Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 9 Za inozemstvo celo leto $7.00 List; sl ovenskih » delavcev v Ameriki, the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: CORTLAKDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 49. — ŠTEV. 49. NEW YORK, MONDAY, MARCH 1, 1926. — PONDELJEK, 1. MARCA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. NASILJA ITALIJANSKIH FAŠISTOV Fašisti »o ukazali londonskemu poročevalcu, naj zapusti Italijo. — Z nasiljem prete poročevalcu Daily Express, ker je sporočil domov, da se mora držati Mussolini dijete. — General Rossi je pobegnil v Nico. Na Lvliki v Ulit li vrda, v ožeč-1 nnu-mlvojra iiioniariKke«ra poročnika Richaiida E. i se \ posfbireju čolnu, kateri t>e ne more potopiti. RIM, Italija, 28. februarja. — Fašistovsko glasilo je v odprtem pismu na predsednika rimske zveze inozemskih poročevalcev zapretilo z nasiljem proti rimskemu poročevalcu londonskega Daily Expressa, če ne bo takoj zapustil Italije. List se zgraža nad zadnjim poročilom poročevalca, v katerem je rekel, da je zdravje ministrskega predsednika Mussolinija tako slabo, da je prisiljen živeti ob naravnost stradalni dijeti. List izjavlja: — Mi fašisti nočemo-poiskati tega poročevalca in tudi ne želimo biti prisiljeni, da ga pahnemo s svojimi komplimenti pod kopita konja, na katerem jaha Duce (namreč Mussolini) vsak dan." Vsled tega pravi list predsedniku zveze: - Ce smatrate delavnosti tega podlega pisača za nagnusne, vas pozivamo, da mu svetujete, naj hitro izpremeni ozrače. NIČA, Francija, 28. februarja. — Navzočnost generala Cesare Rossija v Niči je že razplamtila ogenj sovraštva, ki obstaja med izgnanimi Italijani, ki so zbežali pred fašistovskim nasiljem ter pristaši ministrskega predsednika Mussolinija. Prejšnji načelnik fašistovskega časnikarskega urada, ki je dospel semkaj zeodai včeraj zjutraj z , . J 1 -ii-iT - i zeanske zadeve ter jo blokirati tam motornim čolnom, je dobil danes nic manj kot pet l7a nedoločen čas. Pregled glede vprašanja, če naj se izroči uravnavo komiteju, je pokaizail, da "bi glasovalo s 34 demokrati tudd 14 republikancev ter senator Shipeatead, zastopnik stranke delavcev in kmetov. To i)i dalo Bkui>aj 49 glasov ali en £1«.-. ve<" kot večina. Ker bo najbrž več senatorjev odsotnih, ko se bo vršilo glasovanje, .so voditelji ČOLN, KI SE NE MORE POTOPITI (C) HENRY UILLCIt, WAlrt. D C. Bančni uradnik ustrelil deklico. Bančni uradnik Walter Mayer, ki je ustrelil svoje ljubico Miss Shirley Mclntyre, je sedaj preklical vse, kar je pisal o nji. — Pravi, da je bil ljubosumen in blazen. Dogovor glede laškega dolga. Pregled kaže, da je dogovor glede uravnave italijanskega dolga v nevarnosti.— 34 demokratov, 14 republikancev in Shipstead so za to, da se vrne uravnavo komiteju. WASHINGTON, D. C., 28. eb. Pregled, katerega so vprrzorili republikanski voditelji v senatu, glede italijanskega dolga, je pokazal. da je uravnava za enkrat, nemogoča. Xavrt. opozicije je poslali to uravnavo komiteju za ino- Angleški zunanji minister v škripcih. Angleški zunanji minister Chamberlain bo mogoče resigniral radi spora, tikajočega se Lige narodov. — Nesoglasje glede vprašanja povečanja sveta Lige narodov. anonimnih pisem, v katerih so ga pozvali, naj takoj zapusti Nico, ker bo sicer usmrčen . Na drugi strani pa je neumorno odgovarjal na čestitke, katere je dobil vspričo "sijajnega stališča, katero je zavzel, ko je objavil, da bo razkrinkal soudeležbo Mussolinija pri različnih nasilnih dejanjih v Italiji. General Rossi je prepričan, da je Niča preblizu italijanske meje ter bo vsled tega odpotoval kam drugam. Mussolini je mož, ki je odgovoren za umor poslanca Matteottija, je rekel general Rossi, ko je omenil odvedenje in umor socijalističnega poslanca, ki je bil dolgo časa sporno vprašanje med opozicijskimi strankami v Italiji ter vlado. — Drugi, proti katerim se bo pričela dne 1 6. marca obravnava radi umora, so le igračke ali zastavni predmet v igri, katere ne razumejo. Le po-|^ovati odobre^je „lede ^-^e LONDON. Anglija, ~2S. febr. — Sklep angleške vlade glede povečanja sveta Lige narodov, o ka-! tereni ^e domneva, da bo zapečatil usodo Evrope, bo najbrž storjen na konferencah, ki se bodo vršile v Chequers med ministrskim predsednikom BakUvinoin ter člani njegovega kabineta. Ctodna stran položaja v tej deželi je ta, da je mnenje v Baldwi-noreni kabinetu razdeljeno, čeprav soglašajo vsi politični opazovalci,, da ni bilo angleško javno mnenje izza. vojne še nikdar tako sojrlasrio grlede kateregakoli predmeta kot je isedaj in da je deležno pri tem tudi podpore domini-jev. >Sir Awten Chamberlain bo mnenja, da ne bo treba več kot najbrž podpiral frameosko stališče 43 ali -IG glasov, da se vrne komi- eel o do točke, da bo resigniral. resolucijo te ju resolucijo glede ratifikacije. Edini demokrat je, ki bodo podpirali uravnavo, so senatorji Co-Inland. Gerry, Bi-uee in GlaJss. Senator Vndemvood, ki je baje na-Jdonjen odobren ju, je odsoten v Floridi ter ni gotovo, če se bo vrnil do časa. Predsednik Coolidge im zaklad-niški tajnik Mellon skušata izpo- glejte može, ki stoje zunaj na cesti. To so franco-ski tajni policisti, ki me stražijo. Mussolini nada- italijanskega dolga. Senat. Smoot, načelnik finančnega komiteja, se ljuje s svojim sovraštvom in osveteieljnostjo proti prejšnjim prijateljem m seanjim sovražnikom celo !telj, ki je v tesnih stikih z ra^po-V deželi, kamor SO pribežali. jloženjem senata, bi imel rajše, ee Rossi pripravlja dolgo gotovilo, v katerem bo'1" llravnavo ™ Par ted- popolnoma razkrinkal fašizem, od izvora pa do sedanjih dni. To ugotovilo bo objavljeno, da bodo lahko vsi ljudje izvedeli, kaj je pravzaprav fašizem. Postavil bom Benito Mussolinija na sramotni ler, je rekel Rossi poročevalcu Associated Press. Dosti sem trpel za stvar ter preživel skoro eno leto v ječi. Nimam pa namen nastopati kot žrtev, 'redložil bom ameriški javnosti in Italijanom, zive-:im v Ameriki, natančno sliko položaja v Italiji. Ne-:oč sem zelo občudoval Mussolinija, a spoznal, da le nezvest. General Rossi izgleda kot človek, ki je vedno v Itrahu za svoje življenje. V majhnem starem ho-lelu v katerem se je nastanil pod izmišljenim ime-lom, niserdovolili poročevalcu vstopa. Čakal je do Miajstih zjutraj, ko je stopil Rossi iz hotela. Ko ga je poročevalec potrepal po rami, se je prej-inji fašistovski voditelj hitro obrnil, z izrazom velikega strahu na obrazu ter posegel bliskovito v tlačni žep. V istem trenutku pa je spoznal poročevalca ter se nasmehnil. V neki bližnji kavarni je rekel nato: Mussolini se je udal bedastemu upanju, da bo zadevo Matteottija. a jaz sem tukaj, da ga nov, v upanju, da bo mogoče pregovoriti par -senatorjev, da bodo pod p i r a li rat i fiikac i jo. Senator Smoot :pa hoče, da se celo zadevo reši takoj ter l>o naj brž izvedel svoj načrt že prihodnji teden. Ce bo glasovanje izsiljeno, bo uravnava naj/brž izražena. Na drugi strani pa se priznava, da l>o glasovanje tesno. Sedanji znaki kažejo, da bo razprava peeej dolga. Nekateri so celo mnenja, da lx> trajala cela dva tedna ali še več. ('e bi se Waiter B. Maverju, uradniku Chase National banke ne posrečil poskus, da izvrši samomor {Kiteni ko je ustrelil svojo ljubico Ln sodelavko. Miss Shirley Me In,tyre, v njenem stanovanju na Lefferts Place v Brook-lvnu, bi dodal k svojim zločinom umora in po-kušenej»a samomora š«» zločin neupravičenega blatenja »b-klice. Včeraj j«» trpko obžaloval svoje dejanje iter izjavil, da niso bile resnične njegruve pisane trditve, da «ra je ljubezen ljnbiee do "visokega. življenja", /katerega ji 711 modrci nuditi, dovedla do sklepa, da usmrti njo in nato se samega sebe. — Ni res, da je ljubila nočno življenje aia Broad way u, — je priznal det-ektivoni, ki so ga zatsliša-vali v bolnici. — Bila je dobra deklica ter &em jo zares ljubil. Žal mi je. strašno žai. Žalca j s<«m storil to? Rad bi bil mrtev. Zdravniki v bolnici so izjavili, da bo gotovo okreval. Mists Anna Mclntyre, sestra 11-morjene deklice, je odločno branila csloves svoje sestre. Okrajni pravdo Lk Kings olcra-ja, Charles Wynne, je obiskal Mayerja v "bolnici v spremstvu sten'ografa tor hotel dobi'ti od nje ugotovilo, a napadalec ni hotel nieosar izpovedati, dokler ne dobi pravnega zastopnika. Rojstni dan fašizma. V sedanjem razcepljenem stanju v svetu Lige bo postalo stališče angleške vlade eventualno skrajno važno. V item trenutku se zavzema sedem članov za povečanje stalnih sedežev za nadaljnejra člana izven Nemčije, še predno 'bi bila Nemčija pripu.ščena. Ti narodi so Francija, Italija, Brazilija, Uruguay, Čehoslovaška, španska in Belgija. Te podpirajo skoro vse južno-a-meriške dežele in Mala an-tanta. Švedska je objavila, da bo ve-tirala vsak predlog, da se j>ove-ča svet. z izjemo Nemčije in v eni podpirata Švedsko Danska in llolaiulska, ki pa nista članici Li-ue. Sl^ulišee Japonske ni še znano, čeprav prevladuje mnenje, da nasprotuje Tokio vsakem u povečanju. , V tukajšnjih. diplomat ičnih krogih se glasi, da se ne bo hotela Nemčija 'pridružiti Ligi, če bodo pripustili dringe narode pred njenim vstopom in da tudi ne bo hotela okleniti nVicaike kupčije glede pripusita Poljake ali Španske na septem'benJkem is tis tanku Lige. ŽENEVA, Švica. 2S. februarja. Najnovejši predlog se glasi, naj se dovoli Nemčiji in Šipaniski trajne sedeže v svetu Lige ter podeli ob istean ča-su tudi Poljski provizorič-ni sedež. RIM. Italija, 28. februarja. — Ravnateljstvo faAistovske stranke je določilo dan 28. marca za proslavo sedmeera roj>ttnega dne fašizma. Določilo se je nedeljo. *'da se izogne izgubi le enega dne v ritmu narodnega dela". Na ta dan I>q,do mobilizirajie vse vojaške, po-1'rtene in delavke sile fašizma. Smrtna kosa. V New Yorku je umrla včeraj rojakinja Pavla Heller, roj. Ga-brič. Stanovala je v hiši 333 E. 80th Streti. Vse gflede jKJg-reba bo uredil poigrebnik Engel. Naj v miru počiva! Sorodnikom } izrekamo svoje sožalje! razkrinkam. Imam kopije vseh dokumentov preiskovalnega sodnika ter bom preprečil Mussolinije-vo nakano. Sprejem (rane. finančnega načrta. Francoski senat je sprejel načrt za finančno zakonodajo z 268 glasovi proti 21. — Prošnja Brianda, naj se prepreči krizo, je bila faktor pri konečnem odobre-nju načrta finančnega ministra Doumerja. NEMČIJA MORA STOPITI V LIGO Nemški voditelji so mnenja, da mora Nemčija stopiti v Ligo. — Dr. Koch smatra za dolžnost Nemčije, da zavaruje svoje lastne manjšine. — Proti povečanju sveta Lige narodov. BERLIN, Nemčija, 28. februrja. — Vprašanje, kaj se bo zgodilo glede Lge, zavzema še vedno prvo mesto »v primeri z drugimi novicami. Sklep Švedske, da ne bo odobrila dodatnih trajnih sedežev v svetu Lige narodov istočasno s pripustom bo odobrila dodatnih trajniK sedežev v svetu Lige narodov istočasno s pripustom Nemčije v Ligo, je bil potrjen vsled včerajšnjih poročil iz Stockholma. Več vodilnih članov nemškega državnega zbora je razpravljalo o položaju z zastopniki ameriških list ov. Dr. Erich K.och, voditelj nemških demokratov, je rekel, da je za Nemčijo neobhodno potrebno, da stopi v Ligo; da nima nobenega smisla čepeti doma ter se pritoževati nad nezmožnostjo, ki je posledica vojne; da je treba protestirati in v namenu, da bo protest uspešen, je treba iti tjakaj, kjer bo protest nekaj zalegel Nadalje je rekel, da ne bo delo Nemčije v Ligi posebno lahko; da se bodo nacijonalisti pritoževali, če bodo delegatje neuspešni, a če bodo uspešni, bodo rekli, da so take posledice neizogibne, prav kot so izjavljali takrat, ko so zavezniki izpraznili Kolin. — Vloga Nemčija v Ligi, — je nadaljeval, — ne bo le zavarovati svoje lastne manjšine, temveč tudi druge podjarmljene narode, vključno Azijo. Liga mora uravnati taka vprašanja ter jih ne sme prepustiti Rusiji. Dr. Koch je ponovil znano nemško stališče glede sedanjega povečanja trajnih sedežev v svetu, a je izjavil , da to še ne pomen j a, da bi Nemčija nasprotovala poznejšemu pomnoženju sedežev v svetu Lige. Wilhelm Kahl, član ljudske stranke, ki je profesor prava na berlinskem vseučilišču, je mnenja, da je izpraznenje Porenske logična posledica vstopa Nemčije v Ligo, v kateri se bo pečala ne le s svojimi lastnimi interesi, temveč tudi s splošnim mirom. Baron von Richthofen, demokrat, ki je odločen zagovornik vstopa Nemčije v Ligo, je rekel, da bo vstop Nemčije povsem naravno izpremenil značaj Lige._ Finančni minister Doumer je I liici v torek. Odredba bo najbrž .poudarjal, da je vladi nemogoče odobrena 5. marca, vsled česar bo mogoče kolektirati nove davke pričenši s 15. mareem, mesto .s 1.. kot so prvotno upali. PARIZ, Francija, 28. feber. — Senat je danes zjutraj konečno o-d ob ril vladno finančno predlogo in (sicer s 268 glasovi proti 21. Čeprav je bila gotova stvar, da bo višja* zbornica vpriszorila tako ak:-eijjo, kljub zavlačevanju v zadnjih urah. bo t>rez dvoma veliko oja-čila vladno stališče, ko bodo prišle prihodinji torek fiskalne reforme pred poslansko zbornico. Ministrski predsednik je izjavil. da je absolutno -potreftmo za dež pik), da se oidobri načrt vlade, ker bi bila poKlediea neugodnega glasovanja, nesreča, katero si je komaj mogoče 'predstavljati. Do-čim l>i imel rajše stalno večino, — je rekel Briand, — bi bil v sedanjem nujnem slučaju zadovoljen s katerokoli večino. Ta poziv ministrskega predsednika je pričldbil za načrt omahujoče semaitorje, a preizkušnja nje-jjovejra stališča in njegovih govor-niškili amožnoj^ti bo v poslanski zbornici kjer je še vedtao imocna opoRTr£ENTTJ DRŽAVAH DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dane« to nato cen« sledeč«: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50 Pri nakazilih, fcl znašajo manj kot en Hso£ dinarjev računam« potekej II centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln izpla*aje "Poštni Čekovni arad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir .......... $ 9.10 500 lir ..........$21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir.......... $42.50 H I* Pri naročilih, U znašajo manj kot W Ur, za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošto in Izplačaj« Ljubljanska kreditna v Trstu. Za pošiljatre. ki presegajo PETTISOČ JDINARJEV ali pa DYATISOC LIH dovoljujemo po mogočnosti še poeeben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja se veikrai ta ■cfa^ čakovano; lz toga razloga nam ni mogoče podati »wtarrfne eene vnaprej; računamo po eeol tistega dne, ko nam pride poslani denar v roka. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE %1 — Demur nam Je poslati najMJe »e D masti« Postal Moasy Order aO p« New Tock Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cortl&ndt Street Ml York, V. T. TUepfcon«! Oortlaadt OSt t GLAS NARODA. 1. MARCA 1926 _ GLAS NARODA (BIiOVKNB DAILY) SKUPINA DRAGOCENIH INSTRUMENTOV KAKO SE GODI PONAREJE- mammzv \ . v&smB&zktf* ; ? j ' - - t Owned and Publi»k*d by ■LOVBNiC PUBLISHING CCMPANT (A Cerperotwm) ft+nk _____ _konto Bnadik, Ireaenrer Plut ef buaineat of the eorporttion and tddrwiw of abov« of fieen fl CortLvedI 84., fco roughof Manhattmli, New York City, N. 1 "G LAS NARODA " "V«*«« •/ People" _ leeued Ž very Day Except Sunday t and HoUdaye. Ca »sio i* ti neljo idet e* l Ameriko Za New York ea m tie lete _ $7.0( $6.00 Aa pol leta $3.34 Zn pol Leta %3J00 Za moeemetva m e eU let• _ 07.CK teir% Leta_____ __%1.50 Za pol leta___ ---- 43.3< Bnbicnption Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" ptkaja veaki dan ievtemii nedelj m» praenikom. Lk»pi»i Lrea podpisa in osebnosti se ne priobčujej> ~ Denar naj sr k'sfovoti pošiljati po Money Order. Pri spremembi kfaja naročni prosimo, da ss nam tudi prejšnje bivališče nasnani. da hitrsj* najdemo naslovnika. M L A a N A k O D A", 62 Ccrtlandt Street New York, N. Y. Telephone: C art land t 2876. CANADA NASTOPA SAMOSTOJNO VALCU. BOGAT KITAJEC OBSOJEN NA SMRT Da madžarski vlaili ni do poseb- Te dni bodo obesili v Liverpoohi n a stroge preiskave faJzifikaton$ke Lak Ah Tarna, najbogatejšega Ki-afere, v katero so zapletene naj- tajea v Evropi. Kitajski sorojaki ■»»tledaierjše osebe današnje Mad- so ga imenovali "očeta in vodjo žarske, dokazuje tudi podrobnost. vseJi mornarjev na Kitajnkem ki jo priobeajo budimipeStamdri 11- justifikacijo je zavladalo po sti. «eli Angliji velikansko zaniman- ! L 1st i namreč* nežen " rano op>m- je. Casopia> poroča poti rob no o jejo način življenja » Ln nehanja njegovem vsakdanjem delovanju v budimpeštanskih. zajporih, kj<*r iu nehanju in o načinu, s katerim se nahajata glavna krivca afere, pričaikuje isvojo smrt. princ Wrmlisehgraetz in bivši po- Proces profci Kitajcu se je vršil licijski šef Nado>sy. Prinxru nosijo pred sodiščem v Chosterju, kjer hrano iz palače, ki jo ima na naj- jra je porota etroglasino obsodila na ledeni kraju Budinvpešte. Hrana ve šala radi umora svoje žene in obstoja »z neverjetno razkošnih dveh otrok. jedi. Samo za zajtrk mu nanosi-! Njegov zagovornik je med pro-io j)0 deVnt različnih jedi. Kosilo cosom |>oi*/.kušaJ dokazati, da je pa je .sploh tako raznovrstno, da Lak Ah Tam izvršil umor v epi-pnsti prine kljirb izrednemu ape- h* ptič nem stanju in da je njegova t it ii skoro polovico jedi nedotak- nevrastenija dosegla bohsften vi-, njenih. Zu večerjo s princ zalije šek radi "ogromnih izgub pri po-! jedi s penečimi šampanjci. Dogo- nesreč onih špekulacijah. — Tudi dilo se je t-udi. tla - zdravniška dokazovanja niso prc-Xnani newyorSki zbiratelj starin si je nabavil štiri in-'t-nimente, ki so J)o]l],>ina pijanega. Najbolj trpi pričala sodnikov o epi lep tie nosi i ^QiRWOOO A UNO«. H WOOL. N V.. delo slavnega italijanskega moj.-.1ra S trati i vari tisa. kateri je zi vel kr;kg leta 1 Iih'tnunenti so vredni več kot stotisoč do larjev. A - i«-..'.i Nvetovid imperij ni več tako trdno zqzrajen niti tam, i ti — •l i j If Minlo »[»ožitije pr«Ma "inateri.iLs.ki" deželi. Ne Ii ■. >1 ii/.ita A trika in A vst j-aiija. tudi (.'anada je pričela v zad-r..,'iu ' in.i kazati j►oželjenje jvo *samostojiiosti, ki je skrajno preso-ue" I ji vo. i ako je skhnnila '/v ozn a vlada Canade, da bo v prihodnjih i i ii oii'-ii.danila izjavo, potom katere bo Canada izvzata od učin-i vanj ii ubveziiosti dogovorov, sklenjenih v Locamo. .\:kdo n sicer d« inneval, da I K) angleška vlada obvezala Cana-svoje kolonije. — ali kot >e že imenujejo te odvisne po- • ii , na pogodbe. sklenjene v I^ocanio. Prav tako ni nikdo ' bo okušal London izvajati vpliv v tem ozim. Domnevali j'.< -o za gotovo, da >e 'bodo čutile Canada^. Avstralija, Južna A ii .i in Indija luoid.ličro obvezanim, da vsaj molče tsodelujejo, to . ' ne il\ i_ne.,• > t.obenoga izrecnOiga protesta proti njLh vkljuee-I i s. daj y > členila Canada, — kateri bo v ikratkem sledila baje :udi AvsMahja, — da ne bo le dvignila -protesta proti vkljueenju, leinN.f da i »o tudi to izjavo proglasila svetu v slovesni seji parla-Mfeitia. !)>< zadnje sveto\"ne vojne ni bik) za Canado nobene možnosti. • i i-i .zda-a tako izjavo. Zunanjo politiko Canade «o dflia^i do 'leta 1'14 i "Iv '.in- no le v Lihatk. jui. — ka j-Li zunanja ixrlrtika ni eaiostavno .i \ «>!%.:'!,zjt eanatlskib razprav ali sklepov. Ko rpa je "mate-' ia ... '.« /■ la t.d-coui morije v un:s;:h nujno -potrebovala «inOf\* in L.-. !.< ( ana le. j.m je bila pripravljena dali cca to \-salkovi^tne kon- < >■ je, l.aterim j>a ni-o pripisovali v časih vojne vihre no/beoie ipo-■" \.i/m«si i. Tr ikonrtsije pa dobivajo sedaj, druga za drugo, Iv 11 i' i *! r: o o'oliko, in v I^ondonu jih brez dvoma občutijo kot skrajno m a/ i j ie >>!•-. M»m1 t<* koncesije spada tudi pravica "neodvisnih •»:«»iiij". da m1 jn itlružijo le talkini jKv^obam »in dogmoroan ang-le-ske vlatb*, ki so jan |k> godu. Kol zna :'», naj ni postaj IxKjarno vse zdravi Ino sredstivo za po-iui j-nje yiv-iin iti '.uo jnetiapete Evroj>e. Anglija in Francija, — •ono p.i Angli.;.j, — sta iztuhtali čeden načrt, tla se spravi sku-, i v,-1- k.i|» al. iii ne narode na platformi Lskupnega odi>ora proti ; a v n-. .i -m napadom Nista sioer naravnost izjavili, da pri- < -ikii.,.-t,!, i b n» uj>raviči nih napadov'*, posebno ckI «ovjetwike R«usi-.i". v »s- l.i i pa s! a • o tako določno namignili i, da ne more vladati gle-d»- t. m niri najmanjši dvom. Setlaj pa i>ril»ajajo otiroci ^knbne ma-i"ii ! ;>italiyjiia z izjavo, da nočejo ničesar vedeti o patentni tnedi-« in i ma i ere. .v: j ; i ne bo razpadla niti danes, niti jutri. Proces razipada bo i i« e.s;i! .rolovo do?H) cnsa, pitxlno bo dovedel do opsrostiLne kata-' • Da pa sr je ta p s / • p ni čel, da se vrši neprestano in do-s ' d 11 * i, to i-i mogel zanikati edmole slepec, človek, ki ne zna zasle-tiovati d«^iiuMiv tet o-p.aziti znamenj ča«a. ( -'"a l-i. t tudi v-e druge anglesike koiloaije. — se gos-{>o- i \.-diio I,olj in bolj o p r< < s a j o materinske- tležt-le, Anglije. To i.ddvn i .iz .di \ ->akdo. ee si ogletia canadsiko-carint^o zakonodajo. P-« I«' pričala odpadali še )H»li1ično enotnost, .kajti Canada, .I.i/ji;. Air,i a in Avstralija so m- prieesle rpriglašati godnim in zre-! ! 'e11 na polju lotioi -iiHke jmlitike. Vsled tega bo John Buli so-:.i.uio l/4:ubili ves zmNel za niatemt>ko dc-žeio ter se* pričeli o"i_ra i le za bislno deželo. Vezi z materinsko deželo so priče- le po ta jali v«dno bolj mcdh , nedoločne in konečno so bili pretrgani vsi stilu. Seveda, v slučaju A-rjrlije je "treba delati razliko med posame-z-n:ini kolonijami a'i odvisnimi deželami. Isto velja glede Avstraiije 1 i .Južne AJUkc. a pokžaj j<> powem drugačen v slučaju Indije, ki je le žavojevana dežela, koje 7»rebiva1i^tvo nima nobenega resničnega stika s svojimi gosjM^larji. ]»rine radi pomanjkanja prijetn'h obtoženca, ki se je tekom procesa kavalirjev in vsiled o-lwtnosti do- vedel zelo mirno in tudi obsodbo bre družbe, po domače rečeno ra-'poslušal brez najmanjše razb ur jedi neprostovoljne prijateljic. » , j Princu so dovolile kaznilniške ptdjali iz dvorane, so stali najve- --oblasti tudi uigodmOKt. da sinejo Ijavnejsi kitajski podaniki, ki b'- Vslcd neprevidnosti skoraj zgo- Frančiška Dugor« ]>ee. žena us- drugi kaznjenci opravljati za^ij vajo v Angliji, v sodnijski veži in Novice iz Slovenije. redukcije" liosti. Ko so ga sodnijski stražniki od. \ Alkohol iz jesiha. / - PHILADELPHIA. Pa.. 28. feb Pri izdelovanju .sintetičnega alkohola se poslužujejo setlaj butfc-parji v velikem ol»secru jesilia. To je ]>oznalo znano, ko je objavil John .Whitehead, a>gent urada za notranjo carino, da je razkril ta no\ i in cenen proces izdelovanja a'kohola. o katerem je refcel, da ga izvajajo v velikean tbsegn v t "m mestu in oj>riin^ma onemogočil izvede-njf pKohrhJe?jp. Č^ptSLv objavil podrobnosti, katere je zaMledil v teku svoje preiskave, katero je vodil i'zza preteklega noveiiibra, in tni^i ne formule, katera se poslužujejo butle garji. je rekel "Whitehead, da se izdeluje, alkohol iz jesiha, v *zvezi z dvema kemikalijama. Te 'keani kalije, je reke-1, je mogoče dobiti v vsaki lekarni, in s tema ter z jeslhom je mogoče izdelovati alkohol za približno ceno petdesetih centov za gtlono. Nrkakega kotla ni treba -za proces in nobenega načina ni, kako preprečiti izdelovanje. rela. Dekla Marija Staazer v Raz vali ju pri Mariboru je hotela zvečer zakuriti peč. Ker je bila že tema, je postavila svetilko pri peči na t.la. Vsled neprevidnosti pa se je ta prevrnila in razbila. V hipu je bila Startzerjeva vsa v plamenih, ker si je pri gašenju omočila o-bleko v- petroleju. Predno so prihiteli domačini na pomoč, je dobila že vse polno opeklin ter se zgrudila nezavestna na tla. Ogenj so kmalu nato -pogasili, deklo pa so morali prepeljat v bolnico. Ogenj v polskavskem gTadu. Zgornja Polska.va bi sikoro ]>ri-šla ob važen ixyod ovinek i ob k je t. ki nemalo povzdiguje njeno idilično lepoto ter jo uvršča med le.p? kraje na \nanožju jiigovKtočnega njarsJit^ra pomočnika, 41 let. običajna kazn.ilniaka dela. Tako objokovali uso«lo svojega rojnka. S. Klara Marjeta Martinčič, mu kaznjenec pometa solw). za kar Pred sodnijo pa -e je bdo nabra-■usiniljeaika. Go h-t. dobiva del prinčeve hrane. Pnuc ninogo tisoč radovednih žen. .]ulija Podkragšek. dninariea, 40 eita mnopro, naroee.n je na vse ve- Kitajec si je bil pridobil svoje let. like pariške in dunajske laservme ogromno premoženje na ta rta čin. liste. Neženirano ]>i-ipovedu .je ''so- je A"0o a- krattlemo-'-- gočnega policijskega dir^.ctorja.' kot enostavnega goljufa in slepar-( Nemške spominske slavja. DoJiro jim je, da se sprehaja | nosti Mogoče poz mi kdo lepega I'ol- P° proištorih. kamor ko sami, __" deta z Dolenjskega, ki ga ljub- T^i^i na njegovo povelje. Ko .se; r>ERTIV Nemčija f.br lianski veseli in ženski svet rad Nad^=isy ATača v celico, kukajo T) m ' 1 n . r-v 1 • -r- , IJ.1JIS.K1 \»SIH Lil /.tUSJVl V« l Kili • « J J>() ^^j.Jj nollLsklll IU CSt Htl 111 y.elenega Pohorja, v nele so se na- nazivi ie 'Vtrkta iz Amerike" če- skozi špranje A-ra.t r,n , . . , _ ° . ., . , i'>leve.uski Narod*" pise : m reč «ajc v dimiijku zgornjepol skavske grajščine. Ker je ]>oslop-je .staro in na A-seli koneili in krajih potrebno po pravil a, so iskre, iz dimnika našle knralu primerno netivo nad podstrešju in tudi v so-ba>nah. Potrebno je -bilo mnogo truda, —• najbolj pa sta se pri tem žrtvovala soseda Anton Lah Ln Josip Kae, da se je ogenj kolikor toliko oniejiil in>ni 113 m«i.h objel obširnejših dimenzij. Na ]>o-moč poklicana požarna 'hrama iz Sp. Pob-ikave je v polni meri storila s\'Oq'o dolžnocvt. St.rin.ski grad je bil otet ognjenih zniibljev. Koparji na Bregu pri Ptuju. V noči od 10. na 11. fetbrnarja sa vdrli neziuuii ta.tovi v trafiko na Bregu 111 odnesli vso zalogo. Trafikaretinja je ravno dan poprej prejela tobak iz glavne zaloge in so ji vse pobrai'i. Skušali so vloaniti tudi v sosednjo Pintari-čevo me'-yiieo. Bili pa so očividno prepodetii. ker vloma niso do ko^i-ea izvršili. Sploh se klati v ptujskem okraju polno sumljiv h ljudi. Brez[H>seLn(v»Tt {>0staja pač v sedanji kritični dobi veti no večja, vsled tega se množe tatvine in drugi zločini. Orožništvo ^amo tudi ne more vsega preprečiti. prav so nra ž.' davno sprhneli lepi ^^^ ki nosti z^i padMmi vojaki. nerlkanski dolarji ter je moral «a v*e strani in ki vztrepe-| s?.Jvnosti so imHo s.krajno •koč že za več mesecev nepro- ^-ajo. 'ko se za njim zaklepajo monarh'^ni zna<:.aj. roVsod' so težke železne duri Smrtna kosa. Dne 6. febr. je preminul po daljši bolezni Jas! p Rone 7. fefbr. je umrla v Mariboru Ana Kolar. rojena Skof. soproga .sod. mradnika. — Istega dne je umii Jožef Černelč, železniški upokojenec in hišni posestnik v Mariboru. Umrli v Ljubljani. Ana Malin, žena -železničarja, 36 let. Rozal.ia Pravhar, hišna pocestnica, 76 let. Antonija Gre.gorin. tobačna delavka v pok., 76 let. Olga Pečar, učenka, 17 let. Ursula LamVč, mesarica in po-sestniea. 76 let. Dud vik Bumik, sin sluge. 9 mo-secev. Adolf Radi, učenee. 12 let. fitovol.joio iti v "samostan". 1.......- "v 1 vihrali Pred pilotom se je zopet poja-' V gmotnem oziru se Nado-isviu! vil v Ljubljani. Imponiral je žen- T>,'aiv ta.ko dobro kakor prin-1 skemu svetu s svojo okroglcv.sto fu AVintlschgraetzu. Tudi Nadossv posrtavo, lepimi očmi in kodrastimi ^^ »inrvgo in poje neizmerno, vs« lasa ni. Drugače podmevi diopar- iz kuhinje bližnjega hotela. i n. ^ stare cesarske zastave in goilbe igrale k a.j zerje vo himno. nian posltwrn jKisvečena drobna O i - j zelica se je oklenila Poldeta in ne-j koga pred pustnega dne sta .sikle-, nila, da preživita nočne urice v lepem in sladikem objemu. Poldek Mo-ilcc se je obesil. Preložitev usmrčenja. IIARTFORD. Conn.. 26. febr. je zato v nekem hotelu najel so- S protestom ie dovolil danes o-o-i - . .. . ^ 1 • ~ {varniti zast.ran bieo ter se prijavil: Polde S. s verner Trumbull na smrt obsoje- rrf]n soprogo Katico". Zgodaj zvečer nemu morilcu. Geraldu Ohapma-1__ FAIRFIELD. Iowa. 2$. febr. — ' .'o-ictr.i fanner Lopis Britev, ki je ustrelil 18-letnega MacNeesea. ker 1 je ^zapeljal nji'govo 14-Jetno hčer. se je danes zjutraj obesil v svoji cel ie. i. torek bi se imel 'za go-urn or a po prvem Dva kanarčka iz enega jajca. sta odšla v toplo zakurjeno sobico, nu. nadaljni odlog do 3. aprila, n Tja sta si naročila tudi večerjo s pripombo, da je ta odlo? zadnji, z obilno kapljico. Objel j.i je po- katereo-a mu 'bo dovolil in da bo leg Amorja še tudi bog sladkega morala biti nato sodba izvršena. spanja. j Kot znano, si je rprizadeval DALLAS. Tex.. 26. februarja. Takole oi>oli desetih ponoči pa Chapman prepričati zvezne obla- Kanarka. ki je last Miss Atklie ie nekdo mAč.110 |v>trkal na vrata. sti. da je njih jetnik in da ga mo- Clark, je zlegla jajce. iz. katerega Poldek se je zdramil 111 nervoz- raio najprej poslati nazaj v >'ta izvalila dva ptička. Oba sta no vprašal: — Kdo je? — Resen Allanto, da odsedi svojo kazen, pelinoma normalno razvita tetin Strog je bil odgovor: — Po- nakar naj bi ga šele izročili obJa- sj>osobna za življenje. Kanarčka-licij-'ka kontrola. Odi>rite prosim! stim države Connecticut, da izvr- dvojčka »> skrajno redka prika-— Poldeta je pretresla mrztel zo- še nad nji 111 fmrt/no obs'odbo na, sledil je obupen ddgovor: — Počakajte, da se oprav;ni. — Na- ] -topil je daljši odmor. PoVle je spravil brhko Gizelioo v skrajni razburjenosti v omaro. Gizelica je morala v neprostovoljni zapor. I"-nip\-no. da ji je srce tolklo, kakor bi hotelo eksplodirati. Polde je' nato precej -pomirjen in hladno-j krvno odprl vrata. Detektiv je vstopil z ironičnim vprašanjem : —j »i- • _______ j n_i J . o zen. Ali ste sami. gospod Polde? — Sam, go-tpod detektiv. Izvolite pogledati v sobo. - Detektiv ni mnogo gledal, temveč samo vprašal: —- A kje je vaša grospa soproga Katiea ? 5>a i vi ste vendar poročeni z ženo. ki biva menda še vedno v Ameriki ? Polde je obledel in okamenel. — | Detektiv: — Kje je go=ipa Katica? — Polde: — Vam povem, da' je tu ni. — Detektiv vrlo odvaž-! no: -— Bomo takoj videli! — Di-' rektno je stopil k omari, jo odprl in . . . notri je stal lep in živ žen- j I .^ki kip soproore Katice. Konee ---... Kakšen * Vsak si ga lahko misli ... I Veselite se! Veselite se, ker je mogoče vaš kašelj ali prehlad hitro olajšati. Kadar ste prehlajeni, lahko dobite takojšnjo pomoč, če poskusite Severova zanesljiva družinska zdravila. SEVERA S COUGH BALSAM je uspešno, popolnoma neškodljivo zdravilo, ki naravno u.-tavlja ka&t-lj. blaži vnete mrene ter p.^iH-Suje ozdravljenje, takoj po prvem vzetju. L>oL>ite ga pri svojem le-karnarju_ 25c in LOc. Severa's Cold and Grip Tablets Če imate if'avobo.', ki je jxrstedica. prc-lilaila. i>o-magajte naravi s Severo-viml Tabletami zoper prehlad In Ki ipo. So prijetne za uživanje ter hitro pomagajo ustaviti 'prehlajenje. Cena 30c. PO LEKARNARH \V. F. Severa Co.. Severa's Antisepsol Za zdravljenje olet tisoč oseb. k; ^o hoteli videti, kako bo rahel j zninorea povišal. Ohln-ti ]-vn nie-i Ii. Kljub temu so pa p**tstili trnii^lo dve uri bimrl.jati na vi-lieah. Cela procesi'ja radovednežev je ipomiikaila mimo njega. V poročilu je dobesedno rečeno: Ma^ka ebesenca je hila rnztnra-na. da so miimoidoči laVko videli ►•-trašno spačen obraz. Ženv.ke so dvi-nrale otrv»ko v višino, da do j>remn»govni baroni objavili, ko'iko so oni izgubili. Nato bo treba ol>e svoti sešteti, pa bodo iDporabljevalei premoga nata.nčno vetle-li. koliko jim bo treba pla'ati. V Londonu so pri podiranju neke hiše naleteli na rimske starine. 1 »oste videli, lie bo dolgo, ko bo 'proglasil MussoUni aneksi ju l/on-dona in okolice. -^stipica Radie era tako bije. da bo najbrž moral odstopiti. S tem bo Pa-šič dosegel svoj cilj. Dal mu je priliko, da se lahko poj>olnoma hlamira pred vso jugoslovansko javnostjo ter tudi pred inozemstvom. * Tisti, ki hoče izvedeta, zakaj se je pravzaprav vršil premogarski štrajk. zakaj ^o premogar;i tako dolgo vztrajali in zakaj niso hoteli premogovni baroni niti za las popustiti, naj gre v klet pogledat, koliko premofra mu je o«talo in >naj natančno prečita prihodnji račun za trdi premog. Takoj bo vedel. * Neki aičenjaik pravi: —- Ženske imajo dosti bolj čiste misli kot pa j moški. j To je jasno m samoposehi u-mevno — saj svoje mi.Mli neprestano i^premin jajo. * V starokraj^kih lisitih čiitam : Po podatkih me^aje^ra dohodar. stveneira urada s-^ je leta 192.1 uvozilo v Ljubljano vina 3.201.0^"» 1. sadnejra mo^ta pa samo 20..r)77 1, oiva 1.328.935 1. žgamih pijač 100.167 1. vina v steklen'cah ii šamjilite, ne lx>dite tui tak otrok. juis sedaj brigajo maiel Če bi bil !»tortnkk Mikaj, bi rajši apU-nU cerkev, kakor pa pustil karto neoastavHjeno. — Nate pet zlatnikov, — je rekel d on Juan. — Ne zastavite vseli na m ali. — Samo nobenih ndumroorti, — j«* rekel do«i Garcia hi zastavil vseh pet. Prvič je dobil. t<*la dru-tfie je izgubil. — še nadaljnrh pet, — je zakli. ca I iti |>r»-!»l»'odal in izročil štiri zlatnike, ki NtLm. Don Garcia je vri^el karte nasprotniku v oiirsz in jezen vstali. R»«k»*l je donu Juanu: — Vetdno imeli sr«s"o in slišal sem, da /a^ltiji ditnar lahko nuiojro izpre-meni. Don Juan je bil prav taiko divji kakor <*n. Mislil ni vee ne na maše ne na f>ri«efp<>. Položil je na a>; preostali zlatnik tn kmalu izjrubil se t«*sra. Vra? "wuni stotnika! — je raklieai]. — po mojem mnenju je »>j«ffov d«-nar začaran. Navprotnik je vprašal. o^e »irso bili pokopani. Ker je bil |»oe. so pričale o g rožah njeigove zadnje ure. Da- vi j<- don Jnam že veokrat zrl enake piwure, s*» vwdar ni mogel obvladati. «la bi ves ne vztrepetal ob pojri-e«lti na tega mrtveca, čigar izbulje-ne in s krvjo jMKlplute oči so 7. grozOy.strm<'le vanj. SjKMn-nil se kaj je obljubil stotniku in kako je vse pustil vnemar. Toda po številnih izkncšnjah pridobljena trdosrčr>rs.f je kmalu udu^ila glars vesti. Dal je izkopati grob za stotnika. Slučajno je bil prisoten n»*ki kaipueinec. ki je izmolil molitvi- /a. mrtve. PokropLl je mrliča z blagoslovljeno vodo, nato pa so ga za-nrli s kamenjem in prstjo; vojaki so nadaljevali pot bolj mol-č«-č-i kakor običajno; don Juan je «pazil neke«ga staretga pnostaka. Ivi je d^Uro časa iskal po žepih, končno pa izvadil zlatnik in -ga dal kapucmcn z besedami; — To naj bo za maše za stotnika Gonnaro. Ta dan se je don Juan izkazal silno hralirega ; bil je povsod v najhu-jšem ognju, da bi vsak. kdor ga j«* videl, roked. da »če usmrti. — Je pač 'korajž^n. kdor nima vinarja v že«pu, — govorili tovariši. , Par dni po *mrti stotnika Go-mare je bil neki mladenič pride-Ijen v satotmijo. v kateri Nta služila don Juan in dom Garcia; zdel se je neustrašen in odločen, toda bil je mrkega značaja. Niibče ga še ni videl (popivati a>i posedati pri igri; po cele ure je prebil na klopi pred stražnico, ali je gledal, kako leajo muhe. ali pa je meril r puNlm m napenjal petelina. — Vojaki so se norčevali iz njegovega samotarstva m mu dali pridevek Modestto. Pod tem imenom je bil znan pri celi srtotniji ; celo po-velinrki ga niso klkvaVi' drusraee. Vojska se je končala z oblega-irujem Beng op Zoom a, ki je biVp silno tkr\navo. ker so se oblojrame? braniti r Mbrajno ljuto«tio. Neke ■noči ^ta bila cftm prijatelja na istem mesibu pri straži. ki je h*la silni. Izpadi s>o bili po-g-osti in izgube velike. Prva polovica noči je potekla v vednih alarmrh; i>otem pa so na-paiLa'ci in branilci podlegli utrujenosti. Ogenj je pom-hal in globoka tiliota je prevrnila pokrajino } le zdaj Ln zda{j jo je pretrgal osameli strel vedno budnih straž. — Za vraga. — je zaklieal don Garcia, ki se je prestopal z noge na nogo. da bi se ogrel in se še temneje zavije! v «voj jrfašt"; — j;iiz kar čtrtim, ka.ko mi mozeg ledeni v kosteh; mislim, da bi me holandski otrok Lahko pobil z vrčkom piva. Ne sjKuzniam se več, prav zares. CM) poku puške se sedaj kar >jtr<-sem. In če bi bil pobožon, V to <"ndno oi>čutje prav labko sina tral za svarilo od zgoraj. navzoči so se mil čudili, naj 1h>1 j pa don Juan, kajti on običaj no ni govoril o nebesih in oci že kdaj omenil, se je norčeval. Ko je videl, da se mnog -imejojo n jogo vim besedam, je "v prešerni razigranosti omenil : — Monda. veneše.n ob mečevemi pa«ju. — Kaj mi pa moreta istoriti? , • , ^ , , , . , . , , , . i bi .ph mogel taik dogodek preokre. — je vprašal. — Sai strela iz ob-1 ... . . - . . . . . . J .. , niti. jZaeel je izopnt igrati, popivati lakov te^je ztidene kakor pro-1 testantovska puška. — In vaša duša — je rekel totnik, ki se je prekrižal ob tem ga dobite. Cujte, don Juau; imam dve-»ljubici v ^Vii'tworjniu, tri v Bitu>y//u, na druge se več ne spo-minjiaim. . . opomin mi peša. Zapuščam vam jrh. . . Vzemite še moj meč in ne pozabite izpada, katerega sem vas učil. . . Zbogom. . . in namesto >z mašo, počastite mo j spomin z veselo i>ojedrno. Nekako taike no bile njegove zadnje besede. Za Boga in za oni >ve.t se ni 'brigal nič bolj. kaikor se ; je pri }K>polnein zdravju in moči. I"mrl je z nasmehom nai ustnih; iz zaslepljenosti je črpal moč. da je igral vlogo do konca. Modesto se ni več prikazal. Vsi so brli prepričani, da je on ubil d ona Gar-cijo; toda ugibali so zaman, kaj ga je mo-glo dovesti do teiga. Don Juan je bolj žaloval po do-nu Garciji kakor bi po svojem lasrtnem bratu. Govoril si je ne-spametnik, da nuu niora biti za marsikaj hvatežea. On ga je uvedel v iskrivno-tti življenja, on mu je potegnil slepečo mreno izpred oči. — Kaj pa sem bil. prede-n sem spoznal njega ? — se je vpraševal in samoljubje mu je odgovarjalo, da se je dvignil nad povprečne zemljane. Vse olo, s katerim ga jc bil seznanil ta brecsbošnik, je on preobrazil v dobro in mu bil tako hvaležen, kakor učenec svojemu lobremu učitelju. ŽadosJtni vtLsi .te smrti so mu orecej časa zaisenčevali duha in mu za n«kaj mesecev jxupolinomn zpremenili običajni način življenja. Toda počasi se je zopet povrnil k starim navadam, ki so se bile vse preveč u'koreniniie vanj, da MOJSTER IN NJEGOV UČENEC groznem bogoklet.-;tvu. — Ah. moja duša. . . Najprej bi moral biti prepričan ,da jo sploh imam. Kdo pa mi je dejal. I a »mam dušo? Duhovniki. Kaj jim iznajdba duše tako dobro ne->eJ. Zato j>ač ne more biti dvoma. o si jo izmislili, kakor so si slaščičarji zato izmislili torte, da jih prodajajo. — Slabo boste končali, don Gar-cia. — je rekel sivobradi Stotnik. — Takih stvari pač ne «meino govoriti v strelskem jarku. — V strelskem jarku kakor dvoriti žerh-kaon in se 'biti z njiho i vinu soprogi. Vsak dan je doživel < nove pustolovščine. Da4Tes se je oplazil s4kozi okno. včeraj je zlezel na balkon; dopoldne se je dvoiho-jeval s soprogom, zvečer pa je popival z ljubicami. Sredi tega razvratnega življenja je izvedel, da mu .je oče umrl; — njegova maiti ga je preživela samo par dni. (tako da je dobil kar dvoje poročil naenkrat. Oskrbniki so mu prav po njegovi volji na-s ve to vali, naj se %1-ne v Španijo, da prevKame vrlio\nio oblast rodu in veliko imetje, katero je 'podedoval. Ze zdavnaj je prejel odpuščanje za umor dona Alonsa de , .1 O jede in je smatral to zadevo za drugje; jaz povem to. kar rn^hm. j po|>al(I1?()ma kon^ano. Hotelo pa se Pa raje moleim ker vidim, da je mu je ^^ ^ ^ ^ mojemu prijatelju, donu .Tnanu. kar klobuk padel z glave, tako da mi mu lasje stopili pokonci. On pa ne veni je samo v duše, c«; veruje celo v verne duše v vicah. — Pač nisem tako pogume>n, — je rekel don Juan med smehom — in večkrat vas zavidam za vašo brezbrižnost glede onstranskih stvari; kajti priznam vam, pa se norčujte iz mone kakor vam drago. da ni i onio, kar pripovedujejo o vicah, povzroča hude duševne muke. — Kako maTo moči ima hudič, je pač najboljši dokaz >to. da ste še danes živi in zdravi. Častna beseda. gospodje. — je pristavil don Garcia in po trepljal dona Juana po rami, — če bi res bil kak hudič bi že zdavnaj moral vzeti tegale fanta. Kakor tudi je ml-ad, vendar lahko rečem, da je pravi ne vernik. Več je on aneKrečiil žensk in jK>!ažil mož v krsto, kakor bi jih •bila mogla dva frančiškana in dva valenška roparja. Se je govoril, ko se je v strelske m jarku, ki je ležal nasproti taiboriSea, sprožila puška. — Don Gaivia se je z roko zgrabil za prsi in zaklieal; — Ranjen sem! ' Opotekel se je in padel na tla. Istočasno so videdi bežati nekega moža, ki ga je tema kmalu zakrila prod zasledovalci. Rana dona Garcije je bila smrt. na. Ustreljen je bil čisto od blizu in puška je bila nabita z vecimi kroglami. To^a trdnost tega malopridneža &e ni omajala niti za tre-notek. Skoro odpodil je vse one, ki j-o mu nasvetov aH spoved. Rekel je donu Juanu; — Po moji smrti me jezi le e-no. namreč da vam bodo kapoiem-ei nabvezli, da je to prst božji. — Priznajte mi, da ni nič ibolj naravnega. kakor da strel iz puške ubije vojalka. Pravijo, da je morilec med našimi. . . najbrž me je dal umoriti kak jezen Ijubosuim-než. Obešate ga na prvo vejo, če slil je na zabave v Seviljd in na številine lepotice, ki so gotovo le čakale nanj. Stekel je vojaško suknjo in se vrnil v Španijo. Nekaj časa se je nrudil v Madridu; odlikoval se je pri bikoborbah s svojo bleščečo obleko in prirojeno spretnostjo; imel je uspehe pri ženakaih, v and ar se ni ustavljal dolgo časa. Ko je prišel v Se vil jo. je kmalu vzbudili pozornost s svojim sijajem in /bogastvom, s katerim se je obdal. Prirejal je svečanosti dan za dnem in vabil nanje najlepše andaluske dame. — Vedno in vedno inove zabave in nove gostije v njegovi bleščeči palači. Postal j>e 'kralj celega tropa veternjakov, ki tletega Runny Ifoffa. D Velik napredek Palestine. Letno poročilo nemške družbe naselbine itd. Angleži pa so stopili za sveto deželo navaja znamenite v stik s palestinsko vlado, ker lio-podatke o razvoju zionizma v Pa- č- jo izkoristiti mineralne zaklade lestini. Vendar pa ti podatki niso Mi tvega morja, ki je ogromno popolnoma točni, ker sega poro- skladišče magnezija. Jcalija in dru-čilo samo do konca februarja Ie_ gih različnih Soli. ta 192.">. — Po teh podatkih je bi- Na svojo judovski univerzo polo tedaj v Palestini 108.000 Ju-hagajo zionisti velikansko važnOst dov. medtem ko jih je bilo takoj in žrtvujejo zanjo mnogo več v po vojni samo 55.000. Toda ravno j primeri z njenimi »uspehi. Tako je v preteklem letu so je število .Ju-'na primer kemične kurze obisko- Odkar je profesor L,hide iznašel utekočinjen.ie zi*aka. je slednji /iulobil v industriji velikanski pomen. Posebno važen je kot raz-streljivo in kot mrazotvorno sredstvo. Zanimivo je opazovati. kaJko izpremimja mraz različne snovi. Alko utakneš svinčen zvonec, ki ob navadni temperaturi ne daje n kakega glasu, v tekoč zrak, postane trd in mnogo krhkejši in daje lep glals. kakor bi bil iz kake trde. kovine ali zlitine. Mehke stvari, kakor naprimer sadje, cvetlice, papir, gumijeve cevi postanejo v tekočem zraficu tako trde in krhke, da zadostuje, da padejo ia tla in se raabijejo na tisoče koscev. Zanimiv je poizkus, ki so > it eliti. V specifično hebrejskh Palestine od časa svoje nove ure- j strokah pa deluje pet profesorjev, ditve več kot podvojilo. j posluša pa le 50 dijakov. Finan- V Palestini so sedaj naseljeni eirajo pa univerzo ameriški .Tud- ljuidje iz vsega sveta. Med seboj je. kakor se ločijo po različnih verskih na-jscliikl. "Warburg in Roth- zorih. po neenotnem in nasprotnem značaju, ki je pač pod vplivom dežele, odkoder je kdo prišel. Da- Nekateri zionisti pa baje celo namei-avajo ustanoviti enako konkurenčno podjetje na polotoku 1 je se ločijo tudi po različnem poj-j Krimu; financirali naj bi ga pa movanju političnih in gospodars-j ameriški židje. V gospodarskem kih problemov. Tu so Judje iz/ Buhare. Perzije in Iraka, tu so akademično naobraženi možje iz New Vonka in Oliicaga, dalje Jnd- oziru bi bila pač ta "nova Palestina'' hud udarec in velikanska koi.kuronca za staro Pailefstino. -- je iz Jem ena. izvrstni narodni go_ Nov upravitelj depart-spodarji in premeteni j uveli rji. tu j .... ... , "Z -I menta tretjega razreda -o inženirji iz Nemčije, bankirji _ Hoiandstke, tovarnarji in trgov- pri French Line. ei iz Poljske in Rusije. Tu so dijaki in pisatelj, zdravniki in arhitekti z A-zhodne in zapadne Evrope, iz Azije in Amerike. — Najmanj polovica vsega judovskega prebivalstva je iz vzhodne Evrope in večina teh je strogo "orto-doksna. Tri četrtine Judov živi v tnestih in le ena četrtina na deželi. Gospodarstvo v Palestini ima mnogo upanja na uspešen razvoj v bodočnosti. Poročilo pravi nadalje, da je narodno gospodarstvo Palestine v izredno ugodnem položaju. kajti tu uspevajo sadeži zmernega kakor tudi tropienega1 pat Je -French Line dose-nc more Tačuna.ti na posebno velik °el telko mesto in uspešen izrs-oz. ker je pač maj h-1 Volek je v službi French na dežela in ne pride v poštev za Line že petnajst let Govori več produkcijo a* velktli množinah. — jezikov, med njimi tudi gladko Nasprotno pa silno hitro napredu- francoski. je industrializacija dežele. Opti-j Mr. Volek dobro pozna težnje mist i pričakujejo, da postfane Pa- potnikov tretjega razreda, ker je lcistina kmalu industrijsko sredi- napravil v Evropo že dosti po šče bližnjega vzhoda. Poleg drugih tovanj ter je bil dosedaj s potni vodnih moči nameravajo izrab:ti ki v neprestanem stiku, tudi vodtne sile Jordanove doline, j Našemu rojaku i Areno čestita Francofz Imbeaux je namreč na- mo. Oesrtdtamo pa tudi French pravil načrt, po katerem naj izra- Line, ker je postavila na pravo bi jo višinsko razliko Mrtvega in mesto pravega moža. Sredozemskega morja, ki znaša! približno 400 metrov. ,Za nove in-dustriji^ke naprave se posebno zanima Nemčija. Vsa stavbena pod- jetja so v rokah nemških družb. Nemci zidajo tovarne, Nemci po- SLAMNIKABICA (store operator), ki je izvezbana na Milan in Swiss Hair slamnikih dobi delo. Dolga seeija. J. TANNENBAUM, Ameriška ekspedicija. WASHINGTON. D. C.. 2S. feb. Pod nadzorstvom Smithsonian inštituta bo odšla koncem marca po-«ebna ameriška ekspedicija v angleško vzhodno Afriko, ter Siv Usa -la dobifti sto različnih živali za tukajšnji zoologični A~rt. Na Francy>!&em v depantemen-tu Tarn et Garonne 'biva kmečka rodbina Deutreuil. ki ima rodovnik, katerega lahko zavida marsikatera aristokratska rodbna. — Deurreuile so nepobitno dokazali z rood gilotino, ker je uspešno pomagal bežati svojemu na smrt obsojenemu graščaku, marici. ju de CTiatoneuif. Sekel knez kot preje, brez stro-^••-»ta. — (Vhkrito rečeno, pa mi ni bik) dosti na tem, da ga imaano tukaj. Nikdar namio r>ami ter domnevam, da trucfc ni Iris posebno pr m-cu. Spret»-n človek je, vsestranski izobražen, to je res, a precej na meji )u>tolov>itva. Ženske ne vidijo v tem talko gldboko kot "tj, ker imamo mi več prilike gledati za kulise in jaz sem žali-pregioboko |K>glea <111 ti v milila neprijetnega ti gohiita, Marcel. Jaz bi res nikdar ne pi W»ia -mj f.iki. miN«'l, <"<• l»i mi Sigrid ne pojasnila. da je ta obisk prilika /a kot ji ne bo «ikro»ti njemu ... — je ane-1KO'l'<*r enega, ki je zrla pri tem pozorno svojemu svaku v obraz. Na 7. i ni j ui o Tu i uo j cr je o jO Strelu — Od v to odpornostjo Odvisno je om kor novinarji pišejo o velikem žu-šel tja, kjer muh ni. Vse, kar pri- pami. če je. zvečer žejen in ka.m I jatelj Blaž ve o življenju po smr- gre. Ampak ta roman bi le še rad j ti in o onem svetu, je to, da t a,m užil do konea. Kaj je z ono damo ni muh — v katekizmu je -sploh in kje je? In zatkaj rn kdo je umo-bolj diibo podkovan. ril onega elegantnega .gospoda z Drugače pa je zlata duša in je'00*™ curkom temne krvi? Ali da stavi deset litrov vina se ho Prečilo rdečemu Billu in da me bo vzel vrag,,ho Vse to doginal in kako bo vse preden potečeta dva^ tedna. j dognali. ko ni bilo na strehi in v , ., , . dimniku ne sledu kakega sledu? Odgovoril sem, da sprejmem ■ ^ ' . . . , , . j Tako ranalu roman ne bo pre- stavo. Te stave nu m kaza.ro izpu-1 1 stili: ako jo dobim, sem si dejal.i h kraJ" ~ Pre™' ie stvar dobra bo: ako pa jo izgubim, ne tonma spletena in se bojim: bo me bolela, ker bom mrtev, pa1 b;1j1 1)0 ra0Tal ™&eee in daj s..|„ r^pekt/iral skrivnost .Spi- ^ jo naj išče prijatelj Blaž tam.,™^ žvečiti svoj pim ln vihteko bo prišel km moj gost pod kjer muh ni. Toda mu tega nisem/1 poglede, preden bo prišel m on H pomen - Da, *igr.id. No. mogoče bi dalo pričkati gnetle tega. - Prirkaj\a -e. — je odvrnila smehljaje. — Na dan torej! itn ! S čem ? '.lo-^i proti inai'kiju Spiui. zojM-t v-taI stola, na katerega je sedel. J. _ j,- rekel, — do« le* bom izdal niti sedaj j dejal, povedal, seveda ne, le misel mi j<* um«'.s. kaj m- f hI tega. — j<> pojasnila ter vrgla glavo nazaj z,'"''1 taka. k. • l«'!a mlade, l.-pe žen>:ke pogostto tako pikantne. Sicer .sem spoštoval njegove I t _ . kako, Marcel. Prvič je h beseda skrivnost Ktrokovnjaške besede in sem ure-1 joxivalna . . . .jo j<* prekinil..— (V imaš naprimer umetne zobe ^tvar* do jedra. Jaz pa težko bolan ki — lahko med tem umrem — to bi •mi bilo jako žal. Rdečemu BiUu se ne da očitati I -xvoje posvetne zadeve. , ničesar: on žveči svoj gum vztraj 0 . .. . . . , ino in z zjim skrivuo^nim počenja njem, se odlični naš pevski zbor zastonj prij>raAija na "Vigred". Pa je res! Na smrt sem čisto pozabil. ko Kem čital roman. Tako imeniten je bil ta roman, celo smrt je odnehala pred njim. O tem se bo še govorilo in razpravljalo v zdravniškem domu in na univerzi. Oprostil sem prijatelju doktorju BJažu. Seveda, ponoviti se stvar ni več dala : to pot ni bilo nič z mrtvaškim odrom. S stavo pa žali bog tudi nič. Dok*or Blaž ni tajil, da je sta-o izgubil. Plačal je pa ni. Trdil je. da nisrva stavila za vino, ampak za litre. Ni ovire, je dejal, da na njegov račun izpijem deset Litrov vode. Sploh pa, je dejal, da je ]>ostal abstinent n se mu ne bi zdelo moralno, kupovati mi vina. Nič ne rečem abstia leant oni, vsa •čast a'b-itčnenfom, tu-di abstinente jt* ljubi Bog ustvaril po svoji po-dobi, in je spoštovati sleherno prepričanje. Ali da 1k> postal abstinent iz gole umazanostd, da mu ni treba plačati deset litrov vina — ta je podobna le doktorju Blažu. 3. marca: Suffren, Havre. 4. marca: Deutschl&nd. Hamburg. 6. marca: Berengaria. Cherbourg; Frajice, Havre; Orduna, Cherbourg; Yorck, Bremen. 10. marca: George Washington. Cherbourg ln Bremen. 11. marca: Mount Clay, Hamburg. 13. marca: Majestic. Cherbourg; Bremen, Bremen; Andania, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam. 17. marca: La Savoie, Havre. 18. marca: Cleveland, Hamburg 20. marca: Leviathan, Cherbourg; Aquitanla, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremen 22. marca: De Grasse, Havre. j 25. marca: Martha Washington, Trst. 24. marca: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 25. marca: Columbus, Bremen; Westphalia. Hamburg. 27. marca: Olympic, Cherbourg; Olilo, Cherbourg. 31. marca: Bert-ngarla, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen. 10. aprila: I'arls, Havre. SKUPNI IZLRT. 22. maja: Paris, Havre. SKUPNI IZLET. 22. junija Pres. Wilson. Trst. SKUPNI IZLET. I Ml' t III z«>i»je ; .1 niso nič neča<:nega, mrkega in nevarnega. — dlabe fisrure m nploh —testament: : ' m mn r.d.la !< r zr!a pri tem os,ro v lice Mareela. 1 se spodobi, a sem ga napravil, 111 svo^ 1 io A/ivrni ' -1 * 1 1 1 - I ne stare te.te takisto in Jih zajema- je oil \ i n i- sr»m ga napravil tako. da dušo vo- . , , , , ... T-, . , ... ... ! ta iz bogatega zaklada svojih sani. lim Bogu. te»lo pa majki zeml fi., „ . . . . ... Af. v. , , , Kaj. m guimi pravi, ki ga z/ve Alistam — eLsto brez procentov ne1 .. .. . , , . .. .... ^ . .. i <*i rdeči Bil. ali kali? Rdeči Bili lio^ta ti volila. Pa nai gospodje ... . , , , ..... ' .' divja. Kii) ne bi; Se mačka bi od davocanje ljubega Bocra priti > No. ti drzno. - Tako.' •kel ^li — je rekel zelo mirno. — No, potem si več slišala kol m r. v i u!i jt. srin zelo neprevidno reraszil. To je sicer v takih /a.lv.di. ki ni- tičejo občutljive stran človeka, vse preje kot moja napaka. a zame svarilo k večji previdnosti . . . Da. da. — se j» S»grid za sane jala. — Kako poje že Basilio v Brivcu iz S« ville? Obrekovanje je kot sapica . . . — < it.c n< KOgkiša. Sigria tudi niznaon nob«»ega inten-sa na tem, ga ] \ tvojih? — je vprašal ostro. — Ali v očeh »noje so>tr»*.' \ 'učajn > Inj«- imam pač pravico opozoriti jo na to, a k.-r dvori CavaHere tfbi, ne |>a moji nečakinji, rečem lahko odkrito, da bi mi bil kak drug svak Ijubwi. — Ah. — j^ n IvLa Sigrid, ki j<' postala reisnaf — sedaj stopa na-.! n j.oif«.\«ri v pov>» m drugo fazo. Vzemimo torej, da bi hotela dati Spim ju »vojo roko . . . Bi jaz kot tvoj postavni varuh odklonil namenjeno ti east. — je «|m>j)o1bil1 kn«z. — Prihodnje leto pa boš postala polnoletna in svoja lastna gospodarica. — Da, ne b»lo treba dolgo čaka,ti, — je rekla Sigrid ironično, a vmdar mirno. — Ali ne mKliš. da bi morala izvedeti, zakaj ti ni dobrodo<š<-l Signor Spini kot ^-aik ali iKiljše rečeno, meni kot mož? Knez ni takoj odgovoril. — Ali govoriš dalouno ali le za slučaj? — je vprašal nato. — Kdo ve. — je r^kla ■smehljaje. — Taiko: (V hoče« reči t> t eon, da »si dejanski prhedla sem Spi-i ija !«o«l |ir«*t vezo uboge Saše, da se zaroči s teboj, je boljše, da mu pišeš jutri, da je zrak tukaj nezdrav. Pošta odide ob deisetih. Tedaj pa je zasinejala Sigrul naglas. — zelo veselo, a "r/.vež-iho bi >w{>oKnalo gl+'dali^ki smehljaj, čeprav je bil '"prve vr- -kajo za procente, in majko zemljo. kakor vedo in znajo; njihova j je skrb. za to so posavljeni ln pla čan i. Okoli postelje sem zbral svojce dobila mlade v takem položaju. D-1' Vihodnjie. Dalje pri.ii i.lnjič, itd. itd. In je v romanu vse to lepo zapisano in razloženo. Tu je v roma- Najprej sean potolažil 'ljubljeno nu podrobno popisano tudi prej-ženo; v dušo sem ji vlil sladko na. do. da se IkxIo vremena Kranjcem zjasnila in da za dežjem solne e anora priH. Deci sem na srce položil kl/ivir in da si bodo vsaik dan krtačili zobe. &e sem v obče izjavil. da 44Popotovanje, bratje, je naše življenje" in "Odprta noč in dan so groba vrata". Povedal sem. kje da leži moja fotografija, če bi se po smrti kdo spomnil na- Šnje življenje zagonetne dame in njene kondnite in sploh. Pravičniku je smrt lahka. Toda sredi romana umreti, bi mi bilo vendar težko — ne bi se mi zdelo prav in človekoljubno. In zopet: Dalje prihodnjič. Potem ;ja nenadoma krene roman okeli vogala in zavzetim o-čem radovednega bralca se od-daleč pokaže luč. iui ta luč se širi MUSSOLINI JE BAJE MACEDONEC CUNARD V JUGOSLAVIJO (preko Cherbourgaj Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. Y LJUBLJANO in nazaj na BERENGARIJI) e2m AQUITANIJI ) ^ MAURETANIJI $206 in davek 8 in pol dne do Jugoslavije. Odplutja ob sobotah. Tukaj nastanjeni potniki so pripuSčenl. ne da. bi bil: podvrženi kvoti. Vsi potnffci tretjega razreda so v kal)in;th. Neprekos?jva čistf«"a. Izborna brana. Za i>otovaa * stari ki »J, j« potrebno, da J* kjl tančno poučen o pomiti ilstlb, pr3 j ijfcgi !n drugila stvarsb. me, da sem mu doližan, in bi me brez rdečega Billa in njegovega ivka.i in želel videti. In sem vse gumija rn divjih njegovih pogle-kr ižem blagoslovil. [ (Jov. Potem sem se vdal v božjo vo-, Hakradibtks! Če bi zdajle kdo ban o — ( dvema b bi hotela poročiti ^ Spinijem. bi ga lahko imela že preti una v Rimu, — je rekla veselo. — Seveda pod pogojem, da bi tvoj oče privolil, — se je glasil suhoparni odgovor kneza. — Mogoč« pa bi papa poznal skrivnosti Spinija, — je menilapo-rt-.ino. a knez j« le .skomignil z ramama. Ker r%o pristopili tedaj drugi, je bil j»o{ro«vor končan. Kmalu nato e>o m razšli za noč. Ker ']*& ni bilo še pozno, je spremila lru nvojo M'stro v njeno sobo, kii je bila opremljena s tit>oč otvAnui. na ksterv ra»sli de ljubezen, v veselje in ndobnorrt ^otsta. — 1'ojdi draga, da.ie, rti bom počesala lase, kot v onih starihča-•> h. - je n ULi prisrčno in kmalu nato je ssedela Sigrid pred ogledalom in Irin ji je »tv^Ja la«*-. — Ce bi mi 4koz okno zlezel na streho. -.kfi.T drnrnik je zdrsnil najprej v sobo. Ne na »trebi sledu, ne v dintniku! Strastno je žvečil svoj sram. divje so mu švigali pogfledi. Dalje prihodnjič. Ha.kradibrks t Milini, da hallrradibik^ ni kletvica in da ni greh niti ne, Se ba- bi.1. ki bi rdečeiga Billa opozoril na ta roman — v tem romanu je že preeej ja-mo ratzvoedana izginula dama in ozki eurek temne krvi. — Ilakradibiks. roman se očitno bliža koncu, rdeči Bil'1 pa obupmo žveči gum. divje gleda in brez u-, »pelia čaka sledu. Inozemski časopisi okušajo dognati Mussolinijev rodovnik. — List Philadelphia Pu/blic Leader trdi, da je Mussolini jeva rodbina macedonskega izvora i.n navaja sledeče: N'ik Mussolinijev prednik je v šestnajstem Poletju vladal v ne«kem turškem vilajetu ter se je imomoval Muscf>lini paša. Potoneje je prišel pri sultanu v nemilo^tf in je pobegnil na Hrrartisko ter se je na-elil v Mbcferušu pri Reki. In res. še danes so tam tri vasi. ki se imenujejo ^liirsoln, Musolinsk in Mn solmi, Tn se je ta Mmsolrni paša postavil na stran Avstrijcev in se boril proti Turkom. Večkrat je šel tudi na roparske pohode v re-publvko benečansko. ikjer si je nagrabil ogromne zaklade, katere je deloma zakopal. Potomci Mussolini paše so se pozneje odlikovali kot vojaki in uradniki. Pred kakimi sto leti se je neki član te rodbine preselil v Italijo. Tip italijanskega predsednika Mussolinija jasno kaže vse značilne poteze pravega Macedonea. Angleška delavska stranka je dobila pred par dnevi pri nak- i nadnih volitvah sedež, na katerega' je bil tvd pauntiveka vedno izvoljen | konservativec. Niikdar ni bil izvoljen tam noben liberalec in seveda tudi ne noben član delavske! stranke. Sedaj pa je zmagala Labor Party, ker je izgubil volilni o-kraj svoj poljedelski značaj in i ker stanuje v njem vedno več industrijskih delavcev. Velekapital si koplje svoje lastne grobove. . . POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr. .JOHN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". REDOVI NAPOLEONA I. Sest dekoracij in redov, katere so podelili Napoleonu I., evropski Nisem mog»l drugače, zbral sem vladarji in 'katere se je našlo po po žeprh zadnje pare. položil sem bitki pri "Waterloo v njegovem jih na ž rt ven i k in sem dal objavili v Malih oglasih sledeči oiklic: RDEČI BILL! Tepec kvatrni! Zakaj ne berete v novinah romana pod črto? Odkritosrčom prijatelj. Prav pri zadnjem »koncu — le vozil, ki je padel v roke Rusov, bodo prinesli v Ameriko, kjer bodo raK-rtavljeni in tudi prodani.. Importer F. Armont je izjavil, da so se nahajali redovi v posesti nekega trgovca v Wormsu, ki bi jih rad prodal, da izboljša svoje finance. Kot poroča Armont nadalje, se *e tri nadaljevanja so manjkala je našlo v kočiji Napoleona, 'ko je ali štiri — je rdeči BiM ujel stvar pobognil slednji k bojnega bolja za frak in jo raizkril. Zmagoslavno je izfpljtrnil svoj gum in bil je skrajni čas. da ga je. Hakradribiks! Roman se je bil vleikel 5edt mesecev, sedmega pol, preden je prišel tako da/leč in smo se lahko oddahnili! Prijatelj doiktor- Blaž je bil jako ogorčen, kaj da še delam tukaj v doftini imih. Rekel je. da ne bi bil vei-jel, da fcotn tako "neolikan in brezobziren m boon pustil, da pri Waterloo, trinajst redov in odlkovanj. Poslali so jih kraljevemu ministrstvu v Berlinu, ki jih je pozineje podarilo maršalu Bhie-cherju. \nsled .kojega pravočasneera prihoda na bojišče pri Waterloo je izpadla bitka v prilog1 "zaveznikov. Bfruecher je dal šest teh redov svojem/n pribočrnkiu, ostali, icaiere je obdržai, pa se nahajajo sedaj v vojaSkem muzeju v Berlinu. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE Vsi kateri želijo za velikonočne praznike dobre domače suhe KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE naj takoj od nas naročijo. Cena 40 centov funt, poštnine prosto. Se priporočamo FRED JAZBEC 1561 E. 49 St., Cleveland, O. Fojaapila. ki tuu Jih dat! v Bled n&iie dolgoletne lskuAaJv Vam bodo gotovo v korist; tudi pri-poroC-an.o »edeo 1© prvovrstne p*> nlk*, ki IjZLaJo kabin« tudi ▼ ILL rmsrcdu. tilaeuite s«t« auHilik« ^Mau 1 Je stopila v veljavo t 1. jalijee* 1 1C24, »ainorejo tudi utdr2avJjuL dobiti dovoljenje oatfttl v doafcovln eno leto ln ako potrebuo tudi dtIJ; to^adern* dovoljenja ixdaja k^cv-r nIr.l i»c.ttIr.Lski komisar v W**h tngton, JJ. O. Pro&iJo ca tako lo voljenj« »» lahko napravi tudi • New Torku pred odpetovenjero. M poaijc proaiicu * »tarl kraj »U tono nanoToJi« odredbe. KAXO DOBXTI SV0JC» IZ 1ST AH ž! G A KRAJA Kčor teli dobln sorodnika al svojca la starega kraja, naj aaa prej p lie ca pojasnila. Is Jngoala vije bo pripir&čenlb v prlbodnjl) treb letih, cd 1. J oil J* 1924 napm vsako leto po e71 priseljencev. Amertfkl državljani pa aamoraj AoMti sem ione ln otroke do 18. 1* ta bre». da bi bili gteUvr irvoto. T rojen« osebe se todi'ue itejeje kvoto. Btartfi ln otroci od IS. 21. leta amertfkih državljanov * baajo prednost v kvotL Pffit* % pojasalla. ivodajamo vomje iiate ea v s« ffs; tadi preko Trsta »amoreja 1» go«lovan1 osdaj potovati. Frank Sakser State Bani 82 Cortlandt »I., Naw Y«rh Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". —.—--1_ NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. 1X>UIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Tnd., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevcilandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleve-landu vršiti isto delo za naš list, ki pa je tako uspe-šno vršil v India na polisu. Mr. Rudmaai je m o« poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za ogla.se in naročila za knjrpe, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom pa toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda". ROJAKI, NAEOČAJTE SE NA "GLAS NAfcODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. 1 DRŽAVAH. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, M. Y.