Posamezna številka 10 vinarjev.
stev. 70.
v MIlani, v soM, 28. marca 1914.
Leto M
— Velja po pošti: —
Za celo leto napre] . . K 26 — za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oololetno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2 —
V	upravi prcieman mesefno „ 1*70
ss Sobotna izdaja: =
ga eelo leto ........ V—
u Nemčijo celoletno . „ 9-— ta ostalo Inozemstvo. „ 12-
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila. zaltyaie. osmrtnice Iti:
enou.olpna jieiltvrsta po 2jvln,
--Poslano: ===?■=
enostolpna petitvrsta po 40 fin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni rec*
Bar Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/H1. Bokoplsl se ne vračajo; netranktrana pisma se ne bbs sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravnlštvo je v Kopitarjevi allot ät. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega »6 strani.
Nevzdržljive razmere na Koroškem.
»Slovenčevi« bralci že poznajo mrž-njo nemškutarije v Velikovcu zoper slovensko branje sv. evangelija. Cerkvena oblast je odnehala in zdaj groze Nemci, ali bolje učitelji, da otrok sploh ne bodo več pošiljali h krščanskemu nauku v šolo, ker se tam slovenski otroci poučujejo slovenski, vsaj v veronauku. »Mir« je k zadevi slovenskega branja evangelija pisal par odločnih člankov. Nato piše nemška »Bauernzeitung« sledeče:
»Slovenski katehet Žel (richtig Schell) se pritožuje, da se v tukajšnji šoli jemljejo otrokom slovenske učne knjige in se dela, kakor da bi se godila slovenskim otrokom vnebovpijoča krivica. Kako pa leži stvar v resnici? Mi imamo tukaj »čisto nemško« ljudsko šolo, vsled tega so učno knjige nemške in vkljub jasnemu položaju deli »der vvindische Katecliet« leto za letom v prvih treh razredih slovenske učne knjigo in poučuje v teh razredih skoro izključno slovenski. Mislil bi kdo, da se taki nepostavnosti in svojevolj-nosti od oblasti napravi konec. Oblast pa pravi, da nima drugega sredstva, kakor da učiteljem dovoli, pobirati otrokom knjige, ki so se jim bile razdelile. In to smešno poigravanje traja že dolga leta. Vsako leto so se delili kupi knjig in se točno zopet pobirali, da se le čudimo, odkod dobiva otrok toliko knjig in kam so jih toliko spravlja? Ali to še ni vse. Slovenski katehet poučuje tudi v čisto nemški šoli skoro izključno slovenski. Na nemški pouk pride le četrtinka ure, in to se drzne slovenski katehet v čisto nemški šoli, in to trpe Nemci v Velikovcu že dolga leta! Res je, da obiskuje veliko otrok iz okolice tukajšnje šole, ali le z namenom, da se nauče nemškega jezika, in ti se branijo slovenskih knjig, in sta-riši teh otrok se obvezujejo izrecno z reverzom, da se strinjajo z jezikovno uredbo teh šol, ker dajo otroke tja radi nemškega pouka. Ali katehet se za to ne briga . . . Ker se vidi, kam potrpežljivost pelje, je prišel čas za energični ¿li _ ali! In če nam oblasti ne morejo pomagati, pomagajmo si sami: tako dolgo ne pošiljajmo več nobenega otroka v verski pouk, da pridemo do postavnih razmer. Saj ni verjetno, da bi vsa Avstrija kapitulirala pred enim
LISTEK.
Himna mrii.
Meditacija.
Za premiero Gregorčič -Sattnerjeve v-Oljke* - napisal dr. Mihael Opeka.
Kako ne bi vedeli, da je »Oljka« himna rriru, te velike potrebe našega življenja in sladke blaginje naših duš?
Sčn o miru diha že iz prvih vrst. Pesnik gleda zamišljen oljko v vinskem bregu, zeleno sredi snežne zimske odeje. In zazdi se mu ta oljka kakor sanjajoč otok v puščavi, obdani od brezbrežnega miru — kakor vojak, ki je ostal pri življenju na bojnem polju, kamor je po krvavem viharju pravkar legel truden mir ... Kakor tih nagrobni spomenik bi se mu skoraj zazdela oljka, kakor druga žalujka na kraju večnega miru, — kjer mnogi spe nevzdramno spanje: 1 da njeno zelenje, znak življenja in pomladi, ne odtegne očesa strani od kraja smrti, kjer — križe, kamne vrh gomil jesenski venčajo, cvetovi .. .3
Za oddih pozdravi pesnik pomlad in življenje, ki ju spominja zelenje oljčnega
1 Gregorčif, Vseh mrtvih dan.
' Ib.
drznim hujskačem. Vsakdo si lahko misli, kakšne pedagogične nedostatke povzročuje pouk v dveh jezikih. Nemški otroci se morajo zadovoljiti z eno četrt-uro; neizogibno je, da drugi čas uganjajo neumnosti in se morajo kaznovati, konečno pa ne znajo nič. Tudi slovenski otroci ne znajo ničesar, ker jim je slovenski jezik popolnoma tuj in se ga ne uče dosti lažje, kakor nemškega. V četrtem letu dobe otroci popolnoma nemškega kateheta in zdaj se težave šele začno. Nemški otroci ne znajo ničesar, in slovenski niso videli nikoli nemškega katekizma. Ko bi našim slovenskim katehetom bila vera več kakor narodno hujskanje, bi iz verskih razlogov morali ta »Unfug« opustiti. Ali te neznosne razmere se nalašč povzro-čujejo, da se oteži katehetu v višjih razredih delo in se s tem odganja . . . Komu se torej dela sila, Nemcu ali Slovencu?« »Kdor se noče nemškega učiti, lahko da svoje otroke v Št. Rupert. Kje pa je tukaj sila? Da se okolica preiskuje po šolarjih, je grdo. Krajni šolski svet napravi vsako leto, kakor je dolžan, šolski popis; tega dela naduči-telj in o njem je znano, da nikakor ne pritiska na ljudi; že radi tega ne, ker slovenski otroci prva leta pouk silno otežujejo. Ali Slovenci hočejo svoje otroke v nemške in ne v slovenske šole dajati. Res pa je, da župnik v Št. Rupertu polni svojo šolo z vsemi mogočimi sredstvi . . .«
Iz tega poročila naj posname slovenska javnost, v kakšnem položaju je Slovenec na jezikovni meji, ali ne na meji: Velikovec je sredi slovenskega ljudstva. Slovenski katehetje poučujejo slovenske otroke, kakor drugače ni mogoče, v njihovem materinem jeziku in jim dajejo brezplačno potrebnih katekizmov in zgodb, da jih učitelji leto za letom otrokom zopet pobero. Oblast, katera pa? — je učiteljem dovolila — prejšnji nadučitelj pa je dejal, da je ukazala, in to je menda nekaj več, — da pobirajo slovenske katekizme. Cerkvena oblast lega ni storila; kje pa je potem tista oblast, ki se tukaj vmešava v verski pouk? O verskem pouku daje naročila ne menda župan ali nemški »volksrat«, marveč do danes še vedno cerkvena oblast. Oblastniki v Velikovcu bi se pa ne drznili tako se vmešavati v katehetov posel in poklic na nečuven način, ko bi si ne bili poprej zasigurali zaslombo od zgoraj. To se dela sistematično in tako se bo še naprej podkopaval ugled in vpliv kateheta, saj to je namen teh ljudi, verski pouk pa jim enako mrzi nemški kakor
slovenski. Čestitamo pedagogiki slavnih šolskih oblasti na Koroškem, čestitamo okrajnemu šolskemu svetu v Velikovcu in deželnemu šolskemu svetu v Celovcu, ki je sokriv vsemu temu. Tega pozivljemo na odgovor! Ali ker našega poziva ne bo hotel slišati, pozvati ga moramo pred najširšo javnost vse Avstrije! Tri četrtinke otrok v nižjih razredih je slovenske narodnosti. Gosp. Žel naj iz Velikovca sporoči sam natančno število, da ne bo nasprotnik rekel, da lažemo, ako smo enega šteli preveč. Bila je dolga doba let, ko otroci v velikovški šoli skozi vseh pet ali štiri rezrede niso slišali ne ene slovenske besede v krščanskem nauku, in tedaj je bilo slovenskih otrok razmeroma še več. To se zdaj maščuje. Nemec pravi, da nemški otroci uganjajo pri slovenskem pouku neumnosti, ali ne razume, da bo pri nemškem pouku uganjalo tri četrtinke slovenskih otrok neumnosti v slovenskem jeziku, ker slovenski otrok more ravno tako malo slediti nemškemu pouku, kakor nemški slovenskemu. In tri četrtinke naj sede v šoli kakor štori v gozdu, da se pouči ena četrtinka? Katehet v taki šoli ne more delati čudežev, da bi govoril kakor apostoli na binkoštni praznik, ko so jih ob enem vsi umeli.
Dajte slovenskim otrokom slovenske manjšinske šole, potem bo ta mize-rija nehala samaposebi. Dokler pa gonite z vso silo uboge slovenske otroke v svojo nemške mučilnice, mučilnice za kateheta in učitelja, toliko časa duhovniku ne preostaja nič drugega, kot deliti pouk v razmerju po narodnosti otrok. Slovenski katehet bo povsod za četrtinko nemških otrok imel četrt ure vsaj posebnega pouka, nemški za slovenske otroke niti besede nima več. Vsak bo iz tega lahko povzel, kje je narodno hujskanje, in kje vestno izpolnjevanje dušnopastirske dolžnosti. Razmerje napram šoli v Št. Rupertu se na drzen način potvarja. Tu ubogi župnik, ki nima nobenega sredstva izven prepričevalne besede, tam vsi trgovci, vsi uradniki domalega in vsi učitelji. Od hiše do hiše hodi velikovško popisovanje svojo »postavno« pot ali zakaj se čuje in se je čulo toliko pritožb zoper to popisovanje, ki je postalo tod že cel boj za otroške duše? Od hiše do hiše se je agitiralo, grozilo, sumničilo, prigovarjalo: otroci iz Št. Ruperta se baje ne uče nič; ko bodo prišli v mesto, ne bodo ničesar znali; ko bodo prišli k vojakom, ne bodo dobili šarž, ne bodo mogli študirati. Slovenski itak že znajo, naj se uče nemški, tako bodo prišli
do boljšega kruha. Tako se agitira leto za letom; od hiše do hiše zoper Št. Rupert! Umemo, zakaj misli dopisnik Bauernzeitunge, da župnik v Št. Rupertu dela »mit allen erdenklichen Mit-teln.« Imeti morajo župnika Treiberja za čarovnika, ker vse njihovo delo konečno še ni zatrlo Slovencev; šola v št. Rupertu je pri tako silni nasprotni agitaciji primerno dobro obiskana.
Nemci tedaj groze z »odločilnimi* koraki. Dobro! Na to so mora pripraviti tudi slovenska javnost. Za Velikovcem bodo prišli Nemci z istim švindlom povsodi. Saj imamo severno od Drave od Grebinja do Beljaka v vseh slovenskih krajih popolnoma nemške šole. Vse je »rein deutsch.« Ali bodo tudi tod začeli pobirati slovenske katekizme? Še se ne upajo, in še stvar ni zrela. Poskrbimo pravočasno! Velikovšeka kateheta se ne sme pustiti samega. Gospodje tam se morajo zavedati, da imajo za seboj vso slov. duhovščino, v prvi vrsti seve koroško.
In slovenska javnost mora seči po pripravnih pravilnih sredstvih, da se ta furor teutonicus malo ohladi in se zavrne v primerne meje. Težek je seve položaj duhovske oblasti na Koroškem. Slovenskih razmer ne ume, Nemci pa ji vedno groze z apostazijo! Saj so tudi že Velikovčani imeli svojo redno lutrov-sko službo božjo — morebiti vsled tega, ker se tu brez ozira skozi vsa stoletja le nemški pridiguje in le nemški krščanski nauk poučuje slov. ljudstva kajti Nemci nikoli niso hodili radi k pouku.
Zdaj pa imajo v Velikovcu nemške« ga duhovnika Almerja, ki bržkone te i članke piše v Bauernzeitung, saj jih kak učitelj ne bi bil tako strupeno sestavil; k temu je treba več zmožnosti in znanja. Meščani, obrtniki in rokodelci pa kolnejo z nami to vnebovpijočo hujskarijo, ali pomagati si ne morejo.
Proč od rdeče miemacMe!
Zadnja doba je za socialno demokracijo postala usodna: nazadovanje je postalo njen stalni delež na široko in na globoko. Opetovano smo poročali o nazadovanju socialnodemokratičnih glasov pri različnih volitvah v Nemčiji; nič boljše ni s politično slavo socialne demokracije v Italiji, Franciji, Angliji in celo že na Balkanu, kjer se še niti prav razvila ni. Da se tudi pri nas v Avstriji že majejo tla rdeči internacionali, so pokazale zadnje volitve na Dunaju, kjer je središče in pre-
drevesa sredi bele zime, z eno samo besedo se pokloni luči in moči in zdravju, ki ga deli oljka — potem pa udari s polnim akordom na strune miru.
* • •
Davno je tega, kar je oljka prvikrat znanila veliki mir, veliko spravo med Stvarnikom in stvarmi. Po tistem strašnem prvem viharju je bilo, ki je preobrazil komaj ustvarjeni in že izkvarjeni svet, ki je opral sveta grehoto v vodah vesoljnega potopa. Silovito je opisal Mozes ta vihar, ki je pridivjal z božjo jezo nad človeški rod. Iz zemlje so prigrmele vode in izpod n^ba so udarile: — predrli so se vsi studenci globokega prepada in odprle zatvor-nice neba ... Štirideset dni in štirideset noči je lil dež na zemljo — in vode so rastle in grozno so se razlile in napolnile vse na površini zemlje ... In so potapljale pod seboj vse stvari, ki so se gibale na zemlji... Tako se je razvnel srd božji nad stvarstvom, ki ni poznalo več strahu božjega. — Zakaj popačilo je vse meso svojo pot na zemlji... Samo Noe je bil pravičen in se je bal Gospoda, on in njegovi. Zato so bili oteti. — Vse je bilo potrebljeno z zemlje; ostal je pa sam Noe in kateri so bili ž njim v ladji...
Ves rešeni človeški rod tedaj cn sam je nosil hrod.
Temu rodu je oznanila rešenje — oljka. Temu rodu, ki naj bi bil oče boljših
človeških otrok ... Vode so se začele odtekati in upadati. Tedaj je Noe izpustil iz ladje vrana; a ta je izletel in se ni vrnil. Izpustil je pa za njim tudi goloba; ta pa se je povrnil v ladjo, ker še ni našel, kamor bi sedel. Ko je pa počakal Noe še drugih sedem dni, je izpustil zopet iz ladje goloba, ln glej, zdaj se mu je vrnil šele proti večeru in je prinesel v kljunu oljčno vejico z zelenimi listi. Tedaj je Noe spoznal, da so odtekle vode z zemlje;
To vejo z oljčnega drevesa so do človeškega rodu poslala vblažena nebesa v poroštvo sprave in miru. —
Prva velika sprava, velika zaveza miru med Bogom in ljudmi." Oljka je bila
nje ljubezniva znanilka ...
•
Od takrat je oljka skozi vse veke simbol miru. In še vsebolj, odkar je skoro štiri tisoč let pozneje pozdravljala njega, ki je Rex pacificus noster, naš Kralj miru-dajalec, kateri je prišel dovršit drugo, še večjo spravo med nebom in zemljo, — Bila je posebna dies Dominica, sijajen dan Gospodov, ko se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po preroku: — Povejte hčeri Sionski: Glej, tvoj kralj pride k tebi kro-tak in sedeč na oslici in na žrebetu pod-
3 Prim, Gen. VI.-1X.
jarmenc oslice.1 Gospod je slavil svoj slovesni vhod v Jeruzalem, ln — silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja oblačila po potu; drugi pa so veje sekali z dreves in stlali na pot. Množice pa, katere so spredaj in zadaj šle, so vpile, rekoč: Hosana sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kateri pride v imenu Gospodovem! Hosana na visokosti! 6 — To je tisti dogodek, ki je bil podoba vesoljne zgodovine človeštva. Zakaj v sredi časov se je prikazal Odreše-nik: pred njim so šla ljudstva od začetka sveta in za njim pojdejo do konca dni, in vsi narodi se morajo ozirati vanj, eni z upanjem na prihodnjega, drugi z vero v že prišlega — zakaj nihče ne bo zveličan, kdor njemu ne kliče: Hosana! Benedictus!q In kakor prva Cvetna nedelja je bil tisti dan. — Pueri Hebraeorum portantes ramos olivarum obviaverunt Domino, clamantes et dicentes: Hosana in excelsis7: Mladina je šla z oljkovimi mladikami Gospodu naproti in je klicala, rekoč: Hosana na višavah! Na slovesnem pohodu je s palmo oljka pozdravljala Kralja miru, njega, ki se je koj nato žalujoče sklanjala nad njim. ko je na Oljski gori lil krvavi pot za mir sveta , . .
4 Cah. IX., 9. 8 Mat. XXI., 8-9.
11 Prim. August. 31. in Joan. 5. in Hicron. in Matth, c. 21.
» Off. hebd. sineta«.
stolica avstrijske socialne demokracije; če tam omagujejo, potem njihova reč slabo stoji.
SIcer se pa splošnemu političnemu nazadovanju socialne demokracije nikakor ni čuditi; saj je moral do danes že tudi najbolj slepo verujoč socialni demokrat uvideti, da se svet ne suče tako, kakor je napovedal veliki prerok Marx in da so socialnodemokratični končni cilji prazna nada. Pomanjkanje privlačnosti pa skuša socialna demokracija nadomestiti z najhujšim nasiljem, ki mora končno odbiti vsakega samostojno mislečega človeka.
Ta stranka je pa tudi na znotraj gnila in se počasi razkraja: V njej sami se bore najrazličnejše struje: Revizijonisti, češki separatisti, razkol v Italiji in na Francoskem itd. Vse to so čisto naravni sadovi njenega nemogočega programa, ki zanika temeljne činitelje vsega človeškega dejanja in nehanja: vero v Boga, ljubezen do domovine, oziroma naroda in pravico do zasebne lastnine. Ta program je, kakor rečeno, protinaraven in nemogoč, zato socialne demokrate — posameznike in stranko — neprestano spremlja nedoslednost — nasprotje med programom in delovanjem. Le v eni točki je socialna demokracija dosledna: v sovraštvu do vere.
Pa oglejmo si podrobneje delovanje socialne demokracije in presodimo, je li njeno delo v kakršnemkoli oziru dobro in koristno za splošnost.
Ali je socialna demokracija delavska stranka?
Ako bi bilo socialni demokraciji resno ta delavske koristi, potem bi morala pozdraviti vsako prizadevanje v gmotni in moralni prid delavstva, pozdraviti vsako delavsko organizacijo, naj že sloni v političnem oziru na teh ali drugih načelih. Toda kaj vidimo tu pri nas — da ne hodimo predaleč po dokaze —? Soc. demo-kratje zaničujejo in v nič devljejo vse, karkoli se od kake druge stranke stori ali vsaj doseči želi za delavce; strastno napadajo poslance in druge delavske prijatelje, ki store za delavstvo, kar je v njihovih očeh. Naše organizacije blatijo in naskakujejo kakor bi bili plačani za to. In gorje šele, ako se druge, zlasti pa kr-ščansko-socialne organizacije, ne dajo izrabiti za kako gibanje ali štrajk, ki ga socialni demokrati uprizore — ne za delavske, ampak za soc. demokratične poli tične cilje in koristi; tedaj kar deži laska vih psovk: krumirjev, podjetniških hlapcev, duhovskih podrepnikov, rimskih plačan cev itd.
Socialna demokracija pozna in prizna le enega delavca, t. j. tistega, ki nosi rdečo kravato; le tisti ji je pri srcu, a tudi samo v toliko in toliko časa, dokler in v kolikor služi njej in njeni politiki. Vsakega drugega delavca socialna demokracija sovraži in preganja z največjo besnostjo in zagrizenostjo — stokrat bolj nego kapitalista. Ali taka stranka zasluži ime delavske stranke?
Da socialna demokracija delavstvo samo izkorišča v svoje politične namene, se je pokazalo ravno sedaj na Francoskem, kjer se voditelji brigajo za protiversko gonjo, za delavske koristi pa toliko kakor za lanski sneg. Francoskemu delavstvu so se že začele odpirati oči in obrača hrbet mogočnim rdečim političnim gromovni-kom. Na Nemškem so socialno-demokra-tični poslanci v parlamentu glasovali za milijarde v vojne svrhe — ubogemu delavstvu pa polnijo ušesa s protimilitaristič-nim zabavljanjem in mu delajo lepe obljube, da bo kmalu prišel čas, ko ne bo več vojen in vojaštva. Kakor pač kažel
V Avstriji imamo iz najnovejšega časa sijajen zgled, kako brezvestno se igra socialna demokracija z delavskimi koristmi: tiskartki Štrajk! Radi svojih političnih ciljev je pognala tiskarje v brezupen štrajk, ki jc požrl milijone in milijone težko prihranjenih delavskih žuljev in povzročil marsikaki družini veliko gorja. In uspeh?! Rdeči gospodje pravijo, da se o tem ne sme nič pisati. To pove dovolj. A ne dovolj tega, kar je pobral ta štrajk, marveč so po vinarjih zbrane milijone tiskarske in drugih strokovnih organizacij vtaknili v svojo tiskarniško palačo na Dunaju, da sc v njej šopirijo Adlerji in drugi obersodrugi. Ali bodo strokovne organizacije šc kdaj videle svoj denar?
Kaj pa draginja?
Socialni demokratje poznajo proti draginji en sam poglaviten pripomoček: svobodno trgovino! Dol s carino, proste meje za tujo živino!, to so socialno-demokratične čudodelne kapljice proti draginji. Da so te kapljice — kakor vsake take kapljice — čisto zanič, nam priča Anglija, kjer imajo svobodno trgovino, draginja in revščina pa ondi ni nič manjša, ako ne še večja, nego pri nas in drugje. Pa kaj zato! Ko pa to geslo tako »vleče« mase — zlasti, če je še zabeljeno z mastnimi ocvirki proti kmetom: Kmet je oderuh, požeruh! Socialni demokratje sami dobro vedo, da je to samo slepilo, da je naš kmet revež, ki se noč in dan bori za svoj obstanek, da je nujno potreben pomoči in varstva pred inozemsko konkurenco, da bodo živila še vse dražja in zlasti slabša, ako domači kmet omaga in obrne hrbet svoji grudi ter bi bili navezani le na uvoz iz inozemstva; vsaka pri-prosta kuharica ali gospodinja, ki hodi na trg, lahko gg. sodrugom pove, koliko slabše in dražje je blago, ki prihaja od daleč, nasproti onemu, ki ga pripelje kmet sam na trg. Toda kaj je socialnemu demokratu do resnice in resnične blaginje ljudstva, kadar gre za politične cilje, kadar gre za hujskanje proti nesocialnodemokraškemu kmetu, kadar gre za vžiganje nezadovoljstva in sovraštva proti sedanjemu redu, kadar gre za hujskanje množic, to je z eno besedo: za politično ribarenje v kalnem! Kaj so pa socialni demokratje pametnega in uspešnega storili proti draginji? To, da so na Dunaju nahujskali mase, da so razbile — šole?! Tudi na tem lahko vsak jasno vidi, da socialna demokracija celo ljudsko bedo samo izrablja v svoje politične namene.
Kmet in socialna demokracija.
Socialna demokracija hoče biti univerzalna stranka vseh delavnih stanov — saj hoče svet preustrojiti popolnoma po svojem kopitu, torej mora vsakemu stanu v svojem načrtu za bodočnost odmeriti njegovo mesto in mu s svojim delovanjem utirati pot do boljše bodočnosti. Temelj vseh delavnih stanov pa tvori kmečki stan. In glejte temeljitost socialne demokracije: Še do dandanašnjega dne ni našla jasnega in odločnega odgovora na to, kako načelno stališče naj zavzame nasproti kmečkemu vprašanju, kako bi bilo kmečkemu ljudstvu pomagati. Lani so zopet enkrat sklenili sestaviti komisijo, ki naj kmečko vprašanje — proučuje! Tako pomanjkljivi, zani-karni so socialni demokratje nasproti glavnemu delavnemu stanu v teoriji, — kako ljubeznjivi so nasproti kmetu v praksi, se vidi najbolj iz njihovega »prizadevanja« proti draginji.
Nravne dobrine ljudstva. Vsak pošten in pameten človek, pa naj si je tudi brezverec, mora pritrditi, da
je nravnost najvišje dobro posameznika in celokupnega človeštva, To že iz enostavnega razloga, ker je nenravnost največja sovražnica zdravja in vsake plemenitejše zemske sreče. Za kristjana in katoličana pa nravnost ni samo naravna potreba, marveč tudi božja zapoved, neobhodno sredstvo za dosego najvišjega cilja: zbližanja z Bogom in večnega življenja.
Pa ostanimo pri nravnosti brez verskih ciljev. Kaj pa stori socialna demokracija za nravno vzgojo ljudstva, kakšna načela jo vodijo v tem oziru? Ona pravi, da bodo ljudje dobri in pošteni takrat, ko bo ona zavladala: ko bomo imeli republikansko državno ustavo, ko bo odpravljena zasebna last, ko bo vsak deležen zemskih dobrin; potem, pravijo, ne bo treba več ne sodišč, ne kaznilnic. Kdo bi to verjel? Socialni demokratje pozabljajo, da človek ni mrtev stroj, kateremu za redno delovanje ni treba drugega nego vešče roke strojnika in dovolj olja. Sicer pa so socialno-demo-kratična nravna načela tudi primerno nizko postavljena ... da se jih ni treba strašiti prav nikomur. V spolnem življenju dovoljujejo popolno svobodo, zakona sploh ne priznajo. Do bližnjega nimaš nobene dolžnosti, dovolj je, da si zagrizen socialdemokrat in da redno plačuješ v strankino blagajno. Socialno-demokratični davek je sicer precej težak — pip kaj bi par grošev več ali manj, ko se pa s tem odkupiš od vseh drugih vezi in dolžnosti in brezskrbno lahko živiš po geslu: Vživaj življenje, ko-kolikor ti pač dopuščajo sredstva in kakor te veseli; skrbi samo, da se ti ne zgodi kaka neprijetnost, t. j. da ne zboliš in si ne nakoplješ preveč otrok, katere bi po današnjem redu moral pač sam rediti.
Kako daleč si upajo socialni demokrati v tem oziru, nam jasno priča »porodni štrajk«, ki so ga pretirane svobodomiselne ženske pred letom proglasile na Nemškem in so se na javnih shodih zanj izrekli in ga odobravali tudi socialni demokratje. Ženske naj ne postanejo več matere toliko časa, dokler ne dobe, kar zahtevajo od države.
Proti veri in cerkvi.
Že začetkoma smo omenili, da je socialna demokracija samo v eni stvari sama sebi zvesta in dosledna, t. j. v sovraštvu, v boju proti veri in cerkvi. To je pravzaprav edina reč, ki socialno demokracijo skupaj drži, to je njeno pravo in edino bistvo. Sicer se zna v tem oziru včasih zatajiti in ima za vsako potrebo pripravljeno znano frazo, da je vera privatna stvar. Toda njen temelj je svobodomiselnost — tista svobodomiselnost, ki ne trpi nobene avtoritete in zato predvsem odklanja in taji Boga, Vse njeno delovanje je obrnjeno proti vidnim znamenjem božje avtoritete nad človeštvom: proti Rimu, proti duhovščini, proti samostanom in cerkvam. Tega ne more utajiti; njeno delovanje na Francoskem, Španskem, Portugalskem, kjer je v boju proti cerkvi vedno z vsemi svojimi četami v prvih vrstah, je vsemu svetu očito. Kako je v Belgiji, na Nemškem, v Italiji in pri nas, to tudi vsi vemo. Po svojih listih in shodih neti sovraštvo do vsega, kar spominja na cerkev, njeni nauki so skozinskoz protikrščanski in brezbožni. Tisoče in milijone človeških src odtujuje Bogu in veri ter ruši v njih vsako višjo nado, vse višje cilje. Zastrupljevalka človeških src — grozna in silna! Koliko duševne bede, muk, trpljenja, koliko črnega obupa ima ona na svoji vesti I Tudi največji duhovi in najplemenitejši možje vseh časov so iskali utehe, moči in sreče, ravnila in smisla življenja v Bogu, — kaj pa ubog navaden človek, ki se muči in ubija
za vsakdanji kruh, ako ga v bridkostih ne tolaži in v izkušnjavah ne varuje in ne vodi verska misel! Kam bi svet zašel, kam za-blodil v svojih strasteh, ako bi ne imel rav-nUa v večnolepi krščanski nravnosti! Zgodovina nam v tem oziru glasno govori; kakim zablodam so se vdajali stari poganski narodi in za koliko krščanska kultura presega n. pr, japonsko in kitajsko! Res je, tudi med modernimi krščanskimi narodi je mnogo gnilega — sad svobodomiselnih naukov, na katerih sloni tudi socialna demokracija; toda vse to je vendarle več ali manj izjema, večina je vendarle še povečini zdrava; in kar je glavno: Mi vsi se zavedamo, da je nenravnost nekaj slabega, napačnega in da je naša dolžnost, se temu upirati — toliko vv posameznem kakor v splošnem oziru. Zato krščanski svet ne bo propadel, dokler ga bo vodil nezmotljivi kompas: krščanska vera. Iz tega vsak sam lahko presodi, kako nevarna sovražnica človeštva in krščanske kulture je socialna demokracija s svojimi protiverskimi cilji in prizadevanji,
S čim hoče socialna demokracija nadome« stiti vero?
Da, to treba, da vprašamo socialne demokrate: Kaj pa imate dati človeštvu sploh in delavstvu posebej v nadomestilo za vero? Zemsko uživanje. Ko bi bili s svojimi nauki prišli tedaj, ko je človek še tičal v opičji koži, kakor namreč oni uče! — potem bi nič ne rekli. Toda današnji, iz krščanske kulture izišli človek, se s tem ne more zadovoljiti, ako noče tvegati svoje kulturne stopnje. Vprašajmo se: Ali je so-cialnodemokratično berilo, shodi, koncerti, kino, gledišče, umetniški večeri — vse to ob polnem želodcu seveda — ali je vse to vredno in polno nadomestilo za vzvišene in tolažbe polne verske resnice, nadomestilo za tako blažilno in duha povzdigujočo službo božjo, za osrečujoče sv. zakramente, za prelepe cerkvene praznike?
Socialna demokracija in narodnost.
To je zelo zanimiva točka. Socialna demokracija nosi na svoji zastavi zapisano mednarodnost; to se pravi: ona ne pozna Nemca, Francoza, Laha itd., ampak pozna samo delavca kot takega. To načelo bi končno ne bilo slabo, ako bi se ga socialna demokracija dosledno držala in bila res samo delavska stranka. Toda temu ni tako. Kaj pa vidimo n, pr, pri nas v Avstriji? Ali socialna demokracija ne jadra z nemškim oziroma laškim narodnim tokom? Zakaj pa so se češki socialni demokratje odcepili od dunajske centrale? In kaj vidimo na Štajerskem, na Koroškem, kaj v Trstu? Ali ne postanejo naši ljudje, ki pristopijo socialni demokraciji, obenem — ne morda internacionalni, marveč neraškutarji oziroma italijanaši? Da, socialna demokracija v Avstriji je protislovanska in nevarna raznarodovalka zlasti za nas maloštevilne Slovence. Kar nam ljudi vzame socialna demokracija, so — vsaj v obmejnih deželah — za nas v narodnem oziru izgubljene duše.
Proč od socialne demokracije!
Iz vsega navedenega smo se preprl«
čali:
1,	Da socialna demokracija ni zanič ne v socialnem, ne v splošno gospodarskem oziru.
2,	S svojimi nauki o svobodnem uži* vanju socialna demokracija izpodkopava splošno nravnost in ruši temelje človeškega obstoja,
3,	Socialna demokracija je v svojem bistvu in vsem svojem delovanju proti-krščanska in protikulturna stranka, smrtna
Za tisti pravi mir, ki si ga svet ne tnore dati sam. Samo od Gospoda se razliva v naše duše, ki je Pot, Resnica in Življenje, samo iz njegovih milostnih studencev, iz njegovih tihih svetišč, Zato pa je prav, da je vse, kar mir oznanja in deli, posvečeno v bližini Gospodovi, v niegovih svetih prebivališčih. In zato je tako gin-Ijiva in tolažbe polna poezija Cvetne nedelje, ko se vsako leto obnavlja prvi praznik palm in oljk, Gospodov kraljevski vhod v sveto Mesto — obnavlja zato, da blagoslovljene palmove in oljčne veje raz-našajo iz svetišča blagoslov in mir med odrešeno ljudstvo božje.
Svetiiče zdi se oljkov gaj. — Pristopi starček sivolas in blagoslov nebeški kliče oa oljčne veje in snopič«. O, naj te oljke, kjer bi bile, bi blagoslov in mir delile! . . .
Kakor sveti ogenj z grmade Velike sobote, tako mora blagoslovljena oljka Cvetne nedelje v vsako hišo, v sleherni dom. Svet les je vernemu domovanju, zakramentale je, ki na pobožno molitev razliva časni blagoslov po hišah, vrtovih in poljih in s tem blagoslovom tiho zadovoljnost življenja, tisti srečni mir, ki ga imamo najprej na mislih, kadarkoli hrepeneče izgovarjamo pred Gospodom veliko molitev: — Ut dies nostros in tua pace disponas: Da naše dnove v svojem miru vladaš, prosimo, o Gospodi8 . . .
8 Canon Missae»
Res, velika je molitev za mir življenja! Neprenehoma bi jo lepetala naša razbo-ijena in od viharjev tepena srca. Zakaj — človek, od žene rojen, malo časa živi in je z mnogimi nadlogami obdan:0 zajoka, ko zagleda svet, in s solzo iz ugaslega očesa zapušča kraje minljivosti . . . Kaj gorja pritiska na dušo, da jo razvalovi v pišu in viharju, v strašnem vrtincu nepo-koja, iz katerega onemoglo zveni klic na pomoč ... Tu rezki jeki telesne bolečine, tam neutolažljiva žalost duše: bridkosti ne-nadomestnih izgub, obup razdejanega upanja , . , strah za življenje, za samo golo življenje , , . Oh, za to borno življenje, na katero pa jo vendar tako privezano celo naše bitje, za katerim pa vendar tako ulriplje naše koprneče srce. Samo da živimo! samo da živimo--daj nam danes
naš vsakdanji kruh! . . .
Glej, kako molijo siromaki, ko privihra nevihta, da odtrga od izsušenih ust trdi kosec življenjskega kruha, ko sc mogle lemnosive vale čez polja, trate, njive, grmčč grozno, preteč strašni . . ,
O slika, vredna, da izlije vdnjo celo plemenito dušo velik slikar! Kako drgetajo noge, na trdih tleh klečeče; kako se krčevito oklepa ena žuljeva roka druge — kakor druga drugi v tolažbo; kako se utri-njajo solzni biseri iz oči, k nebu povzdig-njenih . . .
»~Job, XIV., 1.
Pred selsko kočico kleče otroci, starčki in tenč, c boječim, solznalim očesom k oblačnim, mračnim zro nebesom —
gementes el flentes in hac lacrimarum valle:10
glasno ihteč, k Bogu moleč . , .
Kje si, o sveto blagoslovilo, da umiriš vihar nad vrtom, nad njivo in poljem, kjer raste živim življenje — da srcem, od bega-jočega strahu, izmučenim, vrneš mir, brez katerega ni življenja?
Hiše skrbni gospodar mladike oljkove sežiga — In sveti dim sc kvišku dviga, in glej, preteči prej oblak na polje vlije dež krotak.
Rahel dež — kakor blagoslov zemlji, rodeči kruh, in — kako zdravilne kaplje za duše trpinov, zopet oblagodarjene z mirom, tem tolažilnejšim in slajšim, čimbolj je potrjena vera, da on, ki v nebesih bdi, odpira o pravem času svojo roko in napolnjuje z dobroto vsako živo stvar . . .
Zakaj on je Oče in Stvarnik. Vse ljubi, ker je vse njegovo. Vse je njegovo in najbolj — človeško srce. Zato pa je to srce nepokojno, dokler ne počije v njem, ki je vsemu alla in ornega, začetek in konec,
" Antiph, B, M. V,
Kar užijejo srca miru na zemlji, vse je
samo kaplja, samo medel predokus onega miru, ki je obljubljen tam, kjer — bo Bog obrisal vsako solzo z oči svojih svetih in ne bo ne žalosti, ne vpitja, ne bolečine; zakaj kar je bilo, je prešlo u ... O blaženi mir! večni mir! Kaj čuda, če ga zaželi srce, trudno in razbičano od šib življenja, tako žejno stalne sreče in neminljivega miru . . «
Requiem aeternam . . .
Pred duhom vidim nizko sobo, a v sobi bledo sveč svetlobo , •
Te luči svetijo v — večno luč . > .
Lux perpetua . . ,
Med svečami pa spava muž -On trdno spi, nezaramno spi. strudila ga je težka hoja.
Pri cilju — In pace — In Christo 12 — V miru večnosti--
Moža pa množica ljudi z mladiko oljkovo kropi želeč mu večnega pokoja —
Kako ne bi vedeli, da je »Oljka« himna miru, te velike potrebe našega življenja in sladke blaginje naših duš? —
" Apoc. XXI., 4.
11 Nagrobni napwi v katakombah.
sovražnica prave sreče in pravega napredka.
4. Socialna demokracija je protislo-vanska in protislovenska in zlasti na naših mejah velika narodna škodljivka.
Za poštenega kristjana in Slovenca je S tem jasno in brezpogojno dana dolžnost: Proč od socialne demokracije! Proč od zastrupljevalke najglobljih virov človeške sreče in blaginje!
Slovensko delavstvo ima svojo organizacijo v
Jugoslovanski strokovni zvezi!
Ta mu nudi pomoč v bolezni, brezposelnosti, podpira ga v njegovem boju za gmotni napredek, skrbi za njegovo izobrazbo. Obenem pa mu dviga duha k večnim krščanskim idealom, ki so edini vredni hrepenenja človeškega srca in edini sposobni osrečiti posameznika in celo človeštvo. Socialna demokracija koraka pod praporom internacionalnosti, J. S. Z. pa dviga ponosno naš narodni trobojni prapor!
Kdor je naš — k nam!
MoZ]e io fantje, naprej pod zastavo Marijino!
Govoril prof. Izidor Modic na shodu
kongreganistov, dne 25. marca.
Vsi še stojimo pod vplivom veličastnega lanskega katol. shoda.
»Praktično krščanstvo!« je bil klic, ki se je tedaj razlegal, je bil značilno geslo tega impozantnega shoda.
In poti način, kako najlažje do-spemo do tega svojega cilja, so glasom raznih resolucij Marijine družbe ali kongregacij e.
Pri sestanku moških kongregacij V Alojzišču za dni shoda je trdil tovariš rrjoj, gospod prof. Grafenauer, da so pripomogle k lepemu uspehu ravno kongregacije. Kes je to, ker so kongre-ganisti — mladi gospodje — govorili večino slavnostnih govorov. Sicer pa je število moških sodajov v splošnem tako majhno, da o kakih večjih zaslugah moških kongregacij za kat. shod ne moremo govoriti. Danes stoji tisočem žen-stva, organiziranega, v M. družbah, komaj toliko stotin moštva nasproti, in če se ozremo v vse slov. pokrajine, se bo to razmerje pokazalo za moštvo naše še bolj nerazveseljivo. Žalostno dejstvo, če pomislimo, da v javnosti danes odločuje še moštvo in bo za dolgo vrsto let! Organizirani smo mi vsi že skoro na vseh poljih, gospodarsko, politično, strokovno, znanstveno; nimamo pa še tesnejše verske organizacije, ki bi nas katoličane po prepričanju družila. In vzor takih organizacij vidim v Marijinih družbah za moštvo. Vam, možem in fantom kličem zato v prvi vrsti: Naprej k praktičnemu krščanstvu po Marijinih družbah!
V boju za vsakdanji kruh, \ skrbeh in delu za telesno blagostanje ravno mi možje le preracli pozabimo in le prelahko, da imamo še druge cilje, višje, vzvišenejše, ki jih moramo doseči, ki nas ravno odlikujbjo misleče ljudi pred drugimi živimi bitji. Duša naša je, to kar je neumrjočega v nas, kar preradi zapostavljamo. In Mar. družbe :.r.] nam bodo tu sredstvo, pomoč, da ne vtone-mo v vsakdanjosti, '¡a so d ,vzdignemo nad njo. Naš lastni interes je, da se oklenemo Marijinih družb, ki nudijo po stanovskih govorih na svojih shodih našim hrepenečim dušam hrane, ki izpolnijo praznoto, katero pušča v nas skrb za naše telo. Sebi hočemo dobro, zato stopajmo sami ponosno za zastavo Marijino naprej proti našemu nebeškemu cilju!
In mi, kar nas je že zbranih pod tem prapoi-om, mi skrbimo, da bodo čete naše rastle, se množile, da bodo moške Marijine družbe po številu članov vsaj približno dosegle naše ženstvo. Mi vsi bodimo agitatorji za dobro stvar z vzgledom, besedo, dejanjem!
Naprej! Na dan!
Čas je in treba je, da se pokažemo, da pogumno nastopimo, da vlijemo poguma v srca vernih, a boječih naših bližnjikov. Dr. Lavrenčič je ob zadnjem katol. shodu dejal tu v tej dvorani: Svobodomiselstvo vpliva globoko že tudi v naše vrste. Verni ljudje se boje nastopiti javno in pokazati svoje versko prepričanje, ker se strašijo preganjanja, zasmehovanja.
Prazen je ta strah! Mi se. ne bojimo nikogar. Na dan, naprej pri raznih verskih manifestacijah, ne samo tako velikih, a redkih, kot je bil kat. shod! Vsako leto, vsak mesec, vsak teden, ali celo vsak dan storimo to! Že shodi Marijinih družb, ki so več ali manj javni, so taka manifestacija, še bolj procesije, romanja. Tam nastopajmo v masah vsi možje in fantje, ki se ne bojimo biti sodali! Začnimo v Ljubljani, tej beli, lepi, a versko premlačni naši stolici. kjer nas je sodnlov vendar že. lepo število! Pri
vstajenju Gospodovem se udeležimo vsi skupaj stolne procesije, da nas bo nekaj videti, da bo masa vplivala na boječe in se pridružijo nam, da bodo vstajali polki bojevnikov, zavednih in značaj-nih, za sveto stvar, za naše versko prepričanje. Tako so delale neustrašeno hčere Marijine, tako delajmo mi, njeni verni sinovi!
In iz prestolice ponesimo misel našo, da je treba tesnejše verske organizacije med nami, ven na kmete, med verno in dobro naše ljudstvo, ki se pa nekako boji, kar se tiče mož in fantov, Marijinih družb. Tudi ta bojazen je vpliv svobodomiselstva. In moč svobo-domiselstva moramo streti, boj mu napovedati na vsej črti, da ne bo imel več vpliva na versko zavedno slovensko ljudstvo. Poromajmo možje in fantje iz Ljubljane v polnem številu vsako leto v kako drugo faro lepe naše domovine. Z zgledom dokažimo, da ni opravičen strah našega moštva pred Marijinimi družbami. Z zgledom in besedo agitirajmo med našimi dobrimi kmeti, možmi in fanti, naj puste strah in stopajo v vrsto M. družbah organiziranih Slovencev — ^katoličanov. Katoliški shodi v malem naj bodo ta romanja. Pritegnimo pa k njim druge naše organizacije, ki nosijo ime »katoliška« na čelu, da se bodo, če še niso, naše vrste prej ali slej podvojile, potrojile!
Čas je, treba je!
Politično in društveno delovanje, kakor je potrebno, le preveč raztresa duha, nas le preveč poplitvuje. Treba je spet zbranosti duha, treba poglobitve v temeljne resnice in verska načela. Ta politični boj, to vrvenje in borenje za politično moč le preveč odvrača misli nas vseh od temeljnih.programnih točk; le preveč nam je že stranka vse — katoliška veroizpoved le prerada že samo prazna forma brez vsebine. Verski in-diferentizem, nejasnost v načelih, bo posledica, da se od odkritih svojih verskih nasprotnikov v bistvu ne bomo razlikovali. In mi hočemo jasnosti v programu, v načelih. Posvetiti jim moramo, da jih do dna spoznamo, vsaj nekaj ur na mesec, leto ali teden svojega časa. Vse, kar se imenuje katoliško, pred vsem Orli, člani akad. starešinstva, Slomškove zveze, izobraževalnih naših društev, vsi posvetimo programu našemu, ki je Bog in vera v prvi vrsti, več svojega časa! Jasnost v načelih, čisto spoznanje resnice
—	in stranka, ki zastopa v javnosti ta načela, bo trdna, neomahljiva, bo ostala. če odstopijo ti ali oni naši zastopniki v javnosti, če se zdelajo ali opešajo, odstranijo. Ne bodo odločevale osebe in osebne simpatije, osebne koristi celo — šlo bo le in edino le za načela. Poglobitve verskega čuta in spoznanja pa nam je zato treba — in to dosežemo naj lož je po Marijinih družbah. Tu je mesto za vsakega katolika. Za to misel delajmo mi vsi, možje in fantje, ki smo že sodali.
—	Naprej! Na dan! Visoko prapor Marijin!	»
Volitve v Gorici
Tik pred volivnim dnem stojimo. Napetost narašča od clne do dne. Ka-mora se popolnoma zaveda resnosti trenutka. Zaveda se, da se v nedeljo utegne njena dosedanja moč razsuti za večne čase. In ravno zato so ti ljudje izgubili vso glavo. »Piccolo« že dva dni prinaša članke polne obupa in tožba, ki Lahom jemljejo le korajžo, našim ljudem pa množijo samozavest. V sredo popoldne so laški liberalci postavili svoje kandidate. Na shodu so se zelo sprli radi Mazzinijancev. Ti so hoteli imeti zastopstvo v starešinstvu. Dovolili so jim 3. Vrgli pa so iz liste 3 ugledne laško-liberalne meščane, vsled česar so napravili v svojih vrstah silovit vihar in nezadovoljnost. Ta seveda Slovencem more le koristiti. Gotovo je, da so s tem kamoristi le dosegli, da mnogo zmernejših Lahov ne pojde volit. Pa tudi sicer je med Lahi velika nezadovoljnost radi slabega gospodarstva. In zato nI izključeno, da bo marsikdo volil s Slovenci. Pri žepu se pač pri mnogih neha tudi narodnost. Sicer pa je mnogo Goričanov, ki se imajo za Lahe, a bi ravno tako bili lahko Slovenci. Slovensko govore dobro ko laško in tudi slovenskega pokoljenja so. Držali so kot »Goriziani« z magistratom, a v slučaju slovenske zmage bodo poslej držali s Slovenci. Saj vemo, kako se je zgodilo z Ljubljano, Splitom itd.
Danes se nekaj govori, da se zopet kuje zveza med kršč. soc. in liberalci, kar pa je zelo neverjetno. Skoro gotovo bo to trik laških liberalnih agitatorjev.
Dejstvo pa stoji, da so Lahi danes pod vtisom slovenskega nastopa. Njihovi listi (Piccolo. Corriere) odkrito priznavajo, da so Slovenci tako m o Č-ni ko Italijani, dobro organizirani, železno disciplinirani, cla na nima-
jo starih tradicij. No, na te tradicije ne damo dosti. Pa če se že na nje sklicujejo, vemo, da je Gorica bila vedno na slovenskih tleh, kjer so že 1. 1564. Slovenci svojega nadvojvoda Karla pozdravljali v slovenskem jeziku. Torej smo tu doma. Naš jezik je imel tu veljavo, ki mu je magistratna gospoda sedaj noče priznati. Pred 2—3 leti so še pisali o nas, da so Slovenci v Gorici le nekaj dekel in hlapcev, danes pa priznavajo, da so med Slovenci zastopani vsi sloji, tudi izobraženejši. To je \se potrebno, da se pribije!
Italijani priznavajo, da se gre za eksistenco italijanskega gospodstva nad Gorico. To je priznal na shodu v sredo tudi dr. C e s c i u t, t i, ki je dejal, da morajo Italijani pri teh volitvah napeti vse sile, da se š e e n k r a t obranijo Slovencev in tako dobe toliko oddiha, da se pripravijo (!) na energičen odpor. Nato je skoro dobesedno ponovil besede, ki jih je na nedeljskem shodu Slovencev izrekel govornik K r e m ž a r, da so Slovenci podobni plazu, ki drvi nad goriške Italijane. Pozival je Italijane, naj zbero vse sile, da jih ta plaz ne zagrne in pokoplje za vedno.
Boj v nedeljo obeta biti vroč do skrajnosti. Policija bo pomnožena, orožništvo na nogah. Iz okolice bo prišlo polno ljudstva v Gc-ico. Slovenci so dobili parolo, naj se vzdrže vseh izgredov. Seveda, če bodo Lahi izzivali, utegnejo nastati resni spopadi.
Cela dežela z nestrpnostjo zasleduje ta epohalni boj. Toda tudi ostala Slovenija se silno zanima za dogodke, ki se vrše v Gorici.
Kakšen bo uspeh? Zmaga je mogoča! Pomniti pa moramo, da Lahi delajo z denarjem, ki ga jim je »Lega na-zionale« dala na. razpolago okrog 100 tisoč kron. Pri nas pa zunanji Slovenci naš boj — izvzemši vrlih Korošcev — spremljajo le z moralnimi simpatijami. Te so seveda zelo hvaležno sprejete, toda v boju sama srčna simpatija malo pomaga.
Sicer pa naj bo izid kakoršenkoli si bodi, gotovo je, da je že sam volilni boj napravil v Gorici tak preobrat in tak korak naprej za Slovence, kakor bi ga v mirnih časih lahko čakali 10 let.
In tudi to je uspeh!
Nemški Mani.
Monakovo, dne 26, marca.
Po smrti kardinala Koppa je prišla v širšo javnost novica, da so v njegovi osta-lini našli pismo nemškega cesarja Viljema hesenski princezi, ki v njem o priliki njenega prestopa v katoliško cerkev cesar izjavlja, da sovraži katoliško vero. »Slovenec« je to že omenjal in pristavil, da naj nemški katoličani sami določijo, kaj jim je storiti vsled tega.
Najprej bodi povedano, da ta novica nemških katoličanov ni iznenadila, Dasi je cesar Viljem pokazal tupatam kako prijaznost posamnemu katoliškemu škofu, zlasti rajnemu Koppu ali benediktinskemu opatu v Beuronu, je vendar splošno znano o njem, da je trd protestant, še hujši pa njegova žena, o kateri se brez ugovora trdi, da je »pročodrimsko« gibanje v Avstriji naravnost krepko podpirala. Protestant je pa vzgojen v sovraštvu do katoliške vere in nič ni čuda, če tako impulzi-ven človek, kakor je Viljem, v besedi aii pismu izrazi svoje protestantsko mišljenje. Katoliški lisli so ob ti priliki obnovili izrek pruskega princa Henrika, ki je pred nekaj leti izjavil, da si iskreno želi, naj bi završal vihar proti ultramontancem na Nemškem.
Dve posledici pa ima Viljemov izrek. Prva je tale: Na Bavarskem se je vsled tega utrdila protipruska struja, Siglov list vVaterland« piše tako krepko v tem zmi-slu, da bi avstrijski državni pravdnik skoraj gotovo zaplenil njegova izvajanja. Odvisnost od Prusije mu je glavno zlo in resno svari Avstrijo, naj Prusiji ne zaupa. Zdaj pač drži še z Avstrijo, ker jo potrebuje, toda ta politika se na mah lahko zasuče in obrne proti Avstriji. Protestantski del nemškega cesarstva ima v zvezi z Avstrijo samo sebične namene, Katoličani so edini, ki so res vneti za obstoj avstrij-,ske države, ker so prepričani, da je usoda katoliške cerkvc zvezana z njeno usodo.
Druga posledica Viljemovega stališča do katoliške vere je pa ta, da nemški katoličani bolj, nego kdaj prej, soglasno po vseh svojih listih poudarjajo, da so navezani v obrambi svoje cerkve samo nase, na lastno moč, lastno delo, lastno organizacijo. V tem zmislu smemo pričakovati, da se njihova edinost na vse strani utrdi vsled teh dogodkov, V razgovorih s katoliškimi laiki in duhovniki slišiš venomer, kako neobhodno je potrebna enotna politična organizacija v centrumovi stranki. -Centrum je naša glavna trdnjava. Kdor to podira, je naš sovražnik.« Te in temu podobne izreke čuješ ne samo od aktivnih politikov, marveč ludi od mož, ki delujejo predvsem v dušnem
pastirstvu in za versko izobrazbo in ki direktno ne nastopajo v političnem boju. Sem moramo šteti zlasti jezuite. Red sam pač nima še pravice, da bi ustanovil svoje samostane; posamni jezuit je pa kljub temu neumorno delujejo kot pridigarji, s predavanji, konferencami, s spisi, pa tudi kot tajniki izobraževalnih, zlasti mladinskih organizacij. Eden najdelavnejših v tem oziru mi je na vprašanje, kako je s proti-centrumovo strujo, odgovoril, da je njen vpliv brez moči. Brez izjeme vsi hvalijo dunajskega nadškofa Piffla, ker je tako krepko nastopil proti posebnežem v katoliškem taboru.
Zanimalo bo »Slovenčeve« bralce tudi, kako stoji zdaj z delavsko strokovno organizacijo. Znano papeževo pismo bo imelo za posledico, da bodo strokovne organizacije izvrševale samo svoj strokovni namen. Tupatam so se res pečale s stvarmi, ki ne spadajo v njihov delokrog; z raznimi prireditvami družabnega značaja so samo slabile druge organizacije. Obenem se je marsikje premalo gledalo, naj bi bili katoliški člani strokovnih organizacij obenem ■člani verskih in izobraževalnih, zlasti mladinskih družb. To drugo je zvezano s prvim. Čimbolj je kaka strokovna organizacija hotela svojim članom biti voditeljica v splošno kulturnem in družabnem oziru, tembolj se je razvil nekak strokovni separatizem, ki je v posamnih slučajih prišel celo v nasprotje z drugimi katoliškimi organizacijami. Tu je bilo res treba izpre-membe. Poudarjali pa moram, da so bili taki slučaji le izjemni. Na Bavarskem ima n. pr, strokovna, organizacija takozvane ko-linske struje domala edino besedo med delavci, ki niso socialni demokratje. V resnici pa ni v nji skoraj nobenega protestanta, nego sami katoličani.
Splošno se napoveduje za bodočnost tale razvoj: Takozvana berolinska struja bo izgubila kmalu svoj pomen. S smrtjo kardinala Koppa, ki je tudi v narodnem oziru glede na Poljake zastopal posebno, nam nerazumljivo stališče, in ki so ga vsled tega nemški nacionalci in liberalci v Šleziji na vse pretege hvalili kot čvrstega Nemca, so izgubili Berolinci svojega najpožrtvo-valnejšega zagovornika. On jih je zelo izdatno denarno podpiral in je tudi v Rimu branil njihovo stališče. Njegovih informacij, ki baje niso bile vedno popolnoma točne, pa tudi njegove darežljive roke ni več. Pravijo, da je popolnoma nemogoče najti mu naslednika, ki bi v tem oziru šel za njim. S tem se pričenja nova doba v strokovni organizaciji, katere življenjska moč se bo zdaj le še bolj izkazala. Hibe, ki so se pokazale, se bodo lemprej odpravile, čim manjši bo odpor proti nji. Strokovna organizacija bo izgubila svoj separatistični značaj in bo vedno živejše delovala kot sestaven del celokupne organizacije nemških katoličanov proti brezver-stvu in na strokovnem polju vodila boj za krščanske ideale.
Kako zabranili svetovno vojsko.
Londonske Daily News« so prinesle članek »How to pretend, the war?« — Kako zabraniti (svetovno) vojno?
To je memorandum, ki ga je Sir Max Waecher poslal na vso evropsko javnost. Memorandum spominja, kolike stroške napravlja Evropi vzdrževanje miru, miru med civiliziranimi državami, katerim v poželenju, uropati sosedu kos zemlje, upade vsa omika in civilizacija v brezdno morja. Nad 1.000,000.000 funtov šterlingov (nad 24 milijard kron) stane Evropo vsako leto vojaštvo; torej šestnajstkrat toliko, kot je stala Nemčijo leta 1870. vojna s Francijo in petkrat toliko kot Angleže burska vojna. Vzdrževanje miru je torej, skoro bi rekli, dražje kot vojna. In ti stroški se bodo še vsako leto zviševali.
Zato se je ustanovilo v Londonu dru» štvo (cercle), katerega težnja je, doseči »The European Unity League« (evropsko zvezo). Društvo pojasnjuje, kako hoče za to delovati. Dve veliki sili si stojita v Evropi nasproti: Triple allianca in Triple ententa. Ako nastane boj med dvema zastopnicama teh dveh sovražnih taborov, je z gotovostjo pričakovati, da to zaneti boj tudi tned ostalima dvema. Materialnih izgub takega boja si niti predstavljati ne moremo. Društvo si je tedaj postavilo za nalogo, združiti ta dva tabora v šestero-zvezo, kateri potem kot zrelo jabolko padejo v naročje še druge evropske državice, ki šc niso organizirane v ta nespameten sovražen boj. Geslo društva je pač organizirati to, kar šc ni, toda ne kot samostojno, sosedom sovražno enoto, ampak kot močan ud k telesu enotne Evrope.
Kako izvršili to gigantsko delo? Društvo hoče najprej po celi Evropi pridobiti odličnih in vplivnih oseb, mož in žena, za svoje namere. Prav posebno se še sklicuje na žene, katerih socialno stanje je že zdaj tii in tam precej slabo. Ako pa nastane vseevropska vojna, pa gotovo po br» v duševnem oziru nikdo trpel večje škode kot ravno žena. Ako se v laki grozni vojni Evropa močno razljudi, je gotovo, da to še mnogo, mnogo poslabša družinsko življc«
nje, ki je že sedaj mestoma dosti slabo.
Ko bo tako društvo samo v sebi dosti močno, hoče delovati na to, da se združita Anglija in Nemčija, prva zastopnica največjo sile na morju, druga na suhem. To se društvu ne zdi tako težko, ker je sovraštvo med tema državama skoro umetno stvor-jeno. Po tem delu svojega neizmernega dela hoče društvo s pomočjo tega prijateljstva vplivati na Francijo, da se sprijazni z Nemčijo. Avstrija se v memoratrau niti ne omenja ne.
i
švedska pristopi trozvezl.
Zadnje dni so listi vedeli poročati, da je v teku prizadevanje, Švedsko pritegniti k trozvezi in tuko nadomestiti odtujeno Rumunsko. Stvar ni tako čudne in neverjetna kakor bi se na prvi pogled zdelo. Saj Švedska meji na Finsko, kjer vedno tli iskra upora in ako ondi izbruhne požar, je zelo verojetno, da bo posledice čutila tudi Švedska, ker bi bili zapletljaji skoro neizogibni. V tem slučaju bi Švedski pomoč trozveze jako dobrodošla. Kar se pa tiče trozveze, bi bil pristop Švedske zanjo nedvomno velikega pomena; saj bi njena fronta potem segala od severne Afrike do severnega rta evropske celine. Švedska armada je sicer nekoliko manjša nego rumunska, zato pa ima Švedska majhno vojno brodovje, tako da bi bila Švedska v militarističnem oziru za trozvezo jako upoštevanja vreden či-nitelj.
Švedsko vojno brodovje šteje dve redni in 12 obalnih oklopnic. Armada pa šteje: 28 polkov po 3 batoljane, S konjiških polkov s skupaj 50 eskadroni, 6 topničarskili polkov, ki imajo vsak po 48 brzostrelnih topov in 12 havbic, eno topniško divizijo s tremi baterijami, vsaka po 4 brzostrelne topove, 8 trd-njavsko-topniških polkov; 9 polkov pozicijske artiljerije, 1 ženijski zbor s skupaj 16 stotnijami, 1 brzojavni kor z 2 stotnijama in 1 trdnjavsko ženijski zbor z 2 stotnijama.
V vojnem času more Švedska postaviti na bojišče: 72 bataljonov, 40 eskadronov, 102 topniški in 6 pozicij-3ko-topniških baterij, 16 tehničnih stot-nij, vsega 73.000 mož, 5400 jezdecev in 246 topov, torej nekaj več nego 2 avstrijska armadna zbora. Ako se pritegne še precej dobro izvežbana deželna hramba in rezerva, šteje švedska vojska 408.000 mož (rumunska 500.000). Pri tem pa pride zelo v poštev tudi kakovost švedske armade, ki je izvrstna. Častništvo in moštvo je teoretično in praktično izvrstno izšolano in uživa švedska armada najboljši glas. Strelstvo je na Švedskem izredno razvito; sedaj je ondi 2300 strelskih društev s 150.000 člani, ki sprožijo na leto nad 15 milijonov strelov. Ža deželno brambo torej ne manjka usposobljenih moči.
HRVAŠKI SABOR.
Predsednik saborja je 27. t. m. v seji predlagal, da naj se poslanec Mile-usnič iz 15 sej izključi, ker je izjavil v Beji 26. t. m., da je prodala koalicija pomorsko obrežje. Nato je sabor odobril v tretjem branju adreso na hrvaškega kralja.
ALPSKI NEMCI NE POSREDUJEJO V NEMŠKO-ČEŠKEM SPORU.
»Deutschnationale Korrespondenz« poroča, da alpski nemški poslanci niso pod-vzeli nobene posredovalne akcije, ker za to niso legitimirani. »Deutschbohmische Korrespondenz« pa objavlja interviev iz vodilnih krogov nemško-čeških poslancev, da so pač alpski nemški poslanci poizkušali posredovati, a da se nemško-češki poslanci niso hoteli odzvati tem poizkusom.
KORYTOWSKI POSTANE FINANČNI MINISTER.
>Glos Narodu« poroča z Dunaja, da vstopi vitez Korytowski v ministrstvo kot finančni minister, ko cesar sankcionira ga-liško volilno preosnovo. Gališki namestnik poslane knez Pavel Sapieha.
OBSOJENI OGRSKI POSLANCI.
Kraljeva kurija je razsodila 26. t. m. v postopanju proti tistim poslancem, ki so metali 1. 1910. v min. predsednika grofa Khuena in polj. min. grofa Serena tintnike, knjige in druge stvari, vsled česar sta bila oba ministra ranjena. Bivšima poslancema Ivanu Zahariasu in Juliju Markosu so prisodili pet in pol mesečni, bivšemu poslancu Juliju Iloff-mannu pa štiri mesečni zapor.
PODALJŠANJE VOJAŠKE SLUŽBENE DOBE V RUSIJI.
V Rusiji nameravajo aktivno služ-dobo pri pehoti podaljšati za 1 leto tako da bodo pešci služili 4 leta, kakor so do leta 1906. Zdaj znaša aktivna službena doba v Rusiji pri pehoti in vozeči artiljeriji tri, pri kavaleriji, jezdeči ar-tiljeriji in pri tehničnih četah štiri, v mornarici pa pet let. Rekrutni kontin-
gent, ki je znašal dozdaj 450.000 mož, so letos poviša na 470.000 do 480.000 mož. Ko so uvede štiriletna službena doba, bo štela ruska armada v mirnih časih 1 800.000 do 1 900.000 vojakov. V Evropi jih bo stalo I 400.000.
RUSIJA DELOMA PREPOVEDALA IZVOZ KONJ.
Ruski ministrski svet je sklenil, da predloži dumi zakonski načrt, po katerem se zahodna meja in pristanišča Črnega morja nekaj časa zapro za izvoz konj. V Nemčiji smatrajo ts. korak za nenavaden in za resen.
TRETJA MEDNARODNA MIROVNA KONFERENCA
bo zborovala spomladi 1. 1917. v Haagu.
novice.
Cenj. naročniki, katerim koncem marca po'<2Če naročnina na »Slovenca«, naj se v Insinem Interesu, pravočasno pesi učijo doposlanih jim položnic, da ne bo treba neprijetnega ustavljanja lista.
-j Dopolnilna državnozborska volitev na Nolranjskem. Izvršilni odbor S. L. S. je v včerajšnji seji soglasno odobril kandidaturo dr. L o v r o Pogačnika, ki so jo soglasno nasvetoveh zaupniki velivnega okraja. Župani in zaupniki S. L. S. naj bodo pozorni na liberalne spletke- naj iste takoj preprečijo, v vsaki dvomljivi zadevi naj se pa takoj obrnejo na tajništvo S. L. S. v Ljubljani.
-f Poslanec Adolf Ribnikar pa držav-aoiborski volivni red. Pretekli teden je poslanec Dolfe Ribnikar razposlal na vsa županstva 7. volivnega okraja, to so sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož, sledečo okrožnico: Županstvo v.......Na podlagi § 12. zak. z dne
26. januarja 1907, drž. zak. št. 17, tikajo-čega se državnozborskega volivnega reda, piosim, da mi si. županstvo napravi en prepis velivnega imenika za predstoječe dopolnilne volitve v državni zbor, ki se vrše dne 19. maja t. 1. Prepis naj se mi vroči v smislu zakonskih določb istočasno s početkom reklamacijske dobe. Obenem prosim si. županstvo, da mi sporoči, koliko stroškov imam v smislu zakona povrniti za prepis volivnega imenika Vaše občine. — V Ljubljani, dne 18. marca 1914. A. Ribnikar (njegov lastnoročen podpis). Naslov; Adolf Ribnikar, deželni poslanec itd. v Ljubljani. — S to okrožnico je Doite zopet enkrat dokumentiral svojo prebrisanost in modrost. Bivši državno-zborski kandidat pa niti ne pozna držav» nozborskega volivnega reda, na podlagi katerega je hotel biti izvoljen! Dolfe prosi prepise volivnih imenikov na podlagi § 12. državnozborskega volivnega reda, a la podlaga je zelo malo trdna, kajti ravno ta paragraf jasno kaže, da se ima 1 e v tistih občinah, ki imajo več kakor 5000 prebivalcev, volivni imenik pravočasno v zadostnem številu pomnožiti in na zahtevo slehernemu, od početka reklamacijskega roka dalje, proti povračili) stroškov za dotični izvod izročiti. V vseh drugih občinah pa, ki imajo manj kakor 5000 prebivalcev, županov nihče ne more siliti, da bi mu napravili prepis volivnega reda. — Ta Ribnikarjeva zahteva je naivna in nima nikake zakonite podlage, zato 6pada le v koš, kamor se meče pomazan papir. V voifvnem okraju ni nobene občine, ki bi imela več kot 5000 prebivalcev. Poslanec Dolfe Ribnikar se je zopet enkrat korenito osmešil pred notranjskimi župani in volivci, ki ga bodo primerno zavrnili, kadar bo zopet prišel med nje ponujat izrodke svoje bujne domišljije. — Ti pa, bela Ljubljana, zakrij si svoje lice, ker taka duševna veličina zastopa tvoje interese v deželnem zboru!
-f Postojnski župan Lavrenčič liberalni kandidat za dopolnilno državnozbor-sko volitev na Notranjskem. V Postojni se je vršil sestanek liberalnih zaupnikov, ki je za liberalnega kandidata pri dopolnilni državnozborski volitvi na Notranjskem postavil postojnskega župana Josipa Lav-renčiča.
+ Politični padarjl. »Grazer Tag-blatt« je iznašel ta teden novo metodo za rešitev avstrijske državne krize in narodnostnega vprašanja v Avstriji. | Načrt je sledeči: Stremljenje, vsakemu | narodu dati vse narodne pravice, stoji i v nasprotju z modernim državnim raz-j vojem, ki mora imeti znak enotne veli-\ čine na sebi. Namesto izpolniti idealne j želje vseh mogočih pritlikavih narodov, naj se rajo iztrebijo razne nerodnosti, ki ; so so vsled obzirnosti na občutljivost malih narodov v škodo urejene clržav-i ne uprave pri nas udomačile. Koliko časa in denarja so n. pr. potrati s prestavljanjem uradnih listin, ki bi se lahko brez vsake škode v nemščini spisale. — Pritlikavi narodi, pa narodne pravice! Po mislih »Grazer Tagblatta« bi utegnilo slednjič biti še najbolj primerno, da se avstrijski pritlikavi narodi
kar póstrele in pobesijo, ker to »zahteva moderni razvoj enotne državne veličine«. Ni či.sto izključeno, da bi ne prišla nazadnje kuka nemška glava s tako »narodnostno spravo« lia dan! In taki ljudje vodiio avstrijsko politiko!
Ob 500 letnici vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku, spomin na — »Hrvatsko župnijo«. Vsem, ki bi zvezo Hrvatov in Slovencev radi predstavljali kot nekako sanjarijo današnjih dni, naj bode v pouk naslednji zgodovinski dokaz, katerega je podal stolni kanonik dr. Gruden v svojem znamenitem predavanju v Celovcu dne 18. t. m.: »Posebno važna ie bila v staroslovensld zgodovini županija, ki je obsegala središče sedanje Koroške, ono lepo pokrajino, ki se razteza med Vrbskim jezerom in Velikovcem ter od Drave do pegoria onkraj Št. Vida in ki jo namakata reki Glina in Krka. Še v listinah 10. stoletja se ta pokrajina imenuje »Hrvatska župnija« (pagus Chrouati), ker se je menda jugoslovansko pleme, ki se je todi naselilo, nazivalo z enakim imenom kakor plemena v Primorju in Dalmaciji. Na staro ime te županije še dandanes spominjajo tri vasi, ki se nazivljajo Krabathen, Ta pokraüna je zelo rodovitna, pripravna za poljedelstvo in živinorejo, Zato je pleme, ki se je tod naselilo, kmalu dobilo prvenstvo nad drugimi slovenskimi rodovi. Tu je bil znameniti »Karantanski grad«, pozneje »Krnski grad« imenovan. To staro ime kaže, da je veljal »Krnski grad« za glavno mesto ali glavni grad v deželi, tu je moral biti v dobi paganstva pomenljiv kraj bogo-častja in ob času vojske važno zbirališče. Vse to je povzročilo, da je dobila »Hrvatska županija« velik političen pomen in da se je pod njenim vodstvom osnovala neka slovenska zvezna država, ki se pojavlja že pod kraljem Samom in se je vsaj deloma ohranila še pod slovenskimi karantanskimi vojvodi: Borutom, Gorazdom, Hotimirom, Valkunom in Inkom.«
-f Mohorjani za »Slovensko Stražo«. 266. Mohorjani Obirsko, Kor., po č. g. Iv. Nagel, žpk., 2 K. — 267. V Pernicah, staj., po č. g. Ivanu Hauptman, žpk., 2 K. — 268. Mohorjani frančiškanske župnije v Ljubljani po franč. samostanu 56 K 92 vin.
—	269. V Besnici pri Kranju, po župnem uradu 12 K 20 vin. — 270. Mohorjani ljubljanskega semenišča 4 K 10 vin. — 271. V Velesovem, p. Cerklje, po žup. uradu, 27 kron. — 272. Moharjani Jezersko, po č. g. Francu Muri, 5 K. — 273. V Št. Petru pod sv. gorami, po gosp. Iv. Lah, žpk., 1 K. — 274. Mohorjani Sv. Štefan na Žili, po č. g. Antonu Pelnaf, žpk., 4 K. — 275. V Šent Juriju pri Kranju, po župnem uradu, 26 K.
—	276. Mohorjani v Podsredi, Štaj., po č. g. Josipu Krohne, žpk., 7 K. — Kjer še niste odposlali udnine Mohorjevi družbi, storite to takoj. Pri nabiranju udnine se vedno spomnite tudi »Slovenske Straže«, Da bi vsi poverjeniki »Družbe sv. Mohorja« posnemali zgoraj zabeležene, tedaj bi obmejni Slovenci dobili od Mo-horjanov vsako leto znaten dar. Od vsa* kega Mohorjana naj se dobi vsaj 10 vin., oci premožnejših več. V vsaki župniji bi bilo tako mogoče nabrati vsoto, ki bi bila častna za župnijo in za našo zavednost.
4- časopis Scotusa Viatorja. List »Az Est« prinaša vest, da bo začetkom aprila pričel v Budimpešti izdajati znani Scotus Viator svoj časopis, ki se bo pečal z narodnostnimi vprašanji na Ogrskem. List bo izhajal v francoskem, angleškem in nemškem jeziku. — Naj bi ta časopis odprl svoje prostore tudi — koroškim Slovencem, da bi ves kulturni svet zaznal za kulturne škandale na Koroškem!
-f Brezobzirnost. Danes je volitev v odbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu, Slovenci bi radi prišli v odbor, kar bi bilo pravično, ker pod ta urad spadajo Kranjska, Goriška in Dalmacija. Med 36. kandidati je pa pet šestink slovenskih liberalcev in sta samo dvá pristaša S. L. S. Kdor je to zakrivil, ni prav storil. Drugič take »sloge« ne bomo več poznali. Ob taki »slogi« je tudi težka uspešna agitacija.
•f Poglavje o koritih. Znani »delavski prijatelj« socijalist Anton Kristan je srečno prilezel do novega korita. Pri »Splošnem kreditnem društvu« v Ljubljani so ga nastavili za ravnatelja. Tako ima A. Kristan sedaj že dve ravnateljski mesti. Kako opravlja svoje posle, nam ni znano; naj-brže podnevi v konsumu, ponoči pa v banki. Pa to je stvar tistih, ki so ga nastavili. Uradnike je vse odpustil ter se baje o njih izrazil, da takih pobov ne bo'tako drago plačeval. Kaj pravi organizacija bančnih uradnikov, ki je v liberalnih rokah, nam ni znano. Značilno pa je to, da ima Anton Kristan letnih dohodkov gotovo do 10.000 kron, dočim ljudem, ki so njemu podrejeni, niti dihati ne pusti. Zato so ga pa socialni demokratje sami do grla siti.
-f- Sankcijoniran deželnozborski sklep. Cesar je potrdil sklep deželnega zbora, da se izločijo iz krajevne občine Cirknica davčne občine Begunje, Bezuljak, Kožljek in Sevšček ter konstituirajo kot samostojna občina Begunje.
-f Postojnska občina v škripcih. Liberalno gospodarstvo je tudi v postojnski občini pričelo kazati svoja rebra. Govori se, da so že sedaj liberalci sami med seboj, ko se še ni pričela deželna revizija, dognali 200.000 K deficita. Liberalni gospodarji stikajo glave in premetavajo knjige, da bi še pred revizijo pokrili, kar se pokriti da.
—	Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Skupina J. S. Z. v Gorjah je imela dne 19. t. m. sestanek, na katerem je poročal tov. Slamnik o delu J. S. Z. leta i914. V Gorjah priredi J. S. Z. letos štiri shode, in sicer 3. majnika, 28. juniji'., 6. septembra in 8. novembra.
• Otvoritev belokranjske železnice bo med 10. in 15. majem.
Politični položaj na Hrvaškem. Zagrebški »Obzor« piše: Da Hrvatska s koalicijo ni zadovoljna, to so pokazale dopoluilne volitve. V Zagrebu in Karlo-bagu raste število pravaških glasov. V Karlobagu je bil izvoljen Starčevičanec Došen soglasno,, a koalicijonaš se je izgubil še pred volitvami, ban Skerlecz pa, za katerega so glasovali združeni koalici-jonaši, staromadžaroni in vladinovci, je dobil manj glasov kot prej dr. Šurmin, ki sc je boril proti vladi in proti frankovcem. Kandidat frankovcev je dobil v tem okraju 300 glasov, več kakor katerikrat prej. Ako bi ne kandidiral sam ban, bi koalicija absolutno izgubila ta volivni okraj.
-f- Razlastilnl zakon. Celo koaliciji prijazni »Agramer Tagblatt« se od izjav bana Skerlecza glede razlastilnega zakona ni dal pomiriti. Pravi, da je pač treba čakati izvrševanja. Takrat bo pa prepozno. V včerajšnji seji hrvatskega sabora je poslanec Mile Starčevič pojasnjeval, kako malo se drže Madjari zakona pri fazlaščevanju za progo liške železnice. Da pa bodo pri razlaščevanju morske obali še bolj nasilno in samovoljno postopali, je jasno. »Madjarsko morje« je postalo splošno reklo in program, saj je celo bivši mornariški poveljnik Montecuccoli to frazo v delegacijah rabil, da napravi Madjarom po-klon. Zato je zelo žalostno, da je koalicija ta zakon dopustila in potomci jo bodo zavoljo tega gotovo kleli.
Nove velikonočne razglednice »Slovenske Straže«, ki slikovito predstavljajo lepe stare narodne običaje: bla-goslovljenje jedil, naročajte takoj! — Naj velikonočni pozdrav te razglednice pri-neso vsakemu Slovencu.
—	Čuden notar. Zužemberški gosp. notar je prejšnji teden za neko Jero Lube iz Plešivice pošiljal listom »preklic«, v katerem izjavlja, da je p o p o I-noma neresnično v se, kar je bil pred časom »Slov. Narod«, ki trdi, da poroča iz Žužemberka »golo in čisto resnico, nalagal o g. kaplanu Gnidovcu pod zaglavjem »Duliovski terorizem«. To pa je bil zanj tako grenko, da je par dni potem ta preklic popravil z novo »golo in čisto resnico« v »Narodu«. Stražno ga peče obsodba nedolžne »žrtve« Blatnika, kij e dobil za svoje laži, ki jih je tudi »Narod« poročal kot »golo in čisto resnico« 14 dni zapora s postom in trdim ležiščem, kljub temu, da mu je notar naredil rekurz, ki si gd pa ni.i on niti njegov namestnik nista upala zagovarjati pred sodiščem. Najbolj je g. kaplan sedaj grd zaraditega, ker ni Blatniku odpustil, dasi ga jo ta prosil. Mi smo pa čisto zanesljivo informirani, da je g. kaplan izjavil Blatniku, da takoj ustavi tožbo, kakor hitro »Narod« prekliče svojo laž. In ko je Blatnik vprašal, kaj naj stori, da se bo to zgodilo, mu je rekel: Pojdite tje, kjer veste, da so ta dopis skovali, pa recite: Če ste bili tako dobri, da ste me s svojim pisar j en jem spravili v nesrečo, bodite še tako dobri, da me s preklicem rešite! Nato je Blatnik takoj izrecno clejal, da gre v trg h J e r š e t u , kar je tudi storil. Kaj mu je c. kr. sodni ofi-cial in gostilničar Jerše povedal, ne vemo, a to vemo, da »Narod« ni nič preklical, Blatnik je pa zato dobil svojih 14 dni. Čegava žrtev je torej on, ali »farška« ali lažnjivih »Narodovih« dopisnikov, g. notar? Sicer pa »Narod« pravi, da bo stroške moral plačati gosp. kaplan. Notar in c. kr. sodni oficial Jerše torej čisto gotovo že za naprej vesta, kako izjavo bo podal pri raz-odetni prisegi Blatnik, ki je imel ob času obsodbe v Žužemberku okoli 4000 Iv naloženih v trški »Posojilnici«? To je zopet jako zanimivo, zlasti za pristojne oblasti! Prav radi verjamemo, da bi imenovana gospoda, ki bi bila tako rada pripravila g. kaplana ob dobro ime, sedaj privoščila mu gmotno škodo; a če se jima ta želja tudi izpolni, bo to samo nov dokaz »javne morale«, kakor si jo onadva predstavljata.
— Potres v Belikrajinl. O tem so nam še poroča: Dne 24. 1. m. ob 10. uri 35 minut dopoldne je silen sune* pretresel Metliko. Celo mesto ic k»'- /.;<"•-čalo, opeka drčala s streh, več hiš je razpoknilo, omet je v več sobah od stropov odpadel. Ta dan je bil ravno velik
semenj. Mesto je bilo polno ljuli. Silen strah je spreletel množice. Ljudje so bežali iz hiš. Pa hvala Bogu, da je trajal potres le kaki dve sekundi, ker drugače bi bila nastala strašna nesreča. Popoldne so se sejmarji kmalu umaknili iz mesta — razgnal jih je strah pred morebitnim novim potresom. Ponoči ob pol 2. in drugi dan 25. ob 8. zvečer ce je znova potreslo, pa ne več s i.ako silo. — Iz Suhorja pišejo: Potres jo bil tudi na Suhoru dne 24. t. m. ob pol 11. uri dopoldne. Sunek je bil precej močan in so vrata in okna pri hišah zašklepetala. Smer mu je bila od severo-zahoda proti jugo-vzhodu. Škode ni posebne napravil. — Iz Radovice poročajo: Dne 24./o. ob pol 11. uri se je čutil močan potresni sunek spremljan s podzemeljskim bobnenjem. Smer potresa je bila od severozahoda proti jugo-vzhodu. Sunek je bil tako silen, da je veliki zvonik v zvoniku zazvonil in se je v železni posojilnišlci blagajni nahajajoča se posoda z denarjem prevrnila. — Adlešiči: V torek, dne 24. t. m. ob pol 11. uri dopoldne smo čutili v Adlešičih valovit potres, da so ponekod okna zašklepetala in se vrata stresla. Hujši kakor pri nas, je bil v Tribučah proti Črnomlju.
—	Slovenske postne pridige v Celovcu. Dne 1., 2., 3., 4., 5. aprila se vršijo v Celovcu v cerkvi sv. Duha slovenske postne pridige vsaki dan ob 8. uri zvečer. Po pridigi je blagoslov.
—	Važna razsodba za zdravnike. Zdravnik Karel Gregora je zahteval, da naj mu plača češki deželni odbor 618 K, ker je v 214 slučajih zdravil reveže. Češki deželni odbor je pa sklenil, da Gregori 618 K ne izplača, češ, da je okrajni zdravnik dolžan, da reveže brezplačno zdravi. Upravno sodišče je pa 27. t. m. razsodilo, da je bila razsodba češkega deželnega odbora pravno pomotna, ker okrajni zdravniki po postavi niso dolžni, da zastonj zdravijo reveže,
—	Častno svetinjo za zasluge in petindvajsetletno delovanje na polju gasilstva je priznalo deželno predsedstvo članu gasilnega društva v Kamniku gosp. Ivanu Hudobilniku.
—	Na šmarni gori je vsako nedeljo in vsak praznik ob pol 10. uri sv. maša z govorom. V romarski cerkvi se opravi lahko tudi spoved pred sv. mašo.
—	Jeseniške novice. Jugoslovanska Strokovna Zveza priredi dne 29. marca «it) 4. uri popoldne v Del. domu na Savi shod in predavanje. Govori dež. odbornik dr. Zajec. — S o c i j i so imeli dne 15. t. m. shod pri »Jelenu« na Savi. Zbralo se je par moških, nekaj ženskih in otrok. Mesto napovedanega Kristana je govoril neki Marčič, ki pa se je okr. komisarja očividno prestrašil. Na pamet se je naučil neki članek iz svojega častnika in deklamiral, kako hodi škof igrat na Monte Carlo, kjer pa nima sreče, znamenje — po Marčičevem — da molitev ni zanič. Nato je neki domačin prijel za besedo, ki pa se mu je takoj izmuznila. Marčič ga je dregal pod rebra z besedami: »To-Ie povej, tole reci!« Govornik pa je bil kmalu teh špasov sit in shod so je zaključil. To je socialno-demokraška strokovna organizacija! — Posledica zime. Velikanska skala se je pretekle dni utrgala v Mirci nad Jesenicami in se privalila na cesto, ki pelje k Sv. Križu. Promet je bil raditega dalje časa zaprt. Sreča, da ni bilo na cesti kakih žrtev!
—	Slovenec ubit v Ameriki. V Ani-mars Forksu, Colo., so neznani storilci ubili 461etnega Jakoba Hočevarja, rojenega v Podlogu pri Vel. Laščah. Ubit je bil s sekiro. Neko jutro so ga našli nezavestnega pred neko gostilno. Zaprli so štiri Slovence, ki so na sumu kot storilci, toda dokazati niso mogli še nobenemu ničesar.
—	Tečaj za strojna popravila in avtogensko varenje, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrti skupno s c. kr. državno obrtno šolo v Ljubljani v drugi polovici meseca aprila, bo vsled praktičnih vaj v avtogenskem varen ju in posebno obdelovanju železa in jekla omejen le na manjše število udeležencev. Da se bo mogel zavocl za pospeševanje obrti ozirati pri sprejemanju udeležen-cev na vse kraje na Kranjskem, naj se dopošljejo prijave v čimnajkrajšem času na zavodov naslov, ker se pozneje ne bo moglo več ozirati na posamezne prosilce. Opozori se še enkrat na važnost opreme za avtogensko varenje v vsaki boljši kovinski delavnici, ker ta danes tako zelo pocenuje najraznovrst-nejša dela, da je za uspešno konkurenco posebno pri raznih stavbenih delih taka naprava nujno potrebna. Naši obrtniki naj bi se poprijeli prilike, ki jim jo nudi zavod za pospeševanje obrti skupno z državno obrtno šolo, ob pravem času, da ne bodo imeli potem vzroka pritoževati se zoper tujo konkurenco.
—	Trgovca z dekleti, ki se je izdajal za bančnega uradnika Mikola Jelačiča, so prijeli v Zagrebu.
—	Umor na Hrvatskem zasleden no 30 letih, V Karlobagu je živela svojčas zelo bogata Niria Pavelič, vdova po trgovcu Francu Paveliču. Pred tridesetimi leti so jo našli v kuhinji umorjeno. Morilec je truplo prislonil k ognjišču, da se je ožgalo, da bi ljudi na napačno sled speljal. Vrata jc od znotraj zaklenil, po činu pa zbežal skozi okno. Obenem je izginilo premoženje vdove, ki se je cenilo nad sto tisoč goldinarjev. Oblast je veliko ljudi zaprla, med njimi tudi poslovodjo vdove Nikolo Paveliča, ki je pa dokazal svoj alibi. Ljudski glas ga je pa vseeno označeval za morilca. Čudno je bilo, da je Nikola kmalu poročil sosedo umorjenke, začel imovito živeti in da je izginila z umorjenko vred neka 91etna deklica, ki je pri njej živela. Te dni pa se je ta oseba, ki je zdaj v Obrovcu omožena, gnana od glasu vesti, oglasila in povedala, da je Nikola Pavelič rajnko res umoril in sc pri tem maskiral. Deklica pa je. skozi okno zbežala, in sicer v morilčevo hišo. Tu so jo pregovorili, da je molčala, in jo odpravili iz mesta. Orožniki so šli zdaj v Obrovae ženo zaslišat in je nasproti njim isto izpovedala. Afera vzbuja veliko senzacijo, ker je Nikola ugleden meščan, ki drži vedno z vlado in je tudi zdaj pri volitvah korteširal za koalicijo, oziroma vlado.
—	Madjari v Zagrebu imajo, kakor poročajo »Riječke Novine«, svoje gledališče »Magyar Szinhaz«, za katero do-zdaj niso vedeli, in sicer v zgradbi Prometne direkcije. Odkrili so je pri zadnjih demonstracijah dijaki.
—	V Zemunu so pri občinskih volitvah zmagali Hrvati. Kandidate so bili namreč postavili tudi Nemci, ki jih je v Zemunu že toliko, da resno ogrožajo mestno upravo. V novem občinskem odboru sta tudi dva cijonista.
—	Razpis zgradbe železnice. Glasom v »Lailiacher Zeitung«, »Avvisatore Dalmato« in »Osservatore Triestino« priobčenega oglasa je razpisana zgradba železniške proge Ivnin—PribudiČ, to je naprava nadstavbja, nasipa z gramozom in položitve nadstavbja, vrhstavb-ja, železniške ograje, dobava in pome-ščenje železniških znakov ter dobava mejnikov. Ponudbe se sprejmejo najkasneje 27. aprila 1914, ob 12. uri opoldne pri c. kr. železniškem gradbenem ravnateljstvu na Dunaju, VI., Gumpen-dorferstraCe 10. Pogoji in drugi pripomočki se morejo vpogledati pri prej omenjenem ravnateljstvu in pri c. kr. železniškem gradbenem vodstvu v Spljitu.
—	V parte Vehovar jc v včerajšnji številki pomotoma izostal dostavek: I. slov. pogrebni zavod šos. Turk, kar bodi s tem popravljeno.
—	Umrla je v Kranju teta c. kr. gimn. profesorja č. g. dr. Fr. Perneta, Lucija M a r k u t a.
—	Nesreča. Včeraj je v Trniem na Notranjskem posestnik Janez Zorman sekal smreke, pri čemur mu je ena padla na desno nogo ter mu jo zlomila. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico,
—	Mlad volovski tat. Iz Vinj poročajo: Ferdinand Belicijan je 18. marca ponoči ukradel vola Janezu Kokalj iz Goropeč. A sreče ni imel; komaj ga je v Trzinu prodal, je že padel orožnikom v roke. Ferdinand Belicijan je star šele 18 let.
ULSTRSKA KRIZA.
27. 1. m. je zelo dolgo časa zboroval ministrski svet. Unionisti trde, da namerava angleška vlada odstopiti. Asquith je baje utrujen in ne more več vzdržati sloge v kabinetu. Lloyd Georges in Churchill sta bila za najodločnejši nastop proti Ul-sterčanom, lord Morley in vojni minister pa za milejši nastop. Asquith je izjavil, da sta feldmaršal French in general Ewald sicer podala demisijo, a da ju je vlada prosila, da naj na svojih mestih vztrajata.
REDMOND O ULSTRČA.NIH.
Irski voditelj Redmond je brzojavil svojim prijateljem v Avstraliji: Zarota Ul-strčanov jc popolnoma odkrita. Carson in njegova armada nista nikdar mislila na to, da pričneta pravi boj, ker bi se ne bili proti vojakom niti leden dni držali. Načrt je bil, vzbuditi na zunaj vpliv boja, armado pa po družabnih vplivih zapeljati in preprečiti voljo ljudstva. Postopanje nekaterih fevdalnih kavalerijskih polkov s častniki aristokrati je odkrilo ves bojni načrt. Nastalo je zato vprašanje, ki je važnejše kakor homerule, namreč, če bodo vlado užugali londonski saloni in aristokratični cariniki in če ji bodo ukazovali. V ponedeljek sc izvede drugo branje homerule. Vojnega ministra Seelyja ni mogoče več držati. Bil bi že šel, če bi ne bili upali, da se ohrani general French, ki pa hoče odstopiti. Nameravajo namestiti Seelyja z bivšim delavskim voditeljem Burnsom. Liberalci sodijo, da bodo majnika ali junija nove volitve. Lloyd George izdeluje načrt za demokratično Dreosnovo armade.
Liii&ljanske novice.
lj Seja odbora S. K. S. Z. bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«.
lj Ustanovni občni zbor Prosvetnega društva za kolodvorski okraj se bo vršil v nedeljo, dne 5. aprila, ob pol 11. uri dopoldne v dvorani »Rokodelskega doma«. Vse somišljenike in somišljenice v kolodvorskem okraju opozarjamo na to zborovanje, ki naj bo podlaga novega našega napredka v Ljubljani. — Pripravljalni odbor ima sejo prihodnji t o-r e k , 31. t. m., ob 8. uri zvečer v salonu gostilne gospe Češnovarjeve. Za ponedeljek nameravana seja ni mogoča, ker je ta čas seja odbora S. K. S. Z.
lj Jutrišnja prireditev šentjakobskega prosvetnega društva v »Ljudskem domu«. Jutri zvečer priredi šentjakobsko prosvetno društvo ob 7. uri v Ljudskem domu krasno igro s petjem: »Iz groba prievete večno življenje«. Deianje se vrši leta 67. po Kr. za časa križanja sv. apostola Petra ter nudi sedem lepih prizorov, in sicer: 1. Kdo bo Julijin ženin? 2. Roža, ki noče zveneti. 3. En pogled v deželo večne mladosti. 4. Prvi žarki luči. 5. Napačni računi, 6. Venec je že spleten. 7. Pred Sibilinim križem: »Zaročena sem z Njim, katerega lepoto solnce in luna občudujeta.« — Pri predstavi sodeluje Šentjakobska društvena godba ter dva pevska zbora z več kot sto pevci. Pevske točke so nove in nalašč za to igro prirejene. Igro, ki je za postni čas zelo primerna, priporočamo še zlasti Marijinim družbam in mladini. Omenjamo, da se igra ne bo ponavljala. Vstopnice po 40, 60, 80 vinarjev, po 1 K, 1 K 50 vin., 2 K se dobe v Šentjakobskem prosvetnem društvu in zvečer pri blagajni. Začetek prav točno ob 7. uri.
lj Konference Sod. Ss. C. za mesto Ljubljana bo v Alojzijevišču 31. marca (v torek) ob 5. uri popoldne.
lj Sveti Just. Zgodovinska igra v štirih dejanjih. Bila je lepa gledališka predstava, ki jo je na praznik sv, Jožefa priredilo kat. mladeniško društvo v Ljubljani v Rokodelskem domu. Igro je napisal tržaški stolni prošt dr. Fr. Petronio, v slovenščino jo je »preložil« prof. dr. I. Debe-vec. Izraz preložil premalo pove, zakaj ta prestava je več kot prestava. Prelagatelj je izvirnik izpopolnil; a to, kar je bilo na igri že prej lepega — živahni dialog in pesniški jezik — ji je ostalo. Mojstrsko je izdelano zlasti prvo dejanje. Drugo dejanje prekosi v živahnosti in resničnosti scen vsa druga dejanja. A tretje je malo neverojetno. Tehnični pogrešek. Nekaj krivde pri tem nosi tudi pretesni gledališki oder. Ne moremo pa reči, da je tudi oder kriv one mučne prazne scene v četrtem dejanju, kjer v ozadju pojo himno sv. Justu, a v ospredju pred gledalčevimi očmi vlada dolga praznota. Komaj smo čakali osebe — katerekoli že — da nam zopet predstavo poživi. Glavni junak sv. Just je res središče vsega dejanja v igri. Da resna, zgodovinska igra vendarle ni preveč resna, skrbita Hukron, centurij in Silvij, ječar. Poosebljeno krščansko sočutje je simpatični Peter, osvobojenec Justov. Pagansko suženstvo gre z vnebo-vpijočim klicem mimo nas v osebi zapuščenega Agabija, prosjaka. Rimsko mogočnost in krutost, predstavljala prefekt Manacij in pretor Druzus, Z eno besedo: Igra je tako živobojna in zanimiva, da gledalca vleče za seboj. Ni dvoma, da je ta zgodovinska igra najboljša izmed vseh so-vrstnic vseh dosedanjih ljudskih iger, ki jih je izdala Katoliška tiskarna. — Morda prašate: Kako se je igra v Rokodelskem domu obnesla? — Prav lepo! Le eden izmed igralcev svoje uloge, ni posebno dobro znal; a njemu, ki je bil pretor, se je še i o podalo, češ, da se mu ne zdi vredno govoriti s kristjani. Izborno sta rešila svojo nalogo Mukron in Silvij: Iv, Peterlin in L. Šinkovec. To pa že vsi vemo: da predstave v Rokodelskem domu niso zadnje v Ljubljani, ne kar zadene vsebinsko vrednost, ne kar se tiče igralske spretnosti in zmožnosti.
lj Odlikovanje. Cesar je podelil delovodji tobačne tovarne v Ljubljani gosp. Franc Škofu povodom njegovega vpoko-jenja srebrni zaslužni križec s krono.
lj Ljubljanski in celovški magistrat. Celovški »Mir« piše: >Slov. Narod« je hud, da jc naš list razkril, kako podpirajo liberalci na ljubljanskem magistratu celovške Slovence. Celovški magistrat dela vedno težave slovenskim vlogam cclovških Slovencev, in župan dr. Metnitz se sklicuje na to, da niti ljubljanski magistrat ne po-š;'ja celovškemu slovenskih vlog. Če pa žc katero pošlje, pa doda nemški prevod. »Slovenski Narod« pravi, da dela -.Mir« ljubljanskemu magistratu krivico in da laže. Razumemo, da je naše poročilo gospode v Ljubljani pogrelo, pa zasluženo. Še enkrat poudarjamo, da vzdržujemo vse, karkoli smo o tej zadevi pisali, laž pa prepuščamo »Slovenskemu Narodu , Ne ie od cele vrste ljudi, ki jim jc pravil vse to dr. Melnilz sam, smo bili v tej zadevi poučeni, ampak uredništvo sc je informiralo pri dr. Metnitz« samem, ki je vse potrdil
in ni mogel dovolj prehvaliti kulantnosti ljubljanskega magistrata. Kaj pa na to porečejo »Slovenski Narod« in »naprednjaki« na ljubljanskem magistratu?«
Ij Velika obravnava v zadevi »Agro-Mercurja« se bo vršila v ponedeljek pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Obtoženi so dr. Gregor Žerjav, Josip Lenarčič, Ivan Rožman, Oton Bayer in Gabrijel Cohen, trgovec v Zemunu, pregreška zoper varnost lastnine, Gabrijel Cohen pa radi hudodelstva nezvestobe in pregreška zoper prepre-čenje eksekutivne izvršbe.
Ij Gostovanje hrvatske opere. V Če* trtek, dne 2. aprila se poje. Offenbacho-va opera »Hoffrnannove p r i p o -vest i«. Olimpijo in Antonijo poje ga. M. de Strozzijeva, Giulietto gdčna M. Koroščeva, Hoffmana g. T. Lowczynski, Coppeliusa, Dapertutta in dr. Miracola g. M. Vuškovič. — V petek, dne 3. apr. se poje operetna noviteta »Naposled sama«!, uglasbil Fran Lehar. V Zagrebu se vrši premijera dne 1. aprila.
V	glavnih vlogah nastopajo ga. Irma Polakova, gdčna Krista Župančičeva kot gost, gg. Arnošt Grund, Zvonimir Strmac in Al. Binički. — Predprodaja vstopnic se začne šele v ponedeljek.
lj Slovensko gledališče. Danes se ponovi kot predzadnja predstava v sezoni velekomična burka »Nezdramljivi Izidor«. Kdor sc želi od srca nasmejati, naj poseti v soboto zvečer slovensko gledališče. Cene znižane.
lj Poslovilni večer g. Ign. Borštnika se vrši jutri, v nedeljo, ko se uprizori dramska velezanimiva noviteta »Ale« luja«. G. Borštnik igra eno izmed svojih največjih in najboljših vlog, s ka-katero jc žel v Zagrebu pravcato tri-umfo. Opozarjamo na to dramo prav posebno, ker je, primerna tucli za odraslo mladino. Senzacionalna ta. noviteta ima to redko prednost, da je igralsko efektna in obenem literarna. Vsi sodelujoči imajo prav hvaležne vloge. Hkrati debitira g. Ford. Trampuž, gojenec Ottovo šole na Dunaju.
lj Društvo: »Klub slov. aiuater-io-tografov« v Ljubljani vabi vse p. n. svoje člane na društveni občni zbor. ki se vrši v ponedeljek, dne 30. marca t. 1. ob pol 9. uri zvečer v salonu kavarne »Ilirija« (Kolodvorska, ulica). — Odbor društva: »K. S. A. F.«
lj Mornariško društvo. Ljubljanska podružnica avstrijskega mornariškega društva je imela v četrtek zvečer v bi-bliotečni dvorani vladne palače svoj letošnji občni zbor, ki mu jc presedoval predsednika namestnik gospod cesarski sevtnik Ivan Mathian. Iz poslovnega poročila, ki ga je podal tajnik gospod višij poštni upravitelj Josip Flere, posnemamo, da. leto 1913. spričo svojega kritičnega značaja za podružnico ni bilo posebno ugodno, dočim obeta, kakor vse kaže, letošnje leto najlepših uspehov, ker je pristopilo podružnici izza novega leta že preko 100 novih članov. Veselice, sluvnosti in skupni pomorski izleti privabljajo čim dalje več novih članov. Zato bo gledala podružnica, da v tem oziru še več stori. Dočim je štela ljubljanska podružnica leta 1912. 339 članov, je poskočilo njih število 1. 1913. na 357, dasi jih je veliko pomrlo ali pa odpotovalo iz Ljubljane. — V letošnjem letu pa jih je do občnega zbora novih pristopilo toliko, da jih je vseh že 464.
V	očigled nameravanim pomorskim izletom pa jc trdno pričakovati, da ne bo dolgo, ko poskoči število članov na 500. Odbor je rešil v lanskem poslovnem letu 148 spisov. — Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. poštni oficial Fran Levart, posnemamo, da je imela podružnica 2280 K 5 vin. dohodkov in 2163 K 48 vin. izdatkov. — Na predlog računskega preglednika gospoda Emila Tönniesa je občni zbor dal blagajniku gospodu oficialu Levartu absolutorij z zahvalo, še posebej pa se mu je na predlog tajnika gospoda višjega poštnega upravlelja g. Flereta izreklo priznanje za njegovo neumorno delovanje. — Nato so se vršile volitve in so bili v odbor izvoljeni vsi dosedanj funkcionarji. Za delegate na občni zbor osrednjega društva na Dunaju so bili izvoljeni ti - le gospodje: Dr. Karel baron Born (Sv. Ana pri Tržiču), Jos. Kosler (Ljubljana) in cesarski svetnik Ivan Mathian (Ljubljana). — Občni zbor je nadalje sklenil, da priredi v kratkem razen nameravanega dijaškega in učiteljskega izleta tudi izlet članov na Jadransko morje, po vsej priliki v ko-torsko okolico in pa večjo veselico v Ljubljani.
li Dijaški izlet. Tukajšnja podruž> niča avstrijskega mornariškega društva nas ])rosi, da sporočimo javnosti njen sklep, da je dijaški izlet na Jadransko morje sklenjena stvar. V ta namen so določeni dnevi 19., 20. in 21. majnika (torek, sreda in četrtek — praznik), in sicer tako. tla se izletniki odoeliuio urvi dan iz Ljubljane preko
Reke in Opatije v Pulj, ker ostanejo drugi dan, da si ogledajo mesto samo in Brionske otoke, potem se pa odpeljejo v Trst, odkoder se tretji dan, ki je namenjen počitku, povrnejo v Ljubljano. — Vožnja z oskrbo bi stala za osebo 20 K. — Vse podrobnosti se objavijo, kakor hitro se napravi defeni-tivni potovalni načrt.
lj Načelnik gostilničarske zadruge g. Kavčič, ki se je svoje gostilničarske znanosti nabral baje kot Predovičev pisar, je na občnem zboru gostilniške zadruge psoval »Slovenca«, ki noče spoštovati njegovih okrožnic, s katerimi gostilničar-sko zadrugo le blamira. G. gostilničarju Kavčiču bi povedali, da se njegovih groženj prav nič ne strašimo. Ogledali si bomo natančno tiste gostilničarje, ki bi bili politični gostilničarski »strokovnjaki« Kavčičeve vrste, ker na svetu so bolj kot Kavčiči za gostilničarje merodajni — gostje, in ti se pač sestavljajo iz pristašev vseh strank. G. Kavčič naj si ne domišlja, da so v Ljubljani, v ljubljanski okolici in na deželi sami liberalci z obzorjem Predo-vičevih valptov.
lj Umrl je včeraj popoldne nadarjeni sin režiserja slovenskega gledališča g. Antona Verovška, dijak V. gimnazijskega razreda Joško Verovšek. Pri športnih igrah se je prehladil in si nakopal jetiko. Očetu naše najiskrenejše sožalje!
lj Hitri mestni magistrat. Pred devetimi dnevi se je podrla za hišo Stre-liške ulice št. 10 škarpa od Gradu ter bi se zgodila kmalu velika nesreča. Do danes pa še ni bilo ondi naprošene stavb, komisije z magistrata. To je škandalozna hitrica. Če bi se ob taki priliki naročila komsija z Dunaja, bi bila že prišla. Ali magistrat čaka, da se še kaj več podsuje?
lj strelski klub v Ljubljani je daroval 15 K »Slovenski Straži« namesto venca na krsto g. P. Peterca.
lj Vožnja s parniki po Ljubljanici. Poročajo, da nameravata v letošnjem poletju dva ljubljanska meščana nabaviti mala parnika za zabavne vožnje po Ljubljanici med Vrhniko in Ljubljano.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Theuer-schuh, sin železniškega vratarja, 3 leta. — Fridolin Štauter, posestnikov sin, 15 let.
—	Ivan Golob, krojaški pomočnik, 25 let.
—	Iva Šerjak, hči trg. poslovodja, 5 let.
lj Razstava pomladanskih novosti jutri v trgovini J, Kette, Cesarja Franca Jožefa cesta 3.
lj Krajne skupine Ljubljana drž. društva c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Avstriji redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenem prostoru v Narodnem domu.
ŠVIHA.
Dr, Šviha išče odvetnika, ki bi prevzel zastopstvo njegove tožbe proti -Narodnim Listom«. Dalje je pisal Šviha odličnim češkim osebnostim obširna pisma, v katerih poroča, da se mu je posrečilo doseči preobrat v vsej aferi. Baje namerava tudi profesor Masaryk posebno akcijo glede Švihove afere.
NOVI UKRAJINSKI MINISTRSKI URADNIKI.
»Glos Narodu« poroča z Dunaja, da bo šest ukrajinskih uradnikov imenovanih za ministrske uradnike. Dva bosta pozvana v justično ministrstvo.
NEMCI IN LAHI.
> Corriere della Sera« poroča, da sta se nemški cesar in laški kralj v Benetkah razgovarjala o aspiracijah Italije v malo-azijski Turčiji.
Primorske vesli.
p Gregorja Velikega kličejo na pomoč. »Piccolo« se strašno boji, da bi Slovenci v Gorici ne dosegli kake zmage. Piše članke, ki pozivijejo vsakega Italijana, naj to prepreči, če mu je še kaj sveto na zemlji. Pri tem priznava, da živi v Gorici poleg 14.000 Lahov 10 tisoč Slovencev. Zakaj se potem krega? Ali bo Slovence z bombami s sveta spravil? »Piccolo« pa je vendar iznajdljiv. Iznašel je namreč, da se je svojčas že papež Gregor Veliki oglasil proti Slovencem, ki so hodili plenit v Furlanijo. Baje je torej že on spoznal slovensko nevarnost, ki danes preti Gorici. Zato se bo glasom »Piccola« liberalna kamo-ra jutri proti Slovencem borila v znamenju papeža Gregorja Velikega. So res dečki, ti laški liberalci!
p Kaj pa je z reško bombo? Lahi trde dalje, da je ogrska policija na Reki sama aranžirala bombni atentat na guvernerja. Čudno je vsekakor, da ogrske oblasti Giganteja, ki je to zadevo odkril, ne tožijo, dasi očita guvernerju in posameznim policijskim uradnikom najhujše stvari. Lahi pravijo nadalju, da je državno pravdništvo protokolarno dognalo, da je polinjski koncipist dr. Beusterien hotel policaja, ki je ono
kritično noč pred guvernerjevo palačo stal na straži, podkupiti, da bi se oddaljil. »Piccolo« trdi dalje, da se je pojas-nitev afere poverila taistemu dr. Beu-sterienu! Neki gospod, ki z guvernerjem občuje, je povedal, da je slednji priznal, da je konfidentu Scipioniju dal 300 K, da pa je bil v dobri veri, da je ta mož odkril atentat proti njemu. Na drugi strani tudi ogrski korespondenčni urad ponovno trdi, da si je Scipioni, ki je skrajno grd individuum, vse izmislil. Bomo videli, če sploh bomo, kdo ima prav. Listi v laškem kraljestvu avstro-ogrske oblasti vehejnentno napadajo. Na vsak način nekaj pri tej zadevi res ne bo prav.
p Priprave za istrske deželnozbor-ske volitve. Puljska podružnica »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« sklicuje za v soboto, dne £8. t. mes., zvečer sestanek v »Narodnem domu«, da se volilci natančnejše pomenijo o postopanju pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah. Največji boj bo za Pulj. Ta mandat so dobili leta 1908. Italijani, a pri nadomestnih volitvah leta 1911. so jim ga iztrgali Slovani, ker so Nemci izprenienili svoje stališče. Italijani bodo podkupovali volilce kakor vedno. Materijelno jim bo priskočilo na pomoč tudi italijansko kraljestvo, kateremu je veliko na tem ležeče, da bi bil Pulj v laških rokah. Znano je, da jc nabranih že pol milijona lir v ta namen. Drugo še pride. Tudi agitatorje že zbirajo. Sramota bi bila za cel narod, ako se bi med Slovenci in Hrvati našle iz-dajice, ki bi hotele za Judeževe groše agitirati za laško stranko. Slovenci in Hrvati nastopajo že sedaj povsem edino; italijanske tri stranke, komoraška, kršč.-socialna in socialnodemokratska pa se še vedno kregajo. Pričakujemo, da bodo tudi slovanski socialni demokrati glasovali za slovanske kandidate.
p Nečuvene razmere vladajo pri tržaški finančni prokuraturi v Trstu. To oblast smatra vlada in njeni protektorji za nekako trdnjavo. Medtem ko druge državne tržaške oblasti vsaj deloma že uporabljajo slovenski in hrvatski jezik s strankami, se čuti finančna prokura-tura poklicano, da sme še vedno dopisovati strankam samo v nemškem in laškem jeziku in četudi ima slovenske oziroma hrvatske vloge. To je razumljivo, če se pomisli, da je izmed koncept-nih uradnikov pri finančni prokuraturi polovica Nemcev in polovica Italijanov, a Slovenca in Hrvata nobenega. Gospod državni poslanec Spinčič je tozadevno i že interpeliral finančnega ministra. Čas bi bil torej že vendar enkrat, da bi dobili tudi slovenski in hrvatski pravniki dostop v to službo.
p Cesar Viljem v Mirainaru, Že v četrtek zjutraj sta pripluli pred Mira-mar dve diviziji, vsega skupaj 20 av-strijsko-ogrskih vojnih ladij, da pozdravijo nemškega cesarja Viljema, ki jo prišel v petek okoli poldneva iz Benetk obiskat našega prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Opoldne se jc vršil banket, katerega se je udležil poleg vojaških oblasti tudi princ Hohenlohe. Proti večeru se je cesar Viljem odpeljal z ladjami »Goeben«, »Breslau« in »Sleip-ner« proti otoku Korfu, kjer se bo daij časa mudil s svoio družino, ki je že naprej odpotovala na otok.
p Strašni divjaki žive v okolici Po-reča. Ne mine dan, da se ne bi očitam poročalo o kraji živine, zlobnem požiganju in porezovanju trt. Vse iz nizkotnega maščevanja. Zadnjič so Ivanu Ju-riševiču pri Žbandaju uničili za 1100 K trt! Poškodujejo tudi drugo sadno drevje. Orožništvo je tri teh divjakov zaprlo. Pomagalo pa ne bo nič, kakor kaže izkušnja, ker so ljudje tam očividno že čisto podivjali.
p Zanella, novoizvoljeni reški Župan, od madjarske vlade baje ne bo potrjen.
nje. Podružnico vodijo slovenski liberalci. Sedaj hočejo liberalci baje ustanoviti enako podružnico tudi za penemčevanje Rač in Frama. — Slovenci, pozor pred 'domačimi liberalci I
Književnost.
»Slovenski sadjar«. V rokah imamo prve tri številke drugega letnika »Slov. sadjarja«. Ko je pričel list pred dobrim letom izhajati, ni manjkalo rojenic, ki so mu prerokovale smrt po preteku prvega leta. Saj jc znano, da umrje največ otrok v prvem letu; otrok pa, ki nastopi čvrst drugo leto svojega življenja, pokaže, da ga je resna volja živeti še dogo vrsto let. Podobno je tudi s »Slovenskim sadjarjem«. Kdor pregleduje prve tri številke, ta vidi jasno, da ima list preobilo življenske moči in da se krepko razvija. Ima pa tudi za uspeh vse predpogoje. Stebra, na katerih sloni prospeh vsakega lista, sta prvič potreba po listu med bralci in drugič spretno uredništvo. Da je v deželi, ki ima tako ugodno lego za sadjarstvo in kjer raste toliko stotisoč sadnih dre\es, potreben strokovni list za to panogo, so dokazali najboljše naročniki, ki jih šteje list že lepo število. Uredništvo pa tudi stori vse, da napravi list zanimiv. Vsako drugo številko krasi barvana slika ene vrste hrušk; te slike po lepoti še prekašajo priloge I. letnika in so listu naravnost dragocen okras. Vsaka številka obsega navodilo za sadjar-jevo delo v posameznih mesecih. Članki v listu obdelavajo vprašanja, v katerih mora biti poučen vsak sadjar. Letos so med drugim izšli članki o drevju na njivah, gojenju orehov, vzgoji dreves v drevesnici, kvarnosti slabega sadnega naraščaja, o precepljanju odrastlih debel in še več drugih. Spisi se odlikujejo po priljudni obliki in aktualnosti v dotičnem letnem času. Letos nadaljuje list tudi opis sadnih vrst, primernih za naše kraje, in sicer hrušk, da pridemo že enkrat do tega, da bomo sadili in zacepljali le sadje, ki bo v naših krajih dobro uspevalo in se tudi dobro prodalo. Listu želimo kar največ prijateljev in naročnikov, zlasti ker nizko naročnino — 3 K na leto — stotero odtehta tudi denarni dobiček, ki ga bodo imeli bralci od svojega napredka v sadjarstvu. List se naroča pri upravništvu >-Slovenskega sadjarja« v Ljubljani, Linhartova ulica 12.
Sla erske novice:
š Občni zbor S. K. S. Z. za štajersko bo prihodnji petek, dne 3. aprila ob 5. uri popoldne v Mariboru v uredništvu »Slovenskega Gospodarja«. Člani, pridite mnogoštevilno!
š C. kr. rudarski komisar — narodni hujskač. Celje. Odkar vodi celjsko sekcijo nemškega in avstrijskega planinskega društva c. kr. rudarski komisar dr. Kalab, o katerem se trdi, da je rodom Čeh, plava ta sekcija v toku, ki je nam Slovencem naravnost sovražen. On je tisti, kateri je podrl že malone perfektno spravo med slovenskim in nemškim planinskim društvom, ker je Nemce v zadnjem trenotku podpihal. Ker tudi delavci pri omenjenem uradniku ne najdejo svojega svetovalca, bilo bi treba storiti korake, da se ta človek odstrani iz slovenskega ozemija,
i Žalosten pojav. Kmetijska pdružnica Lembach je priredila v obmejni slovenski občini Selnica ob Dravi nemško predava-
iz slovanskem sveta.
Hišne preiskave med poznanjski-mi Poljaki. Na temelju sklepa kr. sodišča je izvršila 25. m. m. kriminalna policija hišno preiskavo v uredništvu časnikov »Dziennik Poznanski« in »Kurjer Poznanski« kakor tudi v stanovanju založnikov, urednikov in tehničnega osobja, vsega skupaj na 50 mestih. Hišne preiskave so v zvezi z znanim odkritjem odnošajev društva »Ost-markverein« do galiških Rusinov. Poljski vseučiliški uradi v Lvovu so dobili mnogo grozilnih pisem od Rusinov.
V	pismih se zahteva, naj se ustavi disciplinarna preiskava zoper rusinskega profesorja Zalozicskega, ki je bil kom-primitiran z afero »Ostmarkvereina«.
V	pismih se grozi, da se bo nekoliko poljskih vseučiliških profesorjev v Lvovu postrelilo.
Poljski pisatelj Franeiszek Jawor-ski umrl. V Lvovu je umrl pisatelj, član uradništva »Kurjcra Lwowskega« mestni arhivar Franeiszek Jaworski v starosti 41 let. Spisal je mnoga dela, izmed katerih so največje vrednosti »O 261kvi i jej dziedzicach Ž61kiewskich i Sobieskich«, »Obleženi Lvova v roca 1655« itd. Kakor zgodovinar mesta Lvova si je pridobil mnogo zaslug.
Palača ruskega konzulata v Pragi. Komisija gospodarske dume za delavsko vprašanje je sprejela iniciativno osnovo o ustanovitvi štirih tvorniških inšpektoratov s plačo po 2500 rubljev. Proračunska komisija je dovolila kredit za nakup stavbišča za palačo ruskega konzulata v Pragi.
Koliko je Poljakov. Kakor je te dni prinesla »Germania«, so po uradnih izkazih leta 1900. našteli 24 in pol milijona Poljakov. V Rusiji jih živi 12 mi-lijinov ,v Avstriji 5 milijonov, v Prusiji 4 milione, v Združenih državah v Ameriki 3 milione in po drugih delih sveta okrog pol milijona. Največje poljsko mesto je Varšava, ki šteje 872 tisoč 478 prebivalcev, Lodž 408.330, Lvov 206.113, Vilno 184.482, Poznanj 150.681, Krakov 151.886. V Čikagu živi nad 300 tisoč, v Berolinu pa 60 tisoč Poljakov.
Maksima Gorkega novo veseloigro,
ki se imenuje »Sprejem«, so te dni uprizorili delavci v narodnem gledališču v Petrogradu.
Izprcmemba srbske ustave. Srbski notranji minister Protič je 25. t. m. v skupščini podal izjavo, da namerava vlada jeseni razpisati volitve za veliko
narodno skupščino, ki naj bi bila po-tem sklicana po novem letu 1915, da sklene potrebne izpremembe v ustavi.
Proti poljskim napisom v Rusiji. V vilenski guberniji so dobile vse poljske tvrdke ukaz, da odstranijo poljske napise. Tvrdkam, ki se niso pokorile rečenemu povelju, so bili poljski napisi sneti s silo. — Prav po pruskem receptu. A žalostno je, da počenjajo tako s Poljaki Rusi!
Ogrski uradi razpustili srbsko or* ganizacijo. Organizacija srbske radikalne stranke v Karlovcih je razpušče-na in ji je prepovedano vsako kakršnokoli nadaljno delovanje. Vodstvo stranke je vložilo proti razpustu rekurz pri stoličnem uradu.
Kako se dviga šolstvo na Ruskem» Letos bodo gdprli na Ruskem 31 novih srednjih šol; od teh jih dobe šest ruski Poljaki.
Bulgarski minister na obtožni ki o« pl. Pred državnim sodiščem je izjavil bivši bulgarski vojni minister Savov, da je po bulgarski ustavi car vrhovni poveljnik vojske tako v miru kot v vojni. Vojni minister je samo izvršitelj carjeve volje ter je zato samo carju odgovoren za svoja dejanja. Kar se tiče druge balkanske vojne, pravi, da je tako razpostavil bulgarske čete, da bi bil Niš v šestih dneh v bulgarskih rokah. Srbsko-grška zveza bi bila razbita, a Bulgarska bi dobila s pomočjo drugih vlasti, kar |e zahtevala. Da do tega ni prišlo, je krivo to, da je bil on odpuščeD kot navaden sluga.
Odlikovana srbska umetnica. Te dni je slavila 25letnico svojega umetniškega delovanja na belgrajskem narodnem gledišču gdč. Vukosava Jurkovičeva. Ob tej priliki ji je srbski kralj podelil red sv. Save V. razreda, črnogorski kralj pa zlato zaslužno svetinjo, in sicer zato, ker je gdč. Jurkovičeva prva igrala na belgrajskem odru kraljevo »Balkansko carico«.
Moravski Nemci želijo, da bi se moravska inženirska zbornica razdelila v nemško in češko, ker je ne morejo vladati, zakaj čeških inženirjev je 66, nemških pa 58.
Šole v novoustanovljenih srbskih po« kra inah. Doslej obstoie v novih pokrajinah Srbije 604 ljudske šole s 1182 oddelki in 302 učitelji. V kratkem bo 150 prejšnjih eksarhističnih učiteljev in učiteljic absol-viralo predpisani trimesečni učni tečaj, ki je bil prirejen v svrho, da se seznanijo s srbskim učnim načrtom za ljudske šole. V novi učni tečaj bodo sprejeli zopet 150 novih aspirantov, tako da se bo v doglednem času deloma odpomog'o poman'kanju učiteljskih moči v novih srbskih pokrajinah.
Beda med gališkim kmečkim prebival« stvom. Iz Krakova poročajo: Vsled lanskih vremenskih nezgod vlada zlasti v vzhodni Ga 'iciji med kmečkim prebivalstvom velika beda, vsled česar so se letos števini kmeti izselili v Nemčijo kot sezonski delavci. Sezonski delavci so letos mnogo prej kot navadno in v dostih slučajih brez sklenjenih delovnih pogodb odpotovali. Računajo, da znaša števfo sezonskih de'avcev letos nad pol milijona, večinoma Rusinov. Ker mnogi izmed njih niso dobili dela, je v Mislovicah in drugod več tisoč delavcev, ki so brez strehe in v največji bedi. Ker se bo'e, da bi ne nastale med njimi epide-mične bolezni, so obdani od močnih policijskih in orožniških kordonov. Mnogi se vračajo v domovino peš, ker so brez vsakega denarja. V Krakovu se je osnoval pomožni odbor, ki omogočuje z denarnimi zbirkami, da morejo dospeti vsaj po železnici domov v svoje vasi.
Oporoka poljskega rodoljuba. V Mo« nakovem je umrl pol.ski zdravnik Alfred vitez Burzynski, ki je volil vse svoje imetje (čez milijon kron) v ustanovitev poljske skantske naselbine.
Katastrofa Nemcev v Olomucu. »Po zor« piše o polomu »Kreditbanke« in meščanske pivovarne v Olomucu tako:le: »Katastrofa nemških finančnih podjetij v Olomucu je nov dokaz, na kako bornem temelju stoji ta umetno zgrajena in le z nasil;em vzdrževana nemška večina v olomuški trgovski in obrtni zbornici. Tvrdke in tvor-nice, ki se danes čutijo neposredno pred razpadom, so bi'e g avna podpora ne le olomuškega nemštva, ampak tudi te z našitimi pripomočki vzdrževane in umetno zgra'ene večine v trgovski in obrtni zbornici v Olomucu.« »Pozor« pravi nadalje, da je nemška večina v olomuški trgovski in obrtni zbornici nevzdržna in svari češke politike, naj ne privolijo v narodnostno lazdelitev trgovskih in obrtnih zbornic, kakor bi si želeli Nemci. — Rečena nemška banka je v svoji nemški zagrizenosti kreditirala vsem tudi najslabšim a nemško mi-s'ečim trgovcem in obrtnikom, da so le brezmiselno konkurirali s češkimi trgovci in obrtniki, kreditirala tako, da je nastal splošen polom olomuškega nemštva.
Makism Gorkl zopet preganjan. Iz Petrograda poročajo, da bo proti Gor-kemu obnovljen proces radi bogoklet-stva, izraženega v romanu »Matka«. Če bo Gorki postavljen pred sodišče in
spoznan za krivega, bo bržkone poslan v prognanstvo v Sibirijo.
Protipoljska debata v nemškem državnem zboru. Poslanec Strupp (cen-trum) kritizira delavnost naseljovalne komisije in dokazuje, da je prešlo 99 tisoč hektarov nemške zemlje v poljske roke, dočim se je v mestih poljsko prebivalstvo z odhodom z dežele v mesta pomnožilo. Ta politika trajnih neuspehov je stala Nemce približno eno milijardo. Dočim nimamo nobenih sredstev za druge važne potrebe, so razmetavajo milijoni na milijone v brezno politike vzhodne Marke. V ljudstvu vlada velika nevolja nad temi stroški. (Pritrjevanje v centrumu.) Centruin odločno pobija to politiko, kakor jo jc doslej vedno obsojal. (Odobravanje v centrumu.) Poljedelski minister Schor-lemer je pa zagovarjal to politiko, namreč da je dolžnost in naloga vlade, delati z vsemi močmi na to, da se nem-štvo v vzhodni Prusiji in na Poznanj-skem kar najbolj okrepi. Poslanec Ce-ser (napredna ljudska stranka) priporoča,, naj so poišče izhod iz dosedanje naseljevalne politike. Tak izhod je pozitivna narodna politika notranje kolo-niazcije v vseh delih dežele. (Pohvala na levici.)
Ceste In drupe javne zgradbe v novih srbskih pokrajinah. Skopeljsko gradbeno nadzorstvo je predložilo srbskemu gradbenemu ministrstvu seznam vseh cest, mostov in drugih javnih zgradb, ki jih je treba napraviti ali vsaj popraviti. Stroški za vsa ta dela, s katerimi se bo pričelo že letošnje leto, so proračunana na 10 milijonov dinarjev. Z novimi cestami in zgradbami se bo redni promet v novih srbskih pokrajinah zelo povzdignil, kar bo velikega pomena za trgovino, kakor tudi za državno upravo samo. Treba bo potem izvršiti še potrebne železniške zveze, da bodo dani pogoji za racionel-no povzdigo in razvoj narodnega gospodarstva v doslej popolnoma zanemarjenih deželah.
Srbski in bulgarski poljedel ki izlet na Moravsko. Kakor poročajo 'isti, je osrednje društvo srbskih po'jedelskih zadrug sklenilo te dni, prirediti izlet na Moravsko. Trgovsko ministrstvo je odobrilo to akcijo in pošlje na državne stroške nekatere poljedelske izvedence na Moravo. Bulgarski poslanik v Belgradu ;e poročal o tem svoji v'adi, nakar se je bulgarska vlada odločila, da pošlje tudi ona nekaj kmetov na Moravsko.
Evangelski škofje na Ogrskem madža-rizirajo. Turčanske - svetomartinske »Na-rodnie noviny«, ki jih urejajo evangelci, pišejo: »Evangelski škofje nekdaj in sedaj. Jožef Szekacs, nekdanji škof banskega okraja, zove v svojem listu, datiranem dne 18. junija 1861 v Rakos-Paloti, k sebi za kaplana Viljema Gyoryja, poznejšega župnika Orošhazi in madžarskega cerkvenega pisatelja. Szekacs piše v rečenem pismu: »Pričakujem od Vas, da največ svoje delavnosti posvetite cerkvi v koristi« Dandanašnji škofje zahtevajo v prvi vrsti madžarsko narodno delo in obnašanje, cerkev pride šele v drugi vrsti vpoštev. Pogumnih narodnjakov ne nastavljajo več, ne na kaplanije, ne na župnije, brez ozira na to, ali so to pravi in verni duhovniki, ampak da so le v narodnem oziru zanesljivi. Dalje piše Szekacs: »Učili se bomo slovaško, zakaj to nam je jako potrebno!« Dandanes ne smatra škof za dobro, da bi se naučil jezika svojih vernih, ki tvorijo več kakor dve tretjini okraja. Naposled pristavlja Szekacs še: »Naše delo moramo uravnati optiona fide, da ustrezamo naukom Kristusa in cerkve.« Dandanes delajo škofje vse mala fide v smislu nelepih političnih in šovinističnih koristi. Tako je pisal svoje dni rojen Madžar rojenemu Madžaru. A kako pišejo in delajo dandanes škofje nemškega in slovaškega rodu?«
Ruska kolonizacija v Turkestanu. V prvi polovici tega meseca se je pričel gospodarski svet posvetovati o zakonskem načrtu za naseljevanje stepe Go-lodnaje v samarkandski provinciji. To je prvi korak poljedelskega ministrstva za uresničenje ogromnega ruskega podjetja v srednji Aziji. Doslej je pridobljene 20.000 desetin rodovitne zemlje in se bo s pridobitvijo porabne-ga sveta tako nadaljevalo, da se bo za poljedelstvo porabni svet razširil na tri milijone desetin v raznih turkestan-fckih krajih. S tem načrtom se namerava v Turkestanu naseliti ruskega kmeta in razširiti tamošnje bombaževe plantaže. Stroški bodo znašali čez 700 milijonov rubljev. Na zadnjem posvetovanju je bil sprejet prvi člen načrta, ki določa, katero prebivalstvo Rusije naj se v omenjenih krajih naseljuje. Odbor soveta je predlagal, da se tam naseljujejo samo pravoslavni in staro-pravoslavni kmetje, proti temu predlogu je sovet priznal pravico vsem ruskim podanikom krščanskega veroiz-povedanja.
Proti Židom v ruski armadi. V Pe-trogradu se mudi tc dni shod ruskega
plemstva in se bavi zlasti z židovskim vprašanjem na Ruskem. Polog drugega jc bilo na shodu naznanjeno, da poda minister za notranje reči kar mogoče v kratkem kabinetu predlogo zakona o popolni izločitvi Židov iz vojaške dolžnosti. Shod plemstva je odobril vladni načrt, a jc zahteval njegovo izpopolnitev v tem zmis1^ da bi se za Žide namesto voiaške službe uvedel triletni državni ali osebni davek.
Zastoje vesli.
ČEHI NE ODNEHAJO.
Fraga. »VcnkOV« piše, da se češka takUka toliko časa ne izpremeni, dokler se na Češkem ne prično zopet ustavne razmere.
ITLIJANSFA FAKULTETA S FO-
MOCJJ rAPjPGKAFA 14.? — RECI-PRCai'.- /A 7,P ■ liLBŠKE UNIVERZE
r\ »rCncs'« poro"a: Iz dobro po-uoi ' : ' •::•;:< krogov doznavamo, da ie r i0-la gc ova slvar, da namerava v'i«'a us aneviti italijansko pravoslavno fakul eto s pomočjo § 14. Vendar na do danes vprašanje sedeža fakultete definilivno ?e ni reieno in vlada se premišljuje, ali naj bi določila provizorično sedež fa.kultele v Trstu ali na Dunaju. Da se pa vlada izogne prevelikemu odporu jugos'ovanskc javnosti, jej hoče menda ustreči z isto.asno rešitvijo vprašanja reciprocitete zagrebške univerzo. Tozadevna pogajanja s hrvatsko, oziroma ogrsko vlado so v polnem teku in se pričaku e v kratkem ugoden uspoh pogajanj.
Dunaj. Včeraj je bil poslancc Pitac-co pri ministrskem predsedniku gi-ofu Sturgkhu. Protestiral je proti temu. če bi so laška fakulteta nameravala ustanoviti potom § 14. na Dunaju in zahteval, da se ustanovi v Trstu. V tem s^i-čaju ne bi Lahi imeli ničesar proti temu, če se napravi s § 14. Sturgkh ni Fi-taccu na to nič odgovoril. (Najbrž no bo s § 14. nič.)
RESNICA O RAZGLASILNI POSTAVI.
Zagreb. »Hrvat« pravi danes glede razglasilnega zakona: »Ako bi ne šlo za razširjenje ogrsko vlade v Primor-ju, bi ta zakon sploh ne bil izdan.«
NASILJE VLADA ZOPET NA HRVATSKEM.
Zagreb. V občinskem odboru v Vi-rovitici se je stavil predlog, da se proti ekspropriacijski postavi protestira. Okrajni predstojnik pa ni pustil o tem glasovati, češ, da to prekoračuje kom-petenco občinskega sveta. Na Hrvatskem je torej pod koalicijo prišlo tako daleč, da ne spada v kompetenco občinskih svetov protestirali preti razlastitvi hrvatske obali! Pošta v Ze-munu jc zavrnila protestno brzojavko v isti zadevi.
GENERALNI VIKAR V ZAGREBU.
Zagreb. Na mesto pokojnega dr. Barona je imenovan za generalnega vikarja dr. P r e m u š.
RAZLIKA MED SLOVANI IN NEMCI.
Olomuc. Dr. Hruban in več čeških poslancev je ces. namestniku, notranjemu ministru in finančnemu ministru poslalo manifest v katerem v ostri obliki protestirajo proti temu, da bi ob konkurzu olo-muške nemške kreditne banke vlada prišla na pomoč z denarjem. Ko so bile nekatere češke založne, ne po svoji krivdi, vsled denarne krize, v zadregi, je vlada odbila vsako pomoč. Vlada tudi sedaj ne sme nič dati kreditni banki, ker so pri njej prizadete zelo bogate osebe in akci-jonarji.
V ALBANIJI JE LE ANARHIJA.
Dunaj. Albanska vlada je poslala velevlastem noto, v kateri pravi, da so grški vojaki res zapustili južne albanske kraje, da pa zato Grčija organizira vsta-ške čete, katere grške oblasti preskrbujejo z orožjem in jih vzdržujejo. Položaj v teh krajih je vsak dan bolj grozeč in nevarnejši. Dokaz, da se res grška vlada strinja s sedanjim gibanjem v Epiru, je to, da so grške oblasti brez ugovora trpele provizo-rično vlado upornikov, V noti pravi albanska vlada: Ker morajo naše južne province do 31. t. m. biti popolnoma proste grških vojakov, položaj je pa v teh krajih vsak dan slabši, naj bi velevlasti vplivale na grško vlado, da napravi konec nevarni situaciji v Epiru. Albanska vlada bi bila za to velevlastem tembolj hvaležna, ker sicer bi morala ona odrediti lake korake, ki bi utegnili povzročiti neljube zapletljaje na Balkanu. Albanska vlada odklanja vsako odgovornost o tem, kako se bodo stvari dalje razvijale, opozarja na to, da so že tri dni zopet na dnevnem redu zločini grških vstaških čet in da je bilo umorjenih več orožnikov.
UNIJA MED ČRNOGORO IN SRBIJO TER GORA LOVČEN.
Dunaj. Avstrijska diplomacija sc je I pred kakimi štirimi tedni obrnila na
črnogorsko vlado in izjavila, da pripusti unijo med Srbijo in Črnogoro te pod pogojem, ako Črnagora odstopi Avstriji Lovčen in goro Simuna, ki dominira nad Barom. Na Dunaju računajo s silno težavnim gospodarskim položajem v Črnigori. Državni primanjkljaj črnogorski, ki jo redno znašal 3 milijone, jo zaradi izdatkov, ki so bili potrebni v zadnjem času, narastel na 7 milijonov. Položaj kralja Nikole je pa še tem te-žavnejši, ker je Rusija odrekla Črnigori svojo dosedanjo vsakoletno podporo. Dunajski diplomatje torej računajo z dejstvom, da preti Črnigori naravnost katastrofa, če se v najkrajšem času ne združi s Srbijo. Zato smatrajo dunajski politiki, da je zdaj najprimernejši položaj. da se uredi zadeva Lovčena. Stvar je bila do danos tajna. Nesporno pa je, da vzbudi objava te stvari po vsej Evropi velik odmev in najostrejše nasprot-stvo pri Italiji.
VAŽEN SESTANEK V OPATIJI.
Rim. Laški zunanji minister pride 14. aprila v Opatijo, kjer obišče avstro-ogrskega zunanjega ministra.
POGAJANJA Z VATIKANOM.
Belgrad. Za nadaljevanje pogajanj z Vatikanom je srbska vlada dovolila nadaljnih 10 000 dinarjev, ker se bodo pogajanja še dalj časa vlekla.
DENARNA KRIZA V EULGARIJI.
Sofija. Vsled denarne krize v Bul-gariji je bulgarska vlada izdala nared-bo, da imajo davkarije izkaznice za re-kvizicije v zadnjih vojnah sprejemati kot gotov denar za plačilo davkov.
POGUM ZA SLABO STVAR.
London. Vodja ulstrških upornikov sir Carson je dospel samkaj, da se udeleži por.cdeljske debate v parlamentu,
VSTAJA V MEHIKI.
New York. General Vila je brzo-javil, da ima celo mesto Torrcon, tudi trgovski del, v oblasti.
NAGLA SMRT.
Dnnaj. Načelnica »Rudolfina« baronica Apor je včeraj predavala na nekem zborovanju »Rdečega križa«. Ko je prišla domov, je umrla na srčni kapi.
UMOR V GRADCU.
Gradec. Ko je včeraj skladiščnik dež. vin. kleti M. Messner prišel domov, je našel svojo ženo mrtvo. V desni roki je držala revolver. Na mizi jc ložal listek, na katerem je bilo napisano, da se je žena ustrelila, ker ne more več živeti. Sedaj je pa policija dognala, da jc ženo ustrelil delavec Jožef Luger, s katerim je imela za moževim hrbtom razmerje. Luger je hotel, da pobegne ž njim v Ameriko, ker se je pa branila, jo je ustrelil. Luger je pobegnil.
DIVJI KRAJ.
Poreč. Neznanci so napadli iz zasede kmeta Ivana Pribetiča, ki se je z ženo na vozu vračal domov v selo Pri-betiči. Kmeta niso zadeli, pač pa ženo Marijo, ki se je takoj mrtva zgrudila. Čin se je zgodil iz maščevanja.
NA TIROLSKEM SNEŽI.
Inomost. Po celi severni Tirolski je silen snežni metež. Na južnem Tirolskem je lepo vreme.
NESREČA V LIFTU.
Dunaj. Tu je v nekem liftu kuharico Ano Hain popolnoma zmečkalo.
Razne slvari.
Framazonsko mladinsko gibanje. V
loži »Prijateljstvo« v Požunu je nedavno neki framazon poročal o framazonski mladinski organizaciji, ki nosi značilno ime »zelenih«. Ta organizacija ima namen, neodvisno od šole in doma deloma tudi proti tema dvema faktorjema preskrbeti mladini času primerno kulturo potom organizacij v svrho svobodnega govora in potom časopisja kot zbirke mladostnih teženj in zahtev.
Mednarodni prostozidarski kongres v Lizboni. Že lansko leto so nameravali prostozidarji prirediti kongres v Lizboni, ki so ga odložili na poznejši čas. Vršil pa se bo letos v istem mesecu in je loža Veliki Orijent pooblaščena, da izvede organizacijo kongresa. Na dnevni red kongresa so postavljene, kot poročajo listi, sledeče točke: 1. Pouk in prostozidarji. Ali naj sledi znanstveni ali kaki filozofski doktrini? 2, Delovanje portugalskega prostozidarska. 3, Človeštvo in prostozidarstvo. 4. Delovanje žene v moderni družbi, 5. Kako naj bo stališče črnih plemen v pro-slozidarstvu?
— Velik shod krščanskih služkinj na Dunaju. Zadnio nedelio se ie vršil velik
shod krščanskih služkinj na Dunaju, ki se ga je udeležil tudi knez in škof dunajski dr. Piffl. Na shodu je bil označen cilj krščanske organizacije služkinj in je bila izražena želja po ustanovitvi šol za služkinje, starostnem in invalidnem zavarovanju za služkinje in po vpeljavi dogovorjene plače.
Plemstvo v naši diplomaciji. Med 70 juristično izobraženimi konceptnimi uradniki v zunanjem ministrstvu, je 19 grofov, 23 baronov, 10 vitezov, 22 ple-mičev in samo 8 navadnih državljanov. Od zadnjih so trije v četrtem, eden v petem, 3 v šestem in 1 v sedmem razredu, to se pravi, da med naraščajem v naši diplomaciji ni niti onega meščanskega uradnika. Med 10 diplomatični-nimi zastopniki je 1 knez (pri Sv. sto-lici), 6 grofov, 1 baron, 1 plemič in 1 meščanskega rodu (Dumba v Washing-tonu). Od 20 poslanikov je 1 knez, 7 grofov, 7 baronov, 4 plemiči in zopet samo eden meščanskega rodu ( v Rio do Janeiru). Diplomatično osobje teh inozemskih zastopnikov šteje 72 uradnikov, med katerimi so 4 knezi, 31 grofov, 23 baronov, 5 vitezov, 8 plemičev in samo en meščanskega rodu (dr. Ja-notta v Sofiji). Od 104 diplomatov v inozemstvu so samo trije meščanskega rodu. Najvažnejša mesta so sedaj v roki ogrskega plemstva, vsled česar je politični in gospodarski vpliv avstrijske državne polovice na zunanjo politiko in trgovinske odnošaje zelo nazadoval. Sicer se pa, kot menimo, uspehi naše diplomacije res lahko sodijo po čilosti plemenite krvi naših diplomatov.
Dunajski občinski svet štoje 134 krščanskih socialcev, 20 judovskih liberalcev, 8 socialnih demokratov, dva divjaka, 1 mandat pa ni zaseden.
Kulturna Albanija, Albanski dO pisnik nekega rumunskega lista jc poslal nedavno neko poročilo, v katerem se nazadnje opravičuje, da je pisano s svinčnikom, ker v hotelu v Draču, v katerem biva iu plačuje 24 mark na teden, ni mogočo dobiti tinte. Gostilničar ga je pač zagotavljal, da je imel pred časom steklenico tinte, ki sc je pa po« sušila, a v celem Draču ni bilo mogoče dobiti druge. V Albaniji se pač več piše s krvjo kot pa s tinto.
Navdušenje za 1. maj v Nemčiji peša. Soc. demokratko, zveze v Nemčiji se še niso odločile, čc in v koliko bi 1 majnik praznovale. Najbrže se v Bero-linu omeji slavij e na demonstracijske izprevode mod 12. in 1. uro opoldne.
Svobodomiselni škandal v Kremstt V Kremsu so prišli na sled, da jc nem' škonacionalni župan in deželni poslancc Ilafbauer v tamošnji mestni hranil niči, kateri je načeloval, s svojimi ljudmi ustvaril nek tajni fond, ki ga jo rabi? za volilne namene in potrebe svoja stranke. Hofbauer in tovariši so se iz-govarjali, da jo vlada vedela za ta fond, a so je od strani vlade z vso jasnostjo konstatiralo, da o obstoju tega fonda oblastem ni bilo nič znanega. Seveda je stališče nemškonacionalno stranke v Kremsu zelo omajano, zlasti šo, ker sc prej že tudi druge nečedne stvari iz občinskega gospodarstva prišlo na dan, Župan Hofbauer bo seveda moral izginiti s površja.
Bogata »reva«. V šlezijskem Lan-deshutu živi 701etna »reva« H drl. Njeno stanovanje je strašno zamazano. Horlova je tako zbolela, da so jo oddali v bolnišnico. Ko so pa na ukaz policije čistili njeno stanovanje, so našli, da ima »reva« premoženje 100.00C mark.
Požar na ladji »Erzberzog Frani Ferdinand. Dno 26. t. m. se je vnel bencin na motornem čolnu II vojne ladjo »Erzherzog Franc Ferdinand«. Ogenj so v 30. minutah pogasili. En mož jo bil ranjen. Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand je med gašenjem prišel na ladjo.
Zaprti bavarski poslanec goljuf. V Karlsruhu je še vedno zaprt bavarski deželni poslanec Abrescli, ki je nad 2 mili i ona mark ogoljufal.
Potopljen francoski parnik. Ko jo vozil dne 26. t. m. v pristanišče Sidney francoski parnik St. Paul, je zadel v skalo in s^ potopil. Vtonilo jo 18 oseb..
Zopet požig sufrapetk. Sufragotke so zažgalo grad Abbeyland, last generalnega majorja Mac Calmota. Abbey-land leži v Antrimu na Irskem.
Povodenj v Pečnhu. Radi deževja je spodnji mestni del poplavljen.
Nesreča pri zpradbi železnice. Dne 27. t. m .se je pri gradbi kabelske železnico prekucnil voziček z delavci v vodo. Pet delavcev je mrtvih, trije so pa nevarno ranjeni.
Mačke v državni sluSbi. Poštni uradi v ameriških Zedinjenih državah imajo v svojih uradih uslužbenih nad 1000 mayk, katorih službena naloga je braniti poštne zavoje pred podganami in mišinii. Vse te mačke so točno vpisane v listi »državnih uslužbencev« in v knjigah so vpisani stroški zu njihovo
prehrano. Tudi na Francoskem so mačke v državni službi, in sicer v vo-likih vojaških pristaniških skladiščih. V departementnem proračunu je določenih za vsako izmed njih po 5 centi-mov na dan.
15Ieten roparski napadalec. Dne 21. t m. je k učiteljici francoskega jezika 6iletni Florentini Hornascek v Požunu prišel neznan 14- do 151eten deček, po videzu dijak in iz dobre hiše, se ji predstavil za učenca III. gimnazijskega razreda Richter ja ter se dogovoril z njo radi učnih ur za francoščino. Ko je odhajal, ga je učiteljica spremila do kuhinjskih vrat, kjer jo je pa deček nenadoma večkrat udaril po glavi z nekim topim orožjem, jo podrl na tla, ji zamašil z robcem usta in jo začel daviti. Učiteljica se je borila z njim, a bi bila omagala, ker je stara in slabotna. Tedaj pa je napadalca nenadoma nekaj prestrašilo, skočil je na noge in ubežal skozi okno na cesto. Predno so na uči-teljičine klice prihiteli ljudje, je izginil. Doslej ga še niso našli.
Grof Lonyay težko obolel. Iz Cannesa poročajo vBudapesti Hirlapu«, da se je ¿rof Lonyay na neki cvetlični razstavi nenadoma onesvestil ter padel na tla, pri čemur si je pretresel možgane. Samo vs led požrtvovalnosti njegove soproge, grofice Štefanije Lonyay, rojene belgijske prince-sinje, se je stanje grofa Lonyaya nekoliko izboljšalo, tako da bo mogel tekom dveh ali treh tednov zapustiti Cannes in odpotovati v Švico na oddih.
Na tragičen način je izvedela soproga Ustreljenega francoskega časnikarja Cal-mette o smrti svojega moža. Došla je v Pariz z večernim vlakom iz Nizze in ni ničesar vedela o dogodku. Naenkrat je v stanovanju zazvonil telefon in nekdo je vprašal: »Ali je Calmettu bolje?« -Kaj je moj mož bolan?* je vprašala gospa. Ko je oni, ki je vprašal, spoznal, da gospa ničesar ne ve o groznem dogodku, je prekinil pogovor in odzvonil. Gospa je nato šla mirno spat. misleč, da gre za kako šalo. A zjutraj, ko jc Calmette umrl, so prihajala od vseh strani telefonska vprašanja in gospa je spoznala, da se je zgodilo nekaj strašnega. Odšla je z doma ter kupila v prvi trgovini časopis, a ko jc pogledala panj, je opazila sliko svojega moža v črnem okviru.
Pametna odredba za varstvo avtomo-bilne vožnje. Nižjeavstrijsko namestaištvo je izdalo odlok, da se morajo šoferji najmanj vsaka tri leta preiskati policijsko, če so telesno in duševno sposobni opravljati svoj posel,
KNJIŽEVNOST.
Nove, ravnokar Izišle knjige izredne porabnosti:
Milz, Die Kirche Christi. Sechs Fasten-
predigten. Cena 1 K. Esser, Line Vier.elstunde, Predigten im Anschluß an die hl. Sonntags-Evan-gelien. Cena 1 K 32 vin. Weber, Unser Weg zu Jesus und Maria. Anleitungen zum geistigen Leben aus den Schriften des Superiors Dr. Louis Gillot. Cena 3 K .
Knjige se dobe in naročajo v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Redilna in zdravilna moč
ribjega olja je snlošno znana, pa tudi resnica, da more le malokdo to neprijetno in težko pre- S bavljivo olje zavživati. Kdor toiej seže po Scot- \ tovi emulz.ji rihjega olja, ta si ne bo nikdar več želel navadnega ribjega olja, saj je ta izdelek res tako okusen in lahko prebavljiv, da ga z veseljem zavživajo veliki in mali. Poleg tega pa še Scoltova emulzija ribjega olja po svojih primesi navadno ribje olje na redilni vrednosti prekaša in je torej pri odraslih in otrocih povsod tam na mestu, kjer je potrebno telo krepiti, kakor: po prehladu, pri osla belosti, pri otežkocenem pridobivanju z..b, pri prenežni tvorbi kosti pri otro- j cih, po bolezni, pri shujšanjn itd Ampak samo Scoitova emulzija, in nikaka druga! 7
Cena ' riginalni iekleniri < K ..n v. Dobi it v vseh .ckarruah. Kdor p<»l;e f,o v v znamkah na Scott & Bowne. O. m. b H., Dunaj VII, in se sklicu le ni ta c'asop.6, te mu posije za piskTisnjo 1 steklenica potoni lekarne.
Naravna
.ii^ojsutojsi alhalični (natrou litijev) ki n.c na Češkem. — Izhorna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Uilinske" izvolite vprašati hišnega zdravnika.	624
Baden »ntažvepieni vrelec
Sanaloril otnlrni in mestno zdravilišče
Fizikal. dietetična zdraviliifa, šolnine in zračnekopeli. Zdrnvnika-vodje: Dr. O'on pl. Aufschnaiter In MS. svet dr. D. Podzahradsky. Prospekti zastonj.
Za osebe, ki so podvržene vnetjem,
je jako važno, da skrbe za vsakodnevno redno odvajanje. Naravna »Franc Jo-žefova« grenčica je tudi v lakih slučajih najbolj pripravni pripomoček, ki ima še to prednost, da ne učinkuje dražeče na ledvice. Profesor Pavone, docent za trebušne bolezni na kraljevem vseučilišču v Palermu, hvali v nekem poročilu točno nastopajoča mehka odvajanja, katera je imela za posledico uporaba Franc Jožefove grenčice pri boleznih mehurja. — Na prodaj je v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda.
če gospodinja ne ve, katero primes nal vzame!
k zrnati kavi, nal poskusi Kathrelnerlevo; Knelppovosladno kavo, i
Popolnoma bo zadovo&ma.
Pri pMkuio |i paziti, prosim, na 1 predpis ta kuhanja. Oobl se povsod. Kdor hoče kaj natančnejiega fltall o tej kavlnl pijači, naj plie Kathrel* nerjavlm tvornlcam sa sladno kavo d. dr, OunaJ Annagasse it. a.
Me le Mrli Korist otopi Slovencem! Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 27. marca 1914.
Pšenica za april 1914. . . . Pšenica za maj 1914 .... Pšenica za oktober 1914 . .
RS april 1914.......
Rž za oktober .......
Oves april 1914 ......
Oves za oktober......
Koruza za maj 1914 .... Koruza za julij 1914 ....
Mesto vsacega posebnega obvestila.
in luodno blngo za gos poitu m gi^po ¿obe za sebmki najbolje iz prvo vrstno izvozilo hišo
= Prolop Skorl ovsky & sin =
F)öMP©L6C (Ceshoi
V olika lauora. — Vzorci na zahtevo franko. Novoletne vzorci so ¿o razpošiljajo.	34
Ovratnike duhovščina
priporoča Josipina P&dkrafšels
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 — Naročila po pošti se lzvrše točno. — S
naravna
alkalicna kislina
preizkušena pri želodčnih in črevesnih 5-a» tarih, obistnlh in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpirano sradstoss
pri karlovovarijskem in drugih ttOPeuŠK h îdrav-¡enjih m kot poïnelae zdravilo po kopeljili 24 38	in traino porabo.	I (VI.
izvirek: eiessjseibl Smer^Hnii,
zeleznlška poiiaia, zdravilno kopalce pri Karlovih varili
Pfospekil ?a<-tors in irar.ho.
V L!ubl;snl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecernskih prodajalmcali in trgovinah z jeslvinami in vinom.
Zr.lo^e otI Mihael Kastner-u, Pe!er Uss-niku in ftndrei Ža.abonu. Liubnana. 11
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom bolezni in smrti naSega iskreno l|uii|jenega soproga, oziroma očeta, brala in strica gospoda
Petra Kenda,
c. kr. rudn. oficijala v. p.
kakor tudi za lako številno iu častno spremstvo k večnemu počitku izrekamo sorodnikom, prijntel em in znancem, sploh vsem udeležnlkom našo iskreno znlival Posebno se zahval ujenioc kr. rudn ur&riništvu, si L)el. bral. društvu, g. dež. posl Grtnglu, g. žup. oiraušu, orožnišivu, kakur tudi rntln podurad-ništvu in si. godb nemu druš vu „Naprej" za sodelovanje pri pogrebu.
V Idriji, dne 25. marca 1914.
Žalujoči ostali.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oz. brat, stile, tast, gospod
posestnik
danes dne 27. marca ob pol 4. uri popoldne, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
lJogreb nepozabnega rajnkega se vrši dne 29. marca ob pol 9. uri dop. na tukajšnje pokopališke.
Predragega rajnkega priporoča^ mo v blag spomin.
•Selca - Škofja Loka, dne 27. marca 1914.
Žalujoči rodbini: Megnšarjeva in J, Koširjeva.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, pri.aleliem in znanccin tu-ino vest, ua je preminul včeraj ob 4 uri 15 min. popoldne naš dobri
Joško Verovšek
dijak V. razreda I. c. kr. drž. fjimn.
Troplo predragega ranjkega se bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 5. uri po-pnludne blagoslovilo v Gosposki uliei št. 10 ter prepeljalo na pokopališče Sv, Križa k večnemu počitku,
V Ljubljani, dne 23. marca 1914.
Anton Verovšek, oče. Anton Verovšek, brat. Grosiav In Miha Vetov» šek, strica.
I. pogrebni zavod Jos. Turk.
Oglas,
Za pralnico z likalnim strojem v Cctinju (Črnagora) se i<fie
delavec ali delavk
Vožnja iz Trsta, oz. Reke v Cetinje čez Kotor v III. razredu se poplača do-tičniku ob prihodu v Cetinje, Plača dobra, služba stalna. Nastopiti jc treba z dnem 10. aprila 1.1. Tudi je navesti kraj dosedanje službe. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1067. (Znamka za odgovor!)
JU. Jernej Šerjak javlja v svo-I jem, kakor tudi v imenu svoje ' soproge ter sestric in bratcev pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi mod krilatce našo Iskreno ljubljeno hčerko oziroma sestrico
§t)ico
ki je včeraj dne 27. marca ob četrt na 7. uro po kratki mučni bolezni mirno zatisnila zemske oči v nežni dobi 6. let	1060
Pogreb ljubljone rajnice bo v nedeljo dne 29. t m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Florijana ulica II, na pokopališče k Sv.Križu.
Ljubljana, 28. marca 1914.
Na osrednjo kmeti o v ljubljanski okolici se takoj sprejme boljši
z dubro plačo. Oženjeni niso izvzeti. Naslov pove iz prijaznosti ujirava lista pod št. 1063, (Znamka za odgovor!)
se išče. Prosilec bodi neoženjen, do-služeu vojak, sauiostojem delavec, vajen kouj in psov. Pijanost vzruk odpovedi. Ponudbe pod »Logar 1051* ua upravništvo lista.
Šc nekaj 1000 komadov presajenih in ne-presajenih jelkovih sadik v znani kakovosti odda graščina Sonncgg pošta Studenec-Ig pri Ljubljani.	1064
nova hišo
se iz proste roke proda. Obstoji iz sobe, ko. hirije, kleti, pralnice in drvarnice. Zraven ima 5 svinjskih hlevov, vodnjak in do 700 sežnjev dobre zemlje. Več se izve tam Cesta dveh ce. sarjev št. 6, Ljubljana.	1036
Knjigovodja
vešč enostavnega, dvostrokega in amerikan-skega, knjigovodstva ler dober slovensko-nemški kcespondent Išče službe. Nastopi se lahko takoj. Blag. ponudbe pod »zanesljiv« Š5ev. 102B,
Dobro icloča
blizu Jesenic na Gorenjskem, se odda gospodični ali mladi vdovi, ki zna huhati in govori oba jezika, na račun. Ponudbe pod »M, D.« na anoučno eksp. Hočevar v Ljubljani. 1068
V Tržiču na Gorenjskem se protla
štev. 181 pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri lastniku Ignaciju Babič,	99S
Št. 506 'pr.
azpis.
1066
.Deželni odbor kranjski razpisuje službo provizornega
fJsefi žmmmi^mm
is Radečah pri Zidanem mosta.
S to službo je združen letni dohodek 1800 K, od katerega odpade 1000 K na deželni zaklad, 800 K pa na občine sodnega okraja Radeškega.
Prosilci za razpisano službo naj pošljejo svoje z dokazili o starosti, o domovinstvu, o živinozdravniški vsposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do
£5. aprila 101 4
podpisanemu deželnemu odboru.
deželnega odbora fera^
v Ljubljani, dne 27. marca 1914,
Po svelu.
Dirka s smrtjo. Nedavno je prebivalstvo v Kaliforniji razburil dogodek, ki je pač v senzacij polnem življenju Amerikancev edin svoje vrste. Šlo se je namreč za življenje ene najpopularnejših oseb, namreč za večkratnega milijonarja iz Battle Cree-ka, C. W. Post. Zdravniki so že popolnoma nad težko bolnim milijonarjem obupali, samo hitra operacija nekega znamenitega specijalista dežele bi ga mogla po njihovem mnenju rešiti, in sicer edino ako bi se izvršila operacija v teku 24 ur. Kalifornijski Krez pa seveda noče umreti, ne da bi poizkusil zadnje sredstvo. Naročil je poseben vlak za 25.000 dolarjev, ki ima vse mogoče udobnosti, ki so potrebne za transport težkobolnega, kakor tudi spalne vozove za spremljajoče zdravnike in bolniške strežnice. Edini pogoj je bil, da vozi vlak z največjo brzino, ki je sploh mogoča, kajti šlo se je za — smrt. Rochester v državi Minnesota z znamenito kliniko Mayo Bro-therja je bil cilj divje vožnje. In res, vlak je kot blisk vozil z bolnim milijonarjem skozi amerikanske države. Neizmerne bo-lečine so mučile smrti posvečenega dolarskega kneza, k vedno večji naglici so priganjali zdravniki strojevodje in skoraj so že obupali, da bi bolnika pripeljali še živega v Rochester. Toda posrečilo se je! V manj kot 22 urah je prevozil vlak ogromno daljavo, za katero se je navadno potrebovalo še enkrat več časa. Na kolodvoru je že čakal avtomobil klinike. Zdravniki so komaj še upali, da se bo posrečila operacija slepiča, čegar vnetje je med vožnjo še bolj napredovalo. Toda vsaj poizkusiti so hoteli, ako je rešitev mogoča. Dr. Mayo je izvršil operacijo in bolnik jo je vsled svoje močne konstitucije tudi prestal. Sedaj je izven nevarnosti ter bo kmalu mogel zapustiti kliniko. Po knežje je obdaroval strojevodje, ki so omogočili pravočasno operacijo.
Parižanke začno nositi sandale. Listi poročajo, da so Parižanke sklenile začeti hoditi napol bose, t. j. v samih sandalah brez nogavic. Prišle so do prepričanja, da so današnji ženski čevlji in zlasti prozorne nogavice koketne in celo nemoralne. Sedaj se hočejo izpreobrniti k priprostosti in hoditi v sandalah. Tovarne za čevlje so že začele izdelovati ženske sandale, ki so pa seveda vse preje nego preproste in poceni,
Kitajska policija. P. Lemourju je bilo nekega dne vse pokradeno iz stanovanja: namizno orodje, posoda, cerkvena oblačila itd. Misijonar je tatvino naznanil kitajski i^cstni policiji in policijski načelnik mu je obljubi' vso svojo pomoč, da se tat najde. Stvar pa kar ni šla izpod rok; končno je padel sum na misijonarjevega služabnika, pa po krivem. Da bi dokazal svojo nedolžnost, je sluga sam začel iskati tatu. Med drugim je bilo misijonarju vzetih več značilno pisanih skodelic za čaj, krožnički so pa ostali. Služabnik je začel stikati za temi skodelicami po različnih prodajalnah in res naletel nanje pri nekem trgovcu. Trgovec je izjavil, da jih je nedavno poceni kupil in jih tudi poceni proda. Sluga je tekel po krožniček in primerjal — in res, oboje se je popolnoma vje-malo. Trdo je prijel trgovca, kdo mu je skodelice prinesel, in trgovec je povedal, da — policijski načelnik. Misijonar je izposloval hišno preiskavo pri varuhu pravičnosti, ki je odkrila misijonarjev klobuk; vse ostalo je bil mož že prodal in misijonar je spoznal svilo cerkvenih oblačil v različnih otroških hlačicah, krilcih itd.
Zobna krema
D-LLevivTrstu
je svojega sina s pomočjo tinktnre za želodec, lekarnarja Piccolija v Ljubljani,
Dunajska cesta, rešil nadležnih želodčnih slabosti, zoper katere je zastonj uporabljal vsa sredstva zdravniške umetnosti. Steklenica 20 vinarjev.	677
NaroČila sprejema lekarna
G. FiCCOii. Liubllana.
/togavce in dtuae p etcmne, dalie perilo, ovratnike in v to strogo spa-
---.	|. imiwx»«»m w------—«——m——^
dajoče blago dobi te najceneje v specialni trgovini
A- $ Sfabernč
Velika iftirg:	Jrfestni trg 10	Solidna po^e^ba J
Za pomlad in poletje
priporoča tvrdka
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 9 svolo bogato zalogo
iziotoulienih oblek
za gospode ln dečke ter m\lm novosti
v konfekciji za dame in deklice.
Ceniki zastonj In franko.
905
Specialiteta K 20—
.♦♦••••""••v
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste higijemčni čevlji za otroke
Cena: 12-50
2938 (52)
Cena; 16-50
Í133EI 1 Hitel? SlZElii
SJŽglE 9 SJWUr I ölwUfl a ai\pä
Ä i SkEfc I MiCJäj .Sil®
SBgfiä SLíüíe?
ISilcJl—
IgnacijZargi „Pri nizki ceni"
Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 5.
Največja, izbera za šivilje in krojače, zadnje novosti razne "a lišpa kot: čipk, risa, vstavkov, vezenin (šlin-gerije) najmodernejše svile, dalje največja izbira kravat, srajc, ovratnikov, nogavic, rokavic, predpasnikov, modercev itd. itd.	978
_ psTisipspi r
Na zahtevanje pošljemo vzorce I
i i .' ..i ■•!» »1"..',,
. -.'«o
Proda se graščina s posestvom, nekdaj last grofa Llchtenberga, v Prn-
pročah pri Grosupljem v celoti ali pa tudi sama graščina z več ali manj zomljišfa, v lepi legi, na ravnini, pri glavni cesti, 20 minut od kolodvora. K posestvu spada poleg lepih njiv in travnikov tudi vefi lepih gozdnih parcel-Primerno je tudi za poletno kopališče.
Pojasnila daje Jožef Adamič, Grosuplje.
SOG
P
•. *
'<r« v-
Mannf akturna trgovina
Oos. PetRosl
„pri Valvazorju"
Stari trs St. 4 LjÉjü Stari irs SI. 4
Zaloga, sukna, volnenega in raznega perilnega blaga, tkanine, cvilha, brisalk, prtov, servetov, preprog, zastorov, garnitur, svilnatih in volnenih šerp in raznih robcev itd.
„Pri Valvazorju"
Zaloga perila, čepic; obuvala, nogavice, rokavice, srajce, jopice, hlače.
Novosti modernih
bluz, spodnjih kril, predpasnikov. Našitki, gumbe, trakovi, čipke, svila, baržun, stezniki, kravate, hlačniki, torbice, mila, dišave, krtače.
Dežniki in paliee.
Splošne porabe za krojače in šivilje.
Najnižje eene.
751
esaee
111
sekaee
išče tvrdka St. & C. Tauzher, Ljubljana« Dunajska cesta 47.	943
Najboljši češki nakupni vir!
Ceno posteljno perje.
1 k« »Ive«», clobreu». pu-ljeneK» i K lioliAcna K ^Ov.; primu polbeleKH 2 K 80 v belega i K; bulepa puhastega j K i» (; I «t voleMnega anožnoboiena, puljouotfa. (i K 40 v. 8 K ; ______puha Kivetia ti Iv, 1 lv. bo-
S Bcnisrh	1«R». *>nega I«; na)tin»jši
»i . — - ---— ——' sprni pub l- K.
Naročila od 5 kg naprej banko. »s«
Zgotovljene postelje ¿^rSVfc
lega ali rumenogn nankinga ena pernioa 18" cm dolga 120 om iiroka. a dvoma zglavnicaraa, Ho cin dolgi 00 trn široki, polmuna a novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem Ifl Kj napol puh o K; puh M K: posamezna pornloe 10 k. 12 K, 14 K. 10 K ; zglavnloe 3 K. :i K 50 v. I K. fornioa 200 r m dolga. 140 cm sir. 13 h. 11 K 70». 17 li Bo v ;i lv; zplavcica 9(1 cm dolga, 70cm sir 4 K ;,o v. 5 K 50 v, .1 K 70 v. spodnja pernica iz močnega črtastega gradla, 180 oni dolga, 118 cm sir lt K bO v, 14 K 80 v Raapošilia so po povzet |U, od 1 K nnprei tranko. Lahko se iranko zamonia za no-uga|a|o6o s« vrn» denar, fiatančni cen gratis in tranko g. BENI30.H, DESENIOE »t. 813 (OeSko).
zanesl$loo hallioa
dobavlja
Jindrich Vonik
osre i. semenska trgouina
Praga, Maciauske nam.
Slovenski ceniki na zahtevo zastonj.
Kdor pošlje najmanj 40 naslovov posestnikov, učiteljev, lastnikov vrtov z natančno označbo bivališča in zadaje pošte, dobi zastonj zanesljivega ozuauje-valca vremena.
Izvoz češkega semen, žita po vsem sveta

»m
t vrtom, primerna tudi za trgovino, zelo ugodno mesto, v najboljšem stanju, se pod zelo lah-kimi pogoji odda v najem ali proda. — Dopise sprejema lastnik Ignacij St8ssi, Gradec, Gries-gasse 15.	938
Proda se iz proste roke lepo
kmetsko posestvo
to je dve hiši, gospodarsko poslopje iu druge pritikline z živino in vsem gospodarskim in poljskim orodjem vred. Vse poslopje je krito z opeko in v dobrem stanu. Polje v bližini. Zemljišča je pol grunta, posetve približno 35 mernikov, vse zemljišče z gozdom vred meri okrog 18 oralov, za sadje se vzame 600—300 K letnega čistega dohodka. Posestvo leži v lepem kraju na Gorenjskem 25 minut oddaljeno od kolodvora Lesce. Cena po dogovoru. Valentin Jaien, posestnik, Hlebce hišna št. 5 pri Lescah.
za pomladansko In poletno sezono 39M
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron I kupon 17 kron 1 kupon 20 kron
Konon.3lQmetr. dola. za Kotnplstno mošKo obleko
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
Kupon za orno salonsko obleko K 20- -, kai.or tudi blago za površnike, tnristovsko obtoke, svileni kamearn in blago za damske obleko, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana
zaloga tooan*isf?Rga siikna
SieseMiitof i», Morava.
Vzorci zastonj In franko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siogcl-Imbot lz tovarne iranjo zasebniki mnogo prednosti. V sled velikega blagovnega prometa ve.¡no naivečta izbira, povsem svežega blaga. Stalne, najnlije oene. Tudi najmanj*» naročila se izvrso naiskrbneie, natančno po vzorcu	153
9
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje posiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	2587
/ Zlate svetinje: Berlin. Pariz, lin
V7a/bol/. koam. ZOÓO-S/st/i tre J- ^
S(B0 ^ «i & -
Izdelovatell
Ljubüana, Stritarjeve aflea ?


Strojarija
v najboljšem stanju s parnim in električnim obratom, posebno ugoden kraj, neposredno ob železniški postaji, kjer se dobi dokaj čresla in surovih kož, dalje mnogo dela proti plači, se odda pod ugodnimi pogoji v najem ali pa proda, Pisma na upravo „Slovenca" pod štev. 937.
! Mnogo denarja prihranijo kolesarji!
tO cl nrtnficl>i (,am na nii!ke cene mojega cenlkib, ako nnr^lte pri raoni svoie potreb-IU o popuala g{-me k0ies, pnevmatike in pritikllu pred 15. aprilom. Naročite torej takoj, kar rabite ?.n svoje kolo! Pošljite takoj vse v p0t>ravil0j emajliranje in ponildanje. Zahtevajte veliki cenik 1014 zastonj in franko!
Največja in najstarejša razpošiljalnica za kolesa in šivalne stroje.
H feisstantovarniska za,°Ba'Dnnaj n- uniei® D°nau"
strasse 23/S. — Dopisuje se slovensko.
□ oaooooa Dobro blago se samo hvalil □□□□□pod
G P IIIDACFI/ v2,aševaIec glasovir-• I • J U lUlkjLiV jev in trgovec glasbil
===== Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13. =====
Zaloga prvovrstnih glasovlrjev, planin, harmonijev, gosli, kitar, tamburlc, oltar, harmonik itd. Najboljše struno „VVtlCHOLD" in drug«, ter vsa putr6bščlne gissbll. iamčlm pismeno 10 lut. Zavad za vglasevanje ter popravila fllasovMv In vsega glasbsnega orodja.
===^========= Najcenejša posojevalnica. —................=-
Vglašujem v „Glasbeni Matici«, „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokovnjaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. — Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka G. F. JURASEK.
najmodernejše oblike in barve vsake cene.
Cilindri, čepice kravate
vedno najnovejši vzorci in barve.
Rokavice
iz usnja in sukanca Ia kakovosti.
Srajce 1013
bele in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, nogavice, žepni robci, naramnice itd.
Modna in šponna trgo* ina
P. Magdič
Ljubljana, Franca Jožtfa c. nasproti glavne pošte.
—---—----
Kle xamuiiíe !j| ugodne prilikeS
[naaainiaHHB
Samo neka! toi!
zaloge čevljev
kakor moških, ženskih, oirolkib, gorskih itd. nainooejše oMilse bode od 1. aprila dalj«
19 Htfolfoui lllici na duoriičn Huroue hiše gSoiscŠiB pod lastno cssio.
Halalle sz ba le razprodala usa zalaga usnja In Ceuljarslilh pofrebSCIn ter sploJi usa prodalalniSlka oprana Isioiam pri
Združenih čevljarjih,
1031	WsIfooa ulica 12.
lm**mm*mm*m**aBsauKBBaamm.................... m ni.............mm m.......................
Najstarejša tvrdka juvelov, zlatnine, srebrnine ln raznih ur. - Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
Najnižje cene. Točna postrežba.
i Lud. Čeme
¡i] jiiveiirin trgovec, LinDliana. Uolfova uiica a.
Ob priliki 35 letnega obstoja tvrdkc so določeni za cenjene odjemalce brezplačni krasni predmeti, ki so razdele 15. Junija t. 1. Pri nakupu blaga zahtevajte plačilne listke.	52
[lUDUHltlHiKiG
V službo se sprejme knj igovodkinja
lepega vedenja, ki ima tudi nekoliko trgovskega znanja in je vajena trgovske kores-podence in strojepisja. Bolj priletna gdč. ima prednost. Vodila bi knjige in korespo-denco pri več kmetijskih zadrugah na Gorenjskem in ne daleč od železn. postaje.
Ponudbe s potrebnimi pojasnili na upravo ,Slovenca* pod šifro: „Zadružna knjigovodkinj a" št. 988.
Varstveno zavarovano I
Par 8 K.
50.000 parov _ _ komisnih čevljev
miniemib tudi za nailcžja dela, ki so mi v»!ed zakasnel« po»i-Matve ostali, prodajam in razpošiliam za lastno ceno K «•--par. Ti čevlji so iz naibohšega surovega osnja z moino.podkovanimi podplati, s poJkvicami na petah in jerinenčki. Cevl)i so posebno priporočljivi za aloske dežele. Pri naročila zado-stuie mera v cent metrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju UrSianska razpoSlljalnica čevljev FRANC HUMANN, Dunaj II., Aloisgasse 310R. Od c. kr. trgovskega sodišča protokolirana tvrdka.
znamke
zvezde
preizkušeno in poceni fosforno kislo oN io gnojilo za spotnladausko sete\.
Gotov u61nek 1	Visok do nesek
Tomasovo žlindro zajamčeno čiste in polno-odstotne vnste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah
kjer je prodaiallšče tvrdke Thomasphos-| phatfabriken G. m. b. H. Berlin W. 35.
lstotam je tud bogata zaloga vsakovrstnega železninarskega blaga in se priporoča, po na nižjih cenah: Pallčuo železo, jeklo, pločevina v vse svrhe. žica, bodeča žica, mreže za ograje, okovje za stavbe, orodje za ključavničarje, kovače, mizarje, »trn-patjo, esarje Itd. Pristno amorikanske žago ln setelte Itd, na debelo ln drobno.
Umetna onolila v celih vagonih.
i /IU klimatičKO zdravilišče in morsko kopališče J
1112 uro parniške vožnjo z Boke.	925
peskom po ti.h. j^idoi-acLo Zib slabotne obroKe!

i .....
..«P Jk.HKil
pri Reki ob Jadranskem morja. Edino morsko kopališča J'Iranskega morja s 3.0 metrov v mocje str ečo obale z najfinejšim
Natančni prospekti in pojasnila pri zdraviliški komis jl.
r«wr »*m% rtir*» »

p .vmff	,f m -r »