so navalila v okraje Somne in Seine Inferieure. Zlasti okrožje Jurie je Jako vznemirjano po teh mrjascih in so bili prebivalci prisiljeni, da so morali v pravo vojno na mrjasce. Tudi leta 1870. je prišlo v imenovanih francoskih področjih do sličnih pojavov.
Rn sv. J
[uss. — Na dopust so bili puščeni Karel Skilan, Josip Grižon, Josip Ljubič, Anton
Derin, Otokar Dominec, Ivan Simčič, Just Norbedo, Ivan Miniussi, Karel Mulijančič in Roman Bogars. — Petdnevno opazovalno »dobo so dopolnili Anton Petrič, Aleksander Lijovič, Krištof Midenjak, Ivan Pavel Domio, Josip Oremus, Vilibald Reichel, Fran Zanella, Anton Miloš, Viktor Zaletel, Anton Mihelič in Elijodor Puhar. — Za superabitracijo |e predlagan Fran IIyes od 3. baterije 6. trd-' njavskega topničarskega polka. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht* so bili sprejeti Anton Vičera in Josip Kuret, oba od 1. j stotnije 37. pešpoika in črnovojnik Josip Mozetič. — Za dopust do popolnega okrevanja so bili v tej pomožni bolnišnici predlagani Vladimir Luksar, Volfang Krecsum in Nikolaj Fodor. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva „Austria" so bili odpuščeni in predlagani za dopust do popolnega okrevanja Ivan Curtus, Emerih Dobo, Štefan Fabijan, Tivadar Szferle, Matej GamboČ, ni Peter Canonica, Fran Wacker, Fran Toreziek,
Nikolaj Glaszner, |urij Timarić, Fran Pitran, Vincencij Lang, Oton Kunz, Fran Ebert, Hugon Schčn, Štefan Nagy, Elvin Langhaus, Peter Torzsa, Mihael Olah, Josip Hegedus, Štefan Kereny, Josip Schmonbelt, Mihael Brun je, Vincencij Kokoria, Abraham Bulika, Ivan Szrnka, Aleksander Szabo, Pavel Brener, Boguljub Landa, Nikolaj Riccobon, Hektor Ferletti, Andrej Weisz, Josip Demjen, Glaser Vincencij, Jos. Herrmann, Josip Plack, Rudolf Ackenbach, Anton Fischer, Ljudevit Kellemen in Josip Prohaska. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovojniki Virgilij Gallico, Ivan Kukec, Fran Bubnič, Ivan Mlniussi, Roman Borgaro, Karel Milanović In Ivan Žafran.
ponovi v Skednju
„SIN" spisal aanfll.
rogresan
KoCevar, fkega peš po Ajdovščine. ;
Domače vesti.
Namestnik poveljnika III. armaduega zbora, fml. Matanovicb, je dospel včeraj
poldne z avtomobilom iz Gradca v Trst. oveljnik tukajšnje vojaške postaje bar. oudelka mu je šel v avtomobilu naproti do Sežane. Oba sta si potem ogledala brezžično postajo v Sežani in zatem vojašnice v Bazovici. Tekom popoldneva je
K. Matanovich obiskal ranjence v raz-bolnišnicah v Trstu.
Osebna vest. Ćian slov. gledališča v Trstu, a. J. Gradiš (Da n eš), ki je bil zelo priljubljen, kot dober igralec med našim občinstvom, je imenovan za člana kraljevskega &ledaKšČa v Zagrebu.
Pogreb pok. Josipa Borgstallerja pl. Bidischlnija se je vršil včeraj popoldne ob freh ob obilni udeležbi občinstva iz vseh tlojev. Zastopana so bila vsa društva, katerim Je bil pokojnik predsednik, odbornik
Siroma Član. Pogreba se je udeležilo tudi __ duhovnikov, med temi pet kanonikov.
Pogrešan vojak. — Pogreša se Rudolf reservnl četovodja, domobran-pešpolka št. 27, 17. stotnija, doma iz Zadnjič je pisal pred d verni meseci. Njega bojni tovariši, osobito ranjenci lo ntptoleni poslati kaj natančnejega o njem
ri naslov: Edvard Blrsa, postaja R i-t n b e r k.
ffaratorij jubilarne ustanove cesarja Fr. Joiefa I. za sinove in sirote državnih uradnikov v Trstu razpisuje natečaj za več podpor, fe bodo podeljene dne 2. decembra 1914. — ta te podpore naj se oglasijo po->rri otroci in sirote državnih uradnikov v (in ne taki druzih državnih uslužben->v.) — Nekolekovane pismene prošnje, z aatančnfm naslovom prosilca, kakor tudi bodisi kterimkoli potrdilo istine v prošnji navedenih okoliščin, naj se dostavijo najkas-Beje do 18. novembra 1914 „Kuratoriju jubilarne ustanove Fr. Jožefa L v Trstu", ul. Stazione Št. 8, U. nadstr. Št 26.
Občinska posredovalnica dela, nam sporoča, da se išče za Bruck ob Muri 10 tesarjev proti plačilu 50 vinarjev na uro, za Kmn v Dalmaciji 20 zidarjev za železniška stavbena dela proti plačilu 4 do 6 kron na dan in st novanju, in za Kalsdorf pri Gradcu jreč izvežbanih kovačev proti plačilu 4 do 6 kron na dan in na akord ter stanovanje, več (lečkov kovaških pomočnikov pri ognju proti faznim plačilom in več strugarjev proti pla-jllu 4 do 6 kron na dan in na akord ter banovanju.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ame-flkane
rlkb
ter Salvator Ga kovač od 6. in An
40 vin., sedeži tudi po 40 vin. Mod dejanji Igra godba domafih
fantiče v. - Pridite polnoitevilno.
Nesrečen otrok. 11 letna Emilija Dino, stanujoča z roditelji v ulici Media št 50, je včeraj popoldne sedela pri zakurjenem štedilniku in se igrala, ko je naenkrat burja močneje zapihala in je plamen švignil preko luknjic v štedilnikovih vratcih: Emilijina obleka je bila na mah vsa v ognju: nesrečno dekletce je začelo vpiti in prihitela je k njej njena mati, ki ji je pogasila obleko. Bil je nato pozvan zdravnik z zdravniške postaje, ki je mali revici podelil najnujnejšo pomoč in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje nesrečnega dekletca je jako opasno.
Umrli so: Prijavljeni dne 7. t m. na mestnem fizikatu: Vekjet Marija, 86 let, Sv. Marija Magdalena zgornja št 789; Smolaf Hugon, 30 let, Carbola zgornja štev. 170: ul. O. Ga
Matas Peter, 38 let,
Gatteri it. 29.
BirovL
—	Za „ Božićnico* so darovali: (pola g.e Biček-Razbornik); gč. Fany Čebule iz Sežane 2 K, Fany Bekar iz Sežane 2, Alojzij Gulj 5. MolIy Franc I, Žgur 1. Lavrenčič 5. Babič 2. Jakob Sestan 1, Grebene 2. Vladko Maitz 1, Schleg 1, Zoni 40 vin., Stegu 50 vin. — G. Josip Bizjak je nabral pri odhodu vpo-klicancev 7 K za uboge otroke CMD. šol pri Sv. Jakobu. Srčna hvala in bogdaj mnogo posnemovalcev, ker je letos izredno velika potreba.
—	Za Rdeči križ daruje družina Maurin
5 K. Denar hrani uprava.
—	Za CMD. so darovali trije finančni stražniki K 6. Denar hrani uprava.
celokupnosti in ki znajo računati z zadoščenjem, ki ga imajo po vojni, da so znali našo drago deželo obvarovati pred draginjo, da obdelujejo vsako ped zemlje za sejanje pšenice. Pšenica nam daje vsakdanji kruh. Ako poskrbimo, da se pridela pšenica na kar največji površini, potem nam bo to za bodočnost dobro jamstvo. Ta vrsta žita naj se torej marljivo in razumno prideluje.
Občinskim upravam, župnijskim in vika-rijskim uradom pa toplo priporočam, da vplivajo v tem smislu na ljudstvo. — Deželni odbor, deželni glavar: dr. Faidutti.
Iz Tolmina. Preč. g. prelat Josip Krageij vitez Franc Josipovega reda je stopil radi bolezni v stalni pokoj. Preč. g. Josip Krageij je služboval v Tolminu kot dekan, častni kanonik in prelat skozi 37 let; ter užival pri svojih faranih kot pravi dušni pastir vsestransko zaupanje in visoko spoštovanje. Daj mi-lostljivi bog; da bi užival on med nami mnogo let zasluženi pokoj; tolminskim fara-nom pa naklonil koncilijantnega naslednika, moža, kakor je bil upokojeni preč. g. prelat josip Krageij.	Tolminski faranl.
Iz Nabrežine. — V pomoč ranjencem in vojaštvu na bojnem polju odzvala se je tudi tukajšnja občina. — Starešinstvo je dovolilo enkrat 250 K in drugikrat 100 K za „Rdeči križM. Oba zneska sta se odposlala ces. kr. okraj, glavarstvu v Sežano. Gospa zdravnikova je nabrala mnogo lepih volnenih izdelkov, ki jih je odposlala na pristojno mesto. Dijak Filip Pertot je nabral pri posameznih družinah večjo svoto. Slednjič je priskočila tudi naša Šolska mladina se svojimi malimi denarnimi prispevki na pomoč. Znosila je skupaj K 21.82. Temu je dodala gospa Am. Kosmina 1 K in učitelj A. Tance 88 vin. Skupaj K 23.70. Za ta znesek je nakupila učiteljica Ant. Terpin volne In naše šolske deklice so spletle pod njenim vodstvom razne izdelke vojakom za zimo. Temu je dodala gospa Jos. Caharija 2 žepni ruti In gospa Em. Tomšič 2 para nogovic. Vse se je odposlalo c. kr. okrajnemu šol. svetu v Sežano. Tudi je šolska mladina nabrala 3 velike vreče robidovega čaja. Izkaz doneskov šolske mladine brani šolsko vodstvo.
Iz Nabrežine. V poročilo o kazenski razpravi v Komnu proti voditelju nabrežinske socijalne demokracije g. Marizzi radi obrekovanja na škodo našega župana se je vrinila mala pomota. One obdolžitve, češ, da se je naš župan, g. Ivan Caharija, vozil v Italijo ter od tam pošiljal brzojavke v Srbijo, ni Marizza govoril v hiši Ignacija Tenceta, kakor je rečeno v poročilu, marveč v hiši g Antona Caharije. Ta popravek je bil potreben v interesu popolne točnosti.
Vsled tatvine In ponarejanja listin je bil
aretiran neki Holeschak Jaroslav iz SchwarzkosteIeca na Češkem.
Mučen prizor za vse gledalce se je odigral v petek zvečer na državnem kolodvoru. Neki vinjen Človek je bil aretiran, ker ni hotel plačati svoje pijače. Ker tudi na poziv stražnika ni zadostil svoji nalogi, ga je začel stražnik prav neusmiljeno premetavati in suvati. K sreči je prišel kmalu policijski nadzornik, ki je končal skrajno mučen prizor. Upamo, da je tako ravnanje, pa magari z vinjenimi are-tiranci, le izjema.

17 Spi	losn	o hranilnica \	Ci	rstu\]
H | PUPILARNOVAREN ZAVOD pri katerem fiagajo c. k. sodišča denar mladoletu. otrok 11|				
HRANILNE VLOGE se obrestu- y| 0| , obresti se pripisujejo k
jejo po "fr (O glavnici dvakrat na leto.
IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po O°/0 z amortizacijo po dogovoru.
Oradi v ul. Torre Bloncn 41. - Uradne ure: 9-iz
TELEFON 21-01.
■▼oje izdatka skozi a«kq mesecev »krčiti za par kron,	tfafeHt
od nas pojasnilo glede nakopa turške srečke. V najneugodnejšem slučaju se Vam večji del prihranka povrne, v srečnem slučsjn pa zamorete že dne L decembra 1 L zadeti
Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana.
Dr. H0RVATH
17
ingel Stolfa od 10. stotnije; od 20. lovskega bataljona, )krivac od 20. honvedskega pešpoika
Vesti iz Gortibe.
Osebna vest. Ker je bilo po odhodu dr. Casapiccole prazno mesto komisarja pri tukajšnjem policijskem oddelku, je imenovan za komisarja baron dr. VVinkler, sin nekdanjega deželnega predsednika na Kranjskem in našega odličnega rojaka, barona Winklerja.
Okrožnica deželnega odbora vsem občinskim upravam, župnim in vikarijskim uradom.
Današnje razmere glede preživljanja, pičlost živil in vsak dan večja draginja nas silijo, da skrbimo za neznano bodočnost, zlasti ker nam prihodnje leto mogoče ne prinese v tem pogledu boljših odnošajev.
Na vsak način pa moramo računati s tem. da bo prihodnje leto eno Izmed najslabših, kar mora vzpodbuditi, prepričati vsakega najbolj nezavednega kmetovalca, da se bolj kot kedaj preje posveti marljivemu in smotrenemu kmetijskemu delu.
Iz tega razloga vabi deželni odbor vse kmetovalce, ki se zavedajo velike odgovornosti napram sebi, svojim družinam in

:: MALI e@LASI
□□ □□
se računajo po 4 sto t. besedo-Mastno ti-kaue besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□
□O □□
Heblovana soba
zračna, se odda takoj v najem gospodu ali gospici v ulici Commerciale štv 11, TTT. nadst.	4000
Neblirane sobe
vrata 32. - Cene zmerne.
se oddajo takoj v ulici Commerciele 9, pritličje. -4011
Odda
en v podnajem, zaradi premeščenja veliko Je stanovanje v prvem nadstro, ju, v sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim obodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranib sob je oddanih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna še dve leti. Letna najemnina kron 25< 0. Naslov pove Ins. odd. Edino-ti pod št 4010
DftttNrflllffl	meblirano sobico in malo
PlKirUtlllUl mesečno plačo pri mali družini za 4 ure dela na dan. Oglasiti se je v ulici Commerciale 9, IH. n., levo	4012
VflAlI želi izvrstno kuhinjo, naj zahaja v go-HUUr stilno BONVECHIATTI, ulica Oarlo Ghega 17. Eksportno Budj ej e viško pivo.	1166
NflillAlffl nadomestilo za plinovo razsvetljavo: llUJUUlJt žarnica na špirit. 957, fipi-rit z vsemi pritiklinami pri V. SCKLLLER, Trst, ULca Caserma štev. 17.	1150
Iflhnllrn ot* 5 naprej po 12 do 40 vin. kg JIUIUIHI1 razpošilja po povzetju A. OSET, pos. .Silva vrelca" pošta G uli tanj, Koroško.	1143
IStem
pove
službo v mestu ali na deželi. - Govorim slovensko, nemško in italijansko. Naslov Inseratni oddelek Edinosti' pod štev. 4013
Rriflfftlior najfincjše vrste, posebno priporočljiv DnilJCVKl proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuie, pošta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne. 2596
Antonlo Comdo
co marmorja. Sprejema tudi poprav 22—63 bis.
Trst, ulica PietA, štv. 19 svojo delavni-popravila. Telefon št.
1107
MllfflHIfl kolesa in biciklje popravlja po naj-nUIUrllU zmernejših cenah T o m a d es so, Trat avterizovani mehanik, ul. Caprin 2.	1150
Odda se
soba dvema mladeničema. UL Oelsi
12, I. nadstropje.	1178
Stokova knjigarna
sprejmo pridnega in* _	teligeatnega dečka-
vajenca, ki pozna vse tri jezike.
Meblirano soba
se odda takoj v uL Commerciale 9, I L, v. 36. (1174
Drirlno služkinJe z dobrimi spričevali so na raz-rllUllC polago. Trg Goldoni 10, pritličje. 1175
Stanovanje
obstoječe iz 2 velikih sob in sobice, kuhinje z vodo se odds
za 24 novembra 1914 radi odpotovanja za 4f» kron na mesec. Povprašati v ulici Miramar stropje, vrata 13.
23, V. nad-1176
Sobo
in sobico meblirano odda slovenska družin v ulici CoroDeo 13, H. n.,levo, 117
i
Pilil mori 0<* Žajbelnovega cvetja, priznan I lUl I1ICI1 proti prehlajenju in pisnim boleznim kot najboljše zdravilo, kilogram K 2*60 priporoča J. Drnovšek, Plomin (kanona) Istra. 1165
Alfrfll tO t*1".} meblirana soba. Ulica Ruggero UUU&I Jt? Man na 11, pritličje, levo. 1171
Aflrflf f a stanovanje z dvema sobama, kuhinjd UI1U1I JC in vrtom (Dvorec Ivanka) Sv. Ivan 4tev. 656.	1173
GOSTILNA-BOFFET
Barfcovlje (Rlvit* r«) nasproti to« varne Inda to Cl vlllnjansko« Istrsko Ip bolo vino po «3 stotlnk.	1112
D* KORSANO
Specijalist za sifilistične in kožne bolezni
Ima svol ambulatorij
J v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17, L — (Palazzo Dlana) ■ ■ — f Za cerkv|jo Sv. Antosa novega. Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. 2enske od A do 6 popoldne.
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGO
TRST, VIA 1 CATERINA STEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: ttVs—1 in 7—7Va
rxiixL br. osr. držav, dobrodelno lotertial
|
Ta denarna loterija vsebnje 14.NS dobitkov v skupnem znesku kron 475.000« ki
so Izplavajo « gotovini.
GLAVNI DOBITEK kron 200.000 v gotovini. Dalje:
1 glavni dobitek.....kron 90000
1 m	rt	••••• t* 20000
1 „	„ . Ji . . . f* 10000
5 dobiikov po 1000 K 5 » w 500 n
5000 5000 2900
10 dobitkov		po K 250	e	•	kron 2500
20	»	n »200	e	•	„ 4000
40	n	„ » 150	o	0	„ 6000
100	tf	>• »> 100	e	o	„ 10000
200	n	n »» 50	e	š	„ 10000
2500	n	tt *t 20	e	•	50000
12000	»*	91 tf 10	•	•	„ 120000
L
14885 dobitkov Skupno . kron 475000
so vrli nepreklicno dno 9. decembra 1914. — Srefkn stane 4
Srečke se dobivajo pri c. kr dohodarstveuem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (Hauptplatz) in pri c. kr. loterijskem ravnateljstvu na Dunaju. Vrhu tega se dobijo srečke pri davčnih, poštnih in carinskih uradih, kakor tudi na vseh železniških postajah, v menjalnicah in tobakarnah Ogrske, kakor tudi avstrijskih kronovin. Na Zeljo se dopošljejo načrti zastonj in poštnine prosto.	Kr. ogrsko redarstveno loterijsko
ravnateljstvo.
I
isa aai
J
S Ljubljanska kreditna banka |
S	podružnica v Trstu	|
DelnlSka glavnice s.
K 4,000.000.— Reservnl zakladi i
K 1,000.000.—
I
ISoSrSniceV sbm*cc- uH<a Caserma I«. 11.
lovec Sara!evo' Qo	Telefona 3-14.
_ ricTin Ctije.	bnnjt^Ibti9-121/,a2y,-5
= bvriBje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tronzakdje.
1 Vloge no knjižice obrestuje s 5 °lo netto 1
H	(rentni davek plača banka iz svojega).	H
S Vlote na tekofl in 2lro-raCon najbolje po dogovora. I
| Meno borzno naročila zo vse tu- la inozemske Mrze |
s	Brzofavni naslov: Liubllanska banka.	«
H
II«
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
Voletić od U. stotnfle 22. pešpoika,
Zlmic od 4. stotnije 27. pešpoika, Va-Valentinuzzl od 12. stotnije 7. pešpoika, Josfp Jarko od 97. pešpoika, pijonir Ernest Miniussl, Karel Holzlncer od avtomobilske Ikolone, Alojzij Makor od 27. pešpoika, Roman f
sprejema od vsakega tudi če ni nd zadruge, 4 *
4ir0|	zneske pc do- o
P |i govoru. ~
Jih obre- ^ 1| Oj ve^je zneske
ije po	\2 |0 govoru. Trge___
J otvaija Čekovne račune z dnevnim obresto- * [ ^	van je m.
0	Vlaga se lahko po eno krono.
1	hitn-hmiiltičBi nta 75.179. mm 1H4.
IrgontHtrlia zadruga v Trstu
ulica S. Francesco Stev.
nadst. i:
Posojila
± daje na osebni kredit In ne a
proti plačilu po dogovora.
isteve ♦1 !
X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 2 dopoldne in od 3 do 5 popoldne, i
Priporoča male hranilne skrinjice, ki t
so posebno primerne za družine.
KIPOMtLJIVE TVRDKE

Brivnlce.
hainAM^N M slavnemu občinstvu hi-FriPOrUlD Se = gijenična BRIVNICA B. HARAŠTA, Via Carducct 9 (prej Ant Šebek). Pranje ^lave, vsakovrstna lasuljarska dela. Najboljši trž damski salon. Zmerne cene.
Anton Novak
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIM t	2660
NflntfllNffl in naj,eP*a lasuljarska dela se izvr-nUJiJUlJiU šojejo v frizerskem salonu Andreja HO J IG a ▼ Trstu, Aequedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate.	1851
Priporoča se
Buffet
cenjenemu ubčinstvu Buffet v ulici Ghcda St. 8. Točijo se pr-
aa in pivo.	1804
Cement.
Tcusrna cevi In cementnih
ANTON FABBRI, Trst ulica Tor S. Piero 18 blizu
rojiii.sk'h obokov, Cene zmerne.	23' 8
Čevljarji.
Čevljarnin „Alta Sartoreir
5. — \ elika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sj r-jemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne
1447
Fotografi.
Jugoslovani! l£s5L,G5!rtJL
rica, Gosposka ulica 7.
10. —
Aaton Poste
4144
Mllflfllhli	sry artistične fotografije na
llUjlJUiJM kristalu, porcelanu itd. za priveske, nadrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je
i
MIMHIIMIMIIIMIIHIMHMKIM llllil MIWIIMBIIIIMBHBB1II
CENTRALA
v PRAGI
Ustanovile na L 18H

Ži vnostenska bankapodruiwl<a v Trstu
ORADEŽ otvoren v poiet)« ekspoziture redno poslovanje OPATIJA
Isvriuto vsi bantne In monjalnitne posle.
telefon: 2M7—m» Borzna naročila.
IHilli»IMniMHI
TELEFON: 2157 —1078.

5«
VLOGE NA KNJI2ICE
Rentni davek plačuje banka
iz svojega.
Mfiiiii tazpltiu n nipeln.
HIIII ■!! IIBHIIH1IIIIHIIBHIIIII
Restavracije.
Restavracija jUtaStiizionr^^:
nim kolodvorom 3. — Neugodnejša restavracija za potnik« in meftčan«, kar je ▼ bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na ob&rnem prostora pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno piro in vino L vrsta. Izborno briš ko vino. Furlansko in	za dom po 96
stot liter. DomaČa kuhinja. Cene zmerna. — Last nik Anton Andrijančifi, bivši vratar Hotela Balkan.	1126
Šivilje.
1 DIKFD Trst* Piazza della Borsa št, 3 v. 9 Ht RlLULR Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
eprodukcijo artističnih fotografij j "AKNI PELIZZAKI, urar, Trst, ulica Nuot 41 fpslača Salem).
nora
1495
Glasovirji.
Pffffl Cfflf riflfl u1' Tiziano Vecellio 9. Tovarna a lUll jUIVjIIIU in trgovina glasoviijev in piani-Razpobilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna vijanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji ojim t	2224
Trgovine s prekajenim mesom
Prodajalna svinjine ElSt^zsl "
vsakovrstno prekaj eno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Kari Pušpan.	254
Trgovina s manifakturamL
19
Gostilne.
ObrtnUsko druftvo v BnrkovUah
fb! zu cerkve) toči izborna vina n postreže s fino kukiigo. Dreherjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogljišče. Cene zmerne.	2.130
M#fH?#f Bllli/E priporoča cenj. občinstvu svojo lili lljll DKlIll gostilno . Ai buoni amici" v Trstu ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v
Trstu, v ulici Bonvenuto Cellini štev. 1, gostilno „Al buon Aimissan" v Rojanu, ulica Montorsino St- 3, trčilnico v na v Barkovljah jBovedo), ulica Perario št 342	ščuka). Toči se prvovrstno
dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omša in pivo.
Kleparji.
Loze? luan, klepar š^tv^T^
> prodnj o vsakovrstnih klep arskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delavnici ali iz-
ven
34 -
> zmernih cenah. Ulica
Svoji k svolni!
Sette Fontane štev.
2443
Krojači.
VMfRri*lffl IVAH GORUČAN, Trst, ulica Pas-RlUjMUlllU qu-le RcvolteUa aU Chiadino in M-.ate št. 27. I. nad., se priporoča cenj. občinstvu vsakovrstna dela. Soi dna po trežba. velika
izi •■: najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju.	7213
Mizarji.
Normi Jattetti priporoča svojo trgovino
manufakturaegs blaga in izgotovljenih Ženskih oblek. Sprejem dala po mari.	2232
Voščarne.
Jernej Kopač - Gorica
ulica Sv. Anton* št.
in med.
2. Voščene
sveče 292
Žganjarne.
Ilnffln Tli Vir edina slovenska žganjarna in za-HIIIUII I lllll loga likeijev. v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal uL Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
odlikovana z zlato _	_	kolajno v Trstu,
Via Cavana 5. Bogat izher likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijalka na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli'Orologio. — Se priporoča An d rji Antonopulo.	430
^fllljflrnfl	^^P^ Trst, ulica Giulia
Pijače prve vrste.
507, se priporoča za obilen obisk.
ARTURO MODRICKY
Prodajalna ntanofaktoniiga blaga io drobnih predmeti?
Trst, ulica Btlvedere It. 32.
Novi dohodi perkala, zefirja, batista in pa nama, volnenega blaga, pokrivala in odeje, preproge, brisače in prti, perilo na meter in za rjuhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Ve ikanska izbera. CENE ZMERNE.
IBBSHBaBBBBBBH:
12 Z4 11
21 H H M U M £1 tJ li PJ
n u i-!
n
LI n u fc!
M
^eoREsam 11 unamsc^
J	Zopet se je odprl
I Zobni BmtaulfitoH] |j
I Via G. Rossinl 2, vogal ul. Poste
S Moderna zobna delavnica. Umetni zobje ^ po K 4*—. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdiranje zobov brez vsake bolečine po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK s od 9 do 1 in od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih a	od 9 do 12 opoldne.
93fiE3E§<

Fratelll Rauber
Trst« ul. Carducd 14 (cx Torrente)
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrebiiin za sedlarje.
ViaCampanile 20
Novi dohodi I!
1882
QH«||2||| materijal podrtih hiš, kakor n. pr, lULbllilll vrata, okna, umivalniki, stopnice itd.
ie proda v ulici Piccardi 16.
236
Kupujem
Železnine.
železo, stare kovine: Anton Cerneca
Pasterizirano mleko spila
na debelo in na drobno Mlekarska zveza v Ljubljani, Podružnica v Trstu, ViaGeppa štev. 6, Telefon 1286. — IZBOREN MED.
Trst, ulica Olmo št. 14.
1865
Rudolf Rompora
občicatvu svojo miz rršt.je v-a v to stroko Ijanja Načrti in profpi prihaia tudi na dom.
Trst, ulica Giuseppe Caprin St. 3 priporoča cenjenemu mizarsko delavnico. Izpadajoča dela in popraviti na razpolago. Po želji 2532
Razni.
MnFnnff1' najboljše in najbolj razširjene sred-ffliUrilllll *tvo za umčenja stenic. Prodaja se
po vs h mirodiinicah. Zaloga v Trstu; M. Skri nj ar V a Ferriei^i 37, 1. n	2142
Anton Baruccfl:
lriace>co d A^>isi 2, dvorišče.
mi/.arska delavnica zavsako-
2095
Obleke.
IlOlilffl 12^>era oblek za moške, dečke z prodajo vKlIllU perila. Klobuki in kape v veliki izberi. Kostimi za dečke po ceni, da se ni bati konku renče. Cele obleke in hlače za delavce. — Trst. Campo t an Giacomo Stev. 6, nasproti cerkve Sv. Jakoba.	2449
Papir.
Veliko zaloga papirja
po zmernih cenah na drobno
za ovitke, papirnatih vreč ic. prodaj a po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka G A STONE DOLLINAR. Via dei Gelsi Ste v. 16
.ei Marangroni*. T« lefon st- 27-81.
Pekarne.
IflAVMllI Mili« priporoča cenj. občinstvu svojo LtOPUlU nilli pekarno in slaščičarno. Vrdela
Larg > Boschetto št. 55^. Prod»ja m<?ke vseh vrst na 'Trofcno in debelo. Odprta je nova podružnica v ijv. Ivanu 703 v bližini .Narodnega aoma-. 2340
JOSIP AiMANN
Zgornja Greta štev. 270 priporoča svojo pek a'no.
K&rol SusK
Trst. ulica Pasqu*^o I?evoltella
št. 62 priporoča cenj. občinstvu j pekarno in sladčičarno. v kateri se dobi večna dan svež kruh in sladčice. Vino in likerji klenicah	22-6
Drflfllfln v naiem se dajo razne gostilne, alUlIllJU kasarne, mleka-ne in drugi obrtni obrabi, h še, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon šfc. 825 41
Čistilo za čevlje
Carpison varna.
parkete in kovine. — Gazzoli & Comp. Via Telefon 13-08. Odlikovana tržaška to-
2114
Rojner 2lberaa
Trst, ulica Solitario št. 14 priporoma cenj. občinstvu svojo novo tovarno vsakovrstnih čopiče v, krtač, metel (iz žime in navadne). Prodaja na drobno in debelo. Cene zmerne.	2523
SLOVENCI! Podpirajte RDEČI KRIŽ i
Veliko skladišče
šivalnih strojev in koles
LUIGI ORAHACCIHI
Trst, ulica Barriera vecchia štv. 25
£eae togim. = Hi na e&rofee.
Sprejme se popravljanje šiv. strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov
IMe inpmliiifl že rabljene Šivalne stroje
k
Bojne bluze po K	720
Razne bluze „ „	7 20
Bojna krila H „	11*50
Modra m trne Krila „	12 -
Vestalle iz borbonia (fuitanja) in flanele do K 8,10, 12. 14, 16.
18. - Volnene vastaUe od K18-45.
Nove abiake jmoeire in barvane. - SOVI POKOPI PLAŠČEV dolgih tn kratkih
^Ali9 Albero d Gorama^
FR. OLLANDT, TRSI i
Via del Ponierosso štev. 5.
Specijelna tvrdka za gumijeve pred- ] mete obveze in potrebščine za po- ' trežbo bolnikom.	i
HepremočUfv! dežni plašil. — G&LOŠE. i „TOPOV, nnibolji pmeriKaflsHi podpetnik. ]
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranjo bolezni in za bolezni na dihalih (kakor : grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Stev. 12, Telef. 177 IV od li1/, do IV, iu od 41/, do 5l/, pop.
0 J1
K'.
i


POZOR!
POZOR!
Veiika zaloga
najboljih šiv. stfojev „PFAFF" in drugih vrst strojev in dvo-koles, - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni.
Jeiip Mm a i
GORICA ulica Alunicfplo št. I
Veliko zoloto in tovarno ^mm
vta
ANDREJ JUG -
S. Lucta 5.
TiMon 17-30
THS¥ ii
vi« Fabbri 10.
adiMgi potil2tya In ~ Svoji k $yojim f zs
ti &
TRST, ulica Barriera veccMa 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Nsjr.i^e konkure^^e (ene.
U
It j □
p n
L;
n
u □
p
L!
Li U
a
n p
jd
(NOVA KAVARNA)
Trst, Piazzo Barriera-Seltefontane
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrat. Biljardi Seif-rt, TELEFON 15-81. Poleg kavarni so nahaja tudi izvrsten
anaia
BUrFEY^ kjer se prodajajo mrzla jedila. vino tu Dreherjevo pivo, Sprejema se naročila na dom. I*riporoča so udani
Franjo Abram, lastnik.
□□□□□□D
P- M——11 no—aaii ^iigMMjia ■>—■—■ n———11	n ■ m ■■ m
riaška posojilnica in hranilnica1
m i«i
ni m
m ii
C t roglstrovana zadruga z omejenim poroitvom TRST, Piazza delfla Caserma I«. 2,1. nad. (v lastni palafl) vhod 90 glavnih stopnjlcah.

POSOJILA DAJE
na vknjižbo 5 Va o* menice po 6*/*
na zMtave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovot«.
ESKOMPTUJC TRGOVSKI MKNKE.
. _____________VLOGE
■prljanu «4 vsakega, če tndi ni nd in jik obrestaj« pO
4 VI«
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
Rcatal davek plačale zavod §am. - Vlaga se iahko pa eno krono. - ODDAJA DOMAĆE NABIRALNIKE (HRANILNE PU$!CE).
Poitno-hranilnični račun 16 004.	TELEFON dt. 952.
laaa varnostno celico (safe deposit*) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vloma in foiaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizlcih cenah. Stanje vlog nad tO mIHjonov kron.
Uradue uref od 9 do 12 dopoldne In od 3 do S popoldne. - IzplaCuJe ii __vsak delavnik ob uradnih urah.
Rl	III
III III
III III
III ll^r^SHaSSrS"5* .i^Rrsev
Dae
Pohištvo.
stelji vzmeti, novo žimnice K 8t».— Po :olna »ralna soba z žimainami K 290.— V
i 12. I	2318
CPfftlrAnif	Farne to št. 41, pr,
rrurinuvil poroča veliko zalogo in delav-
spa'nih »ob in dru^resra tohlštva. ie vsa mizarska d
sob in drugega, po; dela tečno in solid
no. 211 ~>
Prodajalne jestvin.
Kat. vfl. Kuiej
Trst, Piazza Ponterosso Trgovina jestvin in kolonjal r*** "i f --i^ra. s, ecij aliteta: pristn i čajno maslo krcnj-i-e klobase in il r»ke testenine. — Za ob-le^ ot &e priporoča vdani Ivan Bidovec odja.	500
Kova trgovina kolonija! in Jestvin
TRST. Piazza Caseima št. 5. Bogata izber kare, riža, olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. — Za obilen obUk se priporoča lastnik FRAJUO 1LLLLONIG.	238
Vsled nastalih razmer sem v stanu prodaja&i v „\^RNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink V* litra. ISTRSKO vino po 24 st. 1/A L - PRISTNI TERAN po 32 st. lL I.
IAĐRAMS
Trst, Via Cassa dl Risparmio
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirie in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA mm
VLOGE NA KNJIŽICE
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVAN JE VLCK* na tekočem in žiro-računu po dogororu-
FILTJALKE:
DUBKOVNI K
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPAT f JA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
5 (Lastno
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA
Živahna zveza z AMERtKO.
REMBOURSNI KREDITI.
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTF.RfJE.
od • do 127, pop. in od %XU do 5 pop.

ESKOMPTUJE : srečke, devize in pap-rje. Zavarovanje vsakovrstnih pnpirjcv proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKOMPT MENIC ♦♦♦♦